46. JtevlM o imm, v 8M0, 29. Mmno 1911. xuv.im .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejemaš: celo leto......K 24— , celo leto......K 22-— pol leta........12"— pol leta .......11*— Četrt leta........ 6*— četrt leta........5*50 □a mesec 2 — na mesec. 1-00 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. fJredBfitoos Knailova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon a*. 34. aaaelie in Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari številka velja 10 vinarjev. - ls'a pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. telefon st aa. .Slovenski Narod* velja po pošti: zrn Avstro-Ogrsko: za Nemčijo! celo Jeto.......K 25;— celo leto.......K 1*— četrt "leta" • 6*50 j 23 Ameriko in vse druge dežele: na mesec.* I * I . 2*30 <_celo leto.......K 30— Vprašanjem glede in ser a to v naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka C pravni*t to: Knaflova alica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telelea it SS KlerlKolcl — ikodlllvcl Uubljanshesa mesta. Klerikalci so v zadnjem ča-»u »sredotočili vse svoje sile ua to, da bi ■ini najbolj oškodovali Ljubljano ter 0 gospodarsko vpropastili. Ta tendenca se vije kot rdeča lit skozi vse zakonske predloge, ki jih e klerikalna večina v poslednjih le-ih sprejela v deželnem zboru. Smelo lahko trdimo, da ima vsak 'ajnedolžnejši sklep, storjen v dežel -;em zboru, skrito tendenco na ta ali ni naein škodovati Ljubljani in nje-emu prebivalstvu. Ljubljano je treba ustrahovati, e ne gre zlepa pa zgrda, to je niak-ima vseli klerikalnih teženj in tromljenj. Temu svojemu smotru so kleri-alci prikrojili novi občinski volilni ed, temu namenu ima služiti tudi ovi cest d i zakon in 1 Omili jonsko eželno posojilo. Toda vsi ti atentati ući interese □ koristi ljubljanskega mesta in nje-ovega prebivalstva še klerikalcem iso zadostovali, treba je bilo še na olj eklatanten način pokazali brez-iejno svojo mržnjo do Ljubljane in e tudi so s tem najhujše prizadeti ulturni interes: celokupnega slo-enstva. Klerikalci so za to s samo enim aiimboOJ podrli vse nade, ki smo jih Slovenci gojili več kakor pol stoletja, a se nam končno vendarle posreči rvojevati v našem kulturnem sredi-::u — v beli Ljubljani tolikokrat za-tevano in teli zaželjene ognjišče zna-osti in presveto — slovensko vse-čilišče. Klerikalni poslanci so slovensko t>eučilišče za desetletja pokopali Že svojim izdajstvom v poslanski /borici na Dunaju, smrtni udarec pa so 3dali naši vseučiliški zahtevi s svotu znanim sklepom preteklo soboto deželnem zboru, da se naj zaklad, amenjen za zgradbo bodočega vse-čiliškega poslopja v Ljubljani na-loni kot brezobrestno posojilo kletkami »Zadružni Zvezi«. S tem svojim sklepom so na naj-rezvestnejši način oškodovali inte-PSe ljubljanskega mesta ter Ljubi ja- 1 takorekoč" ukradli vso njeno lepšo odočnost. Cisto gotovo je namreč, da bo lada Sklep klerikalne večine, naj se seučiliški fond porabi v druge svr-e, tolmačila tako, kakor da so se lovenci od povedali zahtevi po svoji univerzi, ter iz tega tudi izvajala konsekvence. Ako smo biii še preje zelo, zelo oddaljeni od momenta, da se nam izpolnijo naši vseučiliški postulati, smo sedaj za nedogleden čas naravnost obsojeni v to, da se sprijaznimo z dejstvom, da ne lx> odslej naše zahteve po slovenski univerzi nihče več smatral za resno, kar pomenja toliko, kakor da je vsa stvar za nedosleden čas pokopana. Za klerikalce je to seveda deveta briga. Saj je znano, da so klerikalci strupeni sovražniki vsakega napredka in vsake prosvete. In če so se kdaj javno postavljali kot boriteiji za slovensko vseučilišče, je bilo to samo hinavstvo in lieernerstvo. Stvar je bila pač popularna, zato so smatrali za oportuno, da se zavzemajo vsaj na videz za njo. Sedaj pa se jim je zazdelo, da so bi dovolj močni, da lahko nastopijo tudi proti popularni stvari. In sueli so krinko z obraza ter se pokazali v svoji pravi podobi kot nasprotniki slovenskega vseučilišča. To nasprotstvo proti slovenski univerzi pa je tem večje in globlje, ker bi se naj to vseučilišče ustanovilo v Ljubljani, ki jo vsak prepričani klerikalec sovraži in mrzi iz dna svoje črne duše. Zato izdajstvo klerikalnih poslancev na Dunaju, zato sklep glede vseuČiliškega zaklada . „ . Ljubljana pač naj ostane navadno proviucijalno mesto brez vsakih predpogojev napredka in boljše bodočnosti. Saj je znano, da se poleg eminentno trgovskih mest razvijajo, raso in napredujejo samo ona mesta, ki so center kulture in ki imajo zraven nižjih tudi najvišje prosvetne zavode. In če so klerikalci nasprotniki slovenskega vseučilišča, a to oči vidno izpričujejo vsa njihova dejanja, I>otem so tudi nasprotniki in sovražniki napredku in razvoju Ljubljane. Vzemimo pa sedaj, da bi nam dobri bogovi vkljub klerikalcem vendarle naklonili v doglednem času slovensko vseučilišče. V tem slučaju bi bilo najmanj, kar bi vlada od Ljubljane zahtev .da, da .'.gradi na svoje stroške za vseučilišče potrebno poslopje. Tako poslopje bi stalo najmanj 2 milijoni*. Ker so sedaj klerikalci pobasali vseučiliški fond, ki je bil v prvi vrsti namenjen za zgradbo universitet-nega poslopja, in ga brez dvoma ne bodo nikdar več vrnili, bo seveda mestna občina morala najeti posojilo v znesku kakih 2 milijonov, ako bi hotela zgraditi univerzo. A ker dandanes razen škofa Antona Bonaven-ture in klerikalne »Zadružne Zveze« nihče več ne dobi brezobrestnega po-^ sojila, Ikj mestna občina morala plačevati od najetega posojila najmanj (> % obresti, to se pravi vsako leto okroglih 120.000: Res je sicer, da bo kasneje država plačevala za ]K>slopje gotov znesek kot najemnino, toda cisto gotovo je, da ta najemnina niti od daleč ne bo dosegala obresti! To je novo poglavje, nov dokaz v.u ono gorečo ljubezen, ki jo goje klerikalci nasproti Ljubljani! Novi cestni zakon, deželno milijonsko posojilo in sedaj sklep glede vseučiliškega zakiada, zares to so najevidentnejše priče klerikalne ljubavi do ljubljanskega mesta in njenega prebivalstva! Kes, zavidanja vredna prihod-njost se obeta Ljubljani, ako bo se dala ujet: v klerikalne mreže! Bol zii !v. Lenart v Slovenskih sorlcch. Beseda o izdajalcih. Pri Sv. Lenartu v gm\, 22. febr. Vse volilne sleparije bi ne mogle prinesti nemškutarski kliki pri Sv. Lenartu v Slov. gor. zmage, ako bi se ne pojavile v naših vrstah izdajice, pravcati novodobni Efijalti. Da so prelomili Karel Aubl, Marija Aubl in Janez Kranjc svojo opetovano dano besedo, da se sploh ne udeleže volitve, nas ni toliko iznenadilo, saj so neru-škutarji. Kakor dolgo se je pač dalo, so izkoriščali zaupljive Slovence, sedaj pa so šli poljubovat šibe, ki jih je ravnokar tepla. Hujše pa nas je zadelo prestopanje efijaltske trojice: poslanca Ivana Koškarja, predsednika Slov. kmečke zveze za Sp. Štajersko; predsednika slov. katol. polit, društva za lenarški okraj dr. Franca Ti p lica in slov. notarja Franca Stupica. V razumevanje te trditve naj služijo sledeče podatki. Vsled že popisane, mahinacije nemškutarjev 'glej »Slov. Nar.« od ponedeljka) se je posrečilo izriniti iz prvega razreda dva slovenska volilca in ju nadome- stiti z dvema nemškutarski ma. Ako bi ostal iz tega, nastali položaj nespremenjen, ni bilo sploh misliti na nobeno zmago. Ali usoda je hotela drugače. Vineene Sarnitz, nemški gostilničar in volilee v 1. razredu, je naenkrat tako nevarno zbolel, da se pričakuje še danes vsako uro njegova smrt. Ta mož ima kar dva glasa v i. razredu. Prišlo bi torej do žrebanja med slovenskimi in nemškutarskimi kandidati. Vsled nepričakovane bolezni Sarnitzeve je nastala med nerusko tarskin. i volilei nepopisna zmeda in poparjenost, ki je očividno vplivala tudi na volilee drugih razredov. V skupni seji obeh slovenskih strank se je takoj sklenilo udeležiti se volitev s posebno vnemo v prvem razredu. Na predvečer pred volitvijo, to je v ponedeljek, se je določil še enkrat odločilni pomenek, na katerem bi se določili kandidati in način postopanja pri volitvah. Prvo presenečenje. Nenadna bolezen zdravnika dr. Franca Tipliča. Pol ure po tistem času, ki je bil določen za otvoritev omenjene važne in odločilne seje, prinese domači g. župnik Janžekovič nepričakovano vest, da je bil dr. Tiplič pred eno uro pri njem in mu je sporočil, da je nenadoma zboiel. Trgalo ga je bojda v ušesih. Zato se (dr. Tiplič) te seje ne more ude^žiti in tudi sporoča, da na noben način ne sprejme kandidature v prvem razredu, Vsled te novice lotilo se je vseh navzočil voiilcev brez razlike stranke nepopisno ogorčenje. Bilo je vsem na prvi mah jasno, da je zlezel neodvisni »slovenski« zdravnik dr. Franc Tiplič, rojen žalibože v slovenskem Veržejn na Murskem polju pod klop, menda iz strahu, da bi se ne zameril kakemu nemškularske-rau mesarju? Jeza in ogorčenje voiilcev je bilo tem bolj opravičeno, ker je na predlog Slovencev imenovalo mariborsko okrajno glavarstvo baš dr. Franca Tipliča za zaupnega moža slovenskih voiilcev v volilni komisiji. Vendar pa na predvečer volitev pri omenjeni seji nismo mogli verjeli na kako nemožatost dr. Tipliča in smo vendar enoglasno sklenili kandidirati ga v prvem razredu. To se mu je takoj sporočilo z zahtevo, da strogo in natančno izvršuje njemu poverjeni posel zaupnega moža v volilni komisiji. Drugo presenečenje. Slovenski notar Frane Stupica, doma iz Ribnice, kot »Edelmann«. Komaj se je pri že tolikrat omenjeni seji nekoliko poleglo razburje- nje zaradi »moškega« postopanja preiteednika slov. katol. politien. društva za lenareki okraj, dr. Franca Tipliča (ta gospod je pristaš klerikalne stranke), jc?. zadelo zborovalce že drugo presenečenje. Prisotni nota.-Franc Štupica predloži zboru nanj naslovljeno pismo zbolelega Vincen-ca Sarnitza, katero je bojda ta podpisal v navzočnosti »nemških« mesarjev Solaka in Slaviča. V tem pismu roti Vineene Sarnitz, ta zagrizeni nemškutar, notarja Štupica«, naj sc ga usmili in ne gre volit. Potem bi se tudi Sarnitzu v slučaju potrebe ne bilo treba dati prenesti na volišče. Št upica naj bo »Edelmann«, kar je gotovo več ko politika. Priloženo je zdravniško spričevalo dr. Zirngasta, da je g. Vincenc Sarnitz »transporta-bel«. Toliko nesramnosti bi ne pričakovali! V onem razredu, katerega so nam skušali vzeti nemškutarji z naj-očitnejšo goljufijo — v onem razredu bi naj bil inteligenten slovenski volilee najprej »Edelmann«, potem šele politik, to se pravi, oziral bi se naj na nemškutarje in zatajil svete dolžnosti, ki ga vežejo napram svojemu rodu, Fran Štupica je predložil navedeno pismo zboru z izrecno opazko, da se podvrže odločitvi, katero sklenejo zborovalci. In ti so enoglasno sklenil:, da se morajo vsi slovenski volilei udeiežiti molitev v 1. in 2. razredu. Glede Sarnitzevega pisma je obveljalo mnenje, da je ta volilee po Zi-rngastovem spričevalu itak transpor-tabel, ako pa n i, pa se naj obrne s tako prošnjo na svoje somišljenike in jih naj prosi, naj ga ne tirajo v smrt. — Dostaviti moramo tu, da se je z veliko nevoljo že na predvečer opažalo, da je imel slovenski volilee Frane Štupica dolgotrajne konference s prošlu lim ptujskim odvetnikom dr. Plachkim in nemškim zdravnikom pri Sv. Lenartu, dr. Zirngastom. Nekateri izmed naših niso hoteli verjeti svojim očem, da bi se mogel kdo tako daleč spozabiti in imeti v tako razburjenih časih kake pogovore z našimi najhujšimi sovražniki. Vendar nam je slovenski notar Štupica zagotavljal, da se udeleži volitev. A na volilni dan predpoldne ga je obiskal dr. Plachki nič manj ko trikrat. Tretje presenečenje. Bolezen drž. in dež. poslanca Ivana Koškarja, predsednika doveuske kmečke zveze za Sp. Štajersko in odličnega branitelja verskih in narodnih svetinj slovenskega naroda. Poslanec Ivan Roškar je bil določen, da voli za slovensko okrajno LISTEK. lieKoi o Japoncih. K. G. Veliko /arij je, ki še niso 'blestele. (Nietzsche.) Spočetka sem zamislil ta sesta-ek le kot kratek odgovor na strokov-jasko kritiko Ljubljančanke o ja-unski predstavi v nemškem gledali-:*u. Neznani človek piše tam:* Kdor e pozna Japoncev in ne ve kaj več njih, kar je včeraj slišal, potem bo * oral priznati, da imajo ti ljudje iko plitvo dušo, ki jo moramo pri ib mižečih Mongolih itak predpo-avljati. Na tako sodbo se po mojem menju ne odgovarja direktno, ker i vredno — ampak napisati hočem : to,kar dobim jaz lepega pri Japon-ll in pišenl »a one, ki ne tišče ušes i oči, da ne zvejo kaj več o narodih ven Evrope. Resnica je, da se polovica moderni Evrope bavi z Mongoli. A menda ečina le vsled tega, ker je to baje oderno. Da bi se pa kdo zatopil v , globoko, skrivnostno dušo vzhodih milijonov, zato ni zmožnosti, ker reveč tiči mo v predsodkih Evrope. Malo jih je, ki so uprli svoj po- gled na vzhod, ki so se skušali približati in u meti Mongole. Imenitno bi bilo in psihologično zanimivo [»ogledati evropskemu fili-stejcu v oči in mu izreči slutnjo, da bo moderna kultura zidana na mongolski podlagi in da bo to nov čas, ki se mora roditi, ker to zahteva čas. Kako čudno je, da je ustvaril bog-narava tako svet, da solnee vzhaja na vzhodu. Od vzhoda sem prihaja kultura. Grki so bili prvi. Potem smo šli k Arabcem, Judom, Perzijanom, Rusom in sedaj . . .1 Od kje je prišla vera! Tam v čarni Indiji je učil svoje dni Budha, tam v Palestini Krist itd. Neizčrplji-vi so ti viri. Tolstojeva filozofija je popolnoma pod orijentalskim vplivom. Isto-tako filozofija njegovega nasprotnika Nietzscheja. Zanimivo je, da imajo Malajci narodne pripovedke o dveh belih opicah, ki sta stanovali na gorah. Svoje mladiče sta poslali v dolino in iz njih se je rodil nov zarod, ki se je vedno bolj spopolnjeval in se naposled zval človek. Odveč bi bilo govoriti še dalje o tem, ker govore dejstva. " A vpliv Mongolov se kaze tudi v slogu,* v arhitektoniki. Japonske hiše zidajo na Francoskem, na Nemškem. V naših salonih diči jo stene itd. izdelki popolnoma navadnih kitajskih kmetov. Japonsko slikarstvo je bilo mogočni faktor pri razvitku našega slikarstva. Lahko trdimo, da so Japonci zelo upi i vali na najnovejšo strujo, strujo inpresijonizma, ki so jo deloma tudi sami povzročili. Njih slike so priproste, a podajajo naslado v naravi in v umetniku, kar je glavni problem v slikarstvu. Ko je bila v Parizu pred leti svetovna umetniška razstava, so se je udeležili tudi Japonci in Evropa je ostrmela. Ponižno je morala priznati, da japonski slikarji (Hokuoai!) ne zaostajajo popolnoma nič za Rembrandtom. Mislim, da je vrhunec umetniškega pojmovanja panteizem. In ta je izražen v japonskih pesmicah in slikah ravno tako, kakor v Homerju in moderni. Glasbo n. pr. Kitajci jako spoštujejo. Kong Futse je dejal: »Ce hočete vedeti* kako dobro je dežela urejena in kako visoko stoji moralično, poslušajte njeno godbo! Mnogo mongolskih instrumentov je že udomačenih pri nas. Kitajska drama je vedno združena z glasbo! (Grki — Wagner.) Vsak junak, vsako čustvo ima pri njih svoj motiv. Pri nas smo dobili to šele z Wagnerjem. Sicer so ti motivi za iste pojave vedno isti, kar je žalibog vsled tega nastalo, ker so se Kitajci zaprli, čemur pa so njih duhovniki itd. veliko pripomogli. Lo-rei, nizozemski umetnik, ki je dolgo živel pri njih, pravi: glasba igra drug motiv: široko razpotegnjeni monotoni toni rogov slikajo krasno divjanje vetrov čez morje. Isti pisatelj pripoveduje, kako krasno slika kitajska godba čustva. Tako pravi nekje: Spominjam se še dobro mogočnega udarca, ki je bobnel nad menoj, ko je umrl junak in padel uničen na zemljo. Bil je to grozni, temni Gong-udarec. Ko je izdonel, je zavladala brezmejna tišina, iz katere je vzklila otožna tožba klarinetov in melanholični zvok piščalke. Ali nekje drugje: Jako lepo slika kitajska godba prihod vojske. Gongi prično drhteti in njih trepet se vzlije po ozračju. Spremljajo ga sprva ualahno mali bobni, ki done vedno mogočneje, kakor bi se bližali konjeniki. Naenkrat izbruhnejo gongi in bobni in v blaznem vrtincu se mešajo zvoki — tako da se čuje od daleč kakor topotanje in treskanje tisoč in tisoč konjenikov, nakar sledi samo par temnih gong udarcev in nato zavlada tišina — ki znači, da je življenje zapadlo usodi. In če potem pihala otožno za ječi jo, znači to ječanje vzdihovanje malih ljudi, ki se dviga plakajoče po grmenju usode. Naša kultura ne bo nikdar univerzalna, če ne upoštevamo teh skrivnostnih ljudi. 0 Japoncih zvedeti ni več težko. Povsod se dobijo prevodi. Tudi nafti umetniki so se pričeli zanimati sanje. (Zupančič, Lajovic.) Toda ne samo njih pesnice, ampak tudi novele so krasne. To so še otroci, ki se vesele pomladi in cvetja. Altenberg pravi: naslikajo cvetočo vejico in podajo pomlad. Da! Takrat prične dihati zemlja, ko zelene drevesa, tedaj praznujejo oni svojo »Veliko noč.« Videli smo sedaj dve drami. Ni ključa, da bi mi te drame popolnoma umeli, a vendar se jim dovzetna, mehka duša približa in jih ume malo drugače, ko gori omenjeni gospod. Naslov prve drame je »V kavarni«. Služabnik in služabnica se pogovarjata. Krasna je scenerija. Stene so barvane in prepojene z zlatom, ki harmonira z rdečim in črnim ozadjem. Zadaj za verando spava bledo modro morje. Tudi obleka je krasna. Vicji se, da imajo tam še okus za barve, ki je pri nas žalibog že zatonih , Harmonije barv se prelivajo ua njih svilenih oblekah. Njih hoja, geste so umerjene in otroške. Jezik je topel, mehak kakor cvrčanje tic. Med pogovorom teh dveh pride v sobo gospodarica. Ona odstrani služabnico, a pridrži služabnika. Prigovarja mu, naj ji pomaga pri nekem zlodejstvu in končno ga pregovori. Pripravita steklenico opija in se odstranita. Bogat tujec pride. Njegov nastop je veličasten. Sprejme ga služabnica hranilni««. Pričakovali pa smo od njega to d i dejanjsko podporo v drugih slučajih, ker ima kot poslanec imuniteto. Bili smo to dejanjske in moralne podpore tem bolj potrebni, ker sta prišla neniškutarjem pomagat državna poslanca M al i k in Wastian ter cela četa nemških častnih občanov. Vedeli smo povrh tega, da g. poslanec Roškar ta dan (torek) itak vedno pride k Sv. Lenartu, ker dobi za uradni dan hranilnice dijete 8 K. Teh 8 K še ni namreč ta gospod nikoli izpustil, čeravno je prihajal v časi od svojih dijetnih žetev na Dunaju in v Gradcu šele v ponedeljek zvečer domov. Na dan volitve, to je v torek, pa prinese ob pol 12. uri dopoldne neki sel od bližnjega Sv. J u rja, kjer je dični orjak Roškar doma, pismo, v katerem nam je poslance Roškar sporočil, da se je nekaj prehladi] in da torej ne more priti volit. To je storil Roškar dve uri pred volit-vijo! Vsi smo takoj vedeli, da se je zbal priti v preozko dotiko z nemšku-tarji. Radovedni smo na posledice tega presra motnega Roškarjevega narodnega izdajalstva. Roškar je danes, vsaj po imenu, načelnik največje slovenske stranke na Sp. Štajerskem, to je slov. kmečke zveze in kot tak edeD izmed voditeljev slov. naroda na Sp. Štajerskem. Ali more klerikalna stranka, ako da le še količkaj na svoje slovensko ime, trpeti tega izdajalca še dalje na svojem čelu? Ni zapustil samo slov. naprednjakov v narodnem boju, zapustil je tudi lastne svoje somišljenike. Samo ob sebi umevna je zahteva, da se naj od Roškar ja zahteva, da odloži vse svoje mandate, katere je dobil Iz rok slovenskih volilcev in — zgine. Po njegovih aferah na nemškem &tajeriu, ki so se pred dvema letoma odkrilo, bi že to davne j moral storiti. Na volilni dan I. Beg dr. Franca Tipliča. Na pritisk svojih pristašev je šel dr. France Tiplič na dan volitev vendar v volimo komisijo. Toda ne vprašajte, kako in kedaj. Ostal je pri vo-litvi samo takrat, ko je volil tretji razred, za katerega se Slovenci sploh nismo vrgli v volilni boj. Takoj po sklepu volitev iz tretjega razreda pa je dr. Tipiič podpisal volilni akt in se odstranil kot slovenski zaupnik iz komisije poprej, kakor je prišel na vrsto prvi volilec drugega razreda, v katerem so posegli Slovenci v boj. Krono pa je postavil poštenjak dr. Franc Tiplič svojemu izdajstvu z begom ob pol 2. popoldan. Ob dveh popoldan se je imela namreč vršiti odločilna borba za prvi razred, v katerem bi moralo priti do žrebanja. Ko se je šlo za naš največji interes, da bi slovenski zaupni mož v komisiji pazil u a žrebanje ter preprečil vsak even-luelni švindcl, je vrgel dr. France Tiplič puško v koruzo in pobegnil z vozom bogvekam, ne da bi bil volil. T parno, da so sedaj tudi pošteni ljudje v klerikalni stranki spoznali tega človeka in mu bodo dali zasluženo brco. Kajti Tiplič je odslej nemogoč kot predsednik slov. kat. pol. društva za Jenarčki okraj in nemogoč v javnem življenju sploh. Na volilni dan TI. izdajstvo notarja Franceta Stupice, Roškar ju in Tipliču sc je postavil na stran kot tretji vredni drug notar France Stupica, ki se je štulil nekoč med naprednjake, a si je iskal zadnja leta varnega zavetja pri klerikalcih. Imel pa tudi ni pri klerikalcih sreče; nikdo mu ni zaupal, v klerikalno posojilnico se ni mogel vriniti in tudi pri okr. hranilnici niso rahlo ravnali ž njim. Na dan volitve 60 kazali že dopoldne različni simptomi, da glede zanesljivosti tega mo- ža ne more biti vse v redu. Pogosti obiski dr. Plachkega in dr. Zirngasta pri Stupici so nam dali misliti, da je Sarnitzevo stanje vendar tako slabo, da na kako prenašanje na volišče sploh ni misliti. V tem prepričanju nas ni prav nič motila okolnost, da so °gjegasci postavili pred Sarnitaevo hišo nosiluiee, češ, da bi spoznali, kako resno misli Sarnitz na volitev. Trik je bil prene u men in preokeren. In sedaj pazite: Četrt ure pred začetkom volitve v prvem razredu so nosi lnice naenkrat odnesli. Kmalu na to je pridrvel na zbirališče slovenski volilec notar Fran Stupica in je naznanil, da je raztrgal svojo legitimacijo in da se ne udeleži volitev, ker sta se zbala tudi Roškar in Tiplič. Zastonj se mu je dokazovalo, da bo okrajna hranilnica kljub temu volila; če sta tudi Roškar in Tiplič politična falota. ni treba, da bi bil tudi on. A pomagalo ni nič. Naglo je zapustil sobo in se odpeljal ne pripravljenem vozu uemškutarja Jurja Goloba. Ostali štirji slovenski volilci so se udeležili volitve in propadli s 4 glasovi proti 5 nemš'kutarskim. Ves slovenski narod pa naj sodi te dogodke in izvaja iz njih potrebne posledice! Mi lenarčki Slovenci bodemo navzlic izdajh*am iz svojih lastnih vrst živeli naprej — in vi slovenski bratje po širni domovini, nas bedete pri nadaljevanju našega boja za ° Lenart podpirali. Popa trlumphons. Dunaj, 24. febr. Danes se oficijalno poroča, da pošlje nemški cesar svojetra šina in prestolonaslednika Triderika Vitjema v Rim izrazit čestitke nemške države k italijanskemu jubilantu. Z drugimi besedami: intrige Vatikana so bile tudi na protestantskem nemškem dvoru zmagovite in so dosegle, da se nemški cesar Viljem v spominskem letu zjeciiujone Italije izogne večnega mesta in v njem kraljujoče Italije. Zdaj smo tudi mi poklicani spregovoriti o tem dejstvu besedoKer nam ta dogodek razkriva dvoje prav resnih vprašanj, ki ste važni za nas kot naprednjake in še bolj važni za nas kot državljane. Pred štiridesetimi leti je končala papeževa posvetna slava. Veiika ideja Zedinjene Italije, ki je že 1. 18C6. triumfirala proti Avstriji, se je uresničila, ko je italijanska armada zasedla Rim, ter je razširjena in na no-vc temelje postavljena država odka-zaia papežu bogati in velikanski Vatikan kot rezidenco, zasigurala mu s r« sebnim garancijskim zakonom brezskrbno življenje ter mu zajamčila re-spokt pred njegovim dostojanstvom. Namestnik onega, ki je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta, je bil na ta način zopet povrnjen svojemu vzvišenemu poklicu, ki bi s ] osvetno vlado ne smel imeti ničesar opraviti. Vesoljni klerikalizom pa je ob-čntil deposesijo papeža kot smrtni udarec. »Sv. Oče — jetnike je postal od onih dni voditelj najohupnejših in najgorostasnejših političnih načrtov, strupeno sovraštvo do mlade Italije je navdalo srca vseh, ki hočejo, da bi bila cerkev politična velesila, i>testo da bi stremili za njenimi vzvišenimi cilji. Prva leta papeževega u4ni-štva« je klerikalizem morda resno upal, da se vrnejo časi papeške sve-tovlade, Avstrija, Španija in Francoska so bile velike katoliške države, kjer se je z uspehom moglo delovati v ta namen. Toda papež u i izgubil le svoje države, izgubil je tudi polago- | ma politično moč v Franetji in Španiji — izgubil je vsako nado, da kdaj še kraljuje kot rimski vladar« Pričakovati bi bilo, da se papež svoji usodi uda. Toda kakor otrok, kateremu odvzame* igračo, je užaljeno zavračal od italijanske vlade mu zakonito na razpolago dane milijone in podpihoval sovraštvo vsega klerikalnega sveta proti Italiji, sovraštvo, ki ima nekrŠČariski značaj gole maščevalnosti. Ko je letos napočilo jubilejno leto zedinjene Italije in se je raznesla vest, da pridejo vladarji prijateljskih držav v Bim osebno čestitat, je Vatikan vložil svoj protest. V mesto, kjer se nahaja »papeftki jetnik«, k jubileju »nasilstva proti cerkveni državi«, katoliški vladarji ne smejo! V Avstriji si je bila rimska kurija svojega popolnega uspeha gotova, več pa je stalo delo na nemškem dvoru, kjer kraljuje sicer protestant, ki pa je v svojem svetovnem nazira-nju v svoji cezaristični megalomaniji tako soroden idejnim krogom Vatikana, da ga papež časti kot enega svojih najboljših prijateljev. Katoliški župnik sicer ne sme pokopati protestanta v blagoslovljeni zemlji, poglavar cerkve pa prosi nanj božjega blagoslova... Tudi v teni slučaju je moč Vatikana premagala Lutroveurova duha. Viljem ne pride v Rim ob času, ko papež tuguje, Viljem se postavlja na stran vesoljnega klerikalizma proti — lastnemu zavezniku. Poslednje dejstvo zasluži največjo p'.: i lično pozornost. Italija, zvezana z Avstrijo in Nemčijo, bo praznovala svoj jubilej — brez svojih zaveznikov, ki se odkrito postavljata n;< stran njenega sovražnika. V Rim pa pridejo zastopniki druge — trozvezi ravno ne prijazne — skupine držav: francoski predsednik, angleški kralj in tudi najbrž ruski car, ter bodo navdušeno pozdravljeni. In v isti meri, v kateri se bodo dvigale simpatije za druge države, bo postajalo nasprot-stvo proti trozvezi vedno večje. Italija bo pozdravila kot goste tudi balkanske vladarje, ž njim bo zvezala še ožje politične stike — nam v škodo. Italija od svojih zaveznikov bojkotirana — prizor, ki mu ga v politični zgodovini ni para! Temelji trozveze se rahljajo. Papež triumfira— nam pa grozi velika nevarnost, da ostanemo, obdani od neprijateljev, z Nemčijo sami in naša država bode morala čutiti moč klerikalizma — v nevarni osamelosti z Nemčijo ..." Klerikalizem ne ovira le našega notranjega razvoja temveč je eminentno nevaren tudi zunanjemu ugle-dn in varnosti monarhije. Učimo se od nasprotnico?. Naši klerikalci vedno z nekakim ogorčenjem zavračajo očitanje, da vmešavajo v svoje politične delovanje vero, oziroma da naravnost izrabljajo vero v svoje politične svrhe. Seveda verjame tem njihovim besedam samo tisti, ki si ni še nikdar od blizu pogledal delovanja klerikalnih strank vseh narodov. Sicer pa klerikalci v svojih glasilih, ki uravnavajo njihovo delovanje, to popolnoma jasno priznavajo in dajo celo direktivo, kako se mora vera vporabljati v politične svrhe. Za avstrijski klerus se izdaja »Korrespondenzblatt fur den katholischenKIerus Oesterreiehs«, ki ima prilogo, nazivano: »Hirtenta-sche«. Ta »Hirteutasehe« ni morda političen list, temveč pastoralen. In ta list direktno zahteva od katoliških in gospodarica. Dočim ga prva pozdravi ponižno in udano, izražajo geste druge neko prikrito hinavščino in podlost. Pitje se prične. Predložijo mu Tazlične pijače. Gospodarica zapleše in služabnica jo spremlja. Instru-m»0, ti časniki!. >^iti ljudstvo, niti duhovščina ne razume časnikov. Gradite cerkve, snujte šele, izvršujte vsa mogoča dobra dela — ves vaš trud bo brezuspešen, če zanemarjate največje in najmogočnejše orožje sedanjega Časa, časopisje.« — Papež smatra torej časopisje za važnejše nego misijone, Šole, cerkve itd., in sicer politično časopisje. Klerikalci se tudi teh papeževiii besed drže. Naša klerikalna stranka je izborno organizirala svoje časnikarstvo, dobro vedoč, da so dobro podprti časniki glavni predpogoj političnih, pa tudi gospodarskih uspehov. In popolnoma smelo smemo trditi, da vse delovanje klerikalne stranke stremi predvsem za tem, da kolikor mogoče razširi svoje časnike. Pri tem se poslužuje vsega onega velikega aparata, ki ga ima na razpolago. Od škofa pa do zadnjega mež-narja, vse agitira za klerikalno časopisje. Ni je nedelje ali praznika, da bi se duhovniki v svojih pridigah ne spominjali svojega časopisja. In priznati moramo, da imajo klerikalci pri tem svojem delovanju tudi uspehe. Ravno to delovanje naj bi si naši pristaši vzeli za vzgled. Naši pristaši so namreč ravno v tem oziru precej mlačni. Niso še prav spoznali velikanskega pomena, katerega ima napredno časopisje za razvoj napredne ideje. Naši ljudje smatrajo za nekako breme, nekateri celo za nekako dobro delo. če si naroče ta ali oni napredni list. Ne pomislijo pa, da ravno s tem, ker vse premalo rivažujejo važnost naprednega časopisja, gladijo pot klerikalizmu. Pravzaprav, bi bila pa najsvetejši! dolžnost vsakega napredno misleč?ga človeka, da si naroči vsaj en slovenski napredni list. Ne zadošča pa, da je sam naročen na list, temveč mora na to delovati, da pridobi vsaj enega naročnika. Kakor hitro se bo ta zavest polastila naše širše javnosti, tedaj se nam ni bati, da bi klerikalizem še nadalje prodiral, temveč bo nazadoval. Časniki, in sicer napredni časniki so ono orožje, s katerim se uspešno pobija klerikalizem ter se zabranjuje njegovo pogubno prodiranje. Kdor se prišteva med bojevnike za napredno misel, kdor hoče aktivno poseči v ta velepomembni boj, od katerega je odvisna kulturna in gospodarska bodočnost slovenskega naroda, si mora nabaviti orožje, ki je edino uspešno in vporabno v tem boju — naročiti i u razširjevati mora napred.no časopisje, predvsem torej »Slovenski Narod« in »Slovenski Dom«. Tuintam so še ljudje, katerim se škoda zdi za onih par krone, katere mora izdati za časopisje. Žalostno in tudi sramotno je tako naziranje. Časopisje je da- Razsrjen vrže tujec rože vanjo in odide. Ko deklica vidi, da ga več ni, se zopet otroško zabava in pozabi popolnoma na to. Med tem pride tudi stari služabnik nazaj, ki je najbrže njen oče. Očetovsko je njegovo rav-minje z njo in zabavata se kakor dva otroka. Poskakujeta, ljubkujeta se, dokler ne pride čas in mora služabnik nazaj po gospo. Komaj odide, pride tujec nazaj. Ta se zopet skrije pred njim. A on je preveč razjarjen, da bi odšej in skoči nanjo z nožem, ter jo zahode. V istem trenotku prideta tudi gospa in oče deklice nazaj. Oče ujame iimirajočo hči v naročje in jo drži v svojih rokah. Nobena^beseda ne more izreci gorja, ki teži njegovo srce; oči ne verjamejo, da hči umira. A ona že komaj diha in njene steklene oči zro preplašeno v moril-ca,^ ki je prepozno spoznal svoj Čin. Hči se polagoma zgrudi na očetovo srce. Tudi tukaj tiči tragika v smrti te nedolžne deklice, ki je morala umreti ravno vsled svojega otroškega, nedolžuega veselja. Umoril jo je človek, ki je slaboten in ga vedno premagajo njegove strasti. Tako si predstavljam drame jaz — a bogve, kaj bi nam odkrilo znanje in mnenje jezika 1? nes oni mogočni faktor, ki uravnava vse politično, gospodarsko, pa tudi kulturno delovanje. In vsled tega je vsakemu kulturnemu človeku časopisje tako potrebno, kakor vsakdanji kruh. Upamo, da ne bo naš glas ostal glas vpijočega v puščavi, če apeliramo na svoje somišljenike: Na delo za napredno časopisje! Naročajte in razširjajte napredno Časopisje — to najboljše, najuspešnejše orožje v boju zoper pogubno prodiranje klerikalne misli.__ Politično kronika. V plenarni seji avstrijske delegacije se je nadaljevala razprava o proračunu zunanjega ministra. Del. dr. GessiP.an n je najprvo odgovarjal del. Bartoliju, ki je trdil, da ustanovitev laške pravne fakultete, na Dunaju ne bo povzdignila duševnega nivoja laških dijakov in da na Dunaju tudi življenje laških dijakov ne bo varno. To trditev smatra govor-rik za razžalitev dunajskega prebivalstva - po našem mnenju je bila pa popolnoma umestna, vsaj je vendar dunajsko prebivalstvo ravno po zaslugi krščanskih socijalistov prepojeno sovraštva do vsega, kar hi nemško/ Govornik je zatajil svoje pravo stališče tudi, ko je govoril o zunanji politiki. Ravno dunajski klerikalni listi namreč vedno hujskajo zoper Italijo. Želel pa je, naj se pri zunanji politiki bolj ozira na gospodarska vprašanja. Posebno se je pritoževal, da naš izvoz na Balkan tako nazaduje. Del. Masa r y k je odgovarjal na izvajanja del. Chiarija, ki je poudarjal, da je za sporazum med Srbijo in Avstrijo najbolje, ako se o vseh škandalih molči. Govornik je temu odločno ugovarjal in izjavil, da bi bilo za Aehrenthala najbolje, če prizna vse svoje pregrehe innapake.Edi-no ta pot bi bila za Avstrijo častna in le na ta način bi Avstrija dobila pri drugih državah zopet ugled. Končno je predlagal, naj se izvoli posebna parlamentarična komisija, ki naj vso zadevo natančno preišče. Del. C e g 1 i n s k i je govoril o izseijeniškem vprašanju, končno tudi o razmerju med našo monarhijo in Rusijo tei konstatira!, da Avstro-Ogrska nima vzroka, biti sovražna ruski državi. Del. S e 1 i g e r se je ostro pritoževal, ker Prusija izganja avstrijske delavce. Vprašal je zunanjega ministra, kaj namerava ukreniti, da varu-je češke delavce pred grozovitostrui 0ruske policije. Navedel je* 26 takih slučajev, ko so pruske policijske oblasti na brutalen način postopale 2 avstrijskimi državljani. Vendar pa ni bilo slišati, da bi Zunanje ministrstvo napravilo primerne korake v varstvo avstrijskih državljanov. Krščanski socijalec del. H a u -ser je igral prav komično vlogo. Protestiral je proti temu, da so krščanski soeijaici klerikalni in je izjavil, da krščansko - socijalna stranka ni konfesionalna, temveč politična stranka, ki gre v verskem oziru popolnoma za episkopatom. Napadal je tudi prof. Masarvka ter rekel, da so najgroznejši ljudje v politiki profesorji. . Ko je govoril še del. S r a m e k, je bila s'jja prekinjena V popoldanski seji je po del. Bachmannu govoril del. dr. Krama f. Dd. K i a m a f je izjavil, da je oboroževanje železna posledica pruskega militarizma, neizogibna logična konsekvenea Kraljevega Gradca in Sedana. Na to je govoril o akciji del. Masarvka: Ni se čuditi, da e-o Masarvk s tako trdovratnestjo drži zadeve ter jo hoče izvesti usque ad finem. Ko so vendar vsem zadeve dobro znane, pa pride minister in pravi, da sploh noben uradnik pri poslani-štv i ni bil udeležen. To vendar ni verjetno. Govornik se je na to bavil / veliko srbsko idejo, ki jo je zakrivila le avstrijska politika. Kar se tiče Italije, je govorniku nerazumljivo, zakaj bi se ne smelo z ozirom na papeža slaviti zedinjenja Italije. Del. \\ držal je pripominjal, da češki poslanci odobravajo postopanje del. Masarvka v aferi Vasic. Del. T o m a s z e w s k i se je pritoževal, ker v Prusiji preganjajo av^ stri jske državljane. Na to jc govcril zunanji minister grof Aehrenthal,ki je slavil tro z vezo in zagovarjal oboroževanje. V ogrskem državnem zbora se je nadaljevala debata o bančni predlogi. I*red dnevnim redom je posl, P o i »> n y i znova omenjal od a v str. parlamenta sprejeti dosta vek posl. B i a u-k i n i j a , v katerem s*, statuira razloček med ogrskim in Hrvaškim dr žavnim pravom, ki po mnenju posl. Polonyja sploh ne obstoja. Označil je to kot atentat na ogrsko državno pravo in je preči tal posamezna mesta iz Biankinijevega govora. Posebno ga je jezilo, ker je Biankini rekel, da se po ogrsko - hrvaški nagodbi na hunski, brutalen in nesramen način hodi in je Ogrska azijatski del monarhije. Da se je Biankinijev pred- log sprejet, je to udarec ogrskemu narodu. Ministrski predsednik grof Khuen - Hedervary je odgovoril, da je interpeliral v tej zadevi avstrijskega ministrskega predsednika. Ta mu je izjavil, da se je Bianki-nijev amendement le pomotoma sprejel in da bo avstrijska vlada v gosposki zbornici zastopala stališče, naj se sprejme prvotno besedilo. Na ta način se bo zadeva vrnila avstrijskemu drž. zboru, kjer se bo vse zopet popravilo. Na to so prešli v debato o bančni predlogi Po malem odmoru je poročal referent imunitetnega odseka posl. D a r v a v o zadevi posl. II o -e k a , ki je v prejšnji seji razžalil predsednika. Odsek je sklenil, da mora posl. H o c k prositi zbornico odpuščanja. Ko je stopil posl. H o c k v zbornico, ga je skrajna levica burno aklamirala. Izjavil je, da respektira zakon, ter prosil zboruieo odpuščanja. Na to sc je nadaljevala specielmi debata o bančni predlogi. • s V Rusiji se baje pripravlja dru-revolucija. S tem vprašanjem se bavi konzervativni »Kijevljanin<- in smatra dijaške nemire kot nekak začetek. Ruski revolucionarji so imeli tajno zborovanje v Finlandiji, kate-emu je predsedoval znani terorist Savinkov. Na tem zborovanju so sklenili, revoiucijo obnoviti. Ravnoisto so oklenili voditelji ruske stranke soci-alnifa revolucionarjev, ki so imeli tudi v Finlandiji svoje posvetovanje. Židovska revolucij, organizacija je jinela svoje posvetovanje na Dunaju. Kakor se vidi, imajo revolucionarji Topet denar. Kje so ga dobili .* List je nja, da so ga najbrže dobili iz Fiiilandije. Toda o tem se mora dvo-nuti. ker Finlandija nima toliko sred-tev. - Kijevljanin« je prepričan, da »tane le pri poskusib, kajti ma^e ruskega ljudstva se ne dajo zapeljati. Tudi sedanja vlada obstoji iz mož, ki imajo trdo roko. Prva revolucija ■,( mnogo naučila ruski narod in rusko vlado. * Rusko - kitajski konflikt je po- polnoma poravnan. Kakor poroča Matin«, kitajska vlada ni dala ruski vladi samo popolnega zadoščenja, r niveč hoče tudi podaljšati rusko-'virajsko pogodbo iz 1. 1881, ki poteče meseca avgusta. * Turški finančni minister je v rnici razvil svoj program. Izrekel jc tipanj:, da se bodo vsaj v enem &eu začela pogajanja zaradi avstro - ogrske trgovinske pogodbe. — Kakor poroča ^Frankfurter Zeitmigv' j e turški mornariški minister sklenil tvrdko Armstrong in kom p. pogod-ho glede gradnje 2 dreadnoughtov. ladji, boste veljali 36 milijonov mark. Štajersko. Dez„ posl. Ornig o vzhodnještajerski +ransverzn!ni in dalmatinski železnici V Celju. 21. febr. Dez. poslanec Ornig je objavil v kera graškem dnevniku sledeče žarim ive podatke o stanju akcije za železnico Dunaj - Feldbach - Purkla-' •'tuj - Brežice - Novo mesto - Ogulin-r: »Prevažen del velike železniške zveze Dunaj - Split, oni del čez V/eehsel, jc že od lani zgotovljen in v prometu. Gradnja manjkajoče delne ;oge (?) Hartberg - Gleisdorf je tudi že skoro zagotovljena. Tretji del, ki izhaja iz Purkle, a bi vendar lahko napravil ovinek tudi čez Radgono in Sv. Križ na Murskem polju, in ki bo al do Rogatca, je že večinoma ko-^ijoneino ogledan in se je predložil generalni načrt železniškemu ministrstvu. Detajlnega načrta za progo Ptuj - Rogatec se bode južnoavstrij-ki železniški odbor po enoglasnem sklepu v najkrajšem času lotil; okrajni zastop ptujski je prevzel garancijo za posojilo 20 tisoč kron, katere so bodo v ta namen porabili. Za garancijo so glasovali nemški in slovenski člani okrajnega zastopa. Pričakovati je tudi, dr. bo štajerski deželni odbor dlagal deželnemu zboru, ko se sni-de, višji donesek za izvršitev tega de-.jlnega načrta, saj je dežela kot lastnica Rog. Slatine sama na celi zadevi interesirana. Štajerski deželni odbor bo storil to tem bolj, ker ni pričakovati, da bi prevzel majhni in ubogi rogaški okraj garancijo za kako večjo posojilo v železnične namene. V stadiju razvoja je tudi zadeva železnice iz Rogatca v Brežice, tako da je Štajerski del imenovane velike transverzalno železnice na najboljšem po-tn do realizacije. Da bi se veliko potezno podjetje železnične zveze mod Dunajem m Splitom tudi velikopotezno obravnavalo, sem se obrnil, samoobsebi umevno, tudi do merodajnib činite-Ijev na Kranjskem in sem stopil v zvezo s kranjskim deželnim odborom in dež. glavarjem Šukljetom. Našel sem pri teb čin i tel jih čvrste sobojevnike. Tudi na Kranjskem se priprav- | Ija večja akcija sa nadaljevanje star I jerske transverzalne železnice na Kranjsko. Spomenica kranjskega deželnega odbora že leži na inerodaj- nem mestu. Ker je proga Novo mesto - Metlika že v delu, je le še odprto vprašanje železnične zveze med Brežicami iu Novim mestom. V tej zadevi je stopi) kranjski deželni glavar z menoj v zvezo. In parenthese moram tu opomniti, da vedo ljudje na Kranjskem tako dobro, kakor mi na Štajer-skem,da se more tako velikansko podjetje, kakor je železnična zveza med Donavo in Jadranskim morjem, le tedaj izvršiti, ako sodelujejo vsi udeleženi krogi. Potreba kooperacije je torej oči vidna. Na tem stališču stoje tudi dvorni svetnik pl. Šuklje, kateri mi je naravnost povedal, da moramo pri rešitvi teh praktičnih vprašanj pozabiti na vso narodne diference in skupno delovati. D& je tudi kranjski deželni odbor tega mnenja, lahko posnamete iz tega, da je kranjski deželni odbor v svoji seji dne 16. januarja graški paroli popolnoma pritrdil: priznal je železnično progo Hartberg - Gleisdorf kot važen in potreben dol vzhodnje štajerske železnice in je sprejel to zahtevo tudi v svoj železnica i proirram . .. Tozadevni dopis, kateri je že odposlan železniškemu ministrstvu, prida, da je cela akcija popolnoma enotna Trasiranje železnice i i Brežic v Novo mesto je stvar kranjskih interesentov; mnogi zahtevajo na progi proti Novemu me-stn važne spremembe. Nekaj drugega je z onim delom te Železnice, ki teče čez Hrvaško in Dalmacijo. Nekateri predlagajo, da bi tekla železnica cd Črnomlja naprej mimo Vinice takoj do meje in dalje po hrvaških tleh do Tunja ozir. Ogulina, s čemur bi se prihranilo 50—60 kilometrov. Kor pa Madžari najbrže ne bodo privolili v to varijanto, bo pač moralo ostati pri ovinku čez Karlovce. Sicer pa čvrsto nadaljujemo s svojim stremljenjem. Od dalmatinskoga deželnega glavarja pričakujemo isto knlanco, kakor smo jo našli na Kranjskem. V sredi meseca januarja se je vršila v Gradcu konferenca, katere so se udeležili v imenu Štajercev dež. glavar grof Attems, član gosposke zbornice dr. Link, in moja malenkost, od kranjske strani pa dež. glavar p!. Šuklje in stavbni nad-svetnik Klinar. Razgovor je bil prav živahen in končno smo se sjedinili za enoten delovni in agitacijski program. 26. januarja jo poročal plem. Šnklje o stvari v kranjskem deželnem odboru in je dal obenem direktive za agitacijo po deželi. Tako stoji sedaj cela zadeva. Važno je še pripomniti, da posveča načrtu velike transverzalne železnice med Dunajem in Splitom tudi vojno ministrstvo vso pozornost.« Pripomniti jo treba, da je r*T&-gesnost« takoj porabila ugodno priliko in postavil;* dež. posl. Ornega ter nemške železnične odbore v Feldbach n, Radgoni, Ptuju in Brežicah v najugodnejšo luč. I\>sredno se je po~ ve dalo. da so slovenski železnični od-T»ori, ki s"> v klerikalnih rokah, popolnoma odveč, Šuklje sam jim je dal najhujšo zaušnico s tem, da se je kar direktno pogajal z Ornigom iu nemškimi mogotci v Gradcu. Dasiravno teče velik del to transverzalne železnice po slovenskih tleh, pridejo vendar pri trasiranju in do!očeva?i iu proge za Šukljeta vpoStev le greški Nemci iu spodni^Štnjerski štajeri'i-jsnei. To je pl. Šuklje. slovesno potrdil in kranjski deželni odbor je to iz praktičnih vzrokov odobril. No. g*\ dr. Jankovie in dr. Benkovič, kako ^*ama. posebno vama, kot glavnima činiteljenm v slov. železniškem odboru za sotelsko železnico, diši tn zaušnica? Zanimiva je tudi stvar z lokalno železnico Gleisdorf - Hartberg, ki figurira sedaj v železu i enem proarra-inu staroslavne vojvodine Kranjske. Vsako dete ve, da služi ta železnica v prvi vrst: in edino - le interesom mesta Gradca in spada kvečjemu v kak program za lokalne železnice in interese, ne pa v načrt transverzalne železnice na Vzhodu jem Štajerskem. Sni ie zveza s Fehringom že dosežena! Zdi se nam, da je ravno Ornicr enkrat poudarjal, da hočejo srrnški mogotci vse v Gradec centralizirati in da se za ost sli del deželo vražie ?r»alo brigajo. Sedaj pa priporoča isti Ornitr. naj bi si skuhalo pri važnem in velikem načrtu transverzalne želez?! ice tudi mesto Gradec svoio žu-pieo in bi dobilo svoj profit. Proga Glcisdorf - Hartberg snada z našpga spodnještajerskega stališča prav tslco malo v načrt železnice med Dnnniem in SpMtom. ko n. pr. železnica Polzela - Kamnik aH Domžale, Ali ljubi kraniski deželni odbor ni nič rHvvpra-š*1 no tem. ali bi bil štajerski deželni odbor pripravljen sprejeti to železnico v svoj železniški promram in agitirati za /no? Glede železnične zveze Brežice Novo mesto in železnice po Beli Krajini se ne bom spušč«! v polemiko; to bo že kdo opravil. Res in prav je. da delui*mo Slovenci in Nemci skupno za dosesro velike železnice Dunaj * Split, ki bi-Mrla no mv sem ozemlju. Ali klečeplazenja kranjskega deželnega odbora in pre- I vranja spodnještajerskih Slovencev pri tem istinito ni treba. Iz Dola pri Hrastnika. V nekem dopisu »Slov. Gospodarja«, ki zelo diši po sveži barvi novih farovškib sob, se zalet uje nek duševni revček v nekatere Dolance. Imen seve ne imenuje, ker bi sicer vedel prehitro ves scet, da se laže. Hoče oprati kaplana Kolenca in Štravsa suma, da sta pisala v »Štajerca« — a ne posreči se um, ker sicer bi ne bil Hrastolov atek pričakoval tako željno »Štajerca«, ko bi ne bil v zvezi z dopisom. Pravi nadalje, da hodimo po barouovsko na bale, tla preziramo naraščaj. Naj dotični raje reče gg. duhovnikom, naj malo manje posedata po gostilnah iu se bavi ta s politiko. Iu kakšen naraščaj preziramo.' Mogočo Hrastelove punčke in druga, še šoloobvezna dekletca, s katerimi je naš kaplan toli prijazen i Ali mogoče Marijine device/ Podtika se nam, da je propadlo »Bralno društvo«, propadla Cir.-Metodova podružnica Dol, da gledališki oder počiva. »Bralno društvom ni propadlo, akoravno ga dolski klerikalci ne podpirajo. Ljudje celo pridno či-tajo in ravno pred kratkim se je za sto kron naroČilo novih knjig, kar gotovo ni slabo znamenje za obstoj društva. Svetujemo pa Kovačem, Hro-stelom. Pustom in drugim, naj le pristopijo in naj nekoliko eitajo, da se jim bo pamet še bolj zbistrila, kar je preklicano potreba, da ne bodo kar na slepo trobili v klerikalni rog in da ne bodo ngaujali več takih pred-pustnih bedarij kot so jih pri zadnjih volitvah. Podružnica Ciril-Metodova za Dol sploh ni nikoli obstojala — torej g. dopisuu se vam pozna, da ste še malo ča^a na Dolu, sicer bi se bili bolj informirali. Čudno je pa vendar, da se »Slov. Gospodar^ toli zavzema za Ciril-Metoda«, ko bi ga vendar najraje živega požrl. Tu glede gledaliških predstav nam govorite vi, ki niste obiskali ne ene zadnjih treh predstav. In imenujete nam »vaše« može, ki so si pridobili skromen oder. Ste I i mogoče zraven vi Hrastelov župan-kandidat ali Kovačev Rudi ter drugi vaju vredni bratci! Sicer, če hočete, vara damo eder na razpolago za vašo veselico na pustni torek. In prosim vas, s kom boste pometali — s samimi seboj — ker imate več grehov ko las na glavi. Tudi zadnji fali ran študent ima. več v glavi ko vi. Sicer slučajno nimamo nobenega na Dolu — faliranih kaplanov pa že precej j>oznamo. Priporočamo vam, dragi dolski klerikalci, da obesite v novi farovš slike kaplana Šilerja in njegovih ljubic, nadalje župnika Soma in patra Anzeima, Saj smo slišali, da ti igrajo sedaj v Ameriki skupaj tarok. Ali še. niste dobili nobene razglednice? Pa še bomo govorili! Le pripravite se še tudi vi, g. tajnik — ker tudi vi niste ■nedolžnim Zdravstvu jte do prihodnjič! f Miško Balon. V soboto, dne IS. februarja je umrl v Brežicah po kratki, mučni bolezni veleposestnik in odbornik posojilnice, gosp. Miha Balon, v 45. letu svoje starosti. Pokojnik ni bil znan samo v Brežicah, kjer je živel, ampak širom slovenske domovine. Rojen v občeznani in čislani rodbini Balonovi na Bizeljskem, je preživel svojo mladost sredi vinorodnih goric hizeljskih; pozneje je prišel na kmetijsko šolo v Mariboru, katero je z dobrim uspehom dovršil. — Nato ga je njegov stric Janežič, ki je bil brez otrok, vzel k sebi v Brežice, kjer je po njegovi smrti nastopil gospodarstvo. Ravno ob Času njegovega prihoda se je začel v Brežicah narodni pokret, in od tistega časa vidimo našega Miška vedno v prvib vrstah narodnih borilcev. Bil je dolgoleten odbornik brežiške posojilnico in član vseh narodnih društev, katerih ni podpiral samo moralno in s svojim delom, ampak v največji meri tudi materijalno. Ljubezni do svojega zatiranega rodu ni nosil samo na jeziku, dasi jc krepko posegal v vse domače politične dogodke. Bil je tako-rekoč duša narodnega življenja v Brežicah. Vsak, ki je imel priliko z njim občevati, mora priznati, da se mu je ta mož mahoma priljubil. Bil je tip pristnega Bizeljanca, ki je s svojim zdravim humorjem, katerega si je ohranil do zadnje ure, vsakogar udobrovoljil. Najlepše se pa zrcali njegovo zlato srce v njegovi oporoki; med legati, ki jih dobijo sorodniki, so tudi sledeči: Dražbi sv. Cirila in Me-toda 500 K; brežiškemu »Sokolu« 600 K; Čitalnici v Brežicah 200 K; Podpornemu društvu za slovenske vi-sokošoico v Gradcu 100 K, v Pragi 100 K, na Dnnaju 100 K; Dijaški kuhinji v Celju in Mariboru vsaki 100 kron; Šolski kuhinji v Brežicah 200 kron in Ljudski knjižnici na Bizelj-kesm 100 K. Tako je blagi pokojnik postavil krono svojemu narodnemu delovanju in hvaležen narod mu bode postavil večen spomenik v svojem aren. Pogreb dragega pokojnika se je vršil v ponedeljek, dne 20. februarja ob 4- popoldne. Pred hišo žalosti se je nabralo nobroj občinstva, ki je prihitelo is vseh bližnjih krajev in lahko trdimo, da Brežičani že dolgo niso videli takega pogreba. Udeležili so se ga tudi njegovi politični nasprotniki, kar je najlepši dokaz občnega spoštovanja, katerega je bil pokojnik deležen. Spremljal je svojega usta-novnika in dobrotnika na zadnji poti polnoštevilno brežiški »Sokol«, kateremu so se pridružile deputacije sosednjih sokolskih društev iz Krškega, Rajhenburga, Sevnice in Celja. Predao so Sokoli rakev dvignili, je zapel čitalnični zbor žalostinko »Blagor mu«, nakar se je začel nepregledni sprevod pomikati na pokopališče. Tam so pevci še enkrat zaj>eli »Nad zvezdami«, nakar je starosta brežiškega »Sokola«, dr. Stiker, v zbranih in pretresujoeih besedah vzel slovo od dragega pokojnika v imenu brežiških Slovencev. Ob tej priliki skoraj nobeno oko ni ostalo suho in marsikateri si je v srcu ponavljal govornikove besede, in klel pravico usode. Čemu ravno ta? Na tisoče jih hrepeneče čaka odrešenja, a ti — žive! Ob njegovem grobu ne plaka zapuščena vdova, ne osiroteli otroci, ob njegovi gomili plakajo brežiški Slovenci in vsi štajerski naprednjaki. f. B. Zanimiva prikazen. Celjska »vah-tarica«: se sedaj kar ne more dovolj nabujskati zaradi konkurza Glavne r*>šGJilnice v Ljubljani. V listu samem pa inserira celjska mestna hranilnica in navaja stanje hranilnih vlog iz leta 1908. To je celo celjske Nemce tako v oči bodlo, da je zadnjič nekdo vprašal v »Siidsteier. Volkfc-stimme«, zakaj so ne navaja stanje hranilnih vlog v tem zavodu s koncem leta 1910-, kakor delajo to vse hranilnice in banke, ki si hočejo z in-serati dobiti novih vlog in razširiti svoj delokrog. Vidimo, da bo prav koristno priobčiti tisti poduk, ki ga je dobilo ravnateljstvo celjske mestne hranilnice od štajerske namestuije spomladi leta 1909, kmalu po temeljiti oblastveni reviziji. Za Ambro-žiča bi bilo res bolje, da bi prav previdno in malo pisaril po »vabtarici* o denarnih zavodih, kajti mestni hranilnici celjski bo gotovo hotel — on najmanj škodovati. Iz Žalca. V korrkurz je prišel tukajšnji trgovec Emerik Kukec. Za konkni*znega komisarja je imenovan svetnik deželnega sodišča dr. Franc nI. Koče var, za začasnega upravitelja konkurzno mase pa dr. Vek. Ku-kovec, odvetnik v Celju. Kakor se nam poroča od pristojne strani, ni prišel Emil Kukec v konkurz zaradi prezadolženosti, temveč vsled pomanjkanja gotovega denarja. V politično življenje se ni mešal. Iz Ruš. Bralno društvo ima v nedeljo, dne 2r3. februarja v gostilni g. Josipa Muleja ob 2. svoj občni zbor. Ako bi ne bil sklepčen, se vrši isti eno uro pozneje in bo pri vsakem številu udov sklepčen. Drobne novice. S 1 o v e n j g r a-ško učiteljsko društvo ima svoj občni zbor v Četrtek, dne 2. marca ob 10. dopoldue v slovenjgraški okoliški šoli z mnogostranskim sporedom. Kdor se čuti učitelja, naj pride, če tudi — gazi! — Zlati zaslužni križec s krono je podelil cesar ženi umrljcga trgovca Rakuša, Leopoldini. — Umrl je v Velenju vpokojeni župnik Franc S m r o č-n i k. Napredno časopisje ga je mnogo napadalo zaradi prodaje nekega posestva »Stidmarki«. — Iz Ptuja. Hišo gospe Marije Sadnik je kupil za r?7 tisoč kron g. Viktor Skrabar. — Iz Konjic. Neka ženska, bojda iz Zavodne pri Celju, je izročila te dni v Konjicah nekemu kmečkemu dekletu na cesti dete, češ. naj ji ga drži, da bo šla tačas nekaj kupit. Ženske ni bilo več nazaj, kmečko dekle je pa preiskalo plenice in našlo v njih pismo ua nekega trgovskega pomočnika v Konjieeh. Temu je potem izročila otroka in pismo. — I z C e 1 j a. Te dni se je vršila pri okrajnem sodišču obra vnava proti dečkoma Ferdinandu in Rajmundu Kropiču, katera se je dolžilo, da sta svojega so u čenča Grada tako pretepla in osuvala, da je vsled notranjih poškodb umrl. Vsled pomanjkanja dokazov sta bila pa oba oproščena. — Iz Braslovč nam t>oročaio: V konkurz je prišel tukajšnji trgovec Viktor Ušen. V 5 mesecih, odkar je otvori 1 trgovino, ie napravil za okroglo 18 tisoč kron dolga. Ker se ga dolži, da je iz konkurzne mase spravil več blaga na stran, pride pred sodnijo. Železnica iz Celja v Dobrno in Vitanje, Železniško ministrstvo je dalo civilnemu inženirju Viliemu Lindauerju koncesijo za tehnična nreddela ozkotirne železnice iz Celja čez Vojnik do Sotesko, odkoder bi tekla ena proga na Dobrno, druga pa v Vitanje. Lindaner stanuje v Celju. Čebelarsko razstavo v Celjn misli prirediti leta 1912. v proslavo 10-letnice svojega obstanka »Čebelarsko društvo za Spod. Štajersko«. Društvo šteje sedaj 20 podružnic z 800 člani. Napredni listi na Štajerskem so že več ko enkrat poudarjali potrebo manjših kmetijskih razstav na slov. Spod. Štajerskem. Prvo se je popri-jelo te ideje »Čebelarsko društvo«, nato zasluži tudi splošno podpora Notar dr. Geršak v Ormošu umrl. Snoči so prejeli iz Ormoža tole brzojavko: »Danes popoldne je umrl tukajšnji notar dr. Geršak. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Pokojnik je bil eden najstarejših slovenskih rodoljubov. Pravo je študiral na vseučilišču na Dunaju v burnem letu 1848. Kot akademik jo bil Član znane akademične legije, ki se je borila leta 1848. za svobodo in enakost. Dr. Geršak jo ostal vse svoje življenje zvest idejam, za katere se je navduševal in boril ob času, ko je nastal gplošni narodni preokret v Avstriji. Pokojnik je vzgojil vso svojo rodbino v strogo narodnem duhu. Eden izmed njegovih sinov je sodnik v Ljubljani. Dr. Geršak si je svoječasno pridobil velikih zaslug za probu jo slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem, zato bo njegov spomin vedno svež med štajerskimi Slovenci. KorosKo. Iz mesarskih krogov. Povodom cenitve pridobninskega in osebnega dohodninskega davka mesarjev in prekajevklcev so se čutili ti primorani javnos« seznaniti z neznosno draginjo, vsled katere bi morali pri se-darjih mesnih cenah doplačati pri vsaki goveji živini 22 K 38 v, pri vsakem teletu 84 v in bi imeli samo pri vsakem prašiču 16 K 10 v čistega dobička, ki bi se pa tudi skrčil, če bi vračunali led, prevažanje in delo. In še dclj hočejo iti mesarji, tako daleč namreč, da stavijo svoje obrtniške liste uradom na razpolago. Res je sicer, da dobiček mesarjev v sedanjih časih vsled neznosne draginje, vsled po-mankanja klavne živine in vsled živinskih kug ne more biti velik, in da kakor na Koroškem, tako tudi v drugih deželah ne morejo zbirati bogastva. Nesmiselno pa je, če trde mesarji, da delajo zastonj in da morajo bs pri vsaki živini doplačati. Ta ali on i krat se to pač lahko zgodi, da bi pa konsekventno in morda iz golega človekoljubja samo doplačevali, taka trditev je naravnost smešna. Nesreča. Težka nesreča se je zgodila v sredo v Trbižu nekemu sodnemu oficijalu. Hotel je na vrtu nekaj popraviti "in šel v hišico, kjer je i?nel shranjeno orodje. Tam pa je stopil na kramp, ki ga je udaril z vso močjo z ročajem v obraz, mu razbil očala in pokvaril oko, da mu je izteklo. Prepeljati so ga morali v Beljak v bolnišnico. Umrljivost otrok. Med 11 slučaji smrti, ki so se dogodili tekom letošnjega leta v Sv. Mohorju, je bilo 7 otrok starih do 2 let. Večina teh ctTok je umrla za vnetjem pljuč oziroma preh lojen jem dihal. Primorjbo Ljudsko štetje. Občina Lokev šieje 1180 prebivalcev, tedaj za 18 manj, kakor pred 10. leti. A' Gorjan* skem je 528 prebivalcev, v I van jem gradu 242 in v Nadrežici 281 prebivalcev. V Komnu prebiva 860, v Malem dolu 149, v Preserju 122, v Svetem 532, v Tomačevici 267 in v Volčjem gradu 385 ljudi. V občini Nabre-žina so našteli 2216 prebivalcev, v Kobjeglavi 380, v Tupetčah pa 114 prebivalcev. Promet na obeh zunanjih mostovih čez Kanal v Trstu. Policija je uredila promet na obeh odpirajočih se mostovih čez Kanal v Trstu tako: Zunanji (novi) most sinejo uporabljati samo tovorni vozovi in avtomobili vseb vrst, obloženi in prazni, hotelski om ni busi, pogrebni vozovi in parni valjarji ter poštni vozovi. Na znotranjem mostu pa smejo voziti privatne kočije in fijakerji, kolesarji in motorid kolesarji, kateri pa morajo peš čez most, nadalje rešilni vozovi in vozovi in avtomobili požarne hrambe ter vozovi družbe za snaženje cest, vendar smejo vsi ti vozovi uporabljati tudi zunanji mosk Pre-etopki se kaznujejo z denarno globo od 2 do 200 K odnosno z zaporom 6 ur do 14 dni. Ljudsko štetje. Občina Brje šteje 553 prebivalcev, v občini Kred pa stanuje 1446 ljudi, ki so vsi razen enega Ceha Slovenci, po posameznih vaseh pa se razdeli število prebivalcev sledeče: Borjana 575 prebivalcev. Potoki 181, Kred 280, Robič 108 in Staro selo 302 prebivalca. Mavhinje šteje 267, Cerovlje 195 ,Vižovlje 155 in Sesljai: 356 prebivalcev. Občina Deskle ima 956 prebivalcev, v Devinu pa prebiva 346 Slovencev, 85 Italijanov iz Avstrije in 67 Italijanov iz kraljestva, v Sv. Ivanu-Medji vasi ie 254 Slovencev in 3 Lahi, v Jamljah 281 Slovencev. V celi devinski občini jc tedai 881 Slovencev in 155 Lahov, med njimi 67 laških podanikov. Veliki Repen ima 409, Col 163, Vr-hovlje 250 in Voglje 146 prebivalcev. V Rodikn stanujejo 403, v Kozini 63 oseb, Štijak šteje 849 prebivalcev. Občina Naklo ima 2691, Kanal pa 472, Gornja vas 523, Bodrež 239, Idrija 285, Morsko 262 in Vrh 103 navzočih oseb. Pri ljudskem štetju v Furlaniji so našteli v sodnem okraju Cervinjan skupno 30.489 prebivalcev proti 24 44* pred 10 leti. Iz finančne službe. Finančni .svetnik g. Hilarij Vodopivec, do sedaj načelnik davčnega referata ▼ Pu-Iju, J© imenovan za provizoričsega deželnega nadzornika in je bil kot tak prideljen finančnemu ravnateljstvu v Trstu. Postni debit odtegnjen. Ministrstvo za notranje zadeve je odtegnilo v Milanu izhajajočemu in tudi v Trstu zelo razširjenemu časopisu »H Crepuscolo« poštni debit za Avstrijo. Ogenj. Predvčerajšnjem proti polu 10. zvečer je začelo goreti v šupi vrtnarja Prana Ralza v Trstu v Zgornji Greti št. 154, v kateri je imel vrtnar shranjeno orodje in razno pripravo za vrtnarstvo. Škodo, ki je krita z zavarovalnino, cenijo na 608 K. Deček izginil. V Gorici nameščeni redar Avgust Bregant je naznanil Tržaški policiji, da je njegov llletni >in cd 21. t. 1. izginil. Deček je prišel po izpovedi očeta najbrže v Trst. V vodnjak padel. V Storinu je padel v vodnjak 161etni posestnikov sin Alojzij Novak. Zlomil si je pri padcu desno nogo in levo roko. Pripeljali so ga v Trst v bolnišnico. Na Korzu. Včeraj, ob uri, ko je na Korzu v Trstu najbolj živahno, se je poskusila zastrupiti 231etna. od svojega moža ločena Marija M. zaradi prepira - svojim ljnbčekom zastrupiti s fenllno kislino. Imelo pa je premalo kisline, vsled česar so ji v bolnišnici kmalu odvrnili nevarnost, da bi umrla. Najbrže v drugo ne poskusi vec si V2et: življenje. Tatvine. Predvčerajšnjem med opoldanskim odmorom so se splazili 4 tatovi • skladišče tvrdke R. V. D. Mačehior.'i v Trstu v ulici Lazzaretto vecchio Št. 19 in odnesli 12 vreč kave ter več polenovk, s čimer so oškodovali tvrdke za 1912 K. Včeraj pa se je posrečilo policiji ukradeno blago dobiti zopet nazaj in od tatov vjeti dva krivca. — 2e več let pod policijskim nadzorstvom stoječega težaka :kletnega Andreja Sinigoja so včeraj aretirali, ker je bil na sumu. da je v Trs*tu iz proste luke ukradel partijo sodov za olje. Sodi so bili vredni 540 kron in jih je bii Sinigoj že prodal. Seveda j,- imel tat še enega pomagača, kateregi* sedaj iščejo. Samomor. Včeraj ob polu 11. dopoldne so pripeljali lSletno. v Trstu v ulici del Pozzo stanujočo, samsko dninarico Natalijo Pisciuta v bolinš-inco.kerse je bila zastrupila s feniino Vrlino. Zdravniki so si zelo prizadevali, da bi nesreenieo rešili, vendar je bilo že prepozno. Umrla je kake ure pozneje, ko so jo bili oddali, t) vzroku Siimomora se ne izve nič • .itančncjega. Za gospodarsko po vzdihu Dalma-eijc. Kakor se poroča iz Dunaja se snide medministerska komisija za Lro^podar-;1. • povzdigo Dalmacije 4. Marca na sejo. v kateri se bo razpravljalo o nekaterih zelo važnih zadevah. Pred vsem pride na razgovor gradnja žoeznie v Dalmaciji, projekt za črezmorsko železnico, nadalje raz-ui ukrepi za povzdigo tujskega prometa, vprašanje bosensko - dalmatinske meje in kmetijske melijora-i-iie. istrski parobrodni promet. C kr. pristaniški in zdravstveni kapitanat v Trstu je odredil, da se morajo zasidrati od 1 marca 1. 1. naprej vsi }>ar-uiki družbe :>Istria - Trieste<, ki 90 M ustavljalidoslejpri .sanitetnem pomolu, nadalje vsi namiki parobrodnih družb iz Kopra in Milja ter pamiki Stabilin;enta<, ki so se doslej ustavljali na Rivi del Mandraechio, ob malem novem pomolu med sanitetnim pomolom in pomol o m Sv. Jožefa ;n ob kraju med malim pomolom in samit, pomolom. Od tam odplju-jejo rudi ti parniki od 1. marca na- »rej v morje. Na ta način se bo združil ves promet v Istro in iz Istre na enem mestu. Podlegel poškodbam. Poročali Smo že. Ha se je bil težak Donato Afassafia na pamiku >Jda<< ponesrečil. Včeraj je podlegel v bolnišnici težkim poškodbam, ki jih je dobil pri padcu. Politično in izobraževalno ; društvo za dvorski okraj: priredi v nedeljo, dne 20. svečanu 1911 ah 10. dopoludne v vrtnem salonu gostilne „prl Perlesu," Prešernova ulica štev. 9, javen shod. Na shodu bo govoril g. Adol-mffrn*k" in podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, k1 bode morilo plačevati letat POl MU llfona več doklad nego doslej. Volllci In volilke, udeleilre M polneštevtlno shoda! Odkar. Dnevne vesti. + Cesar in dr. Suatertič. Na zadnjem dvornem plesu je cesar izmed vseh avstrijskih delegatov ogovoril samo enega, in aieer — dr. on* steršiča. Sicer pripoveduje dr. Šu-steršič, da cesar ž njim ni govoril o njegovem stališču glede novih izdatkov za armado in mornarico, vendar je jasno kakor beli dan, da je to pravi vzrok, da je cesar dr. Susteršiča ogovoril. ŠusteršiČ je v delegaciji brezpogojno izrekel se za vse ogromne žrtve za vojsko. Noben drugi delegat se ni tako »avzel za zahteve vojne uprave, kakor dr. Šusteršič m zategadelj je čisto naravno, da je zdaj prejel plačilo za to v obliki cesarjevega ogovora. Saj to leži vendar na dlani, da je cesar vedno najbolj zadovoljen s tistimi delegati, ki vse gladko dovolijo, kar hoče vojna uprava, a kdaj se je še dobil delegat, ki bi bil nastopil tako, kakor dr. Šusteršič, ki je sploh govoril, kakor da ni ljudski, marveč erarieni zastopnik« Znano je, da predlaga vlada tiste parlamentarce, ki jih cesar pri raznih prilikah ogovori iu da vlada tudi cesarju svetuje, kaj naj ž njimi govori. Tako je tudi cesar rekel dr. JSusteršiču o sobotnem zasedanju kranjskega deželnega zbora^ da je bilo kratko, a dobro. No, vlada je s klerikalci že v naprej sklenila kravjo kupčijo glede desetmil i jonskega dolga i u nič se ne čudimo, da je vlada s tem zadovoljna. Še manj se čudimo, da je vlada tudi vesela, da so klerikalci odnesli vseučiliški fond in s tem ubili slovensko vseučilišče. A da je vlada na cesarjeva usta pohvalila tako delovanje deželnega zbora, proti temu morumo ugovarjati. Kako pride vlada do tega, da se skriva za vzvišeno osebo ce-siirjevo in da izigrava krono v stvari, o kateri mora vedeti, da je v kranjski deželi prouzročila največjo ogorčenje. Minulo zasedanje deželnega zbora obsoja eela dežela in je ho še vse drugače obstajala, kadar bo čutila denarne posledice storjenih sklepov. -'- Slovenske šolske knjige in »Katoliško tiskovno društvo«. V deželnem zboru se je poslanee Jarc ši-rokoustil, da se je »Katoliško tiskovno društvo« žrtvovalo za izdajanje slovenskih učnih knjig za sređuje šole. Ta stvar je potrebna pojasnila, ker ni resnična trditev, da bi se bilo ^Katoliško tiskovno društvo . kakorkoli »žrtovalo«. »Katoliška tiskarna« .te v prvi vrsti založila knjiga za nižje razrede in one, ki se več let rabijo, kakor na primer Tominškovo grško slovnico. Pri teh knjigah pa je napravila izvrstno kupčijo. Prvi razredi ljubljanskih gimnazij imajo po tri parale lke, v Kranju, Novem mestu, Celju po dve, St Vid. Maribor. (Joriea po en razred, istotako mestni dekliški licej v Ljubljani in realka v Idriji. To je torej najmanj 17 razredov po 40 do 50 dijakov. Vsled novih učnih načrtov so se morale povsod u peljali nove učne knjige, da se je torej že pivo leto razprodalo po 800 izvodov posamnih knjig. Knjisre, ki so se tiskale v 2500 izv., bodo v 5. ali G. letih razprodane. To sc bo pokazalo, ko bo treba novih izdaj. Knjig za višje razrede pa se je »Katoliška tiskarna« znala ubraniti. Tako je na primer tiskarna »Družbe sv. Mohorja v Celovcu založila Poljančevo ži ;»lstvo za VI. razred, nastavila pa je knjigi, ki se rabi samo eno leto, ceno 5 K. Takšna je narodna požrtvovalnost — katoliških tiskarn! Edina knjiga, pri kateri je morebiti »Katoliška tiskarna« kaj riskirala, je matematična za najvišje tri razrede, ker so klerikalni državni poslanci zainesei.itili slovenski učni jezik za matematiko v zarili ji h treh razredih in za zgodovino v celi višji gimnaziji. Založbe matematičnih učnih knjig za zadnje tri razrede pa »Katoliška tiskarna« ni mogla zavrniti, ako je tiskala one za nižje razrede, pri katerih je gotovo velik dobiček. Sicer pa čujemo, da je pokojni profesor M a tek rokopis za te knjige brezplačno prepustil »Katoliški tiskarni«. Zgodovine za višje razrede pa »Katoii&ka tiskarna« nikakor ni hotela založiti, je že morala vedeti zakaj. Članom vodstva »Katoliškega tiskovnega društva« pač niso bila neznana mešetarska pogajanja klerikalnih poslancev z vlado. Zgodovino za višje razrede je nato založilo »Društvo slovenskih profesorjev« in tako tudi z gmotno žrtvijo dokazalo potrebo slovenskega učnega jezika tudi za ta predmet. Tako torej stoji ta stvar! Najnatančneje si lahko vsakdo izračuni, kako je z založništvom slovenskih učnih knjig, ako pregleda naslovne liste vseh učnih knjig za srednje šole. Tako se bo poučil, kdo je založnik posaninili knjig, kakšna je njih cena, in po razredih bo lahko računil, koliko izvodov vsake knjige se utegne prodati vsako leto. Eno pa je gotovo, da »Katoliška tiskarna« ni riskirala niti vinarja, njeno vodstvo je samo dokazalo, da zna politične dogodke in narodne kulturne zahteve izrabljati v svojo gmotno korist in dobiček. To bi storili tudi dragi založniki, ako bi imeli toli- I ko kredita, kakor ga ima klerikalno zadružništvo, ki je pravkar zopet dobilo skoro milijon deželnega denarja. In ti ljudje si potem upajo še govoriti o — požrtvovalnosti! + Suklje in Ljubljana. Tudi Šuklje bi rad videl, da bi dobili krmilo na rotovžu klerikalci v roke. Ujeli so ga na poseben način. Obljubili so mu namreč, da v slučaju zmage poskrbe za posebno počeščenje deželnega glavarja Sukljeta. Ko je bil Suklje v Pragi, mu ni nobena stvar tako dopadla, kakor slavna ura na starem praškem rotovžu. Kadar namreč ta ura poldne bije, se odpro posebna vratca in okrog ure maršira dvanajst apostolov. Zdaj so klerikalci obljubili, da napravijo, če zmagajo pri volitvah, na ljubljanskem rotovžu podobno uro. Kadar bo ta ura poldne bila, bo primarširalo pri posebnih vratcih dvanajst apostolov. Postavili se bodo lepo po vrsti, sulnti-rali in trikrat zaklicali: »Slava Šuk-ijetu,« potem pa zopet odmarširali. Ta misel Šukljetu tako ugaja, da hoče osebno podeči v volilno borbo in da nastopi že v kratkem na klerikalnem volilnem shodu pri Fajmoštru. ftuk-Ije trdno upa, da doživi trenotek, ko mu bodo apostoli salutirali, mi pa trdno upamo, da mu bodo ljubljanski volilci na dan volitve pokazali — osle. "-r Višek ironije se mora s mat m-ti Slovencev« uvodnik od srede, ki ga jo spisal dr. Lampe in v katerem jjozivlje ta gospod na skupno zadružno delo, če se ve, da je dr. Lampe kot deželni odbornik malo dni preje podpisal dekret ing. Zajcu, kateremu se naroča, podreti pred pravomočnostjo stavbneg-a dovoljenja flezidano klet v Idriji in tako ubogemu obrtniku gostilničarju napraviti škode do 7000 K. \'nel>ovpijoča je krivica, ki sc s tem stori stavbnemu gospodarju A. Ko-balu. Tega se zavedajo tudi pri deželnem odboru, kajti inače ne bi bili prosili okrajnega glavarstva v Logatcu za orožniško asistenco. Stavbo bo podiral klerikalni podjetnik Lončari č iz Ljubljane, ker ni hotel nihče izmed idrijskib podjetnikov prevzeti tega dela. Sedem mesecev Že stoji predmetna stavba, nikomur ni prizadela niti vinarja škode in bi je tudi ne v prihodnje, pa vendar se jo mora podreti, ker tako zahtevajo strankarski interesi. Niti toliko se ne sme počakati, da izreče v tej stvari odločilno besedo upravno sodišče, ki bo raz sodilo, kdo ima prav, deželni odbor, ali Kobal. S tem svojim dejanjem je ilr. Lampe najlepše pokazal, kako on razume skupno delo na zadružnem I>olju. Kako naj bodo zadruge močne, če se poedince brez vsakega stvarnega povoda gospodarsko uničuje! -I- Hinavska politika, > Naša MoČ« piše iz Idrije: Ni zlepa kje taka hinavska politika, kakor pri naših liberalcih: njih poslanec vedno berači pri deželnem odboru in drugod za deželno podporo, nasprotno pa pošilja mestni tajnik zoper deželni odbor v ) Slovenski Narod« članke, da bi ga županstvo moralo že davno disciplinirati. Mi svetujemo deželnemu od-l>oru, naj poišče tudi za tega moža kak parajrraf, «1« se mu usta za vselej zapro, ker je zanj veliko l>olje, da v svoji pisarni lastne kozle popravlja, kamor da višje instance napada. — Na to modrost in pobožno željo krščansko - socijalnega glasila sledeče: Deželnega poslanca G angin sveta dolžnost je, da zahteva (ne berači) pri deželi kranjski prispevka za po-trel>e idrijskega mesta, ker plačuje to mesto deželi leto za letom do 80.000 kron deželne doklade, ne dobi pa od nje počenega gToša. Tajnik pa ima popolno pravico, da ožigosa strankarsko postopanje deželnega odbora v javnosti. Kadar pa bo deželni odbor kot najvišja avtonomna oblast v deželi spoštoval zakon in ravnal pravično in pošteno, tedaj tndi mestnemu tajniku odpade povod, napadati deželni odbor. Za vse dopise v »Slovenskem Narodu« prevzemamo ik>-polno odgovornost, ker so bili vsi docela opravičeni. Najlepši dokaz to, da klerikalci na nje sploh odgovarjati niso mogli, ali pa le z najgršim zavijanjem. Vemo, da onemu, ki ima «ia-bo vest, niso povšeč ti dopisi, kdor pa ima čisto vest, se mu javnosti ni bati. Idrijski klerikalci so lahko prepričani, da borao i nadalje vestno vršili svojo časnikarsko dolžnost in pribili javno brezobzirno vsako nasilje, ki se bo od klerikalne strani storilo naprednemu mestu Idriji. Kajti deželni odbor bo lahko dolgo časa iskal od »Naše Moči« nasvetovani paragraf, s katerim se komu usta za vselej zapirajo, ker se tak paragraf nahaja samo v zabitosti klerikalnega pisača. Kadar bo deželni odbor plačeval občinske tajnike, takrat jih bo lahko tudi discipliniral na željo kakega ob-skumega dopisnika »Naše Moči«, preje pa ne. Takrat pa si bodo pošteni ljudje pomagali iz klerikalnega jarma. + »Glavna« in »Slovenec«. Snoena »Slo vencev a« notica kaže, da bi klerikalci v konkurznem postopku radi ustvarili na umeten način boj zrn naehmek med aadentnikom Vie- nikarjem in odvetn. dr. Oblakom. Faktum pa je, da o takem boju ne more biti govora, in da na volilnem naroku ni bilo nobenih pomislekov niti proti osebi nadsvetnika Višnikar-ja, niti proti osebi dr. Oblaka. Slo se je zgolj za pravno vprašanje ali more biti bivši likvidator kot tak tudi upravnik mane in to se bo rešilo in-stančnim potom. »Slovenec« bi rad koval iz tega politični kapital, napravil razdor in izzval stanovski boj, kar pa se mu ne bo posrečilo. -f~ Nevesta v posojilnici. Te dni je prišla v Ljudsko posojilnico nevesta. Prava nevesta, z rožicami v laseh in šopkom v roki, prav kakor bi bila prišla naravnost od poroke. V posojilnici je bilo precej ljudi, ki so se nevesti seveda nemalo začudili, uradniki pa so kar poskočili s stolov in z izbrano ljubeznivostjo pozdravljali nevesto. »Ah, to je lepo, da pridete kar od poroke« — »Da, to je slovenska nevesta, ki kar od poroke nese svojo dotico v posojilnico« — »O, to bo krščanski zakon« — »Do, to je lepo, da tako spravljate in štedite...« In še mnogo takih besed je bilo slišati. Gospod blagajnik pa je zaklical »Kar k meni — poglejte koliko imamo denarja — koliko boste pa uložili — »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača,« se je v ozadju oglasil globok glas. Nevesta se je sukala in dbračala in ni vedela kaj naj to pomeni in kaj da hočejo od nje. Naposled je ra-zvila iz rutice hranilno knjižico in rekla: »Prosim, da bi to ven dali.« V posojilnici je zavladala tihota. Gospodje, ki so prej mislili, da je nevestica prinesla doto naložit in ki so tako lepo peli o štedljivosti, so se kar na mah potuhnili in hitro odrinili nevesti njene kronice. B, da, štedljivost je lepa reč, pa je žal ni dosti med Slovenci. -j- Elsnerjev režim na sodišču. Včeraj je dal predsednik deželnega sodišča Elsner poklicati k sebi vse podrejene sodnike ter jim dal neke ukaze, ki se brez dvoma tičejo urado-vanja v slovenskem Jeziku. Ker je Elsner zapovedal. čuvati o stvari najstrožjo molčečnost, še nismo mogli poizvedeti podrobnosti, toda izvedeli jih bomo čisto gotovo in potem borao obširno izpregovorili o germaniza-torskih tendencah gospoda predsednika Elsnerja. -f~ Imenovanje. Za glavnega učitelja je imenovan suplent na tukajšnjem ženskem učiteljišču g. T. Mo-dic. — V konknrzu »Glavne posojilnice« v Ljubljani se upniki vnovič poživljajo, da naj predlagajo pri nareku, določenem na 7. marca 1911 ob 9. dopoldne pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani v sobi št. 123 potrditev začasno imenovanega, ali pa postavitev drugega upravnika mase in njega namestnika. — Aretacija. Včeraj popoldne jii deželno sodišče dalo aretovati prvega uradnika »Glavne posojilnice« Leona R o g la. — »Kdo se šteje za Nemca.« Prejeli smo s prošnjo za objavo naslednje pismo: »Slavno uredništvo! Z ozirom na notico v vašem cenjenem listu z dne 21. februarja 1911, št. 42, »Kdo se šteje za Nemca«, prosim, da sprejmete sledeče pojasnilo: Stevni komisar g. Stanko Košir, c. kr. davčni asistent v Ložu, ki me je v lokala, kjer je opravljal svoj posel, naravnost žalil,me je zelo ironično vprašal, kakšen obče valni jezik imam. V mnenju, da se šali, sosebno ker me že dlje časa pozna, sem odvrnila, da nemški, ne pa misleč na to, da me bo komisar vpisal za Nemko, posebno, ker je bil v popisovalni poli že vpisan slovenski jezik kot občevalni jezik. Nisem tedaj storila tega koraka v svoji uršulinski nadutosti, marveč iz otročarije števil e ga komisarja samega. Sploh pa sem bivala dne 31. decembra 1910 v Ljubljani, kjer sem vpisana kot Slovenka, kakor tudi moj oče, ki služi slovenske groše v potu svojega obraza. Ostanem pa še tudi v prihodnje zavedna Slovenka. Z odličnim spoštovanjem Jo-sipina Martinčič, učiteljica.« — Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica. Gospod Josip M o d i c, c. kr. rač. nadsvetnik, jo podaril »Simon Gregorčičevi javni ljudski knjižnici večje Število slovenskih knjig. — Iskrena mu hvala! Naj hi našel njegov vzgled obilo posnemovalcev ! — Vrsta porotnih obravnav tukajšnjega deželnega sodišča. Dne 27. t. m. 1. France Bahnič, hudodelstvo poskušenega posilstva in izvršenega ropa. 2. Franc Novak, uboj. Dne 27, februarja t. 1. 1. Antoni Rakovec — uboj. 2. Anton Babavšek, hudodelstvo po § 127 k. z. Dne 1. marca t 1. dve tiskovne razprave proti glavnemu uredniku »Slovenca«, Ivanu Steietu. — Do dobra spoznalo In preizkusilo je nase slovensko občinstvo že izborno kakovost »Kolinske kavne primesi«. Vsak, kdor je le enkrat imel priliko poizkusiti to kavno primes, je prišel do prepričanja, d« se ž njo ne more meriti noben drug produkt te vrste v nobenem oziru. »Kolinska kavna primes« je edina, ki zadovoljuje v polni meri tudi najbolj nim zahtevam. Ona edina daje kavi nedosežno izboren okus, prijeten vonri in prikupljivo barvo,in to pa vse zato. ker je izdelana iz najboljših surovin po načinu, ki se je v dolgoletni praksi najbolje obnesel. Toda »Kolinska kavna primes« vkljub svojim priznano izvrstnim lastnostim v marši kateri slovenski družini žal ni našla zasluženega vpoštevanje. Tudi tja, kjer je še ni, si mora »Kolinska kavna primes« najti pot. In to ne le samo zato, ker je njena kakovost brez konkurence, temveč tudi zategadelj, ker je Kolinska tovarna v Ljubljani, iz delovalka te kavne primesi, domače podjetje združenega slovenskega tr-govstva. Za to, da je Kolinska tovarna res domače podjetje — in to ne sa mo na papirju, temveč tudi v dejanjih — govori pač najbolje dejstvo, da ona z rednim letnim doneskom podpira iz svojega čistega dobička vse naše važnejše kulturne organizacije, med njimi v prvi vrsti našo prt -koristno družbo sv. Cirila in Metoda. Cim več Kolinske kavne primesi se bo prodalo, tem večji bo torej či dobiček, tem večji bodo lahko tudi oni prispevki. Zato naj vsak, posebno pa naše zavedno trgovstvo, učitelj stvo, narodno ženstvo i. t. d., izkns razširiti Kolinsko kavno primes tudi tja, kjer je danes morda še ni! Tatvina. 22. t. m. popoldne je ukradel neznan tat pri pivovarni »Union« v Spodnji Šiški zaposle; mu dninarju iz omare nikljasto aro in usnjato črno denarnico z 42 K. 2£««aj je začel. Pred kratkim se je podal obvdoveli rostUniŠk] najem nik Fran Jakič iz ZeJimelj s svojimi otroci za delom ter zaprl gostilno. Med tem pa je ubil 141etni kajžarjev siii Jakob Garbas iz Želimelj okno in prišel v gostilniške prostore, kjer je ukradel nekaj žg-anja in kruha ter -potem zopet odstranil. Opit jo šel nato Garbas v gozd kočarja Ivana Ja-kiča in v svoji pijanosti razmera! les za sode. ki je bil tam razložen, da ye posuši. Poskusen samomor. Pri Vinku Majdiču a* Kranju kot mlinarski | močnik zaposljeni Fran Jese si je 19. t. m. iz neznanega vzroka prereza 1 / britvijo vrat. Nehvaiežnost. 21. i. m. ji* dovoli! posestnik Fran Črne iz Podgrada ne kemu posestniku, da je smel prenoči ti v podstrešju. Ponoči pa je pris<\ popotnik iz podstrešja, ukradel Cnu-tu več obleke ter nato izginil v noči. Popotnik je srednje visok, čokat, ima velike rdeče brke in je nosil Oru obleko, ravno tak klobuk in dobro ohranjena obuvala. Šmartno pri Litiji. Nas dopis »Slovenskem Narodu- z dne 4. t. m. je tukajšnjim klerikalcem popolnoma sapo zaprk Zastonj smo pričakovali odgovora v »Slovencu:- in »Domo ljubu«, ki sicer vsako stvar takoj utajita. Je pač res, da resnica v oči ko Ije. Resnice, da se z občinskim denar jem razsiplje v klerikalne namene, ne spravi nihče s sveta. Kajti poleg zadnjič omenjene svote za čukar^ki dom, se je od občinskega odbora sklenilo dati cerkovniku v povišanje plače 50 kron in za slikani^ cerkve 300 kron. Iz Novega mesta. V odgovor. 2\ dolgo tega, o je bil v »Slov. Narodu obelodanjen dopis, vsebujoč nekaj resnic o novomeški gimnaziji. Ta dopis mi pred kratkim očita neki znani »nekdo < v anonimni dopisnici, polni psovk zoper mojo osebo in našo hišo. Nočem razpravljati o onem dopisu, s katerim nisem v nikaki zvezi, ki ga pa jako odobravam, kajti dotični kom, ki so bili prizadeti po dopisu, i. bilo prosto, poslati popravek v »Slov. Nar.«, česar pa nista storila in z molkom potrdila resničnost dopisa. Le par besedi o anonimni dopisnici, ki mrgoli grobih in trivialnih psovk, ki so slične onim, ki so jih pred kratkim izlile v svoji jezi klerikalne bije ne v dežel, zboru na slov. profesorja, ki ne trobi v njihov rog in ne pleš-po njihovi godbi. — »Cigani, bara be, šmarocerji« in slično se bere v tej dopisnici. Moji materi šteje v zlo, ker hodi slabo oblečena in jo imenuje »ra^apano ciganko«. H koncu želi, da bi nas morali poteptati kakor strupene kače. — Ker mi pisec am nimne dopisnice očita napade na da\ karijo, šolo, duhovne in samostan« in le prepogosto ponavlja samostane, mi ni bilo treba dolgo iskati in ugi bati. odkod piha sapa, ampak sem po prvem branju spoznal roko in £ia\<> v besedi in pismu nespretnega človeka, ki misli, da je Kristusov nasled nik. Dopisnica diha krščansko ljubezen enega iz žegnane vrste. Povem mu danes samo to! Boga zahvali do komolcev, da se zastonj greješ pod gorko rase vi no in rediš in paseš na ljudske stroške, od ljudskih žuljev. Bodi zadovoljen, da imaš celo haljo in ne obregaj se po anonimnih dopi-nicah ob mojo mater, ki so trudi in vbija z delom, da zredi svojo družin-o. Ce bi pa že rad spregovoril z menoj, naredi stvar odkrito in ne pod pla ščem anonimnosti, sicer pridem na dan z dejstvi in resničnimi zgodbica mi, radi katerih bi bilo zate bolje, du nisi zamenjal hlač s bal jo in da si pustu teke pod nosom. V nevarno igro se spuščaš. Vedi pa, da stvar z dopisnico še ni končana; kar si želel, to šele pride in povem ti, da boste piska-li skozi nos ti in tvoji sotrudniki. Seja! si sapo, žel boš vihar! Iz modernega zavoda v Novem mestu. Pred kratkim sem, vsled opravkov bivajoč, v Novem mestu zvedel za slučaj, ki zasluži, da pride v javnost. Kakor je navada in dolžnost vsakega višjegimnazijca, da ima vsaki tečaj predavanje o kakem predmetu, si je letos nek učenec izbral za snov Tolstojevo »Kreutzerjevo sonato«. Po predavanju je bil dijak poklican k ravnatelju v pisarno, ki je učenca (seveda nemško), oštel in ozmerjal, ker pohujšuje mladino in jemlje za snov ravno dela Tolstoja, **des Idioteai, Schweindiohtcrs, *wel-cher al le Eseleien und Gemeinheiteu auftischt« in še mnogo sličnih priimkov. — Te nečedne in sirove besede 0 Tolstem, ki so vredne primerne obsoje, nikakor ne razodevajo pedagoga in voditelja šolskegra zavoda. Lepo in prav je, če pove človek svoje mnenje o pisatelju, ki ga je prebral; mlepo pa in naravnost predrzno je, , se o največjem mislecu, pisatelju kreposti, o Tolstem v hlapčevskih in l^clagoga nevrednih besedah izraža človek, ki mu je — kolikor mi je znale — koran »Ljubljančanka« in vir 1 se učenosti »Gaudeamus!« Ta slučaj diši precej po manirah dunajskih krepostni kov, častilcev »boga Poba-sjjj«, krščanskih socijalcev, podoben V pa onemu, ki se je pod prejšnjim ravnateljevanjem Detela in kateheta rinko prigodi! na tej gimnaziji. Takrat se je drznil nek dijak hvaliti Trubarja radi njegovih zaslug za slovensko slovstvo. Naloga je bila klasifikovana s prav dobrim redom, kar pa ni ugajalo katehetu Marinko ;n njemu podrejenemu in pokornemu ravnatelju Detela. ki sta hotela, da - dijak kaznuje in se mu da najslabši red. Zvezek je romal na dež. šolski svet, ki je pa poslal nezadovoljnima gospodoma tak nos, da ne kmalu ta> tega. Naloga je bila od dež. šol. sveta klasifikovana z odličnim. Taki odgo-*i ori so v sličnih slučajih primerni. Cmrl je v Krškem trgovec in posestnik g. Rupe rt Engelsberger v m osti 57 let. N. v ni. p.! Iz Vinice: Na naslov slav. e. kr. a rajnega glavarstva v Črnomlju. Opozarjamo okrajno glavarstvo, da sta na Vinici že dva mesarja. Za Vinico pa sta še ta dva mesarja preveč. V letnem času zasmrdi dostikrat glavnemu mesarju meso, drugi mesar pa a- letnem času sploh ne seka. Cu- 10, da namerava še neki vsetrgo-. ki nima niti pojma o mesariji iz zgolj zlohnosti in maščevanja tretjo snico napraviti. Po tem bomo lah-Viničakl v vročini kupovali smrdljivo meso in vrhu tega bomo dobili še riz. ki ga bodo muhe posejale. Ker /mamo, da mesarji niso neumni, bomo pa največkrat brez vsakega mesa, ker se ne bo ljubilo klati volov, da bi v mesnici smrdeli. Dosih-dob seka glavni mesar po enega vola 100 kil težkega na teden, tako dobimo vendar '-veže meso. Ako bi se dovolila tretja mesnica, bilo bi to občinstvu v kvar. Upamo da mero-dajni krogi ne bodo dovolili še tretje potrebne mesnice na Vinici. Račun mestne občine Idrije za li to 1910 izkazuje pri mestnem zakladu rednih dohokov K 125.170-48, pre-jalnih dohodkov jm K 83.330*78, skupaj torej prejemkov K 208.501*26, rednih stroškov pa je K 79.598*14, iz- - dni h K 28.772*87, prehajalnih pa K 100.059*62, vseh izdatkov skupaj K 208.430*63. Aktiva občine znaša K 106.885*11. skupna pasiva pa K 379.402*03, čista aktiva potemtakem koncem leta 1010 K 117.483*08. Tista aktiva se je od lanskega leta zmanjšala, ker se je izpustilo šolsko ' pravo in učila v c. kr. državni realki v približnem znesku 40.0(K) K, r je to pravzaprav le problematične vrednosti. Koncem leta 1909 so znašali dolgovi idrijske občine K 403.082*39, so se torej v letu 1910 znižali za lepo svoto, K 23.680*36. Večji dohodek pri občinski dokladi ne neposredne davke, ki je znašala v celem letu K 110.626, se je največ porabil za zboljšanje cist in potov v mestu, za kanalizacijo ter se je naložilo K 4000 za novo merjenje idrijske katastralne občine, rbožni zaklad je imel K 10.59841 dohodkov in ravno toliko troškov; iz mestnega zaklada se je prispevalo K 8303*55. Cisto premoženje ubožnega zaklada /naša koncem leta 1910 K 58.570*65. Županstvo je dalo računski zaključek natisniti in ga bo lahko vsak prejel, ki se bo zanj zanimal. Predpust v studenski fari pri Po-stojni. V Studencu je hotela prirediti mladina predstavo igre »V Ljubljano jo dajmo!« kot predpustno zabavo in to na korist požarne hrambe, ki je v gmotnem oziru podpore potrebna. Zabava naj bi se bila vršila brez plesa; mladina se je hotela odreči plesu zgolj iz vljudne obzirnosti do župnika, ki je nasprotnik plesa. Toda župnik Dominik ni upošteval te velike obzirnosti proti njemu, ampak je delal na vso moč, da sploh prepreči predstavo, ker je bila igra vzeta iz slovenske »Talije« in ne is dolgočasne zbirke ljudskih iger. Župnik je hodil od hiše do hiše, je zmerjal in se hudoval nad starši, a ker še to ni nič pomagalo, je napel druge strune. Poklical je očete igralk v farovž, in ker se niso vdali, jim je poslal poziv: v osmih dneh plačati cerkvi dolg! — Očetje so Šli s pokorno prosit župnika, naj potrpi, a dobri dušni pastir Dominik jim je kratko povedal: ali bodo očetje preprečili, da njih hčere ne bodo sodelovale pri predstavi, ali pa jih on toži za dolg. Očetje so se v svojih skrbeh zaradi dolga pokorili župniku in že naučena igra se ni uprizorila. Predsedniku požarne hrambe je poslal župnik pismo, da mora spraviti gasilno orodje iz iarov-ške lope, če se uprizori igra: »V Ljubljano jo dajmo!«. Tako dela župnik Dominik. Ni čuda, da ga nihče ne mara. Izobraževalno društvo je zaspalo. Dobrega spomina ni pustilo; samo mladina je imela v njem zavetje ter se vadila v kvartanju. Župnik je preprečil predstavo igre »V Ljubljano jo dajmo!«, napravil pa je polno prepirov in zmešnjav v fari, kar mu ni v Čast. Mladina pa s tem ni ugnana. V zahvalo za njegovo prijaznost mu priredi v Gorjancih predstavo in ples in temu plesu bodo sledili še drugi, da bo imel župnik zopet priliko, prenašati težki misijonski križ in veliko obhajilno lahterno. V cerkvi ni slišati drugega, kakor zmerjanje in zabavljanje in agritacija za »Domoljuba in »Bogoljub«. Ko bi se župnik rajše pobrigal za kako koristno stvar. Na primer za cesto, za pošto itd., kakor da ščuje in udriha po i dadini in huj->ka. tako da vlada povsod prepir in sovraštvo. Sedem let je Dominik v Studencu, pa ni storil drugega nič, kakor da je iz kmečkih žuljev sezidal kapelico. Zvedelo se je, da je poslal razna neotesana in grozilna pisma po vasi; če jih dobimo, jih objavimo, da spozna širša javnost il ndninileg.il župnika. V Vipavi je nocoj ponoči umrla gospa Karolina Majer. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 5. Vrli gospe blag spomin! Kadeče pri Zidanem mostu. Naš trg je za časa županovanja klerikalca Rižnarja popolnoma nazadoval. Spravil se je zdaj na napredne gostilničarje in hoče onemogočili vsak promet s tujci. Zaukazal je namreč, da morajo biti vse gostilne že ob 10. zaprte, samo botel »Gmeiner« sme biti z ozirom na tujce odprt do 11. In še to je Gmeiner le dosegeL, ker se je pri tožil na e. kr. okrajno glavarstvo. Do zdaj je županstvo dovoljevalo, da smejo biti gostilne pri veselicah in drugib priredbah odprte čez policijsko uro. Toda naš klerikalni župan je tako nepristransko postopal, da mu je c. kr. okrajno glavarstvo odvzelo to pravico. Toda navzlic temu je skušal na vse mogoče načine šikanirati naprednjake, ki so hoteli prirediti kako veselico. Sokol je priredil v prostorih hotela »Gmeiner« svojo I. ma-škarado. C. kr. okrajno glavarstvo je v to svrho dovolilo, da sme biti hotel celo noč odprt. To je seveda naše županstvo silno bolelo, ker ni moglo tega, preprečiti, je pa prepovedalo godbo. Toda navzlic temu se je veselica izborno obnesla. Trza ni so spoznali to pogubno delovanje tega klerikalnega mogotca. Prepričan naj bo, da bodo pri prihodnjih volitvah te njegove zasluge tudi pravično uvaže-vali ter posadili Rižnarja tja, kamor spada, raz županski stol. Ta domišljavi človek naj si zapomni, da ne bodo tujei zaradi njegovih šikan prenočevali na prostem. Kdor pogleda železniški vozni red, mora takoj uvideti, da je ta naredba klerikalnega županstva največji udarec za naš tujski promet. Vsled tega poživljamo e. kr. okrajno glavarstvo, naj prepreči to pogulionosno delovanje klerikalnega župana in naj potrebno ukrene, da ne bo tujski promet pri nas popolnoma nemogoč. Ameriške vesti. Nov slovenski list »Edinost« je začel izhajati v Pittsburgu. Urejuje ga R. Gregorič. Izdaja ga pa tiskovna družba »Edinost«. -— V Weehawkenu je umrl Franc Senica, ugleden član avstrijske kolonije v newyorški okolici. Rajnik je bil rojen v Sevnici. V Ameriki je bil 50 let. Elektroradiograf »Ideal« ima od sol»ote 25. do torka 28. februarja sledeči spored: Moja služkinja ima ar-tistovsko dušo. (Komično.) Salcburg. (Naravni posnetek.) Žurnal Pathe Štev. 92. (Najnovejši posnetki.) Zgled učiteljice vzgojevališča. (Slika iz življenja.) Maks Linder ima majhne čevlje. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Mazarin. (Zgodovinska drama.) Življenje nomadov. (Naravni posnetek.) Slab prijatelj. Ta teden je nek gospod povabil svojega znanca, nekega brezposelnega trgovske*?ra nastavi jenca na par čas vina. Ko sta obiskala več gostilnic, je iel potem gospod domov, povabljenec ga je pa poprosil, da je smel tndi on z njim, kar se mu je z veseljem dovolilo* Ko je gospod uspel, mu je povabljenec naglo izmaknil iz žepa denarnico s 500 K ter odšel. Drugi dan pa ga je prišel »napnmpat« še za 2 K, katere je tudi dobil. Ko je gospod pozneje hotel rabiti denar, je opazil tatvino in takoj napravil pri policiji ovadbo. Le-ta je osumljenca aretovala. Prvotno je tatvino tajil, potem pa priznal. Denar, v znesku 150 K je imel skrit v neki kleti v »Kresiji«, denarnico pa v podstrešju neke druge hiše. Po izvršeni predpreiskavi so ga izročili deželnemu sodišču. Smrtonosna nesreča. Ko je včeraj a* Vižraarjih 341etni delavec Ivan Ahlin iz Razdrtega pri Šmarji sna-žii nek vodnjak, ga je napadla epi-leptika, vsled česar je padel v vodnjak in dobil pri padcu nad levem sencem smrtonosno rano. Takoj so ga naložili na voz in odpeljali v deželno bolnišnico, a je že med potjo umrl. Ker ponesrečenca kot mrtvaka razumno v bolnišnico niso mogli sprejeti, je odredila na lice mesta poklicana policijska komisija, da »e je truplo prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. V Aruerikii se je hotel včeraj odpeljati 221etni kočarjev sin Ivan Me-stek iz Št. Ruperta pri Krškem še predno je zadostil vojaški dolžnosti. Predno je na južnem kolodvoru hotel stopiti s svojimi tovariši v vlak, ga je prijel stražnik in od vedel v zapor. Pri sebi je imel 400 K denarja. Oddali so ga deželnemu sodišču. Pri neki hišni preiskavi je našla policija vrečo lugove soli, več prti-čev, žepni robec z monogramom S. M. in zastavni listek zlate ovratnične igle. Lastnik predmetov je še neznan in naj se čim preje zglasi pri policijskem uradu soba št. 5 v I. nadstropju. Aretiran je bil včeraj na Dunajski cesti 261etni delavec Franc Knafelc iz Rudolfovega, ker je še meseca julija m. 1. ukradel svojemu tovarišu par čevljev in krtačo. Oddali so ga okrajnemu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 51 Makedoncev, 15 Slovencev in 10 Hrvatov. Izgubila je neka šolska učenka etui za peresni k, vreden 4 K. Novo manufakturno trgovino na Starem trgu št. 1 (preje bazar) v Ljubljani otvori ta gg- .lesih & Win-diseher prihodnji teden. Ker sta oba zavedna narodnjaka in veŠčaka v svoji stroki, jih slavneinn občinstvu kar najbolje priporočamo. Trgovina je po vsem nanovo preurejena in bode v zalogi vedno najnovejše modno blago po zmernih cenah. Lekarne. Nočno službo imajo prihodnji teden leta me: Bohinec, Rimska cesta; Levstek, Resi jeva cesta ; pl. Trnkoczv, Mestni trg. Narodno obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Ljudevit Stiker, odvetnik v Brežicah 66 K, katere je nabral med brežiškimi Slovenci o priliki smrti dragega prijatelja gosp. Mihaela Balona. Sporoča se nam obenem, da je blagopokojni gosp. Balon volil naši družbi 500 K. — Hvala iskrena! Častit in hvaležen spomin vrlemu rodoljubu gosp. Bal oh u! V Kamniku priredita moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v spomin blagopokojne gospe Marije Vilharjeve dne 5. marca v dvorani »Društvenega doma« spominsko slavnost. Društvena naznanila. Sokolova ntaškarada. (Emona-Ljubljaua.) Za letošnjo Sokolovo maska rad o se je Sokolu prijavila že cela vrsta izvirnih skupin iz najrazličnejših dob zgodovinske prošlosti naše prestolice, tako da že danes lahko ugotovimo, da bode letošnja prireditev v svoji enotnosti slikovita kot doslej malokatera. Te skupine bodo nastopale v dramatskih aranžmajih, tako da tudi letošnja Sokolova maškara da ne bo zgolj plesna veselica, marveč ho zaeno tudi nudila gledaliških dramatskih efektov. Zabave torej na preostajanje tudi za neplesal-ce. Pod veliko galerijo bode v rimski vinski kleti poskrbljeno za omagujo-če želodce. Točilo se bo Vinum bonus ruhra, Vinum bona flavus, Vinum baptizatum sive Miraculum de Ca-naan, kot najboljše vrste pa Dolor ex capite in Etcetera. Bo pa še dosti drugih dobrot, n. pr. Farcimenta asi-naria, Lepus de teeto, Quargelli, Pis-ces odoratissimi etc. etc. »Emona - Ljubljana«. Odbor ljubljanskega »Sokola« je poskrbel, da se bo na maškaradni večer mnogobrojnim obiskovalcem vsestransko postreglo tudi z jedjo in pijačo pod navadnimi cenami. Pristna vinska kapljica in sveže domače pivo se bo točilo pod galerijo na levi strani dvorane, pod galerijo tik vboda v dvora* no pa bodo pripravljena mrzla jedila in slaščice. Z gorklml jedili se bo streglo le v gostilniških Prostorih. V dvorani bo prodajal narodni vrtnar cvetliee v korist »Sokola«. Rezervi* S I rani sedeži na galeriji po 1 K se bodo dobivali v ponedeljek in torek pri »Gričar & Me jaču« in na večer prireditve pri blagajni. Slavčeva niaškarada, ki se vrši jutri, na pustno nedeljo, v veliki dvorani hotela »Union«, se bo zlasti glede dekoracije odlikovala od vseh dosedanjih; pogled na korzni prostor bo naravnost čaroben. Za neplesalce bo izreden užitek, ker se je odboru naznanilo že prav mnogo krasnih skupin in posameznih mask. Med odmori ho svirala ciganska in tamburaška godba. Odbor je ukrenil potrebno, da bodo cene jedil in pijač povsem navadne, vsakdanje. Zbirališče mask in skupin je od pol 8. do 9. zvečer, na kar se posebno opozarja. Za nemaskirane je obleka povsem navadna, promenadna, tedaj kar naravnost iz sprehoda na maškarado. Vstopnice se bodo dobivale v nedeljo cel dan v dvorani »Uniona«. Občni zbor Marijine bratovščine. Prihodnjo nedeljo, dne 26. februarja dopoldne ob 10. priredi pogrebno društvo Marijine bratovščine za svoje moške člane v mali dvorani »Mestneg-a doma« svoj redni občni zbor. — Leta 1910 je imelo društvo 18.856 K 38 vin. dohodkov in 18.578 kron 40 vin. stroškov. Za 150 velikih in 9 otroških pogrebov se je izdalo 12.988 K 22 vin. Društvo razpolaga s 50.651 K 56 vin. premoženja. Kako dobro da je to društvo akriditirano, sledi iz tega, da šteje 592 moških in 1672 ženskih članov. Vstopnina in letni prispevki so pri tem društvu tako minimalni, da je pristop vsakemu omogočen. Želeti bi bilo, da se moški člani udeleže polnoštevilno zborovanja, ker bi v drugačnem slučaju bil občni zbor nesklepčen, kar bi prirejalo društvu zavlačenje in nepotrebnih stroškov. Šmartno pri Litiji. Predpust je prišel letošnje leto v Šmartnem in Litiji do svoje pravice. Štiri lepe plesne venčke smo priredili, dva v Smartnem in dva v Litiji. Udeležba je bila vselej zelo lepa in gmotni uspeh tudi zadovoljiv. Sokolski ven-ček je donesel društveni blagajni 230 K, požarni hrambi pa njen yen-ček 289 K. Nek neimenovan prijatelj je daroval požarni hrambi vnovič 50 kron, da se ji nadomesti od klerikalcev odjedena podpora deželnega odbora. — Prijateljev pa potrebuje tudi litijska požarna bramba, od katere zahteva tukajšnji dekan letnih 20 kron za prostor, na katerem stoji shramba gasilnega orodja. — Take prijatelje ima društvo! Iz Kranjske gore. V soboto, dne ! 18. t. m. priredilo je tukajšnje pevsko društvo svojo prvo maškarado v prostornih salonih hotela »Razor«. Maškarado udeležilo se je veliko število ljudi. Videle so se zelo lepe maske in smo jib našteli nad 60, kar je naravnost lepo število. Izmed vseh naj- i lepše so pa bile: angel j z liro, vlahi-nja, češnja in pa Španjolka. Kakšno je bilo splošno razpoloženje se vidi iz tega, da je plesalo pri zadnji četvorki Še vedno 30 parov. Prireditve so st udeležili v lepem številu domačini, videlo sc je goste iz Škofje Loke, Jesenic, Bele peči, Mojstrane, Dovjega in celo tudi iz Koroške in Štajerske. Oba salona sta bila zelo lepo dekorirana^ za kar bodi hvala tukajšnjemu marljivemu gasilnemu društvu, katero je prepustilo svoje dekoracije. Da so bili gostje z dobrimi jedili in dobrimi pijačami postreženi, ni treba posebej poudarjati, ker je o hotelu »Razor« itak splošno znano, da ni boliše jedi in pijače dobiti v celi golt njski dolini. Narodna delavska organizacija za volosko - opatijski okraj ima v nedeljo, dne 5. marca ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« v Voloskem svojo ustanovno skupino. Prosveto. Vabilo na XLVII. redni občni zbor »Matice Slovenske« v nedeljo, dne 5. marca 1911 ob 10. dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega doma«. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov govor. 2. Letno poročilo tajuikovo za dobo od 15. marca 1910 do 1. marca 1911. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za leto 1910. (Računski sklep in ostali računi so gg. društvenikom na ogled in jim bodo na .občnem zboru samem tiskani na razpolago.) 4. Poročilo treh računskih presojevalcev. 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1911. 6. Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9 lit. a) pravil). 7. Dopolnilne volitve v odbor. 8. Samostalen predlog gosp. prof. Jos. Westra in samostalen predlog gosp. dr. J. Lokarja. 9. Slučajnosti. — V Ljubljani, dne 23. februarja 1911. — Predsednik: Dr. Fr. Ilešič. Tajnik: Milan P u g e 1 j. Odborov« seja »Matice Slovenske« dne 22. februarja 1911. — Predsednik poroča, da po zadnjem dopisu c. in kr. vojaskogeograf. zavoda na Dunaju dobimo korekture zemljevida slov. ozemlja meseca marca. Radi jugoslovanska Eneiklopedije je pred- sednik etopil v tesnejšo zvezo s slavnim »Pravnikom«. — V smislu § 3. društvenih pravil črta odbor iz števila članov tiste bivše člane, ki za leto 1910. niso poslali članarine in tudi za 1. 1911. še niso plačali; za člane se torej smatrajo tisti, ki so plačali za leto 1910. ali že za 1. 1911. — Določi se kraj in dnevni red glavne skupščine dne 5. marca. — Za 1. 1910. je plačalo 3840 društvenikov. Nova poverje-ništva so: v Ljubnem, v Št. Petru na Krasu, v Podšentjurju, v Št. Ilju pod Turjakom, v Žužeinperku, v Celovcu, Črnomlju, Ormožu in v Celju (H.). Mnogi prijavljeni ustanovniki zaostajajo s svojimi obvezami. — Predsednik poroča o knjižnih programih »Matice Hrv.«, »Matice Srpske« v Novem Sadu in v Dubrovniku, Srpske Knj. Zadruge v Belgradu. Na podlagi ocene se sprejme spis »Kolera na Kranjskem«; spis »Bela Krajina« se v smislu štirih ocen vrne pisatelju. Določi se natančneje knjižni program za 1. 1911; v Zborniku izide med drugim »Bibliografija« dr. J. Šlebingerja. Štrekljevih Nar. pesmi izide obsežnejši zvezek. Skupno z »Matico Hrv.« izda »Matica Slov.-Simunovičev socijalno-psihološki roman »Tudjinac«. Prevod Machovega »Maja« je treba v formalnem oziru dovršiti. Izdanje primernega spisa Tolsteg-a. se še ne da definitivno določiti. Vnanja oprema beletrističnih knjig se nekoliko izpremeni. Razgled po slovanskem svetu. -— Proporcijonalni volilni sistem na Bolgarskem. Bolgarsko narodno sobranje jo svoječasno sklenilo, da se uvede proporcijonalni volilni sistem za volitve v vse zakonoda-jalne korporacije. Ta volilni sistem pa se ima uvesti polagoma in sicer najprvo v plovdivskem in trnovskem okrožju. Volitev se vrši tako-le: Da sc določi, kdo je bil izvoljen za. poslanca, se število vseh oddanih glasov v okraju deli s številom poslancev, ki jih je izvoliti v dotičneni okraju. Število, ki se dobi z delitvijo, je takozvano volilno število. Vsaka stranka dobi toliko mandatov, kolikokrat je to volilno Število zapopa-deno v številu vseh za dotično stranko oddanih glasov. Za slučaj, da potem kdo izmed izvoljenih poslancev umre ali izgubi mandat, se ne razpišejo nove volitve, marveč se enostavno pokliče na njegovo mesto tisti, ki je dobil pri volitvi za njim največ glasov. — Kmetje proti državni oblasti. Občina Žarkovo pri Belgradu se ima razdeliti v dve občini — v Žarkovo in Čukarica. To pa ni po volji Žarkov-čanom. Ker se državna oblast ni ozirala na njihove proteste, so sklenili, da bodo šli osebno demonstrirat v Belgrad. Ta t»voj sklep so izvršili pretekli ponedeljek. Zarkovčani so se oborožili z motikami in vilami ter se z ženami in otroki napotili proti Belgradu. Prišedši v Belgrad pred narodno skupščino, so jeli kričati in demonstrirati, da je 40 redarjev jedva napravilo mir. Po končani demonstraciji so se Zarkovčani mirno vrnili domov trdno prepričani, da se je državna oblast tako ustrašila njihovega nastopa, da si ne bo upala čuka rice oddeiiti od Žarkova. — iOOčlanska deputacija v Sofiji. Mestece Batak na Bolgarskem je znano iz zgodovine. Tu se je izvršil tisti strahoviti turški pokolj Bolgarov, ki je bil neposredni vzrok rusko turške vojne 1. 1876/77. in osvoboditve Bolgarske. Sedaj so Batačanjc prišli v konflikt z bolgarsko vlado in sicer zaradi neke planine, ki si jo lasti država, čeprav je občinska. Te dni so imeli Batačanje velik shod, na katerem so sklenili, da pošljejo v Sofijo 400člansko deputacijo, ki naj na raerodajnem mestu protestira proti temu, da si država prilašča njihovo lastnino. Ta deputacija je v sredo dospela v Sofijo. — Bivši bolgarski ministri na obtožni klopi. Parlamentarna komisija, ki je vodila preiskavo proti članom bivšega ministrstva Petrov radi zlorabe uradne oblasti in ponever-jenja, je končala svoje delo ter izdelala 56 tiskanih strani obsegajočo obtožnico proti bivšim ministrom dr. Gučevu, Petrovu, dr. Genadijevu, Halačevu in Savovu. Vsi ministri so obtožujejo zlorabe uradne oblasti hi poneverjenja državnega denarja pri raznih vojaških in drugih dobavah. Predvsem pa se obdolžujeta: Raco Petrov, da je oškodoval državno bla- • gajno za 1,265.147 levov, dr. Genadi-je\ pa, da je poneveril iz državne blagajne 241.208 levov iz zaklada za makedonske begunce pa 17.840 levov. Preiskovalna komisija predlaga, naj se imenovani ministri izroče državnemu sodišču. O tem predlogu bo te dni sklepalo narodno sobranje v plenarni seji. — Spomeniki češkim velikanom. Hranilnica v Kraljevih Vinohradib je v svoji nedeljski seji sklenila iz svojega čistega dobička določiti 50.000 kron kot zaklad sa postavlja- nje spomenikov češkim velikanom dr*. Ladislavu Riesrra, Svatopluku Cechu bi Karlu Ilavlickn Borovske-mu. Najprvo se ima postaviti spomenik dr. Riegru. Ta spomenik bo stal v Riegrovem šetališču na Kraljevih Vinohradih. Hranilnica je za letos nakazala za Riegrov spomenik 25.000 kron. — Konstituiranje »Hrvaškega Sokola« v Zagrebu. V četrtek so je novi odbor »Hrvaškega Sokola« v Zagrebu konstituiral. Za starosto je bil izvoljen dr. Lev M a a z u r a, za pod starost o Jaroslav H a n u š, za tajnika dr. D e č a k, za blog-ajnika D. H u e m e r, za telovadnega nadzornika V. H e i n z e 1, za poslovodjo pa Ferencina. Hrvaški listi pri pominjajo k tej izvolitvi: »Da-li bo ugodno vplivalo na razvoj tega na rodnega društva dejstvo, da so iztis nili stari odbor in požrtvovalnega starosto Pilarja, to bo pokazala še-le bodočnost.« — Vsesokolski zlet v Zagrebu. Kakor smo se na kompetentnom me stu informirali, je vest lista »Slavi r-cbes Tagbiatt«, da bo letos vsesokolski zlet v Pragi, docela neosnovana. Kakor posnemamo iz »Slovenskega Sokola«, se vrši vsesokolski zlet letos zanesljivo v Zagrebu in sicer v dneh 12.—15. avgusta. Program tega zleta je določen tako-le: Dne 12. avgusta -prejem erostov, ob 8. zvečer sokolski komerz. Dne 13. avgusta: ob 6. zjutraj izkušnje na telovadišeu: ob 11. sprevod po mestu; ob 12. pozdrav za grebškega župana; ob 1. banket za sokolske reprezentante in povabljene goste; ob 4. javna telovadba; ob 8. ^lavnoetur predstavil v irledali^eu, koncert v ^Koln« in ples v Streljarui Dne 14. avgusta: ob 7. tekmo; ob 8 poklonitev na pokopališču spominu ustanoviteljev hrvaškega Sokola; ob 10. ogledovanje mesta; ob 12. banket meščanstva na čast sokolskim repre zentantom; ob 3. izleti v okolico; ob H. gledališka predstava; ob 9. rant gospa. Pne 15. avgusta: oh 6. skušnje; ob S. ogledovanje mesta; ob 10 ja »Zveze slovanskega Sokolstva«: ob 4. javna telovadba; ob 8. ljudska veselica. Dne 16. avgusta Izleti na Plitvička jezera, v Primorje in Bosno. — Nova afera madii-rske agrarne banke v Bosni. Mestna občina v Sarajevu je pred enim letom prosila vlado za predkoncesijo za zgradl>o električne železnice s kolodvora do Ilidža. Prošnji za predkoncesijo -so oili priloženi natančni načrti. Na to prošnjo mestna občina ^ploh ni dobila, rešitve. Te dni pa se je izvedelo, da je vlada podelila predkoncesijo za zgradbo električne cestne železnice v riidžc tvrdki Langer o: Komp., ki je vložila prošnjo šle pred par tedni. Ta trvrdka pa je takoj prodala svojo predkoncesijo — madžarski agrarni banki. liosanski listi pravijo, da je [rila stvar dogovorjena med vlado in igramo banko. S podelitvijo koncesije madžarski agrarni banki je HiCStna občina sarajevska seveda oborino oškodovana. Zato se je to dui napotil župan Čurčić efendija z obema podžupanoma dr. Mandičem in Damjanovičem na Dunaj, da se pri boronu Burianu pritoži proti postopanju v!ade. — Češka podružnica »Slovenskega planinskega društva«: v Pragi je včeraj, v petek, priredila na Žofinu društveni večer s predavanjem > Slike z dalmatinske obali in iz doline korenske Save.« Predaval je deželni svetnik Leopold Mare š, ki je pojasnjeval svoje predavanje s krasnimi skioptičnimi slikami. — Bolgarsko pa rob rod no društvo v Varni. Bolgarsko narodno sobrauje je dovolilo temu društvu letno podporo v znesku 400.000 levov pod pogojem, da se društvo podvrže državni kontroli, da imenuje ravnatelja podjetju vlada in da se društvo zaveže, da v kratkem otvori narobrod-uo vožnjo London - Roterdam - Hamburg. — Bolgarski publicisti in izpre-Uiemba ustave. Društvo bolfrai skih publicistov je izdalo spomenico, v kateri označuje svoje stališče nasproti nameravani izpremembt ustave. Časnikarji se izražajo proti ustanovitvi ministrstva brez portfelja in proti kreiranju mest državnih pod-tajnikov ter zahtevajo med drugim, da se v ustavo sprejmo določbe, da se tiskovni prestopki sodijo po običajnih zakonih in da so kavcije za izdajanje listov odpravljene za vedno. __Tiskovna svoboda na Ruskem. Policijski načelnik v Moskvi je obhodil urednika lista »Kop;jka« N. A. Ščerbakova v denarno globo v znesku 500 rubljev, ker je priobčil v svojem listu članek »Demonstracija ali nezavednost.« Ista kazen je doletela tudi urednika lista »Utro Ra**siji« V. J. Krilova, ker je dne 10. Tcbruarja priobčil članek »Vserossijska drama,« n^ssasesana* a¥ssaflaafa\es ' iZpiEu SOD mL Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Lesne tatvine. Že večkrat so se posestniki vozniškega gozda pritoževali pri orožnikih, da se jim krade les iz gozda. Ali tatov ni bilo mogoče dobiti. Dne 8. januarja pa je zasačil gozdni čuvaj Petra Novaka, Ano Kastelic in Nežo Kovač, ki so vsi nabirali drva ter lomili veje. Les iz rožniškega gozda pa so dobili nadalje še pri Katarini Sveiger, Jožefi Šti-bernik, Mariji Zaplotnik in Mariji Kovačič. Vsi ti so priSli pred okrajno sodišče. Tu se je o Jožefi Stibemik izkazalo, da ni bila nikdar v gozdu in da je les, ki so ga dobili pri nj j, kupila. Drugi obtoženci pa so jemali le suh les iu se bo zadeva vsled tega odstopila okrajnemu glavarstvu. Tatvina. Delavki Barbara Cankar in Uršula Gutsman sta bili ua stanovanju pri Heleni Jerančič v Zeleni jami. Ker nista imeli s čim kuriti, sta rozsekali vrata od kleti ter s tem lesom kurili. Enako sta porabili tudi mizo, prag, čober itd. Obtoženki pravita, da je Cankarjeve mladoletni sin brez njuue vednosti z navedenimi predmeti kuril. Ta izgovor pa ni veljal, ker je otrok gotovo po materini incijativi sekal in kuril imenovane predmete. Sicer je pa celo to le malo verjetno, da bi bil otrok sploh kaj prizadet pri činu in n obtoženki le s tem izgovarjata, ker se mladoletnega otroka sploh ne more kaznovati. Gutsman je bila obsojena na 24 ur zapora, Cankar pa na 48 ur. Žalitev. Tajnik bolniške blagajne Josip Koemur je že opetovano opu^irjai Josipa A verna, da vplača zamujena vplačila. Avčin pa nalašč delavcem ne odteguje plače, tla mu ni treba vplačevati v bolniško bla-gajuo in da na ta način nagaja. Ko je nedavno Koemur sonet prišel k Avčinu po denar ter grajal njegovo postopanje, mu je zabrusil Avčin v obraz bt^ede; »Taki-le sračkar ne bo meni pel!« Vsled te žalitve je bil Avčin obsojen na 48 ur zapora. Vmešavanje v stražnikovo poslovanje. Nedavno je stražnik zahteval od hlapca Janeza SpeJka, ker je ta napravil neko nerodnost, njegovo ime. Hlapec ni hotel povedati imena in njegov gospodar Pavel Velkavrh ga je šuntal. Rekel je stražniku, da nima nobene pravico, od njegovega hlapca zahtevati ime. Vsled tega jc bil obsojen na 10 K globe. Novomeško porotno sodišče. Odvetnik g. dr. Vladimir 2itek v Novem mosiu nam piše: Veleeenjeni gospod urednik! V štev. 43. č- vašega lista z dne 22. t. m. se v članku, v kojem se pod zagiav-jem »Izpred novomeškega porotneg-a. sodišča« poroča o slučaju Ane Zu-gelj. nahaja trditev, da. je oprostitev Ane Zugetj za Dolenjsko /zgodovinskega pomena«, ker so bilo radi deto-inora obtožene matere dosihmal »na Dolenjskem brez izjeme obsojene.« Ker mi je vsled mojega poklica dobro znana porotna judikatura zadnjih 15 let v novomeškem okrožju, si nsojam vljudno opozoriti, da vaš g. poročevalec v tem obziru ni dovolj natančno poučen. »Zgodovinski preobrat«, ki ga poudarja dopis, - • je že pred nekaterimi leti izvršil. Res je nekaj časa dolenjska porota zavzema-i izvanredno strogo stališe*- nasproti hudodelstvu § 139. k. z. To je bilo nekako do konca leta 19CMi. Leta 1907. t ploh ni bilo pred okrožnim sodiščem v Novem mestu ni kake obtožbe radi detomora. V letih 1908 in 1909 pa jc prišel vsako leto po en tak s In čaj pr^d poroto in sicer dne 30. novembra 1908 slučaj Julijane D. in l. junija 1909 pa Ivane N., kateri obe sem po naključbi zagovarjal exoffo jaz. Obed ve ste bili oproščeni od obtožbe rad; detomora in le obsojeni radi prestopka § 339 k. z. v neznatno kazen. Vidi se torej, da so dolenjski porotniki že davno svoj nekdanji šab-Itnski riporizem proti detoinoril-kara opustili. Če so pa 1. 1910 obsodili dolenjski porotniki edino deto-t nor i I ko iz tega leta in dne 20. f. m. dopoldne prednico Ane Žugelj, Marijo Mežnar, Ano Žugelj pa popoldne oprostili, pokazali so s tem Je, da razumevajo v polni meri svojo nalogo soditi vsak slučaj po njegovih posebnosti!). Da bi se pa vse detomorilke brezizjeir.no morale oproščati, tega menda tudi najbolj moderno socijalno naziranje ne zahteva. To je treba nribiti, da ne bo javnost napačno in-formovana o vrlih naših dolenjskih sodnikih iz naroda. Nadejajo se, da boste temu pojasnilu—resnici na ljubo in na fctft dolenjskim porotnikom — privoščili nekaj prostora v svojem c. listu, beležim z odličnim spoštovanjem dr. Zitek. Novo mesto, 23. fehr. 1911. MJIZCVnOSL — Ante Beg: Sloven&ko-nemŠka meja na Kočevskem. Založil Lavcslav Schwentner. Cena 90 vin., s pošto 85 vin. Ante Beg si je pridobil s svojimi deli o razmerah na jezikovnih mejah nevenljivih zaslug. Njegovo prvo delo je bilo knjižica »Slovensko-nemška meja na Štajerskem«, ki je že davno razprodana. Sledili sta potem deli »Slovensko-nemška meja na Koroškem« in »Narodni kataster Koroške«, kateri knjigi sta največjega pomena za spoznanje narodnostnih razmer na Koroškem. Zdaj je na podlagi lastnih izkušenj opisal sloven-sko-nemško mejo na Kočevskem. Bej> je že večkrat prepotoval vse kraje ob kočevski meji in je s tem delcem podal zanesljivo sliko razmer ob kočevski meji. Vse tu naznanjene knjige se do-bivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulic« št. 7. Razne stvari. * Demonstracija beračev. Včeraj zjutraj so demonstrirali pred policijskim ravnateljstvom na Dunaju berači. Policija je namreč dala nabiti razglas, v katerem pravi, da je Rot-schiJdovo veHilo že popolnoma izčrpano. Kakih 200 beračev, med njimi mnogo bolniki slepih iu hromih, je protestiralo proti temu razglasu.Vpi-li so: »Nam niste dali ničesar!« Policija je demonstrante sicer razgnala, ti pa so se zopet zbrali in nadaljevali demoust racije. * Ali narobe. Profesor medici ne je razlagal slušateljem delirium tre-mens ter omenil tudi, da mislijo bolniki, da vidijo različne stvari, katerih v resnici ni. Pogosto se dogaja, da si domišljujejo bolniki, posebno če jih kdo nato opozori, da vidijo živali. V ]*odkrepitev svojih izvajanj, da poklicati profesor pred poslušalce moža, ki so ga pripeljali še-le pred kratkim zaradi delirija na kliniko. »Ljubi moj,« ga nagovori profesor, »ali vidite, tam teče ravno pod klop miš t« »Kje.'« ga vpraša bolnik. »Ali ne vidite? Tu je zopet!« »Xe vidim,« je odgovoril bolnik. »Pa tam poglejte pri oknu,« je pokazal profesor. »Recite mi. gospod profesor,- se je obrnil bolnik do profesorja, »ali res vidite miš?« »Res, je odvrnil profesor. »Potem pa imate vi delirium tre-mens in ne jaz!« je bil bolnikov odgovor. Iz šole. Učitelj: »Zakaj imenujemo opice tudi štiriroke živali? — Učenec: »Prosim, zato, ker lahko vzamejo tudi z nogo kako stvar v roke.c x ^rtve viharja. Kakor poročajo iz Berolina je vrgel vihar nekega 81et-nega cecka v reko Sprevo. Deček je utonil. — Iz Kassla poročajo, da je vrgel vihar zavirača z vagona nekega tovornega vlaka. Zavirač se je ubil. — Iz Angleškega prihajajo tudi vesti o velikih nesrečah. V Bradonu je vzdignil vihar neko 161etno delico kakih deset metrov visoko in jo treščil potem na cesto, kjer je obležala mrtva. * Avlatika. V Nizzi se je diignil cesarski svetnik Flesch z monoplanom v zrak, a je že po malih minutah padel v morje. Posrečilo se je aviatika rešiti v motornem čolnu. Monoplan je hudo poškodovan. Nesreča se je zgodila, ker je motor prenehal delovati. * Požarjf. Iz Rouena poročajo, da sc je vnel predvčerajšnjem zvečer med kinematografsko predstavo v vasi Marchienne požar. Izmed 130 gledalcev je bilo 30 ranjenih, med njimi več težko. — V Cherbourgu je požar vpe-pelil cel del mesta okrog lesnega trga. Škode je nad en milijon frankov. — V Odesi se je vnel požar na ladji „Grof Strognov-, ki je uničil 12.000 pudov kokosovih orehov, vrednih 300.000 rubljev. * Kuga. Kakor poroča kitajsko poslaništvo na Dunaju, se je kuga v Pekingu razširila tudi že na naselbino tujcev. Baje je umrl za kugo že en avstrijski podanik. Do sedaj te vesti od druge strani še niso potrdili. — Tudi z Ogrskega se poda več zdravnikov v Mandžurijo. — Avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve je odposlalo vsem političnim deželnim oblastim odlok, v katerem jim daje navodila za slučaj izbruha kuge. * Umori. V nekem gozdu pri Tešinu so našli lesnega trgovca Šansa zraven njegovega voza s smrtnimi ranami borečega se s smrtjo. Povedal je, da so ga napadli trije moški in ena ženska, nato pa je umrl. Policija je aretirala kot sumljivega že nekega delavca. — Iz Vratislava se poroča, da je rudar Lenschner iz Waldenburga iz do sedaj se neznanih vzrokov prerezal svoji ženi in svojim trem otrokom vratove ter nato končal tudi sebi na enak način življenje. * Za Panamski prekop. Bud-getna komisija reprezentačne hiše je priporočala parlamentu v Washingtonu sprejetje kredita 45,560.000 dolarjev za zgradbo Panamskega prekopa in 3,000.000 dolarjev za utrdbe pri pri prekopu. Prvo vsoto naj pokrijejo nakaznice na državni zaklad. * JustiflkaClja. Iz Insterburga se poroča: Včeraj so tu obglavili služkinjo Milkoweit, ki je imela na vesti več umorov. V trenutku, ko bi se bilo morala izvršiti obsodba, se je odigral grozovit prizor. Ko je rabljev pomočnik odpel obsojenki bluzo, da ji razgali vrat in da ji položi glavo na čok, seje vrglo dekle na tla ter začelo jokati in vpiti, z vso silo se je nesrečnica oklenila čoka, da je ni bilo mogoče odtrgati. Med tem, ko je stal rabelj pripravljen in oprt ob sekiro ob strani, je skušal eden pomočnikov zvleči obsojenki, ki se je z obupom branila, glavo v zarezo, da ji jo odseka rabelj, če treba tudi v tem položaju z licem navzgor. Več minut je trajal ta grozoviti boj, dokler niso obsejenki opešale moči. Tedaj so jo šele rabljevi pomočniki zvlekli do čoka, prijeli so jo za glavo in rabelj je zavihtel sekiro s tako silo, da je odskočila glava, sekira pa se je globoko zasadila v čok. * Kupujte srečke ogrevalnic, zakaj dohodek te loterije se porabi za lajšanje bede tisočev in tisočev strada-jočih in prezebajočih. Prekrasni do-bitk; v vrednosti 30.000, 5000, 1000 kron so izloženi v izložbenem oknu c. kr. dvornih in komornih juvelirjev V. Maverja sinov na Dunaju, L, Stock na Eisenpiatz 7 in za 1 K lahko vsakdo v srečnem slučaju postane lastnik takegu dobitka ali pa zadevno gotovino. Srečke po kroni se dobivaio po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni na Dunaju, T., Goldschmiedgasse 8. Žrebanje bo nepreklicno dne 5. aprila t. 1. iMmm in Brzojavna poročila, DELEGACIJE. Dalmatinsko vprašanje« Budimpešta, 25. februarja. Tu sem je dospel avstrijski železniški minister Giombin^ki ter je imel konferenco s trgovinskim ministrom Hieranimvjem glede dovršitve dalmatinskih železniških zvez. To celo vprašanje pride v pretres tudi še v interministrski konferenci, ki se bo vršila 4. marca t, 1. na Dunaju in katere predmet bo posvetovanje o sredstvih za zboljšanje gospodarskih odnošajev v Dalmaciji. Na teh konferencah bo avstrijska vlada nastopila lahko že z definitivnim odgovorom glede dalmatinskih železniških zvez. Rusin o Rusinih. Budimpešta, 25. februarja. V današnji plenarni seji avstrijskih delegacij je govoril rusinski delegat WasiIko ter izrekel zunanjemu ministru Aebrenthalu popolno zaupanje v njegovo zunanjo politiko. V svojem govoru se bavi potem zlasti z razmerami v Galiciji in Bukovini ter poudarja, da pošilja Rusija med Rusine svoje emisar je, ki delajo v Galiciji in Bukovini rusko propagando. Vlada se mora zavzeti za rusinske postulate in zlasti tudi za rusinsko vseučilišče v interesu mirnega iu nemotenega razvoja rusinskoga naroda, potem sme vlada tudi računati na podporo od strani Rusinov ne samo v notranjih zadevah, marveč tudi v zadevah avstrijske zunanje politike. Za njim sta govorila še delegata Ellen-bogen in Markhl. »Seja še traja. Bolgarski car na Dunaju. Dunaj. 25. februarja. Danes je dospel sem iz Sofije bolgarski car Ferdinand. Tajni cirkuiar agrarne stranke. — Razpust državnega zbora. Brno, 25. februarja. Tu so med pristaši agrarne stranke razdelili tajni cirkuiar. na katerem je podpisan poslanec Stanek. V tem cirkuiar ju se nagi asa, da se množe vesti, da bo državni zbor razpuščen in da bodo nove volitve razpisane najbrže šc to pomlad. Zato, poudarja eirku-lar, mora napeti agrarna stranka do skrainosti vse sile ter začeti solidno organizaciio aarrorcev, knkor tudi z vnemi močmi začeti z agitacijo. Hrvaški sabor. Zagreb, 25. februarja. V včerajšnji seji hrvaškega sabora, v ka-teri je govoril Stjepan Radič na$l 14 ur. so se odiorrnli burni prizori, ko je dolžil Radić Srbe v Bosni in Herce-«xrvini, da konspirirajo s kraljevino in delajo orotiavstrijsko politiko v Bo«ni in Hercegovini. Predsednik je poklical Radića zaradi njegovih iz-vaiani k r»xln. Nato je crovoril poslanec Pribičevic. ki je zahteval od Radića, da dokaže svoje trditve, Če na lAnra ne stori, ara imenuje eroljufa. Strašno razburjenje je zavladalo po teh nasedali v saboru. Poslanec Tx>r-ković očita profesor hi Ante Radiću, da je tudi on ravno tak Ionov, kakor njegov brat. Ante Radić očita koali- ciji, da je družba morilcev kralja. V silnem razburjenju se je morala seja prekiniti. Argentinsko meso. Trst, 25. februarja. Včeraj je dospel sem parnik »Argentina«, ki je prinesel s seboj 13 %J% ton argentinskega govejega in jančjega mesa* Bolgarija zniža carino za obrtniške pripomočke. Sofija, 25. februarja. Finančni minister Ljapčev je predložil sobranju zakonsko predlogo za znižanje carinskega tarifa pri uvozu onih predmetov, ki se v bolg-arskem obrtništvu mnogo rabijo. Kriza na Francoskem. Pariz, 25. februarja. V francoskem kabinetu je nastala kriza, ker je imela pri včerajšnjem glasovanju revolucionarna, t. j. vladna stranka večine le 29 glasov. Ministrski predsednik Briand je naznanil po seji, da smatra svoje stališče za omajano in stališče vlade za nevzdržljivo. Zunanji minister Pichon je mnenja, da mora sedanja vlada demisijonirati. Pariz, 25. februarja. Danes dopoldne so je vršil pri predsedniku republike Falieresu ministrski svet. Vodja secesijonistov umrl. Monakovo, 25. februarja. Tu jo umrl sloviti vodja secesijonistov Fritz pl. Uhde. Smrt pesnika. Berolin, 25. februarja. Umrl je znani in sloveči pesnik in pisatelj Friderik Spielhagen. Včeraj je obhajal svojo 821etnico, čutil pa se je ž© dlje časa, slabega. Kuga. Petrcgrad, 25. februarja. Iz Charbina se poroča, da je tekom včerajšnjega dno umrlo tam 24 oseb. Iz Pekinga se brzojavlja, da kuga nazaduje in da je beležiti z vsakim dnem manj mrl i če v. Gospodarstvo. — Določitev začasne dodatne dobe za postajo Trst c, kr. drž. žel. Na podlagi § 75, odstavek f3), številka 5 železniško obratnega reda in ^ 0, odstavek (3), številka 2 izvršilnih določitev k članku 14. mednarodnega dogovora o železniško-tovornem pro-metn, se določi s pridržkom privoljenja c. kr. železniškega ministrstva z veljavo od dneva razglasitve te določbe za vse v postaji Trst c. kr. drž. žel. oddane ali došle, ali to postajo preidooe pošiljatve k dobavni dobi, določeni v železniško - obratnem redu, vsled nenavadnih prometnih razmer v ti postaji, Še dodatno dobo 5 dni za brzovozne pošilja t ve, 4 dni za tovorne pošiljatve. Ta določitev ne obsegra pošiljate v živih živali, svežega, ali tudi zmrzlega mesa in živil, podvrženih hitri pokvari. — C. k r. ravnateljstvo državnik železnic v Trstu. febra&f ji 1911. n ff n rt ■ Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani CritftI kirzl đnijske borze 25. ■al<9žfc»Ml papirji. 49/9 majeva renta .... 4*2% stebra« renta .... 4°/* avstr. kronska renta . . 4% ogr. r* » • • 4«/o kranl»ko deželno posojilo 4% k. o. čeftke del. banke . Sf**kp. Srečke ia 1. 1860 V, . . . n „1*64..... tiske..... zemeljske I. isdaje . ogrske hipotečne . . dan. komunalne avstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. križa . . ogr. m ■ naillika ..... turske...... ■•lalaa. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne železnice .... Alpinc-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Zivnostenske banke. . . . Valsrta. Cekini....... Marke........ Franki........ Lire......... Rubi ji. . • » . . • .- j] Dciarat 1 Blftftv* I 93-— 93 20 !! 97-- • 97 29 92 95 i 93 15 | 9170 91 90 96 — 96-- 1 94"~ | 95 — | ?13*r0 219 50 1 311-25 317 2S p 155 75 16175 301 — 290 — 251 10 257 50 535- - 545 — 535- 54i — 90*10 96*10 75-- 81 - 48- 54- 35- 39 — 214 25 2,7 25 483 75 464 75 te -60 i 67* -60 Sb0*75 1 <61 75 112-75 743 25! 744 V* 784 50 < 264'- 1 268 — 284'— 2*7-— 11 36 H'30 117473 9507* 95v2« 94 10 94 70 253-50! U 1 Žitne oone v Budimpešti« Dne 25 februarja 1911. Termin. Pfienlct za april 1011... za 50 » » oktober 1911. Rl za april 1911 ... Rž za oktober 1911 . . Ko uu t* maj i^ll . . Oves za april 1911 . . KI •* ti«. Vzdržno. za 30 za 50 za 50 za 50 za 50 kg 1152 kg 10 7* kg S i« kg 7-95 kg 5 66 kg 84f SVOJ G Zdl**BlFJG si obranite I Izginejo Vam slabosti in bolečin', oči. Hicu m lice ia kise se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet na stupilo, ako bodete rabili pristni FeUerjev fluid z znamko »Elsafiuid«. Tucat na poizkušajo 5 kron franko, Izesoevalec samo lekarnar E V. Feller v Stubict, Eliiai rg štev. 238 na Hrvaškem Odprto pismo.*) kTospodn Valentinu Mareiču, župniku v Železnikih. Blagovolite objaviti, ako se moje osebe tičejo opazka in razne neokusne opombe, katere ste v nedeljo 19. t. m. zjutraj, po pridigi v poseb-len1. govoru izrekli. Železniki, dne 21. februarja 1911. IVAN DEMŠAR, trgovec, posestnik in vstarosta" .»Sokola«. Poslano ) g. Trostu, nadučiteiju v Tomiolju. Zakaj izzivate? Kar molčite, ker mate na svoji vesti mnogo pregreh, vi se bodo obelodanile. Jaz ne zahajam 7 Župnišče, opravljanje je zame pre nizkotno, a Vaša žena je v tej stroki ako izurjena. Izvrsten tovariš ste, gosp Prost, ki znate tako temeljito zastopati nterese učiteljice in postopate napram svoji koleginji tako galantno ! Čast Vam! TomiŠelj, 24. februarja 1911. '16 Marica Žgur, učiteljica. * Za vsebino tega spisa je ured-iištvo odgovorno le toliko, kolikor a določa zakon. mrli so v Ljubljani: Dne 22. februarja: M arija Pau-rheg, bivša delavka, t>3 let, Poljan-ka cesta 45. Dne 23. februarja: Ivana Kozli an, delavka, 35 let, Kadeckega četa 11. — Marija Novak, delavka točene tovrrrne, 70 let, Kober 5. — v polonija Bartol, delavka, 70 let, ladeckega oesta 11. V deželni bolnici: Dne -o. februarja: Ivan Potoč-iik, prosjak, 55 let. — Savo Vungo-ic\ delavec, 17 let. Dne 21. februarja; Jo^ip Ga eni k, ovač, 75 let. — Marija Jano, žena r>varniekega delavca. 58 let. Poslano. ~ Razširjeno domače zdravilo. Vedno ečja povpraševanja po „Moll-ovem Jran-oskem žganju in soli'* dokazujejo usešp-i vpliv te^a zdravila, zlasti koristnega kot olesti utecujoče, dobro znano antirevma-čno mazilo. V steklenicah po K 1-90. Po oštnem povzetji razpošilja to mazilo le-amar A. MCLL, c. in kr. dvorni založnik .a Dunaju, Tuchlauben 9. V zalogah po eželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, aznamovan z varnostno znamko in podiš om. 4 18 * i _ Kašljajoče opozarjamo na inse-at o Thvmomel Scillae. preizkušen idelek, ki ga zdravniki večkrat pri- oroeajo. Mozga nova juha. 4 Mćiggijeve očke naj se razstope v 1 litru vrele ode. Polovico fino sekljauih telečjih, o ve jih ali pa celi svinjski možgani aj se na lahko pr&ze v sirovem ma-In s fino sekljanim zelenim petrsl-\em> nastrži potem čisto malo eitro-ove lupine, vse lo posuj z dobro žli-o moke. to naj se vse na lahko praži, a to pa pri! i j pripravljeno Maggijo- 0 juho ter počakaj da se vse dobro rekuha. Poiij nato s to juho pražene oseke zemlje ter jo daj takoj na 1 i zo. Vsakomur .je znanu, da ranjenih lest pred neanažnostjo ni moči bliki ia imajo zraven že tndl po- :: irebno sol iu dišave. :: Pristne samo z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem. nrjiljtnb edina slovanska EliuIIIćlu, ara za telovadce. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana Mestni trg H. [Ljubljana Sv. Petra cesta antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki ajra 1 aaaalaaaea s aaveitlai 1 Deželna lekarna Milana Lensteka v a|aM]anl| naal|eva cesta Mar. 1 polej Fraac Jožefovega jabilejaega mosta, V tej lekarai dobivajo zdravita tadi člani bohriiklb blagajn jut. želenricc. c kr. tobačae tevarae ia okr. bol. blagajac v Ljabtjaai. Malaaiaa-aatna ia sataa voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše izborno delujoče antiseptične melaalae-uetne sobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr. pošte meštar. Če; ga ni! Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha lit glava ne boli! Zavračajte ponaredile! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: „FtOEIAN". Ljubljana. liter K 2*40. 4-80. Postavno varovano. Meteorolotltno poročilo. Wmm v.H sorjes 3w- Srednji zrauii tlak 73«l 24 !-2.pop.! 727 8! , ! 9.zv. j 7307 69 4 0 '25 1 7. zj. ' 733*8 ! 1 2 i i I si. vzhod, oblačno sr. zahod del. jasno si. svzh ; megleno Srednja včerajšnja temperatura 60*, norm. —07*. Padavina v 24 urah 20 mm ElotiJda Eaaelfberger, roj. Anman, naznanja v svojem in v imenu svojih sinov Rupe rta in Rlhartla prežalostno vest, da je njen preljubljeni, nepozabljivi soprog, oziroma oče, svak, stric, bratranec in nečak, gospod Rupert Engelsberger trgovec in posestnik danes, dne 23. februarja ob 9. uri zvečer v 57. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, nenadoma umrl. Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo, dne 26. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Križu v Krškem. Svete maše zadušnice se bodo darovale v pondeljek, dne 27. februarja ob 8« uri zjutraj v cerkvi Sv. Križa na pokopališču. Krško, dne 23. februarja 1911. Zahvala. 2a mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nepozabnega nam brata, strica in avaka, gospoda Mihaela Balona, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev, častiti duhovščini, brežiškemu Sokolu, kakor tudi odposlancem raznih sokolskih društev, posojilniškim in čitalniškim odbornikom ter vsem drugim, ki so s svojo udeležbo počastili spomin predragega nam rajnika. Iskrena hvala bodi za prelepe žalostinke pri hiši Žalosti in pri odprtem grobu. Zlasti se pa zahval ujemo gosp. dr Stikerju za ganljiv nagrobni govor Zahvaljujemo se slednjič vsem, ki so na ta ali oni način lajšali našo bol. BREŽICE, 21. februarja 1911. Zahvala. Za premnoge dokaze in izražanja srčnega sožalja povodom smrti nepozabnega nam soproga, očeta in tasta, gospoda Josipa Ivačiča, cerkvenega ključarja, posestnika, trgovca in gostilničarja, 715 ki je po dolgi in mučni boldzni dne 20. 2. 1911 previden s sv. zakramenti v 72 letu svoje starosti v Gospodu zaspal, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli rajnega spremiti k zadnjemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo vlč. gosp dekanu Henriku Verku, ki je vodil žalostni sprevod in rajnemu govoril slovo pri odprtem grobu kakor tudi gospodu kaplanu, slavni požarni brambi pod vodstvom gosp Vekoslava Župevca, ter sploh vsem, ki so se udeležili pogreba in ravno tako vsem tistim, ki bi se ga bili radi udeležili pa jim ni* bilo mogoče. Staravas pri Vidmu, 24 feb. 1911. Žalujoča rodbina. Išče se za takojšnji nastop priden, vesten in trezen ntašlnlst, ki mora biti istočasno dober mebapiker in poznati električno razsvetljavo. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in tozadevnih zahtevkov naj se naslovilo na kožar« sko tovarno Andrej Jakil, Rupa pri Gorici, pošta Miren. Prve vrsto zavarovalnica za življenje iste »pretnega 711 potovalnega zastopal za Kranjsko zmožnega slovenSčine in nemščine in ki je po tem okolišu potoval že z dokazanim uspehom. Natančne ponudbe na Rudolfa Mosse, Dunaj pod „W. L. 7782". OTaUB^MMana^BUBUB^aMaaeMaHSOT E 378/10/11 710 Družbeni oklic. Dne 2. marca 1911 oli 10. url dopoldne in r° poti e bi še naslednji dan se bode prodalo na Brodu pri žagi blizu Kostanjevice na javni dražbi: Kupim ali vzamem v najem za rabe, » sicer raznovrstnih desk, stebrov in neobdelanih hlodov ter kanili 12.000 parket L t. d. Kupci si smejo les pred prodajo ogledati. C. kr. okraiDO sodliCe dne 8," svečana 1911. dobro upeljano 706 lomno z pod ugodnimi pogoji. « Naslov JL Stopar v Pliberku. n I Pozor I Bo. izdeMdji ii prodaiald Haiia na debelo, 7os Poročajte svoje naslove na upravništvo »si. Naroda« pod 9INaša bodočnost". Kontoristinja z 2 letno prakso, slovenskega in nem~ šk^ga jezika kakor tudi stenografije in strojepisja popolnoma zmožna, tolt dO* kiti primerne službe. — Blagohotne ponudbe pod „Zanesljiva moč" aa upravništvo »Si. Naroda«. Prevzamem dobro idočo gostilno na račun v Ljubljani ali v okolinu Ponudbe na upravni Stvo »Slov. Naroda« pod „Gostilničar". 722 V svrho razširjenja trgovine v konkurence prostem kraju na deželi, z zelo povoljnim letnim prometom, ti ilie trgovsko naobražen Potrebni kapital ali premoženje najmanj 15-20000 K. 686 Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. I M svira vsaki dan 691 ss zadnji teden sa dunajska Samska godba. Zafctek th 9. ari min litim nmf. v Celju, 10 minut od mesta, v prijetni legi, okrajna cesta I. razreda, ki obstoji iz 4 stanovnih hiš, med njimi 1 elegantna enooadstrupna vila, 1 nova elegantno urejena restavracija z lepim bajerjem in ribarstvom, vožnjo s čolni in po zimi drsališče, 4 oralov prima travnika, za vile stavbinski prostori, se prav po ceni (tudi posamezno) proda. Ponudbe pod „Gute Zukunft 12" Celje, poste restante. Ljubljana 131 samo Pttlenof a ilin It. 1. poročni prstani v zlatu, močni, na trpežnosti ne-prekosljtvi, par od 7 K naprej. i: Dne 2. marca 1.1. 88 se otvori na Starem trgu št. 1 (prej bazar) 719 mm moniifoKiurng trgovina JESIH & V7INDISCHER na kar slavno občinstvo iz mesta in z dežele vljudno opozarjava in se priporočava za mnogobrojen obisk. Z Telespoštovaajea JESIH & VVINDISCHER. 21 115 700581 3933 0685 192706 1A 1029 70 CY 65 XXXI. občni zbor regisirovane zadruge z neomejeno zavezo LvjjvitVljani hi se vrši dne 16. marca 1.1. ob 3. pop. v zadružni pisarni na Dunajski cesti št. 18. DNEVNI RED: 1. zagovor predsednika. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Revizijsko poročilo. 5. Odobritev letnega računa. 6. Razdelitev čistega dobička 7. Volitev predsednika, podpredsednika, treh članov načelstva in treh članov nadzorstva. 8. Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 14. iebruarja 1911. Načelstvo. prejemki. Denarni promet v letu 1910 K 99,443.166-32. Izdatki. l I 2 6 7 S 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Račun blagajne: Gotovina dne 1 januarja 1910.......•..... „ deležev: Vplačani glavni deleži................ . opravilni deleži............... „ rezervnih zakladov: Dvignjene obresti glavnega rezervnega zaklada..... Dvignjene obresti posebnega rezervnega zaklada in doneski zadružnikov.............. m pokojninskega zaklada: Dvignjene obresti in prispevki uradnikov ...... ^ vlog: Prejete hranilne vloge................. * , »na tekoči račun ............ „ „ „po nabiralnikih............ „ posojil: Vrnjena posojila.................. tekoči: Prejeta glavnica................... reeskompta: Prejeta glavnica................. naloženega denarja: Dvignjena glavnica.........• • • • poštne hranilnice: Dvignjena glavnica......•....... zadružnega doma: Prejete najemščine in odpis ••••....... zadružnih hiš: Prejete najemščine............... vrednostnih listin; Prejemki za odprodajo......•...... prehodnih zneskov: Vrnjeni prehodni zneski............ inventarja: Prejeta skupila.................. obresti: Prejete obresti posojil................. „ zamudne obresti ...... „ obresti vreonostnih listin ............. „ ■ naloženega denarja............. upravnih dohodkov: Prejeti upravni dohodki............ rt rt r* rt n rt rt •» 9 r K 618.188 46 4 200 I — 208 — 8.355 i 62 7.537 3.168 5,769.959 4,053.054 23.382 6,586.776 130.418 15.000 13.590.78o 18,366.470 16.195 21.473 114.970 34,010 9 885.740 11.108 39.754 73.699 5.321 92 98 31 49 27 19 67 53 42 31 32 44 40 12 18 11 64 74 50,380.093 12 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Račun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1910 . . „ deležev: Izplačani glavni deleži..... . opravilni deleži 9 „ vlog: Izplačane hranilne vloge.....• „ „ „ na tekoči račun . » po nabiralnikih . „ posojil: Izplačana posojila....... Odpis v letu 1910......# „ tekoči: Vrnjena glavnica....... „ reeskompta: Vrnjena glavnica. . m naloženega denarja: Naložena glavnica. * poštne hranilnice: Naložena glavnica zadružnega doma: Davki, poprave in odpis , „ zadružnih hiš: Davki in poprave..... „ vrednostnih listin: Nakup vrednostnih listin n prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski. „ inventarja: Nakup inventarja...... . „ dividende: Izplačana dividenda ..... „ nagrad: Izplačane nagrade....... „ dobrodelnih namenov: Izplačane razne podpore „ obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . . „ „ o na tekoči račan * m 9 »po nabiralnikih Povrnjene obresti posojil ..... Plačane obresti tekočega računa. • . „ „ reeskompta .... „ davka: Plačani davek........ „ upravnih stroškov: Izplačani upravni stroški . ■ doneskov državni zavarovalnici nameščencev: Izplačani doneski 698.831 46 4.200 60 6,654.420 41 4,573.897 44 17.954 27 5,258.958 79 949 84 472.810 67 30.000 ~- 13,876.213 42 18,373.100 29 7.138 84 6.982 91 169.920 — 38.167 12 1.312 _ 2,000 13.260 —- 4.180 — 88.119 41 6.642 19 53 31 i.694 23 3.760 92 360 10 19.894 24 54.081 2b 1.130 — 50,380.093 j 12 Oebet. I u Izkaz izgube in dobička za upravno leto 1910. i I Kredit. 2 3 4 5 6 7 8 9 Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog.......... „ „ „ na tekoči račun..... „ m »♦ P° nabiralnikih Kapitalizovane obresti hranilnih vlog......... „ „ ,- „ na tekoči račun , . . . „ „ *, po nabiralnikih .... Za leto 1911 predplačane obresti posojil.......# V letu 1910 za leto 1909 prejete obresti posojil ..... Povrnjene obresti posojil............ Plačane obresti tekočega računa.......... V letu 1910 za leto 1909 vnovčeni kuponi vrednostnih listin . . Plačane obresti v rceskomptu........... zadružnega doma: Davki, poprave, 1 °!0 odpisa in predplačanc najemščine zadružnih hiš: Davki, poprave in predplačanc najemščine..... inventarja: 10°! odpisa za obrabo............ davka: V letu 1910 plačani davek............ posojil: Odpis v letu 1910.............. upravnih stroškov: Upravni stroški v letu 1910........ doneskov državni zavarovalnici nameščencev: Vplačila v letu 1910 . Izgube in dobička: Čisti dobiček v letu 1910......... K h 88.119 41 ! 6.642 19 i i .53 31 t 731.575 79 i 1 12.922 67 i 639 80 i i 36 841 51 ; ! 2 175/259 59 i 1.694 23 | 3 3.760 92 j j 18.245 50 1 ,360 10 i 1 8.999 12 5 8.817 16 i 6 1.793 89 i 19.894 24 i 949 m ; 1 54.081 26 j i 1.130 i i i I 172.560 42 1 4 1,374.340 95 Račun obresti: Prejete obresti posojil........ V letu 1909 za leto 1910 prejete obresti posojil. Zaostale obresti posojil........ Prejete zamudne obresti ........ Prejete obresti naloženega denarja..... „ „ vrednostnih listin..... M vrednostnih listin: Nedvignjeni kuponi . . . . . Kurzni dobiček v letu 1910....... „ zadružnega doma: V letu 1910 prejete najemščine . . V letu 1909 za leto 1910 prejete najemščine „ zadružnih hiš: V letu 1910 prejete najemščine. . . . V letu 1909 za leto 1910 prejete najemščine . . „ upravnih dohodkov: Upravni dohodki v letu 1910 . izgube in dobička: Pripisani ostanek dobička iz leta 1909 885.740 12 40.010 77 209.514 86 11.108 W ! 73.699 64 39.754 11 i 14218 49.375 94 14.238 85 1.574 52 21.473 32 1.623 88 5.321 74 6.687 02 1,374.340 < 95 Aktiva Bilanca za upravno leto 1910« Pasiva i i . 3! 3 4 5 6 7 8 9 10 Račun blagajne: Stanje dne 31. decembra 1910 ... „ posojil: a) Stanje vknjiženih posojil: a) na zadolžnice ....... ,":) na zastavna pisma ...... b) Stanje meničnih posojil ..... c) . posojil v tekočem računu . . naloženega denarja: Stanje dne 31. decembra 1910 zadružnega doma: Stanje dne 31. decembra 1910 " zadružnih hiš: Stanje dne 31. decembra 1910. . " zadružnega zemljišča: Stanje dne 31. decembra 1910 " vrednostnih listin: Stanje dne 31. decembra 1910 Nedvignjeni kuponi .... prehodnih zneskov: Stanje dne 31. decembra 1910 „ inventarja: Stanje dne 31. decembra 1910 . . . obresti: Stanje zastalih obresti posojil dne 31. decembra 1910 8,123.11939 479.992 50 4,265.031*66 3.101/ 24 37 K 698.831 i 46 15,969.767 1,974.751 197.715 313.974 89.253 462.678 14.218 9.502 16.145 209.514 19,956.352 92 03 54 41 50 86 01 86 59 Račun deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1910 . Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1910 . p vlog: Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1910 . . . Kapitalizovane obresti za Ićto 1910...... Stanje hranilnih vlog na tekoči račun dne 31. dec. 1910 Kapitalizovane obresti za leto 1910...... Stanje hranilnih vlog po nabiralnikih 31. decembra 1910 Kapitalizovane obresti za leto 1910...... k 20.000 — . 7 078.— k 17,697.487-51 731.575-79 795.71 -11 42.922 67 19.41633 639-80 rezervnih zakladov: Stanje glavnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1910 Stanje posebnega rezervnega zaklada dne 31 decembra 1910 pokojninskega zaklada: Stanje dne 31. decembra 1910 . zadružnega doma: Za leto 1911 predplačanc najemščine zadružnih ali: Za leto 1911 predplačane najemščine . obresti: Za leto 1911 predplačane obresti posojil . . . zgube in dobička: Čisti dobiček za leto 1910.... k 27.078 — 19,287.760 23 202.950 96 184.403 43 41.063 j 51 1.860 28 1.834 25 36. «41 51 172.560 42 19,956 352 59 Letni račun in bilanca so raspoloženi v smislu § 25 zadružnih pravi! zadružnikom v pregled. Načelstvo. DijoJKl vestnih. Nekaj o dijaških podpornih skladih ali podpornih fondih. Že precej časa je preteklo, ko je slovensko dijastvo spoznalo, da podporna društva, ki obstojajo v nekaterih mestih, nezadostujejo potrebam. Predvsem je treba poudarjati, da je delokrog- obstoječih podpornih društev preoskosrčen in preveč omejen. Krivda ne gre tu na rovaš dotičnih podpornih društev; vzrok temu je zanikrnost slovenske javnosti napram slovenskim dijakom. Ce pregledamo imenike, ki jih podporna društva vsako leto izdajajo, vidimo povsod ista imena. Večino prispevajo posojilnice iu hranilnice; med privatnimi osdbanii pa so darovalci vedno isti. Koliko je naše inteligence, in med njimi koliko takih, ki tso za časa študij vživali sami dobrote takih podpor, pa se sedaj nekako trdovratno branijo le vinar tega vrniti, knr so prejeli. Xa eni straui torej nezadostna sredstva, na drugi strani pa veliko število prodnikov, to so vzroki, da naša podporna društva ne morejo pomagati v prem notri h slučajih, kjer bi to bilo treba. Slovenski dijaki so začeli torej sami misliti na pomoč. In kot povsod drugje, tako seje tudi v tem slučaju pokazalo kot najboljše sredstvo samopomoč. Ta samopomoč se je izražala v prejšnjih časili na tu uaei.ru da so dijaki nabirali prispevke med seboj in podprli kakega prav j>otreb-nega kolega. To vse pa jo bilo nezadostno iu izkazala se je potreba celo -.tvar organizirati. Ena prvih dobrih misli Ziisigurati stalne dohodke potrebnim dijakom je bila izdajanje kolka, ki ga je slovensko akadeiuie-uo društvo »Ilirija« v Pragi založilo prid slovenskemu podpornemu dru-n v Pragi. Vsled nastalega nesoglasja med izdajatelji in med onimi, v katerih prospeh se je kolek izdajat, oklenilo je imenovano društvo, da bo rlslerj vporabljalo dohodek kolka za lasten podporni fond. Žc nekoliko prej je, kot je meni znano, ustanovilo •i-teii podporni fond akad. fer. društvo »Balkan« v Trstu. Vspeh ankete, ki .smo jo sklicali v Pragi, so bila pravila podpornega sklada slov. ;ikad. društva »Ilirija« v Pragi. Glavni namen tega podpornega fonda je, podpirati v prvi vrsti člane društva, v drugi vrsti tudi druge dijake slovenske, oziroma slovanske narodnosti tam, kamor ne sega delokrog obstoječih podpornih društev. V ta naineii daje podporni sklad posojila, ki se vračajo čez gotov čas z malo dŠkodnino: daje pa tudi lahko posebno potrebnim stalne podpore. Ta idškodnina, ki jo daje vsak rad, je že ^ama na sebi pogoj, da podporni fond visi pa stalno raste. Sredstva podpornih fondov so: vstopnina 1 K, ki jo mora plačati vsak, ki hoče biti deležen dobrot tega fonda. V drugi vrsti pridejo v po-štev, prostovoljni prispevki in zbirke. Tako na primer se je uvedel v »Iliriji « nabiralnik, v katerega se vsak dan pobira iu kateri daje prav lepe dohodke. Dohodke dajejo tudi pri-•pKvki javnosti, dohodki iz prodaje razglednic iu kolkov. O teh kolkih Tjioram pisati obširneje, ker so za sedaj erietvni dohodek vsaj našega fonda. Kor >oia že omenil, je izdajala že prej »Ilirija« kolek v prid podpornemu društvu v Pragi. Sklep odbora omenjenega društva, da bo odslej v naprej uohodek kolka služil lastnemu i »odpornemu fondu, je bil dalekosez-nega pomena. Kajti iz tega sklepa je. sledil drugi sklep, da se naj kolek »Ilirije« daje v razprodajo tudi drugim akademičnim iu ferijalnim društvom, ki imajo take podporne fonde. Najprvo se je določila cena za 1000 komadov 4 K, potem čez nekaj časa smo določili ceuo na 2 K; upam, da se bo v bodoče, če bodo vsa naša dru--i va u važe vala velikansko važnost takega kolka, cena še zuižaia za 1000 komadov na 1 K. Iz tega sledi, l-i bo društvo, katero bo prodajalo naš kolek imelo pri vsakem 1000 10 K čistega dobička. Pripomogli pa bodo s u>m člani društev, da se bo u-vedel enoten dijaški kolek, na drugi strani pa si bodo zasigurali podporni fondi stalne in precej izdatne dohodke. Društveniki sami pa se bodo sigurno potrudili prodati kolikor mogoče dosti takih kolkov, katerih do->!rek je namenjen njim samim. Podporni fondi in dijaški kolek -o že precej razširjeni. Imajo ga, kot meni znano akademičma društva .Ilirija« v Pragi, »Triglav« v Gradcu in »Sava« na Dunaju ter ferijalna društva »Balkan« v Trstu, »Adri-ja« v Gorici, »Gorotan« na Koto-škera, »Sava« v Ljubljani in »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju«. Imajo pa podporne fonde tudi nekatera radikalna društva (»Adrija« v Pragi) ki pa še niso uvedla našega kolka. Upajmo, da tudi v ti točki dosežemo popolno spora-znmljenje. da uvedemo povsod enoten dijaški kolek. To bi bile nekatere glavne misli podpornih fondov. Sedaj pa še nekaj o bodočem delu v ti stvari. Predvsem bo po- trebna nekaka organizacija podpornih fondov med seboj. Dosedaj je vsak podporni sklad popolnoma samostojen in le razprodajo kolkov oskrbuje »Ilirija« v Pragi. Stvar si ])redstavljam sledeče. Podporni fondi bi si naj ustvarili lastno centralo. Centralni odbor bi se volil na sestanku vseh teh fondov in bi razven tega imel v njej vsak fond glasovalno in posvetovalno pravico. Glavna naloga te centrale bi bila prevzeti v oskrbo razprodaje kolka in iskati novih sredstev, kako ^višati dohodke teh fondov: recimo izdajati razglednice, prirejati zbirke itd. Podporni skladi bi torej ohranili popolno samostalnost: oni bi kot sedaj dajali podpore iu posojila ter oskrbovali svoje premoženje sami. Iz denarjev in dohodkov, ki bi se zbirali v centrali, bi se lahko s časom. Če bi nje premoženje narahlo do g-otove visine, davala posojila, oziroma podj>ore posebno potrebnim dijakom. Stvar sama ua sebi je doibra in beda naših visokošolcev sili te iskati vedno novih potov in sredstev, da si olajšajo življenje. Če bodo te vrstice vsaj deloma pripomogle, da bodo kolegi polagoma prišli do prepričanja, kako velikanskega pomena je ravno za visokošolca samopomoč, se doseglo svoj namen. * O. s. n. n. d. iu društveni podporni fondi, V delavnem programu O. s. n. nu d. je tudi .sistematična po-vzdifra materijalnoga stanja pri našem dijaštvu iu zato bo važna naloga O. s. n. n. d., da izvede zgoraj na-svetovano centralno organizacijo društv^nib podpornih fondov, ki pa Ik> svojo premoženje upravljala sama in ločeno od uprave O. s. n. n. d. Zvišati moč in posplošiti po in en pod-pornih fondov, bo nameu te centrale, ki bo poslovala v takem obsegu kakor doeedaj posamezna društva za premajhni delokrog niso mogla. — Pri tej priliki omenjamo, da je društvo svobodomiselnih slov. akademikov »Sava<; na Dunaju založilo se-šitke 1 K-kuponov, ki se naj bi v podporo podporevrednim dijakom društva »Sava« na Dunaju pridno prodajali med Slovenci pri vsaki priliki. Narodno-napredno dijaštvo in proslava 35-letnit*e akad. tehn. društva >/Triglav« v Gradcu. Komaj preteklo slavje ni zapustilo le prijetnega spomina pri vseh Ljubljančanih, sploh vseli udeležencev proslave, ampak je tudi ojačilo in poglobilo vezi med dijaštvem, ustvarilo lepo in pomembno organizacijo starejšin in dokumentiralo nerazdružno skupnost dijaštva in narod no-naprednt. stranke. Osebno zbližanje, ki je premočna garancija za izbris zadnjih sledov dosedanje društvene separira nosti je našlo v iiohratinistvu vseh naiodno-napredrtih dijakov, ki se je v proslavo 35-lctuicc »Triglava« sklenilo a gromovitim odobravanjem zastopnikov vseh narodno-naprednih akad. društev na komerzn, 18. t. m. v ljubljanskem Narodnem doran, lep doka^:. kako globoke korenine je pognala ideja O. s. n. n. d., ki se je iz vrst zastopnikov vseh nar. nax*r akad. društev posebno pa slov. akad društva »Ilirija« jasno in slovesno poudarjala. Te »Triglavauske« slovesnosti so bile naravnost triurni mogočno načelne enotnosti a *»ega nar. napr. dijaštva, ki se kaže v brez-izjemni navdušenosti za osmel in njen izboren program svojo me*-, rva-Urra garantira, da bo narodn^na-i pred no dijaštvo, ki stoji že sedaj kot prvo med slov. dijaštvom, izvedlo svojo veliko nal«>go, poživiti in ojaei-ti narodno-napredno idejo na Slovenskem. Da se pospeši ta načrt se je osnovala tudi starejši uska crgauiza cija »Triglavanov«, ki lx> skupno z enako »Savansko« organizacijo zrini zevala delavne, in odločne inteligente v boju, ki ga pričakujemo za končno zmago naših načel z isto vztrajnostjo in temeljitostjo, s kakršno navdušenostjo se je osnovala ta po številu članov tako močna organizacija. To je zgodovinsko važni sad proslave Poletnega obstoja »Triglava« in s tem so je ta važen fakt edino vredno obhajal. Narodno-napredno dijaštvo, naprej do novih uspehov, naprej in natzgor do zmage! taracu presefitve Odvetniška pisarna dr. Fr. Brnčića in dr. Blat Pretnarja v Trstu, ulica Nuova it 13/11 sprejme izurjenega a posestvo v polnem obsegu ali pa tudi samo hite s aosiHao in faspodarakiad paalapjl far fllOsm Kraj ima bodočnost zaradi nameravane gradbe železnice. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 632 Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajžetj Ljubljana Marije Terezije cesta 11 CKolizeJ). Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 Igel K 2---. 271 Perje aa postelje in puh priporoča po najnižjih cenah JB\ HITI Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. ffet/dtia/ Najbolje za £0fea j zlatar v Ljubljani nasproti glavne poŠte priporom svojo trgovino vsakovrstne ter prodiku žepi ar. Častna delavnica. ro. Cene zmerne. Solidna in reelna postrežba fl^fl^^H IStAHOvljcno ■ parno barvarstvo [jI ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Lj Apretura sukna. "J0S.RE veščega slovenskega in nemškega jezika ali pa 655 dve stenografinji ki ste obenem daktilogratinje. Vstop 1. aprila ti. Plača po dogovora Ki nasip - Ozka ulica št. i Sprejemališče Šelenburgova ulica št 3. Postrežba točna. Solidne cene ii Ljijii, tatin os 21 Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t. d. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. ™ Važno! z« Važno! * gospodiaie, trgovce in živinorejce. Holbol $o In nolceneiu postrežbo za drogve, kemikalije, zelišča cvetja, korenine Itd. tndi po Kneippn, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redila« In posipalne moke za otroka, dišave, mila in sploh vse toaletne predmeta, iotograHcne aparate in potrebščine Ururgićna obvezila vsake vrste, sredstva za desinf ekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega nuna in konjaka. — Zaloga svežih mineralnik vod in soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol dvojna sol, soUter, ecojan, kolmoi, Izraslino apno itd. - Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija ANTON KANC_ Ljubljana, Židovska ulica št. I. I napoj« ponajvteil oonJrszsa zelišča ' (raže), cvetje, keresiae. sesasa. škarje Hi. 2 manjši, I veQo m l vilo z vrtom v Ijtb-ljanskem predmestja :: oziroma mesta :: se zelo cen prsdajs. Pogoji za plačevanje zelo ugodni. Naslov: „Ugodna prilika11, postno ležečo v LJubljani. 675 Nulsol" tvrdke «W Bergmann & Ko. Dečin na L. je in ostane slej ko prej nedosežen vsled svojega presenetljivo prirodnega barvanja las in brade Dobiva se svetel, rjav in črn steklenica po K 2*50 v drogeriji Anton Kane in pri brivcu A. Fettich-Frankholmu Prip se po nizkih cenah prodajo v raznih delih mesta. Pojasnila daje 597 posredovalna pisarna Peter Ma-telič, Ljubljana! Škofja ulica 10, Telefon 155. Istotam se izve tudi o prodaji raznih hiš z gostilnami. Lastniki tovarn za opeko h cement zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke K. Houotiri Specijalne tovarne strojev za keramiko in livarna Praga- Visočany Opreme za krožne peci, transmisije, posode za impregnovanje lepenke i. t. 9. Na vpogled mnogo priporočil. 3820 V Ameriko in Kanado pripravna, cenena In zanesljva voiafa Cunard Line. Odhod iz domačega pristanište Trsta: Saxonia, 4 marca 1911. Pannonia 15. marca 1911, Carpathia, 25. marca 1911. Is Llverpoolsc 274 Največji in najlepši pamiki sveta. Lusitania, 11 marca, 8. aprila, 29. aprila, 20 maja, 10. junija 1911. Mauretania, 4. marca, 25. marca, 22. aprila, 13. maja, 3. junija. 1911. Pojasnila in vozne karte pri v Ljubljani, Slomškova ulica slov. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. KASLJAJOCIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom TffllMOMEL SCILLAE f>omoček, ki razkraja in odločuje slez, ajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tnjsnomol SclUae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja asV" Prosim vprašajte svojega zdrivsika. 1 steklenica S"S0 k. Po pošti franko ako se pošlje naprej 1*00 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— k. 10 steklenic ako denar naprej za ae>— k. Izdclovaaje is glavna zaloga B. Fragnerj« lekarn« c. kr. dvorni dobavitelji . Prago III., ftt. SOS. ■■ Puite ss iae iztfefta, iztfdsvalca is as varstveno zaaaUo. V IJsetjasi v lekanak. Jos. aavr. dr. 0. FkcoH is Jes.atasf. DS 0201010273010131 7884 Ic8ta prilika! Seka prilika! planino Jako dober se po ooai proda Petra ceste, vhod št i, IL nadstropje* ▼ogla Sv. 721 malo rabljen, v dobrem stanja za ljubljanski tok 4 l/4 H. Pn je vsled preure ditve na prodaj. Naslov se izve pri Upravništvu »Slov. Naroda«. Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska ii Mš G. Flux Gosposka ulica štev. C, priporoča in namešča le boljše i kakor privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih slnžeb, zlasti za ženske Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena 7 0 Pri vnanjib vprašanjih se prosi znamka za odgovor tU ns pomoga! Voii rr Proda se dva do tri vagone dobre, trde (prva košaje) 643 mrve (sena). Cena po dogovora. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. približno 16 pesti visoka, katera sta dobra za tek in težo se takoj kupita. Ponudbe pod 665 99St. U. 100" poštno leteče Ljublj avtomat! so le si s. mmm 3067 Ljubljana Sodnijska ulica ši. S. Trgovski uradnik prileten, oženen, z 12 letno pisarniško prakso, slovensko-nemški dopisovalec, vajen samostojnega vestnega dela, primerne službe. Forabljiv je tudi za osebno občevanje odjemalci, kakor tudi za potovalca, posebno za južne kraje, ker je vešč dotičnih jezikov. S užbuje že 9 leto v eni hiši ter je navezan na 6 tedensko odpoved. Vajen je vsake stroke, izvzemši manufakturo. Cenj. ponudbe pod „DelO in zaslužek44 na upravo »Slov. Naroda«. Ljudevit Borovnlk puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi prs* del nje stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popra v Ua ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-'alnici in od mene preizkušene. — llustro- 57 vanJ oenfkJ zastonj. ? Zakaj ? bi se vsakdo moral prepričali o solidnosti tkalnice inrazpošiljalnice Bratje Krejcar, Dobrnska st, 9213 na Češkem? Vsakomu pošljemo brošuro in veliko zbirko platnine in pavolnine gratis in franko. Vse opreme ; in oprave. Za po-izkušnjo naročite šest rjuh Ia Ia 150 200 za K 14*-. Najbolj kar melo kupiti je iz tvornice za milo v Celovcu. Dobiva se po vsek bcljsib trgovinah na drotmo. I Draht-Feinzieher) izurjen na \ atentnih rvlečenjih Št. 7 do l/S dobi ob dobri plači trajnoga posla. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahteve plače pod šifro f,P. C. 3185" 710 na Rudolfa Mosse v Pragi, Pfikopv 6. Otvoritev trgovine Gostilna n oobrem kraja se oka si ratu s 1. sarcoa 1911. Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 695 Dva dobra In zanesljiva, stolno delujoča spre|me tako] proti dobri placi v trajno delo 633 KONRAD POTZNER kleparski mojster Celje, Vrtna ulica štev. 11. 673 Trgovce star 30 let z dobra »peljaso boljšo trgovine, zelo podjeten, se Zeli radi pomanjkanja znanja seznaniti z gospodično v starosti od 20 do 30 let, nekoliko izobraženo ter s premoženjem vsaj' 10.000 K. Vdove brez otrok niso izključene. Samo resne ponudbe s sliko do 5. snsca t I. pod .Trgovec 10.000* sa upravništvo „S1. Naroda". Slika se vrtajo — tajnost zajamtaia. ; obširnim dvotioeetn ia z pracej velikim vrtom r «irtu iz trnte naš Ptizve se pri lastnici v Ljubljani. Jenkova ulica 3. Službe i*6e 687 strojnik Fraae Štora, Mirna Dolenjsko. Proda ae ii na Mlinom pri Bledn eventualno ae odda v najem. Nataočneje se poizve v upravništvu »Slovenskega Naroda". 683 i (kite) z dolgo prevozo . . K 5*— s poldolgo prevezo. „ 7" — s kratko prevezo • „ 9*— ii n veča ii 12*— nežno svetle (blond) in sive 20° 0 dražje priporoča S. Strmoli, brivec in lasni čar, Ijubljana, pod Jranco št. 1, (zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa fasničarska dola solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedeae in rezane ženske lase po. najvišjih cenah. 1164 Dovoljujem si slavn. občinstvu naznaniti, da sem Otvoril v Celju, Špittt ulio, v Woifovi m nasproti Hotela „Stadt fief trgovino z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti. Trudil se bom vedno, da bom imel v zalogi najboljše fabrikate in da si bom pridobil vase zaupanje s solidnimi cenami. Vsa v mojo stroko spadajoča popravila bom kar najceneje izvrševal. 713 Z odličnim spoštovanjem _ Aucrusi Almosleehner, zlatar in urar. Celjski zastopnik: Vrano Breznik. S = v znanje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se o^n'ti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti. Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka K. ČAMERHIK specijalna trgovina s kolesi ia njih posamezni deli Ljubljana, Dunajska cesta 9. OLLA je več nego 2000zdravni-kov označilo zs nsfzane-slivejie. Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka, r. Snšnilu Gabriel Plccoli, lekarnar. A. Kane, drogerija, Ant. Krisper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in se dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za .javno tako dobro blago". Uustrovan, poučen in originalen eenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvor* niče zs gumi OLLA na Dnnaju O. 300, Prsterstr. 57. 1000 !qllan specialiteu gumija po današnjem stanju znanosti dokazana uaiboliiiSOMl. Dobiva se po vseX lekarnicab in drogerijab. Za večjo trgovine mešanega blaga na deželi se išče prodajalca kakor tudi čvrst deček kot ueenee iz poštene hiše. Ponudbe z navedbo zahtev in referenc naj še pošiljajo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod š fro „Marljiva11. 638 za omake, kavni m talni servisi, namizni nastavki, S 'j i 1 EliM isjiiirtili a irm trtu Specialni predmeti za hotele, restavra- j m cije ia kavarne ter za pensiooe, me- g ■ aUt i. t i J V C ta ar. dvorni dobavltel|l CHMSTOFLE i Cle [BujmI L, Opasal Ing it I. 1 (Heinrkbtbof). Velika JSlOfl domaćih 11 tevarifttili ^cfije? rfljabf 50.1 po vseb mestOi Za^v^nnd^rodaJaJci, prUtnosti nosijo vsi izdelki po-tvocniiko znanko in polno ime Za jamstvo leg stoječo CHRIS rpDF L. ¥1 23375^ 8 GY 8E 2 97 3339 52A WYB 7256 ZensM vestMk. Stojimo v Času varstva otrok, stojimo pa obenem tudi v času, ki zahteva vztrajnega in napornega dela. In če živi tudi danes še na tisoče ljudi od same lenobe, ni to znamenje rasa in ni to morda kak dokaz proti našim izvajanjem, ki jih hočemo podati v nastopnem. Teorije o vzgoji otrok se menjavajo in mnogo dobre-gu, pa tudi mnogo slabega so prinesle ti seboj. Vzgoja otrok je še danes nekako neresen problem, ki ga skušajo razni poklicani in nepoklicani faktorji mrcvariti. Pred vsem si je treba zapomniti, da prav zares lenih otrok ni. So pac otroci z večjim in z manjšim talentom, so živahni otroci, ki bi prevrnili vse kar jim pride pod roka, in taki otroci so po navadi zelo dober in voljan materijal v roki razumnega vzgojitelja, so pa tudi otroci, ki so podedovali od svojega očeta ali od svoje matere neko počasnost in ne-okretnost. Vendar pa v resnici lenih otrok ni, in če vidimo otroka, katerega ne zanima nobena stvar, ki mu nič Tir- dela veselja, lahko trdimo z vso gotovostjo, da je tak otrok bolan. Pogosto pa mislimo tudi, če otrok v šoli ne napreduje, da je temu kriva lenoba, vendar pa temu ni tako. Vsak otrok prinese že seboj na -vet sprejemljivost za gotovo delo. p*n otrok se odlikuje recirno v ročnih delih, je sposoben za resno delo z ro-kami, med tom ko mu učenje prav cisto uič ne diši. Daj takemu otroku njegovi starosti primerno delo, ki je naj izvrši z rokami in videl bos, da si bo pridobil s časom precej spretnosti v tem delu, če ga pa mučiš s stvarmi, 1 mu ne vzbujajo zanimanja, bo zaspal in popolnoma po krivici ga bos - dil. da jo len. Daj pa drugemu v roke tako delo kakršno si dal temu, ■lobenega veselja ne bo imel do njega in če le mogoče, se ti bo izmuznil, da si poišče delo. ki odgovarja njegovim zmožnostim in njegovemu duševnemu razj»olozenju. Napačno i hi3o v enem kakor v drugem slučaju izreči sodbo, da je otrok len. To dognati, kako delo pristoja »u ali onemu otroku, bi morala biti vodilna misel vsakega nčitelja. Seveda v naših krajih, kjer je za itčitelja že težavno zapomniti si vsa mena otrok, ki jih ima v svojem razredu in ko ubija skrb za življo-nje v učitelju vse ideale, s katerimi >topi po navadi vsak v svoj težavni rt odgovornosti polni poklic, jo tako -poznanje otroške du^e skoro nemogoče. Da se zahteva neka povprečna zobrazba za vsakega otroka, je sicer pravilno, treba je, da se privadi vsak otrok onim stvarem, ki jih potrebuje v svojem poznejšem življenju za svoj napredek, zgrešeno pa je misliti, da rajo otroci takozvanih višjih slo-jev se dokopati pod vsakim pogojem 1o »višje izobrazbe«. Prav j>ogosto ^e zgodi, da otrok, ki nima svoji naravi primernega dela, vsled ne vohlja do enega dela, ki se mu je vsiljevalo, izgubi veselje do dela sploh in postane lenuh. Lenoba se vzgaja, leuoba ni pri-ojena. Toda na kak način je treba --oka vzgojiti k delu? K delu pravim, iie k delavnosti, ker delavnost prinese vsak otrok, ki je zdrav in normalno razvit že s seboj na svet. Koliko trnda stane otroka, predno se nauči stvari pravilno razločevati, predno se nauči govoriti in misliti pravilno. Ce zaostaja otrok v teh dinalnih zahtevah za nadaljno vzgojo, ue pride nikomur na misel, tia bi rekel, da je otrok len in da se -amo iz lenobe ni naučil govoriti. Takoj pa Fino za obsodbo pripravljeni, če otrok ne napreduje v Šoli ali pa zaostaja v tem ali onem predmetu. Delavnosti tedaj otroka ni treba uči-rj. pač pa ga je treba učiti dela. Tosra pa se nauči edinolo z delom samim. Videti mora, kako se dela in učiti se inora v delu. Otrok, ki ran daš njogo-vf;mn duševnemu obzorju in njegovemu duševnemu razpoloženju primerno delo, se poprime tega dela z veseljem in vnemo. Le poglejte delavca, če izvršuje na cesti svoj poklic, koliko gledalcev ima. Okrog pt->kroveza ti stoji po navadi poloviea otrok iz hiše in pazno sledi njegovemu delu, pogumnejši ga izprasujejo in hočejo izvedeti od njega to in ono. Radovednost je to, bodo rekli nekate-1 i. Kes jo radovednost, toda vzbujena iz interesa na dolu, ki pra opravlja delavec. Le poglejte otroke, kako pazno slede vsakem n delu, če popravila jo delavci vodnjak, če stavijo novo osrrajo, 8e zidajo. Še celo poda vajo delavcu kladivo in nekako v čast si štejejo, ca smejo pomagati. To ni gola radovednost, ki se naslaja na novem, to je že interes, in otroci ki radi gledajo delavca pri njegovem delu, bodo gotovo enkrat spretni delavci, če jim izbero starši ta stan. Seveda ni izkljnčeno, da taki otroci tudi v šoli dobro napredujejo in da se odlika jejo t odi v duševnem delu, vendar pa naj bi starši nikdar ne predrli te-?n momenta, ter izbrali otroku, če bi slučaj. 10 ne kazal veselja do učenja, primerno delo. Danes pride otrok le redkokdaj do tega, dn vidi res delati. Delo se jo umaknilo 6 ceste in iz odprtih prostorov v aaprte tovarne. Kovač, ki je imel od nekdaj največjo privlačnost za otroke, se je izvečine tudi zaprl, skratka, otroci danes nimajo več toliko priložnosti, da vidijo delavca pri svojem delu. Izgotovljeno pride izvečine vse že na mesto, kjer se ima izvršiti kako večje delo, in to delo otroka ne zanima več v oni meri, kakor ono, pri katerem vidi, kako so razvija in kako raste pod roko delavca njegovo delo. Otrok hoče pri delu tudi misliti, hoče opazovati in preudarja sam. Otrok, ki se je dela uaučil pri delu, bo gotovo enkrat tudi sam dober delavec. Velika industrija pa je temu v kvar. Le redko ima otrok priložnost pogledati v veliko delavnico in razno ličnost dela, ki se opravlja v teh delavnicah no pospešuje razumevanja dela, ker s svojimi raznovrstnimi vtiski ubija posameznosti. Zato se je predlagalo od vzgojiteljev, ki so že naprej videli učinek velike industrije na otroka, da naj se ustanove šole za delo namesto šole za učenje, lles je tudi, da so šole v drugih modernih državah mnogo napredovale v tem ozirn in se pretvorile v Šole, ki poleg abstraktnega učenja goje tudi delo, pri nas se je v tem ozirn storilo prav prav malo. Nazorni pouk ue more nadomestiti živega življenja in otrok, ki vidi na sliki kovačuiei/ ali delo na polju si prisvoji, če je njegova duša za to sprejemljiva nekiij pojmov, nikakor pa ne dobi veselja do takega dela. Slika, dasiravno v nekaterih slučajih neizogiben pripomoček, ne more nadomestiti življenja. S t »»n; pii nikakor ni rečeno* da naj bi se preustrojile šolo v nekake delavnice. Učitelj ni vsaj po navadi ustvarjen za delavca, od ujega otroci tudi ne bodo imeli dosti dobička. Ce gremo konsekveutno po tej poti, kakršno smo začrtali zgoraj, si je izvolil učitelj svoj poklic zato,ker je čutil zvanje za ta poklic in ker ni imel interesa do ročnega dela si je izbral duševno delo. Sam nikdar zadostno podučen v delu ne more biti uzor za učečega Se otreka. Ce pa si je prisvojil učitelj spretnost v kaki stroki, bodisi cepljenje dreves, bodisi oskrbovanje cvetljičnaka ali vrta sploh, ali če je dober risar, igra dobro na gosli, se zanima za rezbarstvo ali pa če si je učiteljica pridobila te ali one spretnosti, naj jih nikar ne zapira pred mladimi radovednimi očmi. Ta a i oni otrok bo pokaza! veselje do tega dela in če ima veselje se bo s časom dokopal tudi do spretnosti. Dogaja se to že danes tudi med našimi učitelji ki so si ohranili prosto dušo, proste neukovane roke, in vendar se to ne dogaja v toliki meri kakor bi se moralo in kakor bi se v istini tudi godilo, če bi idealni učitelj ne moral gledati, da si zagotovi življenje s postranskim zaslužkom. Kar more storiti šola v tem ozirn, je samo zelo skromen surogat. Vsi še tako bistroumni eksperimenti ne dosezaio resničnega življenja. V to pa so poklicani starši, da pomagajo otroku razumevati njih delo. Vsakemu otroku ostane trajno v spominu dan, ko Fine pomagati pri težavnem deln, ki da mnogo misliti. In če ni mr^oče, da bi otrok bil prisoten pri kakem večjem delu, tisoč in tiso« malenkosti je, ki so mu dostopne n v vsaki hiš:, v najbogatejši in najrevnejši se najdejo dela, ki vesele otroka in so njegovi starosti primerna. Se-vedo to delo ne sme biti nekaj prisiljenega. Otroka, ki ne kaže veselja do takega dela sicer pa dobro uapredu-je, ne muči z delom, za katero nima veselja. Glavna stvar pa Ostane, da se odpro delavnice in velika podjetja tudi otrokom, in to je naloga prizadetih oblasti, da preskrbe, da se pripuščajo rtroci pod \*odstvom učiteljev ali staršev tudi v delavnice, ki so jim sedaj zaprte. Enkratni posefc seveda ne zaleže mnogo, tu je treba sistematičnega in premišljenega navodila. Vsi oni, ki trpijo nakašjii,! bronhijalnem katara ter na zastarelem in zanemarjenem revmatizmu naj čitajo sledeče* Z lahko vestjo sprlčujem, da je zdravilo od »Goudron-a de Guyot* uspešno sredstvo in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere ie bilo priporočeno. Ze več let sem bil napadan od nekega krvničnega kašlja, ki je začenjal redno v jeseni in je dospel po zimi do take stopinje da sem potreboval celo poletje da sem se okrepčal, dasiravno me ta kašelj ni nikoli > popolnoma zapustil. No dobro »Goudron de Guvot« prekaša vse druge preparate, sirupe, pastilje i. t. d. j Potem ko sem zavzel samo nekaj, je j tako močan kašelj, ki mi je večkrat, lom- I ljenje provzročal in me je prisilil, da sem | moral cele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma 1 prenehal; in zato jaz na tem mestu izražam 1 svojo hvaležnost. Vse moje zdravljenje je tra- ] jalo deset dni in ono zdravilo mi je zadobilo ] f>opolno zdravje, za katero sem se boril več et. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sem gotov, da se POZOR! Najnovejši in najfinejši za Jopice, nogavico, ia drago pletenino auOi vsakomur brez razlike trajen in dober sasloiek. Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd 232 Franc Kos wahairi*M fiffifcg J1****1* i liiiiiiir sito rta fln. i •pakti In oonIM broaplaosvo. velikani: Kajserin Auguste Victori*. 25.000 ton Amerika......24.000 „ Cleveland...... 20.000 „ Cincmnati ...... 20,000 »res. Lincoln. .... 20.000 f, Pres. Grant..... 20.000 Brezplačna pojasaita taje FRSEUNIG Ljubljana, Kolodvorska ulica št 28. Franc Bergheim. bodo potem veselili z menoj, ker zadobili bodo zopet mirno spanje In dober tek, edina dv*3 faktorja za si pridobiti telesno mo*. Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prisego in izrekam še enkrat svojo hvaležnost izumitelju tega zdravila. Naslovljen: Franc Bergheim, Kosslaru, Nemčija, 3. febr. 1896. Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-GuyoU v vseh jedilih, v množini kavine 2lice na vsak kozarec vode ali kakorSne si bodi pijače, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronkite. Večkrat se namerava ustaviti napredek jetike In ozdraviti jo. ker katran ustavi razdelitev tuberkelnov v pijučah uničujoč bacile, ki so vzrok te razdelitve. Priprosto, toda resnično. Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronkite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Gou-drcn-Guyot«. Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Gu-yot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronkitov, katarjev, starih in sanemarjenih revmatizrnov in jetike, da zahteva pravi »Goudron Gostot*. Dela se iz | tcatrama, neke posebne vrste "Obrežne smreke, ; ki rase na Norveškem in je napravljeno od ! Izumitelja raztopijivega"katrama;in to zado-f stuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti \sake zmeSnjave, pazite na znamko. Pravi 3-Goudron-Guyotc ima ime Guvot natiskano : v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in mdeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan m tudi ozdravi. P. T. — Oni. ki se ne morejo privaditi okusu katrama, lahko nadomestijo »Goudron-Guyot* s »Krogljicami Guvot* iz norveškega katrama obrežne smreke, vzemsi po dve ali tri krogijice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje Zavzete pred jedjo in tudi vmes, te krogijice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave "Krogijice Guvot« so bele in podpis Guvot je Črno natiskan na vsaki krogljici. Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. pl. Trn-I cczy in v vseh boljSih lekarnah. Izvrstna pite za poimanje Ameriko fe In eitaae z novimi paniki A. KUNST L|aM|aaa Židovska nliea §«••• 4. Velika zaloga obuval Spretnega te otroke le vedno no isbero. j Tsikrsaa naročili se izvrtnjejs tocoo |» » po nizki ceni. Vse mere se saraajnjejo Jo J zaznamujejo. — Pri nmiajis naročHlB naj £ se Nagovori vzorce poslati. 40 j W*W«Wfrawajoo«*M Najnovejša ipii Min G. F. JUROSCK, prvi In edini ćesko-alovenaki oglaševalec klavirjev ia trgovec v tjnbljani, poljanska cesta 13. Priporočajo se klavirji« planini In harmoniji nepre-seini po dobri kakovosti glasu in solidni sestavi. Vsa v to strokospadajoča poptavua kakor tudi uglaševanje vseh sistemov klavirjev izvršuje po jako nl*Kth brezkon-kurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame btare klavirje v račun za najvišje cene, ako se pri njej Icupi nov klavir. Ža vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuie klavirje edinole koncesionirana tvnV« ]arisck. Rove dvostranske slovenske plošče! Cona K4«- in po s Z'so. si rt GrcnKfonl od 25 krom naprej* Dobi se tudi na mesečne obroke. IdiftaO)?? trti} bnzpU&M cnfo gramofon? is roml pl<&- FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 26. Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št, 6. Priporočam svojo bogato zalogo BajrazUč&ejšib konjskih oprav Kdktn tudi krasno opremil ono kočije; druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam redno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-Mine kakor tudi že obrabljene vozove In konjske nprave. Naprodaj ima wtt lepih ročnih del TONI JAGER v lAAIIaat, Židovska ulio* štev. S. Predtiskarija j Tamburiranje Montiranje :-: Plisiranje :-: :-: in učenca sprejme Jurija petrič, urar v Postojni. Klet se odda v najem a 1. malem 1911. Klet je prostorna in pripravna tudi za točenje čez ulico. Pripravna je ker je, suha, za druga skladišča. Klet se nahaja v/ Sp. Šiški 8t. 21. 545 Več se izve pri Val. Gregorc« ▼ Mengšu. in i odda s 1. majem 1.1. v najem v »Narodnem domu". Pismene ponudbe je vložiti do i. anšea t, 1. pri ravnateljstvu posojilnice. Natančni pogoji se izvedo v pisarni posojilnice. 345 Ranitve nO vrat naj se skrbno varujejo rvoltega loač!;ov poSinine protto na viako postajo Avstro- Ogre^e. Fosot aa Ime Melka. tidelovaloa, oeae ia varstveno zneaako. Pristno santo pa 70 b. u Lavna zalog* B. FRAGNER, ck. dvomi dobavitelji, lokama pri jtmem Orio", Praga. Mai* strana* ogel Maroaove ni. si. 201. <£aJti£V f0 7i K; clega 4 K; belega s2§^^^žr*— sjF puhastega 510 K; S. BTn^ch &JI*a^fe>*g v^lefinegi ano-•—----K—<~<^*=^^y inc bele ga, pu»je- nega, 640 K 8 K; kg puha, si ega 6K.7K, belega, finega 10K; na'finrjsi prsni puh \i K. Kamčila od 5 k£ naprej franko. Ziotooiiene poste Ue %sss*3t drega, belega ali rumenega nankinga, per« niča 180 c.n d >iga, 20 cm Uroka, t dvema zglav.iicama, dO cm dig, 60 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol pun 20 K; puh 4 K. posatserae »eraice 0 K, 1 K. 4 K. 16 k", z^lavnice 3 K.,3 30, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 3 K 20, 5 K 70, spodnja pernica ir močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80. 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajaioee se vrne denar. Natančni cenovni ki gratis in franko. L Bulah. Delen ce it. 767. Čeilu Milko Krapei urar in trgovec 1954 v ^ubijani, Jurčičev trg 3. Velika zaloga zlatih, bralk te nlU]astik iapalk ar ia variilo, itaaiklk ar, s prsiaaa v ia akaao v. a popravila točno ia ceno! Za Tiako prodano ali kupljeno uro jamčim eno leto. lisUtE nuPaCii i inni iffBfi 444 FWX 1832 80 Briljantl na obroke! Vsak, ki pošlje K lfr-t iaM takoj prištet 14 karale« zlit verlttčsl srsfaa č. kr. reclrss. okoli 4 frnne tetak. Dalje pHtten krojaaisl prvau eajaosera. sekto. Drtljaau in satir zt K 150*— trti m obroke to aejis saisfsssejiil pojojni 4 K mtsecns. PoiU« se tuši tanke po pev/eetfn MOOfeaR 1 . PvObV« oe ta vse kraje. Oeeelest prsta naj se eavetfe v soiltatetrlb aH poftUc »refka papirja, i oroine prstane kakor tudi drugo zlaritiitio priporoča po nizki ooivsi FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 26. Poiillmm cenika breiplaoao. JbbUSlON Cvetne kapljice brez alkohola v svetilnika. w ^ ; Čudovit varljivo naraven vonj svetega španakega bezga. t n atom zadostuje. K 4-~. Juri Dralle. Hamburg in Podmokli n. L. i 12 m aj i Krasna umetniška reprodukcija v več barvali namenite Groharjeve slike a moža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti visoka 66 em ia široka 95 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in n ajdov rseoej&a kar jih imamo Slovenci. faflT Cena s poŠto K 3.20. "M Deca roma okrog doma, broš. . Naše domače živali, broš. . . Noetova barka broš..... Kaj pripoveduje čarovnica, bros n „ „ na lepenki Podobe iz živalstva, broš. , . „ * (Leporelloj PavluSa in nuša...... Palčki Poljanci ...... Radost malih, broš. . ; . i Snegulčica, broš. . . . j . „ na lepenki l . . „ Trnjeva rožica ...... „ Vesela mladina, broš. . ; . . „ Vesela družbi ca......„ Zlata radost ....;..„ p „ (Leporello) . . . „ Živali naše prijateljice, broš. . „ Modri Janko.......„ Knjige za slikanje: Tuckov, Zaklad za otroke . . K m Otroški vrtec . I . „ m la kratek čas . . 1 „ » Mladi umetniki . . . „ Mladinski spisi: Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h R Andersen: Pravljice za mladino. ve«,........» Brinar: Medvedji lov. Cnkova gostija, kart.......M Campe: Odkritje Amerike . . „ Cegnar Fr.: Babica. Povest. ♦ „ Cigier Janez: Sreča v nesreči . „ Freuenfeld Jos.: Venček pravljic in pripovedk.....n Gangl Eng. Pisanice .... m » » Zbrani spisi za mladino „ Hubad Fran: Pripovedke za mladino I. in IL sv. a 40 h . „ —•24 —•40 1-50 1- 20 2- 40 —•80 1-50 1-60 3- 60 —•40 1- 20 2- 40 —•60 —.80 —•70 —•40 1-50 —-70 2.40 I — 1 — I — I — 1-60 1 — —•80 2 — 1-20 — 76 —-40 —•50 1.— —•80 m za ne: V Knjižica za mladino 21,24 zv. a K —.t>0 13,14,26,29,30, 31 zvez. a ., I — 27 in 28 zvezek a . . „ 2"— V Kapitan Žar ali klet v tibem morja, ve?.......„ 1-20 Kočevar F.: Mlinarjev Jane/. Zgodovinska povest . . ,, —*80 Kosi Ant: Zlate jagode. Zbirka basni, vez.......,t I*— Spisi Krištofa Šmida: Ljudevit Hrastar: Gobček . , „ —*80 Jozafat: Kraljevi sin Indije . . m —-80 Pridni Janezek in hudobni Mihec „ !•— Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu .........—-pa Slavček........ . „ —-60 Ferdinand........„ —-90 Jagnje. Starček z gore . . , „ —-80 Pirbi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj......„ —-80 Hmeljevo cvetje. Marijina podoba „ —'80 Ludovik, mladi izseljeneec . . ,, —-80 Najboljša dedščina. Les ni križ . „ —-60 Roža Jelodvorska, broša . . „ —.80 «, n vezan . . 2-— Sveti večer.......—-80 Sto malih pripoved za mladost . „ —-80 Nedolžnost preganjana in po veličana ........„ —-40 Nove pravljice iz 1001 noč, vez. 2-— Spisi Mišjakovega Jalčka, vez. . „ V— Rapi A.: Mladini, vez. . . . „ 1*— » » Dane. vez.....„ 1.— Trost Ivo: V srca globini. Povest, vezana.......„ I*— Na rakovo nogo, vez......, —*80 Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino —-80 Narodna knjigarna v Ljubljani Fraftaraova *Uca »tam. 7. Avsust Replč 40 .' istawann.il dlmvss;. izselsje, popravlja la SfSaaJi vsakovrstne sode Blaž Jesenko LfaMJaaa, SUH trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice Itd. in i najtiov/ojaa faoowo ^ ■ po najnižji ceni. o c e a. -3 Najcenejše domačega izdelkn priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov - Josa Vidmar Ljubljana Pred Škofijo tO, Stari trg 4, Prešernova ulica 4. yfa£dvi ioiijo Aubn*. po c*nt in A.am0Si/ivcpc4uvuit' ruy cnr obrnejo v Š/uM/Mii Kolodvor*** ulice2& f. X. JCoiSCr puakar i LWil IdnIuiiR ufice it. 8 priporoča svojo bezate zalego rizsovrstnih pnšk in samokresov lratn HtiiMn. ne ki ms (fcititm) kitoPttM ssaaaS ogrni po najnižjih cenah. Paiaiu paik. asiknon ii MtiUntiniiiMlai. na ure in obratnih P z mejim pat- i imIMi pri- WBk k a sbitb nit od 16 HP naprej; 4 elo a vin. pri mojih petrolinsklh motorjih in petrolinskih loko-mobilah, dalje 2-3 HP tudi stoječe motorje »mloe motor|ev t. «ARCNALOWSKI Na tisoče motorjev v ratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrotinovl .aotorjt Edina zaloga izvirnih amerlakih čevljev, i zaloga Čevljev v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. S 3/4/4 657 0 imovini „Glavne posojilnice" v £jubljam regittr. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. iebmarja 1911 konkurz. "^JBf Koaknnai komiaar: C. kr. dež. sod. svetnik dr. J. Toplak v Ljubljani. ZaftaaPl upravnik maae: dr. I. C Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi st. 123 pred konkurznim komisarjem. ZejlaaUni rok: do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi 5t. 123 pred leonkurznim komisarjem. C. kr. deželna sodnlja v L|nhl|aniy oddelek III., dne 13. februarja 1911. C. avstrijske državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Odaaa U UaMtaao dni. ioL) 7*04 zjutraj. Osebni flak v smeri: Trii*» Jesenice, Trbil, Beljak, Gorica, Trstf Celovec. 7-2O zjutraj. Osebni vlak v »meri: Grosuplje, Št. jun ž, Rndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. • ^•12 dopoldne. Osebni vlak v smeri* ledenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj \. k.. Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak. Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. lt*aO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, letenice, Trbil, Beljak, Celovec, Gorica, 1 Trst. t*aa pepoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, St. janž, Straia-Toplice, | Kočevje. 3»30 popoldne. Osebni vlak v smeri; Triić, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec 0*3G zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič. Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k.v Badgastein, Solno-grad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Ditsscldorf, V'ilsstngen Trbil 1 J 7'AO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje St Janž, Rndolfovo, Kočevje. 10"lO penoOl. Osebni vlak v smeri; Jesenice, beljak, Gorica, Trst. Odao« is LJubljane (drtaval kolodvor). 7'28 ljutraj Osebni viak: v Kamnik, 20D popoldne: Meanec v Kamnik. 7*3B zveOer McŠaaec v Kamnik. oktobra Prtaod t alaaltaaa tiata itloialo 7a14 zjutraj: Osebni vlak iz Jesenie. v zvezi na brzovlak \& Berlina, Draidao Prage, Linca, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Triica a»B2 zjutraj: Osebni viak \z Kočevja, aj- dolfovega, Groauplja, St. Janža. 10M2 dopoldne: Osebni vlak u Trbiža, Jesenic v zvezi na brzoviak \z Dunaja, z. k.f Celovca, Vlisingersa, Dusseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Mona kovega, Solnograda, Inomosta, Badgasteina, Beljaka. H'20 dopoldne: Osebni vlak is Gorfce, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 2*59 popoldne: Osebni vlak iz Koče vi a, Straže • Toplic, Rndolfovega, Grosuplja, St. janža. 4H7 popoldne: Osebni vlak iz Trbiia, Golovca, Beljaka, Gorice, Trsta, fesenic, Tržiča. 6*98 rveder: Osebni viak iz Jesenic v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Pra?e, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*10 zvooer. Osebni vlak is beljaka, Trbiži Celovca, Trata, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0*07 zve6or: Osebni vlak iz koce v .a, Straie-Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. St Janža, 11*22 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Ceiorcu Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prtbod v Ljabljano (državne železnico}« 0*40 zjutraj: Mešanec iz Kamniica. IO*SO do pol d o: Mešanec iz Kamnika. 0*10 zveOer: Mešanec ic Kamnisa. to so po noči: Mešanec iz Kamnika te ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem časa. 11'-- ponoči: Mešanec v Kamnik le ob ne* deljah in praznikih v mesecu oktobru. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu Priporoča se Vfc 1 M. Kristoiič-Bučas* Stari trg It 28, L]nbl|aaa, sssprofl Zalaznika. faar* Zadnja moda "ajrj BLUZE ^ KRILA FINE KO^MJE — NOČNE HALJE : POMLADANSKE* PUŠčFln PELERINE : v vssksei Masju, barvi In fazoni, tudi po meri. ffjsjr- slajflnojae In kompletne ^ OBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE aWsf* la krstna oprava. "W Perilo, predpaMlki, aoderci, otroški klobučki, kapice ser w aaMet *sm aWft O^^a^at ^^^nes^a\ aanas Jp^a^eaj 2764 Z2 TC 0902 QC7 3864 Julija Štor v Prešernovih ulicah ttsv. 8. mm mm sam oni ■ snu biliii, (nun a Im Ino I nbtn ntantu pnUl Mn. ■PPSMSI ta lx f lil lov poj Slovenski optični zavod rTp. zajec 583, Ljubljana, Stari trg štev. 26 priporoča veliko zalogo raznih očal, ščipalcev, toplomerjev, barometrov. flalfnogledov Itd. — Očala ia ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. V strokovnjaŠko dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. :: Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle itd. dobička w 4? gstaaovliero leta 1900. Odlikovana: Pjnro 190». Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zonanja aaioiila st imftjiio feitn in točns. Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 6« K komad, tako da si vsakdo lahko izbere GLIC LJubljana Mestni trg 11-12. I Fr. Ševčlk m* t i puškar priporoča svojo velike zalogo raznovrstnih 56 pušk I okresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, falakih in fietUfe atrOfe preizkušenih puik, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo ročam lahke trocevke in pulke Ročk s Kruppovirni čermi za brei- dimm smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih aaf- po najnižjih conah. Popravila In aaroobe ae izvraa)e|e Cenovnlkl no laMevaaje aaotonj Mi poatatao Ia laaoaUlve. jučavničarstvo Ig. Faschinga vdova Pol|aaakl aaalp st 8. Reiohov« hita. Vallha itedllnlh ognju«. Izvratae ia aelidne dele. imerm i i točno iz mjrtfja ntm UTaiiA H uifiKj.il otroških vozičkov ai aavadae ao najfinejše žime. M.Paklč v Li.blfanl. Notni, urotnika, si ptfilli s pnitjc. Josip Rojina krojač prve vrate se nahaja sedaj v lastni niši J i konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tvornia zaloga najfinejši!! angl. in franc specijalitet blaga. : Zavod n uniformiranje.: £>-ip=cti q S ■ ! P ■ O) ! m a o k Najboljši kosmetžški predmeti za olepšanje polh* in telesa so: ^atflo po 80 fc, :: cream po s — 1 K; Ja :: Menthol :: Utt osina voda po — 1 Ki zobai prašek po 60fcj za ohranitev in rast las: ^lasna voda po t K; ■m lasna pomada Ti izdelki „Ada*% ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v i Ph. Mr. Josip Čižmar v Ljubljani. Kopajte zaupno te domače izdelke! Odlikovana Prva kranjska tvornica filovlrlev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša m w m o o Priporoča svoje prve Vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirja in aormonlje tudi oamolgrolno «a gotov ienar, na delu o4- Poprave in uglaievanja se izvršujejo točno in računljo najceneje. C. kr. priv. tovarna za cement Tritovelfske preaaogokopne dražbo v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten PorUsnd-ecmsnt v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote aaloc nadkrUtaloCf dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno« Priporočila in izpričevala 205 raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni arad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. ao> MlIJMO 1.1842. oljnat barv, laka in številka 15*. Brata Proda jalnica : Miklošičeva ulica št 6. nasproti hotela „Union11. EBERL 243 Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Ustanovljeno 1853. UoplianuCo. družba z omej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Dunaj X|., Gadranstr. 159 grade za specialiteto: polne jarme vseh vrst za parne in vodne žage, vse stroje za obdelovanje lesa s krožne žage, trakovne žage stroje za obla nje, stroje za skob- Ijenje (Frasmaschine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije Prospekti, proračuni stroškov obisk inženirja zastonj. 192 v Ameriko 58 z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljiljane ftz Mwa v Hew-York je proga ed Star Line deča zvezda Na naših parni kili Finland, Krooaland, Vaderlaad, Zeeland, Lapland in Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrvvcrpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz f jnbljane vsak1 orek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica odslej siev. 26. odjužnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišlerju", 1? •si 11 aaO aV** Naznanilo in priporočilo. Odlikovano vrtnarstvo In semenska trgovina na debelo In na drobno, edina na Kranjskem strokovno urejena, naznanja da je llustrovoni cenik za leto 1911 in sicer letos že 37. leto izšel in se na željo dobi brezplačno. Za obilno narečno se priporočam s odličnim spoštovanjem 3 j? < _ K s« s a s s* -H b a ALOJZU KORSIKA v Mrt^ttl. v iMtai JUH. mhwlwi> cwt» l «tt Vrtate l. ED 18 1706 HB 38^0 23 8719 39 Stedilna ognjišča „grinmph" za gospodinjstva, ekonomije Itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejsi iidetok. Največja prihranitev goriva. Spaol|alttatas tteoihio eaadlaea sa laotela, sjosttlns. i siisoi stili • kavarsa L sv. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 204u franko proti doposlam znamki. Tirnica za stedilna eenjiSea Trissipk S. Qoldschmidt S sin, Vels 18, jorenje Avstrijsko. m Cm kr. izvedenec in učitelj »Glasbene matice" LJUBLJANA ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA Kongresni trg št. 13. iiajvetja, najstarejša in ediaa domala tvrtka in izposojevalnica klavirjev in baranijev. Velikanska zaloga vsega glasb. Orodja« kakor: violin, ctter, Kitar, tamboric, harmonik, klarinet itd, najboljših stran (tudi \Veicheld) ter mazikalif. Prodaja na čudovito majhne obrok, tudi brez zadatfa, tako, da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu „poteklo" ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrsto. Dvorna iirma klavirjev Czapka, H6U1 e Heitzmann, Stelznaranaer in Eosler ter Sdrngel in Matiborg famer. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko mani poverile in imam le jaz izključno edini te znamenite instrumente v najv. zalogi in izbiri. 10 letno pismena jamstvo. Popravila in uglasevanja klavirjev in vseliglasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. &mr tiajniiia izposoievalniaa. -sanj 27. sln&r s Celovcu VeEikovška cesta štev. 5 4144 se priporoča — potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. = Tukaj dobijo lepe, snaitto ia pozimi zakurjene sobe po l E do S S, okosne joda, dobro pijaco po ceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi aa konje* Za zabavo slu2i Na kolodvoru pričakuje gostov do-, -. maci omnibus. ■ ■ m zrni pq icti s«fis n senčnatem vrt«. V tem hotelu se nahaja vsak dan prijetna slovenska dražba, posebno ob sredak zvečer. Velike dvorane za shode in veselice. lastnik: Hvan Jftillotrg. 3van ]ax in sin v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. cj a 358 Šivalni stroji za rodbino in obrt« Brezplačni knrzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „ADLER". Najnovejša iznajdba! elik po se zamore lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovlmi brizgalnlcai s 40 , delavske sile pomanjsaaim ravnotežom nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje brizpainic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Senčne, Koroška Bela, Hrnšica, Zgornja Slika, Dravlje, Spodnja Idrija, Frodosljo, Bora, Stok, Trziii. Zabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta vas. St Peter na Dolenjskem. m A- SMEKAL * v Zagreta skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnie, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih stro-jer ter motornih mlinov. Odplačevanje na obroke 129 odlikovanji Združeni čevljarji V Ljubljani, Wol!ova ulica št 14. pnporofa i O sv« jo bogato zal' go obuval za zimsko Marijo. Vse vrste T-pjhlh, dam- OUh iS Otraikill ©OVlJOV la tn^a in tn.ega izdelka, ftuml ia pote! vrvico, zaponke, MottlS itd. vedno v največji izberi. SpoeUllaii sa pravo gorske Ia lovsko čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežbi točna, ceae solidne. — Zunanja ■•ročila proti povzetju. Zahtevajte cenike. ?3 krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek asa gospode in dečke, jopic in plašcev za gospe, n e promocij i vih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. 3E 3C 3C |R9 Pekarija, in kavarna Stari trg štev. 21. . Filiale: Glavni frg št 6, Kolodvorska ulica Št. 6. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrirana udruga t omefeno iavezo s seBežcm » tjubljani, Mari)e Ćercz je cesta it. 11 (Xolizej). Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbna dela. to 21! 3C 3E SE Izvalite pisati po vzorce! I II. J. MM lil bit. hHl.iT. m. izvozna trgovina blaga in rokodelcih izdelkov priporoča v preizkušen h in vrlo znanih kakovostih plesno blago, opreme za neveste damast, kanalna, Havličkove tkanino, žepne robce, brisaše, namizne ia kavne garniture, platno. Jidodno blago. Sukno. 1 kos Havličkove tkanine »Kvčtuse« 23 m za 16 K. 1 kos Havličkove tkanine 15 m za K10 50. Zavoje s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za 18 K franko po povzetju. Od ostankov se ae pošiljajo vzorci. Vzorci franko. Vzemite si najboljše! Samo pri nas pristno. Gefiri. IXXXXXX XX! XX Najnižje cen«. ! (j. Čadež v Ljubljani Mestni trg št 14 poleg UrbanCeve roasot. trgovine priporoča klobuke slamnike lepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. j □■□inlDinininin al •vaat .jublfana. Mestni tr L S "S xxxxxx XX XX XX Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 za spalne ia Jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastor]!, modrocl na vzmet žhanatt modrocl, otroikJ vozički Itd. XX XX XX XX xxxxxx xxxxxx 00 »J Najsolidnejše blago. xxxxx xxxxx najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko s paniki Jeveronera&ega Lloida" 1 iz 3267 Bremna v NewYork s cesarskimi brzepunlki „KAISER WaXHELMM, ,,M0riT>RInT2; mimJi", BKAISBB VUMELM d. OROSSE«. Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. asaValsar Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pamike gori navedenega AVJ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite «2 1 v tlnkljani edino le pri ^m mm wm mm m m. s „ nasproti obceznani gostilni wpri starem Tišlerjn44. Oiked Is LlnMiane |e vsak torek, četrtek is soboto. — Vsa M polaaaiila, ki se tikalo potovanja, totao in brozplatao. — aa« Postroiba poitona, roolna In solidna. tm Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meksika, Katiforiijo O Arizona, Utea, Wtfansf, Ncvaaa, Orceos Is Wa$oiaftoi nudi nase društvo posebno M ugodno in izredno ceno eez lalvaaiaa. Odhod na tej progi iz Bremna S enkrat mesečno. 3* Tu se dobivajo pa tudi listki preko taltiaoraln na vse ostale dele sveta kakor Psi Braztajt, Kste, lacses-Aires, Čakalo, Sisfasore v Afstrattjs itd. s «.* 4 18 61 20 mm 1464 Delniška družba adruAatiih pivovaran Zalao in Laaki trg v Ljubljani, največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva. Ravnateljstvo v Lažkem trgu. ru&iisr' «1*1 preizkušeno zdravilna pri katarto, * kašlju, hripavostU zaslezenjn. želodčni ktelifri, influenci in nasledkih. Dobiva se povsod po lekarnah, dr- veri j ah in trgovinah z rudninskimi vodami. 3682 Posestvo v vasi Dolga vas pri Kočevja je naprodaj ali se pa da v najem za dolu pet let. Vpraša se pn Jos. TomitZ, ŠtOV. 30 v Dolgi vasi pri Kočevju. 622 Voznih koles tvornica Janus. 3 letno jamstvo- Najboljši nakupni vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike in pritiklinc. Kolesa „Janus" s triletnim jamstvom od K 95— naprej Plašči od K 4'50, zračne cevi, primat ne iz več kosov, od K 3'—, acetilenske svetiljke od K 2'—, kolotečni zvonci od K t*—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 2'70 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kono za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po-ai kl janje in emajliranje. Vsak dan se razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 iratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605 MAKS SKUTEZKV, Dunaj, I« Stiibenring 6* Uradne are od S. zjutraj do 7. zvečer Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri «OttOman"-cigaretrti papir IV 366 stročnice. Stampilije vseh vrst za dradtva, trsjevoe itd. Anton tone la lsdolovatoll kavcakovib Stampllij Ljubljana, Sv. PetfflL 6. Ceniki Iraško. 235 t t s m PlAZZA dei p^«tU POHTEItOSSO 2 Osre4nJa banka čeških hranilnic. kupi enonadstropno moderno zidano rodbinsko niso v mestu Voi&nerg (Kmlacuška Železnica) na Štajerskem, na prometni cesti z vrtom in nekaj polja, z urejenimi kadnimi kopelmi z električnim obratom in razsvetljavo. Cena 28.000 K. Več pove Fran Homeck, Gradec Heinrichstr. 1!. Ktamjm lita m 610 JLjubljana, Kongresni trg 7. Predtiskarija. Risarski atelije. jpiisiranje. Maje, montiranje. I Tambnnranle in vezenje na roko. Mafv-etja uloga žensUb 146 ročnih dol in vsakovrstnega materijala. Ceno češko posteljno perje! ^^P^....... 5 kg novega skubljenega vafaaafaaaaV K 9 60, boljega K 1? belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24'—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnin stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 35. ori Plzara bo Češkem. 464 IMIGRIN (Fernolendi) je najboljše čistilo za čevlje. Dobivaše povsod. Ha lovski rastavi na Dunaja odlikovano 1 zlile Hetiojo. Najboljše in najsigurnejse sredstvo zoper ki v kratkem času odpravi rdečico in vse druge bolezni v nosu je |3f »Kornelija", Razpošilja z natančnim pojasnilom *po povzetju treh kron N. BL S. Bfedlog, Celje št. 16, Štajersko. 295 VLOGE TfA KIU121CE PREMIJSKE VLOGE °l '0 3 v »0 bVUfa lin IHMIfclVk ri Po velikosti dragi vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ——•Bapaaiimm——— Vm pojasnila alafas Generalno zastopstvo t Ljubljani &fKf^ v Gosposki ulici itev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in naj kula nt ne je. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. podružnica v Trstu Via S. Nicolo 5*. 30. Zivnostenska banka podružnica v Trstu Via S. Nicolo št. SO. t 9 ■ • • • glavnica 60 mi kros. :..". Rezervni in varnostni zakladi 1§ milijonov km IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE BANČNE TRANSAKCIJE POD NA JKUL ANTNEJŠOMl POGOJI. Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanja električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Os* ločnico in žarnice vseh vrst preje Kolben in dr. Praga-Vysočany. 2377 Vodne turbino vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki |z Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jekteres. (Za vele- in malo obit) Modna trgovina v Ljubljani 3101 Stritarjeva ulica M> 7. Solidno Uno. hlzke cent lord nami trote. Neopravičljivo je, av^o ne rabite mojih higienskih ŠpecialiteU ki nudijo zanesljivo varstvo in varnost. Tucat K 4, 6, 10 in 12. — Nove! Vs^k tucat se pred pošiljatvijo preizkusi in opremi s plombo. ■ Pošlje se skrivaj. ■ Edvard Redliclu trgovina z gumastim blagom, Dunaj, VI, Gumpendorferstr. 28 31 4021 lidolovatolj vosov Franc Visjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo 55 novih in te rabljenih vozov. NAJO01ICNEJSA "IIMr„— ■ ■ i ■ HlliSsl ErrmTTTmi'iiT1"''1'* ^JBXIJO**M'' LEV IZVIRNI POLNITVI, MO£Tč> CHAN DON JE ŠAMPANJEC NAJVIŠJEGA DVORA in ARISTOKRACIJE iiperfosfati mineralni bi animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo josforovo - kislinsko za m i Vsebina strogo zajamčona. _ Jamstvo za najhitrejši učinak. Pfalvitji donos. • Zrn spomladnjo •«e» neutrpljivo. ■ ■ amontjakave, kalijeve ia solina« supsrtosfale tfatavljaja vse tvornica 23 tnaitu fnejiU. kmjcovalti. ksntijsb zadratje in iraštva. Pisarna v Pragi, PHkopv štev. 17. V življenju nikdar več! Namesto 16 kron samo 6 kron. Ker sca ko#m na kameaio, prekrasno lepo okroTje z vrezanim grbom, konjem, jelenom ali loom, do-tiar bo kaj uloge a smešno nui-o ceno e 6 kron komad : primerna „61er:a" verižica zraven 1X S lota fazmshra. — Bazpcillluje po povzetju. Izvoz ur AKS BGHNEL Dnnaf IV., Margaretenstrasse 27,68. x Ljubljana, gradišče 7 f5Pri kroni" slovenski elektrotehnik* oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke. Uvaja: električne naprave za' ItSČ in meč (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; olektt*. zvonila, telefone itd. :: Strokovnjak za strelovode. :: Blage samo prve vrste na razpolago r Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze« modno blago za dame in gospode« delen ceffir« batist, kreton, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in ■i žepni robci* n PAT vseh dežela izposluje inženir 35 WJtWm oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik no Dunaju VI., fflarfahilferstrasse st. 37. Nepreklicno dne 5. april« vlečenje loterije ogrevalnic 1500 dobitkov v efektivni vrednosti K 55.000. s**- Prvi trije glavni dobitki K 30.000, 5GOO, lOOO -vsa se na zahtevo dobitnika odštevši 10 «0 in zakoniti dobitveni davek Izplačajo v ootovem denarju. - Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, ^43 njalnicah in v loterijski pisarni: 1, GoSdschmiedgasse 8. me- Ulične novosti plesnih m družabnih čevljev so ravnokar dospele! Okusni plesni čevlji o) 3( 3*20 naprej, čevlji z zapon o) J( 4*20 naprej. Veieeleganhri fla izbir« čevljev vsake vrste, po najnižjih •talnih, v podplate vtisnjenih tvorničkih cenah. ALFRED FRANKEL, komanditna družba. Prodajaji*6ei LJUBLJANA, Stritarjeva ulica it. 9. «lsmlt*fc mm vo>«| 11* somSBs«tim Insesmat Lutala* Is Utk »Naurvise tlobsfsoo.