CELJE, 14. MAREC 1974 — ŠTEVILKA 10 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v torek popoldne smo se v uredništvu sestali г našimi dopisniki in sodelavci. Pogovarjali smo se o sedanjem konceptu NT in RC, o družbenem dogovoru o finan- ciranju informativne dejavnosti in o nekaterih akcijah NT in RC. Moram sporočiti vsem materam, ki jih nismo mogli obiskati, a so si zaslužile mesto v zapisih rubrike »Njihovo življenje je materinstvo«, da bomo obljube posto- poma izpolnili. Ne naenkrat, a bomo. Pisem iinam veliko, se jih ne da prešteti. Nekateri se pozabite podpisati (ali pa nočete, ne vem), zato seveda vašega pisanja ne objavimo. Stoletne pratike še ni zmanjkalo in jo boste dobili. Samo ne bodite neučakani. Imate kak predlog za novo akcijo NT? Moram vam tudi zaupati, da pripravlja- mo program javnih radijskih oddaj. Želimo obiskati kar največ krajev na našem območju. Danes se zaustavite pri mladinski strani. In kaj napišite zanjo. Ne le mlajši. VAS UREDNIK (NE)SPORAZUIiAI Komaj so v organizacijah združenega dela podpisali sporazume o združevanju temeljnih organizacij, razpisali vodje ali direktorje TOZD in začeli po novem, nastajajo kljub svečano podpisamm sporazumom — še prvi nespora- zumi. Nič presenetljivega, že v ustavnih razpravah smo na- povedali takšno »potozdovsko« obdobje. Nekateri so že zgodaj opozorili na nevarnost, da bo prejšnji »podjetniški centralizem« zdrsnil samo za eno stop- nico nižje. Tam pa da bodo hotele prevzeti oblast v roke tiste sile (tehnokratske, birokratske in protisamoupravne), ki so že itak našle v mojstrski miselnosti najboljšega zavez- nika. Torej — vrhu bodo prepuščene naloge koordinacije na ravni organizacije združenega dela,, v temeljnih organizaci- jah pa bodo nastajali in se krepili odtujeni centri moči. Ali te napovedi praksa zadnjih dveh, treh mesecev po- trjuje? Da, jih. V delovnih organizacijah so si v navzkrižju prav zani- miva tolmačenja nove ustave. Ponekod prejšnji direktorski vrh ne da iz rok oblasti. Drugje nekateri vodilni delavci na ravni OZD ne najdejo svoje vloge. In spet v drugih sredinah prav vzorno povezu- jejo enotne samoupravne in poslovne napore vseh temeljnih organizacij. Največ skrhi ali političnega odmeva pa vzbujajo napačne razlage o moči vodstev TOZD. Nekatera vodstva TOZD ne- nadoma ne vidijo več potrebe po enotni koordinaciji, skup- nih samoupravnih in političnih pripravah, ne iščejo novih poti komuniciranja znotraj OZD in se naslanjajo izključno na ozek krog vodilnih delavcev v temeljni organizaciji. Krha- jo se odnosi, navzkrižja vplivajo na uspešnost poslovna po- litike in lahko dolgoročno hudo škodijo uresničevanju bist- venih osnov ustavnih sprememb. Te pa so bile, vemo: po- globitev in decentralizacija samoupravljanja in na tej osno. vi višja stopnja samoupravne in poslovne integracije. Resda je nemogoče v tako kratkem Časovnem razdobju politično celovito ocenjevati take pojave. Ker pa vemo, da tlijo in kažejo prve rogove, moramo nanje opozoriti in zno- traj ZK ter sindikatov spodbuditi ponovne ocene o kon- kretnem uresničevanju ustavnih sprememb. Ustava ne süi le k spremembi miselnosti. Na njeni os- novi moramo zgraditi tudi tako samoupravno organizacijo in organizacijo dela, ki bo jasno odmerila prostor koordi- naciji v okviru OZD, samoupravni in poslovni gibkosti v TOZD in ponovnemu enotnemu oblikovanju interesov vseh delavcev v posameznih delih združenega dela. To moramo razumeti vsi. JOŽE VOLFAND V NEDELJO JE BILA V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU V CELJU OSREDNJA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA NA CELJSKEM OBMOČJU. VEC NA STRANI 12—13. KANDIDATI POTRJENI Po vrsti razprav in kandi- dacijskih konferencah je bil končno izoblikovan predlog za možne kandidate za druž- beno politični zbor občinske skupščine Šmarje pri Jelšah. Sprejeti so bili tudi predlo- gi za predsednika občinske skupščine, podpredsednika in fevršni svet občinske skup- ščine. Joško Lojen je bill eviden- tiran kot možni kandidat za predsednika občinske skup- ome, Vojo Džinovski pa kot Podpredsednik. Za izvršni Svet občinske skupščine sta predlagana kandidata Benja- ' öiin Božiček in Franc Mlakar ^ot p>odpredsednik. Ostali člani družbeno poli- tičnega zbora občinske skup- ^ine so Jože Drofenik, Ani- Halužan, Jože Ivane, Mili- ^ Libnik, Franc Renir, Zvon- io Strašek, Magda Bertala- ■Jii, Franc Bokalič, Valter Jordan, Jože Planine, Jakob ^htarič, Ivan Rebmjak, Vin- ^ Sajko, Jože Masera, šte- ^ Kupec, Lojze Metelko, *etod Crnoáa, Ivan Cemo- Andrej Kocman, Jože Miroslav 2^1ezina, Jo- ^ Poljšak in Franc Kauzar. -mst- NT IN RC: TUDI KONUS IN TN POLZELA Danes ob 12. uri bo uredništvo Novega tednika in Radia nosti Novega tednika in Radia Celje ter o nakupu UKV od- dajnika sta pred dnevi podpisala tudi konjiški kombinat Konus in Tovarna nogavic Polzela. V tem mesecu bo ured- ništvo NT in RC povabilo vse predstavnike samoupravnih organizacij in skupnosti, katerim je bil poslan družbeni do- govor v obravnavo, na delovni sestanek o uresničevanju dogovora. OKROGLA MIZA KONJICAM Danes ob 12. uri bo uredništvo Novega tednika inRadia Celje organiziralo v prostorih konjiške občinske skupščine skupaj s poveljstvom partizanskih enot okroglo mizo. Te- ma: organizacija in delovanje partizanskih enot, obramb- na pripravljenost in priprave na splošni ljudski odpor. Za okroglo mizo bodo sedeli predstavniki poveljstva partizan- skih enot iz Konjic, člani odborov SLO, predstavniki druž- benopolitičnih organizacij in drugi. STRAN 3 JAVNO VPRAŠANJE FRANJU TEPEJU STRAN 8 VRAG VZEMI SILIKOZO STRAN 12,13 SKROMNO, PRISRČNO. ENKRATNO STRAN 24 ROPARJI ŽENSK ŽALEC: V. GORIŠEK IN J. JAN KoordinacijsJd odbor za kadrovska vprašanja in vo- lilna komisija pri OK SZDL 2alec sta pripravila pred- loge za kandidate za vodilne funkcije v občini. Za predsednika skupščine občinske skupščine kandi- dira Vlado Gorišek. Za podpredsednika sta dva kandi- data: Franc Janše kandidira za podpredsednika za p>o- dročje gospodarstva, Breda Vrstovšek pa za podpred- sednico za negospodarstvo. Za predsednika Izvršnega sveta skupščine občine kandidira dosedanji podpredsednik Jože Jan. B. S. O ORGANIH V ZK v teh dneh so se ali se bodo v vseh občinah celj- skega območja sestale ob- činske konference ZK. Razpravljale bodo pred- vsem o predlogih kandida. tov za organe ZKJ in ZKS. Ocenile bodo tudi predkongresno dejavnost v občinskih organizacijah in aktivnost komunistov v pripravah na volitve. V Šentjurju so Imel! konferenco že v torek, v Mozirju In v Žalcu včeraj, danes pa se bodo sestale občinske konference ZK v Laškem, Šmarju, Ko- njicah in Cedju. 10. stran — NOVI TEDNIK 14. marca 1974 » St. 10 SKRB OKOLJU Navzlic izrazito delov- nemu postopku, je imela zadnja seja članov obeh zborov celjske občinske skupščine, v petek, 8. marca, tudi slavnostno obeležje. Ne samo zaradi praznika žerm, marveč tu- di zaradi sprejema nove- ga občinskega statuta. »S sprejemom, statuta občine smo uzakonili no- ve samoupravne odnose v občini, potrdili nov skupščinski sistem in mesto delegatov,K je med drugim v zaključni bese- di ugotovil predsednik skupščine inè. Dušan Burnik. Sprejem statuta so odborniki sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. Tudi zadnji predlog sta- tuta je naletel v javni razpravi гш popolno podporo. Sicer pa so se glavne pripombe nanaša- le na rmčrtovanje, na vlo- go in financiranje krajev- nih skupnosti, na skup- ščinski sistem in kar je značilno za Celje, rux var- stvo okolja. To poglavje je dobilo v statutu poseb- no mesto. Razumljivo je, da nekatere dejavnosti, četudi množične, niso mogle dobiti v statutu svojega poglavja. To ve- lja tudi za tehnično vzgo- jo. Celjska občinska skup- ščina bo imela po novem v zboru združenega dela 80, v zboru krajevnih skupnosti 30 in prav toli- ko delegatov v družbeno političnem zboru. Živahna razprava se je razvila po poročilih o delu požarno varnostne službe in sveta za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu. Problemov pre- več za poročilo: od požar- ne varnostne lestve do prometnega režima itd. Po dobrih dveh mese- cih so se odborniki zno- va srečali z odlokom o ureditvi nekaterih vpra- šanj s področja obrti. Ob izvajanju prvega odloka, ki ga je skupščina spre- jela rconec decembra lani, so občinski upravni orga- ni in drugi naleteli na vrsto težav in ugovorov, šlo je za obrtno dejav- nost, Ki so jo nekateri že vrsto let izvajali kot pos- transki poklic in bi jo morali opustiti, ker v od- loku ni bila posebej nave- dena, ali, bili so tudi pri- meri, ko, je bila popoldan- ska obrt rešilna bilka v socialnem položaju itd. Z novim odlokom so to po- pravili in v njem naved- li le dejavnosti, ki jih ni moč opravljati kot po- stranski poklic. Do spremembe pa je prišlo tudi pri navajanju tistih dejavnosti, za kate- re ima občina posebne in- terese. Tudi v novem od- loku je v tem delu ostala prodaja na drobno, ven- dar z dodatkom, da se la- hko razvija v zasebni ak- tivnosti le v manjših kra- jih in tedaj, če trgovinske delovne organizacije ni- majo interesa, da bi v teh krajih ali zaselkih od- prle svoje trgovine. M. B. V vsak dom NOVI TEDNIK U KSavjnh Razgovor z direktorjem OZD LIK »Savinja« Celje, Ivanom Petaverjem v Lesno industrijskem konnbinatu »Savinja«« Celje se bodo danes delovni ljudje z referendumom odločevali o pristopu v sestavljeno organizacijo združenega dela »Slovenijales« Ljubljana. V pri- meru pristopa bodo v Celju kmalu pričeli graditi največjo tovarno furnirja v Jugoslaviji, če ne v Ev- ropi, ki bo veljala 150 milijonov dinarjev. O pristopu in kaj ta prinaša Savinji poleg furnirnice smo govorili z direktorjem LIK Savinja, IVANOM PETAVERJEM. »s kakšnimi rezultati ste zaključili preteklo leto?« »Leto 73 smo uspešno za- ključili. Rezultat je eden naj- lepših zadnjih let s tem, da je celotni dohodek stagniral, popravil pa se je dohodek. Stagnacija je posledica raz- mer na svetovnem tržišču surovin, .ker smo lani mnogo manj kot običajno rezali in žagali eksotični les. Povečan dohodek je rezultat ekono- mičnosti in racionalnosti po- slovanja, izkoriščanja vseh možnih rezerv, predvsem v odpadnem materialu In večji usmeritvi v izvoz. Celotni do- hodek je bü 120 milijonov, dohodek pa malo manj kot 40 milijonov. Za letos pred- videvamo celoten dohodek v višini 150 milijonov ND«. »Ali pričakujete tudi letos težave pri oskrbi s surovi- nami?« »Letos smo že bolje oskrb- ljeni s surovinami zaradi spremenjenega odnosa na re- laciji Slovenijales — Savinja ne glede na pričakovano inte- gracijo. To nam seveda omo- goča večji izkoristek naših kapacitet.« »Kakšne so letošnje inve- sticije, seveda brez furnirni- ce?« »Gradimo sodobno kotlar- no z lastnim elektro agrega- tom. Oba omenjena vira energije ustrezata načrtova- nemu razvoju. Vrednost inve- sticije je 23 milijonov, kot- larna bo pričela obratovati 1. decembra letos, elektro ag- regat pa marca 1975. Tako se bomo v celoti lahko oskrbo- vali z električno energijo do- ma in nas nobena redukcija ne bo več prizadela.« »Kaj bo za LIK Savinjo pomenil pristop v SOZD Slovenijales poleg gradnje največje furnirnice v državi?« »Predvsem je to iskanje in zagotovitev bolj jasne per- spektive za srednji in daljši rok z vidika oskrbe naše in- dustrije s potrebnimi suro- vinami. Oskrbovanje furnir- nice je postalo izredno prob- lematično zaradi vse večje zaprtosti domačega tržišča. In prav žaga in furnirnica sta naša najbolj donosna de- la proizvodnje. O pristopu smo se px^ovarjali z več no- silci lesne proizvodnje, ne sa- mo z Slovenijalesom. Ta je imel namen graditi lastno furnirnico v Kopru. Bila bi zelo draga, medtem ko ima- mo pri nas že tradicijo, uspo- sobljene kadre in primerno lokacijo. Zato so se odločili za Celje, ki bo s tem mnogo pridobilo. Ponudba je bila podana ob koncu preteklega leta in stvari so zelo hitro potekale. Skupna komisija je izdelala elaborat in v njem proučila ekonomske predno- sti in upravičenost integraci- je. Po sprejetju na delavskem svetu odnosno poslovnem odboru smo v Celju zamisel tudi družbeno verificirali na sestanku predstavnikov Slo- venijalesa, političnega aktiva občane Celje in banke. Na današnjem referendumu bo »padla« dokončna odločitev. Predhodno smo izvedli široko javno razpravo med zaposle- nimi. Vsak član kolektiva je dobil pripravljeni elaborat.« »Kaj vam Slovenijales po- leg tovarne furnirja še za- gotavlja in kolikšen bo n^- hov delež pri grradnji?« »Zagotavljajo nam dve bi- stveni stvari: surovine, to je eksotični les, ki ga eksplo- atirajo v Centralnoafriški re- publiki, dogovarjajo pa se tudi z Gabonom, in kot dru- go, plasma naših izdelkov. Slovenijales je odločno za modernizacijo naših obratov pohištva v obstoječem obse- gu s tem, da pripravimo za- nju ustrezen proizvodni pro- gram. Zainteresirani so tudi za žagarsko proizvodnjo in polproizvode. Pri teh zadnjih smo imeli težave predvsem s plasmajem kontejnerskih podov, Slovenijales pa je sprejela obveznost, da bo raz- iskala svetovno tržišče in nam našla kupca za te podove. Sicer pa kot podjetje v SOZD ostajamo popolnoma samo- stojni. Nova furnirnica bo pomenila realizacijo 200 do 250 milijonov ND bruto pro- dukta letno, investitor smo mi, ves razvoj v okviru SOZD leži na nas samih, kar je vsekakor velika odgovornost za ves kolektiv in še pose- bej za strokovne kadre. »Se bo proiz\'Odna usme- ritev bistveno spremenila?« »Ostaja tak^Jna kot je, s pristoTX)m k Slovenilalesu se poveča predvsem proizvod- nja furnirja, hkrati pa bomo razvUi vse ostale proizvod- ne smeri.« »Ali pogovori z druffîmi lesnimi noflletii kot Bohor. LTP Slov Konjice, niso bili usnešni?« »Poeovarjali smo se, vendar pri drugih nismo videli to- likšnega interesa, ki bi po- menil naš in njihov hitreiši razvoj. No, pa tudi naše gozdno gospodarsko območie nima' dovolj surovin za pre- skrbo. Zato smo se odloča- li za Slovenijales.« M. Seničar OBVESTILO BRALCEM NT ZA OGLASE, KI SO OB- JAVLJENI POD OZNAKO NI- MAMO NASLOVA: Zanje napišite PISMENO PONUDBO, ki jo zapečateno v pisemskem ovitku na ka- terega napišite oznako ogla- sa, oddajte v naš^n oglas- nem oddelku. Nadaljnje in- formacije prevzame po dvi- gu prinašalec — naročnik oglasa. S SPREJEMANJEM OGLA- SOV ZAKLJUČIMO VSAK PONEDELJEK ob 12. uri. V OGLASNEM ODDELKU NO- VEGA TEDNIKA LAHKO ODDATE TUDI ČESTITKE, OBVESTILA IN REKLAME, OBJAVE ZA RADIO CELJE. Priporoča se- oglasno-naroč. ninski oddelek NOVEGA TEDNIKA, v PODRUŽNICI DELA na TRGU petega kon-" gresa 10. Celje. »PO PRIKIJUCITVI KK Šmarje, Kmetijskega pose- stva Radlje v letu 1970 ni bil noben predlog za zdru- žitev realiziran. V zadnjem Času tečejo razgovon s KK Šentjur. Po razgovorih za praktično izvedbo te zamisli in problemih pri usklajevanju programov in organizacijskih oblik zdru- j žitve lahko ugotovimo, da je v sedanjem trenutku sodelovanje kmetijskih or- ganizacij v celjski regiji na osnovi poslovno ^ehn'č- ne îX>godbe prerahla vez, še posebno. Če rmamo pred očmi velika vlaganja, kjer bi morali programe nujno medsebojno vsklaje- vati.« (iz glasila kombinata »Hmezad« 2alec) Iz živlgenfa delegacife Lahko že zapišemo, da smo dobili prve delega- cije. Točneje kandidatne liste de.egacij. O njáh smo glasovah na kandi- dacijskih konferencah, ki jih bomo volili na vodit- vah. V celjski občini, in najbrž tako tudi drugod, so se odločili za razMčno število članov delegacij. Poglejmo. V E;M0, TOZD posoda, bodo volili 40-člansko de- legacijo. To bo najštevil- nejša delegacija v celjski občini. V drugih organi- zacijah združenega dela, temeljnih samoupravnih skupnostih m organizaci- jah pa so se na primer -takole odločili: — EMO, TOZD radiator- ji — 11 članov — LIK Saivinja, TOZD pohištvo — 13 članov — Ingrad, TOZD grad- bena operativa — 22 — Toper, TOZD moško perilo — 15 članov — Metka, TOZD proiz- vodnja tkanin 15 članov — Tehnom&rcator, TOZD maloprodaja — 13 čla- nov — Merx, TOZD prehrana — 7 članov — Podjetje za PTT pro- met, TOZD PTT Celje — 11 članov — Ljubljanska oanka, po- družnica Celje — 11 — I. osnovna šola — 5 Članov — Okrožno sodišče — 5 članov — JNA — 9 članov — WU Anice černejeve — 7 čianov itd. Število članov je rezul- tat doigovorov glede na število zaposlenih in dru- ga kadrovska meriìa. Za- nimivo ie, da so se v temeljnih organizacijah združenega dela odločali tudi za zaprte liste., na terenu, v krajevnih skup- nostih, pa praviloma za odprte. Takšna kadrov- ska rešitev je edino pra- vilna in v tej pravilnosti ni nobene demokratične demagogije. Kajti res je, da v predvolilni dejavno- sti, v predvolilnih kadro- vskih pripravah sodeluje premajhno število delav- cev in občanov. Za.to je v sedanjih razmerah bo- lje ubrati tako pot, da ima volivec možnost iz- bire. S statutarnimi sklepi so v delovnih sredinah določili število, sestavo, izvolitev in možnost od- poklica delegatov, čla- nom delegacije traja mandat štiri leta, vendar to ne pomeni, da ne mo- re priti do odpoklica, če z delegatom ne bodo vo- livci zad<'VOljni. Nekate- ri so še čudili, ker med možnimi kandidati za čla- ne delegacij ni bilo vo- dilnih kadrov. V ustawi smo jasno zapisali, da vodilni delavci v temelj- nih samoupravnih orga- nizacijah ne morejo kan- didirati. Saj smo tmeJi doslej nekatere skupščin, sfce zbore izrazito direk- torske. Pač pa so nekate- ri aktivni vodilni delavci raznih dejavnosti kandi- dirali na terenu. Uspeš- no. To je prav. V sesta- vu delegacij naj bi bi- lo, in to moramo upošte- vati tudfl pri odprtih li- stah na volitvah, kar naj. več sposobnih neposred- nih proizvajalcetv, žena in mladine. Res je, da smo pri sestavljanju kandidat- nih list često dobro zago- tovili socialni sestav. Na volitvah pa so žene in mladi izpadli, že sedaj se moramo demokratično do. govoriti, kako bomo do konca upoštevali ustavno sprejeto kadrovsko meri- lo o socialni in spolni se- staivi. 2e na sedanjih kandida- cijskih konferencah so vo. livoi vpraševali, kako bo- delegacija delala. Najprej moramo ponazoriti bistve- no raizMko med prejšnjim odbornikom in sedanjim delegatom: (glej tabelo!) Iz skice je razvidno, da prejšnji odbornik ni imel »zaledja« in se je le red- koma pogovarjal z voHl- no sredino. Torej je v skupščini nastopal kot in- dividualni odbornik — na- videzni posrednik volje, interesov in želja voliv- cev. Bistvena sprememba je v dvojem: v novem dele- gatskem sistemu volimo skupinskega delegata — delegacijo, ki ravna, de- luje v skladu s smernica- mi zbora delovnih ljudi, delavskega sveta, delega- cije in pri tem upošteva tudi inerese drugih samo- upravnih organizmov. Če se že ne bodo pogosto se. stajah zbori delovnih lju- di, pa bodo nedvomno de- javni vsaj člani delegaci- je, ki bodo skupaj z de- lavskim svetom aii sve- tom krajevne skupnosti oblikovali stališča. Torej bo' takrat, ko bo dele- gacija posiala delegata na zasedanje zbora občinske skupščine, v neposrednem skupščinskem delu govo- ril delegat o stališčih mnogo širšega kroga de- lavcev in občanov. Dele- gacija je torej pot k bolj neposredni udeležbi voliv- ca v skupščinskem odlo- čanju. Poleg tega pa sedanji trije zbori (zbor združe- nega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo- litični ztK>r) resnično da- jejo možnosti za uveljaAd- tev vseh interesov člove- ka v skupščini (delovne- ga, krajevnega, politične- ga, čep'-av ta razdelitev seveda ne vzdrži teoretič- ne razlage, a je praktič- na). Razumljivo je še ne- kaj drugega. Delegatski odnosi zahtevajo mnogo več — pohtičnega dela — dobrega obveščanja in — izobliKOvanega modela komuniciranja na vseh ravneh V uresničevanju tega cilja se odpirajo lokalnim sredstvom obveščanja iz- jemne možnosti in jih ne kaže prezreti ali iskati ne- ke povsem nove metode m modele. O teh možnostih in o konkretnem delu delega- cije pa prihodnjič. J02E VOLPAND St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS VOLITVE 28. IN 31. III. v večini temeljnih sa- moupravnih skupnosti m na terenu so v teh dneh sklenili temeljne kandida- cijske konference. Delavci Ш občani, volilni upravi- čenci, so na njih obravna- vali in sprejemali poročila o predvolilni dejavnosti, določili so listo kandida- tov za delegacijo, obravna- vali predlagane možne kan- didate za občinski družbe- nopolitični zbor in za or- gane republiške in zvezne skupščine. Ali smo sedaj z volilno dejavnostjo končali? Naj- brž je res, da so bile kan- didacij'Ske konference vrh predvolilnih priprav. Vse politične organizacije pa bodo morale do volitev v četrtek, 28. in do nedelje 31. marca okrepiti politič- no delo. Kajti z množično udeležbo na volitvah ne bomo samo dorekli naše strinjanje z ustavnimi spremembami. Pač pa bo- mo drug drugemu dokaza- li, da hočemo ustavno za- pisane odnose tudi resnič- no udejaniti. Važno je, da vemo tole: na kandidacijskih konfe- rencah, čeprav z udeležbo ne moremo biti zadovolj- ni, smo demokratično ob- likovali kandidatne liste. Volili pa bomo 28. in 31. marca, in sicer: — člane delegacij v te- meljnih samoupravnih or- ganizacijah in skupnostih — člane delegacij v kra- jevnih skupnostih in de- lovnih skupnostih kmetij- ske dejavnosti — glasovali pa bomo o kandidatni Hsti za delega- te družbenopolitičnega zbora občinskih skupščin. Izjvoljene delegacije se bodo v prvih dneh aprila sestale (ali pa konference delegacij) tn določile de'e- gate za prvo sejo občinske skupščine ter obravnava- le in sprejele piredloge za kandidate za zvezni zbor skupščine SFRJ iz SRS. Do volitev je torej še Шrinajst dni. Nanje se moramo dobro pripraviti v vseh samoupravnih sre- dinah. CELJE: 40 DELEGATOV Občni zbor Avto moto dru- štva Slavko Slander Celje, ki bi naj bil marca, so preložili za približno mesec dni. V tem času bodo s pomočjo vodstev krajevnih skupnosti evidentirali možne kandida- te za svojo skupščino. Na vsakih sto članov bo prišel en delegat. Glede rta to, da ima društvo člane tudi zunaj meja celjske občine, se bo- do ravnali pri volitvah dele- gatov tudi po teritorialnem principu, tako da bi skup- Sčina zajela vsa območja, kjer so čalni. Nova skupščina bo štela 40 članov. VARNO ČEZ CESTO Bančništvo Izvršilni odbor celjske po- družnice Ljubljanske banke je znova globoko segel v kre- ditni potencial In na zadnji seji odobril gospodarskim or- ganizacijam nekaj novih po- sojil. Med njimi vsekakor iz- stopa po pomembnosti in vi- šini sredstev tovarna doku- mentnega in kartnega papir- ja Radeče pri Zidanem mo- stu. Kolektivu radeške papir- nice so namreč iz združenih sredstev Ljubljanske banke odobrili posojilo v znesku 70 milijonov novih dinarjev za nakup novega papirnega stro- ja za proizvodnjo specialnih tiskovin in pisalnih papirjev, ki jih na domačem tržišču močno ix)grešajo. Mimo tega so odobrili ko- lektivu »Bor« v Laškem po- sojilo v znesku enega milijo- na za trajna obratna sred- stva in podjetju za PTT pro- met v Celju (znesek 1,436,000 din) za povečanje glavne av- tomatske telefonske centrale. V tem primeru je šlo za do- datni kredit. Razprava, zlasti za radeški primer, kjer je šlo za večja sredstva, je opozorila, da bi bik) več kot prav, če bi iz- vršilni odbor banke vedel za takšne in podòbne oziroma za vse predvidene zalitevke F>o posojilih na začetku leta. Tako bi lažje izluščil po- membnost investicije in ne nazadnje uveljavil tudi selek- tivnost. člani izvršilnega odbora pa so se srečali tudi z informa- cijo o investicijskih zahtevkih za objekte na gospodarsko manj razvitih območjih, se pravi v šentjurski, šmarski in deloma tudi v brežiški ob- čini. Vse te zahtevke bodo ob- ravnavali skupaj, žal pa se predmet zaradi neodgovorno- sti nekaterih investitorjev ča- sovno vse bolj odmika. Kaj to pomeni, tudä v finančnem pogledu, si lahko mislimo. Zato so sklenili, da bodo od- govornost za morebitne po- dražitve investicij nosili inve- stitorji sami! Na pričakovan odmev pa je naletela tudi pobuda re- publiške skupnosti za ceste o zagotovitvi sto milijonov združenih bančnih sredstev za pospešeno modernizacijo cest. Na seji izvršilnega od- bora so se v načelu strinja- li s predlogom, vendar z do- datno zahtevo, da republiška skupnost za ceste predloži ekonomski izračun za name- ravana dela in da vključi v dodatni program tudi neka- tere ceste na širšem celj- skem območju. Tako naj bi poleg ceste Arja vas—Velenje (8 milijonov din) in cest na Kozjanskem (10 milijonov din) uvrstili v spored še ce- ste Cmova—Dobrna, Pre- bold—Trbovlje, odsek ceste iz Celja proti Zidanem mo- stu in še nekatere druge. MB STANKO SATLER Stanko Satler je delavec v Konusovem TOZD-u eks- tremultus in je predlagan za možnega delegata v de- legaciji industrijskega kombinata Konus za zbor združenega dela občinske skupščine. V razgovoru o vlogi in nalogah, pred ka- terimi so bodoči delegati, • je dejal: »Vloga delegatov ne bo lahka. Izvoljeni bomo v delovni sredini in prav to sredino bomo morali za- stopati kot delegati v zbo- ru združenega dela. Prav bi bilo, da bi vse interese ki jih bomo predlagali, uresničili in da bi o rezul- tatih pravočasno obvestili delavce,- ki so nam zaupali mesto delegata. Uresniči- tev danih nalog bi prav gotovo povečala storilnost dela in zaupanje delavcev v svojega delegata. Ce pa ne bi dosegli dobrih rezul- tatov in bi ne zastopali in- teresov delavcev, ampak svoje lastne interese, je bolje, da delegatov sploh ni. Kot sem dejal, bomo zastopali interese delavcev in vsi, ki so nas izvolili. Imajo pravico izvedeti od nas vse informacije in re- zultate pogovorov v občin- ski, republiški in zvezni skupščini. Ljudje želijo svoje delegate spossnati, se z njimi pogovoriti in jih čimbolj neposredno sezna- niti s svojimi predlogi. Delegat bo imel vseka- kor težavno in odgovorno nalogo. Zato je prav, da volimo iz svoje sredine ta- ke delegat«, ki bodo znali povedati tisto, kar je v skupnem interesu vseh de- lovnih ljudi. Z dvigova- njem rok je sedaj Konec. Mi ne rabimo ljudi, ki bo- do kimali z glavo in se strinjali z vsem, kar jim nekdo reče. Mi rabimo ta- ke delegate, ki bodo ved- no in povsod zastopali interese svoje sredine in vseh delovnih ljudi. DAMJANA STAMEJCIC SPREJELI STATUT v sredo prejšnji teden so po vsej laški občini pla- polale zastave, kajfci bil je to pomemben in svečan dan. Po razpravah v delovnih kolektivih, v dvajsetrli krajih po vsej občini, je bü v minulih treh tednih predlog sta- tuta občine v javni razpravi. Z dodatnimi pripombami obogaten samoupravni dokument vseh občanov je bdi minulo sredo sprejet na seji občinske skupščine, ki je bila razširjena z delegacijami vseh p>olitičnih organiza- cij v občini. Sprejem statuta občine so toplo pozdra- vili tudi pionirji iz osnovnih šol. S sprejemom statuta, ki natančno določa samoupravni delegatski mehanizem v občini, je bil sprejet zadnji akt, ki bi bil potreben pred razpisom volitev. NAJBRŽ ZADNJE ZASEDANJE v torek je bila v Laškem 42. seja skupščine občine Laško, dvainštirideseta v mandatnem obdobju, ki je bilo močno podaljšano zaradi sprejetja nove ustave, statuta občine in drugih pomembnih družbenih aktov. Bržkone je bila to zadnja seja sedanjega sklica. Na dnevnem redu je med drugim sprejem odloka, ki do- polnjuje sedanji odlok o ustanovitvi sklada za interven- cije v gospodarstvu. Po odlogu pred časom so prišli na vrsto spet odloki o obveznem odlaganju smeti, po- kopa.liškem redu in pogrebnem obredu. Svet za kmetij- stvo je predložil sklep o pristopu in podpisu družbe- nega dogovora o ustanovitvi kmetijske zemljiške skup- nosti, seveda pa je F>oglavitna naloga bUa sprejem odlo- kov, ki bi jdh büo treba prejeti za izvedbo volitev. ŠMARJE: BORCI BODO LETOVALI Občinska skupščina Šmarje pri Jelšah bo tudi letos zago- tovüa sredstva za letovanje borcev NOV. Borci bodo po že sklenjenem dogovoru leto- vali na otoku Krku. čeprav bodo sami morali plačati pre- voz tn prehrano stanovanje bo brezplačno), bodo te us- luge le nekoliko nižje od normalnih. Stanovali bodo pri privatnikih, dopust pa bo lahko izkoristilo preko sto borcev v večih izmenah. Združenje zveze borcev NOV i)a je poskrbelo tudi za borce, ki tudi te vsote ne bi zmogli. Tem bo pomaga- la, da bodo tudi oni lahko letovali na morju. -mst- /O ljubljanska banka PODRUŽNICA CELJE se priporoča KDOR VARČUJE SI SREČO KUJE TOVARIŠ TEPEJ ING. FRANJO, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKE KONJICE V Slovenskih Konjicah se že nekaj časa odpira vprašanje, kakšna bo uso- da doma upokojencev ali Lambrehtovega doma. Republiški sekretariat za zdravstvo je s točno določenimi normativi do- ločil dve varianti: ali obnoviti po načelih, ki jih republiški organi zah- tevajo za tak dom, ali pa dom zapreti. Vmesne poti ni. Kako boste rešili v Slo- venskih Konjicah obstoj Lambrehtovega doma? Če boste dom obnaivlja- li, kdo bo zagotovil sred- stva? In če boste dom zaprli, kako boste poskr- beli za varno zavetje sta- rih in onemoglih ljudi, ki zdaj žive v domu? Ker vemo, da si prizadevate za ustrezno rešitev tega nelahkega problema in ker bo konjiške občane to nedvomno zanimalo, vas prosimo za odgovor. Damjana Stamejčiič IZGRADNJA ŠOLE V BRASLOVČAH Vprašanje, Ići ga je že lani zastavil novinar Ber- ni Strmčnik v zvezi z Os- novno šolo Braslovče, je prav gotovo aktualno. Ravno z letošnjim letom namreč končujemo sedmo leto prizadevanja obč^ov občine za čimbolj dosled- no ureditev materialnih razmer v našem osnovnem šolstvu. Doslej smo obno- vili z izgradnjo novih ob- jektov in z adaptacijo sta- rih že okrog 80 odstotkov šolskih stavb. Vložena sredstva pa znašajo okrog 30 milijonov din. Dobršen del programa izgradnje in obnove šolskih stavb je bil celo razširjen. Z mo- bilizacijo dodatnih sred- stev s strani delovnih or- ganizacij in občanov smo marsikje napravili celo več, kot je bilo prvotno predvideno. Da bomo uresničili ce- loten program obnove ma- terialnih razmer v našem osnovnem šolstvu mora- mo poleg dograditve in adaptacije šole v Prebol- du in obnovitvenih del na podružnični šoli Orla vas. Izvesti še dela v Braslov- čah. Program predvideva, da naj bi k obstoječi zgradbi v Brasi ovčah do- gradili le telovadnico in določa za to 1,200.00o din. Ko smo pred leti načr- tovali program obnove in izgradnje šolskih stavb паз je k temu, da smo pri Osnovni šoli v Bra- slovčah predvideli le do- graditev telovadnice vodi- lo to, da je bila v tistem času ravno šola v Bra- slavčah že delno obnov- ljena in so za to bile razmere boljše kot v ve- čini ostalih šol na območ- ju občine. Ne smemo po- zabiti tudi tega, da smo program leta 1967 celo tri- krat popravljaili, tako da smo zmanjševali obseg posameznih del in s tem višino potrebnih sredstev, preden smo prišli do pro- grama, o katerem smo glasovali na referendumu, ker bi bile sicer obreme- nitve občanov in delovnih organizacij previsoke. Sklad za obnovo in iz- gradnjo šolskih stavb je lani formiral posebno strokovno komisijo. Ta si je ogledala vse šolske stavbe v občini, ki so po programu še predvidene za obnovo in dograditev predvsem, zato. da ponov- no oceni razmere na po- sameznih šolah in predla- ga ustrezne rešitve. Tudi komisija je prišla do po- dobnih ugotovitev, kot iih navala tovarifi S^^rrnčnik. Ugotovila je namreč, da le dograditev telovadnice glede na potrebe enoinpol- izmenskega, kabinetnega pouka ne bo zadoščala, ampak da je potrebno do- graditi še nekatere druge prostore ter izvršiti dolo- čena adaptacijska dela stare stavbe. Seveda, če bi ostali na stari lokaci- ji. Komisija pa je bila mnenja, da obstoječa lo- kacija ne ustreza, ker bi bUa dozidava Izredno zah- tevna In draga, tla pa so na tej lokaciji plazovita. Zato je predlagala izgrad- njo nove šole v bližini te- lovadnice društva »Parti- zan« s tem, da ne gradi- mo nove telovadnice, tem- več obnovimo obstoječo. Takšno rešitev pa predla- gajo tudi občani Braslovč, Seveda pomeni ta pred- log, da se poleg spre- membe programa s tem močno poveča predračun- ska vrednost izgradnje ob- jekta v Braslovčah, saj ta znaša približno 4,6 mi- lijona. Sklad za izgradnjo in obnovo šolskih stavb je na zadnji seji obravnaval celotno problematiko do- končne realizacije izgrad- nje in obnove šolskih stavb in tudi to, s kakš- nimi finančnimi sredstvi bo razpolagal do zaključ- ka samoprispevka in družbenega dogovora. Ugotovil je, da bi bilo mo- goče z rednim prilivom in z mobilizacijo dodatnih lokalnih sredstev uresniči- ti zastavljeno nalogo. Ob tem pa vemo, da lahko glede na to, da v Brasdav- čah ni delovnih organiza- cij, računamo predvsem na prostovoljne prispevke občanov. Ker pa sklad za izgrad- njo in obnovo šolskih stavb ne more sam spre- minjati programa, ampak ga lahko le občinska skupščina na osnovi so- glasja občanov v vseh krajevnih skupnostih pre- ko zborov volivcev, je bil celotni predlog sprememb programa dan v razpravo na zadnjih zborih voliv- cev, v dokončno odločitev pa bo dan občinski skup- ščini. Na posredovan predlog programa glede na spre- membe v zvezi z osnovno šolo Braslovče na zborih volivcev ni bilo pripomb. Zato lahko zaključimo z ugotovitvijo, da bo v Bra- slovčah zgrajena nova šo- la in izvršena adaptacija doma TVD »Partizan« Braslovče. Dela bi pričeli leta 1975. PREDSEDNIK UO SKLADA ZA OBNOVO IN IZGRADNJO ŠOLSKIH STAVB V OBČINI ?;ALEC JOŽE JAN 10. stran — NOVI TEDNIK 14. marca 1974 » St. 10 v MERX-u Celje so ime- li pred dnevi v vseh te- meljnih organizacijah zdru- ženega dela volilne konfe- rence ZK. Organizacije so v vodstva Izvolile pred- vsem milajše ölane, kar da- je — kot menijo — veliko upanja za aktivno delo organizacij in njihovih članov. Komunisti Merx-a se zavedajo, da specifič- nost njihovega podjetja — različne dejavnosti na ob- močju v2ihodne Slovenije — Se toliko boij zahteva od njih enotno politično delovanje. V TOZD Šent- jur so za sekretarja izvoUli JAISTKA JAZBINSKA, V TOZD Laško BRANKA VIEŠLA v TOZD »Gro- sist«, TSRP in PO ALBER- TA LIHTENEGERJA, v TOZD Pekam in slaščičarn SLAVKA SISINGERJA in v TOZD Prodaja na drob- no in gostinstvo ANTONA VEDENIKA. (iz glasila koiektiva MERX) PRESENEČENJE NA POLZELI v kolektivu Tovarne noga- vic Polzela so letos prijetno presenetili svoje sodelavke za Dan žena. Že dopoldne so jih obdarili s praktičnimi da- rili in rožami. Ob 13. uri so jim pripravili lep kulturni program. V njem so sodelo- vali učenci osnovne šole na Polzeli, pevski zbor Svobode Polzela in člani dramske sku- pine. Ob preprostih in než- nih recitacijah otrok se je marsikateri mamici utrnila solza ganjenosti, saj so prav otroci s svojo iskrenostjo najbolj prisrčni. Po končanem sporedu je prenekatera de,tala, da bi bi- lo to, četudi brez daril, do- volj velika pozornost ob nji- hovem prazniku. T. Tavčar V Radečah pred Kolektiv Tovarne dokumen- tarnega in kartnega papirja v Radečah pri Zidanem mo- stu stoji pred pomembno etapo svojega uspešnega raz- voja, saj so se v podjetju odločili, da pristopijo k us- posobitvi takoimenovanega četrtega papim^a stroja. 2e v letih 1963—65 so v pod- jetju postavili nov papirni stroj, ki je dobil zaporedno številko tri. 2e takrat so pravzaprav predvidevali, da bodo v bližnji prihodnosti postavili še én, torej četrti stroj. Zaradi tega so proiz- vodno halo postavili tako, da bo v njej možna montaža tu- di četrtega stroja, o katerem teče beseda. Proizvodnja površinsko ob- delovanih papirjev je v vseh zadnjih letih, predvsem za- radi izrednih naporov kolek- tiva, statoo naraščala, k te- mu pa so prii>omogU tudi nekateri stroji, ki so jih v teh letih namestili. Skrbno opravljene in obsežne tržne analize pa so pokazale, da bo potrebno čim prej prido- biti nove proizvodne kapaci- tete. S tem bodo seveda da- ne možnosti, da ustrezno po- večajo razširitev asortimana. To jim bo predvsem omogo- čalo še uspešnejši nastop na tuijih tržiščih, kjer je zlasti pomembno, da kupcem po- nudijo dokaj obsežno in kom- pletno paieto tovrstnih pro- izjvodov. Poleg naložbe v nov, četrti papirni stroj, bodo v Papirnici Radeče morali v naslednjem obdobju seveda opraviti še marsikaj druge- ga, da bodo v celoti dosegli naloge, ki so si jih postavili v programu razvoja za pri- hodnja leta. Nabaviti bo tre- ba še nekatere nove stroje, povečati prostore, rekonstru- irati energetiko, izboljšati oskrbo z vodo ter urediti še številne druge stvari vse od smiselnega razporejanja stro- jev, do notranjega transpor- ta in dviga produktivnosti dela. Sicer pa — vrnimo se k četrtemu papirnemu stroju. Na podlagi predloženega ela- borata je celjska podružnica Ljubljanske banke podjetju že odobrila najetje kredita. V tem primeru gre za več sto milijonsko naložbo, pri kateri bo v dobršnem delu zastopan tudi kredit, ki ga je podjetju uspelo angažirati v inozemstvu. Seveda bo svo- je primaknil tudi kolektiv. Kot je predvideno v termin- skem planu, naj bi z deli pričeli že v letošnjem mar- cu. Gradbena dela bodo pred- vidoma zaključena junija 1975, montaža opreme mora biti opravljena do sredine le- ta 1976, s 1. julijem pa bo že stekla poskusna proizvod- nja, tako da bo redno obra- tovanje prlnravUeno s 1. .ja- nuar.lem 1977 leta. Ob tej naložb] se bo predvidoma na novo zaposlilo okoli 70 de- lavcev. In kaj bo nova naložba po- menila za radeški kolektiv? Po popolnem obratovanju tu- di novega papirnega stroja se bo celotni dohodek pod- jetja povečal za več kot en- krat (indeks 225). Ostanek dohodka za sklade se bo po- četveril. Seveda se bo bistve- no povečal tudi obseg proiz- vodnje. Ob tem velja še po- sebej opozoriti na dejstvo, da si je kolektiv del surovin s pogodbami že zagotovil, kar posebno v papirni industriji ni nepKxmembno. Gre torej v vsakem prime- ru za Izredno pomembno na- ložbo, ki jo je kolektiv skrb- no pripravljal in načrtoval že več let in ki bo v teh dneh postala stvarnost. Od- ločitev samoupravnih orga- nov (o tem so sklepali že novembra lani) je bila vse- kakor več kot utemeljena, saj gre na koncu koncev v tem konkretnem primeru tu- di za začetek uresničevanja perspektivnega razvoja papir- ne industrije pri nas in to razvoja, dogovorjenega na osnovi deditve dela in speci- alizacije. BERNI STRMCNIK GOSPODARSKE SKUPNOSTI z nove ustavne ureditve izhajajoča oblika, so tudi tako imenovane gospodarske skupnosti. Zakaj gre v tem pri- meru? Gre za posebno obliko povezovanja gospodarskih organizacij po vrstah dejavnosti in na osnovi posebnih ter skupnih interesov. Torej gre za združevanje na novi kvalitetni osnovi, od katere bodo vse, v takšne skupnosti povezane gospodarske organizacije, imele sa- mo koristi, ne da bi pri tem tvegale, da karkoli izgube. Z veseljem lahko zapišemo, da so najdlje na tem področju prizadevanj v naši republiki prišli v Celju. Skupno bo tu delovalo kar deset gosi>odarskih skupno- sti: skupnost za tekstil, ki povezuje vse zainteresirane delovne organizacije, že deluje trt mesece. Pripravili so tudi že osnutek sporazuma, na podlagi katerega se bodo v bodoče ustvarjale trajne vezi skupnega sodelo- vanja. Podobno kot so se že povezali tekstilci, se bodo v samoupravne gospodarske skupnosti povezale tudi organizacije združenega dela s področja kovinskoprede- lovalne industrije, lesne industrije, prometa, trgovine, gradbništva, obrtne dejavnosti in druge. Ce smo že povedali, kaj. so gospodarske skupnosti ter koliko jih bodo v Celju imeli, potem povejmo še to, kaj bodo počele. Prdvsem gre za izvajanje tistih funkcij, ki jih bodo podpisnice samoupravnega spora- zuma prenesle na gospodarske skupnosti. Mednje so- dijo zlasti naloge s področja usklajevanja letnih pla- nov, usklajevanje sredhjeročnih in dolgoročnih razvoj- nih programov, delovne skupnosti pa se bodo seveda lahko dogovarjale tudi za združevanje sredstev za iz- gradnjo skupnih objektov. Med pomembnejše naloge sodi tudi skupno programiranje kadrov ter možnost, da skupno organizirajo posamezne službe in združijo določene funkcije. Kot izvirna, iz potreb gospodarstva izrastla oblika, bodo gospodarske skupnosti v bodoče predstavljale nedvomno izredno pomemben dejavnik razvoja celjskega gospodarstva. BERNI STRMČNIK „Gradnja" Žalec ШМ, KOT MISLIM Usmeritev v proizvodnjo gradbenega materiala in montažerstvo — Tudi ja- ški za smeti in kamini Dimnik nI samo siomeni, da več- jih problemov s surovinami ne bo. Po pogodbi so lansko leto izvozili v Avstrijo izdel- kov za 127.000 dolarjev. »Proizvodiaja bi bila večja že sedaj, če ne bi imeli do- ločeno omejitev kapacitet in težav pri transportu. V Srbi- ji in Hrvaški bomo odprli pri obstoječih podjetjih obrate, kjer bodo delali za nas in v našem imenu. Nosilec in or- ganizator bomo mi. Imeli bo- mo tri proizvodne enote, v Vinkovcih, CSolubovcu iñ oko- lici Karlovca.« Za postavljanje dimnikov imajo pri Gradnji posebne monterske skupine. Kupec si lahko že v pc^odbi zagotovi postavljen dimnik, kar Je mnogokrat tudi nujno, saj je to zelo strokovno delo in je Gradnja p>oslala več delavcev na specializacijo v Avstrijo. Letos imajo sklenjene po- godbe z več velikimi podjet- ji v Mariboru, Zadru in Zag- rebu. Računajo, da bodo »ve- likih« dunnikov prodali le- tos v Jugoslaviji za približno 8 milijonov dinarjev. Poprečni osebni dohodek se je dvignil od leta 1971, ko je bU 1.219 dinarjev (to je ob- dobje pred preusmeritvijo) na 2.511 dinarjev, kot ga pla- nirajo za to leto. Izredno se je dvignil tudi promet na za- poslenega — s 87.000 dinarjev letno 1972. leta na planiranih 240.000 letos. Zaposleni so zadovoljni s IX)večanim obsegom dela in seveda tudi z osebnimi do- hodki. FRANC PENEZIÖ Je sekre- tar OO ZK: »Zdaj podjetje v redu dela. To ugotavljamo tu- di komunisti, katerih je zdaj 14, kmalu pa bomo sprejeli še sedem novih članov. Raz- veseljivo je, da je pri nas zelo čutiti novo ustavo in da je beseda delavcev odločilna.« S tem se Je strinjal tudi montažer JOŽE SKOTNIK, ki se je lani priučil temu po- klicu: »Delo je fizično zelo težko, posebno pri dimnikih velikega premera. Kadar gre- mo na teren, imamo dnevni- ce, z osebnim dohodkom bom zadovoljen, če bo takšen, kot planiramo. V redu pa je, da pri nas lahko vsakdo pove tisto, icar misli.« V celjsM ankami ima- jo letos osemdeset pro- šenj za dodelitev stanova- nja oziroma kredita, kar Je lep napredek, če upo- števamo, da Je bilo tak- šnih prošenj še nedolgo te- ga kar dvesto. Planirali so, da bodo letos kupili de- set stanovanj za potrebe delavcev. Seveda pa so tu Še krediti za individualno gradnjo. Trenutno je v iz- delavi prioritetna lista, ki bo z meriili točno določila, komu in kdaj kredit oziro- ma stanovanje. Pohvalno je to, da med prošnjami ni takšnih, ki bi bile sta- rejše od pet ali šest let. Henrik Schmidt Franc Penezič M. Seničar Jože Skotnik St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS Šmarje pri Jelšah ^—,— " Pred nedavnim so v šmar- Ici občinski upravi uvedli ßkaj novosti. Združila sta g oddelek za družbene služ- e in oddelek za gospodar- tvo in finance. Delovno po- ^je obeh oddelkov je bil funreč zelo obsežen in po ©javnostih zelo raznolik. To J terjalo precej organizacij- Icih in kadrovskih sprememb željo, da izboljšajo delov- e razmere. Sprejeli so si- tem organizacije notranjih rganizacijskih enot, tako, da ß je znotraj združenega od- lika osnovalo pet odsekov J ena služba. Pri reorganizacije občinske prave, točneje povedano, pri družitvi teh dveh oddel- pv, je nastalo novo vpraša- ije: kako zadostiti novim lOtrebam s kadri? To vpraša- je So vsaj za silo uredili ako, da so izvršili nekatere adrovske premike, predvsem ■ zvezi s tistimi delovnimi Novi načelnik oddelka za gospodarstvo, finance in družbene službe šmarske ob- činske skupščine Jože Drofe- nik. mesti, za katere menijo, da so posebno pomembni za normalno delo oddelka. To je bila v trenutnih okolišči- nah tudi najprimernejša re- šitev. Tako izvršena reorganizaci- ja pa je vendarle prinesla nekaj ne samo nov^a pač Pa tudi koristnega: končno jim je uspelo organizirati službo za planske in analitske zadeve, katere odsotnost je bila doslej zelo očitna. Pri tem mislijo v občini predvsem na izdelavo nujno potretnih programov, ki so izredno po- membni za nerazvita območ- ja. Utemeljeno torej priča- kujejo, da bo novoustanovlje- na služba v bližnji prihod- nosti znatno prispevala svoj delež k boljšemu in kvalitet- nejšemu delu pri odpravlja- nju nerazvitosti. Kljub tako izvršeni reor- ganizaciji teh dveh oddelkov pa še vedno ostane odprto vprašanje kadrovske zased- be v občinski upravi. Jasno namreč je, da to vprašanje ni in tudi ni moglo biti reše- no zgolj z združitvijo. Zad- nje času sicer ugotavljajo. da se že kažejo pozitivni re- zultati prožnejše štipendij- ske politike, ki pa bo končne rezultate pokazala šele čez nekaj let. Interne premostit- ve problemov s kadri so ta- ko le trenutni izhod. In še nekaj informacij o notranji organizaciji novo združenih oddelkov. Kot smo že omenili, je v novem tele- su skupščinske uprave pet oddelkov in ena služba. Gre za oddelek za socialno var- stvo, oddelek za proračun in finance, oddelek za inšpek- cijsko službo, oddelek za analitsko planske zadeve in oddelčno administracijo. Na ta način so djosegii, aa da so se posamezna področja dela polarizirala p>o območ- jih, kar bo nedvomno prispe- valo ■ k večji funkcionalnosti dela novoustanovljenega od- delka in pa seveda občinske uprave. MILENKO STRAŠEK NAČRTI NA LJUBNEM Razgovor s predsednikom turističnega društva na Ljubnem ob Savinji. Po zadnjem občnem zboru je na čelu turističnega društva na Ljubnem ob Savinji delavni in ugledni turistič- ni in družbeno politični delavec Stanico Miklavc. Predsed- niško funkcijo je sprejel v času, ko so društvo trgala ne- katera nesoglas.ia. »Zdaj je vse' v redu. In ne samo to. Zavzel se bom, da se bodo k društvu vrnili vsi, ki so ga zapustili. Le zdru- ženi In s skupnimi močmi bomo lahko izpolnili zastavlje- ne načrte. Za nas pa je vsak človek dragocen. Zato so, vsaj zame, nesoglasja že zdavnaj pozabljena. Delo terja močnega človeka. In ne samo enega. Veliko.« Tako je označil trenutni položaj v organizaciji njen predsednik. Uvod je bil mučen in neprijeten za človeka, ki teži k slogi, medsebojnemu zaupanju in spoštovanju. Toda, iz njegovih besed je bilo moč razbrati velik optimizem in vero v človeka. Turistično društvo na Ljubnem čakajo nekatere težke naloge^ Predvsem se lotevajo prostora v Vrbju, tistega lepega predela ob Savinji, ki vsako leto na začetku avgu-. sta sprejme ljubitelje tradicionalnega flosarskega bala. Tu bodo skupaj z drugimi domačimi organizacijami kot ribiči, ibvci, športniki m drugimi postavili nove paviljone, pove- čali prostor za ples in še kaj. Prav tako jih teži bazen. Njihove želje niso samo v obnovi sedanjega, marveč še kje drugje. Oči se obračajo k osnovni šoli, ki bo že letos dobila nekaj novih prosto- rov, medtem ko bodo stari nadeli novo obleko. Kako bi bilo. če bi zraven osnovne šole, torej največjega zbirališča otrok, zgradili manjši plavalni bazen. Tako bi omogočili otrokom, da bi se že v rani mladosti naučili plavati, hkrati pa bi z njim dobili pomemben športni, rekreacijski in tu- ristični objekt. Za kratko turistično sezono v Gornji Sa- vinjski dolini bi bazen pomenil veliko. V delovnem načrtu je tudi kmečki turizem. Zanj bi radi navdušili še več domačinov, hkrati s tem pa rešili še nekatera druga vprašanja, ki jih tarejo. Med temi gre tudi za davke. Ljudje, ki se oprijemljejo kmečkega turiz- ma, morajo vedeti, kako in kaj je in bo z dajatvami. Flosarski bal bo zadržal svoje mesto. Kot kaže je do- bu tudi svojo materialno osnovo in zagotovilo za obstoj. In prav je tako. Ljubensko turistično društvo pa namerava urediti tudi svoje društvene prostore, recep>cijo in še kaj. Vse to v Vrbju. Tu pa bi bili prostori tudi za druge organizacije. Tako bi radi ta predel spremenili v družbeno središče. Priprave na letošnji sejem obrti so znova odprle staro vprašanje in staro rano. Kje pripraviti največjo tradicio- nalno prireditev? Pripravljalni odbor pri Formatorju se je odločil za atletski stadion. Tokrat v prepričanju, da bo letošnji sejem v resnici zadnji na tem prostoru. Zamisel o začetku gradnje objektov v okviru turistič- no rekreacijskega središča pod Golovcem dobiva vse bolj jasne črte. Pobuda o družbenem dogovoru in združevanju sredstev je dobila močno oporo. Na vidiku pa so poleg teh in bančnih virov še druga sredstva. Po vsem tem po- budniki in organizatorji gradnje središča pod Golovcem realno pričakujejo, da bi lahko že letos zbrali blizu dveh starih milijard dinarjev. Ta sredstva bi skupaj s krediti zadoščala za začetek del v širšem obsegu kot so bila prvotno planirana za prvo fazo. Računajo namreč, da bi lahko že letos zastavili ne samo graditev hale, marveč tudi pokritega bazena z gostinskimi prostori m avtomatskim kegljiščem. V tem okviru je tudi energetski center. Začetek uresničitve velikega celjskega načrta je torej na vidiku. S tem pa je rešeno ne samo vprašanje, kjer v bodoče obrtni sejmi, marveč še dosti več. Celje je na pragu življenja pravega sejemskega mesta. S pokritimi prostori se odpirajo možnosti še za druge gospodarske priredita (sejme in razstave), za športna tekmovanja, družabne in kulturne prireditve, politične manifestacije in še kaj. ^ Graditev turistično rekreacijskega središča pod Golov- cem t>o dobila svojo potrditev v podpisu družbenega do- govora, v katerem bo znova prišla do veljave celjska soli- darnost in pripravljenost v reševanju skupnih nalog. INFORMATOR IN PROSPEKT Upravni odbor celjske turistične zveze je sklenil še pred zaiet. fcam takoiimeîiovaiie glavne sezone izdata turistični inforaiaitoir, lično in priročno publikacijo, ki bo posredovala zanimive in aktualne Informacije o celotnem celjskem turističnem območju. Prav tako so stekla dela za izdajo novega področnega prospekta. CELJE: ZGLEDNA ODLOČITEV Družbeno politične orga- nizacije terena Ostrožno, Lopata, Dobrova in Lokro- vec so znesek 2.000 din, ki bi ga sicer porabili za pogostitev žena ob n,iiho- vem prazniku, nakazale skladu za nakup aparata za zgodnje odkrivanje ra- ka. V NAZARJE: NOVI PROSTORI v obrata tovarne gospo- dinjske opreme Gorenje v Nazarju, kjer izdelujejo male gospodinjske apara- te, so praznik osmega marca proslavili z otvorit- vijo novih prostorov. De- lavci so v prizidku proiz- vodne hale dobUi nove garderobne prostore, jedil- nico, sanitarije, upravne službe pa primernejše pi- sarne. P M Mozirje Tudi mozirska občina je dobila novi statut, člani obeh zborov občinske skupščine so ga sprejeli na seji v pone- deljek, 11. marca. To je bi- lo po vsej verjetnosti pred. zadnje zasedanje mozirske občinske skupščine v tej, po- daljšani, mandatni dobi. Zad- nje, še v tem mesecu, bodo posvetili sprejemu občinske- ga proračima. IO ljubljanska banka PODRUŽNICA CELJE se priporoča KDOR VARČUJE SI SREČO KUJE V novem statutu so med drugim zapisali, da ima zbor združenega dela 41, zbor kra- jevnih skupnosti 25 in druž- bena politični zbor 21 dele- gatov. Gospodarstvo je v zbo- ru združenega dela zastopa- no s 25 delegati, vzgoja tn izobraževanje jih - una 3, zdravstvo in sociala 2, kme- tijstvo 7, obrt 2 in državni organi ter organizacije 2. Prav tako so se odločili za šest stalnih komisij pri ob- činski skupščini in za to, da bo imel izvršni svet po- leg predsednika in podpred. sednika še 9 članov. Drug^ del zasedanja so na- menili obravnavi poročila o' delu občinskega tožilstva in sodnika za prekrške. Zani- mivo razpravo je sprožilo zlasti poročilo dosedanjega sodnika za prekrške Jožeta Brunška (odšel v pokoj), ki je sicer opozorilo na zmanj- šanje števili, prekrškov, zato pa na težo prometnih in gozdnih prekrškov. Sicer pa so menili, da Di lahko bilo število prometnih prekrškov, ki jih obravnava sodnik za prekrške manjše, če bi milič- niki uveljavili več takojšnjih mandatnih kazni, ki bi bile tudi bolj vzgojne in učinko- vite. Odlok o načinu oštevilče- nja objektov, ki so določeni za odstranitev (gre za nedo- voljene gradnje) je opozoril na problem, ki je tudi za Gornjo Savinjsko dolino iz- rednega pomena. Gre za var- stvo okolja in za čuvanje ti- stih naravnih lepot in značil- nosti, ki so še ostale. To ve. Ija tudi za gornji tok Savi- nje tn za nekatere druge po- toke. Prav zaradi tega so se odločili preganjati vse, ki ne bodo spoštovali predpisov o gradnji in o čuvanju okolja. V konkretnem primeru pa gre za štiri objekte, enega v Mozirju in tri v Nazarju, ki so postavljeni v industrij- skih conah. Razumljivo je, da jih bodo slej ko prej od- stranili. MB BERTA LESNSČAR Berta Lesničar je doma iz Dola pri Hrastniku, èe dolga leta pa živi v Slo- venskih Konjicah. Sama živi v majhnem in skro- mnem stanovanju, obkro- žena s slikami svojih ot- rok in moža. Nerada go- vori o življenju, ki je iz nje napravilo trdo, neu- pogljivo žensko. Odtujila se je od ljudi in se zapr- la v krog spominov, pa tudi zaljubila se je. Za- ljubila v knjige, ki so ji postale najbolj zveste pri- jateljice. Berta se je rodila 1901, vendar je odšla že kot mlada deklica v Zagreb. Selila se je od ene so- rodnice do druge, ko pa se je poročila, se je začelo njeno pravo no- madsko življenje. »Mož je bil financar,« pravi Berta Lesničarjeva, »in njegova naloga je bi- la, da je potovala iz mesta v mesto in organiziral de- lo referentov. Do začetka vojne smo se z družino kar 21 krat preselili in devetkrat prestopili mejo stare Jugoslavije.« Med drugo vojno je bi- la Berta v Celju. Mož je odšel v partizane in njena naloga je bila, da je zbi- rala sanitetni material in ga pošiljala v gozdove. Po vojni je bila sekretar AFZ na Lavi v Celju, po- zneje ko se je 1947. leta preselila z družino v Ko- njice pa je delala kot organizator ■ udarniških akcij in se pozneje pri- družila še vrstam komu- nistov. »Ze 1940. leta sem se podrobneje seznanila z idejo komunizma in soci- alizma. čeprav sem bila vzgojena kiot katolik ni- sem nikoli verjela v nad- naravne sile. 1951. leta sem postala komunist. Vedno sem trdno verjela, da je naša družba edina prava in kljub napakam, ki so bile včasih prisotne, sem prepričana, da je Zveza komunistov tista si- la, ki bo pripeljala našo družbo na pot, ki bo pot vseh delovnih ljudi.« Berta Lesničarjeva je trdno prepričana, da je tovarištvo, ki vlada med komunisti, tista vez, ki druži ljudi in jim daje moči za boljše in uspeš- nejše delo. »če smo našo državo gradili s tovarištvom, jo moramo s tovarištvom tudi razvijati, če se bo zrušilo tovarištvo, se bo zrušila tudi naša družba.« Berta ni od muh. čep- rav ni aktivna članica Zveze komunistov, je po- drobno seznanjena z vse- mi spremembami, ki se dogajajo v naši družbi. In kar je najvažnejše, trdno verjame v pravil- nost teh sprememb. »Komunist sem,« pravi, »in taka bom tudi ostala. Ne maram ljudi, ki so kakor dvorezni meč: en- krat mislijo tako, drugič spet drugače, človek mo- ra tudi svoja dejanja po- drediti svojim prepriča- njem.« Ko sem odhajala, me je Berta povabila, naj se kmalu spet kaj oglasim. Sama je, zato ji je moj obisk dobro del. In ob- ljubila sem ji^ da bom spet prišla. DAMJANA STAMEJČIČ 10. stran — NOVI TEDNIK 14. marca 1974 » St. 10 Slovenske Konjice КОТЈЕ DELAJO Anton Leban Je predsednik komisij pri Občinski konfe- renca ZK v Slovenskih Konji- cah. šele pred kratkim je pri- šel kot stalno zaposlen na ko- mite občanske konference in zato so vidni šele zametki njegovega dela. V razgovoru je pojasnil namen svojega de- la in naloge, ki Ji uresničuje- jo komisije v predvolilnem in predkongresnem obdobju, »Namen mojega dela Je predvsem ta, da koordiniram delo komisij pri občinskem konferenci ZK, delo komite- ja in osnovnih organizacij Zveze komunistov. Na prvi seji občinske konference ZK smo sprejeli delovni program konference, aktivov in tudi komisij, ki delovne naloge se- daj že opravljajo. Zaradi ve- like angažiranosti pri predvo- lilnih postopkih pa z delom nekaterih komisij nekoliko zamujamo. Vendar upamo, da bomo program, ki smo si ga zadali, tudi izpeljali. Tre- nutno se delo vseh komisij v dveh temeljnih nalogah pre- pleta in dopolnjuje. Omenje- ni nalogi sta predvsem pri- prave na volitve in priprave na 7. kongres ZKS in 10. kon- gres ZKJ. Pri predvolilnih postopkih Je najbolj angaži- rana naša kadrovska komisi- ja, skupaj s člani občinske konference SZDL, saj sode- luje pri vseh predvolilnih op- ravilih od evidentiranja kan- dida/tov do sestavljanja kan- ANTON LEBAN didatnih list. Ugotovili smo tudi, da je med evidentirani- mi možnimi kandidati približ- no ena tretjina komimistov. Kar velja za delo komisij v predkongresnem obdobju, bi dejal tole: komisije so obrav- navale resolucijo predvsem za 7. kongres in veliko po- magale predvsem pri razume- vanju resolucije osnovnim organizacijam ZK. Prav iz osnovnih organizacij sta pri- šli tudi dve pripombi na re- solucijo, to, da Je resolucija napisana v težko razumlji- vem jeziku in to, da Je pre- obširna. Mislim pa, da Je de- lo komisij uspešno in v veli- ko pomoč ostalim družbeno- političnim organizacijam«. Damjana Stamejčič SEJEM PO STAREM Tudi letošnji sejem obr- ti, sedmi po vrsti, bo na atletskem stadionu Kladi- varja. Tako so se odločili člani izvršilnega odbora poslovnega združenja For- mator potem, ko so prete- htali možnosti, da bi bila prireditev lahko tudi na drsališču v mestnem par- ku. Prevladala je stara lokacija. Tudi zavoljo tega, ker so zdaj realni vsi vi- diki, da gre tokrat za zad- njo improvizacijo tradicio- nalne prireditve. Letošnji sejem obrti bo od 26. septembra do 7. ok- tobra. Kot vse kaže v več- jem obseg-u in z večjim poudarkom na obrtni de- javnosti. Do lokacijske spremem- be pa bo prišlo pri osmi zlatarski razstavi, ki bo istočasno z obrtnim sej- mom. Letos se bo preseli- la v lapidarij pokrajinske- ga muzeja, kjer bo imela neprimerno več prostora, kot ga je imela doslej. Tudi zlatarji obetajo več novosti, še posebej v kva- litetnem pogledu in v pri- merjavi s svetovno zlatar- sko proiz^rodnjo. MB CEUE ljubljanska banka PIONIRSKE MLADm Pionirsko in mladinsko varčevanje, ki je našlo hvaležnega pobudnika in organizatorja v celjski podružnici Lju- bljanske banke, je preseglo vsa pri- čakovanja. Iz skromnega razrednega varčevanja za izlete in druge potrebe, se je razvilo v pravcato gibanje z moč- nimi družbeno ekonomskimi in vzgoj- nimi vidiki. Zdaj ne gre več le samo za privar- čevana sredstva, marveč za dosti več. Gre za vzgojo mladega človeka. Za vzgojo varčevalca in bodočega samo. upravljalca. • Pionirske hranilnice v šolah so postali tisti denarni zavodi v majhnem, kjer prihaja do veljave največja inici- ativa otrok po gospodarjenju s privar- čevanimi sredstvi. Odbori pionirskih hranilnic Pa odpirajo mlademu člove- ku prvo obzorje v samoupravljalskem odločanju. Celjska podružnica Ljubljanske ban- ke s svojo službo za posle s prebi- valstvom podpira vse oblike dela pi- onirskih hranilnic oziroma jih spod- buja k vedno večjim in lepšim dosež- kom. Tudi ali zlasti po vseini. Tako nreja otroške kotičke, organizira varčevanje v šolah, skrbi za zanimanje iolske mladine za banko tudi z na- gradnimi tekmovanji veh vrst in po- dobno. Ce so bile banke nekoč vase za- prte organizacije, so zdaj, ie zlasti Ljubljanska banka, na široko odprla vrata in iščejo v delu z mladimi zla- sti vzgojne cilje. Rezultati so izredni. In krog mladih, ki najdejo v delu pi- onirskih hranilnic, kakršne razširja celjska podružnica Ljubljanske banke, se vse bolj širi. Medtern ko je bilo na področju, kjer dela celjska podružnica Ljubljan- ske banke, konec 1971. leta 31 pionir- skih hranilnic z okoli 2.800 varčevalci, sta se ti številki konec 1972. leta po- večali že na 35 oziroma na 3.600. Ob koncu lanskega leta pa je bilo že 53 pionirskih hranilnic, ki so zajele nekaj nad 7.900 mladih varčevalcev. In današnje stanje? Znova prese- netljivo! Trenutno dela 56 pionirskih hranilnic, ki imajo nad 8.000 varčeval- cev! Hkrati s to rastjo so naraščale tu- di hranilne vloge in sicer od 300.000 dinarjev konec 1971. leta na več koi 804.000 dinarjev danes! Sad, ki je zrasel na osnovi šoli v Podčetrtku, se je razrasel v veliko drevo. Njegove veje objemajo vse več centralnih in podružničnih osnovnih šol. Ljubljanska banka, podružnica Ce- lje, ima iz dneva v dan več mladih prijateljev. Združujejo se okoli pionir, ske hranilnice. Danes jih je 56 г več kot osem tisoč člani. In jutri? Dosti več! Šmarje pri Jelšah ~räiPRAVUENI V šmarski občini je že dol- go znano, da posamezne par- tizanske enote splošnega ljud- skega odpora naravnost tek- mujejo med seboj, kdo bo pokazal več pripravljenosti, več zdržljivosti in končno, več predanosti. Ne bi radi ocenUi posameznih prizade- vanj, kaže pa, da je splošni ljudski odpor v šmarski ob- čini organiziran tako dobro, da bi najbrž težko rekli, kdo je boljši. Za nekaj mnenj smo pov- prašali Slavka Sketa, načel- nika službe pri občinskem štabu partizanske enote za šmarsko občino. »Ne vem, če sem ravno jaz tisti, ki naj bi dajal izjave o splošnem ljudskem odpo- ru v občini. Občinska kon- ferenca SZDL ima namreč v svojem sestavu poseben koor- dinacijski odbor, ki vodi vse akcije s tega področja. Kljub temu bom vendarle povedal nekaj iveri o delovanju par- tizanskih enot. Trdim lahko, da Je organi- zacija splošnega ljudskega od- pora v naši občini kolikor to- liko dobro zasnovana. Na ob- močju občine imamo trenut- no osnovanih osemnajst od- borov za splošni ljudski od- por pri krajevnih skupno- stih. Zanimivo Je, da imajo nekateri manjši odbori zelo dobro izdelane načrte, kaj in kako v primeru vojne. Ko smo nekajkrat oii;a- nizirali posebne vaje, so ti odbori tudi praktično lahko pjokazali, kaj zmorejo in ko- liko so pripravljeni žrtvovati. To smo še posebej lahko opazili na Kozjanskem, kjer Je imel odbor za splošni ljudski odpor pri eni izmed krajevnih skupnosti organizi- ranih in pripravljenih okoli sedemdeset ljudi, ki so vse naloge izvajali brezhibno.« »Znano je, da so oddelki partizanske enote vedno bili pripravljeni sodelovati pri večjih akcijah, ki Jih je or- ganiziralo prebivalstvo (vo- SLAVKO ŠKET dovodi, ceste, itd.) in obrat- no: da je büo prebivalstvo brez premisleka pripravljeno žrtvovati ne samo svoj pro- sti čas pač pa tildi material- ne dobrine«. »Nedvomno res. To se Je pokazalo v Rogaški Slatini 1971. leta, pa na Vinskem vr- hu lani. Prepričani smo, da bo do takšnega sodelovanja še prišlo. Naši ljudje so bili in so zreli za splošni ljudski odpor v tolikšni meri, da lahko trdim, da smo priprav- ljeni na vse. Nekaj odborov je sicer še premalo aktivira- nih, 70 odst. pa je prav go- tovo v izredni formi. V ti- stih krajevnih skupnostih, kjer odborov še ni, teh je sicer malo, pa bomo odbore še ustanovüi.« »Pomembno vlogo pri splošnem ljudskem odporu bodo vsekakor odigrale vi- šinske kmetije?« »Pomembno vprašanje! Tem kmetijam bomo morali nudi- ti še več, kot smo jim. Prav na tem področju bomo mo- rali najeti vse sile, da se po- ložaj spremeni. Te kmetije je potrebno razvijati tako, da bo njihova blagovna proiz- vodnja res nekaj pomenila. Tiste kmetije, ki so že sedaj kolikor toliko močne, bo po- trebno še razviti in jim nu- diti vso pomoč. To je naša dolžnost. Ce bomo uspeli z realizacijo tako sprejetega programa, bo ostala doma tu- di tista mladina, ki sicer iz hribov beži v dolino, kar je seveda škoda za vse nas. Тђ kmetije bodo, kot Je to ž« znano iz NOB, odigrale po, membno vlogo pri splošnem ljudskem odporu. Da bd se te kmetije še bolje razvile, da bi ljudje ostajali, pa ni samo dolžnost našega odbora, ter», več vse družbe.« »Govorila sva o sodelova- nju. Imate kakšne konkretne načrte?« »Sodelujemo s Komimalnini skladom. Omenil sem že Vi«, ski vrh, akcijo gradnje vodo. voda. Ceste in vodovode bo. mo gradili še naprej. To ve. Ija za šmarsko območje. Naj. brž bomo sodelovali tudi mi pri akciji za vodovod Olinj. je—Rudnica in Virštanj-. Rudnica. Pravim: najbrž, ker ne moremo odločevati sa. mi. če bo možnost, vseka, kor. Ljudje naše partizanske enote so bili nad takšnimi akoijami navdušeni. Sleherni pripadnik enote je sodeloval brez pripomb. Če bodo tudi ostali občin-, ski faktorji pripravljeni za takšno sodelovanje, ne bo preprek.« »Ali nam lahko zaupate kakšno besedo še o partizan- ski enoti sami?« »Akcije načrtuje štab in od. sek za narodno obrambo. Us- posabljanje naših kadrov je na zgledni ravni. Kadrovsko smo še kar močni. Vsi pri. padniki so vaje opravili vest. no. Opremljeni smo dobrof т zadnjem času nam Je uspelo, da smo enoto oskrbeli vsaj z najnujnejšim, tako da smo pripravljeni za vsako, tudi najtežjo nalogo. Enota je v celoti oblečena.« I »Kako imate urejeno finaiv ciranje vaše partizanske eno- te?« »Vse gospodarske organiza- cije so dosedaj plačevale 0,20 odst. dohodka v določen sklad, formiran pri občinski skupščini. Želim poudariti,! da so vse gospodarske orga^ nizacije to z razumevanjem' sprejele in da do danes ni"' smo imeli nobenih težav si financiranjem. Mi smo pri- pravljeni«. Milenko Strašek PRVI SINDIKALNI HOKEJSKI TURNIR — V Mestnem parku se je pomerilo pet eldp na prvem sindikalnem hokejskem turnirju, Id ga je pripravil EMO kot prvo prireditev v počastitev 80-letnice tovarne. Sodelovale so štiri ekipe iz Celja — Zlatar- na, Cinkarna, Aero in Emo ter ekipa Konusa iz Slovenskih Konjic, Id je presenetljivo tudi zmagala. Druga je bila Zlatarna, sledijo EMO, Олката in Aero. Turnir je bil uspešen, vsi udeleženci pa želijo, da bi postal tradicionalen. Vsekakor prijetna osve- fitev! Na sliki lanagavalna ekipa KONUSA iz Slov»iskib Konjic. Foto: Emil Gregorčič St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS ^^Svoboda'^ Polzela Kmalu nov dom Kulturno prosvetno društ- vo »Svoboda« iz Polzele bo cb žalskem občinskem praz- niku dočakalo otvoritev pre- novljenega kultviimega doma. povedati velja, da je polzel- ska Svoboda med najaktivnej- šimi društvi v žalski občini. Še boljše delo društva ni bi- lo mogoče razviti, saj stari dom ni več ustrezal potrebam različnih sekcij. Pred leti so se zato odločili, da pričnejo dom obnavljati. Več kot pet let so namensko zbirali sred- stva in čez nekaj mesecev bo njihov trud poplačan. Polzel- gki kulturni dom bo gotovo naed najlepšimi na našem ob- naočju. Poleg glavne dvorane, ki je edina ostala od starih prostorov, bo v domu še več stranskih dvoran. V njih bo- do delale sekcije, svoj pro- stor bo dobila knjižnica, do- volj pa bo tudi prostora za garderobe, pomožne prosto- re in za klubsko dejavnost. Prenovitev doma bo veljala preko 200 milijonov starih dinarjev, pri čemer moramo povedati, da sta levji delež sredstev prispevala polzelska kolektiva Tovarne nogavic in Garanta. Čeprav to dejstvo po svoje preseneča, saj dru- štvo za svoje kulturne dejav- nosti le redko najdejo razu- mevanje pri delovnih orga- nizacijah, pa je na Polzeli to razvmiljivo. »Svoboda« nam- reč tesno sodeluje z obema kolektivoma. Ne le, da je pretežni del članov društva zaposlen v obeh kolektivih.' Tudi druge oblike sodelova- nja so zaživele. Sekcije dru- štva prirejajo predstave za obe tovarni, tako da šele na podlagi pokazane dejavnosti dobijo sredstva za svoje de- lo. Ob občinskem prazniku bo- do torej slavili tudi Polzelča- ni. Izdelali so že program ot- voritve kulturnega doma. Ker je to res edinstven do- godek, ga bodo proslavili kar s celotedenskimi prireditva- mi. Tako bosta na samostoj- nem koncertu nastopila mo- ški pevski zbor iz Polzele in Tabora, na Komendi bodo od- krili Prešernovo spominsko ploščo, nekaterim igralcem dramske sekcije pa podelili Linhartove značke. Mladina bo pripravila oddajo Pokaži kaj znaš, hortikulturno dru- štvo bo priredilo svojo raz- stavo, poleg tega pa bodo organizirali še več glasbenih prireditev. B. Stamejčič Predsednik društva Svoboda iz Polzele pravi, da bo njihov kulturni dom med najlepšimi pri nas. Preden so izdelali načrte, so si ogledali več kot dvajset podobnih domov v Sloveniji. (Foto: B. S.) Iz dnevnika SLG Požar v Beogradu v mesecu aprilu pojde Torkarjev POZAR na vse. jugoslovanski in internacionalni festival monodrame v Beogradu (Zemun). To je veliko priznanje za naše gledališče, uspeh avtorja, režiserja Jura Krslingerja (in ijegovih scenskih sodelacev), uspeh igralcev Sandija Krošlja, Stanka Potiska in Marjete Gregoračeve. Pred- stava, ki je hila postavljena na našem »Odru Herherta Grüna« in posvečena spominu Staneta Severja, ni hila deležna lepega sprejema le v Celju, marveč tudi na gostovanjih v Ljubljani, Mariboru in drugod. Usoda vsake predstave pa je razmeroma kratko življenje, ki mnogokrat ni daljše od truda in časa, ki sta bila vložena v njeno ustvaritev. Mnogokrat se od pred- stave ločimo^ ko se nam zdi, da se je šele rodila, ne- opazno se poslovinio in zapisana nam ostane le še v iolj ali manj trajnem, varljivem spominu. Da bi to slovo ne bilo tako skrivno (nasilno), da bi mu vendar- le dali neko svečano obeležje, bo v Celju POSLOVIL- NA PREDSTAVA POŽARA v torek, 19. marca ob 19.30. Vabimo vse, ki so predstavo zamudili (posebej opozar- jamo abonente), da ne zamudijo te priložnosti. To bo zadnja predstava v matični hiši, kajpaik pa bo še na voljo kot gostovalna predstava za kraje zunaj Celja. Opozorili bi radi še na sobotno predstavo uspele ig- re CEUSKI GROF NA ŽREBCU, ki bo sicer za abon- ma Kulturna akcija, vendar so vstopnice vseh vrst še na razpolago. jž „Cvetje v jeseni" v Konjicah Te dni so vrteli v konji- škem kinu slovenski fiim Cvetje v jeseni. Premiera filma je bila v petek, ko, so film zavrteli v počasti- tev dneva žena. Sedemsto ijudi v dvorani Doma kul- ture Je navdušeno p>ozdra- vilo glavne igralce in re- žiserja filma, ki so se pr- vič predstavili v Konji- cah. Predstavniki kul- turno-prosvetnega društva Svoboda so теет predsta- vljenim igralcem izročili šopke cvetja. KONRAD SODIN Svet knjigarne Ta mesec program v tem mesecu se bo sestal Svet knjigarne pri Mladinski knjigi v Celju, kjer bodo člani sveta razpravljali o pro- gramu dela za letošnje leto. Delo ne bo lahko, čeprav bo z njim odprta nova dejavnost v Celju. Knjigarni Mladinska knjiga je uspelo že odkupiti vse prostore nad že obstoje- čo prodajalno. Gradbena in ostala dela naj bi bila kon- čana do konca tega leta. Svet knjigarne bo sprejel program, ki bo točno določeval vse de- javnosti, ki se bodo odvijale v prostorih knjigarne, ki bo s tem izgubila klasično ob- liko prodajalne in bo Po vse- binskem izročilu postala no- va kulturna ustanova v Ce- lju, njen odpiralni čas pa bo praktično od jutra do veče- ra. Organizatorji upajo, da bodo novo pridobljeni prosto- ri lahko nudili res strokovno postavitev potrebnega prodaj, nega blaga tn ustrezno opre- mo. S tem seveda še ná rešen problem kvalitetne prodaje knjig. Zato bodo razpisali 12 novih delovnih mest. Na voljo bodo tudi vsi knjižni katalo- gi, po možnostih tudi glas- bena zbirka, velika pa bo iz- bira na oddelku plošč. Ob sprejemanju programa bodo sodelovali predstavniki raz- ličnih interesnih skupnosti, tako otroškega varstva, teles- ne vzgoje, glasbe in drugih. Njihov prispevek pri obliko- vanju programa dela in na- bave knjig bo dragocen, saj kaj podobnega v Celju Še nismo imeli. O nadaljnjem delu sveta in programu za letošnje leto boano še obšir- neje poročali. DRACÏO MEDVED Celje Nastop »Prešerna' Da bi spodbudili domačo koncertno dejavnost in s tem pomagali dvigniti umetniški nivo celjskih ansamblov, si Koncertna poslovalnica Kul- turne skupnosti prizadeva, da v vsaki koncertni sezoni v ciklu abonmajskih koncertov vključi vsaj en celjski an- sambel. S tem pa bi radi za- interesirali in privabili v kon- certno dvorano tudi nove po- slušalce. Letos smo vključili v abon- majski program mešani pev- ski zbor FRANCE PREŠEREN, ki ima že skoraj 80 letno pev- sko tradicijo. Nadaljuje nam- reč delo, ki ga je leta 1895 začelo Celjsko pevsko društ- vo. V letih Po osvoboditvi je zbor koncert irai v števil- nih krajih vseh republik, pa tudi v inozemstvu. Tudi na tekmovanjih je vedno dose- gal lepe uspehe, tako 3. me- sto na. republiškem tekmo- vanju v letu 1948 in 1. mesto v skupini mešanih zborov na republiškem tekmovanju v le- tu 1951. Zelo dobro se je zbor uvrstil tudi na mednarod- nem tekmovanju pevskih zbo- rov v Gorici (Italija) leta 1969. Na republiškem tekmo- vanju v Mariboru je leta 1970 osvojil bronasto, leta 1972 pa srebrno plaketo in pokazal zelo lepo kvalitetno rast. Na revijah širšega celjskega ob- močja pa se je zbor vedno uvrščal v sam kvalitetni vrh. Tudi številni zborovi koncer. ti širom Slovenije in Jugo- slavije so bili vedno lepi in pomembni kulturni dogodki. Zato smatramo, da smo zbor Franceta Prešerna popolnoma upravičeno uvrstili v redni koncertni abonma in s tem zavodvoljili abonente tn šte- vilne zveste prijatelje zbora. Zbor vodi zadnjih 13 let dirigent Edvard Goršič in je pod njegovim mnetniškim vodstvom zrasel v glasbeno tn čustveno homogeno celo- to, ki s sodobnimi prijemi obvlada tn osvaja napredne tokove naše glasbe. To dose- ga zbor, ker je družabno po- srečeno zbrana tn med seboj prisrčno povezana, k lepoti strmeča pevska skupnost, ki goji pesem s polno zavestjo in z nesebičnim entuzijaz- mom. Tudi v tem nadaljuje svetle tradicije Celjskega pev- skega društva. Koncert bo 20. marca v Na. rodnem domu v Celju. VJče IZ SAVINOVEGA RAZSTAVNEGA SALONA V ŽAL- CU — Z razstave v počastitev praznika žena. Svoja likovna dela so nam predstavile najbolj znane slo- venske likovne umetnice: Zdenka Golob, Metka Kra- šovec, Nada Lukežič, Adriana Maraž-Bernik, Darin- ka Pavletič-Lorenčak^ Tinca Stegovec, Jelka Subert- Reichman in Melita Vovk-Stih. Na sliki: Darinka Pavletič-Lorenčak: »Otrok«. Foto: Tone Tavčar Šoštanj: likovni svet otrok Nedavno so v Šoštanju v počastitev 30-letnice Kajiihove smrti na osnovni šoli, ki nosi ime po tem šoštanjskem rojalni, odprli že 6. republiško razstavo pod geslom »Likovni svet otrok« na temo ilustracij Kajuhovih pesmi. Svečani otvoritvi z bogatim kulturnim programom so prisostvovali kulturni in družbenopolitični delavci občine Velenje in mesta Šoštanj. Po- leg teh pa še inšpektorica za likovno vzgojo pri Republiškem zavodu za šolstvo, akademska slikarka prof. Helena Berce, šte- vilni likovni pedagogi in nagrajeni učenci. Na tej razstavi, ki je pod pokroviteljsvom Pionirskega lista h Ljubljane, sodeluje kar 35 osnovnih šol iz vse Slovenije. Za- nimivo pa je, da so svoja dela poslal; tudi učenci slovenske šole Ì2 Stuttgarta, sekcije KUĐ Triglav i? Nemčije in г osnovne šole Karla Desto\-nika-Kajuha iz kraške vasice Gropade pri Trstu. S to Kajuhovo šolo ii zamejstva ima šoštanjska šola Karla Destovnika-Kajulia že dalj časa prijateljske stike. Razsta* va, na kateri sodeluje tudi več šol iz celjske regije, bo odprta vsak dan v času šolskega poului do 20. maja. Naša reprodukcija prikazuje grafiko na temo ilustracije Ka- juhove pesmi »Ko je prvič ročice razprl«, delo Brigite Strašek, učenke 6. razreda osnovne šole Makole, ki so jo natisnili tudi na prvo stran izredno lepega kataloga, izdanega ob tej razstavi, katero si velja vsekakor ogledati. V. KOJC »Ko je prvič ročice razprl« — grafika BRIGITE STRA- SEK, učenke 6. razreda osnovne šole Makole 10. stran — NOVI TEDNIK 14. marca 1974 » St. 10 DOGODKI MOZIRJE: 409 ZNAČKARJEV Letošnje delo za bniJno značko je bilo za otroke osnovne šole Mozirje in njenih podružničnih šol še posebej uspesno. Značke je dobilo 4(ia otrok, kar je več kot polovica vseh šolarjev. Ob tem jo treba povedati, da je branje za bralno značko povsem prostovoljno delo in da morajo otroci ob tem prebrati še nekaj knjig za obve. zno čtivo. Šola je ob podelitvi značk pripravila lep kulturni pro- gram, vsem pa je bilo žal, da jim na to prireditev ni uspelo dobi- ti nikogar od slovenskih književnikov. J02E LIPNIK LJUBNO: NOV TABORNIŠKI ODRED Na Ljubnem ob Savinji so pred leti že imeli taborni.ško četo, ki pa je bila vključena v odred iz Mozirja. 2e mnogokje pa se je izkazalo, da je velika krajevna oddaljenost neprimerna za skupno delo taborniških enot, zato je tudi četa na Ljubnem rjupauala. V letošnjem šolskem letu pa se je nekaj ljudi na šoli zavzelo za ustanovitev nove samostojne enote in na pobudo občinske zveze tabornikov Mozirje so ustanovili odred Hitri tlosi, katerega vodita prizadevni učiteljici Lenka Kralj in Justika Strnad. Uoslej je odred izvedel že nekaj uspelih akcij, med katere štejejo predvsem izlet na Smukavec in sodelovanje na jugoslovanskih pionirskih igrah. Navezali pa so tudi tesn« stike z lovsko družino. Lrf)vci so taborni- kom nekajkrat predavali o naravi, skupno pa so letos skrbeli tudi za krmišča. Odred ima že 84 članov. J. L. CELJE: ZA BORBO PROTI RAKU v času praznovanj Uneva žena so nam z izvršnega odbora os- novne organizacije sindikata »Knjižnice« sporočili, da so se njihove ženske odpovedale proslavi in namenjen denar — 200 dinarjev — dale skladu za borbo proti raku. V Celju zbirajo pri Medobčinski konferenci SZDL sredstva za nakup posebnega aparata za zgodnje odkrivanj« raliä. Menile so, da bo njihova pobuda dala podobne tudi drugod. Odločitev je vsekakor vredna pohvale in posnemanja. Lgubno SLOVENSKE KONJICE: NAJSTAREJŠIM ŽENAM Na Stranicah, v tej pristni kmečki vasj pod Konjiško goro, so družbenopolitične organizacije pripravile pod vodstvom krajevnega odbora socialistične zveze prijeten yečer najstarejšim ženam. Na dan njihovega praznika, dneva žena, se je zbralo v kulturnem domu skoraj 30 žena starih nad 50 let. (Najstarejša med njimi je bila Gelča Jugova, stara 75 let. Tiho in skromno so sedale stare ženice za velike mize v lepo okrašeni dvorani. Mnoge že upognjene, veci, na že sivih l#s od prestanih tegob. Spominjal» so se svojih fantov, partizanov, ki so več» za večerom trkali na okno, se pogreli in nadaljevali pot. Z velikim zanimanjem so sledile programu, ki so ga pripravili pionirji osnovne šole Stranice. Ob vsaki točki so po- stale bolj živahne, saj so njihovi vnučki in vnukinje nastopali na odru in tako lepo peli, deklamirali in igrali. »Glej jo, glej, našo Simono, Tino, Karino, Tomaža, Borčija, kaJko samozavestno nasto- pajo na odru. Me si kaj takega nismo upale. Pa saj takrat nismo imele ne odra in ne kultum^a doma.« Tako so kramljale in se ob koncu zahvalile za prijeten večer. To humano akcijo so finančno podprli Kmetijska zadruga. Gozdni obrat bi Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice. KONRAD sœiN SLOVENSKE KONJICE: USPEŠEN »MESEC KULTURE« Mesec miltumib prireditev privablja v Dom kulture v Sloven- skih Konjicah vedno več ljudi. 2e razstavo skulptur akademskega kiparja Vasilija Cetkoviča je obiskalo mnogo obiskovalcev, med iV^mi še posebej mladih. Posebno pozornost so raastavj posvetili kovači iz Zreč, saj so skulpture oblikovane Iz odkovkov Kovaške industrije. Druga prireditev z naslovom Mastop ženskih ansamblov iz raznih krajev Slovenije je vzbudila prav tako veliko zanimanja med konjiškimi občani, saj je bila dvorana Doma kulture razpro- dana do zadnjega kotička. Obiskovalci so navdušeno ploskali, se- veda pa so najbolj bumo pozdravili Vesela dekleta izpod Pohorja. Kvartet sestavljajo sestri ii Oplotnice In sestri iz Gorenja nad Zre- 6ami. Predstavile so se v lepih narodnih nošah, ki jih pri nas bolj redko vidimo. Skupina bivših gojenk glasbene šole iz Slovenskih Konjic pa je izvajala pesem Nade Šellhove, ki jo je skomponirala posebej za to prireditev. KONRAD SODIN CELJE: PREDAVANJA ZA REZERVNI! VOJAŠKE STAREŠINE Ze od 4. marca potekajo v Domu Jugoslovanske ljudske armade predavanja za rezervne vojaške starešine. Predavanja sodijo v reali- zacijo pomladanskega delovnega načrta, ki zajema idejno ^litlčno in splošno izobraževanje rezervnih vojaških starešin. Sedanja tema je »Okupacijski sistem v sodobnih razmerah«. Po končanem predava- nju bodo rezçrvne vojaške starešine razpravljali o predlogu resolu- cije pred obema bližajočima se kon.çreeoma. Predavanja bodo tra- jala vse do konca meseca po osnovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. CELJE: NOVA IMENOVANJA Celjsko občinsko sodišče je dobilo 275 novih sodnikov-porotni- kov, od tega 141 iz celjske, 61 Iz šentjurske in 73 iz laške občine. Sicer pa so odborniki celjske občinske skupščine na zadnji seji potrdili razrešitev Zdenka Pavlina kot predsednika občinskega so- dišča, ki odhaja na novo službeno dolžnost. Do Izvolitve novega predsednika bo te posle opravljal Marjan Bele, sodnik občinskega sodišča, dani obeh zborotr celjske občinske skupfitine so imenovali tudi člane volilnih komisij za kmete (Albin Zagožen iz Škofje vasi kot predsednik in Zvone Güstin iz Celja kot namestnik predsednika) In za zasebne obrtnike (Dušan Godnik predsednik, Ivan Vozlič, mamestnik predsednika). Globoko zajedeni se še dandanes vidijo kamnolomi, zažrti v Donačko goro, v strmine na Logu in vse tja do Dobovca proti hrvatski stra- ni opozarjajo na nekdanjo obrt — na kamnose- štvo posebne vrste. Tod je »rasel« kamen, pra- vijo, kot nikjer na svetu, kamen, ki je brusii loose, nože, vse, kar je potrebovalo ostrino, ki je miei žita in skrbel za drobno, fino moko, ka- men, ki se še danes uporablja v steklarni v Ro- gaški Slatini. Bil je to in je še, pravijo doma- čini tam naokrog, kamen, ki ga ni premogla Evropa in so ga v razcvetu kamnoseštva izvažali daleč naokoli. Le Poljska se je lahko pohvalila z nečim podobnim. Mnogokrat smo hodili tam okoli in mnogo- krat smo slišali besedo silikoza, trpko in straš- no besedo in zaslutili v njej nekaj težkega, bedi po- dobnega. Brusi, iz domačega kamna so jih kle- sali, so življenju teh ljudi dali posebno vsebino, ta vsebina pa je pomenHa denar, gostilno, laj- biče in gosposke klobuke, pomenila pa je še nekaj drugega: bolezen, neustavljivo morilko družinskih očetov, ki so zapuščali tam pod Lo- gom in Donačko goro jok otrok in kletev žena. 2e več let so v teh kamnolomih lomili in klesali ogromne klade kamna. Spravljali so ga v dolino, na železniško po- stajo, od tam pa je ka- men odromal v svet, v to- varne in trgovine. Z do- bovškim kamnom so bili v svetu zadovoljni. Dan za dnem so po pobočju pela dleta in nabijala kladiva: proizvodnja, ki je bila v lasti veleposestnikov, nI smela zastati. In kamenar- ji so klesali in grizli go- ro. Kamnoseštvo se je najbolj razbohotilo okoli leta 1820. Takrat je kam- nolome imel v lasti Jurij Plavčak, v njih pa je bilo zaposlenih nad tristo lju- di. Kamne so prodajali po vsej Evrooi, rajžali pa so celo v Grčijo in Turčijo. Pridne kamenarje pa je kot zla senca spremljalâ bolezen silikoza . . Kamnolomi so prehajali iz rok v roke, kamenarja so umirali in rojevali so se novi. Fantiči, stari 15, 16 pa tudi manj let, so bili sprva »trebliči«, po- tem pa so postali klesar- ji, kamnarji. »Treblič« je bil človek, ki je najprej počistil rušo, pod katero so slutili kamen, posekal drevje in ruševje in vse skupaj pripravil za izkop dragocenega kamna. Kot njegovi očetje in dedje je tudi on bil garač, je tudi on, ne da bi pomislil na posledice, začel misliti, da kdaj postane kaj več. Ta več je pomenilo klesar, tisti, ki se mu kadi pod nos prah izpod dleta, zna- nilec silikoze. Poleg tre- bičev in klesarjev so bili za ta ijosel potrebni Še furmani, kmetje, ki so se ukvarjali samo s pre- vozom kamnov, ki so ne- malokrat tehtali tudi pet, šest ton. Kamne so vozi- li z velikimi vozml, ki jth danes skorajda ni več. Pripregli so eno ali še dve vpregi, živina je mukoma smairovala bregove in klan- ce, izpod koles se je ka- dilo — povsod pod temi tli je enak kamen, kamen za bruse. Tudi ta prah je silil v kmečka pluča, v pluča furmanov. Pred sili- kozo niso bili vami niti oni. Nemalokrat se je ka- men z voza strgal, zdrvel po bregu, se kotalil mimo hiš . . . Vrag vzemi silikozo! Kočarji, srednji in maj- hni kmetje so leta in leta delali za Hermetra, za Plavčakovo Marijo In Ju- rija, Mordeja, Cigroserja, Spora, Oplotnika in dru- ge, vse dokler ni kmalu po vojni kamnolom prev- zela država in jih zdru- žila v podjetje za izdelo- vanje brusnih kamnov za vse potrebe KAMBRUS. Kambrus je deloval do leta 1959, ko so ga ukinili zaradi silikoze, ki je vse preveč razsajala med ljud- mi, ki jim je bil ta težki poklic takoreč edini vir dohodkov. V teh hribih je denar privezan na bilkah, grmovju in njivicah, obe- šenih na strma pobočja. Ljudje, preklinjajoč: »Vrag vzemi silikozo, de- nar smo pa le imeli«, so odhajali delat drugam, kamnoseštvo je izumrlo,. le Vinko Kitak, ki ga ni- smo mogli dobiti, ne iz- pusti dleta iz rok. Denar ki mu kapne v zgarane roke, je za živinče, slad- kor, moko . . . V Logu pri Dobovcu ži- vi Matevž Pavlovič, kame- narski furman, eden red- kih, ki še ve kaj povedati o kamenarstvu. Kamne je vozil za Marijo Plavčak, ko pa so po vojni ustano- vni Kambrus, je kot vsi ostali odšel tja in furai naprej. Furai in fura i tal, klel in goltal prah izpod koles. Silikozni prah. Vrag vzemi silikozo! »Z enim parom volov sem furai kamne, okrogle, kamne za fabrike, za Kra- gujevac in Kamnik in kaj vem, za kam še vse. Teh- tali so takole, kaj bi re- kel, okoli 2500 kg pa tudi kaj malega več, drugi, z močnejšimi vpregami pa so furaili tudi po 6000 kg kamne. Spravljali smo jih v Dobovec na vlak, spo- minjam pa se, da so oče, tudi kamenjar, 39 let so bili stari, ko jih je pobra la s'likoza, povedali, da so jih še prej vozili s kon- ji v Poličane. Čeprav je bilo hudo, je bilo pa le več denarja kot sedaj. Vse je kopalo: reveži, ba.ltarji, močni kmetje in tisti, ki niso imedi nič. Od kdai obstajajo ti kamnolomi? Kaj bi rekel: še moj oče niso vedeli povedati! Da ima samo Kitak obrt? O, ne, oni Križnik tudi pa še nekateri drugi. Je hudič zdaj, ko nimam penzjona. Nismo biOl za^ varovani, veste, takrat je bil denar pa nihče ni po- mislil na to.« Silikoza žre Kitaka, menda jo čuti tudi Ma tevž, v Dobovcu pa živi Jožef Fric, visok, m9čan kmet srednjih let, strme- ga pogleda in krepkih be- sed. Tudi on, tudi on je vozil kamne, takšne po pol tone z enim parom do dve toni je še tudi šlo z dvema voličema, za tri tone in pol sta bila ркз- trebna že dva para, kar pa je bilo več, so pripregli še en par. »Grom ska strela, ko sem žlajfal, se je tako ka- dilo, da sem biil bel kot mlinar. Zlajfal sem in žlajfal, furai in prifural silikozo. Jaz sem vozil za Plavčakovo, ta je bila naj močnejša, okoli 250 ljudi je imela zaposlenih. Saj so bili še drugi, manjši, »fretarji«, malenkostnik bi rekli temu po naše.« Jožef še ima svoj voz, težak voz, da mu ga ni para daleč naokoli. Kame- narski voz. Narejen je bil okoli leta 1900, imeli so ga še njegov oče, tehta pa 800 kg. Takšnih ni več, razbili so jih in skurili, kaj bi z njimi. Kjer je težko delo, misli na glas Jožef, so tudi ne- sreče. 1914. leta je enega trebiča ubilo. Vozovi so bili še zlasti nevarni: tu in tam se je kaj odpelo m nesreča je prišla. »Saj veste, nesreča niko li ne počiva. Pri f uran ju mora biti človek nadvse previden, da je ne skupi Kolikor iih ni pobrala si- likoza. so jih dajale ne- sreče, če pa so se izog- nili še teh, so se, prepolni denaria, naT>ili in pretepa 11 po gostilnah. Tistihdob je pijančevanje cvetelo, prepevali so noži in pišto- le. Kamenar le bil trd in nedostopen človek . . . Vrag vzemi kamne in silik070. brundalo v brk kmetiči pod Logom, nad Dobovrem. nod Donačko goro, štajerskim Trigla- vom. Tako nravi io tam Zakraka vrana m odileti, v daljavi poje dleto in prah ^kriva borno zele- nje. Kitak še kleše, nekaj časa še. Revnih pogrebov že ne- kaj časa ni več. Pogrebov, za katerimi so šli kame- narji, furmani in trebliči, jokajoči otroci in prezgo- daj ovdovele ženske uve- Uh lic in teles. Brez var- stva in upov. Tudi sinkoze bo kmalu zmanjkalo in spomin na kamenarje bo izimirl, os- tal bo le še zapis v leksi- konih, krajevnih kronikah in župnijskih anallili. Le denarja je v teh prekle- tih hribih še vedno pre- malo. Vrag vzemi siliko- zo .. .! MILENKO STRASEK Jožef Fric ima pod šupo spravljen voz, težak kamenar- ski voz. Voz, ki ne služi ničemur in nikomur. Prodal bi ga, edini kamenarski voz pa ne najde kupca. Tudi muzeju bi ga dal, menda tudi tam odkupujejo takšne reči. Matevž Pavlovič, kamenarski furman, s spomini še živi v tistih, kamenarskih časih. »O, imeli smo denar, če smo le delali,« pravi in žalostno pogleduje v na pol spomladansko na pol zimsko sonce. St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS POKLICNO USMERJANJE ROMAN BOBEN^ Srednje ekonomske šole, ki so verjetno že dobro poznane, usposabljajo za potrebe gospodarstva in družbenih služb ekonom- ske tehnike. To je ime po- klica, ki pa ga radi da- jemo tudi tistim pokli- cem, ki so mu podobni in se zanje lahko usposobimo v srednjih ekonomskih šo- lah. Prav to bi morali da- nes bočno razmejiti. Ni vseeno, za kakšno smer se bomo pri vpisu odloči- li. Poznamo namreč poseb- ne oddelke, kjer se lahko usposobimo za ekonom- ske tehnike. Druga smer pa usposablja ekonomske tehnike turistične smeri. Tretja pa upravno-admini- strativne tehnike. Vsak od teh poklicev ima svoje specifične zahteve in zato je tudi pouk za vsako smer prilagojen bodoče- mu delu. Bodoči ekonom- ski tehnik se bo moral po- svečati v času šolanja v največji meri naslednjim predmetom: slovenskemu jeziku, knjigovodstvu, mar tematiki, blagoznanstvu, gospodarskemu poslova- nju, politični ekonomiji in še drugim. Upravno-admi- nistratdvni tehnik pa bo največ časa porabil za uče- nje stenografije, strojepi- sja, slovenskega jezika, pi- sarniškega poslovanja, ekonomike jxxijetja, s po- slovno tehniko in eviden- co itd. Za ekonomske.ga tehnika, ki se bo odločil za turistično smer, pa ste gotovo uganili, kakšna je posebnost njegovega izo- braževanja. Učiti se bo moral še dva tuja jezika in pridobiti bo moral ne- katera znanja, ki jih osta- li poklici iz te družine ne potrebujejo. Veliko učenk me je spra- ševalo, kjer se lahko vpi- šejo v dvoletno adm.nistra- tivno šolo. Te v Celju ni- mamo. Ukinili so jo pred leti in namesto nje je v sklopu ekonomskega šol- skega centira Celje nastala štiriletna upravno-admini- strativna šola. Obstajajo pa dvoletne poklice admi- nistrativne šole v Ljublja- ni Mariboru, Kranju, Ptu- ju in še nekaterih krajih. Absolventi takih šol dobi- jo naaiv poslovni admini- strator. Lahko pa nadalju- jejo šolanje v tretjem let; niku upravno-administra- tivne šole. Poglejmo še, kakšna de- lovna mesta zasedajo tisti, ki zaključijo srednjo eko- nomsko šolo. ïikonomski tehnik se lahko zaposli kot ifnančni knjigovodja pri vseh delih, ki so poveza- na z računovodstvom, bla- gajniškim poslovanjem, plačilnim prometom, obra- čunom osebnih dohodkov, finančno kontrolo, dela v zavarovalnicah, bankah itd. Absolventi Upraivno-admi- nistrativne šole pa se bavi- jo z administrativnim de- lom kot npr. pisarniško poslovanje, stenografira- nje, strojepisje itd. Turi- stici tehnik bo seveda za- poslen na čisto drugačnih delovnih mestih. Izdeloval bo predračime za turistič- ne uslug-e, ukvarjal se bo z obračunavanjem deviz v menjalnicah, delal bo v tu- rističnih agencijah, lahko bo turistični vodič — na kratko — delaLbo na vseh tistih delovnih mestih, ki spadajo v turistično dejav- nost. Upam, da ste že opazili tudi eno od bistvenih raz- lik med temi tremi poklici. Ekonomski tehjiik bo imel le malo stikov z ljudmi, dokaj več upravno-admini- strativni tehnik, zelo veli- ko pa bo imel opravka s strankami turistični teh- nik. In zato je prav pri tem poslednjem potrebno imeti sposobnost za uspe- šno komuniciranje z Ij^ud- mi. Za vse tri poklice se za- hteva normalen vid — z možnostjo uporabe očal. Dober sliih, normalen go- vor — posebno za tiste, ki bodo imeli veliko oprav- ka s strankami spretne ro- ke in prste (strojepisje in stenografija), dober spomin, sposobnost opazo- vanja, organizacijske spo- sobnosti, sposobnost za učenje tujih jezikov (turi- stični tehnik). Vsi pa mo- rajo seveda imeti ra2îvlt čut za odgovornost m biti morajo pri svojem poklicu zelo sam osto јш. V ekonomskem šolskean centru Celje in gotovo tu- di v drugih pKxiobnih šo- lah zahtevajo pri vpi- su v upravno-administra- tivno šolo zdravniško spri- čevalo, da ima učenec zdrave oči in roke. Mislim, da je to zelo upravičena zahteva, če vemo, kaj vse bo moral delati obsol- vent take šole. Zanimanje za vpis v te vrste šol je izredno velik in prednost bodo, razum- ljivo, imeli tisti učenci, ki bodo končali osnovno šo- lo z boljšim učnim uspe- hom. Posebno bodo upo- števali ocene iz slovenske- ga jezika, matematike in tujega jezika. Sprejenmih izpitov, za katerekoli mn iispitov, za katerokoli smer, ne bo. Pa še pwDdatek za tiste, ki se nameravate vpisati na ekonomski šolski cen- ter v Celju. Vpisovanje bo od 19. do 25. junija. Ta rok bo z nekaterimi izje- mami veljal tudi v drugih ekonomskih šolah. Več na- vodil boste našli v »Infor- macijah«. Pravočasno se pozanimajte za sprejem v internat — če je to po- trebno. čez štirinajst dni vam bomo poslali na šole tudi seznam vseh podjetij in ustanov, ki v prihod- njem šolskem letu namera- vajo " podeljevati štipendi- je za to vrsto šol. Za konec pa še tole mi- sel: »Kadar je po nekem poklicu preveliko povpra- ševanje, je dobro misliti na zapuščene poklice«. LE ENA ETIKA Dr. Ivan Kopač-Pauček ni zadremal na lovorikah, s katerimi ga je ovenčala topla človeška, tovariška hvaležnost ranjenih borcev iz Šti- rinajste in drugih enot. Svojo bitko bije naprej kot vodilni zdravstveni delavec, organizator, kot politik v zdravstveni sferi, kot mentor mlaj- šim in kolega ter svetovalec vrstnikom. Je zdravnik kaj posebnega? Bi moral biti kaj posebnega? Čemu pripisovati nad vse ostale poklice dvignjen družbeni status? Je zdrav- nikova etika nad drugimi ali del celovite etike? O tem naj teče danes beseda. Danes in še prihodnjič ... Predvsem je treba najprej zapisati, da ima dr. Ivan Ko- pač svoj poklic rad in bi, če bi še moral enkrat znova iz- birati, ponovno izbral poklic zdravnika. Na mnenie, da ljudje da- jejo zdravniku najbolj cenjen družbeni status, da ga po- stavljajo na najvišje mesto med izobraženci ter da so zaradi tega zdravniki tudi najbolj izpostavljeni, je dr. Kopač takole odgovoril: »Ne glede na družbeno Ureditev ima vloga zdravni- ka, zdravstvenega delavca Sploh večjo težo, kakor vlo- ga kateregakoli drugega de- lavca v proizvodnji ali kjer- koli. Zakaj? Zato ker je po tej svoji družbeni vlogi za- dolžen za najbolj delikatne Interese človeka, za zdravje Človeka, za njegovo življenje In smrt, ki naj jo čim dlje Odloži. Je to poklic poseb- nega družbenega pomena. S '<îTn pa ne mislim, da ima ïiôke družbene privilegije.« Seveda pa se tudi dr. Ivan Kopač strinja z ugotovitvijo, da v izrazito razredni druž- bi, zaostali in razviti, zdrav- nike diferencira zavest, so- cialni izvor in okoliščine. Zdravniki, izraziti humanisti, so omagali v spopadih s I>o- sledicami bede in se posta- vili na čelo revolucionarnih gibanj, da bi odpravili vzro- ke pomanjkanja, krivic. Ta- ki so bili Allende, slavni Che Guevarra in mnogi drugi. Al- bert Schv^eitzer kot huma- nist v najširšem pomenu be- sede je kot vzornik gotovo zvezdniški, predvsem pa bo gati zdravniki bogatih ljudi. Vse to naj bo zdravniku v naši družbi preseženo, ne- sprejemljivo. V kakšni druž- beni klimi živi in dela zdrav- nik pri nas, kjer se vedno več ljudi bolj in bolj zave- da pomembnosti in nepogre- šljivosti slehernega poklica v proizvodnji in vseh ostalih družbenih dejavnostih? Dr. Ivan Kopač razlaga svoje misli takole: »Predvsem je treba prizna- ti, da ima sociaUstična-sa- moupravna družba več os- nov za razvoj humanizma od vseh dos.ej znanih sistemov. V razrednih družbah je zdravnik trgovec s svojimi storitvami. Je, hoče ali no- če, pod vplivom denarnega Moloha, s katerim se seve- da bori ali pa mu podle- že... Nova socialistična de- mokracija s svojimi samo- upravnimi mehanizmi ne sa- mo omogoča, maiveč zahte- va moralno-etične zavesti, vesti in odgovornosti zdrav- stvenega delavca. V močno izpostavljenih načelih socia- lističnega humanizma je zdravstvena služba brez dvo- ma prva v spregi. Zdravnik je zavezan varovati vsaiko življenje, poudarjam od spo- četja naprej, skrbeti za zdravje in življenje člove- ka.« Od Hipokratovih dni na- prej prisegajo zdravniki na humanizem. Zato njihov »pro- fesionalni predmet« ni le bo. lan ali od bolezni ogrožen človek. Je tudi boj za hu- mane odnose med ljudmi јп napredek človeštva in člo- večnosti, za človekovo sre- čo. Kaj pa je človekova sre- ča? To je zdravje in social- na varnost. Na te dimenzije širi 2idravniški kodeks nalo- ge in pravice zdravnika. »Vse to pa seveda terja od zdravnika več,, kot samo ob- našanje in dialog na temelju principa »daj-dam«. Ta polo- žaj terja več, terja veliko požrtvovanja in dobro mero etičnih lastnosti.« Zato, ker se pač vse to od zdravnika pričakuje, me- ni dr. Ivan Kopač, so po- skusi in terjatve рк) nekih natančnih merilih s štopari- co in cenikom v roki, banal- nost, ki bi ji ne smeli plo- skati. Seveda pa bi bilo ze- lo nespametno v tej naši po- trošniški razgibanosti zahte- vati asketizem, misionarsko, bosonogo samaritanstvo. Ko pa je plediral za sixxioben materialni položaj zdravnika, ki bi ga vsaj delno osvobo- dil skrbd za materialno ek- sistenco, seveda ni mislil na razkošje, na rožnato brez- skrbnost. »Daleč od tega, da naj zdravnika ne briga, od kod denar, ki je namenjen za zdravstveno dejavnost. Rav- no zato, ker je humanizem širši od zdravnikovih poklic- nih opravil, bi bilo neetično neodgovorno trošiti družbe- na sredstva.« Tako dr. Ivan Kopač nato etično področje pripelje dva voza. Manjšega, zdravnike, zdravstvene delavce, kolek- tive — m večjega, družbene dejavnike, ki tudi lahko in morejo razporeditev družbe nih sredstev naravnatd na manj važne potrebe in na škodo boljše zdravstvene var- nosti delovnih ljudi, recimo v luksuzne palače, marmor-. nate fasade, reprezentance itd. »Čeprav, treba je priznati, je ekonomiziranje v zdrav- stvu, ne komercializiranje, tudi del etike. Ne more biti vseeno, koliko kaj stane. Zdravnik je član te naše družbe, zato v skupnih eko- nomskih naporih ne more biti izvzet... Bilo pa bi skrajno neetično, če bi vztra- jali slepo pri principu ren- tabilnosti. Brezčutni in hlad- ni elektronski računalnik bi brez sramu izbruhal podatek, da se starejših, neaktivnih ljudi ne splača zdraviti. To bi bilo nehimiano, poslušati tak rentabilnostni račun, saj končno vemo, da ravno sta. rost povečuje ix>trebe po zdravniški negi, oskrbi, po- gostejših pregledih ... Torej je ena sama etika, obča, družbena, vse obsegajoča. Zdravniška etika je samo en del — čeprav izredno po- memben del. Humano je to- rej, da se borimo za podalj- ševanje življenja, za daljšo, lepšo, prijetnejšo jesen živ- ljenja, primemo povračilo za trud in napore, ali kakor pravimo, za minulo delo. Eti- ka zdravnikov, v družbi, ki je humanizem zapisala na pr- vo mesto v ustavi, ne more biü višja od družbenih etič- nih načel in njih uresniče- vanja.« Prihodnjič in za zaključek: O narčelih In možnostih HORTIKULTURA NE MIRUJE Ce lahko za katero društvo rečemo brez kančka slabe vesti, da dela neumorno in vestno, potem lahko za celjsko hortikulturno društvo. Društvo, ki je na dan izida našega časnika organiziralo na vrtu hudinjske šole praktični prikaz pravilne rezi sadnega drevja in dan prej predavanje o pra- vilni in sodobni ureditvi obhišnih vrtov v šoli na Polulah, ima enako predavanje še 21. marca v Vojniku. Kot po na- vadi bo tudi tokrat predaval diplomirani agronom Aleš Slav- ko, predavanje pa bo spremljano z lepimi barvnimi posnet- ki. Predavatelj bo govoril o enoletnem cvetju, o čebuljnicah in gomoljnicah in najbrž še o čem drugem, primernim za obhišni vrt. Obiskovalcev predavanja bo najbrž več kot do- volj. Kako pojasnjujejo svojo pridnost celjski hortikultumi- ki? Preprosto: lastniki novih stanovanjskih hiš na območju Celja in bližnje okolice zasajajo v svojih obhišnih vrtovih med drugim tudi sadno drevje. 2al pa ga mnogi prav v pr- vih letih po saditvi nepravilno negujejo, kar se po nekaj letih bridko maščuje. Prav tem ljudem je namenjen prakti- čen prikaz pravilne rezi mladih sadnih sadik. Predavanja pa niso edina dejavnost celjskega hortikul- tumega društva, ki mu ni vseeno, kako so urejeni domovi Celjanov. Prav kmalu se bo začela prava serija izletov po domovini in tujini, spremljana s strokovno razlago, na kar vas bomo pravočasno opozorili. Da ne pozabimo: predavanje v Vojniku bo 21. marca ob 17. uri. 8. MAREC V PRAVOSODJU Aktiv mladih delavcev pri Občinskem sodišču y Celju vse bolj dokazuje, da živi In dela. Ena pomembnih nalog po sprejetem programu je tudi kulturna dejavnost. Tako nismo pozabili na 8. marec, torej na žene, zaposlene v pravosodju. Sprejeli smo sklep, da jim pripravimo proslavo. V to nalogo je bilo potrebno vložiti mnogo truda in volje, saj nas je mladih komaj devet. A ko na koncu ugotovimo, da uspemo, smo veseli. To pa so nam vsi pri- sotni dokazali zlasti s številno udeležbo in burnim aplavzom. Med- tem ko je tovariš Kmet v svoji pozdravni besedi omenil pomen praznika dneva žena, smo mi mladi izvedli recitacijski del. K so- delovanju so povabili tudi Tamburaško sekcijo Svoboda Gal)erje pod vodstvom Ferda Piliha. Resnično smo veseli, da smo uspeli razveseliti naše matere in žene. saj smo s tem dobili nov polet k nadaljnjemu delu. Z. Z. V VESELI ŠOLI Pionirski odred na radeški osnovni šoli si je zadal za letošnje leto številne naloge. Med najvažnejšimi nalogami Je vsekakor sodelovanje v jugo- slovanskih pionirskih igrah pod naslovom Radost v odkrivanju — lepota v ustvarjanju. V okviru tega tekmovanja so učenci izdelali že lepe turistične prospekte za svoj domači kraj. Vsi učenci smo tekmovali v tekmovanju Vesela šola, ki ga razpisuje Pionirski list m tudi dosegli lepe uspehe. Pravkar pripravljamo idejne načrte, kako bi lahko polepšali okolico šole in sploh svoj kraj. Povezati se mislimo s krajevno skupnostjo Radeče in pripraviti srečanje v krajevni skupnosti. Na kulturnem področju smo se vključili v natečaj Pisana beseda, kamor smo že poslali prve prispevke. Pripravili bomo tudi predavanja o vprašanju Varstva narave v na- sem kraju. Člani likovnega krožka so že izdelali lepe lepake, ki na vsaki strani šole opozarjajo mimoidoče na varstvo okolja. KARMEN STRNAD PIŠE JURE KRAŠOVEC 5 10. stran — NOVI TEDNIK 14. marca 1974 » St. 10 UKRADENI TRENUTKI Bil Je otožen jesenski dan. A ti si prišel kakor veter v maju; nežen in vdan. Vstopil si v moj svet kot dober duh iz pravljice. Roke so se iz- tegnile v objem, ves svet Je bil najin. Dež, ki je prilepil zlat list na veliko okensko steklo, je bil najin pri- JatelJ. List Je posrkal le- poto sonca; midva pa imava tako rada sonce. Veter, ki je list nekaj tre- nutkov pozneje pribil na hladen asfalt, je bil najin sovražnik. Občudovala sva čudo prirode; list je bil simbpl minljivosti in gren- ka kaplja je spolzela v čašo sreče. Prva kaplja ... Najin dan pa se je šele rojeval ... Mnogo kasneje sem raz- mišljala, zakaj sva se med tisočimi našla ravno mi- dva, ki se ne bi smela najti ... Na vse zakaje pa sem vedela samo en odgovor: ljudim, ljubim, ljubim ... Tvoja družina je bila zame le odmišljena stvar- nost, zdaj pa je postala del mene. Vem, da nisem edina, ki ji podarjaš toli- ko drobnih nežnosti. Ni- koli ti ne priznam, da trpim, a ob vsakem naji- nem snidenju iščem tiste mrtve in preproste bese- de: »Ne smeva se več vi- deti . . .« Ne morem jih izreči, a ti veš, kaj čutim, tesneje me objameš in v očeh ti preberem od- govor: »In vendar veš, da te ljudim . . .« Vsa potrtost splahni, v hipu se razblini strah, da bom jutri spet sama, ko boš ure in ure sedel na sejah, da bom v četrtek živela le zato, da bom po telefonu slišala tvoj glas. da bom v petek dolgo v noč sedela ob televizorju in mislila nate. Tudi ob sobotah zvečer, ko ljudje hite v kino, na ples, sem jaz sama. V nedeljo dopoldan občudu- jem mamice, ki vozijo na sprehode svoje malčke, ki jim od zdravja rde ljub- ka lička in si vroče zaže- lim tvojega otroka. Ce bi. ti to povedala, bi ti bilo hudo. Pomislil bi na svojo ljubko hčerko, ki je nič na svetu ne more nadome- stiti. Slišal bi njen veseli glasek, ko ti vošči dober večer, začutil drobne ro- čice, ki te objemajo, ka- dar se vrneš iz službe in pozabil, da sem ob tebi. Meni pa je vsak trenutf s tabo najlepši, iz teh uk- radenih trenutkov je sple- ten moj smisel življenja. MAJA SLABE ZVEZE Gasilsko društvo Trna- va pri Gomilskem je imelo pred kratkim svoj letni občni zbor, ki sß ga je udeležUo okrog šest- deset članov in mladina. Udelžili so se ga tudi za- stopniki Gasilske zveze iz Žalca, KS m ZK. Občni zbor je odprl predsednik Gasilskega društva v Trnavi in po- ročal o celoletnem delo- vanju ob 50-letnici dru- štva. V Tmavi želijo ob- noviti gasilski dom. Raz- pravljali so še o krajev- nih problemih Orle vasi in Sen trupe rta in o' ci- vilni zaščiti, ki je slabo organizirana. Govorili so še o slabi obveščenosti v primeru p>ožarov zaradi slabih telefonskih zvez, kar bi se moralo vseka- kor urediti. Ivan Leskošek Orla vas 2 Braslovče V TRNAVI ŽIVAHNO Zbora volilcev v Tma- vi pri Gomilskem se je konec februarja v Hme- ljarskem domu udeležilo okrog sto občanov. Pred- stavnik občinske skupšči- ne Žalec je v svojem re- feratu govoril o novi ustavi, volitvah kandida- tov v občinsko skupščino ter o proračunu žalske občine za leto 1974—75. Buma razprava pa se je sprožila ob vprašanju osnovne šole v Tmavl. Misel, da v njej nasled- nje leto ne bi bilo ix>u- ka, je občane vznemiri- la, saj je prav gotovo po- trebna in tudi sredstva zanjo ne bi smela biti vprašanje. Ivan Leskošek Orlova vas 2 Braslovče PISMO IZ ZAGREBA Sprejel sem vaš Novi tednik X.epo se vam za- hvaljujem in lahko rečem, da mi je všeč, ker je v njem veliko novic iz šta- jerske. Po rodu sem Šta- jerec, doma iz Frama pri Mariboru, žena pa je iz Malega vrha pri Brežicah. V Zagrebu živim že od 1934. leta. Prosil bi vas, da bi pisali več še o dru- gih krajiih Štajerske. Všeč bi mi biie tudi šaljive zgodbe. Pišete, da imate stoletno pratiko in vesel bi bil, če bi mi jo posla- li. Josip Blažič Vinkovačka 3 Zagreb ' Odgovor: Dobite Jo! BOLJŠI AVTOBUS Ali se bom vrnil nepo- škodovan iz službe? že večkrat je prišlo med de- lavci in voznim osebjem na progi Virštanj-Celje- Virštanj do hude krvi za- radi večkratnih zamud, okvar na progi ali pa ce- lo izostanka avtobusa. To seveda nI krivda voznega osebja, temveč podjetja Izletnik Celje. Kajti le-to pošilja na to progo vozi- lo v izredno slabem sta- nju. Mnogokrat se je zgodi- lo, da je vozilo (po trdit- vah šoferjev in prisotnih potnikov-delavcev) popra- vljeno tik pred odhodom na začetnih postajah ali pa celo med potjo. Tako je prišlo do večjih zamud, kar je povzročilo hudo kri in izgubo časa delav- cev-potnikov. Mislim, da je denar nas delavcev ravno toliko vre- den kot od ostalih potni- kov. Zato bi bilo podjetje Izletnik dolžno, da na to progo da enakovredno ali celo boljše vozilo glede na teren in stanje ceste. Upam, da bo podjetje Izletnik uvidelo problem in temu primemo ukrepa- lo. IVAN KOLAR Kozje 90 NOGOMETNO IGRIŠČE Takoj ko bo v Zrečah zgrajeno novo nogometno igrišče, o katerem pišete v 8. številki NT, si mo- ram iti to čudo ogledati. Igrišče samo sicer verjet- no ne bo tako velika zani- mivost, pač pa lokacija. Stalo bo namreč v Zrečah na drugem bregu Savinje. Da pa bo to možno, bo vsekakor treba Savinjo speljati skozi Zreče. -Ko bo ta načrt uresničen, bo to zopet en dokaz več o veliki sposobnosti naših inženirjev, če seveda tega prekopa ne bodo gradili Amerücanci. Vitanjčan POMANJKANJE ODGOVORNOSTI Ne vem, kaj bi navedla kot vzrok za ravnanje voznika avtobusa, ki je v nedeljo, 24. febniarja vo- zil na relaciji Celjska ko- ča—Štore. Pomanjkanje odgovornosti, morale, kr- šitev dolžnosti? To preso- dite sami! Na postaji Svetina, ki je približno pol ure od- daljena od koče, nas je čakalo 6 potnikov, ko je avtobus šele peljal na končno postalo Celjsko kočo. Pritiskal je hud mraz in to, da smo bili že takrat skrajno premočeni, je pripravilo voznika in sprevodnika do smeha, saj smo se greli, kakor je kdo vedel In znal. Ko so na tej postaji potniki izstopili in je av- tobus odpeljal na Celjsko kočo, smo med stalnim gledanjem na uro težko pričakovali tisti trenutek, ko naj bi se avtobus vr- nil s končne postaje ob 13.20. Toda avtobusa ni bi- lo ne ob tem času ne pet minut kasneje in tisti dan ga vsaj štirje izmed nas nismo več videli, pa če- prav smo čakali do 14. ure in še kasneje. Dva izmed nas sta se že prej vmila nazaj v kočo vsa modra in odrevenela od mraza. Ostali smo vztraj- no čakali naprej. Zaradi obnašanja voznika smo dvomili, da bi nam ustavil kje na sredi poti, če bi se napotil peš v dolino. Osebni avtomobili so bili v tem času redki, pa še ti so bili polni. Nekaj čez drugo uro popoldne se nam je nasmehnila sreča in ustavila sta nam dva voznika, ki sta nas peljala do štor. Sprašujem se, kakšen je odnos tega voznika avto- busa do potnikov. Majhna možnost, ki- bi ga opravi- čevala, bi bila ta, da se je spremenil ■ vozni red. Vse- eno pa mislim,-da bi lah- ko poikazal vsaj malo člo- veškega čuta in nas opo- zoril, da se ne bo kmalu vrnil v štore, oziroma kdaj se bo vračal. Gotovo je namreč bilo, da nismo stali v tistem mrazu za šalo, temveč smo čakali na prevoz. To ni bilo tež- ko ugotoviti. IRENA JAGER Olje V KAJUHOVEM KRAJU Nekaj predstavnikov ta- borniške organizacije Koz- janskega odreda iz Kozje- ga z načelnikom je v ne- deljo, 24. februarja, obi- skalo Bele vode. Zbrali smo se v trgu in se odpeljali z nekaj oseb- nimi avtomobili. Ko smo prispeli v Bele vode, smo morali še nekaj časa pe- šačiti. Veter je pihal in raznašal sneg in nehote sem se spomnila na XIV. ki je Y še hujšem vreme- nu neustrašno korakala, saj so jo bodrile borbene Kajuhove pesmi. Z eno- minutnim molkom ob nje- govem spomeniku smo po- častili njegov spomin. Ve- ter je bril in bili smo za- dovoljni, ko smo lahko stopili v hišo, pred katero je padel Kaj uh. Prijazna gospodarica nas je okrep- čala s čajem in sendvi- čem, ki smo ga komaj dr- žali v rokah — tako je bil velik. Skozi okno smo opazovali kolono vojakov in mladincev, ki so po tridnevnem maršu po po- teh XIV. končno prišli na cilj. TAJDA MEKINDA OSNOVNA ŠOLA KOZJE DRUGIČ NE POZABITE Lepo je, da ste priredili proslavo ženam, ki so to- üko trp>ele v življenju, že- nam, ki so imele deset in več otrok. Toda kako so bile "razo- čarane tiste matere, kate- rih se niste spomnili. Tu- di naša mama (čeprav ni- so moja mama) so bili ža- lostni. »Jaz sem jih tudi rodila enajst, pomagala partizanom, pa se name nihče ne spomni,« je re- kla. Najstarejša hči ie sta- ra 44 let, najmlajši pa 24. Vsi so poročeni in mama imajo 23 vnučkov. Še zdaj imajo skrbi s svojimi ot- roki, čeprav so že veliki in včasih imajo polno hi- šo vnučkov. »Bili st« v neposredni bližini (pri Fužirju). Ctek» njihov sin ima za ženo hčerko Fužir- jeve mame, k meni pa ni- kogar ni bilo,« so žalostno dejali naša mama. Stari ljudje imajo radi in so ve- seli vsake podrobnosti, po- sebno tega, če se spomni- te nanje. Zato jih drugič nikar ne pozabite in Jih obiščite. Niihov naslov je: Matilda Kumprei (Kakrova), Ter 64, Ljubno. Vera Kumprej Odgovor: Obl,iubljam, da mamo obiščemo ob prvi priložnosti. STOJI^ STOJI BELI GRAD .жкд .ОРГ Obzidje, ki je oklepalo notranji grad, nikakor ni bilo vselej samostojen, ne- prekinjen obroč, ampak so ga pogosto prekinjala stanovanjska i)oslopja in poslopja za služinčad, ki so bila vanj vpeta. Taka poslopja so postavljali ob obzidje, tako, da je obzid- je hkrati tvorilo eno iz- med njihovih sten, pona- vadi na mestih, ki so bila zaradi strmih prepadov najbolj zavarovana. V predgradju so bila takš- na poslopja, če so se na- slanjala na obzidje, pre- težno lesena ali pa pozi- dana po sistemu tako imenovane predalčne grad- nje, bila so preprosta in jih ni bilo težko zažgati, če je sovražnik prodrl ta- ko globoko v grajski komplet, da je bilo tre- ba predgradje izprazniti. Tam, kjer so stanovanj, ska ali druga poslopja prekinila sklenjen potek obzidja, so si pri obram- bi pomagali tako, da se je zunanji obrambni hod- nik nadaljeval tudi ob teh poslopjih ali pa je bi- la njihova zunanja stena na vrhu tako prirejena z nadzidki, da Je büo pri- strešje hkrati trdnjavsko utrjeno. V izjemnih pri- merih so v vseJ prizadeti dolžini izvotlili grajsko obzidje in v njegovi no- tranjosti pozidali obokan hodnik, ki je skrbel za pHDvezavo med posamezni- mi deli obzidja. Bil je prastar običaj, da so za različne stanovanj- ske ali gospodarske na- mene postavljali samostoj- biJla poslopja ob obzidju številna, so v nekem smi- slu nadomeščala obzidje. V tem primeru so bila zlasti v svojem spodnjem delu zelo masivna, na od- prti zunanji strani pravi- loma vsaj v spodnjih nad- stropjih brez okenskih odprtin in predrta le s strelnimi linami. Kot smo že omenili, so bila v tem primeru na vrhu obvezno Primer takšnega stopnišča se je v našem gradivu oh- ranil pri okroglem ob- rambnem stolpu na Zov- neku, matičnem gradu ro- du celjskih grofov. Zidna krona Je bila se- stavljena iz nadzidkov in prostih prostorov med njimi, ki spominjajo na nekakšne zobe. Nadzidki so varovali branilce pred sovražnikovimi strelicami. bili vedno toliko visoki in široki, da so strelci lah- ko^ neopaženo napenjaJi svoje loke ali polnili ko- šare s kamenjem. Kadar pa je sovražnik prislonil lestev in pričel plezati na zid, so morali branilci iz varnega zavetja in skozi okenca odbijati napadalce. Obzidja z zidnimi krona- mi so bila v navadi vse dO 15. stoletja, nato pa so stanjšala, tako, da Je ob stanjšani zidni kroni na- stala nekakšna pot. Kjer pa Je bilo do svojega vrha obzidje enako debelo, so prislonili k njemu nekakš- ne lesene galerije ali ske- lete, ki so počivali delo- ma na lesenih tramovih, zabitih v zemljo, deloma na lesemh ročkah, pošev- no opetih v steno. Da pa bi vojščake, ki so se bo- jevali na obzidju, še do- datno zavarovali pred sov- ražnimi puščicami in iz- strelki metalnih strojev, so vrh zidne krone od 12. stoletja dalje nameščali nekakšne galerije, iwkrite s posebnimi varovalnimi strehami. Galerije so slo- nele na tramovih, ki so na notranji in zunanji strani obzidja moleli iz stene, na sovražni strani pa so bile zavarovane z deščenimi oboji, v kate- rih so bile izrezljane reže za puščice, pozneje pa tu- di line, skozi katere so sovražnika polivali z vrelo smolo. Ti pokriti hodniki so bili dovolj visoki, da je bilo mogoče po njih vzravnano hoditi, zato so bili za posadko zelo ko- ristni. BRANILCI NA OBZIDJU na poslopja, namesto da bi, kot danes, združili različne funkcije stavb pod eno streho. Takšna navada Je bila na grado- vih vse do 14. stoletja. Odtlej pa posamična po- slopja v notranjem graždu niso več samostojna, pač pa se neposredno nizajo drugo za drugim. Prej so različne funkcije združe- vali pod eno streho samo na res skromnih gradovih, kjer je bilo na razpolago le malo prostora. Ce so opremljena z obrambnimi napravami. Obzidje notranjega gra- du Je imelo v vsej svoji prosti dolžini na vrhu ob- rambne hodnike, ki so bili dostopni iz bližnjih po- slopij. Največkrat se je bilo mogoče povzpeti na- nje po lesenih stopnicah, poznamo pa tudi primere, ko je bila utrjena zidna krona na obzidju ali graj- ski stavbi dostopna po kamnitnem stopnišču, na- meščenem znotraj stene. hkrati pa so tu pripravlja- li lastno orožje, s kate- rim so se otepali pred sovražnikom. Okenca ali odprtine med posamični- mi zobmi so imela svoja vznožja le nekoliko nad tlemi obrambnih hodni- kov, saj so morala bra- nilcem omogočati, da so lahko spremilali dogaja- nje ob vznožju obzidja, obenem pa streljali z lo- ki in samostreli ter sipali na sovražnika pripravlje- no kamenje. Zobje pa so spričo spremenjenega na- čina vojskovanja pričeli nadzidje zazidavati in vr- hove obzidja izravnavati. Take, . pozneje zazidane nadzidke ali cine lahko še danes vidimo na celjskem ali konjiškem gradu, kjer so posebno lepi. Obrambni hodniki, na- meščeni na notranji stra- ni obzidja, so bili po na- vadi zelo ozki, široki le kakšen meter in namešče- ni v debelini stene, ki se Je tik pod zidno krono St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS NAG!CE ALI ... Doslej sem vestno čita- la naš časopis Novi ted- nik in vselej naj.prej po- gledam zadnjo stran in Ljubezen po svetu, ker mi je zelo všeč. Moj mož je naročnik ш vsi v hiši ga z veseljem beremo, ker je NT vsestransko za- nimiv. In sedaj k zadevi, za- radi katere vam pišem. V rubriki Pisma sem pre- brala sestavek bralca An- tona Volaska iz Dobja »za- kaj golota«. Se sedaj se ne morem umiriti od raz- burjenja. Tovariš Volasko pravi, da bo odpovedal časopis, če boste objavlja- li gole slike. Jaz dos'ej бе nisem opazila na teh slikah ničesar nemoralne- ga. Nasprotno. Mnogo jih je že îzrazito mise\ da ie prav, ker NT nudi razgle- danost in nas seiman.ia z navadami liubezni drugod po svetu. Volasko pravi, da boste s tem -zsoibili več naročnikov. M'slim, da je on edini tak naroč- nik in še to le pisa! za zabavo, ker n^ma ео^олт) kai debati doma. P=še na- dalie. da to ne smda v slovensko kulturo. Kaj pa on sT>'oh ve. kai ie slo- venska kiiHura. če bi to vede!, ne bi kaj takesra na- pisal On je s svoio kul- turo nek'e za Abrahamom in Izakom. Veste, zelo sem jezna, da takle prmi- t'vec p\še o stvareh, o ka- trih' n'ma poima. Oprosti- te. ampak njegovi тог^ч- ni so »švicarski sir« To- varišu svetuiem, naj se гзје poor'me d«la, da bo imel na starost penzüo, ker io s čvekanjem,, ki ra je vam napisal, ne bo. Kaj on ve. kaj je ljubezen po svetu? Vi ste mu Јо leno vs4.k tPden orikpzail, pa še ni zadovo"en. če ie po roč^n. ie njegr-va ž-^na zra- ven niega res resica... Upam, da zaradi nJega ne boste ulonili te zanimive tedenske rubrike, čeprav vam grozi z odpovedjo če en tak »Mojzes« odpove, je pa drugih dovolj. Saj n=smo drugi krivi, Če on g'eda sliko, pa n-ma več moči ne pri živi in ne pri naslikani ženski. Le pametni bodite ш te rubrike ne ukinite. Bomo že našli nove naročnike, če en Volasko odpove. (Najbrž je odpovedal že pri »vsem«). Pa ne mislite, da sem mlada. Sem kmečka žena m imam 33 let, toda sem iza... Zvesta bralka Baheia Odgovor: Tovarišica Ra- hela, malo manj goreče! Ce bomo objavljali pisma »za« in »proti«, povejmo naše mnenje tako, kot mislimo, a spoštujmo mnenje sobesednika. Če- prav je drugačno od na- šega. Poskušajmo ga pre- pričati! Ste za tak dan? Vsi? Sicer pa smo veseli, da vam ,je rubrika všeč in vas vabim, da še kdaj kaj napišete. BO TUDI KNJIGA? Novi tednik mi je všeč, saj je tako naš in pester. Ze'.o se veselim romana Ciganka. Nekaj bi rada v-prašaia. Mogoče veste, če bo tud'" knjiga 'zš'a. da bi io lahko dobili. Kadar bom priš4 v Cel"e. se bom oglasila, če še imate stn-^e'-no pratiko. Bem'iu St-mčniku česti- tf-.m га tako l^no sl'ko na TV L'tib'jana. Vam oa obi- lo uspeha in dobre voMe! Anica Beve Odffo^T^or: Ce bo za ro- man Cfsranka 7p1o veliko 7f»niman1e. se bomo potru- dili in knîîjrn i/dah'. lina- ma, da boste po nrjitiko nrišH še ob pravem črsu. Zfmaniknie ,io. zato nohîti- te! Pa še tole: Pernj ie od navdiišenia nad vašo nnhvalo sl-Vnil. da bo na TV še lepši. 250 MATER Na Polulah so pripravili kar dve proslavi za Dsn ■^рпа, katerih se ie udele- žilo oribližno '>ñO mater od blizu in daleč. Na sam praznik, 8. ma- rec, ie bila proslava v os- novni šoli Polule. Na tej proslavi 30 prvič sodelo- vali tudi učenci glasbene šole. Prireditev je bila na zadovoljstvo vseh zelo le- pa in prisrčna. Naslednji dan, 9. marca pa so proslavo v počasti- tev Dneva žena pripravili tudi v KS Pod gradom. Pri organizaciji in izvedbi so sodelovali SZDL, gasil- sko društvo, DPD Svobo- da in osnovna šola. Na proslavi so nastopili tudi Igralci amaterske skupine Svoboda-Zagreb z enode- janko Vrnitev. Žene so bi- le nad izvajanjem nastopa- jočih pa tudi z pogostitvi- jo zelo navdušene. Prav gotovo si želi-o take po- zornosti za njihov praz- nik vsako leto. P. D. POJASNILO 4 MUČENIKOM Ker se v pismu, ki ste ga nam poslali, niste pod- pisali, ga žal ne moremo objaviti. Urednik SPOMIN Z MORJA Poskusile smo srečo, kajti naš čut srca in hre- penenje po morju sta bi- la tako močna, da nismo mogle vzdržati. Prijavile smo se za ta izlet. Minil je 2. marec, izlet nas kmečk.h žena. Lahko smo ponosne, da se NT in RC tako zanimata za nas, da so nas iz raznih krajev združili in skupno popeljali na naš Jadran, o katerem smo že veliko slišale. Prisrčna hvala vsem tistim, ki so ta iz- let organizirali in finan- cirali. Lepa hvala tudi no- vinarjem, ki so nas tako kratkočasili in seznanjali z raznimi zanimivostmi. Tako nam je bila vožnja zelo prijetna in prekrat- ka. Prav zanimivo je bilo na Lipici. Morda je že bi- la katera od nas na mor- ju, toda tako lep vtis in spomin, kot je bil ta iz- let, ji ne more ostati v srcu. Saj to je bil res- nično praznik nas kmeč- kih žena. To nam je bila edina prosta sobota v ce- lem letu, ko ^ smo pustile delo doma. Katera žena se ne bo ojunačila in vam pisala vsaj nekaj be- sed v zahvalo. Lepa hva- la tudi RC, ker so nam na predvečer izleta zaže- leli srečno vožnjo in vese- lo razpoloženje in nam v ta namen zavrteU tudi dve plošči. Se enkrat prisrčna hvala za vse in vsem. Karolina OCVIRK Zvodno STRINJAM SE, ČE... Tudi jaz se strinjam s tovarišem iz Dobja, da se ukine rubrika Ljubeeen po svetu, vendar pa le pod pogojem, da bo NT s to ukinitvijo pridobil na zanimivosti in privlačno- sti, kar pa močno dvo- mm. Namesto te rubrike bi bilo morda treba uvesti rubriko z naslovom Neu- mnost pri nas. Gradiva zanjo vam verjetno ne bi zmanjkalo niti v sedmih letih. Seveda pa bi ta rub- rika dosegla svoj namen le v primeru, če bi naroč- n:ki in bralci v njej na- šli in prepoznali samega sebe. če pa se to ne bi zgodilo, potem je taka sprememba brez pomena in je bolie odreči se ne- kaj naročnikom kot pa dosedanji vsebini lista. Za tiste, ki zapičijo svoje oč- samo v tistih nekaj kva- dratnih centimetrov veli- ke slike na zadnii strani NT, medtem ko jih vsebi- na ostalega sploh ne bri- ga in zanima, je res zad- nji čas, da zapustijo vrste naročnikov, saj niso za nič drueega kot za samo zgago. Na časopis pa naj bodo naročeni tišti, ki ga teden za tednom z vese- ljem pričakujejo in to prav takšnega, kakršen je. Upam, da bodo predlogi nekaterih naročnikov, ka- ko iz NT naipravitii ne- kakšen »moralni« list, os- tali brez uspeha. Ko na bodo tovarne začele izde- lovati ljudi Í7, pariene bu- kovine ali elastike. vse te »nreerešne m!'>>oma: nos^flle odvp^ in ho-^o {zelnile kar чрте. Do takrat n-i bo notrebno še malo potrpljenla. Vitanjčan Ш-ШМШШ Poročili so se trije pari, od teh: RADE KNEŽE- VIĆ IN SLA VICA GRBIC. LAŠKO ANTON RUTAR, strojni ključavničar, Svibno in JO- ŽEFA KLJUCEVŠEK, pro- dajalka, Počakovo; ALOJZ KRALJ, krojač, Hotemež m ANTONIJA KOVACIC, šivilja, BnmšJca gora. SLOVENSKE KONJICE ANTON BRODEJ, 23, Brezen in VERONIKA PO- GOREVC, 17, Paka; IVAN PAVLIC, 21 in GABRIJE- LA ОЕЛШ, 20, oba iz Lju- bnice. ŠENTJUR PRI CELJU VIKTOR РЕТ.ШЖО, 21, s'JJcopleskar, Šentjur in ZLATKA TOVORNIK, 19. delavka, Botričnica ter EDVARD VODEB, 33, de- lavQC in NADA VODEB, 25, delavka, oba iz Pandó- la. CELJE IVANA PELICON, 90, Celje, J02EPA NOVAK, 83, Vojn-k in ANA S.AMEC 83, Arclin. L.\SKO JANEZ GANTAR, 75, Je- lovo in PAVLA CADEJ, 76, Cumovec. SLOVENSKE KONJICÈ FRANC POGLADIČ, 80, Sp. Dolič; VERONIKA RA- VNJAK, 65, Padežki vrh in MARIJA LESKOVAR, 63, Zg. Zreče. ŠENTJUR PRI CELJU STEFAN KOSTOMAJ, 68. kmetovalec, Cerovec; SIL- VESTER KOROŠEC, 63. kmetovalec. Straža na go ri; ELIZABETA JANCIC, 66, kmetovalka, Osredek; MARIJA ZATLER, 78, upo- kojenka, Ponikva; BARBA- RA SLAKAN, 69, upoko- jenka, Okrog: FRANČI- ŠKA PEVEC, 54, poijedel- ka. Slatina. ŠMARJE PRI JEI^AH JANEZ KRAMPERŠEK, 85, Zadrže in TEREZIJA VOVK, roj. Tržan, 85, Za- drže. ^шammшшÊÊÊ^ÊШBaШÊ CELJE 30 dečkov in 20 deklic. SIvOVENSKE KONJICE 2 dečka in 2 deklici. ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica. ISCEMO GOLJUFA Meseca februarja so or- gani za notranje zadeve na območju uprave javne' var- nosti v Celju sprejeli več prijav, da jih je neananec, ki se je predstavljal za študenta teologije oz. or- ganista ogoljufal tako, da je izvabljal od I.iudi denar, oblačila, vse skupaj pod pretvezo, da jim bo izpo sojeni denar vrnil takoj, ko bo končal študij in na- stopil službo. Na podlagi poizvedb je osumljen teh kaznivih de- janj JURAK Franc, roj. 10. 7. >1939 v Zagrebu, kjer ima tudi prijavljeno stalno bivališče, sedaj pa se na- haja v klateštvu. Visok je okrog 180 cm, podolgova- t^a suhljatega obraza, temne polti, svetlo kosta- njevih kratkopristriženih las, govori slovensko In se izdaja, da Je doma iz Pod- četrtka, Ker predvidevamo, da Je JURAK storil še več podob- nih goljufij in s temi še nadalju.je, prosimo vsako- gar, ki Je bil z njegove strani oškodovan, da to prijavi najbližji postaji mi- lice ali neposredno upravi javne varnosti Celje. V Zrečah ni veliko njiv, zato se je dosti Zrečanov v prvi polovici prejšnjega stoletja preživljalo z živino- rejo. Pasli so dosti ovac m koz po pohorskih gozdovih. Zrečani so se preživljali- tudi s tem, da so nabirali smolo in IZ nje kuhali kolomáz. Zreški »šmirarji« so bih včasih znani p>o tem, da so nabiralci »šmira« in še dandanes se okoličani šalijo na njihov račun Ko je »šmirar« nabral večjo količino smole in jo tudi skuhal, je>ííapregel svojega konja tn s polmm vozom kolcmaza odšel na Dravko polje m hrvatsko Zagorje. V drugi polovici prejšnjega stoletja sta obstojali v Zrečah dve večji posestvi. Na desni strani od Mihela- kove hiše pa do posestnika Tiča in tja čez Knževec je bila zemlja lastništvo družine Vukošek. Na levi strani Dravinje se je razprostiralo večje posestvo družine Ruš- nik. V obeh družinah pa so slabo gospodarili in dru- žina Vukošek je p>osestvo razprodala. Največ zemlje, graščmo in mlin je kupil Martin Kračun. Zemljo na s^gomjem koncu pa so pokupili posestniki Ivan ■\'^erč- nik, Jurij Orož ш Jožef Ravnjak. Ru.šnikovo posestvo je zaradi dolgov prišlo pod prisilno upravo, ki jo je vodil orožnik Tomaž Jurša. Hišo, ki še danes stoji, sad- ni vrt, njivo m travnik okoli hiše je kupil upravitelj Tomaž Jurša, ostalo zemljo pa so pokupili drugi kmet je, največ pa posestmka Rezar in Celšek. Ko je leta 1846 stekla železnica od Dunaja do Celja, so nastale tudi v teh krajih velike spremembe. Na gla- vnih cesarskih cestah, ki so bile dobro vzdrževane, se je nudil bogat zaslužek. Vozniki, furmani, so uneli celo svoje furmanske pesmi. Prilurali so furmani en sodček sladkega vinca. Pod klanček so prifurali, je opešala éiiñnca. Ko pa je stekla železnica, so se zbali za svoj zaslu- žek, zato so prebivalci Konjic, Slovenske Bistrice celo zahtevali, da bi šla železnica čim dalj od njihovega kra- ja. Dosegli so, da so naredili železnico 7 km od Sloven- ske Bistrice in 15 km od Konjic. Ko je železnica zače- la prevažati blago, je živahno življenje i» cestah izu- mrlo. S pojavom železnice se je življenje v Zrečah zelo spremenilo. Les je pridobil na veljavi m ko je 1870. leta bivša Avstrija razdelila srenjske in vaške gozdove kmetom so nastala velika pohorska posesiva, ki so ob- segala tudi do 100 ha zemlje. Velico kmetov je v tistem času obogatelo, veliko pa je biio ponosnih na debele smreke v širnih gozdovih. Takrat se je govorilo, da ima najdebelejše smreke posestnik Ramšak iz I>adeškega vrha. Tudi sam je tako pravil m gorje, če mu niso drugi v gostilni potrdili. Posamezni kmetje so imeli svoje male žage, kjer so sami žagali, les pa potem prodajali lesnemu trgovcu ali pa kar direktno Italijanom. Pohorske kmetije so bile večinoma zelo velike in sosedje zelo oddaljeni dri^ od drugega, živeli so samo- tarska življenja. Posestniku Gnčniku iz Planine nad Kunigondo so ljudje dali priimek »pohorski kralj«. Njemu podobnih pa je bilo večje število pohorskih kmetov. Na Pohorju je bilo vedno več lesa, zato je bilo tudi vedno več lesnih trgovcev in žag. Množile so se trgo vine in gostilne. Pred drugo svetovno vojno je bilo od Konjic do izvira Dravinje v daljavi devetih kilometrov 10 gostiln Ш 7 trgovm. V Zečah Kaplar in Planine, v Zrečah pa Kračun, Unverdorben, Gospodarska zadruga, Višič, Grundner, Fijavž, Borlak in Vidmar. 2age pa, kjer so rezali les, so imeli Ivan Kovač v Radani vasi, v Zrečah Tone Kračun, Gospodarska za- druga, Jurij Orož, Ivan Orož, Grundner, Alojz Fijavž, Lorger, Borlak in Vidmar. Kakor so Konjičani pred leti zavračali železnico, tako so jo potem tudi prosili. In sprosili, tako da je ozkotirna železnica od Poljčan do Konjic stekla leta 1896. Jurij Orož pa je vedel p>ovedati, zakaj je bila nare- jena ie ozkotirna železnica. Po njegovem pripovedova- nju je to dosegel nek vladni svetnik iz Gradca, katere ga ime je pozabil, železnico pa je naredila dežela šta- jerska. Pred začetkom 20. stoletja so v Radani vasi odprli rudnik črnega premoga in napravih -železniški dovozni tir od Konjic do rudnika. Ker je bil ta tir že blizu Zreč, so zreški trgovci prosüi, da bi se ta železnica po daljšala do Zreč. Delati so jo začeli med prvo svetovno vojno, delali pa so jo ruski ujetniki. Po končani vojni so z delom prenehali, nadaljevah pa so v drugr polo- vici 19. stoletja. Prvi vlak je med pokanjem možnarjev pripeljal v Zreče 15. 1. 1920. leta. Zrečani so ta dogo- dek proslavili z veliko narodno veselico. Spr/a so mi- slili, da bo železniška postaja na Kračunovem travniku, lesni trgovec Josip Winter pa je dosegel, da so naredili postajo 100 metrov od njegove žage. (Se nadaljuje) Graščina v Zrečah, sezidana v srednjem vel-tu, danes ne stoji več. Jože Volfad: ... in hvala vam, v imenu vsega sloven- skega ljudstva, za toliko slo- venskih življenj! POZDRAVNA BESEDA MAMAM DRAGE MAME! Naposled smo se srečali. Skoraj tri le- ta je minilo, odkar smo se v uredništvu odločili za ak- cijo »Njihovo življenje je materinstvo«. Že takrat smo vedeli, da trpkih, ljubečih, veselih, ponosnih in žalost- nih zgodb naših mater z več kot deset otroki ne bo tako hitro zmanjkalo. A danes moramo priznati, da je vaše število prekosilo naša priča- kovanja. Ne le zato, ker so vaše življenjske podobe na- trosile mnogo novih spo- znanj, misli in toplih obču- tenj пал1, novinar.iem, in še posebej našim bralcem, ki so izbrali rubriko »Njihovo življe- nje je materinstvo« za najpopu- larnejšo. Temveč tudi zato, ker smo vsak dan bo4 ču- tili, da z našimi zgodbami slikamo neko življenje, ki je temu, današnjemu času si- cer že odmaknjeno, a mu lahko toliko lepega in tudi hudega pove. Pesnik Kajuh je zapisal: Premno.ço mater je izdihnilo na porodu, ko so življenje dajale narodu. Premnogo jih v solzah je zaihtelo: čeprav umrem sam, moje dete bo živelo. In prav ta prelep občutek pa čerpav v neusmiljenih ča- sih tegob in gorja, a zato s toliko več pristne ljubezni, cvete iz vsake naše zgodbe. Morda je prav nasprotje med razmerami, med nelah- kimi potmi ho,ie do boljšega kosa kruha, nenehni spopad materinstva s kruto resnič- nostjo življenja. Morda je to tisto dragoceno darilo, ki ste nam ga dale. Kako se mora človek boriti za najlepše, za človeka. A res je seveda, da zna to najbolje samo mati. In še posebej tista mati, ki hoče večkrat, mnogokrat za- čuti oti^okov prvi jok in tudi takrat, ko je najbolj hudo, reče: Ce jih ima devet kaj jesti, tudi za desetega ne bo zmanjkalo. Z našo akcijo »Njihovo življen.}e je materinstvo«, nis. mo hoteli povedati, da je bil vaš poklic biti mati in žena. Ka.iti tudi na očeta ne sme- mo pozabiti, še posebej da- nes ne. Najbrž tudi tega ni- smo hoteli povedati, da je današnji čas naklon.ien mno- .gim rojstvom in velikim dru- žinam. Kajti že med našo akcijo smo srečali mame. ki jih je okolje celo malce po- strani gledalo zaradi številne družine. Natrosile ste nam tudi zgodb, v katerih je do. sti sonca odsevalo prav tako temne sence. A vse to je življenje. In prav to smo hoteli In smo z vami pove- dali — vaše zgodbe, vaše živ- Цепје, vaše materinstvo, to jie resnično lepa himna pra- vemu življenju z vsemi mno- govrstnimi koreninami. Him- na, ki bodri, spodbuja in uči. Želimo, da se danes med nami najbolje počutite in v imenu vseh sinov in hčera in v imenu tistih, ki se tež- ko odločajo — hvala za to- liko slovenskih življenj. S temi besedami je na ne- deljski prireditvi poadraivil glavni urednik Novega tedni- ka in Radia Celje Jože Vol- fand zbrane mame in tako začel sklep dve in pol leti trajajočo časopisno akcijo, ko smo pisali o materah, ki so darovale življenje desetim in več otrokom. ZNAMENITA PRIREDITEV ZARADI OBČINSTVA Nikoli več, razen če kdo v kratkem kaj takega ponovi, takšne prire^tve, kot je bila nedeljska ne bo. Ne bo je zato, ker je bilo med 125 ma- terami, o katerih smo pisa- li samo pet ali šest tak- šnih, ki so bile mlajše od 40 let, to pa pomeni, da žensk, ki bi bile pripravljene prev- zeti tolikšno breme na svo- ja pleča, ni več, ali pa jih je zelo malo. Oto Pestner, pevec, ki ga pozna mlado in staro, je kdo ve zakaj bil obveščen za so- delovanje šele prejšnji dan. Nekje se je nekaj zataknilo. Ko pa je videl, za kakšno prireditev gre, seveda ni storil, kar bi po vsej pra- vici smel, da bi nas pustil na cedilu. Da nastopajo pred tako dragocenim občinstvom, pred sto in več materami s toli- kim številom otrok, ki so skromno živeli in redkokdaj kaj lepega doživele, je s po- nosom in zadovoljstvom na- vdajalo vse sodelujoče. Mogoče, če ne večina, so bile prvič v gledališču, kajti PRIREDITEV OMOGOČILI: Pokrovitelj naše oddaje je bila tovarna športne in modne konfekcije TOPER iz Celja. Obdaritev naših mater so omogočile občinske kon- ference SZDL s celjskega območja. Za pogostitev po spore- du je poskrbel KK Hme- zad Žalec, za cvetlični aranžma na odru pa TOZD Vrtnarstvo istega podjet- ja. Slovensko ljudsko gleda- lišče iz Celja nam je omo- gočilo, da se je priredi- tev odvijala v prijetnem okolju. Založba Obzorja iz Mari- bora nas je oskrbela s knjigami Pavle Rovanove. Trgovsko podjetje Center pa je prisepvalo 40 pet- dekagramskih zavitkov kave. ENKÍ za zabavo, pa naj bo še ta- ko smotrno in vzvišeno, ni bilo ne časa niti denarja. Hote smo pripravili spo- red tako, da je pred njiho- vimi očmi potekala rast, od prvega joka, do samoobtožu- jočih izpovedi velikega umet- nika Ivana Cankarja, ki je toliko lepih zgodb posvetil materam, svoji in vsem drugim. MIMIČIN SPIS: NAŠA MAMA Mimica Colnarič je najsta- rejša med otroci Marije Col- narič, mame, ki je bila tudi v dvorani. To deklico smo naprosili, naj napiše o svo- ji mami spis, ki ga je na prireditvi prečitala. Takole je napisala. Naša mama! Stanujemo v majhni vasici Peredenca pri šmariu. Naša hiša je majhna, s slamo kri- ta. Imamo dve majhni sobi- ci in kuhinjo. Naša mama že od zgodnje mladosti ni imela nič dob- rega. Hodila je pomagat kmetom, da si je prislužila denar za obleko m čevlje. Tudi doma je morala veliko delati, zato Je le malo hodi- la v šolo. Ko je bila stara 19 let, je šla delat v steklarno v Rogaško Slatino. Tu je spoznala našega ata, s kate- rim se je poročila. Ker je bil tudi on reven, sta mora- la stanovati v tujih hišah pri tujih ljudeh. Enkrat jima je celo streha zgorela nad gla- vo. Ker je bilo vedno več otrok, nas niso radi vzeli na stanovanje. Ljudje so starše- ma očitali, kaj bosta s toli- kimi otroki... Tako opisuje Mimica svo- jo mamo, koliko mora delaiti, da so vsi čisti, da imajo je- Bali smo se, da jih veliko ne bo, da bi I ustrašile poti in seveda tudi stroškov. Toda presenetile so nas, kot so nas že voljo. Dva dni pred prireditvijo smo imeli na se; pod rubriko »Njihovo življenje je materinstvo«, tero zadržale doma? A ko je napočila ura, ko so se odprle dv6 res spoznali iz kakšnega testa so naše, saj smei sto skromnih darilc, pa nam jih je zmanjkalo. Tri vrste in pol v parterju gledališča v Ce je čez sto. In z njimi so bili sinovi, hčere, vnul Pretresljivo je bilo, ko je sin na rokah p v avlo, kjer je bil skromen prigrizek. To je bila \ Kljub nesrečni bolezni, ki jo je naredila nepo! trenutki, ko so ji otroci, deset jih je bilo, si Najbolj ljubki pa so bili otroci, ki so p Alfonz Kumer, naš radijski napovedovalec je v besedi spremljal in povezoval točke na prireditvi. № si mogel kaj, da bi neprestano ne »klepetal« z mamami, ko da razen njih, ni nikogar v dvo- rani. Sabina Logarjeva je pogumno stopila pred mikrofon in re- citirala pesem o materi, o tem, kaj pomem' beseda ma- ma, kako jo izgovarjaj.o otro- ci, kdaj. Takšne, kot je bila Sabina, so bile vse hčere naših povabljenk. Mimika Colnaričeva Iz Šmar- ja je ob spremijavi barvnih posnetkov o njihovi družini pripovedovala o svoji mami. Ali je bila katera v dvorani, ki je lahko rekla: o, ko bi otroci mislili tudi takrat ta- ko, ko odrastejo? Franjo Bobinac Je ob spremljavi ansambla Jožeta Rusa in ob spremljavi otroškega pevskega zbora zapet pesem »Mamica je kakor zarja«. * SODELOVALI SO: v nedeMskem sporedu so sodelovali: Aleksander KrošI, prvak SLG Celje Oto Pestner, Franjo Bobi- nac in ansambel Jožeta Rusa Pionirski zbor glasbene šole Celje pod vodstvom Jožice Soko Sestre Rezec iz Laškega Sabina Logar in Slavica Fevžer člani redakcije NT in RC sodelavci SLG 4 gojenke šole za medi- cinske sestre Janez Klanšek Alfonz Kumer V IMENU REDAKCIJE VSEM ŠE ENKRAT VELI- KA HVALA И^ H ^^ ^^ ITNG !en ne prikovala k peči in v posteljo, da bi se at s svojo srčnostjo, življenjsko silo in dobro 12 prijavljenk med tistimi, ki so bile objavljene iljo zjutraj je rahlo snežilo. Bodo snežinke ka- enskega ljudskega gledališča v Celju, smo za- , tednik o ve mame. Imeli smo sto šopkov, o tudi nekatere, ki nam niso pisale, da pridejo. napolnile mame desetih in več otrok. Bilo jih snahe. svojo mamo iz avtomobila v dvorano, od tam pva mama iz Rečice ob Savinji, Ana Veninšek. je mami toplo pri srcu, da se ji vračajo tisti )čiGe in jo proshi, da jih vzame v naročje... sti, koliko morata z očetom prislužiti, da je za šolo, za obleko in obutev. Najbolj pa so Colnaričevi srečni, da so pod svojo streho, skromno in uborno, vendar pod svo- jo. In novo hišo gradijo ... Bili smo tam pred tedni. Hiša raste. Počasi, kot je to mogoče za žep delavca v štorski železarni. Kaj bi bi- lo, če bi mu, svojemu tova- rišu, še skočili na pomoč, da bi njegov živahen šopek otrok končno legel vsaj po parih v eno posteljo. Zdaj ni prostora. SOLZE GANOTJA, PONOSA, SPOMINOV In mame so pogosto sega- le v torbice po robčke, da so si obrisale solze. Privrele so v oči kar tako, mimogre- de... Privrele so, ko je pel Oto o slovesu, ki ga vse matere vsaj vse starejše poznajo. Slovo za krajši in daljši čas, slovo za vselej, slovo čisto njihovega otroka, ki je pvostal odrasel in ni bil več čisto njihov. Solze so privrele na veke, ko je Slavica spomnila ma- me na težke dni med vojno, ko so jim padali sinovi, umi- rale hčerke, ko so bile ma- me bre2:številnlm in brezime- nim sinovom — partizanom. In solze so se utrnile, ko je Sandi Krošl, ta mojster oblikovanja besede posredo- val »Skodelico kave« tako, da so mnoge šele zdaj doumde, zakaj je Cankar tako velik, tako čislan pisatelj. Tisto, da je Ivan Cankar pisal iz svojega srca, iz duše, da ni pisal po ukaau oči in ušes, tisto more na enak način po. vedati le umetnik. Pa so spol- zele solze v Sandijevo grlo ko je bral, pa so bile solzne oči vseh mater in v grlu je stisnilo malone vsakogar, ra- zen morda . otrok, ki so mor- da kdaj poredni, zlobni in krivični pa še ne ... NA KONCU V NJIHOVEM ŽIVLJENJSKEM SLOGU - SKROMNO Ko je bilo prireditve ko- nec je bila v preddverju bal- kona skromna zakuska. Kme. ti j ski kombinat Hmezad je s prigrizkom, čajem in kavico pK)dkrepil mame za pot do- mov. Nekatere spet do noči niso prišle do doma, kajti bile so z Vetmika na Ko- zjanskem, z Gomjegrajskih hribov, izpod Raduhe, in s Pohorja. Skromno, daleč pre- skromno je bilo. Toda kdo ima toliko denarja, da bi jih gostil tako, kot so si te ma- me zaslužile? In skromnosti so navajene. Pri desetih otro- cih so morale biti, pa če so bile grtmtarice, delavske žene ali kajžarice. Bogatin- ke med temi ni bilo ... Domov so naše mame od- nesle spomin na lepo ne- deljsko dopoldne. Nesle so domov drobno knjižnico no- vel in črtic Pavle Rovanove, ki je največ besed na stra- neh svojega knjižnega prven- ca zapisala o ženah, mate- rah. Nesle so domov rdeč nagelj in spoznanje, da so mimo njihovih lastnih otrok vendar še tudi drugi, ki jih spoštujemo, da jih spoštuje in jim je hvaležen ves narod. Besedilo: JURE KRASOVEC SUke: DRAGO MEDVED * ^''sid točk! srečno obsedeli na odru. Ana Rezec je s svojo sestro zapela lepo po domače Tudi medicinske sestre na prireditvi — za vsak primer. VSE JAJ" O NAŠIH MATERAH Ob koncu naše rubrike »Njihovo življenje je ma- terinstvo«, ki je seveda ni- smo opisali senzacionalno, je vendar zanimivo posre- dovati nekaj zanimiVai po- datkov: Џ Največ otrok je med 125 materami, ki smo jih v Novem tedniku predsta- vili, rodila Jožefa Suho- vršnik iz okolice Gornjega grada, ki je v svojem pr- vem zakionu povila 16 ot- rok, v drugem pa še pet — skupaj 21. SuhovTšni- kovi materi se budi hitro množi število vnukov. Pred dvema letoma jih je naštela 16, letos jih je že 32. 9 Največ potomcev, 11 svojih otrok, 37 vnukov in 43 pravnukov, ima Vrečko- va mama iz Hotunj pri Ponikvi. Skupaj je torej imela 91 i>otomcev, ki pa žal niso vsi živi. Uršula Vr^ko je tudi najstarejša med našimi mamami, saj je staa^ 85 let. Kako pa je zapela, _ ste jo slišali prek radia'... # Najmlajšo četico pre- more Colnaričeva mama iz Predence pri Šmarju, ki ima deset otrok, sedem de- klic in tri fante. Najstarej- ša Mimika (nastopila je s spisom o mami) ima 14 let, najmlajša Sandika pa dve leti. # Najbolj enotno četico je imela Tovomikova ma- ma iz PovČenega pri Rim- skih Toplicah, ki je pri trinajstem fantu obupala, da bi imeli pri hiši dekli- co. Od trinajstih fantov jih je živih še enajst, torej še vedno za nogometno mo- štvo. # Največ mater z 10 in več otroki ima celjska ob- čina (24), ki ima hkrati največ delavk med njimi. Sledijo občine: Mozirje 22, Šmarje pri Jelšah 21, La.š- ko 15, Šentjur 15, Sloven- ske Konjice 14, Žalec 12, občini Velenje in Hrastnik pa po eno. Sandi Krošl je pripovedoval Cankarjeve besede o tem, kako je lahko užaliti, kako hi- tro vsaditi žalost v srce ma- tere, da pa nihče drug ne zna tako odpuščati kot mati. Kolikokrat se je tudi tem ma- mam pripetilo podobno. Ve- mo, da kamor smo prišli, so govorile z ljubeznijo o svo- jih otrokih. Slavica Fevžer je najmlajša od desetih otrok Marije Fev- žer iz Mlač pri Ločah. Reci- tirala je Kajuhovo pesem Pi- smo matere treh partizanov IZRAČUNALI SMO Pred tremi leti so pozno poleti začeli novinarji No- vega tednika obiskovati mame, ki so rodile deset otrok in več. V uredništvu so računali — že čez nekaj mese- cev bo rubrike »Njihovo življenje je materinstvo« ko- nec. Pred dvema letoma naj bi büa takšna prireditev. Hudo so se novinarji ušteli. Novi tednik je objavil 125 zgodb o materah, ki si naslov MATI zaslužijo zlatega vpisa v vsak dokiunent pod rubriko poklic. Da, poklic! Statistično smo izračunali, da deset otrok, če ni vmes dvojčkov, lahko ena mati rodi v najboljšem primeru v 13 do 15 letih. Ker pa je otroke treba vzrejati in vzga- jati do polnoletnosti m pogosto tudi čez, nanese pri desetih otrocih čez trideset let »aktivnega materinstva« z vsemi tegobami, skrbmi, odrekanji na petek in svetek od zore do pozne noči. Ko so v uredništvu Novega tednika zbirali podatke, zapisane v zgodbah in iz prijavnic, so ugotovili, da je 125 mater darovalo življenje 1.475 otrokom. Vsaj 1.400 jih je ostalo pri življenju, doraščalo in doras'o. Druga generacija, vnuki naših mam, zberejo številko 1.800, čeprav vseh podatkov nimamo — pravnukov.pa je že nad 280. V uredništvu so zračunali, da bi potomstvo 125. mater napolnilo manjše mestece in če bi se hoteli vsi naenkrat peljati na morje, bi bilo treba sto avtobu- sov in to ne tistih najmanjših. 14. stran — NOVI TEDNIK 7. marec 1974 — St. 9 Na obisku pri Zagoženovih v v Gabriela in Albin Zagožen gospodarita na 8 ha velikem posestvu v Lokrovcu pri Celju. Pol zemlje je pod njivami (hmelj in koruza), polovica pod travo. Pri štirih otrocih sta pravzaprav na po- sestvu sama, saj se vsi štirje šolajo. V hlevu je ob obisku stalo 21 goved, mladih in odraslih, v svinja- ku je, kot gospodinja pravi, prav toliko prašičev z mladiči vred, da kokoši in vsega drugega ne šteje- mo in tega, da je gospodar imel še do nedavnega popoldansko obrt za izdelovanje plastičnih rolet. Kako zmoreta? Z modernizacijo, je bil izgovorjen in očividen odgovor. Do nedavnega je bil hlev za polovico manjši. Lani sta ga podaljšala, znotraj pa se- veda vsega preuredila po so- dobnih, rekli bi najsodob- nejših principih. V hlevu smo videli le dve kravi, sicer pa so vse sami bikci in dorasli mladi biki. Zaradi tega, ker vzreja bike, mora biti na stojiščih odtok za urin tudi vzdolž stojišča, ne samo po- prek za stojišči. Toda bolj interesanten je boks za pro- sto kilogramov. Takšna Zago- vica hleva, kjer je mlada ži- vina, pravzaprav teleta nad sto kilometrov. Takšna Zago- ženova kupujeta in redita na- prej. Ta goveja mladež ni privezana. Stoji na tleh, se- stavljenih iz betonskih re- šetk, skozi Katera pada bla- to in teče urin, tako da je živina vedno na suhem, gnoj pa izpod celotne površine dr- si, kot po kanalu do stojišč, v gnojno jamo. Ta boks mo- reta tudi pregraditi, tako da lahko ločita teleta različnih vzrasti. Zaenkrat Je v boksu še preveč prostora, tako pra- vita, toda ko bo več živi- ne v njej, oziroma ko bodo telički zrasli, se ne bodo mogli toliko gibati po boksu in hujšati. Vse je preračuna- no na hitro vzrejo, na sta- rost do leta in pol in za te- žo okoli 400 Idlop-amov. Se- Gabriela Zagožen: Mehanizi- rana kmeitia še zdaleč ne pomeni manj dela, pomeni pa večji pridelek ob delu od zore do mraka. To pa je nuj- no, kajti stroji, živina, krmi- la in življenje naposled niso zastonj . .. veda se takšnega hleva z be- sedo ne da opisati, zato je takšno stvar treba videti. Torej v hlevu jé razmero- ma malo dela. V glavnem krmljenje, medtem ko čišče- nja skorajda ni. No, za takšno število živa- li je treba veliko krme. Za začetek pitanja up>orabljajo v tem hlevu tudi močna kr- mila, kasneje pitajo s koruz- nim štrotom. Koruzo pride- lajo doma na približno dvo- hektarski njivi. Zgradili sò si silos za koruzne storže, kjer se -koruza tudi suši. V posebni strojni lopi je poleg traktorja in kosilnice celot- na krmna linija, od nakladal- nika, nad hlevom pa je de- po za seno s puhalnikom in prevetrovalno napravo. V na- črtu je silos za silazno krmo, predvsem koruzo. Zagoženova računata, da bo. sta spravüa iz hleva po 12 Albin Zagožen: Sod za spra- vilo gnojnice je seveda hu- da investicija in draga za enega samega kmeta. Seveda bi ga lahko uporabljalo več kmetov, vendar smatram, da spet ni stroj, ki bi lahko šel iz rok v roke ... odraslih pitanih govedi na leto. Na štiri hektarje po- vršin za te namene pomeni to tri glave na hektar, kar je močno čez poprečje v živi- noreji za tržišče. Poleg tega pa pravita, da bi si upala prirediti še več, če bi imela zemljo, kot je kombinatova, njuna pa je predvsem ilov- nata. Koliko ju je stalo vse to? Albin Zagožen pravi, da raje ne vzame svinčnika v roke, ker bi se zgrozil nad šte- vilko, čeravno sta veliko sa- ma naredila. Posojila, ki sta ga dobila na osnovi hranilne knjižice v zadružni posojilni- ci, je bilo premalo že za na- kup gnojničnega soda ... In vendar je šlo. Gotovo so v vsem tudi tisočaki Iz po- poldanske obrti, kajti v ča- su, ko kmet gradi, mu je potreben dodaten vir. Težko gre drugače. J. K. Mladi junčki niso privezani. Tla pod njimi so iz močnih rešetk iz armiranega betona (v skrajnem desnem kotu se to dokaj razločno vidi), tako da blato in urin takoj odtečeta ozi- roma zlezeta med špranje v prostorni kanal pod rešetko. ENOTA NOVI TEDNÏK — RADIO CELJE razpisuje prosto delovno mesto NOVINARJA Kandidat mora izpolnjevati tele pogoje: — imeti mora visoko ali višjo izobrazbo — veselje do novinarskega poklica in nekaj novi- narskih izkušenj — mora biti družbenopolitično angažiran. Osebni dohodek po pravilniku o nagrajevanju. Prošnje z opisom dosedanje zaposlitve in z življe- njepisom pošljite na naslov NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE, Gregorčičeva 5, Celje. Kdo ve, če so razočarani tile piščančki Ko so se izva- lili, jih ni pričakalo kokodakanje mame koklje, marveč gluha tišina, toploto pa ne topla perut, marveč blešče ča električna žarnica. Krivica tem Kalimerovim bra trancem prihaja od odraslih z Izumom umetnih valil- nic. Srčkani so pa kljub vsemu, mar ne? VOLITVE: NE VELIKO, BOLJ KDO! Na torkovi seji občinske skupščine v Laškem so raz- pravljali o odlokih, ki se navezujejo rui volitve de- legacij, določanje števila delegatskih mandatov. Med razpravo je bila izrečerm tudi pripomba, da je glede na število čistih kmetov v občini razmeroma malo de- legatskih mandatov v bodočem skupščinskem sistemu. Na videz res tako izgleda, kajti v laški občini je dejansko skoraj polovica občanov še neposredno ve- zanih na kmetijstvo. Toda to jé število, ne pa druž- beni doprinos, kajti kmetje prispevajo k narodnemu dohodku v najboljšem primeru 20 odstotkov, pa bi bilo bržčaz krivično, če bi v zboru združenega dela obveljal pnncip delitve mandatov na osnovi ključa po številu pripadnikov posameznim socialnim plastem. Končno zbor združenega dela ni edino telo, kjer bodo mogli nastopiti in odločati kmetje. Menda bo v trinajstih krajevnih skupnostih te občine, '•azen mor- da v Laškem tn Radečah, takšne delegacije, ki bi ne imela na seznamu kmetov, pa končno tudi v družbe- no-političnem zboru je predviden en delegat s podro- čja kmetijstva. Naposled pa ni niti važno, koliko delegatskih mest je Krajevne sKupnosti bodo v svojem zboru imele 20 mandatov. V vsaki krajevni skupnosti pa bodo de- legacije, v katerih bo od sedem do 11, pa tildi več iz- voljenih delegatov. Vsak od teh delegatov bo imel pra- vico sodelovati na sejah skupščine, oziroma zbora Krajevnih skupnosti, sodeloval pa bo, če ga bo delega- cija za sejo delegirala in pooblastila. Povsem razumlji- vo je, da bodo delegacije delegirale kme*a iz svoje sredine, če bo na dnevnem redu predvsem kmetij- ska problematika, še posebej takrat, če bo tak član delegacije, ki bo hkrati kmet, družbeno razgledan, informiran in sposoben aktivno delovati m učinkovati. Zato je, kot nam mora biti ob tem jasno, balj važno, kakšni ljudje bodo v delegacijah, da bodo v njih kme- tje, ki kaj vedo in imajo ugled. To je pomembneje kot pa število mandatov. Dobremu in vsestransko podkrep- ljenemu stališču vsak rad pritrdi. J. KRASOVEC INŠTITUTOVA PIVOVARNA Hmeljarski institut v 2alcu nadaljuje s svojo razvoj- no in raziskovalno dejavnostjo. Tako še naprej raziskujejo in razvijajo poizkuse za pridobivanje novih, še plemenitej- ših sort hmelja, vendar ti poskusi ne potekajo tako hitro in forsirano, kot je potekala akcija pri uvajanju novih sort zadnja leta. Hmeljarski institut se bo zaradi študijskih in razvoj- nih razlogov lotil tudi »pivovarstva«. Se letos bodo nam- reč dobili mini pivovarno, v kateri pa bo proizvodnja ko- maj vredna besede, saj bo v eni kuhi proizvedeno le ne- kaj litrov piva. Torej nobenega razloga za veselje med piv- skimi bratci. KMETOVALCI .Agrotehnika Celje s svo- jo blagovnico vam nudi še omejeno količino viso- kokvalitetnih trosilcev za umetno gnojilo znane fir- me »VICON«. Posebnosti trosilca so: — natančnost razprševanja kar pomeni maksimalen učinek v vseh pogojih, ce- lo na položnih terenih — možnost trošenja zrna- kot: žita, razna semena, kemične snovi in organ- tih in praškastih snovi ska gnojila. — širina trošenja se po- ljubno regulira od 2—10 m širine — sestavni deli so iz ne rjavečih jekel in poliestra kar preprečuje rjavenje. V zalogi je še predsezon- ska količina traktorskih obračalnikov FAVORIT 220 — SIP Šempeter. Pripo- ročamo vam, da se odlo- čite za nakup sedaj In ne odlašajte na sezono. St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS Intervju z Otom Pestnerjem OBIŠČITE ME! v nedeljo je na priredit- vi za tednikove mame z de- set alli več otroki nastopil tudi Oto Pestner, ki je peri svojih osemnajstih letih eden najboljših slovenskih pevcev. Res pravi fant od fare, ta Oto! Poje, ko ne pvoje, je do- ma v Celju, ko ga ni doma, je v Ljubljani na zavodu za glasbeno in baletno izobraže- vanje in še morda kje. Veli- ko je stvari, s katerimi se Oto ukvarja, najljubša hobi- ja ali po domače konjička pa sta mu komponiranje in zbiranje plošč. Zakaj si se odločil za glas- beno srednjo šolo? Pravzaprav sem se odločil zato, ker bi rad čim bolj spoznal glasbo.. Zdi se mi nujno, da vsak g-lasbenik, pa naj bo to pevec ali instru- mentalist, pozna glasbo, no- te. Posebej pa želim čimveč vedeti o glasbi zato, ker iz dneva v dan več komponiram in brez globljega poznavanja glasbe bi bilo moje kompo- zitorsko delo zaman. Kdaj pa si začel komponi- rati? 2e prva skladba, ki sem jo posnel na ljubljanskem ra- diu po mutaciji, je bila last- na. Njen naslov je Okna ji odprimo. Potem pa sem se kot komponist za nekaj Ča- sa imiaknil. Toda ne po svo- ji krivdi. Pri nas v Sloveni- ji, pa tudi drugod po Jugo- slaviji, je pač tako, da vsak mlad komponist zelo težko us- pe. In taiko je büo tudi z ma- no. Vendar sem s pomočjo publike pa seveda z lastno močjo uspel. Doslej so mi na ljubljanskem radiu posne- li že deset lastnih skladb. Kmalu bo izšla tudi moja druga velika plošča, kjer bo večina mojih lastnih skladb. Izšla bo sredi aprila in upam, da bo vsem poslušalcem všeč. Kaj pa meniš o stovenski glasbi? Pri nas so zelo slabe glas- bene razmere. Čeprav so tonski studiji dobro opremlje- ni, nam manjka dobrih teh- nikov in zato so posnetki slabi v primeri s tistimi, ki so posneti v zahodnoevrop. skih študijih. Dobri posnet- ki pa so pogoj za dobro glas- bo. No, in tu ti lahko po- vem, da bom poskušal dose- či pri svoji drugi veliki plo- šči vsaj del kvalitete, ki jo imajo tuji posnetki. Kakšne načrte imaš? O, načrtov je vedno veli- ko. Najprej bom posnel veli- ko ploščo, potem pa priprav- ljam, toda ne sam, »majhno« presenečenje za Celjane. Za- upno ti namreč povem, da bomo v kratkem nastopili v Celju VSi tisti, ki smo na takšen ali drugačen način za- sloveli. Imen ne bom našte- val, saj so vsa tako znana. In tvoje sporočilo bralcem? To bi rad povedal vsem mladim Celjanom. Zelo imam rad glasbo in temu primemo kupujem plošče. Kar dobro zbirko jih imam. Najraje poslušam črnske du- hovne pesmi in spiritualne pesmi, klasično beat glasbo, kot na primer Beatlese, Nice, Yes, zelo so mi všeč EL&P, obožujem pa Janis Joplin, Edgar Winterja in Mahalio Jackson. Vse mlade, ki radi poslušajo glasbo, vabim k so- delovanju. Pišite ali pridite k meni in prinesite svoje plo- šče, jaz pa vam bom p>oso- dil moje. Tako bomo lahko vsi poslušali res dobro glas- bo. POVABLJENI STE, PRI- DITE! Damjana MOZAIK OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE MLADINE CEIJE bo do 1. maja organizirala briga- do za akcijo Kozjansko 74. Iz vseh občin celjske regije se bo akcije udeležilo po 12 mla- dincev, povabili pa so tudi po 3 mladince iz pobratenih občin. XXX MLADINSKI AKTIV NA OS- NOVNI ŠOU VERE SL-iVN- DROVE NA POLZELI se s svojim delom lepo uveljavlja. Tokrat omenjamo njihovo de- lo pri čiščenju grobov. Vsak teden odide 5 do 6 mladincev tega aktiva na grobove v oko- lici Polzele in jih očisti. Ne- redko grobove tudi okrasijo s cvetjem. Akcija, ki zasluži vso pozornost predvsem zaradi spoštovanja do mrtvih. XXX OBČINSKA KONFERENCA SZDL 2ALEC je razpisala tek- movanje za najboljšo šolsko nalogo ob obletnici ustanovit- ve OF slovenskega naroda. Za učence 4. razredov je tema spisa »S XIV. na štajersko« za učence 8 razredov pa »Veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še en- krat umreti.« Za nagrajence bodo organizirali izlet po poti XIV., 6 najboljših nalog pa bodo nagradili s knjižnimi na- gradami. XXX M 4 NA BLAGOVNI je uspel kljub problemom, ki jih vse- skozi tarejo, pripraviti ob 8. marcu prijetno proslavo. Te se je udeležilo preko 100 mater, žena in mož. Na proslavi so se spomnili tudi nekdanje upraviteljice šole, tovarlšice Polšakove, ki so jo obdarili s šopkom in ji tako povedali, da je niso in da je ne bodo pozabili. Marta Golež, MA Blagovna XXX v SLOVENSKIH KONJICAH ustanavljajo aktive mladih de- lavcev. Doslej so jih ustanovili ^ 6. Pri u.sta navijanju aktivov imajo več težav. Vse izvirajo Iz nerazumevanja mladih do vloge teh aktivov. Prav zaradi tega nerazumevanja delo zelo počasi napreduje. XXX MLADINSKI AKTIV IZ TA- BORA je pričel X zares edin- stveno akcijo. V neki stari in opuščeni hiši pod Krvavico so pričeli urejati planinsko zave- tišče Čestitamo in dobro ga ureditel x x x MLADINSKI PRIPRAVLJAL- NI ODBOR za proslavo 35-let- nlce konference ZK, ki je bila pri âmiglovi zidanici, že dela. Kot je znano ,se je te konfe- rence •57. IV. 1938 udeležil tu- di Tito. Proslava bo 28. aprila. XXX PRIHODNJI TEDEN bodo v Zalcu ustanovili konferenco mladih v kmetijstvu. Takoj po ustanovitvi bodo pripraviU problemsko konferenco. VEČKRAT NA.M PIŠETE, VEČJE SO VAŠE MOŽNOSTI ZA N.IGRADO. LESTVICA Q 1. PRO ARTE — Moj pra- djed je pucao iz topa 2. Grupa Í77 — Tko te voli više od mene 3. Eingo Starr — Photograph 4. Suzy Quatre — Daytona Demon 5. Barry Blue — Do you wan- na dance Talkšna je lestvica T, fci smo jo po vaáih predilogih sestavidi v naši redakciji. Ponovno vabimo k sodelo- vanju, Pišite nam in glasujite za pesem, ki ram je najbolj všeč. Ш pa bomo v^^ikič ene. ga od tistih, ki nam bodo pisali izžrebaJi in ga nagra- dili z malo ploščo, za kaitero je glasoval. Tokrat dobd nagrado, malo ploščo, Štefi Fajs iz Ponikve. Še nekaj — lestvico, ki ste jo izbrali tokrat, lahko po- sliišate v pet^, 22. marca v mladinsiki oddaji. Pišite pa nam na naislov: Novi tednik, radio Celje, Gregoirčičeva 5, Celje. Tabomištvo je bilo pred desetimi leti in več mnogo bolj razvito kot je na celj- skem območju In v Celju danes. Po ukinitvi okrajnih taborniških zvez je organiza- cija zabeležila občutno stag- niranje. Prenehale so delo- vati številne enote na osnov- nih in srednjih šolah ter v delovnih organizacijah. Se- daj je na območju celjske občine nekao nad 500 članov taborniške organizacije, me- nijo pa, da se bo število predvsem z boljšo povezavo z osnovnošolsko mladino kmalu povečalo na 700. Taborniki, ki so vključeni v odred II. grupe odredov in Zvezo tabornikov občine Ce- lje, so tudi letos pripravili pisan program dela. Ena od primarnih nalog celjskih tabornikov je vsekakor tudi ta, da bodo letos uspešno uredili taborni prostor ozi- roma rekreacijski center v Kokarju, v katerega so do- slej vložili nad 20.000 pro- stovoljnih delovnih ur in ve- liko lastnih sredstev.' Poleg ureditve prostorov in rekreacijskega centra je te- meljna naloga taborništva razširitev organizacije. V svojem programu so celjski taborniki poudarili, da mo- rajo pritegniti k delu čim- več kmečke in delavske mla- dine, poskrbeti pa morajo tudá za svoj podmladek pred- vsem z ustanavljanjem tabor- niških enot v šolah. Tabor- ništvo je še vedno tista or- ganizacija, ki mlade ljudi vzgaja, uči in rekreira. Ta- borniki so med seboj' prija- telji, vedno pripravljeni po- magajti pri različnih akcijah in so vedno v najtesnejšem stiku z naravo. Zato je prajv, da se čimveč mladih ljudi vključi v njihove vrste. To pa bodo člani taborniške or- ganizacije lahko dosegli ta- ko, da bodo z jasnim pro- gramom dela pritegniU mla- de na šolah to v delovnih organizacijah. Interesi mla- dih so vedno bolj raznoliki in zahtevajo temu primemo aktivnost. In le tako, da bo taborniška organizacija zado- voljila vsaj del interesov mla- dih, bo dosegla svoj cilj. DAMJANA Priporočamo TMC v veleblagovnici T ипајо te dni velüko razprodajo plošč. Po polovičnih ali cedo še mžjih ce- nah laliko kupite zares kako- vostne in kar je najvažnejše, še dokaj »sveže« plošče. Danes vam slednjih predstavljamo trt. NEW RIDERS OF PURPLE SA- GE: so pri nas тапј znani, v Ameriki pa veljaijo za en^a naj- boljših ansamblov, zastopnikov tako imenovane coimtry glasbe. Pesem I don't need no doctor je živahna đkladba v stilu ročka, pesem, pri karteri te ob poslu- šanju naravnost poščegeta po podplatih. Sočasno je dovodj kvaditetna, da se jo splača ku- ipitt.. BOB DYLAN: Tega genialnega izvajalca ni treba posebej pred. stavljati. V teijte rubriki vam piriparočamo le, da prisluhnete njegovi plošči George Jackson. Zanimivo je, da je ista sScladba na obeh straneh plošče. Na eni strani se Dylan spreminja sam, na drugi pa sddadbo poje ob spremljavi velilkega studijskega orkestra. Pesem je zanimiva, od- likuje jo besedito. Kupite! CARLY SIMON: sodi med manj Izmed slednjih preidsta^-^ljamo tri. ^tovo, da bo tudi v naših kra- jih dosegla priljubljenost. To si s svojo glasbo nedvomno zaslu- ži. Njene pesmi so lepe, nežne, odlikujejo jih dobra besedila in Jsanimiva sprenrijava. Zvinst gdas- be, ki Jo izvaja, lahko najbolje označimo kot sodobno folk gdas- bo. Pesem You're so vain, ki je na beij ploöä 2aisduži yaäo рогог- baat. IR. stran -- NOVI TEDNIK 14. marca 1974 — St. Ц DOBRE PRIPRAVE Nedvomno največja in najzahtevnejša naloga sindikatov je bila in še vedno je, izvedba volitev. Tu so zaradi novo- sti, ki jih je prinesel delegatski sistem in zaradi izredno kratkih rokov, v katerih so morali izvesti vse priprave, evi- dentiranje, predkandidacijske in kandidacijske postopke, naleteli na nemalo težav. Zanimalo nas je, kako so potekale priprave v žalski ob- čini. Pet predsednikov osnovnih organizacij sindikata smo zato vprašali: Kako so potekale priprave na volitve m izved- ba kandidacijskih jKxstopkov? Kako ste zadovoljni z dose- ženo strukturo? ANDJELIKA GORIŠEK, osnovna šola Žalec: »Svoje delo smo dobio opravili, če- prav je biio zaradi kratkih rokov nemalo težav. Naš ko- lektiv se je sestal dvakrat. Obakrat smo obravnavali gra- diva, ki so nam jih poslali iz občinskega sindikalnega sveta ter opravili vse potreb- ne ix>stopKe — evidentiranje delegatov in njihovo potrdi- tev. V občini smo upošteva- li republiška navodila o struk- turi delegatoiv v občinskih zborih, zato sem s struktu- ro in tudi z delegati v glav. nem zadovoljna.« RUDI SENCIC, Montana Zalee: »Pri nas deluje sin- dikat v treh osnovnih orga- nizacijah. Ker smo predsed- niki še novinci, je vse pri- prave na volitve vodil sekre- tar podjetja v sodelovanju z vodstvi ostalih družbeno-po- litičnih organizacij. Na ve- čih zborih smo po obratih obravnavali predloge za vse možne delegate in Jih potr- dili. Meram da Je dosežena struktura zelo v redu. Prav tako mi je všeč nov delegat- ski sistem, ki zagotavlja tes- no povezavo med delegati in tistimi, ki so jih delegirali.« TINE ZAKONJŠEK, Stano- vanjsko komunalno podjetje: Pri nas so priprave na volit- ve dobro stekle. Žal v na- šem podjetju nismo imeli veliko izbire za delegate, saj mladih skorajda nimamo. Žena pa je prav tako malo. Na razpravah, ki smo Jih imeli v kolektivu, ni bilo no- benih pripomb, saj so v na- ši delegacija resnično sposob- ni ljudje, ki poznajo komu- nalno problematiko in nas bodo dobro zastopali. Tudi s strukturo članov v drugih delegacijah smo zadovoljni.« MARJAN DROBNE, KK Hmezad, skupne službe: »Te- žav v pripravah je bilo pre- cej, saj je volilni zakon po- zno izšel. Dolgo tudi ni bilo razporeditvp delegatskih mest v občinskem merilu Eviden- tiranje smo široko izvedli. V družbeno-političnih orga- nizacijah podjetja smo kan- didate že potrdili. Struktura naše delegacije je zadovolji- va, dve petini je žensk, mla- dine je manj, ker je pri nas skoraj ni. O strukturi dele- ga^tov za družbeno-politični zbor občine m za vodilne funkcije v občim pa menim, da ni idealna, saj je prema- lo novih kadrov.« STANKO BOMBEK, Grad- nja Žalec: Na kandidacijski konferenci smo že potrdili našo delegacijo, ki ima 5 članov. Odločitev na zboru kolektiva je bila soglasna, če- mur se Ш čuditi, saj je stiiiktura naše delegacije za- res dobra. Povprečna starost je 29 let, 3 so moški in 2 ženski. Vs delegati so ne- posredni proizvajalci. Obrav- navali smo tudi občinske predloge in pripomb ni bi- lo, čeprav bi lahko bilo v občinskih zborih m na vodil- nih funkcijah več žena in manj vodilnega kadra. BRANKO STAMEJÒIC USTNI ÖASOPIS — Uredništvo časopisa Kmečki glas je v soboto, 9. marca priredilo v prostorih osnov- ne šole v Planini ustni časopis. Poleg nekaj sto prebi- valcev kraja so bili prisotni še iK>dpredsedrak SRS dr. Jože Brilej, sekretar za kmetijstvo ing. Milovan Zi- dar, družbeno-politični delavci občinske skupščine Šent- jur in uredniki ter novinarja časopisa Kmečki glas. V živi besedi so obravnavali probleme v kmetijstvu, posebno še na p>odroôju Kozjanskega. Na sliki od leve proti desni Jože Guzelj, Jože Bučer (kandidat za predsednika izvršnega sveta občine Šent- jur) in Vinko Jagodič, šentjurski župan. Poto — David Pesnikov o bisk v Grižah Učenci osnovne šole Nade Cilenšek so pred kratkim do- živeli velik dogodek. Obiskal jih je namreč priljubljeni slo- vendd pesnik Tone Pavček, ki je pionirjem tudi podelil Kajuhove bralne značke. V ta namen so učenci pripravili bogat kulturni pro.gram z re- citalom, pevskimi točkami, še prav posebej pa so s svojimi recitacijami navdušili učenci nižjih razredov, ki so drage- mu gostu pripravili nekaj nje- govih pesmi. Po končanem nastopu pio- nirjev je Tone Pavček povedal nekaj svojih pesmi, razdelil učencem, ki so prebrali pred- pisane knjige, zlate Kajuhove značke, nato pa so ga učenci vpraševali o njegovem delu, o njegovih načrtih za bodoč- nost . . . Na koncu se je Tone Pavček zahvalil za lep in prisrčen sper.jem, največje priznanje pa so pionirji dobili, ko jim je pesnik povedal, da tako lepega programa ni videl še na nobeni šoli. Na osnovni šoli v Grižah je letos tekmovalo za bralne značke več kot 200 učencev, zlato bralno zančko pa je le- tos osvojilo kar 24 učencev, kar je nedvomno lep uspeh. JANEZ VEDENIK TOVARNA NOGAVIC POLZELA Lastovka iz Polzele prinaša nove proizvode! — PLER — GOLDEN PANTY — GALA — BRIT PLER in GOLDEN PANTY sta preven- tivni hlačni nogavici, namenjeni ženskam, ki veliko stojijo! GALA hlačne nogavice so izredno fine, ojačane v zgornjem delu in glad- ko pletene. BRIT SO kvalitetne, raztegljive hlač- ne nogavice. Cena je zelo ugodna! FILATELIJA IN Ml Slovenske Konjice imajo v naši republiki prav go- tovo najbolje organizirane mlade filateliste. To pa do- segajo zato, ker so po vseh šolah, razen v vitanjski, ustanovili filatelistične krožke, ki zelo uspešno delajo in vključujejo tudi do 70 otrok. Tudi starejši filatelisti, ki vodijo šolske krožke in filatelistično društvo v Slo- venskih Konjicah, svojemu podmladku ne morejo nu- diti tistega, kar želijo. In želijo jim nuditi — naše, jugo- slovanske znamke! Filatelija je prav gotovo lep, čeprav malce drag konjiček. In tisto »drag« je velikokrat proizvod zbi- ralcev 2inamk. Poskušala bom razložiti. Poznamo dve vrsti ljudi, ki zbirajo znamke: prvi, filatelisti, jih zbi- rajo za hobby, zbirajo jih zato, da se iz njih nekaj na- učijo, da iz različnih znamk sestavijo serijo, ki bo lju- dem nekaj povedala. Druga vrsta ljudi, ki zbirajo znamke, pa so navadni lovci na zaslužek, zbiratelji, ki prekujičujedo z znamkami. Ti ljudje vedo, da je znam- ka vrednost, s katero se da trgovati. Jugoslovanska PTT je do letos veliko bolj podpirala zbiratelje znamk kot pa füateliste. Pri priložnostnih iz- dajah so izšle znamke v tako majhni nakladi, da niso prišle na pisemsko ovojnico, saj so jih zbiralci znamk — lovci na denar, prej odkupili. Ti ljudje delajo naši družbi nepopravljivo škodo, saj znamke p>oleg svoje storitvene funkcije opravljajo še eno, mogoče lepšo: prenašajo v svet našo kulturo, našo znanost, naše zgo. dovinske spomenike in našo doinovino. In če je ta dru- gotna funkcija ovirana, je to škoda, ki jo delajo zbi- ralci znamk naši domovini m, nenazadnje tudi filate- listom, ki skušajo prav estetsko vrednost zmamke še bolj poudariti. Kdo je kriv za tako nesocialistično trgovanje Bo Jugoslovanska PTT svojo škodo ix)pravila in odslej p>o- skrbela, da bomo lahko lepoto jugoslovanskih znamk doživljali vsi, ne samo tisti, ki to miniaturno estetiko lahko kupijo? Odgovor nam bo povedal čas ... Damjana Stamejčič Pod geslom »Veselo s prosvet- nim društvom ,Prežihov Voranc' Jurklošter in njegovimi gosti«, se je društvo tudi letos odločilo, da poleg dramskega dela na doma- čem odru organizira vrsto zabav- no-glasbenih prireditev, na kate- rih bodo poleg domačih članov društva nastopili priznani narodno- zabavni ansambli in ansambli za- bavne glasbe, ki bodo med dru- gim spremljali znana imena na področju popevk kot so na pri- mer Tereza Keso vi ja, Arsen De- dič, Gaby Novak in številni drugi. Prav takšna zabavno-glasbenà prireditev bo že to nedeljo. V goste so povabili ansambel Hen- ček in njegove fante. Prireditev bosta tokrat vodila gostja RTV Ljubljana — znana radijska in televizijska napovedovalka .\jda Lesjak in vodja PD »Prežihov Vo- ranc« Franci Dobršek. Da pa bo na prireditvi res veselo, se bosta potrudila tudi eden najboljših štajerskih humoristov — Celjski Poldek ter stalni in dolgoletni član Šentjakobskega gledališča ii Ljubljane, igralec in režiser An- drej Trupej-Drejček, ki bo s sv» jim smislom za interpretacijo hu' morističnih vlog podal delčei svojega umetniškega ustvarjanja. Za konec naj omenimo še to, da bodo na vsaki prireditvi po- delil; obiskovalkam za njihov — čeprav že minuli praznik —- ne- kaj praktičnih nagrad, za katere je prispevalo društvo samo in tO' di delno Pivovarna Laško, mordi pa še kdo. Te male praktične na- grade bodo za obiskovalke pode- lili z žrebanjem vstopnic. Prireditve bodo v nedeljo, IT marca v naslednjih krajih: prvi koncert bo na Planini pri Sevni- ci ob 11. uri dopoldne, nato st bodo predstavili domačinom i Jurkloštru ob 15.30, tretji koncei pa bo v Laškem ob 18. uri, zi konec pa ob 20. uri še v Rimskil Toplicah. Prosvetno društvi »Prežihov Voranc« Jurklošter VRNITEV IN POBEGI Poročali smo že, da sta 3. marca popoldne iz celjskih zaporov pobegnila zapornika Anton Tempran m Ivan Kot- nik. Po devetdnevnem iska- nju so v Avstriji prijeli An- tona Temprana, katerega so avstrijske varnostne oblasti takoj vrnile jugoslovanskim in tako danes Anton Tem- pran ponovno sedi za zapahi in lahko premišljuje o svo- jih starih in novih grehih. Ivanu Kotniku so na sledi. Zaupanje in dobroto sta iz- rabila tudi dva B. D., oba mladoletniška zapornika, ki sta v celjskih zarK>rih pre- stajala daljšo kazen, dela- la pa v kovinskih delavni- cah. Prvi B. D., iz Leskovca pri Krškem, prestaja zara- di težjih delikto? osemletno zaporno kazen, drugi B. D. iz Jesenic, pa štiriletno. Obi B. D. sta prvič pobegnila ž( lani in to 5. aprila. Prvegi B. D. iz Leskovca so prijel šele po osmih mesecih, dni gega pa po štirih dneh. Vs( kaže, da Ju ptrvi pobeg ii prejšnji prekrški, zaradi ka terih prestajatA dolgoletni kazni, niso spametovali ii sta kljub vsemu načrtovali nov pobeg in ga tudi iapelja la. Zanimivo je, da sta oba i zaporih imela vse možnosti da se kot osebi preoblikuje ta (hodila sta tudi v kino gledališče, na športne teknu in druge prireditve), venda' se nista. Zdaj sta trenutn* na pwostosti, vendar dvomi mo, da bo njuna prosto^ dalj časa trajala. St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS NOV GASILSKI AVTOMOBIL? šmarski gasilci si že manejo roke. Od zadovolj- stva namreč. Ce bo šlo vse po sreči, bodo v najkraj- šem času imeli nov gasil- ski avtomobil TAM 5500 skupaj z opremo. Stroške za avtomobil, za katerega nakup trenutno že teče velika nabiralna akcija (gasilci Šmarja pri Jelšah tega ne zmorejo sami), bo delno krila Zavarovalnica Sava, lastniki družbenih objektov v Šmarju pri Jel- šah јп pa, kot je to že us- taljena praksa v šmarski občini, občani sami. Pred- računska investicijska vrednost avtomobila г op- remo je 27 milijonov, zanj pa so pripravljeni pri- spevati še upravni organ občine 1 milijon, trgovsko podjetje Jelša prav tako 1 milijon, kmetijski kom- binat Šmarje pri Jelšah. TOZD Kmetijstvo udi 1 milijon in pa Dom počitJta Jelšingrad 2500 dinarjev ter vse ostale delovne in družbeno politične organi- zacije. Polog v višini 5 milijonov starih dinarjev pa bo dalo za svoj avto- mobil tudi gasilsko društ- vo samo. Natmani 10 mi- li ionov bodo prispevali še občani. Novi gasilski avtomobil TAM 5500 je že naročen v tovarni in ko ga bodo šmarski gasilci dobili v svojo last, bodo najbolie opremi leno gasilsko društ- vo v šmarski občini. Raz- logov za veselje je torej več kot dovolj. -mst- Zanimivosti Alojz Pocajt Viktor PrevoCnik Na zadnjem občnem zboru prostovoljna gasilskega društva Velenje so med drugim proslavili tudi poseben in redek jubilej: priznanje za petdesetletno sodelovanje v ga silstvu sta prejela Alojz Pocajt In Viktor Prevočnik. Da bo zanimivost še večja, sta se oba isto leto, ko sta stopila v gasilske vrste, tudi poročila in tako letos praznujeta tudi petdesetletnico skupnega življenja, seveda vsak s злчзјо ženko. Alojz Pocajt je po poklicu Čevljar, pK)ročen z Rozalijo, Viktor Prevočnik pa je kovač in poročen z Angelo. Prvi par se je poročil v Gnžah m je imel dva otroka (sinova Danila in Marjana), drugi par pa v Šoštanju in je imel tri otroke — Jožeta, Zoro m Viktorja. In še ena zanimivost: nista se poročila samo istega leta, ampak tudi istega dne in meseca — 11. II. 1924! Res izjem- no! Oba sta še pravi korenini in sta še lansko leto nastopi la v desetini na tekmovanju veteranov. Ob zadnjem sreča- nju, ki so jima ga pripravih gasilci Prostovoljnega gasil- skega društva Velenje mesto (ženi sta seveda tokrat bih doma), sta si zaželela veliko sreče in zdravja v nadaljnjih letih, to pa jima želimo tudi mi. Tekst: Tone Vrabl Poto: L. Ojsteršek Dan žena Zbrale so se, da bi skupaj proslavile svoj praznik 8. marec. Kljub bolečinam, trp- ljenju, ki jih spremlja na pKJti življenja, se je marsi- katera od njih na ta dan po- čutila veselo, razigrano m srečno. Da, sreča — to je pojem, ki si ga danes težko predstavljamo, življenje mo- ramo imeti takšno kot je, brez iluzij. Tega pa se mor- da bolj kot drugi zavedajo slepe žene iz Celja in oko- lice. Ko sem vstopu v prostor, kjer so bile zbrane, je na- stal kraiek molk. Toda le za trenutek, kajti že рк) nekaj besedah sem postal njihov prijatelj in kmalu smo se počutili, kot da bi se že dol- go poznali. Dovolite, dragi bralci, da vam jih predstavim, saj so člani sekcije zveze slepih v Celju, ki so najbolj priza- devne na vseh področjih športa in kulture. To so: VERA REBERŠEK, MINILA FRAS, SONJA ARH, JOŽICA SVETELŠEK. ANICA SKOK, MARICA VIDENŠEK, FRAN CI ZERDONAR, DOLCI VI- DENŠEK. Prisotni so bili tu- di povabljeni: JOŽICA VO- DEB, ANČKA KOROŠEC in MARICA MIRNIK. DOLCI VIDENŠEK je pred- sednik zveze slepih v Celju. Njegova ideja je bila, da se zbero, da Izmenjajo delovne Izkušnje, težave, ki jih ima- jo. Posebej je poudaril, da se naj ne zapirajo vase, da naj gredo v družbo, z njo živijo, kajti le ta jih bo uspo- sobila in rehabilitirala. Veliko sva se pogovarjala. Omenil mi je tudá želje, od katerih pa prav gotovo pre- vladuje ta, da se ljudje, ki so prikrajšam videti svojo okolico, svoje bližnje, uve- ljavljajo na delovnih mestih. Zaveda se, da posamezniki, ko slišijo besedo »slep«, v njej vidijo Človeka brez vsa- kršnih sposobnosti. Zaradi takšnega občutka se človek izogiba družbi, posta- ne neaktiven na vseh pod- ročjih, skratka zapade v re- signacijo. Toda tisti, ki so izobraženi, ki poznajo težave na vidu prizadetih oseb, mo- rajo to pravilno razvunetfl. Družabno življenje je zelo razgibano. Prirejajo kratke ali daljše izlete. Na nje po- vabijo tudi spremljevalce, ki so jim v veliko pomoč. Naj- bolj prizadevna med njimi je vsekakor MARICA MIRNIK, ki je vodič planink, zaposle- na pa je v Železarni štore. Slepd zelo radi smučajo, to- da le, če So prepričani, da je smučišče prosto, brez ovir. Poleg teh dveh, zelo lepih in pri njih priljubljenih di- sciplin zelo radi igrajo igro, ki jo imenujemo »igra z zve- nečo žogo«. Ko smo se poslavljali, so nam v ušesih Se vednr» гт^р- neli zvoki narmomke, kate- re meh je tako veselo raz- igrano vlekel FRANCI 2ER- DONAR, ki ima svoj ansam- bel in igra vsako soboto v Šoštanju v Kajuhovem do- mu. Skratka, življenje ni samo delo, temveč je tudi znanost, kultura in zabava. Ce je to združeno, nastane polno do- živetje. BOGDAN PODPLATAN IŠČEMO NAJDITELJA V petek, 1. marca okoli 13. ure sem v Šentjurju na pošti plačala davek. Ker se mi je mudilo v službo, sem pozabila pri blagajni denar- nico. Denarnica ima obliko hlačk z zadrgo, v njej pa je bilo okrog 114' novih dinar- jev. Lepo prosim tistega, ki je bil na pošti za menoj v vrsti, da ml jo pošlje proti nagradi. Denarnica mi je namreč drag spominček. P. MARJANA, • likaTnica МОПА šent.iur 10. stran — NOVI TEDNIK 14. marca 1974 » St. 10 HUMOR Ameriški romanopisec Sinclair Lewis je nekoč uprizarjal misterij. Nena- doma je prišel prireditelj in vprašal: »Kaj pa pravzaprav po- čne tistih dvanajst ljudi v spalnih srajcah med čla- ni zbora?« »To je dvanajst aposto- lov.« »Zakaj pa samo dva- najst? Saj sem vam rekel, da ni treba gledati na iz- datke! Nočem beračije! Spravite jih vsaj sto na sceno!« Spartanski kralj in za- konodajalec Likurg ni ho- tel zgraditi obzidja okoli Sparte. Ko so ga Spartan- ci spraševali, zakaj ne, je odgovoril: »Zato, ker je zid junaških prsi trdnejši kot vsakršen opečni zid!« Lin Yutang je dejal o ženski modi naslednje: »Sleherna ženska obleka je kompromis med željo, da bi bila oblečena, ki jo ženska prizna, in željo, da bi bila slečena, ki je ne prizna.« SPEČI GA NA GOBEC Je že tako, da lahko človekovo uho sliši več, kot bi lahko. Včasih! Pravimo, da pri nas ni skrivnosti, ni tega, da bi bil člo- vek nad človekom ali kaj podobnega. Pa vendar se motimo. Teh- nika je toliko napredovala, da lahko včasih čujemo tudi tisto, kar ni za naša ušesa. To se je zgodilo pred dnevi lastniku televizorja znamke PHI- LIPS, ko je neprestano vrtel gumbe, z željo za boljšo sliko in boljšim programom. No, dobil je .. . Nenadoma se je vmešal v program čist in jasen glas: »D.4J, speči ga na gobec, smrkovca, bo že priznal!« Daleč od tega, da bi hoteli ugotavljati, čigava frekvenca je ■ bila to, upajmo samo, da Je tisti smrkavec ni dobil preveč na I »gobec« in da bodo tisti, ki so si pač to privoščili, spremenili od- | dajno dolžino, če že ne vsaj dolžino pesti, kot edinega sredst\» za izvabljanje resnice. Morda je pri nas še vedno preveč ljudi, ki so mnenja, da si bodo z nekaterimi klasičnimi metodami ustva- rili priznavanje te družbene stvarnosti in hkrati s tem uničevali tisto, za kar se borimo: za človekovo dostojanstvo, za njegovo pravico, ne glede na vnaprej začrtano potezo krivice. M. SENIČAR SREČANJE V KONJICAH v nedeljo, n. marca, bo ob 15. uri v Domu kulture v Sloven« skih Konjicah zabavno glasbena prireditev z naslovom »Dobimo se v Slovenskih Konjicah«. Nastopali bodo Marjana Deržaj, Jože Kob- 1er in Alfi Nipič, spremljal pa jih bo ansambel Kavalirjl ia Celja. Prireditev, ki bo gotovo pritegnila veliko poslušalcev, bo vodil Mirko Bogataj. Predprodaja vstopnic bo v trgovini Skala v Sloven, skih Konjicah. KONRAD SODIN CIGANKA — povest 1% dumaeíh hribov (3) »Prodati me hoče,« se je oglasilo dekle. »Kupca že ima.« »Kdo to pravi?« »Jaz vem. Tisoč dinarjev si hotel, oni pa ti je ponujal samo dvesto.« »Kateri oni?« »Starec z dolgo, sivo brado in s črno kapuco. Rekel ti je tudi, da se moraš hitro čez mejo zgubiti.« Cigana so te besede silno razkačile. Prebledel je, ustnice so mu zatrepetale, iz prs mu je zadonel zamolkel, skoro živalski glas, vidje je sopihal in zarjul: »Prekleta mrcina! Za grmom si vohata.« »še žival se oteplje in brani svojo prostost,« mu je zabrusila potovka pod nos. »Laže. Vse je narobe čula.« »Ti se lažeš, da ti kar iz ust smrdi.« »Nazaj mora k družini. Tam bodo možje razso- dili, če se ji je res krivica zgodila.« »Tako noro še pišče ni, da ti bo lisici v brlog lezlo pravico iskat. Ne, midve pojdeva v mesto na sodnijo; tam bova vse povedali.« »Vanda!« je zagrmel ciganski poglavar. »Ti veš, da morajo vsi naši moški in ženske baša poslušati. Kaj tiste čaka, ki tega ne store, to veš tudi.« Ciganica se je zopet krčevito oklenila Jerce in jo rotila: »Ljuba žena, ne daj me, ne daj me! Tvoja hočem biti. Kakor pes ti bom verna.« »Vanda,« je zarohnel cigan, »še zadnjič te vpra- šam, oli hočeš z menoj? Da ali ne?« »Ne, ne, ne!« Tedaj je cigan pobesnel. Zasukal se je okoli sebe, iskal kaj po travi ter pobral kamen. Toda v tem se je Jerca rešila dekleta, naglo je segla v koš in pri- vlekla iz njega velik revolver. Namerila je na cigana in se mu približala: »Ali boš izpustil kamen, razbojnik? Pri tej priči! Sicer te ustrelim kakor mače.« Ko cigan ni koj ubogal, mu je ustrelila nad glavo v zrak: pof! Dedec se je zvrnil po tleh in je obležal in se ni ganil. Potovka se je hudo prestrašila, stopila je k njemu in dejala: »Za božjo voljo, saj te vendar nisem zadela! Ni mogoče!« Tedaj je cigan planil pokonci, skočil k dekletu in jo s tako silo udaril s pestjo po glavi, da je zahrop- Ijala in se zgrudila. Hudobnež pa se je spustil po bregu, zakrohotal se je in izginil v gozdu. Za trenutek je bila Jerca trda, potem pa je sprožila tri strele za beguncem, ne da bi merila na njega. Revolver je vrgla v koš in počenila zraven dekleta, ki je težko soplo in bilo po obrazu vse s krvjo oblilo. Dvignila ji je glavo in jo poklicala po imenu. Ciganka pa ni dala glasu od sebe, le zdaj pa zdaj je rahlo zaječala. Medtem so se sem od Ravnjakove meje prikazali ljudje, ki jih je privabilo streljanje. Jerca jim je pomahala in jih jela klicati, naj hitro pridejo. Nista še minili dve minuti in Ravnjakova hlapca Lipe in Florijan sta pritekla, za njima pa dekla Kristina, slabotna ženkica v tridesetih letih. Ko je ta zagledala ciganico na tleh, je zavpila: »Ježeš Marija, kaj je to? Kdo je žensko ustrelil?« »Dekle je, dekle.« je dejala Jerca, »nihče je ni ustrelil, ampak pobil jo je neki surovina.« Na kratko je povedala, kaj in kako se je zgodilo. Kristino je tako presu.nilo, da so se ji solze pocedile; k ciganici je počenila in ji z ruto jela brisati kri z obraza. »Saj ni mrzla in kri ji le iz nosa teče,« je v joku menila. »Menda vendar ne bo umrla, kaj, Jerca?« Ta se je odrezala: »Zdaj ni, da bi čenčali- pomagati moramo. Ti, Florijan, pojdi dol po dohtarja; pa k orožnikom stopi in povej, naj primejo cigana, ker je dekle ubil! Ti, Lipe, nesi moj koš na Ravne pa Nani, Ravnici, naroči, naj pripravi posteljo za hudo ranjeno žensko! Midve s Kristino jo bova spravili in pripeljali gor.« »Zakaj bi prav na Ravne morala s ciganico?« je ugovarjal Lipe. »Kam pa drugam? Menda na planino gor h kakim drvarjem? se je potovka hudobavčevala. »Najbliže so Ravne in prostora imate tudi dovolj. Salabolski dedci! Za nobeno figo niste, če mi takoj ne opravita, kakor sem rekla, in če dekle umre, je vajina krivda in se smeta kar pripraviti, da vaju za pol leta zaši- je jo.« Zdaj se hlapca nista več obirala in sta koj ubo- gala. Jerca pa je poskušala ranjeno dekle vzdigniti in Kristina ji ]e pomagala. Toda komaj sta jo neko- liko vzravnali, je začela ciganica bruhati in stokati. Kristina se je tako prestrašila, da jo je zopet posilil jok in je na svoji strani spustila, da je dekle omah- nilo. »Ti tudi nisi za nič,« se je kregala Jerca. »Taka mila Jerca, ki ti ne zna drugega, kakor solze točiti!« Sama je prijela ciganico, jo vzdignila in nesla kakor otroka čez travnik navrnor. (Nadaljevanje prihodnjič) St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS lUjiidije V mestu se v primerjavi z Ijiidmi na podeželju manj gibljejo, kot bi bilo potrebno za ohranitev telesne kondicije. Zato ni čudno, da spremlja telesno lenobnost cel niz nevšečnosti od hemeroidov, tolščavosti, srčnih obo- lenj in tudi zapeka ali obstipacia. Normalno človek odvaomagati. Ujezila se je, ter odklonila celo cvetje. Pri- nesene rože so uvele, ker jih mamica ni hotela sprejeti. Meni to ni všeč, zato mi vi povejte, če je moja mamica rav- nala prav. MATIČEK Dragi Matiček, tudi jaz bi taka napravila, ker Je več vredna pozornost, ki jo izkazujemo materam kot pa darilo, ki smo ga za njo kupili. Tvoja mamica je morala biti resnično užaljena, ko je odklonila rože. Ce bi ravnala po njenem nasvetu, se to ne bi zgodilo. Ker pa je vaju z bratcem opozorila, opozorilo pa ni za- leglo, je bUa upravičeno užaljena. To ti naj bo pouk za naslednje leto, ob pri- liki pa skušaj vse popraviti. Zbotaj se t mamico, pripravi bratca, da bo do nje bolj pozoren, stori tako tudi sam, povabi v to igro še očka ter vsi skupaj pripravite mamici lep večer, kjer ne pozabite kupiti rož. Mamica bo tebi, ki si nagajivost za osmi marec pov- zročil, vse odpustila. Katera mamica pa Se ni? NATAŠA NOVA MODNA LINIJA Nova modna sezona, M prihaja s pomladjo, prinaša s seboj novo modno linijo, ki se bo precej razlikovala od sedanje. Predvsem bo spet prišlo do popolne veljave krilo. Tako bo ženska, ki je sedaj v hlačah, vedno dajala športen videz, postala bolj ženstvena in elegantna. Krilo ji bo lahko valovilo in v mehkih gubah padalo tja do ko- len in še čez. Krojeno bo počez ali navzven, predvsem pa široko. Zraven bo oblekla kratko oprijeto jopico г velikim ovratnikom, poudar- jenimi gumbi in širokimi, nazaj zavi- hanimi rokavi. Lahko pa bo spomla- danska jopica tudi daljša, taka, ki po- kriva boke. Pas je poudarjen, rokavi pa so zelo široki in stisnjeni z visoko manšeto. Tako oblečena bo ženska spet dobi- la lahkoten in zapeljiv videz. STASA GORENŠEK ALKOHOLNI OPOJ Učinek zaužitega alkohola je individualno pogojen in je ob raznih prilikah zelo raz- ličen. Včasih prihaja do ze- lo abnormnih reakcij, ki jih obravnavamo pod skup- nim imenom bolezenskega alkoholnega opoja. Že manjša nagnjenost k pretiranemu in rednemu uživanju alkoholnih pijač ni povserh normalna, vendar tega pojava ne šteje- mo k sliki alkoholnega opo- ja. Bolezenski alkoholni opo- ji so namreč nenadni. Za te so značilna razburjenja in zamračitve, nepravilno pre- sojanje stvarnega stanja, ilu- zije (sanjski svet), čustveni izbruhi, halucinacije (čutne prevare in utvare), strah, bo. jazen in bes do besnila! V posameznih primerih se vse lahko odigra v eni sami mi- nuti, večinoma pa traja tako stanje dalj časa, tudi več ur. Pri bolezenskemu alkohol- nemu opoju ima nadvse po- membno vlogo dispozicija, to je določeno nagnjenje k če- mu. To dispozicijo oblikuje- jo posamezni dejavniki, ki so bodisi trajne narave aH pa so čisto slučajnostni. K prvim štejemo vse pisihič- ne, to je duševne motnje, predvsem epileptičnega in shizofrenega kroga in po- škodbe možganov. Tudi sam kronični alkoholizem lahko povzroči akutni bolezenski al- koholni opoj. Teh dispozicij pa ne smemo zamenjati z al- koholno intoleranco (neod- pornost proti alkoholu pri človeku, ki sicer alkohola ne prenaša), pri kateri že najmanjša količina zauži'tega alkohola zelo močno učin- kujejo, pri čemer pa tak opoj še zdaleč ni kvalitativ- no abnormalen. K naključnim, to je pre- hodnim dispozicijam, pa šte- jemo vse vpUve, ki člove- ški organizem slabijo. To je recimo preutrujenost, živčna napetost, nočno delo in be- denje, vročina, mraz, jeza in drugi čustveni izlivi kot ža- lost, pretirano veselje itd., seksualna napetost in števil- ni drugi momenti, ki jih živ- ljenje v vsej svoji pestrosti prinaša in daje. V takih okoliščinah pov- zročijo že najmanjše količi- ne zaoižitega alkohola, reci- mo kozarec, dva pava, аЖо- holnd opoj. Pri takem člove- ku ne opazimo v začetku ni- česar. Naenkrat pa postane tak človek razdražljiv ali pla- šljiv, da bi zatem podivjal in razsajal, napadal Ijtidl in uničeval stvari, ki so doseg- ljive in ravno pri roki. Tako reakcijo sproži lahko že či- sto nepomembna beseda, kratek vsakodnevni razgovor, kritičen pogled, prijateljsko opozorilo, pogosto pa tudi ta- ko opit človek brez razloga napade gosta, ki je pravkar nič hudega sluteč, stopil v lokal. Posebno občutljivi so na uniformo miličnika, ki skrbi za red in varnost ob- čanov. Miličniki so »hvale- žen objekt« opitih državlja- nov, in če ni pravega razu- mevanja, pride kaj lahko do neljubih scen in neprijetnih nesporazumov. Ja, zgodi se tudi, da ti ljudje v gostilni za mizo najprej zadremajo in ko se prebudijo, podivja- jo, a če pa bi jih kdo zbudil, bi se čutili ogroženega in bi v trenutku prijeli za nož, da bi se branili. Zato moramo biti v teh primerih previdni. Pogled tako opitih ljudi je top, okorel, brezizrazen. Za- radi sveta iluzij in čutnih prevar ter utvar, v katerem živijo, opiti ljudje svojega okolja ne ocenjujejo pravil- no, niso dovolj kritični ali pa so večinoma absolutno ne- kritični do sebe in do bliž- njih. To so torej že skoraj prizadeti ljudje, bolniki, ki so dezorientirani in lahko za- padejo v stanje tako imeno- vane alkoholne zamračeno- sti. V takem stanju lahko zavejo na primer hišo ali storijo kako drugo kaznivo dejanje, ne da bi se tega ka- sneje, ko bi »prišli k sebi«, zavedali ali spominjali. Pri navadnem alkoholnem opoju pa je spomin lahko ohranjen. Znano je tudi, da so preho- di v sliki med navadnim in bolezenskim alkoholnim opo- jem, kar se med drugim od- raža tudi na koordinacijskih motnjah, hoji, kretnjah, za- pletajočemu govoru in, kot sem že omenil, pri spominu. Ce pa vemo, da je nekdo ze- lo malo ix>pil, in če nam je znana še dispozicija, potem lahko z veliko vrejetnostjo ocenimo, da gre za boleesen- ski ailkolx>lnl ofpoj. Nekateri ljudje se na tak način opijejo le enkrat v živ- ljenju, drugi tudi večkrat, zelo redki pa so ljudje, ki kaj takega ali podobnega v življenju ne bi nikdar doži- veli. V tem primeru gre pač 2» ljudi, ki so bodisi tako bolni, da jim je zdravnik za- branil vsako alkoholno pija- čo, ali pa za ljudi, ki so uživali zelo asketsko ali stro-' go versko vzgojo, ki jim že od vsega začetka prepovedu- je alkohol. Vprašanje pa je, če so sedaj ti ljudje po člo- veški plati kaj boljši od vseh drugih ljudi. Vsekakor je prav, da smo seznanjeni z različnimi obli- kami alkoholnih opojev. Ne zato, da bi ta pojav v svoji abnormiteti zagovarjali, am- pak da bi ga pravilno in živ- ljenjsko ocenjevali. To je pa že oblika našega namena in hotenj v borbi proti kronič- nemu alkoholizmu, ko prepri- čevalno razpravljamo o raz- ličnih dispozicijah in nagnje. njüi, ki k takemu stanju vo- dijo. Akutni alkoholni opoj, o katerem smo sedaj govori- li, pa še ne spada v krog kroničnega alkoholizma, ven- dar je vseeno primemo, prav in koristno o tem razmišlja- ti in ugotavljati razloge, ki lahko vodijo v daljšem oto- dobju v kroničen alkoholi- zem. Te razloge je treba is- kati v nas samih, v družin- skem okolju, na družbenem področju in na delovnem me- stu. Take razloge je korist- no analizirati, jih objektiv- no ocenjevati in odstranje- vati, kajti tako lahko v veli- ki meri prispevamo k zmanj- ševanju pojava kroničnega al- koholizma v naši dru2;bi. Predvsem je potrebno po- svetiti veliko pozornosti dob- rim in razumnim medčloveš- kim, tovariškim odnosom, ta- ko na delovnem mestu, kot do- ma in v okolju, v katerem živimo. Pri ustvarjanju takih odnosov je zelo pomemtna strpnost, zdravo razumeva- nje in medsebojno zaupanje. Napetosti med ljudmi bodo tako popustile, s tem pa bo- mo tudi preprečili vpliv de- javnikov, okolja, ki lahko vo. dijo k »tolažbi« in v alkohol. Dr. Mirko Vengušt, Kdravnik sipecialist priporočamo Te dni imajo na otroškem oddelku vele- blagovnice T na zalogi lepe otroške vetrov- ke od 10 do 16 let. Vetrovke so iz 100-od- stotnega mikanega bombaža v lepih živih barvah. Cene od 225 do 270,00 din. Lepi cvetlični lončki različnih velikosti iz keramike bodo lahko vašemu stanovanju v okras. Uvoženi ao iz Nemčije, prodajajo pa jih v veleblagovnici T. Cene so 30,11, 36,35 In 42,35 din. V m.oški modi so postale zelo priljubljen dodatek športne kape s ščitnikom. Na mo- škem oddelku veleblagovnice Tkanina ima- jo veliko izbiro takšnih kap. Cene so raz- lične, odvisne so od materiala in kroja, nihajo pa med 58.00 din tn 85,20 din. Primerna igrača za vsakega manjšega otro- ka so vsekakor lutke. V veleblagovnici Tka- nina prodajajo takšne igrače, ki so mehke, narejene iz blaga in se lepo perejo. Cena je 1463 din. Pri Alpini lahko izberete elegantne ženske čevlje za prihajajočo pomlad. Čevlji imajo moderno obliko, narejeni pa so iz črnega, modrega al! rjavega usnja. Cena Je 299,00 din. 10. stran — NOVI TEDNIK 14. marca 1974 » St. 10 Rado Plaustajner: Do Kitajske in še dlje (7) ČAR VZHODA Značilnost Balija so tu- di templi!. Na otoku se je namreč do današnjih dni ohranilo verovanje, ki je bilo značilno za otok Ja- vo v srednjem veku. Zato Balijci še danes častijo bogove iz tistih časov. Glavni bog je Šiva, ki je bog uničenja in zraka, Višnja je ohranite!] in bog ognja, Brama ustanovitelj in bog vode Poleg čašče- nja teh bogov, ki so hin- duističnega porekla, pa kažejo Balijci ljubezen do čaščenja še drugih bo- gov, v katere so verovali še v prastari dobi čašče- nja prednikov in naravnih sil. Zato Je Bali živ mu- zej vere, običajev in umetnosti, kar ima za vsakega obiskovalca po- seben čar. Enim in dru- gim bogovom postavljajo templje, ki niso takšni kot si Jih predstavljamo. To so sicer zaprti, vendar ne pokriti prostori, ki so zgrajeni iz vulkanskega kamna ali opeke. Čeprav različnih razteznosti, ima- jo vsi templji enak razpo- red prostorov. Zunanje dvorišče je namenjeno zborovanjem, petelinjim bojem in za gamelan or- kester. Vhod v notranje dvorišče, ki je namenjeno verskim obredom in žrt- vovanjem, stražita dva ki- pa stražarja,, ki prepreču- jeta vstop zlim duhovom. Za notranjim dvoriščem je glavni del templja, ki je posvečen določenemu bogu ter je obrnjen proti najbližjemu hribu, svete- mu kraju za Indonezijce. Vsak bog ima hišico, po- dobno prestolu, ki je po- krit s slamnatimi streha- mi nanizanimi druga nad drugo kot klobuki. Čim pomembnejši je bog, tem več je teh slamnatih streh. Po verovanju Balij- cev naj bi v času obredov bogovi sedeli na teh pre- stolih. Templje vidiš vse- povsod. Skoraj nobenega ni, ki ne bi bil okrašen z reliefi. Posebno mesto v njih imajo kipi iz pešče- nega kamna, ki predstav- ljajo malike Kadar imajo obredne slovesnosti, okra- sijo te kipe s cvetjem, okoli ledij jim zavijejo kos blaga, v roke pa jim po- sadijo oKrogle dežnike, da bi jih varovali pred vro- čino. Gradnja templja je sveta in resna stvar. Za- to vsa družina sodeluje pri gradnji hišnega tem- plja, vsa vas pri gradnji vaškega in meščani pri gradnji mestnega templja. Ker je templjev več ti- soč, si tujec ogleda le najznameniteiše Bralcem moram predstaviti vsaj dva izmed ducat tistih, ki sem si jih ogledal. Se- verno od Denpasarja, v Sangehu, je zanimiv tem- pelj, postavljen sredi go- zda. Njegovi dejanski go- spodarji so tri opičja ple- mena, ki so se, kot kaže, navzela človeških navad in so zato med sabo ve- dno sprta, kar opazi vsak turist. Vsak trop ima si- cer svoie »interesno« ob- močje. toda kaj pomaga, če neun.ni turisti ne ve- do, kako hoditi po tem- plju, da bodo tropi opic imeli približno enake mo- žnosti »nažicati« turiste za slaščice banane in Kaj podobnega, kar pred templjem ponujajo in pro- dajajo domačmi. Še se- verneje, v pravi džungli stoji tempelj Pura Kehen, ki je sezidan v visokih te- rasah in ga prekriva trop- sko rastlinje ter mu daje v slabi luči sonca vse od- tenke zelene barve. Po- sebnost templja je kuhi- nja, v kateri pripravljajo darove za obrede. Ob času slovesnosti no- sijo bali'ska dekleta v tempelj daritve na plad- njih na glavah. Na lepih pladnjih z visokimi pK)d- stavki so v višino me- tra ali še več nanizane razne slaščice, sadje in cvetje živih barv. Takšne prizore sva z Milanom opazovala na severu Ba- lija, v kraju Tampaksiring. kamor sva se napotila, da bi si ogledala obredne svečanosti, ker je bil ra- vno praznik žetve. Mikalo naju je v tempelj, toda odkimavajoče glave do- mačinov so naju od tega odvračale. Ko naju takšna opazi najin taksist, se na- smeji, za trenutek izgine in prinese platnena tra- ka v obliki šala. Vsakemu zaveže trak okoli bokov, da tako loči dobri del te- lesa od slabega in vstop v tempelj nama je bil do- voljen BALIJSKA VAS St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS SVET: KORICA 1:0 Prvi direktni dvoboj med trenutno najboljši- ma jugoslovanskima dol- goprogašema Petrom Sve- tom in Danetom Korico v letošnjem letu se je na državnem prvenstvu v krosu v Velenju končal s prepričljivo zmago Ce- ljana. Proga je bila izre- dno težka, valovita, mast- na in spolzka in prav na tej progi se je bolje zna- šel sicer telesno šibkejši Peter, kot pa robustni Ko- rica. Peter je ubral takti- ko, ki je bila edina pra- vilna: že v samem začet- ku z ostrim tempom stre- ti odpor Korice in mu preprečiti, da bi v silovi- tem finišu koga presene- til. Tako je tudi bilo in Peter je zmagal z več kot dvesto metri prednosti. Korico je poraz tako pri- Peter Svet je hudomušivo ywmezlknil proti fotografske- mu aparatu, češ, saj mi gre. Odlično sem pripravljen, vsak dan tečem več deset kilo- metrov, pljuča So polna sve- žega zraka s Pokljuke, imam dobrega svetovalca v trener- ju Simu Važiču,___no in ali ni to dovolj, da zmagujem? Foto: T. Tavčar zadel, da ni odgovoril ni- ti na zmagovalnem odru iztegnjeni Petrovi roki v pozdrav. Tudi poraz je treba prenesti! ^ Peter je takoj po kon- čanem teku povedal, da je bilo v prvem delu mal- ce težko, vendar je krizo ^alu prebolel in potem je šlo vse, kot po maslu in da Je izredno vesel zmage. Danica Urankar je bila Sesta med članicami, Da- ni Kovačič šesti med st. mladinci in Peter Milovac četrti med mlajšimi čla- ni. Vsi štirje člani Kla- divarja so se uvrstili v državno reprezentanco, ki bo čez 10 dni nastopila na Balkanskem prvenstvu v krosu, ki bo prav tako v Velenju. Kaj lahko rečemo o or- ganizaciji? Bila je dobra, moti le prevelika nepre- glednost prog in izpeljava cilja. Proge so le v manj- šem delu vidne na stadi- jmu, drugače pa so spe- ljane okoli jezera (to pa simpatično za gledalce, ki se jih največ zbere na stadionu!), cilj. (ki sicer Pogovarja sodnikom!) pa je na nasprotni strani in tako ponovno neprimeren gledalce. O tem so tudi •"ai^ravljali vodilni atlet- iki strokovnjaki Jugosla- ^је, ki so se zbrali v jelenju in pričakovati je, ^^ bo na Balkanskem Pfvenstvu prišlo do neka- sprememb. T. VRABL Smučanje miČNE CELJANKE Smučarski center Golte nad Mozirjem Je bil pre- tekle dni prizorišče držav- nega in republiškega mla- dinskega prvenstva v smu- ku, slalomu in veleslalo- mu. öeprav je SK Izlet- nik dobil organizacijo šele nekaj dni pred pričetkom tekmovanja, je tekmova- nje potekalo brez večjdh napak. Skoda je le, da pri- rediteljem ni bilo naklo- njeno vreme, saj so bile snežne razmere odlične, na tekmovalnih stezah pa je bila megla ali pa je rahlo snežilo. Odlično so se tokrat iz- kazale mlade tekmovalke celjskega Izletnika, ki so osvojile skupno osem ko- lajn: Barbka Jug v smu- ku na državnem prvenstvu pri mlajših maidmkah druga, pri starejših Bori- ca Lončar prav tako dru- ga, v smukna na republiš- kem Andreja Jezernik pri mlajših mladinkah druga, Barbka Jug v isti konku- renci tretja, pri starejših mladinkah Borica Lončar tretja, v veleslalomu pri mlajših mladinkah Andre- ja Jezemik — tretja In pri starejših Senja Jezemik druga. V zadnji disciplini republiškega prvenstva v slalomu pa je Borica Lon- čar pri starejših mladin- kah bila druga. Ob koncu tekmovanja je predsednik kluba Aleksan- der Jezemik pvovedal, da tak^ega uspeha niso pri- čakovali in da Je doslej v zgodovini celjskega smu- čanja pri mladinkah to največji uspeh. T. Tavčar Odlična Borica Lončar ( Iz- letnik) je bila druga na dr- žavnem mladinskem prvenst- vu na Golteh. Foto: T. Tavčar BARBKA JUG (Izletnik) dvakrat tretja in sicer smuku in slaïomu. Hokej na ledu Hokejisti Celja so se oddah- nili, saj so ostali člani prve zvezne lige. Pravilnik o tek- movanju predvideva, da pr- vaka in ekipo, ki zapušča pr- vo ligo, odločajo medsebojni rezultati med kandidati za prvaka in kandidati za izpa- danje. Torej Celjani lahko tudi v zaostali hokejski tek- ki, ki jo bodo Igrali po 19. marcu, izgubijo v Subotici z višjim rezultatom od dveh zadetkov razlike. Ker so v dosedanjih srečanjih proti Spartaku trikrat zmagali vo- dijo s šestimi točkami. O tem je Albert Kerkoš povedal: »Vsega tega ne bi bilo po- trebno, če bi v prvem sreča- nju doma premagali Crveno zvezdo. Poraz pa nas je vse- skozi spremljal, kakor tudi številne poškodbe. Toda zad- nje srečanje proti Partizanu nam je pokazalo nekaj več. Mladi igralci so zaigrali dob- ro in mimo lahko v prihod- nji sezoni računamo na njüi. Potrebno bo pač pričeti pra- vočasno s treningi in jih pri- praviti za težka srečanja. Mladincev imamo dovolj. Za njimi so še nadarjeni pionir- ji. Vsekakor pa se bo pozna- la odsotnost nekaterih igral- cev prve ekipe. Bratec in še nekateri gredo v JLA. Name- sto njih bi potrebovali tri ali štiri rutinirane igralce. Če te pridobimo v prihodnjem letu in načrtno nadaljujemo z mladimi igralci, bomo vse- kakor dosegli v sezoni 74/75 še boljše rezultate.« Tako je torej pri Celju. Spomnimo se, da so Celjani pričeli letos vaditi mesec dni pozneje zaradi dela na stre- hi. Zato je bil štart zelo slab. To pa se ne sme inno- viti v novi sezoni. Vse breme bo torej v prihodnje na Av- diču, 2agru, Filipoviču, Bo- janu Kerkošu, Vertovšku, Les- jaku, Smercu, Dobovičniku, Senici, Sentjurcu, Kosu, An- te ju, Zorku, Vajdetiču in Og. rajenšku. Mesto v prvi ekipi pa bo še za marsikaterega tekmovalca iz mladinske eki- pe. J. Kuizma SLABI SODNIKI 2e Po tradiciji so se nam tokrat za Dan žena predsta- vili najboljši karateisti Slove- nije v tekmovanju za pokal Celja, nastopile pa so tudi tekmovalke v Katah za re- publiške naslove. Toda celj- sko tekmovanje najboljših moških v absolutni kategori- ji je bilo ponovno bolj po- dobno cirkuški predstavi, kot pa rednemu in objektivnemu tekmovanju. Pristranski sodniki so opra- vUi svoje. Zato nas ne čudi izjava dobrega celjskega tek- movalca Toneta Maruše: »Za. puščam karate. To niso več tekmovanja. Pristranski, ne- strokoa-ni sodniki delijo pra- vico po obrazih. Bilo je mno- go tekmovalcev oškodovanih in v takšnem tekmovanju ni realnega vrstn^a reda.« In popolnoma prav ima! J. Kuzma v prvem kolu za jugosloran- ski nogometni pokal so se sre- čanja na podiročju celjske nogo- metne podaveze končala: CeLudo- zar — Senovo 1:2, Usankarica — Dravinja 6:7, Laško — Kladivar 0:5, JLA — Olimp 3:4, Šmartno — Vransko 3:0, Šoštanj — Ru- dar 0:1, Gotovlje — Ljubno 1:2, Poljčane — Ponikva 3:2, Straža — Steklar 1:3, Vojnik — Kovinar 0:3, Žalec — Poüzela 4:1, Radeée — Brežice 0:3. Drugo kolo bo oa ssxxradu т nedeljo. tt Odboj karice Gaber ja so prikaza- le v Ljub'tíani v prvem kolu spomladanskega prvenstva zelo dobro igro. Kljub temu pa so morale priznati premoč domačin- kam, ki so zmagale z 3:2. V nedeljo igrajo dekleta doma proti Viču, fantje pa proti Kopru. No. va priliožnost za točke! Hokejisti na travi so že priče- li z borbami za točke. V prvem kolu spomladanskega prvenstva so v Murski Soboti igrali neodločeno 2:2 z eikipo Pomurja. Ker pa so Celjani brez pravega treninga do- segli še uspeh, lahko pričakuje- mo tudi v nadaljevanju več pri- jetnih novic Zadeika za Gaber- je je dosegal Drago Kcilenc. Moška vrsta .jdbojkarjev Ga- berja je premagala v prvem ko- lu republiške üge Mežico 3:2. Igralec Gaherja Rudi Kajtner nam je ob tej priložnosti dejal: »Bila je to tekma, ki navdužuje. Mladi gostje so .grali izredno lepo in imajo lepo bodočncst. Sami smo igrali s starejšimi ig- ralci in zadnji čas je, da pomla. dimo moštvo, drugače bo odbojJca pričela stagnirati.« KOVINAR PREMAGAL CELJE Prvenstvo v II. republiški ligi je iz kola v kolo zanimivejše. Na kesrlgiišču v Hrastniku so celjisJd kegljači imeli ogorčeno borbo s Kovinarjem iz štor. Storjani so presenetili. Premagali so Celjani z 7149:7050 in s tem dcisegli naj- boljši rezultat na tem kegljišču, s tem so pokazali, da so le do- bra ekipa, kd pa ni znala svoje kvalitete pokazati na ostalih keg- ljiščih Kljub drugemu mestu pa Celjani še niso izgubili možno- sti za najvišje mesto Aero bo nastopilo v Hrastniku v soboto tn po tem nastopu bo stanje na razpredelnici precej bolj jas- no. Trenutno vodijo ke.gljači Aera pred Celjem in Radensko. V Hrastniku so najboljše re- zultate dcisegli Zore 913 in Sivka (oba Kovinar) 919 ter Vanm-Sek 928 in Lubej (oba Celje) 895. USPEH V KOPRU V nadaljevanju I. republiške lige je ekipa Hmezada iz Žalca v Ko.oru zmagala z 7518:7417. Najboljši pri Hmezadu: Kačič 1030. Tomažič 978, Suhelj 973 itd. S tO smago je ekipi Hmezada dana velika možnost, da ostane med najibolijšiml ekipami т Slo- veniji. tt SAH: MLADINCI CELJA PRVI Mošt veno prvenstvo je končano. V zadnjem kolu so najboljša moštva celjske regije igrala ta- kole: Celje — Nazarje 3,5:0,5, Velenje — Šempeter 2:2, Žalec — Prebold 3:1, Cinkarna — Sen- , tjuT 1:3. Končno stanje na razpredelni. oi: Celje 18,5, Velenje 16,5, Šem- peter 16, Nazarje .4, Prebold in Cinkarna 13,5, Žalec lil, Šentjur 9 toSk Mladinci (Delja: Planine, Agrež, Spil j ar in pionir Novak so letos dosegli lep uspeh. Osvojili so prvo' mesto po odlični igri v fi- nišu prvenstva. Vse skupaj pa potrjuje, da se v Celju načrtno razvija mladinski šah. Dobro so igrali v finišu še ša- histi Velenja in Šempefc-a. V so- boto dopoldne bo v Celju pionir- siko prvenstvo Celja, teden dni pozneje pa medoibéinsko prven- stvo. Najboljše sindikalne šahov- ske ekipe pa se bodo pomerile že prihodnji teden za prve točke v sindikalnem prvenstvu. jk ZLATA PUŠCICA V zimskih mesecih imajo visi najboljši tekmovallci Slovenii'je po- sebno tekmovanje, ki privlači vsakogar. Gre za tekmovanje za Zlato puščico. Letošnje občinsko prvenstvo je bik) v Štorah. Na- stopilo je preko 40 tekmovalcev. Novi nosilec zlate puščice je član Kovinarja Vili Deön-ian, ki je zadel 536 krogov Sledijo: Dobo. vičnik 535. Seršen ЈЗЗ. Jeram 531 (vsi (3elje), Hočevair (Tempo) 529, Jager (Celje) 528 in Verber Štefka (Kovinar), Ahtik (Celje), Cvek (Tempo) in Petrič (Tem po), ki so dosegli resultate 526 in 535. Toliko je bila tudi nor- ma za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo 24. marca v Kranju. jk STRELKE TEKMOVALE Najboljše strelke, članice strel- skih družin, so imele svoje ti^ dicionalno tekmovanje ob dnevu žena. Tokrat je zmagala med ekipami vrsta Kov:narja 487 pred Tempom 443, Oljem 423 in Ingradom. Toper je bil peti. Med posameznicami pa je vrstni red najboljših sledeč: Verber (Kovinar) 165, Želj (Tempo) 165, Dobovičnik (Celje) 163, Ivačič (Kovinar) 161, Kavka (Kovinar) Ш átxJu Jk NESREČEN PORAZ v odločilni tekmi za obstanek so košarkarji Kovinotehne v soboto ne- srečno v zadnjih sekun- dah tekme z 89:87 izgu- bili tekmo proti moštvu trboveljskega Rudarja. S tem porazom so si Celja- ni občutno zmanjšali mo- žnosti za obstanek v II. zvezni ligi. Veliko zaslug za ta poraz Celjanov pa imata izredno pristranska sodnika Rus iz Kranja in Zule iz Slovenskih Ko- njic, ki predvsem prekr- škov na visokem Tonetu Sagadinu msta hotela vi- deti, čeprav so ga gostje kar naprej nepravüno za- ustavljali na vse mogo- če načine. Izredno se je proti kon- cu razigral Sabolčki, ki tako dobre igre še ni po- karal, odkar nastopa v celjski ekipi. Kljub temu, da sta sodnika že v 24. minuti dosodila 4, oseb- no napako Zmagu Saga- dinu, ki je nato zapustil igro, so Celjani še nada- lje imeU p>obudo, izredna Sabolčki in Jerič sta v teh momentih zadevala koš iz vseh položajev. V 32. minuti se Je vrnil v igro še Tone Sagadin, ki je z nekaj zaporednimi koši priboril svojemu mo- štvu pet minut pred kon- cem prednost šestih ko- šev. Toda prav v teh mo- mentih sta sodnika na- pravila nekaj nerazumlji- vih napak m namesto, da bi Celjani svoje vodstvo povečali, so Trboveljčani 2 minuti pred koncem aenačil in v dramatičnem zaključku 2 sekundi pred koncem, ko je bil pred tem na Zmagu Sagadinu storjen prekršek, dosegli zmagoviti koš. Tako sta pristranska sodnika tako kot že tolikokrat prej Sitôt oškodovala domače moštvo in ne moremo se iznebiti občutka, da ne- katerim očitno ni po vo- lji nadalnje sodelovanje Celjanov v II. zvezni ligi. Pri Celjanih se Je tokrat najbolj izkazal Sabolčki, ki je bil obenem tudi naj boljši igralec tekme, ko- še za Celjane pa so da- li: Sabolčki 27, Tone Sa- gadin 22, Jerič 14, Zmago Sagadin 11, Tomašič 8, Ramšak 3 in Jug 2. Oce- ne igralcev: Sabolčki 5, Jerič 3, Tone Sagadin 1. V predtekmi so mladin- ci Rudarja v okviru zim- ske lige za mladince za- nesljivo odpravili vrstni- ke Kovinotehne s 77:66 (43:33). JANEZ ČEPIN HOSPITACIJSKO ŠŠD Na Polulah, na osnovni šoli Franca Kranjca, de- luje ŠŠD PoMe, ki po svoji vzomi organizaciji in strokovnem delu služi kot hospitacijsko društvo za študente pedagoške akademije v Celju. Na PA v Celju se izobražujejo naši bodoči razredni uči- telji. In SSD Polule raz- vija bogate oblike dela s pionirji In pionirkami od 1. do 4. razreda! V tem društvu so včla- njeni vsi učenci na šoli, pa tudi ves učiteljski zbor. Prizadevna pedago- ginja za telesno kulturo Ivanka Orel Je iz vrst učenk izšolala vodnice za delo z najmlajšimi, ki se- daj same vodijo vadbene ure za najmlajše. Te vad- be se udeležuje nad 150 otrok iz nižjih razredov. Vadbeni program jim po- sreduje Ivanka Orel, na kar učenke iz sedmih in osmih razredov posredu- jejo otrokom osnove iz telesnih spretnosti, gim- nastike, Iger in ritmike. Takšno delo ima vseka- kor globok smisel, saj ob njem vzgajamo nov vadi- telj ski mlad kader, ki ga danes tako pogrešamo v naših osnovnih organizaci- jah za telesno vzgojo in šport. V ŠSD Polule pa tudi ne zanemarjajo dela z od- raslimi. 2e vrsto let prire- ja.io smučarske šole v na- ravi, pa plavalne šole v bazenu celjske posebne šole. Tako na polulski šo- li v šestih razredih ni več pionirjev in pionirk, ki re bi znali smučati in plavati! V ŠŠD pa so pionirji in pionirke na višji stopnji ogreli tudi za športne ig- re. Na vseh občinskih tek- movanjih je čutiti njihovo navzočnost, kjer demon- strirajo solidno znanje. Največje veselje pa vla- da v društvu samem ob izvajan iu množičnih med- razrednih tekmovanj v ko- šarki, rokometu, namiz- nem teni'iu in gimnastiki. Vso društveno aktivnost pa mladi odborniki lepo prikazujeio tudi na vzor- no ureienem STEN-ČA- SU v avli šole, kjer . je vedno polno mladih čita- teljev. Z zapisi in fotogra- fijami, pa celo s fi Ima- njem društvenega življen- ja, učenci in učenke doku- mentirajo svoje delo. Ob tako zastavljenem delu črpajo tudi študenti PA v Celju dragocene iz- kušnje in napotke za svo- je prihodnje delo na pod- ročju šolske telesne vzgo- je. K. JUG 10. stran — NOVI TEDNIK__14. marca 1974 » St. 10 St. 10 — 14. marca 1974 NOVI TEDNIK — stran IS INTERVJU z A. VALDESOM Andres Valdes, ki je v zadnjem času vedno bolj prisoten v slovenskih gledališčih in v televizijskih oddajah, je profesor pantomime, doma iz Havane na Kubi. Nastopal je že kot mlad deček, nato jïa je postal plesalec ш ko je končal igralsko akademijo, se je podal v Meksiko. Tu se je začel ukvarjati s pantomimo, ki se ji je dokončno pwasvetü v času, ko je bil v Parizu. Sloviti pantomimik ANDRES VALDES živi sedaj že devet let v Ljubljani, kjer pre- dava na Akademiji za gledališče, radio in televizijo. Trenutno je na gostovanju v Celju, kjer se je občinstvu predstavil v Slovenskem narodnem gledališču, do petka pa bo gostoval z dvema dnevnima predstavama v Pionirskem domu. Tu smo ga srečali, med otroci, ki so nasmejani zapuščali dvorano, Andresa Valdesa, umetnika, ki nam je z mimiko m kretnja- mi odgovoril na zastavljena vprašanja. To že, da moramo biti previdni pri političnih vprašanjih, odkrito pa mi lahko nekaj po- veste o kulturi? Pravljice so pravljice, pa Gotovo ste tudi navdušen Veliko sveta ste videli, ve- naj bodo indijske ali kitajske, športnik. Saj veste, nogomet liko ljudi srečali, kaj meni- Saj res, ali ste zadovoljni x me zanima. Ali bodo naši te o mednarodni politild? našimi cenami? zmagali na SP. „40 MUČE' NIKOV" Prav gotovo med najzani- mivejše zabavne priredi- tve vsako leto v Velenju spada tudi zbor »40 mu- čenikov«. To je posebno društvo, ki na »mučeni- ški« dan pripravi sveča- nost z zabavnim progra- mom in raznimi igrami, izkažejo pa se tudi s tem, da povabijo ženski zbor, ki ima sv.oj praznik dva dni prej. Kljub te- mu, da so mučeniki, tu- di na svoj dan ne morejo biti brez »mučenic«. Prav je tako, hec pa tudi. Ta- kole je izgledal glavni velenjski mučenik letos na osrednji svečanosti v NAMI. Foto: L. Ojsteršek NOVI TEIDNIK — Glasuo oDćmsKin organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje LaSito Siovensüe tíonjict Šentjur Šmarje pn Jelšah m Zalee - Uredništvo: üeije, Gregorčičeva 5 poštni predai 161; Naročnina ш oglasi; l"rg V kongresa 10 — Glavni m cxlgovomi urednik Jože Voliana rennični uredmk Drago Medved - Bedancija Muan BožiC Jure Krašovec, Dominika I»oš, Milan Seničar Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko Strašek, Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke 2 din - Celoletna naročmna 75 din polletna 37 dm Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljublana - Telet uredništvo 223-69 m 231-05 mali oglasu ш naročnine 228-00 Značilen prizor na cesti Celje—Polule. Dve večji vozili se srečata na zoženem in nepreglednem delu ceste in zastoj je tu. Upajmo, da bomo kmalu dobili sodobno urejeno cestno vpadnico v Celje iz južne strani. Foto: Drago Medved Ljubezen po svetu Svetovno znana umetni- na »Rop Sabink« ni pri- čevanje iz daljne pretek- losti, saj se take stvari dogajajo še danes. Na pri- mer na jugu osrednje Karel II. je rad hodil v gledališče. Takrat v Angliji ženske niso sme- 'le nastopati na odru, za- to so njihove vloge igra- • li preoblečeni moški. Nekega večera se je Ka- rel II. strašno razsrdil, ker se igra ni pravočas- no pričela. Kmalu nato se je prišel gledališki direktor takole opravi- čit zaradi zamude: »Oprostite, veličan- stvo, kraljica se še ni obrila!« * * * Nekdaj sloveči angleški igralec Samuel Foote je na potovanju po zahod- ni Angliji obedoval v ne- ki krčmi. Ko je hotel plačati, ga je krčmar vprašal, če je bil zadovoljen. Jedel sem kot nihče drug v Angliji,« je rekel Foote. »Z izjemo župana,« je dodal krčmar. »Brez izjeme!« »Pač! župana morate izvzeti.« »Niti župana!« Prišlo je do burnega prepira in Foote se je moral potruditi k žu- panu. »Mr. Foote,« je rekel žu- pan, »tukaj je že od pradavnih časov navada, da je župan zmeraj iz- jema. In da se boste na to spomnili, vas bom ob- sodil na šiling kazni ali pet ur ječe: kar vam je ljubše.« Foote je plačal šiling, toda na vratih se je obr- nil in rekel: »Na vsem svetu ne po- znam večjega norca, kot je krčmar, pri katerem sem jedel — z izjemo župana.« Nato ie odšel. Afrike, kjer so pigmejska dekleta neprestano pred- met roparskih napadov, pri čemer seveda niso okradene, marveč so ukradene. Pigmejci so za dve gla- vi manjši od sosedov v okoliških plemenih, ki pripadajo ljudstvu Bantu. Pa so vseeno pigmejska dekleta zaželen plen ban- tu j skim fantom. Seveda ne prihajajo ix)nje v va- si, ne pogajajo se zanje, ne prosijo zanje in tudi kupijo jih ne. Enostavno jih ukradejo. Toda ta rop je vselej svojevrsten, vse namreč kaže, kot bi mač- ki nastavljali slanino. Kadar Pigmejci priprav- ljajo za žene dozorela de- kleta, Bantuji navadno oprezajo naokoli. Slavje se začenja tako, da se de- kleta dneve in dneve ko- pajo V reki in spijo v na- lašč za to pripravljenih kolibah iz vejevja. Ko na- poči čas, privedejo dekle- ta v vas, kjer so izročena svojim možem in ti jih morajo pred očmi vsega plemena narediti za mate- re. In na trenutek dan pred tem čakajo Bantuji. Vedo, da so ta dekleta ne- dotaknjena, da so dozore- la in godna za materin- stvo. Uprizorijo rop in jih odpeljejo v Bantu vasi, ' kjer imajo Pigmejke do-' bro ceno. Zakaj? Zato, ker so Bantu j ke kdo ve zakaj pogosto jalove, Pigmejto pa zdrave in zanesljivft rodnice. Kdor nima s svo- jo Bantu ženo otrok, sme vzeti drugo ženo. In če že mora vzdrževati tudi prvo, zakaj bi drugič spet tvegal. Zato Bantu vza- me za drugo ženo skoraj praviloma Pigmejko iz so- sednjega plemena — zato Bantuji počasi zgubljajo povprečno telesno višino. Razlog je razumljiv. Pig- mejci se zavoljo tega ne jezijo. Deklet pri njih ne manjka.