Oznanilo šestiga tečaja Novic.
Novo leto je pred durmi in ž njim se bo začel nov in sicer šesti tečaj ;?kmetijskih in rokodelskih Novic." Povabimo tedej svoje drage Slovence, pa tudi vse prijatle slovenšine po družin deželah, ki ;?Novice" prihodnje leto dobivati želijo: naj se še ta mesec za-nje oglasijo in navadno plačilo pošljejo — za celo leto po pošti 2 gold. in pol; za pol leta pa 25 grošev; — kdor jih v založnici pri gosp. Blazniku jemlje, plača za celo leto le 2 gold., za pol pa 1 gold. srebra. Prav ljubo bi nam bilo, de bi sleherni prejemnik Novic celoletno plačilo odrajtal, ker nam tako veliko dela zmanjša, sebi pa tudi vstreže, de bo brez nastajanja tudi v drugi polovici Novice dobival.
Naročila prejemajo vse cesarske pošte. Vse pošte pa, razun krajnskih, imajo po poštnih postavah pravico še posebej 24 krajcarjev za vpisanje , naročilo in celoletno odrajtovanje Novic terjati. — Sicer pa naročila tudi prejema pisarnica kmetijske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah pod številko 195, gosp. Blaznih založnik Novic v Ljubljani in pa gosp. Jožef Geiger, bukvar v Celji; naročivne pisma pa morajo potrošhov proste ali frankirane biti, sicer jih ne bomo jemali.
Nadjamo se, de si bomo tudi prihodnjič svoje stare prijatle ohranili in si še množico novih pridobili, zakaj Novice so nam potrebna reč postale, ne le za povzdigo kmetijstva in rokodelstva, ampak za ljudsko omikanje sploh. Nadjamo se pa tudi, de nas bojo dragi domorodci — prijatli domovine — kakor dozdej tudi prihodnjič verlo podpirali s svojimi spiski, kteri v eni ali drugi odstavek Novičniga namena segajo. S serčno zahvalo za njih dosedanje prizadevanje in podpiranje, ktero je Novicam dobro ime naklonilo in ohranilo, aklenjemo očitno prošnjo, de bi nam tudi prihodnjič prijatli in podporniki bili!
Kakor smo letaš deležnikam Novic lepo doklado — kmetijsko kemijo — brez plačilo podali, ktera je zlatiga denarja vredna, bomo tudi prihodnje leto Novicam kaj posebniga priložili, če bo število deležnikov toliko, de bomo v stanu, to storiti.
In ktere doklade bojo neki to?
Pervič mislimo kmetovavcam in rokodelcam podati doklado, ktera se imenuje vZlata Vas" — to je: podučivna in kratkočasna resnična povest, spisana za umne kmete in rokodelce in pa dobre šole po kmetih od H. Čoketa, in poslovenjena od gosp. Malavašiča. Ta knjižica, kakih 5 ali 6 pol debela, je polna lepih naukov za kmetiški stan in je tako prijetno pisana, de se bravec nikakor ne more od nje ločiti, V nemškim jeziku je že 7 novih natisov doživela in je tudi v druge slovanske jezike prestavljena bila. De se bo dala tudi v našim slovenskim jeziku prijetno brati, nam je izverstni slovenski pesnik in prestavljavec mnogih družin knjig, gosp. Malavašič y porok.    .                                                                                   v
Druga doklada bo „Divica Orleanska", tragedija poslovenjena po Šilerji, od našiga slavniga pesnika Koseskiga. S to doklado, ktero so nam gosp. Koseški na našo prošnjo dobrovoljno podali in za ktero se Jim tukej očitno zahvalimo, bomo vsim izobraženim Slovencam, pa tudi Slovanam sploh gotovo močno vstregli; zakaj nemško delo je že samo na sebi po svojim duhu Slovencam vse primerjeno, slavni gosp. Koseški so ga pa tako izverstno poslovenili, de, kolikor mi vemo, še ni nič enaciga v slovenski jezik prestavljeniga dosihmal na svitlo prišlo. Kakor nemško delo slovi, bo slovelo kmalo tudi slovensko krog in krog, in nam bo vnovič pokazalo visoko vrednost slovenskiga jezika! Predmet napovedane tragedije (^žaloigre, žaljne zgodbe, žalostnice) so čudopolne, mnogokrat popisane, brez dvombe resnične prigodbe, po kterih je v petnajstim stoletji sin francozkiga kralja Karola šestiga — od svojih zaveržen, od armade zapušen, premagan in pregnan — na zadnje vonder na očetov sedež, in to po tako čudni poti prišel, kakor de bi ga bil sam Bog vidno in očitno na-nj posadil. Zgodilo se je to po čisti kmečki pobožni deklici, Jovana d Ark imenovani. Veliko pisateljev na Francozkim , na Britanskim, na Nemškim se je v tem predmetu trudilo in si prizadevalo, čast junaške deklice po širokim svetu oznaniti. Nasprotno so pa tudi, posebno pretečeniga stoletja, negnjusni mazarji in loterski pesniki spomin take svitle in pobožne
List 48.
divice z gerdimi barvami černiti začeli. Vol ter, glasoviti francozki pesnik, je v ti nesnažni namembi vse spred-nike delječ prekosil, ker je v svoji pesniški pošasti žalostne slave „La pucelle d7 Orleans" celo torilo nečistih besed in nesramnima uma na pobožno junakinjo in resnico svoje lastne domovine izlil, tako, de se sicer nedolžna beseda „pucelle" v pošteni družbi na Francozkim več ni imenovati smela. Cez njega in enake gerdobe se je razserdil slavni nemški pesnik, Miroslav fšiler, ter je z neumerjočim svojim delam „Die Jungfrau von Orleans" spomin čiste divice iz čelusti nesnažnih — zverin otel, in krasno svojo tragedijo s temi besedami na svitlo spremil:
v                                                                                                                                                                                                                                                                            v
Človeštva blag izgled zasramovati,                  Alj, kakor ti, priprostiga iz krila,                 Cerniti scer je vajen svet, kar sije,
Je vergla te v smeti posmeha slaj                  Selanka tud pobožna, kakor ti,                       Podreti v prah visoko mu je mar.
Lepoti zmir smehiin pravico krati,                  Mogočno da ti roko pevska Vila,                    Pa se ne boj! Se sere veliko bije,
Ne verje, ne v svetnika, ne v Boga:            Na svitli tron te v zvezde posadi,                   Ki vneti so za svit in čisto stvar.
Razrušiti zaklade sercu kani,                           Ovije te z blešečim žarki tečno,                     Zijavni terg življenje v kvantah gubi,
Preganja dim — in sveto vero rani.               In, serca plod, živela boš na večno!              Ki bolji je, podobe višje ljubi.
Mi poslovenjeno tako delo tim rajši našim „Novicama pridenemo, ker se samo na sebi slovenskimu duhu tako lepo prileze, kakor de bi bilo po njem in za njega pisano. Vse nam je v njem znano; misli, navade, mnenja, pripovesti so po naše, in bolj po naše, bi rekli, kot po nemško. Clo vojaške opravila sloveče deklice so nam jasno razumljive in nas preveč ne omamijo, ker nam slovanska dogodivšina od mnogo, če ravno ne čisto tacih , tak vonder enacih oseb ženskiga spola govori. Ponosno se ozremo na naše Teiite, Viaste, Marule, Nasta-zije — se v takim spominu preveliciga stermenja branimo, in čudne prigodbe bravši slobodo premišlovanja ohranimo.
To ste dve veliki dokladi, ki ste prihodnjim Novicam brez plačila namenjene — ena prostimu bravcu, druga pa bolj izobrakenimu Slovencu, — obe pa obema.
Razun teh dveh doklad pa napovemo svojim bravcam še dve drugi. Gosp. Blaznik so nam namreč obljubili iz svoje novonapravljene vkamnotiskarnice podobo vozov na železnici, — gosp. fajmoster Vršič pa napev ali vižo k svoji pesmici »Življenje" imenovani, podati,   de ju bomo Novicam tudi brez plačila doložili.
Novo leto bo tedej deležnikam Novic veliko veliko noviga in lepiga prineslo. — In tako bomo z bla-goslovam Božjim in s pomočjo verlih prijatlov veselo začeli novi tečaj in si skoz in skoz prizadevali, tudi po-glavne liste Novic v tem stanu ohraniti, de bojo bravcam zmirej bolj všeč — de jim bojo vedno v poduk in veselje! Dosega tega namena bo vredništvu nar ljubši plačilo.
Še enkrat tedej povabimo k obilnimu naročilu na slovenske Novice, kterih cena z vsimi dokladami je tako majhna, de ga ni v celim cesarstvu časopisa take nizke cene.                                              Vredništvo.
190