Pocitnice tudi letos polne aktivnosti 
V obcini je tudi letošnje poletje dobro poskrbljeno za šolarje, ki si želijo aktivnih pocitnic, in njihove starše, ki si želijo kakovostnega varstva. Za vse to že devet let ob pomoci obcine skrbi Društvo 
Pocitniško varstvo Kamnik. 
ANA TROJNAR S.P., LJUBLJANSKA CESTA 4 H, KAMNIK 
Pomoc pri nakupu šolskih potrebšcin 
Kamnik – Obmocno združenje Rdecega križa Kamnik ob­vešca, da lahko socialno ogroženi prebivalci obcin Kamnik in Komenda, ki jim Center za socialno delo v celoti odrece dodatek oziroma izredno socialno pomoc ali minimalno presegajo cenzus, z vlogo zaprosijo za nakup šolskih potreb-šcin. O vlogi bo odlocala Komisija za socialna vprašanja Obmocnega združenja Rdecega križa Kamnik. Komisija bo obravnavala vse okolišcine posameznega primera, vlogi pa je treba priložiti ustrezna dokazila o financnem stanju in negativni odlocbi Centra za socialno delo Kamnik. Poudar­jajo še, da lahko starši za nakup šolskih potrebšcin najprej uporabijo bone, ki jih je izdala Vlada Republike Slovenije, zatem imajo pravico do izredne socialne pomoci na pristoj­nem Centru za socialno delo, ce bi jim ta odrekel pomoc, pa se z vlogo lahko obrnejo tudi na Obmocno združenje Rde-cega križa Kamnik. J. P. 
Župnija Stranje ima novega župnika 
Zgornje Stranje – Potem ko je Župnijo sv. Benedikta Stranje spomladi nepricakovano zapustil dolgoletni župnik Anton Prijatelj in so tamkajšnje farane od takrat duhovno oskrbo­vali duhovniki od drugod, so se verniki v nedeljo, 1. avgusta, razveselili novega župnika, ki so ga že nestrpno pricakovali. Svojo novo službo je ta dan nastopil Gregor Šturm, ki je bil pred tem, kot so nam potrdili na ljubljanski nadškofiji, žu­pnik v Župniji Lesce, v novem okolju pa se je že predstavil z nedeljsko sveto mašo. J. P. 

z vami strokovna in prijazna ekipa 
Elektrocenter, d. o. o., PE Kamnik Ljubljanska cesta 21i, 1241 Kamnik kamnik@elektro-center.si 
M: 031 646- 151, T: 01 83 12 546 
Široka ponudba elektroinštalacijskega materiala vse od doze, kablov, žic do stikal, svetil in drugo. 

Naprave za obrt in industrijo ter široko potrošnjo. 
Ponudba priznanih znamk Osram, Ledvance, Philips, Vimar, Horoz Electric ter vrste drugih. 
Nadaljujemo dolgoletno tradicijo. 
Delovni cas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. 

Jasna Paladin 
Kamnik – Društvo Pocitni­ško varstvo Kamnik deluje devet let, pocitniško varstvo pa ob pomoci obcine poteka še pet let dlje. Za vse to sta zaslužna predvsem Gorda­na Kotnik in Boštjan Košir, ki za pestre pocitnice skrbita ob financni pomoci obcine. Varstvo izvajajo v prostorih OŠ 27. julija Kamnik in na razlicnih lokacijah po mes-tu, kjer jih lahko srecamo v teh poletnih dneh. Seveda pri vsem tem nista sama, saj društvo združuje približno 15 clanov, ki so za­posleni v razlicnih osnov­nih šolah, vrtcih in zavodih, za nemoten potek samega poletnega varstva pa skrbi pet mentorjev. Ti imajo pol-ne roke dela, saj v vsakem terminu skrbijo za okoli petdeset otrok. »Prosta mesta so bila hitro zasede­na. Dobila sva obcutek, da so otroci komaj cakali, da pridejo na pocitniško varstvo, v družbo, saj so bili vecji del leta zaradi epide­mije od svojih vrstnikov lo­ceni,« ugotavljata Gordana Kotnik in Boštjan Košir, ki se trudita varstvo zagotoviti 
OBCINSKE NOVICE 
Obletnica vstaje na Kamniškem 
V torek, 27. julija, je minilo osemdeset let od vstaje na Kamniškem, kar zaznamuje spomenik pri Titanovi brvi, posvecen prvima žrtvama druge svetovne vojne v ob­cini. 
stran 3 


vsakemu, ki si to želi oziro-ma ga potrebuje. 
Svet spreminjajo na bolje 
Pocitniško varstvo ima vsa­ko leto rdeco nit oziroma naslov in letošnji je Naredi-mo boljši svet. »Epidemijo covida-19 lahko jemljemo kot cas za resen premislek, kako naprej. Ob poslušanju aktualnih negativnih novic lahko razmišljanje obrnemo in išcemo pozitivne stvari, na katere lahko vplivamo. K iskanju boljšega sveta in 
KULTURA 
Po razstavi slikarja Fortunata Berganta 
Letos mineva tristo let od rojstva kamniškega rojaka, barocnega slikarja Fortunata Berganta. Clani Društva sv. Jakoba so si ogledali razsta­vo njegovih del, ki je bila na ogled v Narodni galeriji. 
stran 6 
boljše družbe lahko veliko prispevamo sami.  Posveca-mo se zdravju, gibanju, reci­kliranju, odnosom do soclo­veka, dobrodelnosti, eko de­javnosti, hrani, rastlinam. Pri programu sodelujemo z lokalnimi obrtniki, društvi, posamezniki, ki otrokom predstavijo zanimive aktiv­nosti. Središce mesta, kjer se varstvo izvaja, je kot na­lašc za vsakdanje aktivnosti z gosti; kdaj jih obišcemo mi, bolj oddaljeni gostje se k nam pripeljejo sami,« pravi Boštjan, ki ugotavlja, da ot­roke najbolj navdušijo te­matske delavnice, posebni gostje, zanimivi izleti z avto­busom in seveda kamniški bazen, ki ne sme manjkati nobeno poletje. Tudi hrana je pomembna, zato jih naj-veckrat skušajo razveseliti s tisto, ki jo imajo najraje – sadjem, sladoledom in špa­geti z bolonjsko omako. Kar se da veliko ustvarjajo z ro­kami, saj spodbujajo krea­tivnost, posebnost pocitni­škega varstva pa je tudi stoj­nica, na kateri predstavijo izdelke, ki so jih ustvarili, in 
DRUŠTVA 
Obletnice društva niso mogli proslaviti 
Lansko leto bi v Društvu upokojencev Kamnik moralo biti slovesno, saj so prazno­vali sedemdesetletnico, a jim jo je zagodla epidemija. Bogato zgodovino so strnili v jubilejnem zborniku. 
stran 8 
zbirajo denar za družine v stiski, ki jim jih ga nato po­darijo neposredno v roke. S programom za najmlajše se zares potrudijo, da so pri tem uspešni, jim priznavajo tudi starši. »Za nas ne pride v poštev klasicno varstvo ot­rok, ampak tematski termi­ni, ki otroke zabavajo, hkrati pa tudi kaj novega naucijo. Naš kvalitetni program je uspešnica, saj nas poklicejo izvajalci pocitniških varstev z drugih koncev Slovenije za nasvet oz. vcasih le prekopi­rajo naš program in ideje. Za zelo dobro se je izkazalo tudi varstvo otrok s posebni-mi potrebami, ki je v sloven-skem prostoru posebnost. Ves cas smo na voljo star-šem po telefonu in e-pošti, upoštevamo tudi njihove predloge in želje. Sva pa tudi sama starša, tako da lažje razumeva, kaj starši potrebujejo in od varstva pricakujejo,« še pravita Gor­dana in Boštjan, hvaležna vsem, ki pomagajo h kako­vostnemu varstvu, in vesela vsakega otroka, ki se jim na novo pridruži. 
ŠPORT 
Že dvanajsti kvadratlon 
Športna zveza obcine Ka­mnik je že dvanajsto leto or-ganizirala kamniško športno posebnost Kvadratlon, na katerem je letos tekmovalo osem ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Cico team. 
stran 19 





Obcinske novice 
Digitalizirali tudi Veliko planino 
Sprehod po planini je odslej po zaslugi sodobne tehnologije mogoc tudi kar iz doline – iz prostorov kamniškega TIC-a. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Interpretacijski center, ki se nahaja v prosto­rih Turisticno-informacij­skega centra na Glavnem trgu, je to poletje bogatejši za digitalni prikaz pastirske dedišcine na Veliki planini. Za projekt je Zavod za turi­zem in šport Kamnik denar prejel od Ministrstva za go-spodarski razvoj in tehnolo­gijo oz. razpisa za dvig kom­petenc vodilnih turisticnih destinacij in razvoj turistic­ne ponudbe. Digitalno so predstavljene štiri enote kulturne dedišci­ne na Veliki planini, ki so vpisne v register nepremic­ne kulturne dedišcine, in si­cer Preskarjeva bajta, Zabr­ška bajta, Kapela Marije Snežne in pastirsko naselje. Izkušnjo obiskovalcev sesta­vlja interpretacijska soba, v kateri je glavnina vsebine prezentirana skozi dva za­slona (vecji je obcutljiv na dotik) in virtualna ocala, opremljena s 360-stopinj-skim preletom Velike plani­ne. »Cilj projekta je drugac­no doživetje, kot ga ponuja masovni turizem. Turisti, tudi tisti, ki že imajo doloce­ne strokovne podlage, bodo lahko videli in deloma celo doživeli življenje na Veliki planini, z atraktivnimi in predvsem zgodovinsko in strokovno tocnimi informa­cijami. Po drugi strani pa lahko do neke mere pricaku­jemo tudi umirjanje obiska Velike planine in povecanje obiska mestnega jedra v vseh letnih casih. Turisti bodo tako lahko 'doživeli' Veliko planino tudi v casu, ko zaradi vremenskih vpli­vov obisk ni mogoc. Obisko­valci bodo lahko izkusili vi-sokokakovostno doživetje skozi ogled kulturnih zna­menitosti na inovativen na-cin,« pravijo na Zavodu za turizem in šport Kamnik, kjer bodo v okviru omenje­nega razpisa oblikovali tudi produkt 5-zvezdicna dožive­tja in izobraževanja za pred­stavnike turisticnega gospo­darstva v obcini Kamnik. Uporaba interpretacijskega centra je za obiskovalce TIC­-a brezplacna, že kmalu pa bodo 3-D modeli štirih glav­nih znamenitosti Velike pla-nine s klikom na povezavo dostopni tudi za uporabnike z domacih racunalnikov ali pametnih telefonov. 







ODGOVORNA UREDNICA: 
Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 
OGLASNO TRŽENJE: 
Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 

ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: 
malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 
KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) 
Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka je izšla v nakladi 31.000 izvodov, brezplacno jo prejmejo vsa gospodinjstva v Obcini Kamnik, priložena je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d.o.o, Tiskarsko središce Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. 
Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2021 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). 
Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 3. septembra 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 26. avgusta 2021. 
Iz Kamnika želim nekaj narediti 
Tako pravi Rok Jarc, novi direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik, ki je svoj štiriletni mandat zacel z junijem. Predstavil nam je svojo vizijo, nacrte in kratkorocne projekte, s katerimi želi Kamnik kot 
turisticno destinacijo narediti še bolj prepoznaven. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Zacetek nove služ-be je bil (in še vedno je) za Roka Jarca precej zahteven, saj je Zavod za turizem in šport Kamnik zacel voditi na vrhuncu poletne turisticne sezone, ravno v casu, ko se je iz zavoda 'odcepilo' po­drocje kulture, s precej pod-hranjeno kadrovsko zasedbo in v letu, ko je Zavod iz ob­cinskega proracuna za na­mene promocije svojih ak­tivnosti dobil manj denarja kot minula leta. Casa za umirjeno uvajanje v delo ni bilo. »Te dni sem v Kamni­ku tudi po štirinajst ur na dan,« nam je v uvodu pove­dal diplomirani geograf in profesor zgodovine, rojeni Ljubljancan, doma v bližini Brezovice, ki je Kamnik do sedaj obiskoval le kot turi­sticni vodnik. Nekaj let je delovne izkušnje nabiral v šolstvu (eno leto tudi na Gi­mnaziji in srednji šoli Ru-dolfa Maistra Kamnik), nato pa se je usmeril v turizem – zadnja leta je bil poklicni turisticni vodnik s svojim podjetjem, licenco za turi­sticnega vodnika pa je prido­bil že med študijem. Aktiv-no govori štiri tuje jezike – anglešcino, nemšcino, špan-šcino in rušcino. 
Kamnika prej ni poznal 
»V zadnjem letu, ko je epi­demija turisticno panogo povsem zaustavila, sem iskal destinacije, ki so neup­raviceno prezrte. Slovenska turisticna organizacija je v 
90. letih prejšnjega stoletja 
– po mojem mnenju precej zgrešeno – promovirala po­vecini le Ljubljano, Bled, Postojnsko jamo in Piran. Ostalih znamenitosti pa kot da jih ni – a prav vse prej odrinjene destinacije so v zadnjem desetletju naredile najvecji prodor. Takšna de­stinacija je tudi Kamnik, ki bi se lahko še zelo dobro razvila,« nam pove, a priz­na, da je prej, 'od zunaj', Ka­mnik zelo slabo poznal, prav tako je bil nad turistic­no ponudbo, ki jo je spozna-val kot turisticni vodnik, celo nekoliko razocaran. »Nekaj je, ce o kraju prebe­reš v turisticnem vodniku, spet drugo pa, ce ga razi­skuješ v živo. Kot obiskova­lec mesta sem se sprehodil po Glavnem trgu in Šutni, se povzpel na Mali grad in si privošcil kavo v mestni kavarni. To pa je bilo tudi vse. Za Veliko planino sem seveda vedel, v Snoviku sem 
Foto: Gorazd Kavcic 
veckrat plaval, za druge stvari, recimo za rokodelce, kot je tradicija svecarstva in izdelovanja majolik, pa ne. Lansko leto sem se nato na-crtno zacel zanimati za zgo­dovino in znamenitosti Ka­mnika, nato pa zasledil raz-pis za delovno mesto direk­torja in sem se nanj prija­vil.« 
Turizem ne sme biti politicna stvar 
Pravi, da si iz tega mesta želi narediti marsikaj, »koliko pa mi bodo pustili, je pa druga stvar. Zdi se mi ško­da, da je funkcija direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik do sedaj vedno bila povezana s politiko, to ni prav. Turizem je gospodar-ska panoga, in ce prevoz­ništvo ali pa neka obrt nista politicni zadevi, potem res ne razumem, cemu turizem je. Sam sem nestrankarsko opredeljen, obenem pa si kot vsak razmišljujoc clovek 
o stvareh ustvarim svoje mnenje. Menim, da je moja prvenstvena vloga ta, da sem promotor destinacije in stro­kovna podpora turisticnim ponudnikom v obcini in predvsem povezovalec med ponudniki. Ker pa gre za javni zavod, mora biti ena od naših prioritet tudi razvoj strategij, povezava z držav­nimi institucijami, crpanje javnega denarja in tako nap-rej. Tega zasebna turisticna agencija namrec ne more narediti in to je tisto 'dro­bovje' javnega zavoda, ki ga ljudje navadno ne vidijo. Ve-cina še vedno pogosto ne ve, kaj sploh je naloga našega Zavoda – to je izkljucno pro-mocija Kamnika kot turistic­ne destinacije – nismo turi­sticna agencija, to morajo biti zasebni ponudniki, prav zato tudi nismo in ne želi-mo biti njihov konkurent. Ne glede na politicna prepri-canja je moja naloga, da podprem vsako dobro in iz­vedljivo idejo,« pravi Jarc, ki se izkaže za zelo zgovornega sogovornika. V minulih dneh je obiskal že veliko lo-kalnih turisticnih ponudni­kov, veseli ga, da z županom Matejem Slaparjem dobro sodeluje, prvi vtis je dober, a zaveda se, da ga bodo oce­njevali le po opravljenem delu. Želi si predvsem to, da bi tuji turisti za Kamnik izve-deli že doma, v njihovi do-movini, saj je premalo racu­nati le na dnevne obiskoval­ce iz Ljubljane. 
Turizem mora biti strast 
Stavi na dobre odnose med zaposlenimi, svojimi sode­lavci, in želi si, da bi lahko svoje zaposlene tudi ustre­zno nagradil za dobro op-ravljeno delo. »Želim si, da bi zaposleni na Zavodu turi­zem doživljali kot strast. Fino bi bilo, da bi se kad­rovsko okrepili, ce bo to omogocal obseg financnih sredstev našega zavoda. Pri vsakem cloveku išcem pozi­tivne stvari, njegov talent in tiste tocke, ki nas povezuje­jo. Naloga direktorja je, da vse to uspešno poveže,« še poudari in doda, da stavi na osebno komunikacijo. Med vecjimi težavami v ob­cini na turisticnem podro-cju vidi tako pomanjkanje dobrih gostincev kot tudi pomanjkanje kadra v gostin­stvu. Želi si, da bi se dobri, domaci mladi kadri ponov-no zaceli zanimati za pokli­ce v gostinstvu in bi prinesli novo energijo v to dejavnost. 
Kaj pa šport 
Kot direktor Zavoda ni od­govoren le za podrocje turiz-ma, ampak tudi za šport, ceprav priznava, da v športu ni domac, kar so mu na predstavitvi na seji obcin­skega sveta ocitali tudi neka­teri svetniki. »Zato sem toli­ko bolj vesel, da imam za sodelavca Francija Kramar­ja, ki vodi podrocje športa znotraj našega Zavoda, zau­pam mu in zgledno sodelu­jeva. On je moja desna roka in preprican sem, da bomo tudi na podrocju športa ime­li vec dobrih projektov.« 
Go Kamnik prihaja prihodnje leto 
Med glavnimi projekti, ki jih želi uresniciti, je tudi obliko­vanje in prodaja posebnih turisticnih paketov, kar je pod imenom Go Kamnik že­lel uresniciti že junija, a pro-jekt so morali postaviti na stranski tir. »V projektu bi sodelovali s Slovenskimi že­leznicami in drugimi par-tnerji in ponudniki in izka­zalo se je, da je usklajevanja in premišljenega nacrtova­nja prevec, da bi to lahko kakovostno uresnicili sredi poletne sezone. Zato bomo projekt dodelali v zimskem casu in ga gostom ponudili prihodnje leto. Bo pa to spet samo pomoc kamniškim tu­risticnim ponudnikom, da se bodo razvijali – Zavod se bo potrudil, da bodo gostje v mesto prišli ali vsaj zanj sli­šali, nato pa se mora za vsa­kega gosta posebej potruditi vsak ponudnik sam.« Za razvoj novih projektov in produktov bo še nekaj casa, veliko manj pa za nekaj po­membnih dogodkov, ki sle­dijo v kratkem. Te dni sku­paj s svojo ekipo vecino energije že usmerja v pri­pravo jubilejnih Dnevov na­rodnih noš in oblacilne de­dišcine. Nekaj neznank za­radi možnih zaostritev epi­demiološke situacije še osta­ja, a povorka bo, v kratkem bodo izdali priložnostni znamki, s katerima Jarc želi še dodatno promovirati mesto, sledi še izdaja zbor­nika. Znano je tudi že, da bo slavnostni pokrovitelj do-godka predsednik republike Borut Pahor. 



Obcinske novice 
Obletnica vstaje na Kamniškem 
V torek, 27. julija, je minilo osemdeset let od vstaje na Kamniškem, kar zaznamuje spomenik pri Titanovi brvi, posvecen prvima žrtvama druge svetovne vojne v obcini. 
Jasna Paladin 

ne najprej nagovoril podžu-janji pokažejo svojo zrelost, slovenskega naroda si želi 
pan Bogdan Pogacar: »Tu ponos in hvaležnost. živeti v miru, brez zdrah, Kamnik – Proslavo so tudi 
se je zacel boj za obstoj na-Slavnostni govornik letošnje brez potvarjanja zgodovine letos z roko v roki pripravili 
roda, jezika in identitete. Z proslave je bil poslanec dr-in v evropski družini držav, clani Združenja borcev za 
nacrtovanimi akcijami so žavnega zbora Marjan Ša-ki ne temeljijo na kršenju vrednote NOB Kamnik - Ko­
partizani pokazali pogum rec, ki je dogodke iz prete-clovekovih svobošcin. Danes menda in Obcina Kamnik, 
in pripravljenost boriti se klosti povezal s sedanjostjo se spominjamo zgodovine, a kljub vrocini in dopustni­
proti precej mocnejšemu in prihodnostjo. »Kamniška prav je, da se ozremo tudi v škemu obdobju pa se je je 
vojaškemu sovražniku. Tu vstaja se je zacela z akcijo, ki prihodnost. Kakšna ta bo, je udeležilo nekaj deset ljudi. 
sta padli prvi dve žrtvi in od je spodletela zaradi izdaje, v veliki meri odvisno od nas. Na Kamniškem je vec kot 
takrat pa do konca druge in to je že nakazalo potek Živimo v cudnem casu – v sto spominskih plošc in spo­
svetovne vojne je bilo v Ka-druge svetovne vojne na Slo-casu epidemije covida-19 in menikov, posvecenih žrt­
mniku še veliko žrtev. Na venskem. Ampak ne glede hkrati epidemije potvarjanja vam druge svetovne vojne, a 
to opozarjajo mnoga obe-na to so se partizanke in zgodovine, kršenja cloveko­spomenik pri Titanovi brvi 
ležja, ki so posejana po celi partizani pogumno zbrali vih pravic in želje po preo­ima med njimi poseben po­
obcini. Ta nam sporocajo, skupaj v cete, bataljone in brazbi slovenske družbe. men. Posvecen je namrec 
da je za svobodo domovine, tudi divizije in so osvobodili Velikokrat slišim: 'Dajte ne­borcema Kamniške cete Do­
pravicnost, narodno identi-Slovenijo. Kamnik z okolico, kaj narediti'. Ne – prava pot miniku Mlakarju in Antonu 
teto in ohranitev clovekove-zlasti Tuhinjsko dolino, je je, da nekaj naredimo sku­Miklavcicu, ki se ju Kamni­
ga dostojanstva treba stopi-dal premnoga življenja za paj. Tudi padli partizani, za-cani spominjajo kot prvi 
ti skupaj, se boriti, in ce je to, da danes živimo v svobo-pisani na tem spomeniku, žrtvi druge svetovne vojne v 
treba, dati tudi svoje življe-di. Brez narodnoosvobodil-niso racunali na druge, am-obcini. Vstaja na Kamni­
nje. Prav je in dolžni smo nega boja ne bi bilo pogojev pak so šli v akcijo sami, ne­škem se je zacela 27. julija vsem, ki so padli za svobo-za osamosvojitev Slovenije. vedoc, kakšen bo izid. Vca­1941, ko je kamniška bojna do domovine v drugi sve-Današnja osemdeseta oble-sih je namrec treba tudi tve­skupina dobila nalogo, da tovni vojni, da ohranjamo tnica vstaje na Kamniškem gati,« je poudaril Šarec. zažge vojaško skladišce ben-spomin na te žrtve, jim iz-je kamencek v mozaiku slo-Prireditev, ki so jo zaznamo­cina na Zapricah, minira kazujemo hvaležnost, in ce venske samostojnosti, svo-vali tudi praporšcaki, je po­smodnišnico, pretrga tele-bo treba, njihov boj tudi na-bode in državnosti. Kamnik vezoval Goran Peršin, ki je v fonske zveze s Kranjem, objekte v Kamniku, a akcija san v imenu kamniške daljujemo,« je med drugim z okolico je vedno vedel, kaj svoje misli vpletel tudi bra-blokira vse ceste, ki vodijo v zaradi izdaje ni povsem osnovne šole in ene od ulic. dejal podžupan in poudaril, je biti na pravi strani in kate-nje Kajuhove poezije, za Kamniško okrožje, poruši uspela. Ta dan je še v prej-Po pozdravnem nagovoru da so dogodki iz druge sve-ra je prava stran zgodovine. kulturni program pa so pos­mostova cez Kamniško Bi-šnji državi obcina Kamnik predsednika Zveze borcev tovne vojne temelj naše dr-Danes poslušamo, kako je krbeli pevci DKD Solidar­strico na Perovem ter napa-praznovala kot obcinski pra-NOB Kamnik - Komenda žavnosti, pozval obcane, slovenski narod razklan – nost in clani Kulturnega de še nekatere druge vojaške znik, danes pa je dan zapi-Dušana Božicnika je zbra-naj se ne delijo in naj z de-dalec od tega! Velika vecina društva Triglav. 

Velika planina med turizmom in okoljem 
Družba Velika planina namerava do leta 2030 precej povecati prihodke, nacrtujejo pa tudi ambiciozen investicijski cikel. To naj bi pripeljalo do enakomernejšega razvoja turizma ter uspešnejšega 
naslavljanja okoljske problematike, ki ga ta prinaša. 
Aleš Senožetnik 
Kamnik – Kamniški obcin-ski svetniki so na junijski seji obravnavali tudi strate­gijo razvoja družbe Velika planina za obdobje prihod­njih desetih let. V obdobju od letošnjega leta do 2030 nameravajo z žicniškimi na­pravami prepeljati 870 tisoc potnikov, torej 87 tisoc le­tno, kar je dvajset odstotkov vec kot leta 2019. Doseci na­meravajo vec kot 23 milijo­nov prometa oz. povprecno 2,3 milijona evrov letno, s cimer bodo zagotovili, da bo družba sposobna samostoj­nega preživetja in investira­nja. Po podatkih Ajpesa je družba lani zabeležila 976 tisoc evrov prihodkov od prodaje (in tudi 89 tisoc evrov izgube iz poslovanja), leto prej pa denimo 1,4 mili­jona evrov. Kot je svetnikom pojasnil di­rektor družbe Mark Anžur, Velika planina v tem obdob­ju nacrtuje investicijski cikel v višini 9,8 milijona evrov. 
Sredstva bodo v višini 4,6 milijona evrov zagotovili sami, za 4,2 milijona nacr­tujejo zadolževanja, preosta­li milijon pa bo predstavljala obcinska dokapitalizacija. Kljuc za dosego visokih ci­ljev bo povecanje števila po­tnikov na nihalki in gostov v gostinskih obratih tudi iz­ven glavne turisticne sezone ter povecanje prihodkov na posameznega gosta. Kot je dejal Anžur, so v strategiji naslovili tudi negativne ucinke, ki jih ima turizem predvsem na okolje in kul­turno dedišcino. Tako so med cilje uvrstili tudi ohra­nitev in dvig standardov va­rovanja naravnega in etnolo­škega okolja ter razvoj ob-mocja kot unikatne turistic­ne destinacije, število obi-skovalcev pa si želijo enako­merneje porazdeliti na celo leto. Pri tem so izbrali sce­narij omejenega razvoja tu­rizma, ki predpostavlja, da je planina že prevec obre­menjena in število obisko­valcev omejuje na 250 tisoc na leto, omejuje tudi motor-ni promet na planini. Velika planina sicer že sedaj vsakoletno privabi med 200 in 250 tisoc obiskovalcev, kar jo uvršca med turisticno naj­bolj obiskana obmocja v Slo­veniji. Zaradi vse vecjega šte­vila obiskovalcev in novih dejavnosti, povezanih s turiz-mom, pa se povecujejo tudi pritiski na okolje, so še zapi­sali snovalci strategije. Med najbolj perecimi so neureje­ne razmere na podrocju od­vajanja in cišcenja odpadnih voda, velika težava je tudi vo­žnja z motornimi sanmi in štirikolesniki. Kot so zapisali v strategiji, bo rast prihodkov omogocila investicije v ohra­njanje kulturne in naravne krajine ter prekinitev one-snaževanja pitne vode v za­jetju Kamniške Bistrice. Svetniki v vrstah Liste San-dija Uršica so strategijo oznacili za prevec ambicio­zno. Kot je dejal Šemso Mu­janovic, sloni na vrsti pred­postavk, alternativ v prime-ru, da vse ne bi bile izpolnje­ne, pa ni. Kot je na to odgo­voril Anžur, je potencial Ve-like planine še veliko vecji, kot so ga izkazali v strategiji, v kateri so izbrali konserva­tiven scenarij razvoja. Stra­tegijo je sicer pozdravilo vec svetnikov, med njimi Dušan Papež, za povsem izvedljivo jo je oznacil tudi Urban Ber-gant iz LMŠ. Vec svetnikov je izrazilo tudi pomisleke nad skrbjo za oko­lje, med drugim tudi ob na­vedbah družbe, da naj bi na smucišcu, ki naj bi imelo ve­lik potencial predvsem pri družinah, uvedli zasneževa­nje. Kot je sicer pojasnil An-žur, naj bi šlo za povsem na­ravno zasneževanje brez kakršnih koli dodatkov. Skrb nad okoljem je izrazil tudi Žan Potocnik iz LMŠ, ki je sicer pohvalil komunikacijo družbe z drugimi deležniki na Veliki planini, ob tem pa dodal, da bo treba nasloviti tudi težavo s pomanjkanjem podmladka pri pastirstvu oz. planšarstvu, s cimer "jedro ideje umira". 
Park v Šmarci je prenovljen 
Šmarca – Obcina Kamnik je minuli teden zakljucila celovito prenovo parka v središcu Šmarce, ki je potekala od sredine junija in je zajela izvedbo betonskih in pešcenih površin okoli tamkajšnjega spomenika NOB in nepohodne površi­ne, ki bodo vecinoma urejene v zelenice. Okoli vaške lipe so postavili polkrožne betonske elemente, namenjene sedenju, v sam park pa so na minimalisticen nacin z razlicnimi podo­bami in napisi vkljucili tudi nekaj zgodovinskih zanimivosti kraja, povezanih z gospodarskim razvojem kraja, in sicer tovarno Naglic, Jermanovo fužino, tovarno Triglav, Klemen-cevo fužino, Slatnarjev mlin in Šmarsko elektrarno. Dela so stala slabih 35 tisoc evrov. J. P. 
Dom starejših obcanov bo dobil prizidek 
Kamnik – Upravna enota Kamnik je izdala gradbeno dovo­ljenje Domu starejših obcanov Kamnik za gradnjo prizidka na južni strani vzhodnega trakta obstojecega objekta. Na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja bo Dom starejših obcanov Kamnik kandidiral na javnem razpisu za sofinanci­ranje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajal­cev institucionalnega varstva v okviru Operativnega progra-ma evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 J. P. 

OBVESTILO 
Obcina Kamnik obvešca, da bo 3. 8. 2021 na spletni strani www.kamnik.si v okviru javnega razpisa za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v obcini Kamnik v letu 2021 objavljen ukrep: 
Šolanje v srednjih poklicnih in srednjih strokovnih kmetijskih izobraževalnih programih. 
Vloge je treba oddati najkasneje do torka, 21. 9. 2021. Dodatne informacije: Katarina Šcetinin, tel: 831 81 27 ali po e-pošti: katarina.scetinin@kamnik.si. 
Matej Slapar l.r. ŽUPAN 

www.kamnik.si



Obcinske novice, mnenja 
Gradnja optike na obmocju belih lis 
Na podlagi javnega razpisa bo vec gospodinjstvom omogocen dostop do širokopasovnega omrežja. 
Aleš Senožetnik 
Ljubljana – V okviru prvega odpiranja javnega razpisa za sofinanciranje gradnje odpr­tih širokopasovnih omrežij naslednje generacije (GOŠO 
5) Ministrstva za javno upra­vo je dodeljenih 17,5 milijo­na evrov za skoraj osem ti­soc gospodinjstev oz. t. i. belih lis v 29 obcinah. V prvem od skupno štirih od­piranj prijav so bila izbrana tudi obmocja v obcini Ka­mnik. Namen razpisa je z javnimi sredstvi zagotoviti širokopasovni internet na obmocjih, na katerih široko­pasovna infrastruktura še ni zgrajena in hkrati ni tržnega zanimanja operaterjev za gradnjo. Na javni razpis so lahko kandidirali prijavitelji, ki so registrirani kot operaterji elektronskih komunikacij. 
Obcina Kamnik torej ni upravicenka do teh sredstev in pri prijavi na ta javni raz-pis ni sodelovala. 
Tuhinjska dolina, Kamniška Bistrica in dolina Crne 
»Iz uradnih objav na spletni strani Ministrstva za javno upravo pa smo zasledili, da je podjetje GVO, d. o. o., dalo vlogo za gradnjo širo­kopasovnega omrežja za 273 belih lis v obcini Kamnik v vrednosti 886.065 evrov,« so nam sporocili iz obcinske uprave. Kot je razvidno iz pregledo­valnika belih lis direktorata za informacijsko družbo in informatiko, je v obcini Ka­mnik najvec belih lis na ob-mocju Tuhinjske doline in skrajnem vzhodnem delu obcine ter tudi v dolini Kam­niške Bistrice in Crne. 

Cepljenje za vrnitev normalnega življenja 

Še pred dvema letoma nismo niti pomislili, da bo epidemija tako globoko zarezala v naša življenja. Po letu in pol imamo koncno možnost, da epidemijo koncamo – z dovolj visoko stop­njo precepljenosti in osebno odgovornostjo vsakega od nas. Za nami je najtežje leto in pol. Da smo obvarovali življenja, smo ustavljali gospodarstvo in omejevali javno življenje. Kljub temu da je virus še vedno priso­ten, pa se je situacija mocno spremenila. Zdaj je na voljo do­volj cepiva, da lahko zašcitimo tako sebe kot tudi vse ostale. Pogoj PCT (prebolevniki, ceplje­ni, testirani), predvsem ceplje­nje, nam omogoca vrnitev v normalnost, s pregledovanjem pogoja PCT pa se lahko izogne­mo tudi ponovnemu zapiranju države. V Novi Sloveniji zato no­vim zapiranjem javnega življe­nja in omejevanja gospodarstva v prihodnjih mesecih nismo naklonjeni. Cepiva imamo do­volj, vsak lahko izbira, s katerim cepivom se želi cepiti, cepljenje je brezplacno in lahko dosto­pno povsod – na nas je, da se cepimo in z odgovornimi odlo­citvami omogocimo vrnitev v normalnost.  Zdravniška stroka je enotna: cepivo nas ucinkovito šciti pred virusom, v primeru okužbe so simptomi blagi, resni stranski ucinki pa izjemno redki. Vsak mora zato prevzeti odgo­vornost za svoje zdravje. V Novi Sloveniji smo prepricani, da moramo v prihodnje vse svo­je moci usmerjati v zagon go­spodarstva in turizma, okreva­nje in razvoj, krepitev javnega zdravstvenega sistema in digi­talizacijo. Prav to so naše kljuc­ne prioritete do konca mandata. To nam bo uspelo le, ce se bomo cepili v dovolj velikem številu in tako poskrbeli za sebe in druge. V Sloveniji je trenutno precep­ljenost prenizka, da bi bili spro­šceni pred prihajajocim cetrtim valom. Pred nami je še dober mesec poletja, vendar moramo razmišljati naprej. Želimo si de­lujocega gospodarstva, odprtih šol in fakultet, druženja z najdražjimi, predvsem pa si želi­mo, da nam sveta zopet ne bi krojil virus. Dnevi, ki prihajajo, so pomembni za naš nadaljnji boj z epidemijo. Cepimo se, da bomo lahko mirneje zakorakali v jesen. 
Matej Tonin 


Mnenje obcinske svetnice  Mnenje obcinskega svetnika  
Kamnik – psom  Opticno omrežje  
prijazno mesto?  v Tuhinjski dolini  

Karmen Kaplja, svetnica LSU 
Na majski seji Obcinskega sve­ta Obcine Kamnik smo kot 12. tocko dnevnega reda obravna­vali Predlog Odloka o spre­membah in dopolnitvah Odlo­ka o zazidalnem (lokacij­skem) nacrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del v prvi obravnavi, ki bo omogo-cal gradnjo novega sestavljene­ga kompleksa iz dveh enot; tr-govine Jager in stanovanjske­ga kompleksa s trgovino Lidl. Obstojeci OPPN že omogoca gradnjo na tem obmocju. Spremembe Odloka pa iz prej samostojne parkovne ureditve prikljucujejo parkovno uredi­tev v sklop poslovno-stanovanj­skega dela kompleksa. V pasu med industrijskim ob-mocjem na vzhodu in preple-tom storitvenih, stanovanjskih in trgovskih dejavnosti je na tem obmocju dopustna grad-nja objektov z ureditvijo zele­nih površin v severnem delu. Trenutni odlok doloca zeleno cezuro iz dveh sklopov: 25 me-trov širok pas intenzivne dre­vesne zasaditve in zelene trav­ne ureditve. Na travnatih po­vršinah se nacrtuje ureditev igrišca za otroke, ki bo poveza-no z ostalimi površinami. Po vzoru obcin Trzin, Koper, Izola, Murska Sobota, Ptuj, Maribor, Kocevje, Novo mesto in predvsem Ljubljane, ki se lahko pohvali s petimi pasjimi parki, mislim, da je obcina Kamnik zrela za umestitev pasjega parka v svoje zelene cone. Na majski seji sem zato v prvi obravnavi 12. tocke pre­dlagala spremembo Odloka in 
Strategije 

Med projekti oz. podrocji dela, za katere sem zadolžen, so tudi štiri strategije: Strategija za mlade, Strategija za predšolsko vzgojo, Strategija za kulturo in Strategija za šport. Skupna znacilnost vseh štirih strategij je, da je predhodnim dokumentom potekel rok upo­rabe v prejšnjih mandatih ob­cinskega sveta oz. ta strategije ni obravnaval. Še najmanj je zamude na podrocju mladine, kjer je bila leta 2014 pripravlje­na prva Strategija razvoja na podrocju mladih v Obcini Ka­mnik za obdobje 2014–2018. Izvajala se je na razlicnih za mlade pomembnih podrocjih. 

umestitev pasjega parka na omenjene travnate površine. Zakon o zašciti živali v mestih doloca, da morajo imeti skrbniki svoje pse na povodcih, medtem ko se v ograjenem par-ku lahko psi prosto gibljejo. Prebivalci Duplice so že veckrat izrazili potrebo po ta­kšnem parku, verjamem pa, da bi se pasjega parka razvese­lili vsi skrbniki štirinožnih pri­jateljev. Predvsem ob dejstvu, da je iz leta v leto manj zelenih površin v mestu. Cilj je zato vzpostavitev uporabnikom pri­jaznega parka, na optimalni lokaciji, ki bo dostopna cim vecjemu številu obcanov mesta Kamnik in bo zadostila njiho-vim potrebam. Omenjena lo-kacija je zato idealna rešitev. Ali bo Kamnik sledil zgledu omenjenih obcin in postal psom prijazno mesto? Odgo­vor bo podan jeseni, na drugi obravnavi predloga odloka. Seveda, to ne bo rešilo vsako­dnevne problematike sobiva­nja, s katero se srecujejo skrbniki in njihovi pasji ljub­ljencki, je pa dober zacetek in znak, da imata obcinska uprava in župan posluh za omenjeno problematiko. 
V minulih mesecih je bil v sode­lovanju z vsemi deležniki pri­pravljen osnutek Strategije za mlade za obdobje 2022–2026, ki bo v mesecu septembru predstavljen širši javnosti in podan v obravnavo obcinske­mu svetu. Strategija za predšolsko vzgojo je najzahtevnejša in glede na dejstvo, da za to podrocje letno namenimo vec kot pet milijo­nov evrov proracunskih sredstev, tudi najpomembnej­ša. Obcina Kamnik do sedaj ni imela strategije za podrocje predšolske vzgoje, skupaj s predstavniki javnega zavoda in koncesijskih vrtcev smo pripra­vili osnove, ki jih bomo nadgra­dili s pomocjo izbranega zuna­njega izvajalca. Verjamem, da bomo skupaj pripravili strategi­jo, ki bo jasno pokazala stanje na podrocju predšolske vzgoje, predvsem pa nakazala usmeri­tve in rešitve za naprej. 
Sandi Uršic 

Jože Korošec, svetnik SLS 
Po dolgih prizadevanjih se v zadnjem casu intenzivno gra­di opticno omrežje na podro-cju Tuhinjske doline. Podjetje Telekom gradi omrežje iz sme­ri Kamnika proti Motniku, prav tako pa naj bi se gradilo omrežje v obratni smeri po okoliških vaseh do Šmartna v Tuhinju v okviru projekta RUNE. Ceprav ta projekt ca-sovno nekoliko zaostaja od prvotnega nacrta. Z omenjeno sodobno povezavo bo vsem prebivalcem v Tuhinjski dolini omogocen hitrejši razvoj pod-jetništva, turizma, kmetijstva in ostalih dejavnosti tudi za zasebno rabo. Moja želja je, da bi se v roku enega leta vsak obcan, ki bi si to želel, priklo­pil na opticno omrežje. Obcin-ska uprava si v zadnjem casu mocno prizadeva, da bi se to zgodilo cim prej. Menim, da 

V Šmartnem urejajo varno šolsko pot 
Zaradi del na državni cesti velja delna zapora 
bi si obcani Kamnika, ki živi­jo v odrocnejših krajih in va­seh, to zaslužili že od kakšnih pet do deset let prej. Tako kot so prometne povezave za ra­zvoj podeželja, je tudi sodobna opticna povezava pomembna pri komunikaciji z zunanjim svetom. Le z razvojem bomo ohranili podeželje in s tem kulturno krajino –  kar v prihodnosti pomeni, da bo podeželje še vedno poseljeno. 
za promet. 
Jasna Paladin 
Šmartno v Tuhinju – Sredi ju­lija so se gradbena dela zacela v Šmartnem v Tuhinju, kjer bodo ob regionalni cesti skozi Tuhinjsko dolino v neposre­dni bližini osnovne šole na odseku od avtobusnega posta­jališca v smeri Zgornjega Tu-hinja dogradili plocnik v širi­ni 1,6 metra. Predvidena je tudi ureditev prehoda za pešce na obmocju avtobusne­ga postajališca na dvignjeni plošcadi, in sicer z namenom povecanja prometne varnosti in umirjanja prometa. Da bo to obmocje za šolarje in dru­ge pešce še varnejše, bodo na plocnik do šole namestili barvne stebricke in dve opo­zorilni tabli, ki opozarjajo vo­znike na prisotnost otrok in umirjanje prometa. Na ob-mocju šole in vrtca bodo na vozišce narisali tudi barvne kroge razlicnih dimenzij, ki bodo opozarjali na obcutljivo obmocje. Projekt sofinancira­ta Obcina Kamnik in Direkci­ja RS za infrastrukturo. 

Idejna zasnova za park Virtus je izdelana 
Šmarca – Znana je idejna zasnova za pridobitev projektnih pogojev za ureditev športnega parka Virtus v Šmarci. Idejna zasnova predvideva celovito prenovo športnega parka v vec fazah, pri cemer prva faza predvideva preureditev obstojece­ga nogometnega igrišca v igrišce z umetno travo. Temu zace­tnemu dokumentu zdaj sledi pridobitev projektnih pogojev mnenjedajalcev, nato pa izdelava vse potrebne dokumentaci­je za izvedbo in pridobitev gradbenega dovoljenja. J. P. 

NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA OBCINA KAMNIK, GLVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LSU 



Aktualno 
Table so že odstranili 
Lastniki zemljišca, ki ga Koželjeva planinska pot precka na Jeranovem, so table, s katerimi so številnim pohodnikom in kolesarjem želeli prepreciti hojo po svojem zemljišcu, po posvetu s Planinsko zvezo Slovenije že odstranili. Vsi vpleteni zdaj želijo najti trajno rešitev. 
Jasna Paladin 
Jeranovo – Pred nekaj tedni je sprehajalce na Jeranovem presenetila in vznejevoljila tabla, ki po Koželjevi planin-ski poti mimo zasebne hiše 
– v dolžini kakšnih 50 me-trov – prepoveduje prehod, saj da gre za zasebno zemlji-šce. Številni pohodniki in kolesarji, ki to pot uporablja­jo desetletja in so prepricani, da gre za javne površine, prepoved vecinoma ignorira­jo, kar je povzrocilo še vec slabe volje, ki pa se k sreci umirja. Lastniki so table že odstranili, a nam vseeno predstavili svojo plat zgodbe. »V casu epidemije so se stvari drasticno poslabšale. Pred dvajsetimi leti tu mimo po en teden ni šel nihce, med epidemijo pa je mimo naše hiše dnevno hodilo na desetine ljudi, zadrževali so se v grucah, klepetali pod našimi okni, rabutali naše sadje, njihovi psi so tekali povsod okoli naše hiše, od­metavali so smeti in hodili, dobesedno kjerkoli se jim je zljubilo, brez najmanjšega obcutka, da gre za zasebno lastnino. Naše zemljišce si enostavno lastijo. Da gre za registrirano planinsko pot, nas ni obvestil nihce, v ze­mljiški knjigi ni nobene oznake, urejena ni nobena služnost. Tudi ne vidimo smisla v tem, da je planin-ska pot urejena v dolini, v urbanem naselju, še posebej zato, ker se po njej ne spre­hajajo le pohodniki, ampak je veliko tudi kolesarjev, mo-toristov in celo voznikov šti­rikolesnikov. Za prosto pre­hajanje tretjih oseb po na­šem zemljišcu preprosto ni pravne podlage,« je odlocna, a zaradi neprijetnega polo-žaja, v katerem so se znašli, tudi razocarana družina, ki svojega imena javnosti ne želi razkriti, saj so bili v zad­
njih tednih zaradi svoje od­locitve deležni tudi groženj in šikaniranja. Poudarjajo, da si želijo le nekaj miru in zasebnosti, »kot vecina, ki hodi po našem, pa imajo doma verjetno svoja zemljiš-ca ograjena pred drugimi.« Za pojasnila smo se obrnili tudi na Planinsko zvezo Slo­venije. »Zakon o planinskih poteh izrecno prepoveduje omejevanje dostopa. Planin­ske poti zakon opredeljuje kot poti javnega znacaja. Planinske poti so namenje­ne za hojo, tek ali plezanje. Izjemoma tudi za kolesarje­nje, ce planinska pot poteka po obstojeci gozdni ali polj-ski prometnici. Vsaka nova planinska pot potrebuje so-glasje lastnikov zemljišc. Obstojece planinske poti oz. tiste, ki so obstajale in bile oznacene v casu uveljavitve zakona v letu 2008, pa no-vih soglasij ne potrebujejo in so vrisane v Evidenco go-
spodarske javne infrastruk­ture,« nam je pojasnila Ka­tarina Kotnik, strokovna so-delavka PZS, in dodala, da je možnost obiskovanja narave po urejenih planinskih po­teh ogromna dobrobit za kvaliteto preživljanja proste­ga casa, je del naše zgodovi­ne in identitete, zato naspro­tujejo poskusom omejeva­nja javne dostopnosti teh poti. Ker pa stvari želijo reši-ti, so prisluhnili lastniku, ki jim je že predstavil problem in predlagal prestavitev poti. Ena od možnosti bo nova kolesarska pot, ki jo bo obci­na prihodnje leto uredila do Godica in bo potekala tik ob Kamniški Bistrici. Kot so nam še povedali na Planinski zvezi Slovenije, namerava skrbnik planinske poti (to je Planinsko društvo Kamnik) z lastnikom zem­ljišca, obcino in krajevno skupnostjo odpreti dialog in najti skupno rešitev. 
Obvestilo centra za socialno delo 
Ce imate pravice za otroški dodatek, vrtec in štipendije že priznane, ni treba vlagati nove vloge 
– razen ce so nastale spremembe. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, kamor sodi tudi eno­ta v Kamniku, obvešca upo­rabnike, naj bodo pozorni na pravice za otroški doda­tek, vrtec in štipendije. Ce imate te pravice že prizna­ne, ni treba vlagati nove vlo­ge – razen ce so nastale spremembe. Ob prihajajocem novem šol­skem letu 2021/22 bodo centri za socialno delo avto­maticno odlocali o podaljše­vanju letnih pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, subven­cija vrtca, subvencija za ma-lice/kosila). Staršem ni tre­ba oddajati novih vlog, ce nimajo nobenih sprememb. Sporocajo, da pa je letošnja novost informativni izra-cun, s katerim se zacasno odloci o upravicenosti do pravice, njeni višini in ob-dobju upravicenosti. Opo­zarjajo, da se bodo informa­tivni izracuni najprej izdaja­li za pravico do otroškega dodatka, subvencije vrtca, subvencije malice in sub-vencije kosila. Informativne izracune ali odlocbe bodo starši prejeli od avgusta da­lje predvidoma do konca ok­tobra. Novo vlogo oddajo straši osebno, v nabiralnik na CSD, po pošti, e-pošti ali preko e-uprave, ko pravico uveljavljajo prvic, uveljavijo novo pravico za naslednjega otroka ali vpisujejo otroke v prvi razred osnovne šole. Rok za izdajo odlocb o pravi­cah iz javnih sredstev je dva meseca. »Ker v obdobju od avgusta do oktobra centri za socialno delo odlocamo o povecanem številu pravic, lahko prihaja do zamud. V primeru zamud bomo jav­nost, šole in vrtce o tem ob-vešcali,« še sporocajo. 

TO JESEN UVAJAMO LOCENO ZBIRANJE ODPADNIH JEDILNIH OLJ 
V okviru projekta DELAMO NA B(OLJE)!, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, bomo v jesenskih mesecih na obmocju obcine Kamnik vzpostavili loceno zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki nastaja v gospodinjstvih. V ta namen bomo na desetih izbranih ekoloških otokov izven naselja Kamnik namestili tipski zbiralnik prostornine 200 litrov za zbiranje odpadnega jedilnega olja. Vsako gospodinjstvo, ki živi v vplivnem obmocju posameznega ekološkega otoka, bo za potrebe locenega zbiranja prejelo tudi posebno posodico prostornine 3,5 litra in navodila za pravilno locevanje. 
GLAVNI POUDARKI PROJEKTA DELAMO NA B(OLJE)! 
KDAJ?  V jesenskem casu  
NA KATERIH EKOLOŠKIH OTOKIH BO NAMEŠCEN TIPSKI ZBIRALNIK?  Molkova pot – PRI PODJETJU ZARJA Šmarca – PRED PODJETJEM MENINA Godic – DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI Podgorje – DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI Tunjice – PARKIRIŠCE PRI CERKVI Zgornje Stranje – PRI OSNOVNI ŠOLI Volcji Potok – PRI IGRIŠCU Srednja vas – PRI TRGOVINI TUŠ Šmartno v Tuhinju – PRI CISTILNI NAPRAVI Motnik – PRI TRGOVINI  
KAKŠEN JE NAMEN PROJEKTA?  Vzpostaviti organizirano in sistematicno zbiranje odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev  izven naselja Kamnik. Prepreciti zlivanje odpadnega jedilnega olja v odtoke in stranišcne školjke. Zmanjšati obremenjevanje kanalizacijskega sistema in cistilne naprave.  
FINANCIRANJE  Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.  
VEC O PROJEKTU  www.publikus.si/uporabniki/gospodinjstvo/eu-projekti  






Kultura 
Živa glasba se nadaljuje 
Mekinjski samostan je 9. julija gostil koncert v sklopu cikla Musica aeterna/Živa glasba. 
Dr. Franc Križnar 
Mekinje – Musica aetrena/ Živa glasba se v Kamniku na­daljuje. V Mekinjskem samostanu, tem edinstvenem arhitek­tonskem in akusticnem kon­certnem prostoru, so v petek, 
9. julija, izmenjaje v kapeli in atriju nastopili mešani Aka-demski pevski zbor Tone Tomšic Univerze v Ljubljani z dirigentko Jerico Bukovec, pevska solista iz zborovih vrst produkcijo zagotovo enega od vrhuncev letošnje kamniške (glasbene) sezone oz. konkre­tno koncertov tega letošnjega aktualnega ciklusa Musica aeterna. Tudi obcinstvo se je temu koncertu odzvalo vec kot primerno, saj je bila kape-la prepolna, atrij prav tako vec kot zapolnjen. Prikazana glasbena avtentika je bila vec kot zgledna, saj je znala dirigentka Jerica Buko­vec iz vseh razpoložljivih grl prikazati ves blišc uvodnega 


Barbara Potocnik (sopran) in Ivan Koruza (tenor), pred-, med- in v poigrah pa instru­mentalni consort pod vod­stvom Janeza Jocifa: Marjan-ca Jocif s (kljunasto) flavto, Izidor Erazem Grafenauer (lutnja), Franci Krevh (tolka-la), Tilen Udovic (fidel) in Barbara Kanc (glasbeni gib); kajti vecina sporeda je pred­stavljala glasbo in ples iz Ko-(španskega) srednjeveškega korala. Petje, igra na inštru­mente, ples in še kaj je do-dobra orisalo tiste davne case 
14. in 15. stoletja, ki pa se jim je v dobršni meri odzvala tudi skladateljica Nina Pustinek Rakar. Njeno 8-stavcno delo Fin' amor/Dvojna ljubezen pa v dobršni meri aktualizira našo preteklost s srednjim vekom, saj v tem slovenskem 

V mekinjski župnijski cerkvi je bil v sklopu cikla Živa glasba koncert tudi 24. julija, ko je nastopil trio flavtistke Jurke Zoroje, violinista Vasilija Meljnikova in organista Maria Perestegija. 
deksa, starih rokopisov iz  be-nediktinskega romarskega samostana na gori Montser­rat v španski Kataloniji (verje­tno v letu 1399). To je kodeks Llibre vermell/Rdeca knjiga v devetih spevih. Prve štiri smo slišali v izvedbi 24-clanskega mešanega sestava APZ Tone Tomšic in dela instrumental-nega consorta v samostanki kapeli, nato 8-stavcno kantato Fin' amor naše kamniške skladateljice Katarine Pusti­nek Rakar in zadnjih pet spe­vov Llibre vermell/Rdeca knjiga še v atriju omenjenega samostana. Premalo poznam kamniške glasbene razmere, da bi lahko sodil še v to smer, ampak po tem, kar sem slišal in videl tokrat, lahko z vso osebno in strokovno avtoriteto organiza­torja oz. producenta tega kon­certa in festivala nasploh Jav­ni sklad RS za kulturne dejav­nosti Obmocno izpostavo Kamnik, konkretno njihove­ga vodjo Toneta Fticarja, vec kot pohvalim, da je vse to rea­liziral in s tem omogocil re-delu, kantati za zbor in sre­dnjeveške inštrumente, Kata-rina Pustinek Rakar piše glasbo na besedila srednjeve­ških viteških lirikov Wolken­steinskega, Ostrovrškega in Gornjegrajskega. Omenjeni pesniki niti niso Slovenci, temvec literarni ustvarjalci nemške viteške (trubadur­ske) lirike. Ostrovrški in Gor­njegrajski sta celo živela in ustvarjala na slovenskih tleh, zato predstavljata pomemben del slovenske kulturne zgo­dovine. Pesmi so zapisane v srednji visoki nemšcini. Prav ta izvedba je pomenila že pravo glasbeno gledališce, ki pa ga seveda od omenje­nih izvajalcev poznamo že od zdavnaj. Ne smemo poza­biti, da so vse tole peli, igrali in plesali ljubitelji, sicer pra­viloma bolj ali manj že (glas­beno) šolani izvajalci; vecino-ma na pamet. Naša odlicna dirigentka Jerica Bukovec pa je prav iz izvajalskega mate-riala, ki ga je imela pred se­boj, iztisnila celo vec, kot smo pricakovali. 

Po razstavi slikarja Fortunata Berganta 
Društvo sv. Jakoba je bilo deležno prav posebnega povabila: muzejski svetnik in kustos Narodne galerije dr. Ferdinand Šerbelj, eden naših najboljših poznavalcev barocnega slikarstva, nas je povabil na vodeni ogled pregledne razstave kamniškega rojaka, barocnega slikarja Fortunata Berganta. 
Tanja Drovenik Calic 
Kamnik – Tako smo v orga­nizaciji neutrudne dr. Mar-jete Humar obiskali Naro­dno galerijo v Ljubljani in se pod vodstvom dr. Šerbelja podali na razstavo Berganto­vega slikarstva. Letos mineva tristo let od njegovega rojstva. Fortunat Bergant je poleg Valentina Metzingerja, Franca Jelov­ška in Antona Cebeja eden glavnih predstavnikov slo­venskega barocnega slikar­stva. Preteklo je tudi okrog­lih sedemdeset let od njego­ve zadnje pregledne razsta­ve (1951) in sto let od po­novnega odkritja slikarja Berganta. Zveni neverjetno, vendar v resnici do leta 1922, do zgodovinske raz-stave slovenskega baroka, javnost o tem barocnem sli­karju ni vedela nicesar. Umetnostnozgodovinski spomin je ohranil pred­vsem imeni Valentina Met-zingerja in Franca Jelovška. Vse te obletnice so skupaj z nekaterimi njegovimi novi-mi in ponovno odkritimi platni kar klicale po poso­dobljeni predstavitvi Ber-gantovih del. Pregledna razstava v Naro­dni galeriji je postavila na ogled štirideset slikarjevih najbolj reprezentativnih del, s katerimi so orisali zgodbo 
o življenju in delu najbolj »našega«, »enigmaticnega« in »posebnega« umetnika, ki je mocno vplival na umetnostno podobo dežele v drugi polovici 18. stoletja in vanjo vnašal duha pozne­ga evropskega baroka. Dr. Šerbelj je na zacetku poudaril, da poznamo le malo dejstev o slikarjevem življenju. Datuma rojstva in smrti sta edina natancna bi-ografska podatka. Ni bil po-rocen, ni se zadolžil, z niko-mer se ni tožil … skratka, v arhivih in maticnih knjigah ni zapustil drugih sledov. Življenjsko pot in kraje bi-vanja je mogoce slediti le po delih, ki jih je zapustil. Zanesljivo vemo le, da je bil med leti 1756 in 1758 na študiju v Rimu. Kako in za­kaj ga je mogoce izslediti v Liki in Senju na Hrvaškem, lahko samo domnevamo. Tudi njegov opus je praktic­no strnjen samo na zadnjih deset ustvarjalnih let, ko se je po vrnitvi iz Italije nasta-nil v Ljubljani. Po njegovi smrti je župnik zapisal, da je umrl »slikar plemenite krvi in umetnik«. S tem mu je izrekel priznanje in potr­dil veljavo, ki jo je užival v zadnjem obdobju svojega življenja. 
Edini takrat akademsko izobraženi slikar na Kranjskem 
Rodil se je v Mekinjah (6. 9. 1721) materi Mariji in ocetu Jožefu, mizarju, umetno­stnemu rezbarju in izdelo­valcu skrinj. V arhivih je za­pisan tudi njegov ded, zidar s Perovega, cigar ime je omenjeno pri zidavi kapele in zvonika v Šmartnem v Tuhinju. Nekaj let po Fortu­natovem rojstvu so se Ber-gantovi preselili v Kamnik, v predmestje Graben (danes Medvedova 6). V obdobju odrašcanja je veliko casa preživel v ocetovi delavnici, kjer ga je spoznal kamniški župnik, baron Maksimiljan Rasp, ki je prav takrat gradil novo cerkev na Šutni. Vse­stransko razgledani Rasp je v Kamniku vodil šolo za na­darjene decke, vanjo vkljucil tudi Fortunata in kmalu pre­poznal njegov slikarski ta­lent. Omogocil mu je šola­nje pri vodilnih slovenskih barocnih slikarjih Valentinu Metzingerju in Francu Je­lovšku. Seznanil ga je tudi s svojimi plemiškimi sorodni­ki. Bergant se je najtesneje povezal z družino Taufferer, ki mu je omogocila študij na Akademiji sv. Luka v Rimu, ceprav je bil že sorazmerno star (35 let) in ni imel ustre­zne predizobrazbe. Obdobje med leti 1756 in 1760 je pre­živel v Rimu in v Benetkah. Med svojim študijem v Rimu je bil kar dvakrat nag-rajen za svoji risbi, ki sta še vedno ohranjeni. V Benet-kah pa so ga navdihovali mojstri poznega baroka, kot sta Tieppolo in Piazetto. Po vrnitvi je živel v Ljubljani in deloval po Sloveniji. V veliki meri se je posvecal samosta-nu v Sticni, kjer je bil opat njegov osebni prijatelj še iz rimskih casov, Franc Ksave­rij Taufferer. Umrl je 31. 3. 1769 v Ljubljani, v Erbergo-vi palaci, kjer je tudi prebival v zadnjih letih svojega živ­ljenja. 
Štirideset slikarjevih najbolj reprezentativnih del 
Dr. Šerbelj nas je popeljal po razstavi. Prav na zacetku nam je predstavil prvo Ber-gantovo podpisano delo, ris­bo, portret svojega mecena, Maksimiljana Raspa, ki jo mladi Bergant prerisal iz originala. Seznanil nas je tudi, da je za franciškane v Senju leta 1754 poslikal ol-tar. Za tem smo si ogledali obe nagrajeni risbi iz casa rimskega študija: Sedeci akt in Stojeci moški akt, pri ce-mer nas je opozoril na to, kako je slikar napredoval v obdobju svojega študija. Sledila so dela iz zadnjega desetletja Bergantovega živ­ljenja. Po vrnitvi iz Italije na Kranjsko so sledila šte­vilna narocila za sakralne podobe. Svetnike je slikal neidealizirano, skorajda grobo, v temnih barvah, v njihovi custveni zamaknje­nosti, s cimer jih je pribli­žal dojemanju preprostega bogabojecega barocnega cloveka. Taka je slika Sv. Vid v kotlu. Franciškana, ki muci svoje grešno telo z bo­decim pasom, je naslikal v transu, z odprtimi usti, pri­prtimi ocmi … in kapljo krvi v obliki kranjske lilije 
– endemicne rastline iz Kranjske, kar dokazuje, da je bil tudi sicer zelo razgle­dan clovek. 
Bogata metaforika Bergantovih del 
Njegove podobe Marij z de­tetom pa so pravo nasprotje slikam svetnikov. Naslikane s posebno eleganco, milino in nežnostjo poosebljajo materinsko ljubezen, nago­varjajo najgloblja cloveška custva. Ganljiva je slika Ma-dona gravida, Marija nose­ca, tudi sicer redkeje viden motiv Marijinih upodobitev. Platno Marijino oznanjenje je bogato s simboliko, ki so jo znali razbrati ljudje v ba­roku, nam pa jo je, kakor na vseh ostalih predstavljenih delih, pomagal prebrati dr. Šerbelj. Tako nam je sliko za sliko odstiral bogato me-taforiko Bergantovih del. Spoznali smo, da se noben detajl na slikah ni znašel po nakljucju in da ni brez sim-bolnega pomena. Slika Kristus na križu je, po besedah dr. Šerbelja, slikar­jevo najbolj popolno delo, kjer poleg psihološkega pri­kaza Kristusovega trpljenja izstopa tudi milina Magda-leninega oblicja in žlahtnost upodobitve njenih oblacil. Bergantovo najbolj ambicio­zno delo pa je platno Sv. Ju­rij (Mozirje). Slika sv. Miklavža, zašcitnika mor­narjev, izstopa tudi zaradi umetelnega okvirja, ki pou­stvarja morje, valove in ribe. Posebno mesto v Berganto­vem opusu zavzema Križev pot, ciklus štirinajstih slik, ki ga je narocil stiški opat, Bergantov osebni prijatelj, Franc Ksaverij Taufferer. Upodobitev Kristusovega trpljenja je zelo posebna in odstopa od klasicnih upodo­bitev. Preseneca odsotnost množice ljudi, ki so upodo­bljene na obicajnih podobah Križevega pota. Na Bergan­tovih slikah je Jezus sam v svojem trpljenju, gleda v nas s trpecimi ocmi, odet v rde-co haljo, simbol muceništva. Ob njem sta le dva rablja s poblaznelimi ocmi. Na zad­nji podobi Križevega pota je naslikan sarkofag, v katere­ga polagajo mrtvega Kristu­sa. Na sarkofagu je umetni­kov podpis, F. Wergant, aka-demski slikar. Domneva se, da se v Križevem potu skriva umetnikov avtoportret in simbolni prikaz njegovega življenja. Dr. Šerbelj nam je predsta­vil še Bergantovo posvetno slikarstvo. Portreti kranjskih plemenitašev prepricujejo s psihološko poglobljenostjo, moderno reprezentativno postavitvijo in tehnicno brezhibno naslikanimi obla-cili. (»Kako naslikati crno na crnem ozadju?«) Na razstavi so prikazani portreti druži­ne Erberg in Codelli. Za konec smo si ogledali še sliki Pticar in Prestar, ki sta od druge svetovne vojne ve­ljali za pogrešani. Zadnjic sta bili javno predstavljeni na zgodovinski razstavi slo­venskega slikarstva leta 1922. Obe imata pomembno mesto v Bergantovem opu­su, saj razkrivata njegov po­zni slog in duha tedanjega casa, obenem pa sodita med najpomembnejša dela slo­venskega baroka. Domneva­jo, da sta bili del ciklusa pe­tih slik, ki so predstavljale pet cutil. Prestar naj bi pred­stavljal cutilo za okus ali tip, Pticar pa cutilo za sluh. Obe sliki sta bili k sreci najdeni leta 1996. Lastniki so se ob najdbi obrnili prav na dr. Šerbelja, ki je tudi sodni ce­nilec za barok, za katerega je predstavljalo to odkritje in vrnitev slik v Narodno gale-rijo, kjer bosta v lasti vseh nas, vrhunec kariere. Vodeni ogled pregledne raz-stave štiridesetih Berganto­vih slik pod vodstvom dr. Šerbelja, svojevrstnega moj­stra razlage umetnin v kon­tekstu njihovega nastanka, je bilo nepozabno doživetje. Dr. Šerbelj je zakladnica po­datkov, ki omogocajo razu­mevanje in estetski užitek v umetniškem delu. In ob koncu obstaneš brez daha, kakor da si nepricakovano prejel dragoceno darilo. 

Kultura 
Stiske gorivo za 

Cudežnih deset let 
nov material 

Deset Križnikovih pravljicnih festivalov v skupni organizaciji s krajem Motnik in Knjižnico Franceta Gašper Selko je pred dnevi izdal svoj novi singel Balantica Kamnik je jubilej, na katerega je lahko ponosnih veliko ljudi. S festivali smo obudili in in s tem napovedal album, pri katerem pa je ovrednotili pravljice, ki jih je pred skoraj 150-imi leti zapisoval Gašper Križnik. Roko na srce – festival moci združil tudi z ilustratorjem in graficnim je postal prepoznaven po Sloveniji, kar pa tudi ni macji kašelj. 
oblikovalcem Dejvidom Kneževicem. Pripravlja namrec tudi zvocno razstavo. 
Breda Podbrežnik 
Jasna Paladin co in vpisoval svoje obcutke 

Kamnik, Motnik – Motnica-in emocije, vse skupaj pa je 
ni so si že prej prizadevali, Kamnik – Gašper Selko, ki delovalo blagodejno,« pravi 
da Gašper Križnik ne bi bil ga na glasbenih odrih pre-Gašper, ki glasbo doživlja 
pozabljen, zato so mu posta­poznamo tudi pod imenom kot jezik, ki ga pac najbolje 
vili doprsni kip in leta 2004 X.U.L, je javnost razveselil pozna. Na albumu bo deset 
je v Motniku v sodelovanju z z novim singlom When kompozicij, septembra bo 
Inštitutom za narodopisje She Left, s katerim pa na-izdal še en singel, in ker se 
na SAZU-ju in Obcino Ka­poveduje nov album in mu je zdelo škoda, da bi vse 
mnik potekalo interdiscipli­glasbeno razstavo, ki bosta samevalo zgolj v albumski 
narno znanstveno posveto­luc sveta zagledala predvi-knjižici, se je povezal z dob-
vanje Gašper Križnik in nje­doma oktobra. rim prijateljem, graficnim 
gov cas, Knjižnica je takrat Za njim je težko obdobje, oblikovalcem Dejvidom 
prispevala celotno bibliogra­priznava, kar se odraža tudi Kneževicem in skladbe bodo 
fijo Gašperja Križnika. v glasbi, ki pa je mnogo zre-dobile svojo vizualno podo-
Sledilo je iskanje novih poti, lejša od dosedanje, ki jo je bo. 
ki bi pravljice, ki jih je zbral že izdal. »Ko so v viharju Gašperja vecinoma pozna-
Križnik, prenesli med ljudi. lanskega leta nastajale prve mo kot trobentaca, v novem 
Pobuda za festival se je ideje in kompozicije, sem se singlu igra na klaviature, 
utrnila Rafku Goltniku, ledi­velikokrat vprašal o smislu prejšnje njegove skladbe so 
no pa smo orali še z zuna­tega, kar pocnem. Odri so polne elektronske glasbe … 
njima sodelavkama Ivanko samevali, skupaj z mnogimi Kakšen album lahko prica-
Ucakar in Ireno Cerar, uve­ljavljenima pripovedovalka-Mirjam Zakonšek, Marjan Semprimožnik in Breda Podbrežnik 
kolegi smo se znašli v nego-kujemo? »Album je gotovo tovi situaciji in sam priz-zrelejši od svojega mlajšega 

ma. Z Rafkom, Ireno in nam, da sem za nekaj te-brata. V tem obdobju sem 
Ivanko smo pripravili kar želijo ponuditi še vec doži-ja Križnikovega festivala naš sodelovanje kraja, knjižnice, dnov odložil vsa glasbila. precej raziskoval, bil nav­
nekaj festivalov in še vedno vetij in da si skupaj s Knji-kažipot in stalnica v koledar-posameznikov in drugih or-se dogodki odvijajo po naših žnico Franceta Balantica Ka-skem letu motniškega utri-ganizacij pomembno, da je Kljub 'prostemu casu', ki dahnjen s skladbami mno­sem ga bil deležen po vec-gih velikanov resne in za­
prvotnih zamislih. mnik prizadevamo ustano-pa! Že deseto leto nas na-moc povezovati urbano mesecnih koncertih, mini bavne glasbe, analiziral glas-
Ob desetem jubilejnem fe-viti pripovedovalski center mrec usmerja pri povezova-umetniško prakso in oživlja­turnejah ipd., pa je vrzel bena dela starejših in mlaj­
stivalu smo se pogovarjali Slovenije in spominsko nju z zunanjimi sodelujoci-nje podeželja, da smo spod­pred mano na trenutke delo-ših skladateljev, se povezo-
Marjan Semprimožnik, sobo Gašperja Križnika. mi in vodi pri izbiri temati-budili zanimanje za pripo­vala neskoncna in grozeca. val z ostalimi ustvarjalci iz 
predsednik Turisticnega Mirjam Zakonšek je poveda-ke.« Mirjam pravi, da si vedovanje, saj se domacini društva Motnik, Mirjam Za-la: »Iz leta v leto v Motniku Motnicani želijo, da bi nas pripravljajo na svoj pripove-In ravno te stiske so postale glasbene industrije pri nas gorivo za nov material. in na mednarodni ravni. 
konšek, predsednica motni-med domacini raste zanima-pravljice še dolgo povezova-dovalski vecer, da najmanj Spomnim se trenutka, ko Vse to je oblikovalo moj 
škega kulturnega društva, in nje za pripovedovanje in spo-le, in dodaja željo, da bi se še en domacin zapisuje pra­sem se ponovno usedel za zvok, ki se nenehno razvi­
moja malenkost. znavanje novih pravljic. Po-dolgo širil glas v deveto vas o vljicno dedišcino (in upamo, racunalnik in klaviature ... ja,« zakljuci Gašper, ki že 
Marjan Semprimožnik je nosni smo, da imamo tako tem, »kako se je fajn godilo, da bo iz tega nastala lepa misli in besede so postale nestrpno pricakuje jesen, ko 
ponosen, da je v teh letih bogato kulturno dedišcino da so tudi mene zraven pova-knjiga), da smo z likovnim Motnik vstopil na kulturni ter da je bil Gašper Križnik bili, da so mi dali iz naprstni-natecajem in z branjem pra­melodije, akordi. Obcutek je bo svoje ustvarjanje lahko bil, kot da sem odprl knjiži-predstavil širši javnosti. 
zemljevid Slovenije in da je naš rojak. V pripravah na fe-ka jesti, iz rešeta piti, z lopato vljic k ustvarjanju v teh letih festival iz leta v leto pridobi-stival sodeluje ves kraj, s tem pa po riti, da imam še danes spodbudili vec kot tisoc ot-val prepoznavnost. »Na to krajani s svojim prosto-graben na riti«. rok, da smo na podeželje smo Motnicani zelo ponos-voljstvom kažemo, da nam ta Breda Podbrežnik, direkto-vrnili pripovedovanje pra­ni. Festival je pripomogel, dogodek zelo veliko pomeni. rica Knjižnice Franceta Ba-vljic in da smo vse to okro­da smo obudili podeželje in Veseli nas, da obiskovalci fe-lantica Kamnik, pa meni, da nali s knjigo Križnikovih v oddaljeno vas privabili obi-stivala spoznavajo, da pravlji-smo skupaj v sodelovalnem pravljic z naslovom Sveti skovalce iz mest in iz sose-ce nikakor niso samo za otro-odnosu dosegli najmanj de-Coprijan, ki je izšla leta dnjih obcin. Pripovedovanje ke, temvec da lahko tudi od-set ciljev: oživili in ohranili 2020. spodbujamo tudi med do-rasli iz zgodb izlušcimo smo zapisane pravljice in Letošnji festival bo potekal macini in sedaj je zanima-bistvo, prepoznamo sporoci-povedke Gašperja Križnika; konec avgusta in v zacetku nje že tako veliko, da bomo lo ali nauk, ki nam (lahko ime Gašperja Križnika, trga septembra, castni pokrovi-v letošnjem letu pripravili tudi nevede) pride prav v Motnik in festivala ter tudi telj pa je predsednik Repu­pripovedovalski vecer, na vsakdanjem življenju. Kakor kamniške knjižnice se je po-blike Slovenije Borut Pahor, katerem bodo pripovedoval-so lahko pravljice kažipot pri neslo širom po Sloveniji, kar je še posebno priznanje ci izkljucno domacini,« pra-naši hoji skozi vsakdan, tako privabili smo veliko obisko-našemu festivalu. Se vidimo vi Marjan. Dodal je še, da si je tudi vsakoletna organizaci-valcev, dokazali smo, da je v Motniku! 
KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN, VALVAZORJEVA ULICA 8, DOMŽALE KULTURNO DRUŠTVO ANSAMBLA SAŠA AVSENIKA, BEGUNJE NA GORENJSKEM 22 A, BEGUNJE NA GORENJSKEM 
26. 8. 2021 
ob 19:30 
samostan Mekinje 
vstopnice: Eventim.si 



Društva 
Prejeli smo 
Voda tece, mi recemo 
Od referenduma o noveli za­kona o vodah je preteklo že kar nekaj vode, pa vendar si velja priklicati v spomin, o cem smo sploh odlocali in za­kaj je to pomembno za našo prihodnost. Prav tako pa ni nepomembno, kdo in kako so se oziroma smo se lotili te kampanje. Spomnimo: na predlog vlade je državni zbor 
30. marca 2021, navkljub pro-testom strokovne javnosti in civilne družbe, potrdil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah ZV-1G. Ker druge poti ni bilo, se je že kmalu zacel postopek za refe­rendum, ki je edino državljan­sko 'orodje' proti sprejetju ne­kega zakona ali druge po­membne politicne odlocitve. V Kamniku smo se že takoj v zacetku aprila povezali neka­teri posamezniki in organiza­cije (Društvo Makadam, soci­alno podjetje Reciklarnica, Civilna iniciativa za Kam­niško Bistrico) ter zaceli zbi­rati podpise. To je bilo še dokaj enostavno, saj je bilo v prvem koraku treba zbrati 'zgolj' 2500 podpisov, 20. aprila pa smo že kot uigrana ekipa so-delovali pri zbiranju vsaj 
40.000 overovljenih podpisov pred upravno enoto (UE) Ka­mnik. Vreme je bilo hladno, obcasno deževno (voda nas je ocitno podpirala), a to ni zmanjšalo naše vneme, ekipa pa se je okrepila z novimi pro-stovoljci. Pred samim referen­dumom smo obcane, prav tako na stojnici pred UE, spodbujali v casu predcasnega glasovanja, od 6. do 8. julija. Tokrat pa nas je na stojnici spodbujalo precej vroce poletno vreme. Cim vec ljudi smo sku­šali spodbuditi, naj gredo na referendum. To smo poceli z delitvijo letakov, s clanki in stripi; spodbujali smo prijate­lje in sorodnike ter na številne druge nacine. Vse to smo dela­li z veseljem, saj smo verjeli, da pocnemo pravo stvar. In katera je bila ta prava stvar? Voda. Ki je dragocena. Za vsakogar. Zato moramo z njo delati skrajno odgovorno. Ceprav v zakonu, o katerem smo odlocali na referendumu, ni bilo vse narobe, pa gre ven­darle za prevec pomembno po­drocje, da bi karkoli prepušcali nakljucjem oziroma samovolji posameznih odlocevalcev. Ce strokovnjaki pravijo, da zakon odpira možnosti pretiranim posegom na priobalnih obmo-cjih rek, jezer in morja, potem obstaja velika verjetnost, da se bo to tudi zgodilo. Saj vemo, kako zasebni in kapitalski in-teresi vselej izkoristijo vsako priložnost za dobicek, pogosto na škodo narave in obcanov ali državljanov. Kamnicani to še posebej dobro vemo. Vemo za nezakonite gradnje ob Kamniški Bistrici, vemo za onesnaženje naše pi-tne vode zaradi samovoljnih gradenj na planinah nad našo reko, vemo za množicno (ko­mercialno) kopanje pri nje­nem izviru in tako naprej. Zato smo še posebej obcutljivi na zakon, ki bi vse to legalizi­ral in odprl Pandorino skrinji-co nadaljnje degradacije naše­ga bisera – Kamniške Bistrice in vode na splošno. Voda je naš skupni vir, zadovoljuje naše osnovne potrebe in potre-be drugih živih bitij. Voda je kljucnega pomena za naše podnebje, za pridelavo hrane in za rast vseh živih bitij. Zato bomo za vodo še naprej skrbeli. Spregovorili smo za vodo in v imenu vode. Veseli smo, da smo bili del te cudovi­te državljanske referendumske zgodbe, ki nas je povezala in nas bo povezovala še naprej. Za skupno dobro. 
Kartini Djalil, Ivan Mitrevski in Rok Kralj, Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico 

Otroci na letovanje z Rdecim križem 
Kamnik – Obmocno združenje Rdecega križa Kamnik otroke tudi letos pelje na Debeli rtic, in sicer 6. in 20. avgusta. S tem bodo pocitnice na morju omogocili tudi tistim, ki bi bili zaradi socialnih stisk družin zanje prikrajšani. J. P. 

MEDOBCINSKO DRUŠTVO INVALIDOV KAMNIK Novi trg 26a 1241 Kamnik, T: 01/ 831-73-62, GSM: 051 316-071 
E: mdikamnik@siol.net 
V  A  B  I  L  O 
Medobcinsko društvo invalidov Kamnik vabi  clane na Zbor clanov društva in srecanje invalidov obcin Kamnik in Komen­da, ki bo v petek,10. septembra 2021, ob 15. uri v Gostilni Re-pnik na Vrhpoljah pri Kamniku. 
Prosimo vas, da udeležbo na Zboru clanov MDI Kamnik in sre-canju invalidov obcin Kamnik in Komenda obvezno potrdite na telefon 01/831-73-62 v casu uradnih društva, po e-pošti: mdikamnik@siol.net ali na GSM  051/316-071. 
Vabljeni, IO MDI Kamnik 

Obletnice društva niso mogli proslaviti 
Lansko leto bi v Društvu upokojencev Kamnik moralo biti zelo slovesno, saj so praznovali sedemdesetletnico, a jim jo je zagodla epidemija. Tudi letos vecjega praznovanja ne bodo pripravili, 
so pa bogato zgodovino strnili v jubilejnem zborniku. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Epidemija ni pri­zadela le aktivne populacije in šolajoce se mladine, am-pak tudi, ce ne celo pred­vsem, starejše, ki so že tako ali tako zdravstveno najbolj ranljiva populacija, ki pa je bila zaradi ukrepov tudi med najbolj izoliranimi. Ceprav je bila njihova društvena pisarna zaradi epidemioloških ukrepov dolgo casa zaprta, so bili za svoje clane vseskozi doseg­ljivi in jim pomagali z odgo­vori, nasveti, obrazci, ureja­njem vdovskih pokojnin in drugimi stvarmi, ki so jih v teh casih potrebovali. Tudi jubilante in bolnike so obi-skali na domu. Žal pa druže­nja, ki starejšim tako veliko pomeni, dolgo ni bilo. 
Sedemdeset let je hitro minilo 
»Odpadla je vecina aktivno­sti, izletov in športnih tek­movanj in res dolgo se nis-mo mogli družiti. Zato tudi nacrtovane slovesnosti ob 70-letnici Društva upoko­jencev Kamnik nismo mogli pripraviti,« nam v uvodu pove predsednik društva Vinko Polak. Ob obletnici jim je še uspelo predstaviti prenovljene društvene pi-sarne, nato pa jih je prehite-la epidemija. K sreci so izda­li zbornik, ki predstavlja 
V jubilejnem letu 2020 so društvo vodili predsednik Vinko Polak, podpredsednika Marjana Berlec in Miha Prosen, tajnica Valerija Štupar in blagajnicarka Marija Kemperl. 
prehojeno pot najvecjega društva v obcini, ki povezuje približno 2400 clanov. »Ce se ozremo nazaj v leto 1950, ko je bila 2. aprila ustanov­ljena podružnica Kamnik pri Društvu upokojencev Slovenije, in v leto 1975, ko je 19. decembra društvo pos­talo samostojno, ugotavlja-mo, kako je cas hitro mine-val. Na zacetku je bilo clan­stvo maloštevilno, a kaj hitro se je pokazala potreba bo raznih dejavnostih. Že po nekaj letih od ustanovitve so se zaceli ukvarjati z izlet­ništvom in raznimi rekrea­cijskimi dejavnostmi. Us-pešno so zacele delovati tudi športne sekcije – kegljanje, balinanje, smucanje, strel­stvo in šah. Nekaj let kasne­je smo skupaj s planinskim društvom zaceli poho­dništvo in zaceli smo mno-žicno kolesariti. Ravno tako je poraslo zanimanje za iz­letništvo in turizem. Najbolj je zaživela ženska sekcija, ki je z raznimi razstavami in drugimi dejavnostmi v dru­štvu pustila poseben pecat. Podobno so zaživele tudi skupine po krajevnih sku­pnostih Crna Duplica, Sela, Stranje, Tunjice, Srednja vas, Šmartno in Zgornji Tu-hinj. Ustanovljena sta bila mešani pevski zbor in folklorna skupina, ki je bila edina v obcini, a danes delu­je samostojno,« se na zacet­ke društva, ki ima od leta 2015 status humanitarne organizacije, ozre predse­dnik, ki mu pri vodenju društva danes pomagata podpredsednika Tone Pre­
šeren in Miha Resnik. V zborniku, kjer so svoje na­govore prispevali župan Ma-tej Slapar, predsednik Zveze društev upokojencev Go-renjske Janez Sušnik in predsednik Pokrajinske zve­ze društev upokojencev Go-renjske Zdravko Malnar, so se posebej spomnili dolgole­tnega predsednika Staneta Simšica pa tudi vseh njego­vih predhodnikov in nasle­dnikov. Predsedniki so bili: Ivan Ulman (1950–1951), Jože Vrankar (1961–1967), Anton Korbar (1968–1971), Jože Vrhovec (1972–1973), Matija Sterle (1974–1979), Ludvik Matoh (1980–1983), Stane Simšic (1984–2008) in Franc Smolnikar (2008– 2011). Zanimivo je, da ime predsednika, ki je društvo vodil med letoma 1952 in 1960, ni znano, saj se po­datki o tem v društvenem arhivu niso ohranili. Predstavili so tudi posame­drugi v Sloveniji, ceprav ugotavljajo, da število clanov z leti upada. »Gre za menjavo generacij. Sam poznam veliko aktivnih upokojencev, ki radi hodijo, kolesarijo in potujejo, a se nam ne želijo pridružiti. 


Sedemdesetletnico društva bodo z enoletno zamudo zaradi epidemije obeležili na društvenem dnevu, ki ga tradicionalno pripravijo sredi septembra. 
zne sekcije, enote po krajev­nih skupnostih in številne dejavnosti, ki kamniške upokojence povezujejo že vrsto let. Društvo ima tudi devetnajst poverjenic po krajevnih skupnostih, ki so tudi prostovoljke v projektu Starejši za starejše. Leta 2020 so to bile: Štefka Er-javšek, Iva Osolin, Marija Burkeljca, Ivanka Vrhovnik, Justi Hocevar, Rozka Rifel, Lojzka Ocvirk, Marija Mer­cun, Majda Jakše, Draga Graoran, Jana Gruden, Branka Lap, Tonka Rems, Mimi Kadunc, Mihaela Hri­bovšek, Ani Sušnik, Bernar­da Štrajhar, Mojca Zavasnik in Lojzka Vrankar. Pri pripravi zbornika so si­cer sodelovali še Marjan Schnabl, Marjana Berlec, Valerija Štupar in Miha Prosen. 
V svoje vrste vabijo nove clane 
Društvo upokojencev Ka­mnik sodi med najstarejša društva upokojencev pri nas, po številu clanov pa so 'Sem še premlad za upoko­jence,' je najbolj pogost od­govor, a v resnici bodo v na­šem društvu našli sovrstni­ke z enakimi interesi in za­kaj se zato ne bi družili,« se sprašuje Polak in ugotavlja, da se tudi v njihovem dru­štvu pozna, da postajamo družba individualistov. Poudarja, da imajo vrsto sekcij, v katerih vsak najde kaj zase, pripravljajo izlete, in letovanja, pa tudi poma­gajo pri pravnih in drugih vprašanjih. 
Vabilo na društveni dan 
»Upokojence vabim, naj se vclanijo, da združimo moci, nove ideje so vedno dobrodo­šle,« še zakljuci predsednik Društva upokojencev Ka­mnik Vinko Polak, ki tudi sam že išce zamenjavo na tem položaju. Jubilejne proslave tudi letos aprila, cetudi leto dni kasne­je, niso mogli pripraviti, zato bodo 70-letnici posveti­li vsaj društveni dan, ki ga tradicionalno pripravljajo v septembru. 


Mestni oder 
Belin Avtomobili Noctiferia Anja Golob in Drago Ivanuša Zmelkoow Prismojeni profesorji bluesa Vlado Kreslin Veliki Kamfestovski Stand up Orleki 
Otroški oder 
Zavod Bufeto Globus Hystericus Zavod KIKs Plesni klub Šinšin Fru Fru Gusarski kapitan Dada Dana Avguštin 
Gledališce iz desnega žepka Cupakabra 
Oder Barutana 
Mrphy 
Aleksej Mironov (RUS) Lukavi Luka Šmentane muhe 
Breda Podbrežnik Matic Macek 
Etceteral Blackpulse (AT) Kabare Za Crkn’t Marko Brecelj (RIP) 
Gazorpazorp (SRB) 
Martin Ramoveš Navihani Štumfki Before Time Echoes Killa Brin DaGemini Matter 
Oder Zaprice 
3:rma rouge-ah 

Leonardi / Kampl / KožarŽigaGolob 

6.–14. avgust 2021 Iztok Koren 
DDV 
OliverPilic 
Tadej Droljc 
Nino Rakovic Astronomski krožek RAK 
Irena Gayatri Horvat Proste celice 2021 Kamfest Art sejem 
Godalkanje (EU) 



www.kamfest.org 



Nagovor župana Mateja Slaparja letošnjemuKamfestu 
V Kamniku že dodobra odštevamo do poletnega festivalskega obdobja, ki se zacenja s kardevetdnevnimKamfestom,nadaljujezmanjšim,atudipomembnimKrižnikovim,pra­vljicnim festivalom in zakljucuje z letošnjimi jubilejnimi 50. Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine.Omenjenifestivalibodopopestrilipoletnodogajanjenakulturnempodrocju, tako za Kamnicanke in Kamnicane kot tudi za druge obiskovalce tega prelepega sloven-skega mesta. Preprican sem, da so organizatorji letošnjega Kamfesta tudi letos skupaj s soorganizatorjiskrbnoizbralidogodke,kibodovnašemestoprivabiliobiskovalcevseh generacij. 
Na Obcini Kamnik se trudimo ohranjati posluh za kulturo, kljub razlicnim izzivom, s kateri-mi se soocamo v zadnjem letu in pol. Ponosen sem, da se bo letos jeseni koncno zacela graditi šola, na katero cakamo že skoraj dve desetletji. V Kamniku stavimo na trajnostni razvoj, zato nam je pomembna stalnost, konstantnost projektov in vesel sem, da se bo kmalu pricel že 18. Kamfest. Prav v sklopu tega festivala bo Kreativna cetrt Barutana letos že drugic zapored zasijala v novi luci. Del obmocja nekdanje Smodnišnice, ki ga je Obcina Kamnik odkupila v lanskem letu, se razvija tudi v smeri kulture in ne služi zgolj kot skladi-šce.Pripravljasetudistrategijanapodrocjukulture,kipovezujevsepomembnekamniške akterjenatempodrocju.Obnavljamoosrednjokamniškokulturnoustanovo,Domkulture Kamnik, ki bo dobil nova okna, fasado in streho, na kateri bo soncna elektrarna za prido­bivanje elektricne energije. Vrednost sanacije znaša kar 660 tisoc evrov. Omenjena zgrad­ba bo tudi bogatejša za novo scensko mehanizacijo v vrednosti 260 tisoc evrov; 107 tisoc evrov smo pridobili na razpisu Ministrstva za kulturo. S 1. julijem je zaživel Javni zavod za kulturo, ki podsvojo streho združuje dve pomembni kulturni ustanovi v našilokalni sku­pnosti - Dom kulture Kamnik ter Mekinjski samostan. Vsi kulturni zavodi delujejo s polno paro, kljub omejitvam, vezanim na preprecevanje virusa COVID-19. Ni samoumevno, da imamo tako mocan kulturni program in toliko možnosti v našem mestu, ki leži v narocju Kamniško-SavinjskihAlp,gledeizbirekulturnihprogramov.Izkoristimojih,sajsezobiskom prireditve lahko povsem obicajen dan spremeni v nepozabnega ravno zaradi prijetnega doživetja. Vseeno pa se obnašajmo odgovorno in se zabavajmo v skladu z vsemi navodili pristojnihinstitucij. 
Se vidimo v mestu na Kamfestu 2021. 
Vaš župan Matej Slapar 

PROGRAMSKI CASOPIS  PRODUCENT:  DIREKTOR FESTIVALA:  
18. POLETNEGA KULTURNEGA FESTIVALA KAMFEST™  Kulturno društvo Priden možic, Podlimbarskega pot 4, 1241 Kamnik BESEDILA IN UREJANJE BESEDIL:  Rok Kosec VODJA PROGRAMSKE EKIPE: Goran Završnik  
GoranZavršnik,GašperSelko CELOSTNA GRAFICNA PODOBA FESTIVALA IN OBLIKOVANJE:  PROGRAMSKA EKIPA: Blaž Flerin, Gašper Selko, Rok Kosec  

 Katarina Goltez  TEHNICNI DIREKTOR FESTIVALA:  

 FOTOGRAFIJE:  Primož Jeras  
arhiv Kamfesta in nastopajocih NAKLADA:  VODJA TEHNICNE IZVEDBE: Blaž Flerin  

31.000 izvodov, 

TEHNICNAEKIPA: priloga Kamnican-ki, Žiga Krevs, Anže Trstenjak, casopisu obcine Kamnik Gašper Vodlan, Dominik Lenart, 
Domen Flerin, Klemen Tehovnik, 
Kristina Kokalj 
Navodila 

za uporabo festivala 
Kar koli napišem v tem trenutku (imejte v mislih, da te besede nastajajo slabih štirinajst dni pred zacetkom letošnjega Kamfesta), morda ne bo veljalo v dneh festivala. Ker so taki casi. In festival Kamfest letos ne obstaja zato, da bi provociral, delil, težil ... Kamfest je zato, da se srecamo, srecate, pa da vam kaj zanimivega pokažemo, da dobimo vsi obcutek, da živimo v modernejšem in kulturnejšem mestu, kot se nam vcasih zdi. Kultura združuje. Pri­zorišca bodo po celem mestu. Oder v muzeju  Zaprice, Mestni oder  na dvorišcu Kavarne Veronika, Glavni trg z noviteto - odrom Pr’Goslac,  kino v Mekinjskem samostanu in  oder Barutanavstarismodnišnici. 
Super je, ce pridete kar z vlakom. Najboljši bo tisti, ki pride na postajo v centru Kamnika okoli 17. ure. Tako boste imeli cas za sprehod po Kamfestovskem Art sejmu, morda greste kaj pojest in na sladoled, pa bo že cas za predstavo za otroke in ostalo družinsko publiko na Glavnem trgu. Potem pa hitro na Zaprice, da ujamete malo jazza, pa na drug konec, da pogledate film med samostanskimi zidovi, vmes pa na Mestni oder, kjer letos skorajda ni zasedbe, ki je ne bi poznali ali vsaj slišali zanjo. Pustolovci lahko nato zavijejo v staro smo­dnišnico, tradicionalisti pa na oder Pr’ Goslac, kjer smo vam pripravili godalno poslastico za skorajda vse dni festivala. Zadnji vlak odpelje ob enajstih zvecer, prav takrat, ko se naš in vaš festival pocasi že konca. 
Festival Kamfest in celotna ekipa upošteva navodila in priporocila, povezana s Covidom 
19.Prosimo vas za pomoc. Kako to mislimo? Tako, da nam pomagate pri spoštovanju ukre­pov, ki bodo v veljavi v casu letošnjega festivala. Ce je na prizorišcu prostora za 50 obi-skovalcev, ga ni za 60. Ce vas varnostnik prosi za dokaz o PCT, to ne dela iz lastnega ve­selja,ampakzato,kersmoseodlocili, da festival izpeljemo,kljub skrajnonevšecnim predpisom. 
Pa še obvestilo za vse, ki bi bili radi podobni Roglicu in Pogacarju. Namrec. Ko ta dva he-roja šibata po betonskih magistralah, ju spremlja cel konvoj spremljevalcev, ki, predvsem, skrbijo za varnost vseh udeležencev kolesarske dirke. Zato že sedaj opozarjamo vse ko­lesarje, da bo center mesta zaprt za VES promet.  Kar pomeni, da vas bomo vljudno za­prosili, da sestopite s kolesa in se peš sprehodite skozi prireditveno podrocje, ali pa upo­rabite dobro oznacen obvoz. Že vnaprej hvala. 
Goran Završnik, vodja programske ekipe 
IZVEDBENA EKIPA: Anja Bezlova, Gašper Selko, TELEFON: 070 405 484 Rok Kosec, Goran Završnik, festivalski telefon 
Anej Ivanuša med 6. in 14. avgustom 
POSEBNA DELA IN NALOGE: ELEKTRONSKA POŠTA: festivalkamfest@gmail.com 
Matic Macek 

SPLETNA STRAN: www.kamfest.org VODJA FESTIVALSKE PISARNE: 
Iztok Zver Organizator festivala si pridržuje pravico do spremembe programa.Vstop na vse dogodke je, ce ni drugace navedeno, brezplacen. 
KOORDINATOR DDV PROGRAMA: 
Anja Bezlova 
PROGRAMSKO VODSTVO GODALKANJA: 
Bojan Cvetrežnik 
PROGRAMSKO VODSTVO  KINA KAMFEST: 
Jure Maticic, Mestni kino Domžale 



Mestnioder 


Osrednje festivalsko prizorišce, castitljivi Mestni oder, ki se je iz malograjskega palacija v casu urejanja in arheološkega raz­kopavanja mestnega središca spustil v Keršmancev park, eno leto gostoval v Mekinjskem samostanu, dve leti nazaj pa se je vrnil ob vznožje Malega gradu, od koder bo vsak cas zopet zacel iskati razgled. Dvorišce ob Kavarni Veronika je prijeten priredi­tveni prostor, ravno prav odmaknjen od ceste, ravno prav v sen-ci, da ni vroce in ravno prav na soncu, da ni mraz. Letos je pro­gram izjemen. Za “ziheraše” smo pripeljali nekaj znanih imen, za “avanturiste”, ki radi spoznajo kaj novega, pa je na voljo vse ostalo. Vabljeni prav vsak dan festivala v prijazno zavetje dvori-šca Kavarne Veronika, pod pobocje Malega gradu. 

PETEK, 6. 8. 
Belin 

Letošnji Kamfest zacenjamo z odlicno glasbeno poslastico, sestavlje-no iz kar treh kamniških glasbenikov in dveh simpaticnih gostov: Neža Bogataj, Matic Smolnikar in Anže Žurbi v družbi Klemna Bracka in Vanje Dizdarevica. Preplet glasbe razlicnih kultur s priredbami v slovenskem jeziku. Vstopnina 10 evrov. 


NEDELJA, 8. 8. 
Noctiferia 

Kamfest je bil vedno znan po tem, da na razlicna prizorišca, tudi v castitljivi center Kamnika, sem ter tja pripelje konkretne decibele, ki ne božajo ušes. Sosedje na Japljevi imajo od pol devetih do desetih zvecer kavo, pivo in sladoled v Kavarni Veronika na naš racun, Noctiferia pa bo medtem žagala legendarne Laibache. Vstopnina 10 evrov. 

PONEDELJEK, 9. 8. 

Anja Golob in Drago Ivanuša 
Anja in Drago sta bend. Pa ceprav Anja sedi na stolu in ima notno sto­jalo zato, da ima tam spravljeno svojo poezijo. Anja napiše pesmi in jih nato bere. Zraven igra Drago na klavir. Ceprav je v Sloveniji kar precej ustvarjalcev, ki jim recemo Drago, pa je glasbenik in eden najbolj znanih ustvarjalcev gledališke glasbe, Drago Ivanuša, original. Vecer za ljubitelje in ljubljene. Organizacija dogodka je potekala v sodelovanju z Obcinsko izpostavo JSKD. Vstopnina 10 evrov. 



CETRTEK, 12. 8. 
Vlado Kreslin 

Vlado bo sam. Ce si želite še Male bogove, vas vabimo nekaj dni po kon­certu še v kranjski Khislstein, a v vsakem primeru pridite Kreslina pogledat in poslušat tudi na Kamfest za 15 evrov vstopnine. 
PETEK, 13. 8. 

Veliki Kamfestovski Stend up 
Ker gremo letos do konca, je tak tudi zdaj že tradicionalni kamfestovski stand up, vecer najboljših slovenskih komikov. Ne, nismo jih nabrali po vaških krcmah in gasilskih društvih, ne, v Kamnik smo povabili omikane šaljivce, ki vas sicer nagovarjajo iz tv ekranov in gledališki odrov. Uroš Kuzman, Sašo Stare, Lucija Cirovic, Rok Bohinc, Admir Baltic, za varnost pa bo skrbel Kamnican Jan David Kljenak. Naj se trese! Za ogled dogodka potrebujete 15 evrov. 


Oder 
Barutana 

Barutana, Smodnišnica, Purfl fabrka, Kik, Katzenberg, Proba­hodnik, Spodnja Šlosarija, Kljucavnicarstvo, Pirotehnika, Ajn­špoh … Vsa ta imena spremljajo najbolj skrivnostno in hkrati imenitno podrocje kamniške obcine. 70 hektarov veliko ozemlje na severnem delu Kamnika živi svoje razburljivo življenje že vse od leta 1852. A to leto z veliko in najpomembnejšo razliko: Obci­na Kamnik je odkupila kar konkreten, južni del tega degradira­nega podrocja. Tako se zakljucuje dolgotrajen in razburljiv “kul­turni” boj, ki je trajal vse od prvih nacrtov arhitekta Tomaža Schlegla leta 2009, preko obdobja, ko smo verjeli v razkošni Katzenberg in vas, drago kamfestovsko obcinstvo, tja vabili na festivalske glasbene in gledališke poslastice od leta 2014 do 2018, pa do danes, ko je dokoncno zaživel projekt Kreativna ce-trt Barutana, ki je vzniknil v sodelovanju med MC Kotlovnica in evropsko podprtim projektom StimulArt in pritegnil zraven še ostale deležnike, tudi Obcino Kamnik in Kino Šiška. Letos bo prizorišce na letnem odru Kreativne cetrti Barutana okrepljeno še z novim prostorom – Paviljonom, ki ga snujejo in gradijo mladi arhitekti skupine Štajn. 

PETEK, 6. 8. 
Mrfy 
Od uvodnega koncerta na Kamfestu 2018 do uvodnega koncerta na Odru Barutana, najbolj urbanem prizorišcu letošnjega Kamfesta. Njihov privze-ti življenski moto – kar se lahko zgodi, se tudi bo zgodilo – je kot nalašc za kamniško barutansko zgodbo. Zacenjamo torej z verjetno najboljšo slovensko razlicico indie rocka. Vstopnina 10 evrov, za staro in mlado. 







SOBOTA, 7. 8. 

Aleksej Mironov in Bon Voyage 
Iz silovitega glasbenega zacetka vabimo v sobotno klovnovsko predsta­vo za odrasle. Aleksej je v Sloveniji že nastopal, za popolnost njegovega življenjepisa, ki ga krasi tudi nekaj let rednega nastopanja v razvpitem in silovitem Cirq De Solei pa mu manjka še nastop v Kamniku. Pridite ga pogledat, vabljeni pa tudi na njegovo ustvarjalno delavnico v Paviljon. Predstava prihaja v Kamnik v okviru sodelovanja festivala Kamfest in festivala Klovnbuf, ki ga pripravlja Zavod Bufeto. 

NEDELJA, 8. 8. 

Lukavi Luka in Šmentane muhe 
Lukavi Luka je brezkompromisen in neskoncno simpaticen glasbenik, ki bo Barutano prvic letos povezal tudi z etno glasbenim izrocilom. Lukavi Luka in Šmentane muhe je zasedba, sestavljena iz dveh delov: en del je Luka s tamburico, drugi so dekleta, ki slišijo tudi na ime »Muhe« (vezano na njihov rock band Jar of Flies). Vsi clani se nahajajo na skrajnem severu Notranjske, med Logatcem in Žirmi, vmes so samo še Rovte. Pred kon­certom se v Paviljonu obeta pripovedovanje zgodb z Bredo in Mackom. Dogodek je nastal v sodelovanju s Križnikovim festivalom 2021 in Knji­žnico Franceta Balantica. 

PONEDELJEK, 9. 8. 

Kamfest v sodelovanju s festivalom Sonica: Etceteral (SLO) in Blackpulse (AT) 
Lanskoletno programsko sodelovanje s festivalom Sonica je obrodilo sadove, tako da letos gostimo kar dva dogodka v istem dnevu. Kot na­lašc, da se naložite na novega kamnicana (za vse, ki to berete in niste iz Kamnika – to je priljubljen vzdevek za vlak, ki vozi v Kamnik z isto hitrostjo že od leta 1892) in se nato z njim tudi odpeljete. … “glavnino nastopa slišimo dokaj poskocen, poslušljiv jazz, ki pritegne s podrobnostmi. V to sliko se lepo vklopijo tudi migetajoce natripane crno-bele animacije s posameznimi barvnimi poudarki. Stajliš kimona, ki ju nosita avtorja, pa še nekoliko podkrepita vtis hipijevske neobreme­njenosti v pristopu. Zanimivo, da se nova, inovativna jazz scena v tako splošno glasbeno zavest doslej ni prebila tudi pri nas. Kakovosti – vsaj po tu slišanem sodec – namrec ne manjka.” (iz recenzije nastopa dua Etceteral v Kinu Šiška, radioterminal.live) Gost iz Avstrije, Blackpulse, pride sam, s kupom bobnov in elektronskih “igrac”, tako da se Barutanski oder lahko nadeja prvega live techno ob­cutka. Tanz mit Barutana bo naše geslo ob zakljucku tega vecera. 
TOREK, 10. 8. 

Kabare Za Crkn’t in Marko Brecelj 
Za crkn’t smešno so govorili naši predniki, ko so videli kaj res smešnega. V primeru naših gostov gre bolj za do skrajnosti razlezene ironicne nasme­ške, ki jih zbujajo njihove tocke, vcasih prikupne, vecinoma pa politicno nekorektne in zagotovo vredne oglede. 

SREDA, 11. 8. 
Gazorpazorp (SRB) 

Predstavljamo vam Gazorpazorp, eno najbolj nadarjenih balkanskih rock zasedb nove generacije. Kot predstavniki novega vala nabritih srbskih bendov, ki postopoma, a vse bolj opazno prevzemajo štafetno palico iz rok starejše generacije kitarskih bendov, razigrani mladenici (Jasmin Rastic, Damjan Nedelkov, Nikola Bajcetic, Miloš Đerkovic) stavijo na originalnost in avtenticnost. 


PETEK, 13. 8. 
Martin Ramoveš 

Martin Ramoveš s triom predstavlja nove pesmi, nastale v karantenskih casih, ter tudi precej udarniških komadov, ki so že bili izdani na vec stripo­vsko glasbenih albumih. Zasedba: Martin Ramoveš: kitara, vokal; Marko Petric: bas, klaviatura; Rok Skoliber: bobni. Cel vecer bo sicer v znamenju stripa. Srecali boste lahko cel kup kamniških striparjev, ki mirno ustvarjajo v našem mestu, njihove izdelke pa poznajo po vsej domovini in tudi tujini. Je cas za vojno in je cas za strip. Zdaj je cas za strip. 
SOBOTA, 14. 8. 
Matter 
Za mnoge najboljši kamniški boy band, ki je svojo pot zacel v Kotlovnici kamniškega Doma kulture in je s svojo vsestranskostjo prisoten tako na glasbeni kot na videoinfilmskisceni.Cebo zacetekletošnjega filmskega dela festivala v znamenju predpremiere njihovega novega filma Ameba, bomo Barutanski oder zakljucili s pravovernim kamniškim trapom naj­slavnejših Duplicanov ever! Vstopnina bo 10 evrov, ampak samo zato, da vas ne bo prevec. 
Kino Kamfest 

Bi šli v kino? Že vrsto let si podajamo roko z Mestnim kinom Domžale. Bili smo na Zapricah, pa na Glavnem trgu, pa v Ker-šmancevem parku, pa na dvorišcu Osnovne šole 27. julij in v Ka­tzenbergu, zdaj pa že drugo leto v Mekinjskem samostanu. Fil­moljubcem predlagamo vdih fine muzike na Zapricah, potem pa hitro na drugo stran Kamnika v kino in zakljucek vecera ob spre­mljavi violin na Glavnem trgu Pr’Goslac. Obisk kina je v Kamni­ku brezplacen, romantika takisto. Prvi dan filmskega programa, v nedeljo, se bo zgodilo še nekaj posebnega: kamniške glasbene zvezde, skupina Matter, so po­sneli film Ameba. Na Kamfestu bo predpremiera. 

NEDELJA, 8. 8. 
KAMNIŠKA PREDPREMIERA 
Ameba 
distopicna drama / režija: Blaž Završnik / scenarij: Dario Nožic Serini, Blaž Završnik / glasba: Matter, YGT / igrajo: Dario Nožic Serini, Matej Tunja, Luka Lah, Anja Drnovšek, Sebastjan Staric, Mojca Partljic, Maša Grošelj, Mia Skrbinac, Bonino Englaro, Davor Janjic / 2021, Slovenija / 72' 
Preteklost je pozabljena. V prihodnosti ni upanja. Distopija je postala realnost. Trije fantje na robu družbe se trudijo preživeti s kriminalom in postati nekdo, a razpadli sistem, v katerem živijo, jim to ves cas preprecuje. Ko v mestu zmanjka še vode, se njihova življenja zapletejo v spiralo nasilja in slepe sle po pravici. »Film problematizira distopicno smer razvoja družbe, kot jo cutimo v zadnjih letih. Socialna država je oddaljen spomin, vsi državni viri se privatizirajo, paravojaške enote opravljajo delo policije. Interneta ni, ostali mediji pa so samo še propagandni stroj korporacij.« Film Ameba je bil v celoti posnet v Kamniku, glavni ustvarjalci in protagonisti filma pa so clani kamniške trap skupina Matter. 
PONEDELJEK, 9. 8. 
Corpus Christi 
drama / Boze Cialo / režija: Jan Komasa / scenarij: Mateusz Pacewicz / igrajo: Bartosz Bielenia, Eliza Rycembel, Aleksandra Konieczna, Tomasz Zietek / 2019, Poljska, Francija / distribucija: Demiurg / 116' 
Ko Daniela iz poboljševalnice pošljejo na delo v žago na drugem koncu države, se zacne pretvarjati, da je duhovnik in po nakljucju prevzame lokalno župnijo. Dvajsetletni Daniel je med bivanjem v prevzgojnem domu zaslišal božji klic, a kot obsojeni zlocinec ne more v semenišce. Po prestani zaporni kazni se tako odpravi na drug konec države, kjer mu je dodeljeno delo v žagi. V vasi pa se predstavi za duhovnika in po spletu nakljucij kmalu prevzame vodenje župnije. Prihod karizmaticnega mladega pridigarja je za vašcane priložnost, da se soocijo s tragedijo, ki razžira malo skupnost … Film, temeljec na resnicnem pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, je sodobna in provokativna parabola o veri, odpušcanju in odrešitvi, ki jo poganja nepozabni nastop glavnega igralca. 




TOREK, 10. 8. 
Nažgani 

komicna drama / Druk / režija: Thomas Vinterberg / scenarij: Thomas Vinterberg, Tobias Lindholm / igrajo: Mads Mikkelsen, Thomas Bo Lar­sen, Magnus Millang, Lars Ranthe, Maria Bonnevie, Helene Reingaard Neumann, Susse Wold / 2020, Danska / distribucija: Cinemania / 116' 
Mads Mikkelsen in Thomas Vinterberg po Lovu ponovno združita moci, tokrat v zgodbi o štirih prijateljih, ki se lotijo nenavadnega eksperimenta, da bi ugotovili, ali lahko z malce alkohola postanejo srecnejši ljudje in boljši ucitelji. Norveški psihiater Finn Skĺrderud je postavil teorijo, da se ljudje rodimo z 0.5 promila prenizko ravnijo alkohola v krvi ter da zmerna opitost odpre našega duha, prežene težave in podžge ustvarjalnost. Martin in njegovi trije prijatelji, vsi štirje zdolgocaseni srednješolski ucitelji, se lotijo drzne­ga eksperimenta: ce je Churchill dobil drugo svetovno vojno zavit v oblak alkohola, kdo ve, kaj lahko nekaj kapljic stori zanje in za njihove ucence … Mads Mikkelsen in Thomas Vinterberg po Lovu ponovno združita moci, tokrat v zgodbi o štirih prijateljih, ki se lotijo nenavadnega eksperimenta, da bi ugotovili, ali lahko z malce alkohola postanejo srecnejši ljudje in boljši ucitelji. 

SREDA, 11. 8. 
Obetavna mladenka 

kriminalni triler / Promising Young Woman / režija: Emerald Fennell / sce­narij: Emerald Fennell / igrajo: Carey Mulligan, Laverne Cox, Bo Burnham, Alison Brie, Connie Britton, Jennifer Coolidge, Max Greenfield, Christopher Mintz-Plasse,ChrisLowell,SamRichardson,MollyShannon,ClancyBrown / 2020, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Karantanija / 113' 
Vsi so se strinjali, da je Cassie (Carey Mulligan) obetavna mlada ženska ... dokler ni skrivnostni dogodek nenadoma spremenil njeno prihodnost. A v njenem življenju ni prav nic tako, kot se zdi na prvi pogled: je pretkano pametna, nadležno zvita in ponoci živi skrivno dvojno življenje. Cassie, falirana študentka medicine, zaznamovana z zlocinom nad njeno študijsko prijateljico Nino, se dobro zaveda, da se nekatere rane nikoli ne zacelijo. Vcasih obetavna študentka sedaj živi doma pri starših in dela v kavarni, ponoci pa živi dvojno življenje. S svojo bolecino in cistvenimi ranami se spopada tako, da se izzivalno oblecena po barih in diskotekah pretvarja, da je mrtvo pijana, ranljiva in nemocna. Pretkano pametna in nadležno zvita, kot volk v ovcji koži, preži na oportunisticne moške, ki jo hocejo izkoristiti, dokler ne sreca bivšega sošolca, prijaznega in cutecega pediatra Ryana. Nepricakovano srecanje ji bo dalo priložnost, da odpravi napake iz preteklosti. 
CETRTEK, 12. 8. 
Rocca spreminja svet 

mladinski film / Rocca verändert die Welt / režija: Katja Benrath / scenarij: Hilly Martinek, po ideji Astrid Lindgren / igrajo: Luna Maxeiner, Caspar Fi­scher-Ortmann,FahriYardim,MinaTander,BarbaraSukowa,LuiseRichter, Leo Knizka / 2019, Nemcija / distribucija: Demiurg / 101' / podnapisi, 8+ 
Sodobna, astronavtsko razigrana razlicica legendarne Pike Nogavicke je film, poln humorja in akcije, ki skozi družbenokriticno leco optimisticno poudarja vrednote prijateljstva, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odgovornosti. Rocca je prav posebno dekle: neustrašna, iznajdljiva, navihana in vedno pripravljena priskocit na pomoc. Zase skrbi bolj kot ne sama, saj je njen oce dalec v breztežnostnem prostoru mednarodne vesoljske postaje, od koder jo ljubece in skrbno spremlja, mamo pa je izgubila že ob rojstvu. Rocca tekoce govori štiri jezike, zna oskrbeti rane, voziti letalo in z njim pristati, saj je tudi sama sodelovala v programu za pripravo astronavtov. Ko se preseli v Hamburg k babici, da bi tam obiskovala šolo, se stvari zapletejo. Babica, s katero se ne razumeta dobro, mora po nezgodi v bolnišnico. Dekle tako ostane samo v veliki vili, na vrata pa kmalu potrka socialna služba. A Rocca je odlocena, da lahko sama poskrbi ne le zase, ampak tudi za druge ljudi brez pravega doma, zato se z novimi prijatelji odloci, da svetu povrne pravicnost in prijaznost. 
OderZaprice

Vam ni do gužve in ne marate hrupa? Vas ne moti prijeten kla­nec, ki ravno prav pospeši srcni utrip. Medobcinski muzej Zapri­ce že nekaj let daje Kamfestu na voljo svoj lapidarij za malo bolj zahtevne glasbene dogodke. Letos še posebej. Bodite pozorni na uro. Tokrat na Zapricah zacenjamo že ob 8h, da boste lahko ujeli še kak drug dogodek v centru mesta ali na Barutani. Seve­da pa bo odprt tudi muzej, kjer lahko obišcete odlicno razstavo 
o kamniški majolki, pa tudi razstavo Makaroni in kofe iz Šmarce. 

PONEDELJEK, 9. 8. 
Leonardi / Kampl / Kožar 

Kako lahko še drugace zveni "kitarski" trio? Klasicna zasedba: kitara, bas in bobni je ena najhvaležnejših postavitev moderne glasbene dobe. Naši trije priznani glasbeniki igrajo glasbo, ki ni bila pisana za tak trio, skladbe velikanov novejšega jazza kot so: John Coltrane, Miles Davis, Pat Mathe-ney, Jaco Pastorious in Weather Report, kot tudi svojo avtorsko glasbo razlicnih vplivov. 
TOREK, 10. 8. 
3:rma 
3:rma je kantavtorski projekt kitaristke Urška Supej in vokalistke Maše But. Projekt, ki gradi most med glasbo in poezijo, katerih avtorici sta Urška in Maša, plava v standardnih jazzovskih, pop ter folk vodah, ter se dotika tematik kot so feminizem, brezizhodna razmerja, vera, … glasbenici išceta inspiracijo v glasbenikih kot so Bob Dylan, Laura Marling, Leonard Cohen… pesnicah kot so Edna Saint Vincent, ter zapisih kot so The Second Sex…. 


CETRTEK, 12. 8. 
Žiga Golob 
Žiga Golob je glasbenik, (kontra)basist, ki igra v raznorodnih zasedbah, na raznovrstnih prizorišcih, na razlicnih celinah in z glasbo sega na razna podrocjaumetnosti.Svobodnaimprovizacija,šanson,postrock,jazz,tan­go – festivali, klubi, dnevne sobe, gledališca, zaklonišca, parki – Evropa, Avstralija, Afrika, S. Amerika, Azija – sodobni ples, gledališce, poezija, (nemi) film, likovna umetnost ... 




PETEK, 13. 8. 
Iztok Koren 

KONCERT BO V MALEŠEVI GALERIJI v sklopu projekta Pogled skozi Ga-lerijo v Muzej Iztok Koren je solo projekt glasbenika Iztoka Korena, ki je sicer aktiven v imaginarnem folk triu Širom in postrokerskem kvartetu Škm banda, v preteklosti pa še v noise duo Hexenbrutal, spremljevalnem Narodno zabavnem terorizmu punk kantavtorja Danija Kavaša in postmetalskem bendu Plüg. Navdihujejogarazmišljanjaomožnostihpreseganjasebicnosti,kodiranost religioznih fantazij, trdovratnost custev, kot so jeza, krivda in zavist, Yi Jing ter neprestan ples med upanjem in ponavljanjem zgodovine. Svojo valujoco glasbo prede kot pajkovo mrežo na klasicen ter predelan tristrunski banjo, z obcasno uporabo terenskih posnetkov. 
Oder 

Pr’ Goslac 
GODALKANJE NA KAMFESTU 
Godalkanje je nastalo leta 2010 prav na Kamfestu. Po tem so violinske skupine v Kamniku gostovale še leta 2014 in 2020. V vseh teh letih se je godenju pridružilo preko sto mladih godcev vseh starosti in repertoar je pri nekaterih zrasel v stotine tradi­cionalnih viž iz razlicnih regij. 
Deljenje glasbe s publiko je bil vedno glavni moto Bojana Cvetrežnika, ustanovitelja Godalkanja. Tako se bo na letošnjem festivalu zgodila prava akusticna razstava glasbenih popotovanj, ki vas bo popeljala v svetove tradicionalnihzvokovviolin evropskihregij.GlavnitrgvKamnikubotocka, kjer lahko sedimo in se hkrati teleportiramo v melose, ki jih s sabo nosi orkester violin iz sedmih držav. Pricakovanja odložite pred kontrolno tocko, sicer bodo zaplenjena! Koncerte in glasbene razstave 'Fiddle Gang Jam' so pripravili mednaro­dni kustosi, ki so hkrati mentorji Godalkanja na seminarju 'Balkan Fiddle Gate'. Ta se odvija vzporedno s festivalom Kamfest v Samostanu Mekinje. Dogodki potekajo v koprodukciji z Društvom za ENO glasbo in jih sofinan­cira Mestna obcina Ljubljana. 
Jean-Christophe Gairard trio 
Jean-Christophe Gairard (FR) – violina Nejc Škofic – klaviature Jošt Lampret – kontrabas Godalkanje Fiddle Gang – violinski orkester 
Slovenskemu obcinstvu že znani Jean-Christophe Gairard bo nadgradil dosedanje produkcije z Godalkanjem in Simbolicnim orkestrom. Jean­-Christophe je velik kos svojega življenja preživel v Transilvaniji, kjer se je ucil tradicionalne in ciganske glasbe. Je violinist in skladatelj ter iskan mentor transilvanske in romunske glasbe, ki vodi delavnice po vsej Evro-pi. Leta 2014 je bil v vlogi solista pri mednarodnem projektu »European Symbolic Orchestra«, s katerim je na turneji posnel tudi plošco »Terrafolk & European Symbolic Orchestra – XXLive«. Leta 2012 in 2016 je v okviru Godalkanja vodil delavnice romunske glasbe in skupaj z njim posnel kar nekaj uspešnih spletnih videoposnetkov. Tokrat bo najprej predstavil vpliv svojih raziskovanj na izvajanje v jazzovskem triu, v katerem bosta sodelova-la Nejc Škofic in Jošt Lampret, dva izmed najprodornejših mladih sloven-skih glasbenikov. Priznana sta v jazzovskih ali klasicnih vodah, a oba gojita tudi ljubezen in spoštovanje do tradicionalnih glasb. S sodelovanjem ožje zasedbe Godalkanje Fiddle Ganga bo vecer še bolj tradicionalno obarvan. 


Ida Meidell Blylod 

Ida Meidell Blylod (SWE) – violina Barja Drnovšek – e-bas, violina Bojan Cvetrežnik – e-mandolina Žiga Šercer – tolkala Godalkanje Fiddle Gang – violinski orkester 
Ida Meidell Blylod je švedska barocna in folk violinistka, ki jo strastno zanima raznolikost evropskih violinskih tradicij. Idino obcutljivo igranje razkriva resnicno sposobnost, da vsak nastop naredi edinstven, ne glede na to, ali igra v mracni koncertni dvorani, na živahnem plesišcu ali v prena­trpanem baru. Ida je dolga leta gostovala po evropskih ljudskih in barocnih prizorišcih, iskana pa je tudi kot mentorica na mednarodnih tecajih raz­licnih stilov folk glasbe. V Slovenijo jo je leta 2011 prvic pripeljal festival Etnohisteria. Od takrat se zaradi sodelovanj s Simbolicnim orkestrom in Godalkanjem redno vraca. Leta 2014 je bila solistka mednarodnega pro-jekta »European Symbolic orchestra«, s katerim je na turneji tudi posnela plošco »Terrafolk & European Symbolic Orchestra – XXLive«. Koncertirala je s slovensko zasedbo Ida&Other Bears. Na spletu si lahko ogledamo kar nekaj posnetkov njenih nastopov v živo, tudi z zasedbami Godalkanja. Ida trenutno igra v švedskem folk-barocnem projektu z Johanom Hedinom, priznanim solistom na nyckelharpi. Na Švedskem, Danskem in v Franciji redno sodeluje z vec barocnimi orkestri. 
Koncert bo zacela s svojim programom za solo violino, nadaljevala ob spremljavi tria in koncala skupaj z ožjo zasedbo Godalkanje Fiddle Ganga. Ida Meidell je na repertoar, ki je del kurikuluma izobraževanj Godalkanje, pustila izmed vseh gostujocih mentorjev najvecji vpliv. Skupaj nas bodo popeljalinaenergicnoinbarvitopotovanjepospreminjajocihseglasbenih pokrajinah severnoevropske ljudske glasbe. 
Duo Mann & Juula 
Maria Mänd (EST) – violina Juuli Kőrre (EST) – violina 

Prijateljstvo med estonskima violinistkama Mario Mänd in Juuli Kőrre se je zacelo že v otroškem vrtcu. Vendar je duo nastal komajpred kratkim, ko sta obe punci pristali v tradicionalni glasbi. Od takrat veliko koncertirata in 


Too Bett Violins 
Petra Onderufova (SK) – violina Angelika Hudler (AT) – violina 
Duo na Dunaju živecih violinistk Angelike Hudler in Petre Onderufove je nastal v koronskem obdobju spomladi 2020. Svojo klasicno in jazzo­vsko izobrazbo združujeta z znanjem na podrocju tradicionalnih glasb in ustvarjata poseben zvok z žgeckljivimi aranžmaji, kjer violina ni samo violina, ampak tudi kitara, tolkala, klavir, bas,... 

19:45 / odprti oder 
21:30 / Too Bett Violins (AT, SK) 
22:15 / Fidde Gang Jam 
ponedeljek, 9. 8. 
KUSTOSINJA: Angelika Hudler (AT) OPRODE: Petra Onderufova (SK), Danijel Bogataj, Barja Drnovšek, Ana Lazar 
19:45 / odprti oder 
21:30 / Duo Mann & Juula (EST) 
22:15 / Fidde Gang Jam 
torek, 10. 8. 
KUSTOSINJA: Petra Onderufova (SK) OPRODE: Angelika Hudler (AT), Danijel Bogataj, Barja Drnovšek, Ana Lazar 
19:45 / odprti oder 
21:30 / Jean-Christophe Gairard trio (FR, SLO) 
22:15 / Fidde Gang Jam 
sreda, 11. 8. 
KUSTOS: Jean-Christophe Gairard (FR) OPRODE: Nicolas Hauzeur (BE), Nejc Škofic, Jošt Lampret 
19:45 / odprti oder 
21:30 / Ida Meidell Blylod (SWE) 
22:15 / Fidde Gang Jam 
cetrtek, 12. 8. 
KUSTOSINJA: Ida Meidell Blylod (SWE) OPRODE: Barja Drnovšek, Žiga Šercer, Danijel Bogataj 
19:45 / odprti oder 
21:30 / Jean-Christophe Gairard trio (FR, SLO) 
22:15 / Fidde Gang Jam 
petek, 13. 8. 
KUSTOS: Jean-Christophe Gairard (FR) OPRODE: Nicolas Hauzeur (BE), Nejc Škofic, Jošt Lampret 
19:45 / Ida Meidell Blylod (SWE) 
21:30 / Jean-Christophe Gairard trio (FR, SLO) 
sobota, 14. 8. 
22:15 / All Star Fiddle Gang Jam (FR, SWE, BE, AT, EST, DE, SLO) 



Otroški oder 

Otroci, ki so bili med obcinstvom prvega otroškega odra na Kamfestu leta 2005 so danes že vec kot polnoletni. Stotine, ti­soce jih je videlo najrazlicnejše predstave za otroke, ki smo jih pripeljali v teh letih na Kamfest. Tudi letos jih bo en kup, le da tokrat ne bodo vedno na enem in istem odru, ampak se bodo malo potepale po Glavnem trgu. Enkrat pred Pošto, enkrat na odru Pr’ Goslac, pa pri vodnjaku in še kje. Dobra volja je najbolja. 
Dobrodošli. 




NEDELJA, 8. 8. 

Gledališce Unikat: Gremo na vlak 
Živahne melodije nas popeljejo v cas carlstona – naš junak potuje k svoji teti, a zamudi vlak. Medtem, ko caka naslednjega, mu ukradejo denar­nico. Prijazni klošar in nežno prodajalka vijolic ga skušata potolažiti, a šele nerodni policaj, ob pomoci otrok, ujame tatu, ki mu vrne denarnico. Veselo se povzpne na vlak in odpotuje k teti, ki ga že nestrpno pricakuje. Gremo na vlak je živahen muzikal – poln veselih melodij in razigrane koreografije. 





PETEK, 13. 8. 
Gledališce iz desnega žepka: Mala morska deklica 
Ce niste na morju, vam pa kar v Kamnik pripeljemo malo morsko deklico. “Predstava nasvojstvennacin odslikavaproblematikoglobalnegasveta. Dotikaseclovekovega pohlepa,potrebepodoseganjulepotnihidealovin pretiranega potrošništva, ki vodi v onesnaževanje in segrevanje planeta.” 

SOBOTA, 14. 8. 
Cupakabra: Albared 
Za konec pa nekaj, kar vsi poznamo. Mega cirkuški žur do zgodnjih ve-cernih ur. “Kot jagoda na vrhu torte.” Albared je igra, Albared je sreca, ko se clovek smeje, svet se mu poveca. Ko dva obljubita si sreco, ko dedek Mraz oprta vreco, ko vse tako je kot se šika, takrat te Albared zamika. 
DDV program
Dogodki z dodano vrednostjo ali na kratko DDV program je že dolga leta ena od Kamfestovskih znacilnosti. Ko že mislite, da ste na navadnem glasbenem festivalu, naletite na slikarje, arhi­tekte, fotografe, astronome, športnike, ulicne umetnike in stoj-nice z imenitno robo. Letošnji DDV je zopet izjemno bogat. Pro-simo, preberite, kaj vse se najde v skritih vogalih našega mesta. Poglejte si, kaj vse pocnejo vaši somešcani in njihovi prijatelji in sodelavci. Kot je davno napisal Tone Fticar: Kamnik, mesto na poti k vrhovom! 

Pogled skozi Galerijo v Muzej 
Maleševa galerija, Glavni trg 1, Kamnik 
Sodelovanje Kamfesta in Medobcinskega muzeja Kamnik je dolgo in plo­dno. Prednjaci seveda naše skupno delo na podrocju kamniške industrijske dedišcine, zadnja leta pa tudi festivalski program z zagonetnim naslovom Pogled skozi Galerijo v Muzej. Letos si znotraj progama lahko ogledate tri razstave: v galeriji Pogled razstavlja Gregor Pratneker, v Maleševi galeriji Lojze Perko, Muzej pa vam ponuja uvid v tovarno makaronov v Šmarci. Vabljeni. 




Astronomsko opazovanje Kamfest 2021 
Travnik ob muzejskih kašcah, Zaprice, cetrtek, 12. avgusta od 19. ure dalje 
RAK – Raziskovalno Astronomski Krožek Gimnazije in srednje šole Rudol-fa Maistra vas skupaj s kamniškimi astronomi po letu "premora" zaradi epidemije ponovno vabi na poletno opazovanje nocnega neba v okviru festivalskega dogajanja Kamfest. 


Tadej Droljc: Kamniški vrh 
Kljucavnicarstvo, Kreativna cetrt Barutana, Fužine 10, Kamnik 
TadejDroljcbotokrat“inštaliral” znanopoho­dniško destinacijo – Kamniški vrh. S sodobno komunikacijsko tehnologijo povezana podo­ba Kamniškega vrha se bo nenehno spremi­
njala,upoštevajevremenskerazmereinfotografijenakljucnihmimoidocih, ki bodo usmerjale algoritem. The Future is now! 

Oliver Pilic: Sto let (a Hundred Years) 
Kljucavnicarstvo, Kreativna cetrt Barutana, Fužine 10, Kamnik 
Serija fotografij Sto let je bila posneta med karanteno v casu pandemije COVID-19, aprila in maja leta 2020. Prav v tem casu je v Sloveniji izbruh­nila afera z zašcitnimi maskami, kot zelo iskano in donosno medicinsko opremo. Namen projekta je dvojen, ekonomski ter okoljski. Torej prikazati veliko kolicino dandanes nujne in drage medicinske opreme, s katero so imeli nekateri velike dobicke, kot tudi izpostaviti medicinske odpadke za enkratno uporabo kot nov okoljski problem, ki pa je bolj dolgorocen. Projekt je delo v nastajanju, in ga lahko imenujemo tudi arhiv karantene. Postavitev v kljucavnicarski delavnici v KCB se navezuje na sam prostor, ki deluje kot ustavljen v nekem preteklem casu. Predvsem opozorilne table 
o zašciti oz. varstvu pri delu, kot so denimo obvezna uporaba maske se neposredno navezuje na trenutno situacijo v (post)pandemicnem svetu. 

Raziskovalni inštitut Inno Renew CoE, Univerza na Primorskem, Akademija umetnosti Univerze v Novi 
Gorici in Kulturno izobraževalno društvo PiNA: 
VDIHNI OGLJIK – PROSTE CELICE 2021 – INOVIRANJE V POLJU MED UMETNOSTJO IN ZNANOSTJO 
Paviljon, Kreativna cetrt Barutana, Fužine 10, Kamnik 
Projekt je zasnovan na podlagi nekaterih znanstvenih iztocnic, kot so dvigovanje morske gladine, lastnosti/plovnost lesa, trajnostni razvoj in odrast razmerja clovek-narava-tehnologija, vse skupaj pa so avtorji premišljevali skozi prizmo umetnosti. Objekt sestavljajo osrednja skulptura iz recikliranega lesa in živih organizmov, interaktivna instalacija, okolje razširjene resnicnosti (AR). 

Irena Gayatri Horvat: Gozd 

spremljevalni glasbeni ambient: Simon Skalar 
Vrvišce ob Glavnem trgu, Glavni trg 1, Kamnik 
Irena Gayatri Horvat je rojena v Zagrebu, ker je tudi koncala Likovno aka-demijo, pri prof. Miroslavu Šuteju. Na študijskih potovanjih je preucevala mnoge kulture sveta, doživetja pa prenaša v slike in v poezijo. Apelira na povezanost cloveka in narave, na usodno prepletenost clove­škega in božanskega. Njene slike so globalne metafore, simbolno pred­stavljena realnost, vezana na clovekovo (cloveško?) izvirno izkušnjo. 
Nino Rakovic: Prazne ulice 

Zid ob Kreativni cetrti Barutana, Fužine 10, Kamnik 
Nino Rakovic, eden najbolj znanih Kamnicanov, se že nekaj let zelo kon­kretno ukvarja s fotografijo. Kot eden najbolj mobilnih obcanov s svojim vozickom z vgrajenim fotografskim aparatom dnevno prevozi Kamnik podolgem in pocez. V objektiv ujame marsikaj, dostikrat pa tudi prazne ulice … Selekcijo Ninotovih fotografij je pripravil Dušan Letnar iz Foto kluba Kamnik. 

Kamfest Art sejem 

vsak festivalski dan od 17.00 do 23.00 
Po dolgih letih uspešnega Diversity sejma na Kamfest letos prihaja njegov bližnji sorodnik – Kamfest Art sejem, ki bo prav tako kot njegov starejši bratranec skrbel za stojnicno prodajo kar se da zanimivih izdelkov. Ni festivala brez stojnicne prodaje! 

Tek na Mali grad s feršterkerjem 
Pot na Mali grad, Kamnik 

Najbolj ekstravaganten kamniški športni dogodek se vraca na pobocje Malega gradu. Gre za najzahtevnejšo preizkušnjo do sedaj, saj smo pro-go podaljšali vse do obnovljenega Stražnega stolpa. Bogate nagrade in vecna slava za udeležence tega najprestižnejšega tekmovanja pri nas. 

Godalkanje 
Mekinjski samostan in Glavni trg Pr’ Goslac, Kamnik 
Godalkanje se je zacelo vec kot deset let nazaj prav na Kamfestu. Zdaj se vraca v najvecjem obsegu do sedaj, v obliki masterklasa za godala in številnimi nastopi na Glavnem trgu. Projekt poteka v sodelovanju z mestno obcino Ljubljana in Zavodom za eno glasbo. 
Poletni urbani arhitekturni masterclass: Urbana akademija Kamfest 2021 
Kreativna cetrt Barutana, Fužine 10, Kamnik 
Že leta 2020 je arhitekturna skupina Štajn pripravila prvo urbano akade­mijo v takrat cisto novem prostoru Kljucavnicarstva v stari smodnišnici. Lanskoletni gostje so govorili o marsicem in marsikaj od tega smo v enem letutudi uresnicili.Letosnadaljujemo.Vabljenivsi,kivaszanimasimbioza sodobne arhitekture in kulture. 

Klovnovski masterclass z Aleksejem Mironovom 
Paviljon, Kreativna cetrt Barutana, Fužine 10, Kamnik 
Aleksej Mironov bo v sklopu sodelovanja Festivala Klovnbuf vodil sodob-no klovnovsko delavnico, namenjeno izkušenim klovnom. Vabljeni tudi slovenski politiki. dogodek poteka v povezavi s festivalom Klovnbuf, ki ga organizira Zavod Bufeto. 
KAKO DO VSTOPNICE? 
Nekateri dogodki so tudi letos placljivi. Da vam zagotovimo kar se da udobno izkušnjo nakupa kamfestovske vstopnice, vas prosimo, da festival Kamfest najdete na portalu MOJEKARTE.SI. 
Za tiste. ki imamo raje neposreden nakup, pa priporocamoobiskTuristicnoinformacijskegacentraTIC na Glavnem trgu, ki bo za potrebe festivala podaljšal obratovalni cas vsak dan do 21. ure. Seveda pa lahko uporabite katero koli drugo prodajno mesto, npr.bencinskiservis. 
Na TICu pa lahko pocnete še marsikaj drugega. Na primer – lahko si nadeneta VR ocala in preizkusite virtualniobiskVelikeplanine,lahkosikupitekak spominek ali pa cokolado s trnicem. Pa še nekaj imamo za vas: VPIS ABONMAJEV DOMA KULTURE KAMNIK ZA SEZONO2021/22SPOSEBNIMIFESTIVALSKIMIUGODNOSTMI. Na voljo vam bodo Maistrov abonma in abonma Kam'cek. 

Producent festivala: Soproducenti: 





Mladi 

Zakljucni izlet po Kamniku 
Konec šolskega leta smo z ucenci priseljenci OŠ Domžale in OŠ Trzin imeli zakljucno ekskurzijo, s katero smo jim omogocili, da spoznajo svoje lokalno okolje oziroma bližnjo okolico in si ogledajo kulturne znamenitosti. 

Anita Novak 
Kamnik – Navedeni šoli sta vkljuceni v projekt Izzivi medkulturnega sobivanja, kjer izvajamo vzgojno-izo­braževalno delo z ucenci pri­seljenci ter druge aktivnosti. V petletnem projektu v na­šem okolju sodeluje sedem vzgojno-izobraževalnih za­vodov (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Ka­mnik, Srednja šola Domža­
le, OŠ Domžale, OŠ Trzin, OŠ Jožeta Moškrica, Vrtec Trzin in Vrtec Crnuce). Na otroke priseljence gledamo celostno in spodbujamo nji­hovo uspešno vkljucenost v novo okolje ter šolski sis-tem. Ob povezovanju z lo-kalnimi institucijami otroke priseljence spodbujamo in jim nudimo priložnosti, da se z lokalnim okoljem pove­žejo ali se aktivno vkljucuje­jo vanj. Najprej smo se odpravili v letovišce Slovenia Eco resort v Godicu. Tam smo si ogle-dali prelepo naravo, glam-ping hiške, ki so replike alp-skih hiš na Veliki planini, ter razlicne živali, ki prebi­vajo na tem obmocju, med njimi je tudi beli pav. V Eco resortu stoji tudi velika lo-vska opazovalnica, ki omo­goca cudovit razgled, nanjo smo se tudi povzpeli. Otroci so se družili v parku, igrali odbojko ter si ogledali tudi vrtove za samooskrbo, ki so pomemben del tega prosto­ra. Po obisku Eco resorta smo se odpravili v Kamnik na ogled Mladinskega cen­tra Kotlovnica, Kreativne ce-trti Barutana in nekdanje smodnišnice, ki je v prete­klosti obratovala v tej obcini. Iztok Zver, koordinator mla­dinskih programov, nam je predstavil prostore in delo­vanje centra. Po ogledu mla­dinskega centra smo se odpravili v Kreativno cetrt Barutana. Na festivalu Kam-fest so zaceli preizkušati možnost, da Barutana pos­
tane novo kulturno središce Kamnika. V zunanjih delih prostora vcasih potekajo nastopi stand up komikov, koncerti, umetniške razsta­ve in drugi kulturni dogod­ki. Del industrijskih stavb, kjer je bila vcasih proizvo­dnja smodnika, s katerim so oskrbovali celo Jugoslavijo, pa nam je zelo slikovito in doživeto predstavil Goran Završnik. Povedal je, da je na tem obmocju prišlo tudi do nesrec, ce niso dovolj previdno ravnali s smodni­kom, ter kako je stara smo­dnišnica vplivala izgradnjo železnice skozi kamniško regijo. Nato smo se sprehodili še skozi Kamnik ter odšli na Mali grad. Otroci so poslu­šali bajko o skopuški grofici Veroniki, ki je tudi v kamni­škem grbu. Poiskali smo ne­kaj avtomobilov na parkiri-šcu, ki so imeli grb z Veroni­ko na registrski tablici. Ekskurzijo smo zakljucili ob sladoledu v mestni kavarni, dobre volje in z mnogo novi-mi lepimi vtisi. 



Vseslovenski likovni natecaj o slovenskih vodah 
Kamnik – Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije vabi na sodelovanje na likovnem natecaju na temo alpskih vod. So-delujejo lahko otroci in mladi od prvega do devetega razre­da osnovne šole in srednješolci. Veseli bodo risb, slik, gra­fik, kolažev in drugih likovnih del, predvsem pa stripov. Svoja dela lahko oddate do 15. novembra. Najboljša dela po izboru komisije bodo nagrajena. Dodatne informacije: mija. bokal@razvoj.si ali 01/89 62 713. J. P. 
Analizirali so vode 
Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra so se v okviru šolskega partnerstva Erasmus+ KA2 skupaj s primerljivimi šolami iz Romunije, Portugalske in Turcije posvecali okoljskim problemom, 
predvsem vodam. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Mladi in njihova mentorja Rafaela Kožlakar in Janez Klemencic so zdru­žili dva projekta, in sicer projekt Vkljucevanje tehno­logij v ucni proces za razvi­janje spretnosti 21. stoletja in projekt Inovativna ucna okolja podprta z IKT – Ino­vativna pedagogika 1:1. »Mladim smo želeli pribli­žati prakso s spoznavanjem zakonodaje, primerjanje po­datkov v razlicnih državah, pa tudi delo v casu epidemi­je, ko so jim bili stiki s sovr­stniki drugod onemogoceni. Povezali smo delo na terenu in v laboratoriju z uporabo sodobnih tehnik in tehnolo­gij,« nam je povedala Rafae­la Kožlakar, kaj pa je bilo bistvo projekta Vkljucevanje tehnologij v ucni proces za razvijanje spretnosti 21. sto­letja, krajše ITTP-21CS, ki je združil približno osemdeset dijakov iz štirih držav, nam je predstavil Janez Klemen-cic. »Skupaj s primerljivimi šo­lami iz Romunije, Portugal-ske in Turcije stremimo k cilju oblikovati izbirni ucni nacrt s podrocja varstva na-rave in ga vpeljati v prakso ob uporabi sodobnih tehno­loških rešitev. Najvecji pou­darek smo ob upoštevanju aktualnih okoljskih proble­mov namenili primerjalni analizi površinskih in pitnih voda. Terensko raziskovanje je potekalo na rekah v bliži­ni šol, v našem primeru ob Kamniški Bistrici. Podali smo se do Ribogojnice Mi-hovc in v Keršmancev park ter najprej opravili analize s prenosnimi napravami. Odvzetim vzorcem smo do-dali še vzorce vode iz pipe, usteklenicene vode in vode iz šolskega akvarija ter jih nato analizirali v laboratori­ju. Rezultate smo posredo-vali v skupni dokument in na koncu opravili primerja­vo med državami. Na podla­gi dobljenih meritev in pri­merjav med njimi so dijaki sklepali, da na kvaliteto vode vpliva vec dejavnikov, kot so okolje, gostota prebivalstva, industrija, intenzivno kme­tijstvo ter urejenost vodne in komunalne infrastrukture. Dijaki so se preko dela v projektu spoznali z naprava-mi in metodami ter tehnolo­gijo, ki jih uporabljamo pri raziskovalnem delu na tere-nu in v laboratoriju v šoli. Portugalski dijaki so izvedli vec seciranj rib, ujetih v Atlantskem oceanu. Z mi-kroskopiranjem želodcne vsebine so iskali mikropla­stiko, to so košcki plastike, manjši od petih milimetrov. Prav v vseh ribah so je našli kar precej, kar je zelo skrb vzbujajoce, pravzaprav alar­mantno. Ogromna kolicina odvržene plastike se nam vraca na krožnike in skrajni cas je, da odlocno ukrepa-mo.« 


Projekt bi se ob koncu šol­skega leta moral koncati na Portugalskem, a so ga zara­di neugodnih epidemiolo­ških razmer izvedli po vide­okonferenci. Organizacija te je bila precejšnji zalogaj, vsaka je vsaka od držav v svojem casovnem pasu, prav tako so v živo vsi prenašali tudi svoje delo na terenu in sproti objavljali izsledke. Vsaka šola je namrec obliko­vala skupino dijakov, specia­liziranih za podrocje infor­matike, ki je bila odgovorna za snemanje, montažo fil­mov, spletno porocanje in objavo prispevkov v družab­nih medijih. Zadnji dan so dijaki preveri­li pridobljeno znanje na tek­movanju v reševanju kviza. Najboljši so bili portugalski gostitelji, kamniški dijaki za njimi niso veliko zaostajali. Preostali cas zadnjega dne pa je bil namenjen širjenju kulturnih obzorij. Spozna­vali so tradicionalne ljudske plese in si izmenjali nekaj jezikovnih fraz in domislic. 




Šport 



Ko sanje postanejo resnicnost 
Med dvanajsterico junakov, ki so v Tirani osvojili naslov evropskih kadetskih prvakov, sta bila tudi dva odbojkarja Calcita Volleyja, Miha Okorn in 
Gregor Frece. 
Miha Štamcar 
Kamnik – Že z uvrstitvijo v polfinale so slovenski kadeti pod vodstvom Iztoka Kšele, ki je bil v svoji dolgoletni ka­rieri tudi že trener Calcita Volleyja, dosegli velik us-peh. Vendar se niso zadovo­ljili le z bojem za kolajne, v polfinalu so nadigrali Polja­ke, v finalu pa so brez izgub­ljenega niza premagali še Rusijo. »Zavedali smo se, da še nis-mo pokazali vsega in da za nas zgolj igranje v finalu ni noben dosežek. Želeli smo si zlata. Nekaj soigralcev je ponoci dejansko sanjalo, da smo osvojili zlato kolajno. Med tekmo se sploh nismo ukvarjali z rezultatom, uži­vali smo na igrišcu in jih na koncu premagali brez iz­gubljenega niza,« je v nekaj stavkih pot do zlata opisal Okorn, ki je bil izbran tudi za najboljšega igralca prven­stva. »Dokler me ni napove­dovalec razglasil za najbolj nja. Mislim, da je prav to odlocilo, kajti Rusi so bili ves cas zelo nervozni, jezili so se za vsako napako, kar smo na najboljši možni na-cin tudi izkoristili,« je še ne­kaj tednov po osvojeni zlati kolajni vzhicen mladi kam­niški odbojkar. Tako Okorn kot Frece sta v minuli sezoni, ceprav sta še kadeta, igrala za drugo clan­sko ekipo Calcita Volleyja in za mladince, ne pa za kade­te, kajti po novih pravilih OZS igralci lahko igrajo le v dveh starostnih kategorijah. Želja obeh je, da bi v prihod­nje zaigrala za prvo kam­niško ekipo, njun cilj je tudi clanska reprezentanca. »V tem trenutku sem še dalec od prve ekipe, vsekakor pa je to ena od mojih želja, zato bom moral še toliko bolj ga­rati in pridno trenirati. Prvi cilj je vsekakor igranje za prvo clansko ekipo, o slo­venski clanski reprezentanci pa za zdaj lahko samo sa­njam,« je z obema nogama 

Medalje tudi na državnem prvenstvu 
Za plavalci Plavalnega kluba Kamnik Calcit so pestri in tudi zelo uspešni tekmovalni tedni. 
Matjaž Spruk 
Kamnik – Na bazenu v Rado­vljici je 10. in 11. julija potekal 
45. Mednarodni plavalni mi-ting Telekom 2021. Tekmo­vanja se je udeležilo kar 472 tekmovalcev iz 23 klubov iz tujine in 21 slovenskih klu­bov. Trener ekipe Plavalnega kluba Kamnik Calcit Miha Potocnik je na »skoraj doma-ci« bazen (saj vecino leta gos-tujejo tam) v Radovljico pope-ljal 13 plavalk in plavalcev: Ivano Lukan, Žano Peterlin, Živo Prašnikar, Tajo Vejno­vic, Majo Vezenkovo, Izo Vi-dec, Andraža Cenclja, Miha Justina, Marka Aneja Lapu-ha, Nika Peterlina, Gašperja Steleta, Tevža Štuparja in Roka Vejnovica. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. V dopoldanskem delu so bila predtekmovanja, popoldan pa so potekali fina­
li. Plavalci Plavalnega kluba Kamnik Calcit so se uspešno uvršcali v finale, prav tako pa jih je veliko izboljšalo svoje osebne case. Nik Peterlin je v mocni mednarodni konku­renci z osebnim rekordom na 400 metrov prosto osvojil bronasto medaljo. 
Dve bronasti medalji na državnem prvenstvu 
Na olimpijskem bazenu Ko­pališce Pristan v Mariboru je v soboto in nedeljo, 17. in 
18. julija, potekalo moštveno in posamicno državno pr-venstvo za mlajše decke in mlajše deklice. Prvenstva so 

Poletna akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 
14 dni brezplacnega casopisa 
Gorenjski glas je izredno priljubljen casopis, ki izhaja vsak torek in petek. Narocniki komaj cakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo,  kaj je novega v njihovem domacem kraju in v naši regiji.  Teh novic ni mogoce najti nikjer drugje! 
Akcija 14 dni brezplacnega casopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oci prepricali, da je Gorenjski glas odlicen casopis, in postali njegovi narocniki. Poleg brezplacne dostave narocnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Ce želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odlocite za dvotedensko brezplacno prejemanje casopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali poklicite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam casopisa ne bomo vec pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za narocnike. Pridružite se naši veliki družini narocnikov, ne bo vam žal! 
V akciji ne morejo sodelovati obstojeci narocniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot narocnik. 
se udeležili tekmovalci iz 23 slovenskih klubov. Barve Plavalnega kluba Kamnik Calcit je zastopalo osem pla­valk in plavalcev pod vod­stvom trenerjev Lare Seretin in Emila Tahirovica. Nasto­pili so: Neža Hren, Taja Kle-men, Justina Pika Lapuh, Anna Losieva, Tymur Be-shlyk, Žiga Keržic Rakar, Tian Majdic in Žan Matjaž Orešnik. Taja Klemen je osvojila kar dve bronasti medalji – na 100 metrov hrbtno in 50 metrov hrbtno. Poleg tega je osvojila še pet diplom za osvojeno prvo mesto med mlajšimi le­tniki v disciplinah 50 metrov hrbtno, 50 metrov prosto, 50 metrov delfin, 100 metrov hrbtno in 100 metrov prosto. Tudi drugi naši plavalci so se v mocni konkurenci dob-ro odrezali in vsi odplavali osebne rekorde v posame­znih disciplinah. To kaže, da se je njihova forma do državnega prvenstva samo stopnjevala. Moštveno pa se je plavalni klub Kamnik Cal-cit uvrstil na 16. mesto. 
Ponovno na stopnickah 
Na olimpijskem bazenu Ko­deljevo je od petka do nede­lje, od 23. do 25. julija, pote­kalo moštveno in posamic­no državno prvenstvo za decke in deklice 2021. Tek­movanja so se udeležili pla­valci iz 25 slovenskih klu­bov. Plavalni klub Kamnik Calcit je zastopalo dvanajst plavalk in plavalcev: Ivana Lukan, Andraž Cencelj, Miha Justin, Mark Anej La-puh in Rok Vejnovic (varo­vanci trenerja Mihe Potocni­ka) in Ana Avbelj, Maja Ma­nojlovic, Laura Podgoršek, Tajda Spruk, Nina Vrhov­nik, Liam Negodic in Ma-tevž Vrhovnik (varovanci trenerja Emila Tahirovica). Ivana Lukan je prejela me-dalji za tretji mesti na 200 metrov prsno in 50 metrov prsno. Rok Vejnovic je pre­jel medalji za tretji mesti na 400 metrov mešano in 1500 metrov prosto. Priplaval je tudi diplome v mlajšem le­tniku za drugo mesto v di­sciplinah: 1500 metrov pros-to, 200 metrov prsno, 400 metrov mešano, 200 metrov delfin in diplomo za tretje mesto v disciplini 200 me-trov hrbtno. Nina Vrhovnik je priplavala diplomo za prvo mesto 100 metrov prosto v mlajšem letniku. V moštveni razvrstitvi se je Plavalni klub Kamnik Calcit uvrstil na 12. mesto. 
koristnega igralca prvenstva, si nisem niti približno mis-lil, da bom dejansko izbran jaz. Seveda sem neizmerno srecen in ponosen, da sem bil razglašen za MVP, se pa zavedam, da so v drugih re-prezentancah bistveno bolj­ši posamezniki in da je za naš uspeh enakovredno za­služena celotna ekipa.« Med tistimi, ki so sanjali zlato kolajno, je bil tudi Fre­ce, ki je z blokom v tretjem nizu finalne tekme sloven-ski reprezentanci priboril prvo zakljucno žogo za koncno zmago. »Res je, zla-to kolajno sem sanjal od za-cetka prvenstva, vendar si nisem mislil, da jo bomo tudi osvojili. Ceprav je od prvenstva minilo že kar ne­kaj casa, še vedno kar ne morem verjeti, da smo prišli tako dalec. Obcutkov se ne da opisati. Po zmagi nad Po-ljaki v polfinalu smo v final-nem obracunu stopili na igrišce odlocno, sprošceno in brez skrbi, kajti že s tem smo presegli vsa pricakova-cvrsto na tleh Frece, ki se zaveda, da mu navkljub zlati kolajni na kadetskem EP ne bo prav nic podarjeno. »Servis je za zdaj še premalo agresiven, sprejem bi bil lah­ko bistveno boljši, sploh s težjimi servisi imam velike probleme. Ker sem relativno nizek igralec, moram v napa­du pogosto iskati razlicne rešitve, ne zgolj brezglavega zakljucevanja z udarci, in tudi na tem moram še veliko delati,« pa se svojih trenu­tnih pomanjkljivosti zaveda Okorn, ki je lansko poletje z reprezentancnim soigralcem Luko Marovtom blestel tudi na igrišcih odbojke na mivki. Kako pa bo letos? »Zaradi evropskega prvenstva v Tira­ni je bila odbojka na mivki letos potisnjena na stranski tir, vseeno pa bova z Luko nastopila na evropskem pr-venstvu, ki bo septembra v Ljubljani. Upam, da nama bo uspelo v tako kratkem casu izpiliti vse elemente,« pa se za novimi izzivi že ozi­ra Okorn. 



Šport 

Že dvanajsti kvadratlon 
Športna zveza obcine Kamnik je že dvanajsto leto organizirala kamniško športno posebnost Kvadratlon. Letos je tekmovalo osem ekip. Po koncu napornega 12-urnega tekmovanja je prvo mesto osvojila ekipa Cico team, druga je bila ekipa Polomljena rebra in tretji Soncki. 
Franci Kramar 
Kamnik – Že dvanajsto leto je Športna zveza obcine Ka­mnik v sodelovanju z Zavo­dom za turizem in šport Ka­mnik, Odbojkarskim klu­bom Kamnik, Vaterpolskim društvom Kamnik in Obci-no Kamnik organizirala kamniški Kvadratlon. Tovr­stno tekmovanje je edinstve-no v Sloveniji, cilj organiza­torjev pa je predvsem druže­nje udeležencev z igranjem atraktivnih poletnih športov. Ekipe se tako na igrišcih in bazenu Pod skalo merijo v ekipnih poletnih špor­
tih: nogometu na mivki, ko­
šarki 3na3, odbojki na mivki 
in malem vaterpolu. Ekipo 
sestavlja pet igralcev, ki mo-
rajo nastopiti v vseh štirih 
športih, brez dodatnih me-
njav. 
Letošnjega vrocega tekmo­
vanja se je udeležilo osem ekip, in sicer Soncki, Cico team, Babe, Polomljena rama, Kombi rent Kamnik, Železni team, Drobižki in Indijanci. Osem ekip se je izkazalo za optimalno števi-lo za izpeljavo tekmovanja v enem dnevu, kljub temu pa so pri organizatorju prepri-cani, da bi lahko sprejeli vsaj še štiri ekipe, še posebno zato, ker so letos manjkale nekatere redne udeleženke tega dogodka. Tekmovalo se je po sistemu dvojne elimi­nacije. Dogodek se je zacel z igra­njem košarke, kjer so se v finalu pomerili igralci eki­pe Cico team in letos prvic prisotne ekipe Košarkarske­ga kluba Calcit Kamnik – Polomljena rama. V napeti koncnici in kanonadi trojk na obeh straneh so bili z 21 : 19 boljši slednji. Tretji so bili Soncki. Pri košarki pa je vse prisotne z igro navdušila Ela Micunovic. V odbojki na mivki so prišli do izraza nekdanji in tudi še aktivni odbojkarji, predvsem Kle-men Hribar. Tretje mesto so osvojile Babe, v finalu pa sta se pomerili ekipi Cico team in Železni team. Bolj­ša je bila prva, ki je po dveh panogah prevzela tudi vodstvo. Tega pa so okrepili tudi z zmago v nogometu na mivki, kjer je ekipa Cico team, letos okrepljena s Slobodanom Vukom, pre­magala presenetljive finalis­te, košarkarje iz ekipe Po-lomljena rama. Tretja je bila ekipa Železni team. Tako je 
o koncnem vrstnem redu zopet odlocala zadnja disci­plina, vaterpolo. Po pricako­vanju ekipi Cico team (sed-mi) in Polomljena 


 Foto: Športna zveza Kamnik 
rama (peti) tokrat nista kro­jila vrha. Tretje mesto je osvojila ekipa Drobižkov z Daretom Homarjem. V fi­nalu pa sta se pomerili ekipi Indijanci, tudi z Emilom Ta­hirovicem, nekdanjim vrhunskim plavalcem v prsnem slogu, in novopece­nima državnima prvakoma v vaterpolu Žurbijem in Bri­škijem, ter Babe, ki je po strinjanju ostalih ekip doda-la ekipi še dva nova igralca. Zmage so se veseli Indijan­ci. Koncni vrstni red 12. Kva­dratlona je bil tako: 1. mesto Cico team – 30 tock (Dalibor 
Crnoja, Klemen Hribar, 
Franci Kramar, Gašper Pi-bernik in Slobodan Vuk), 2. 
mesto Polomljena 
rama – 27 tock (Nejc Šculja, 
Luka Trojanšek, Andraž Ko­
matar, Jakob Jancar in Gre­
gor Poljanšek), 3. mesto 
Mišmaš Zrimšek. 
Blanka Štrajhar, Jasna Paladin 
Kamnik – Žiga Ravnikar iz Nožic, clan Lokostrelskega kluba Kamnik, si je tako žele-no kvoto za nastop na olim­pijskih igrah pridobil v zacet­ku junija na evropskem pr-venstvu v turški Antalyi, kjer je zasedel peto mesto na tek-mi, na kateri so se lokostrelci borili za olimpijske kvote. Po devetih letih, odkar je v Lon­don odpotoval kamniški lo-kostrelec Klemen Štrajhar, smo zopet imeli svojega predstavnika. Na olimpijskih igrah tekmuje 64 lokostrelk oz. lokostrelcev v samo eni disciplini, in sicer ukrivljeni oz. olimpijski lok. Marsikdo ne ve, da imajo ravno loko­strelci ene od najzahtevnej­ših kvalifikacij za doseganje kvot. Šele potem se lahko zavedamo, kaj pomeni tek­movati na olimpijskih igrah. Žiga Ravnikar je na olimpij­skih igrah nastopil že nekaj ur pred uradnim odprtjem, ko je v kvalifikacijah z izi­Soncki – 20 tock (Timi Ostrež, Anej Ostrež, Gal Pi-vec, Mark Primožic in Blaž Kos), 4. mesto Indijanci – 19 tock, 5. mesto Železni team 


– 18 tock, 6. mesto Drobižki in Babe 14 tock in 8. mesto Kombi rent Kamnik – 10 tock. Na koncu je predsednik Športne zveze obcine Ka­mnik Robert Prosen podelil nagrado najboljšemu posa­mezniku na tekmi. Z izjem­nimi predstavami predvsem v košarki, odbojki na mivki in tudi nogometu na mivki je to postal Dalibor Crno­ja iz ekipe Cico team. 

Olimpijske igre tudi kamniške 
Poletne olimpijske igre, ki te dni potekajo v Tokiu, so tudi kamniško obarvane. Dres slovenske reprezentance namrec nosita clan Lokostrelskega kluba Kamnik Žiga Ravnikar in atletinja Maruša 
Jana caka še svetovno prvenstvo 
Jan Emberšic je na evropskem prvenstvu za starejše mladince osvojil osmo mesto. 
Tanja B. Emberšic 
Kamnik – V nedeljo, 18. juli­ja, se je koncalo 26. evrop­sko prvenstvo za starejše mladince in mladinke v atle­tiki v Talinu (Estonija). Med clani slovenske reprezentan­ce je bil tudi Kamnican Jan Emberšic (AK Domžale). Že prvi dan je imel kvalifikacije datne tri mete. Najdaljši met mu je uspel v drugi seriji, ko je kladivo poletelo 69,37 metra, s cimer si je zagotovil osmo mesto. Nato je v peti seriji z izrednim pospeškom hotel iztržiti še vec, a je na­redil prestop; ponovno je kladivo poletelo blizu se­demdeset metrov. Na koncu je ostal na osmem mestu in 

za finale in v svoji skupini dosegel šesto mesto z rezul­tatom 69,38 metra. Nato je sledilo mucno cakanje, ali bo njegov rezultat dovolj za finale, kamor se uvrsti le 12 najboljših tekmovalcev v kvalifikacijah. Med 28 tek­movalci je nato zasedel žele-no 12. mesto in se uvrstil v finale. Zanj si je zadal nov cilj, osmo mesto po treh se­rijah, ki mu omogoca še do-bil z rezultatom zadovoljen. Lep dosežek, saj je tekmoval z leto starejšimi mladinci in tudi mnogi po rezultatu boljši od Jana so izbrali na-pacno taktiko oziroma so podlegli pritisku velikih te­kem. Po prihodu domov se je odpravil na krajše priprave v Medulin, saj ga caka še sve­tovno prvenstvo v Keniji, ki bo od 17. avgusta dalje. 

dom 651 zasedel 41. mesto. »Zadovoljen sem z opravlje­nim. V prvi polovici tekme sem se v vetru res malo lovil, v drugem delu pa sem doka­zal, da sodim med najboljše, in v dvoboje grem lahko sa­mozavestno,« je po krstnem olimpijskem nastopu pove­dal Žiga. Nekaj dni kasneje se je v dvoboju, ki je odlocal 
o uvrstitvi med 32 najboljših, srecal z odlicnim Maurom Nespolijem, ki je že veckrat okusil olimpijske žaromete. Žiga je moral priznati pre­moc Italijana, kar je pomeni-lo, da je zasedel koncno 33. mesto. Atleti so tekmovanja zaceli sedmi dan olimpijade, 30. julija, del slovenske ekipe pa je tudi odlicna tekacica Ma-ruša Mišmaš Zrimšek, ki zadnja leta živi in veckrat tudi trenira v Kamniku. V kvalifikacijah teka na 3000 metrov z zaprekami je tekla 
1. avgusta, že po zakljucku naše redakcije. Ce je bila uspešna, jo finale caka jutri, 
4. avgusta. 


Zanimivosti 
Zacelo se je s ciliji 
Milan Završnik iz Kamnika je vecini dobro poznan kot video producent, režiser in snemalec, ki je leta 1990 ustanovil Televizijo Impulz, za kar je letos prejel tudi srebrno obcinsko priznanje. Malokdo pa ve, da obožuje pekoco hrano in cilije vseh sort, zaradi cesar je skupaj z ženo Vesno postal tudi 
navdušen vrtickar. 

Jasna Paladin »Zacel sem s ciliji in prve 
sadike sva kupila in posadila Kamnik – Milan Završnik v lonce in na majhno gredi­ima pekoco hrano rad že od co in so že prvo leto tako nekdaj, pred nekaj leti pa si dobro obrodili, da sva jih po­je feferone iz semen zaželel darila že vsem prijateljem. vzgojiti sam, zato je prosil Najprej sva jih sušila na prijatelje, ce bi mu odstopili vrvici na zraku in mlela, gredico; z ženo namrec živi-nato pa se je pokazala pri­ta v bloku. ložnost, da bi obseg gredic še razširila in danes na Pe­rovem obdelujeva že lep kos zemlje, na katerega sva pos­tavila tudi rastlinjak, kjer po-leg feferonov, cilijev, jalape­nov in drugih paprik rastejo tudi paradižniki, kumare, zelje, solate, cebula, fižol, blitva, korenje, buce, por, jajcevci, maline, borovnice in mnogo drugega, tudi veli­ko gredico rož za cebele imava,« nam navdušeno razlaga Milan, ki na vrtu tudi kosi, zaliva, prideluje kompost (iz pokošene trave in gozdnega listja), pred­vsem pa uživa v miru in delu z zemljo. To je ob vsa­kodnevnem delu z racunal­niki in v kletnih poslovnih prostorih, kjer ima še vedno svojo video produkcijo, zelo blagodejno, ugotavlja. Ciliji in druge pekoce papri­ke kljub vsemu med zelenja­vo še vedno zavzemajo prav posebno mesto. »Vse sadike vzgojim sam iz semen, pri cemer so nekatere sorte tako zelo pekoce, da semena samo cakajo na koga, ki bi jih želel posaditi. Drugace pa na vrtu rastejo sorte jalapeno, habanero, red scorpio, t. i. zvoncki, neki srbski feferoni in mnoge druge. Z leti sem tudi že malo izostril svoj okus in sadim le še sorte, ki tudi v omakah izpadejo naj­bolj okusne. Nekatere sorte so enostavno prevec pekoce in skorajda neužitne. Želim, da je hrana še vedno okusna, ne želim biti frajer, ki zmore jesti najbolj pekoce,« nam smeje razlaga. Milan feferone in cilije na­mrec kuha v izvrstne pekoce in polpekoce omake, kjer jim družbo delajo paprika, cebula, cesen in številne za-cimbe. Dolocene sorte tudi vlaga v kis, nekatere še ved-no suši, sredi sezone pa z ženo vse pojesta kar sveže. 

TERENSKA AKCIJA ZBIRANJA 
ODPADNE ELEKTRICNE IN ELEKTRONSKE OPREME 
V soboto, 4. septembra 2021, vas vabimo na akcijo zbiranja odpadne elektricne in elektronske opreme iz gospodinjstev na obmocju obcine Kamnik. Akcija je namenjena prebivalcem Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porecju Kamniške Bistrice. Odpadno elektricno in elektronsko opremo boste lahko oddali naši ekipi, ki vas bo pricakovala na spodnjih lokacijah. 
URA  LOKACIJA  KATERI ODPADKI SO E-ODPADKI?  
8.00–8.45  MOTNIK – pri pošti  VELIKI GOSPODINJSKI APARATI Pralni stroji, sušilni stroji, elektricne pecice … HLADILNO-ZAMRZOVALNI APARATI Hladilniki, zamrzovalne skrinje, klimatske naprave … TELEVIZORJI IN MONITORJI Zasloni osebnih in prenosnih racunalnikov, televizije … MALI GOSPODINJSKI APARATI Mikserji, likalniki, sesalniki, opekaci, mobilni telefoni … SIJALKE Sijalke LED, razlicne vrste fluorescentnih sijalk …  
9.00–09.45  GOLICE – pri Petrolu  
10.00–10.45  ŠMARTNO – pri OŠ Šmartno  
11.00–11.45  SREDNJA VAS – pri marketu Tuš  
12.15–13.00  STAHOVICA – na parkirišcu pri Calcitu  
13.15–14.00  ZGORNJE STRANJE – pri OŠ Stranje  
14.15–15.00  TUNJICE – na parkirišcu pri cerkvi  


Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana 


Ljubezen do vzgoje lastnih feferonov ga je spremenila v navdušenega vrtickarja, ki se je v zadnjih letih tudi do-dobra naucil, kaj rastline potrebujejo, katere lahko rastejo skupaj in katere ne. Gnoji izkljucno z domacim kompostom, jajcnimi lupi­nami in kavno usedlino, sta-vi na domaca semena, s pol-ži pa se bori z betonskimi robniki … »Prej sva zelenja­vo vse življenje kupovala v trgovini, zadnjih nekaj let pa sva povsem samozadostna, vse vloživa, zamrzneva ali kako predelava in hrano z domacega vrta jeva celo leto,« ponosno razložita za­konca. Feferoni so polni rasti, sezo­na je dobra, kmalu bo cas za predelavo pridelka in takrat bo v stanovanju Vesne in Milana Završnika znova di­šalo po slastnih omakah. Z veseljem jih podarita prijate­ljem in vsem, s katerimi so-delujeta, prav tako pa vabita druge 'cili navdušence' k iz­menjavi sadik ali semen. »Sem namrec zelo radove-den clovek in vseskozi si že­lim poskusiti kaj novega,« sklene Milan. 
Pridobite znak kakovosti Srca Slovenije 
Jasna Paladin 
Kamnik – Razvojni center Srca Slovenije vabi rokodel­ce, ustvarjalce izdelkov uni-katnega in industrijskega oblikovanja ter pridelovalce in predelovalce prehranskih izdelkov iz obcine Kamnik, da kakovost svojih izdelkov preverijo s prijavo na razpis za uporabo Kolektivne bla­govne znamke Srce Sloveni­je. S tem certifikatom se po­naša že 55 ponudnikov iz obcin z obmocja Srca Slove­nije. Na ocenjevanje se lah­ko prijavijo fizicne osebe z dejavnostjo, nosilci kmetij­skih gospodarstev in podje­tja. Rok za prijavo je 5. okto­ber 2021. Interes za prijavo pa sporocite že prej, nekje do zacetka septembra. Do-datne informacije o razpi­snih pogojih in certifikatu so na voljo pri Miji Bokal za rokodelske izdelke (01 89 62 713, mija.bokal@razvoj. si) in Tini Pregel za pre­hranske izdelke (01 89 62 714, tina.pregel@razvoj.si). 



Zanimivosti 
Ponosen na svoje urednikovanje 
Te dni mineva dvajset let, odkar je urednikovanje Planinskega vestnika, najstarejše revije pri nas, 
prevzel Kamnican Vlado Habjan. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Njegov uredniški staž je tretji najdaljši (Tine Orel je revijo urejal trideset let, Stanko Tominšek pa 26), ce pa bi prešteli vse šte­vilke in število strani, pa je zagotovo urednik, ki je na Planinskem vestniku pustil najmocnejši pecat. Z gorami in pisanjem je po­vezan že vse življenje, pa vendarle je bila ponudba za funkcijo odgovornega ure­dnika pred dvajsetimi leti precejšnje presenecenje. »Še zelo dobro se spomnim svoje prve številke. Za Pla­ninski vestnik sem pisal že prej, prav tako sem se pri prejšnjem uredniku zani­mal za uredniško delo, a uredniški odbor, ceprav imenovan, takrat ni bil akti­ven. Iz vodstva Planinske zveze Slovenije so me jeseni leta 2000 povabili na razgo­vor in mi ponudili mesto odgovornega urednika. Zame je bil to precejšen šok, saj cesa takega nisem prica­koval. Odlociti sem se moral v enem tednu, takšne prilož­nosti pa seveda nisem hotel zamuditi. Bili so zelo uvi­devni in mi po uradni potr­ditvi v zacetku leta 2001 dali devet mesecev za priprave. V tistem casu sem formiral ekipo in zastavil vsebinsko in oblikovno prenovo revije. Zame je bilo vse na novo, kje dobiti clanke, fotografije, kako pripraviti številko … Prva številka je izšla z veliko treme, kasneje pa je le stek-lo,« pravi Habjan, ki na obletnico gleda le kot na šte­vilko, se mu pa praznovanje zdi pomembno predvsem z vidika popularizacije tiska­nih medijev, saj ljudje žal vedno manj berejo. »S šte­vilkami se do zdaj nisem prevec ukvarjal, ni se mi zdelo pomembno. Seveda sem spremljal svoja leta ure­dnikovanja, a je vedno toliko dela, da je ta misel ostala nekje zadaj. V bistvu je dvaj-set let res veliko in že sedaj sem ponosen na svoje dolgo obdobje.« 


Clani uredniškega odbora, s katerimi sodeluje, so ga ob obletnici presenetili s kari­katuro, poveselili so se tudi na tradicionalnem pikniku v Kamniški Bistrici, avgusta pa se nameravajo ob tej pri­ložnosti podati še skupaj v hribe ali plezat. In kaj mu v tej vlogi zdaj še predstavlja izziv? »Velik iz­ziv je iskanje novih, mladih avtorjev. Zato objavljamo razpise, nagrajence in tiste, ki dobro pišejo, spodbujamo, da še pišejo. Tako dobivamo nove clanke. Torej nacrtno delo za prihodnost. Upam, da bo tudi kak Kamnican med njimi,« pravi in posebej omeni svojo ženo Ireno Mu­šic Habjan, Podgorko, zaradi katere se je pred 16 leti pre­selil iz Ljubljane v Kamnik in ima tudi zelo pomembno vlogo pri Planinskem vestni­ku. Dolgo casa je bila tajnica uredništva, kmalu zatem pa je prevzela povsem vsebin­ske naloge in je danes nepo­grešljiva polnopravna ure­dnica. Skrbi namrec za rub-riko v sredici, ki je ena tistih, zaradi katerih se mnogi bral­ci odlocijo, da bodo revijo kupili. 
Dobro obiskana Postrvijada 
Alenka Brun 
Snovik – Nedavno so v Ter­mah Snovik pripravili dan postrvi, ki so ga poimenovali Postrvijada. Obiskovalci so lahko postrv spoznali na vec nacinov – kot ribo, samostoj-no jed, del jedi. V goste so organizatorji dogodka pova­bili tudi strastnega ribica in direktorja Centra za promoci­jo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Staneta Omerzuja. Tudi za kulinaricni trenutek so pos­krbeli, saj so se lahko ljubite­lji ribjih jedi udeležili kuhar­ske delavnice ter se naucili priprave namaza z dimljeno postrvjo. Delavnico je vodila Anica Humar, odlicna kuha­rica iz restavracije Potocka, kjer so tudi sicer poskrbeli za lacna usta drugih udeležen­cev Postrvijade. Seveda je bila na meniju tudi tuhinjska po­strv, ki jo v Potocki dnevno ponujajo kot svojo najbolj prepoznavno jed. Postrv prip­ravljajo na razlicne nacine ter jo postrežejo s predvsem ze­lenjavnimi prilogami. Ribe so tudi zelo lahko prebavljive, predvsem pa veljajo kot kako­vosten in uravnotežen obrok, še posebno v kombinaciji z zelenjavo in lahko prilogo, kot so polenta, kaša, blitva, krompir, pravijo. Držijo pa se tudi priporocila Sebastiana Kneippa: »Ne prevec in ne premalo, od vsakega po malo.« Seveda pa v Termah Snovik na dan Postrvijade niso pozabili niti na najmlaj­še obiskovalce, saj so se ti lah­ko zabavali ob zunanjem ba­zenu ter se udeležili ustvar­jalne delavnice. 

Kamniški sudoku 
LAŽJI SUDOKU 
Rešitev: 

4 6  8  1  3  
2  8  
7 9  5 2  
2  7  9  6  
8  1  9  
3  2  8  7  
1 5  6 3  
9  4  
8  4  2  1  

TEŽJI SUDOKU 
Rešitev: 

4  3 9  1 5  8  
8  4  2  

3 9 5  8 4 6  

8 4 7  9 2 3  

2  9  3  
1  7 4  3 9  6  

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 





Priredive 
Javno astronomsko opazovanje nocnega neba 
Kamnik – Clani Raziskovalno-astronomskega krožka (RAK) Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik skupaj s kamniškimi astronomi po letu dni premora zaradi epidemi­je znova vabijo na poletno opazovanje nocnega neba, ki bo letos v okviru Kamfesta v cetrtek, 12. avgusta, med 19. in 23. uro na travniku pred gradom Zaprice. »Na zacetku dogaja­nja bo nad obzorjem še Sonce, ki bo sicer zašlo nekaj po 20. uri, a si bomo najbolj zgodnji pred tem morda lahko ogleda­li tudi nekaj dogajanja na naši zvezdi – kak izbruh s površine in tudi kako pego. Istocasno bomo lahko opazovali tudi že tanek Lunin srp, kmalu po zahodu Sonca pa še Vecernico 
– Venero. Na nasprotni, vzhodni strani neba bomo poiskali Jupiter s svojimi štirimi najvecjimi lunami in najbrž spet glavno atrakcijo vecera – Saturn, ki vedno navduši opazoval­ce s svojimi obroci. Poleg teh si bomo morda lahko ogleda­li še kako meglico, zvezdno kopico ali galaksijo poletnega nocnega neba. Morda pa nam uspe, da vmes ujamemo tudi katerega izmed poletnih utrinkov iz roja Perzeidov in še kaj,« vabijo organizatorji. J. P. 

Prireditve v avgustu 
Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. 


Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v avgustu? ter tudi v elektronskem mesecni­ku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obraz-ca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. 
ARBORETUM VOLCJI POTOK 

Cetrtek, 5. avgusta, ob 21. uri, Arboretum Volcji Potok 
Filmski veceri v Arboretumu – Predpremiera Minari 
Vstopnina: 5 evrov 

Petek, 6. avgusta, ob 21. uri, Arboretum Volcji Potok 
Filmski veceri v Arboretumu – Iskalci Tartufov 
Vstopnina: 5 evrov 

Sobota, 7. avgusta, ob 18. uri, Arboretum Volcji Potok 
Hvalnica soncu – Mantra Gajatri 
Placa se vstopnina v park. Delavnica je brezplacna. Delavnica bo izve­dena ob vsakem vremenu. Termini so še: 14., 21. 8. in 28. avgusta. 
Sobota, 7. avgusta, ob 21. uri, Arboretum Volcji Potok 
Filmski veceri v Arboretumu – Kruela 
Vstopnina: 5 evrov 

Petek, 13. avgusta, ob 21. uri, Arboretum Volcji Potok 
Filmski veceri v Arboretumu – Glavni Junak 
Vstopnina: 5 evrov 

Filmski veceri v Arboretumu - Sinovi burje 
Vstopnina: 5 evrov 

Cetrtek, 19. avgusta, ob 20.30, Arboretum Volcji Potok 
Filmski veceri v Arboretumu – Sound of Metal 
Vstopnina: 5 evrov 

Petek, 20. avgusta, ob 20.30, Arboretum Volcji Potok 
Filmski veceri v Arboretumu – Gospa z vrtnicami 
Vstopnina: 5 evrov 

Sobota, 21. avgusta, ob 20.30, Arboretum Volcji Potok 
Filmski veceri v Arboretumu – Medved v meni 
Vstopnina: 5 evrov 

Cetrtek, 26. avgusta, ob 20.30, Arboretum Volcji Potok 
Filmski veceri v Arboretumu – Okus lakote 
Vstopnina: 5 evrov 

Petek, 27. avgusta, ob 20. uri, Arboretum Volcji Potok 
Simfonicni orkester Domžale - Kamnik: Koncert filmske glasbe 
Vstopnina: 5 evrov 
Sobota, 28. avgusta, ob 20.30, Arboretum Volcji Potok 
Filmski veceri v Arboretumu – Divja Slovenija 
Vstopnina: 5 evrov 
Petek, 3. septembra, ob 21. uri, Arboretum Volcji Potok 
Špasno poletje – Ženska: ljubezen, izgube, obleke 
Vstopnina: 25 evrov 
TERME SNOVIK 
Torek, 3. avgusta, ob 16. uri, Terme Snovik 
Kneippova bosonoga pot Termini: vsak torek in cetrtek v juliju in avgustu od 16. do 18. ure. Število je omejeno na najvec 15 oseb, najmanjše število za izvedbo so tri osebe. Priporocamo lahkotna športna oblacila. V primeru deževne­ga vremena se doživetje ne izvede. Dodatne informacije na telefonski številki 01 83 44 100 ali na elektronski naslov info@terme-snovik.si. Vstopnina je 10 evrov. 
Petek, 6. avgusta, ob 18.30, Terme Snovik 
Slovenski vecer z okusi Tuhinjske doline Prijava na recepciji en dan pred vecerom do 21. ure. Cena vecerje brez pijace je 14 evrov/osebo. 
Dogodek bo tudi 14., 21. in 28. avgusta. 
Sobota, 7. avgusta, ob 11. uri, Terme Snovik 
Snovickov festival v Termah Snovik 
Vstopnina: brezplacno ob nakupu vstopnice za kopanje 
Videospot posneli na Veliki planini 
Velika planina – Clani Orkestra harmonikarjev Cirila Spruka, ki ga sestavlja vec kot trideset mladih harmonikarjev, veci­noma iz Kamnika in okolice, so junija posneli svoj drugi vi-deospot, za lokacijo pa so si izbrali cudovito kuliso Velike planine. Pred zadnjim snemanjem je ucitelj Ciril Spruk se­stavil vencek dveh narodnih pesmi Tri planike in Kaj mi nuca planinca. Vencek so ucenci posneli v glasbenem stu­diu, nato pa je sledilo snemanje videospota, ki pa je bil pre­cejšen logisticni zalogaj, saj je bilo treba na planino prepe­ljati številne harmonike. S koncnim izdelkom so zadovoljni, z izkušnjo pa tudi. J. P. 



SNOVICKOV FESTIVAL 
Velika palckova zabava bo v soboto, 7. 8. 2021. 
Prihajajo tudi njegovi prijatelji VIKI KREMA, kenguru VZAJEMKO, maskota ARGETA JUNIOR, MIHEC iz Modrih novic in tudi tisti nenapovedani bodo z nami, da presenetijo našega palcka. 
Vodne vragolije, nagradne igre, bosonogi pohod maskot, ustvarjalne delavnice, Lidlov podvodni lov 
na zaklad, bitka z vodnimi baloni. Celotni program preverite na www.terme-snovik.si. 
VABLJENI V PALCKOVO DRUŽBO V SNOVIK. 



Zahvale, zanimivosti 
Policijska kronika 
Poškodovano vozilo na Gojški planini 
Policisti so bili obvešceni o poškodovanju vozila na parkiri-šcu Gojške planine. Pri pregledu vozila je bilo ugotovljeno, da so vozilo poškodovale krave, in sicer so na vozilu vidne odrgnine, slina itd. Oškodovanec je dogodek prijavil za uve­ljavljanje škode na zavarovalnici. 
Tatvina 

Neznani storilec je s terase lokala v Kamniku odtujil dve blazini in ponjavo za vrtno garnituro. Sledita zbiranje obves­til in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. 
Krivolov 

Lovec iz Lovske družine Kamnik je policiste obvestil o krivo­lovu, in sicer je v gozdu za cesto na obmocju Godica lovec našel mrtvega srnjaka z odrezano glavo. Po vseh zbranih obvestilih sledi kazenska ovadba. 
»Žur« v naselju Buc 

V Bucu je alkohol zameglil možgane in trezno razmišljanje kar nekaj osebam na dogodku. Ena oseba je dobila v glavo neznan predmet in je bila obravnavana s strani zdravniške­ga osebja, z drugimi pa sledijo razgovori in ugotavljanje de­janskega stanja, ko bodo brez alkohola v krvi in bodo razmi­šljali s trezno glavo. Sledijo ustrezni ukrepi. 
Povozila jašek 

Obcanka je speljala iz Industrijske cone Fužine proti kroži-šcu, ko jo je na cesti presenetil odprt jašek, ki je povzrocil materialno škodo na vozilu. Statisticno receno je imela voz­nica veliko sreco, da jo je – glede na »izvrstno« stanje cest v sicer prelepi alpski deželici – presenetil le omenjeni jašek 
Tatvina cepilnika 

Neznani storilec je v Tunjicah pod kozolcem zagledal cepil­nik in dobil navdih za delo oziroma pripravo drv za prihaja­joco hudo zimo. Policisti bodo poskušali tatu izslediti in ga kazensko ovaditi. 
Intervencija in nudena asistenca 
Policisti so imeli v centru Kamnika intervencijo, na kateri je bilo že ob prihodu na kraj in v razgovoru z obcanom ugoto­vljeno, da ima hude psihicne težave in da boleha za prega­njavico, za katero pa ni prejemal ustrezne terapije. Med po­govorom je iz svoje vrecke potegnil vecji nož, s katerim se je hotel samopoškodovati z namenom preprecitve zdravlje­nja. Med uspešnim pogajanjem s policisti se je pomiril in jim izrocil nož. Z reševalnim vozilom nujne medicinske po­moci ob policijskem spremstvu so ga odpeljali na zdravlje­nje. 
Nesojeno stanovanje 

Obcanka je podala prijavo kaznivega dejanja goljufije po elektronski pošti, in sicer je na spletni strani Booking placa­la vecjo vsoto denarja za najem stanovanja v tujini, nakar se je izkazalo, da je denar vrgla skozi okno. Po zbranih obves­tilih bodo policisti obvestili pristojno državno tožilstvo. 
Nepravilna smer vožnje kolesarke 
V centru mesta se je zgodila prometna nesreca, ker kolesar­ka ni upoštevala pravil. Peljala se je namrec po nasprotnem kolesarskem pasu na plocniku. Ko se je pripeljala v nepos­redno bližino prehoda za pešce in kolesarskega pasu na Ma-istrovi, je v prednji del kolesa trcil voznik, zaradi cesar je kolesarka padla in se pri tem lahko telesno poškodovala. Zaradi pomanjkanja poznavanja pravil v cestnem prometu bo zoper mladoletno kolesarko podan obdolžilni predlog na sodišce. 
»Kres« na Šolski ulici 

Policisti so bili obvešceni o gorecem reklamnem panoju na Šolski ulici. Zaradi hitrega posredovanja kamniških gasilcev je bil požar že pred prihodom policistov pogašen. Policisti bodo z zbiranjem obvestil ugotovili, zakaj je prišlo do pred-casnega kresovanja. 
Povoženje divjadi 

Na regionalni cesti Kamnik–Locica je voznica osebnega vo­zila povozila divjad in poškodovala vozilo. Ker gre za prome­tno nesreco z manjšo materialno škodo, v kateri je udele­ženka izpolnjevala vse pogoje za vožnjo v cestnem prome­tu, ji je bilo izdano obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesrece. 
Divja Slovenija v Arboretumu 
Štajerska). Februarja pri­hodnje leto se bo ustavila tudi v Knjižnici Franceta Balantica Kamnik. Razstava fotografij pa je, kot receno, le uvod v dokumen­tarni film Divja Slovenija, ki je delo režiserja, direktorja fotografije in producenta Mateja Vranica. »V vec kot osemdesetih minutah slo­venske razlicice smo zajeli razlicne življenjske vloge in letne case v življenju vec kot petdesetih živalskih vrst. Od najvišjih alpskih vrhov in odmaknjenih dinarskih goz-
Jasna Paladin 
Volcji Potok – V Arboretu-mu je avgusta na ogled po­tujoca fotografska razstava z naslovom Natura 2000 in Divja Slovenija: Narava po­vezuje, ki je najboljša mo-žna napoved za slovenski dokumentarni film Divja Slovenija, ki bo konec avgu­sta premierno predvajan prav v Arboretumu. Ustvarjalci filma so za razstavo prispevali svoje av-torske fotografije petnajstih bolj ali manj znanih rastlin­dov potujemo cez panonske ravnice, se spustimo v pod-zemlje kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja,« pravi Vranic. Veci­na vrst je predstavljenih sko­zi zgodbe, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v razlicnih vlo­gah, kot jim jih narekuje ži­vljenjski cikel. Pri vrstah, ki jih vidimo pogosteje, so predstavljene njihove manj znane posebnosti. Film bo v Sloveniji premier-no prikazan 28. avgusta v Arboretumu. 
skih in živalskih vrst v Slo­veniji, med katerimi so predstavniki zanimivih vrst ptic, sesalcev, dvoživk, žu­želk, plazilcev, rib in rakov ter tri vrste rastlin. Vsako fotografijo spremljajo zani­mivosti iz življenja izjemnih prebivalcev slovenske nara­ve. Potujoca fotografska raz­stava bo do marca prihodnje leto na ogled v razlicnih kra­jih Slovenije, ki so del pi-lotnih obmocij projekta LI­FE-IP NATURA.SI (Sloven-ska Istra, Kamniško-Savinj­ske Alpe in Grintovci ter 

www.gorenjskiglas.siO
glašujt
e
v c
asopisu 
brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva Poklicite 041/962 143,   
K
amnic
an-k
a! 
 
Casopis Kamnican-ka  
v obcini Kamnik.  POGREBNE STORITVE Dežurna služba 24 h / dan, vse dni v letu.  
Mateja Žvižaj  Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. 041 634 948 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik  
ZAHVALA  ZAHVALA  
Ne bom umrl, ne, živel bom in pripovedoval o Gospodovih delih. (Ps 118,17)  Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noci; tam sonce srece ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorcic)  
V 95. letu starosti je zaspala draga naša mama,  babica in prababica Ivana Kirn  Po dopolnjenem 82. letu starosti se je poslovil Anton Rakar iz Šmarce  
rojena Grošelj, iz Nevelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, za vsa izrecena sožalja, podarjene svece, darove in svete maše. Hvala gospodu župniku Janezu Miklicu za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala dr. Logarjevi, dr. Starašinic, medicinski sestri Marini Zarnik in osebju zavoda Pristan. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Nevlje, Kostanj, Rakitna, Dornberk, julij 2021  Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in pevskim prijateljem za izrecena sožalja. Hvala gospodoma župnikoma Janezu Gercarju in Gašperju Mauku, pevcem PSPD Lira Kamnik, razšir­jenemu kvartetu Grm in Zboru Slovenske filharmonije. Žalujoci: žena Olga ter sinova Tone in Rok z družinama Šmarca, Preserje www.gorenjskiglas.si  






Ujeli smo jih na Oševku 
Po zakljucku vipavske zgodbe Najini mostovi jeseni na male zaslone prihaja nova slovenska originalna serija dnevnega formata Sekirca v med. Dogajanje je tokrat postavljeno v Kamnik in njegovo okolico, »družino Hribar« pa smo ujeli med snemanjem v naselju Oševek. 
Alenka Brun žina Hribar, ki ji z dobitno je in ob boku Hribarjevih sto­kombinacijo pade sekira v ji hiša Paulitchev. Tu je v vlo-Oševek – Nova serija Sekirca med in tako cez noc postane-go glave družine Rozike sto-v med bo obarvana z lahkot-jo milijonarji. V vlogah za-pila slovenska igralska legen­nim in humornim pridihom, koncev Hribar bomo spre-da, z Borštnikovim prstanom s slikovitimi liki in razgibani-mljali komicna Jožefa Ropo-nagrajena Jožica Avbelj; hcer mi situacijami. Kot rdeca nit šo in Mojco Funkl, njune ot-Diano in vnuka Matthiasa pa se bodo vseskozi prepletali roke (Špelo, Anjo in Luka) pa bosta igrala Barbara Med-sosedski odnosi, družinski upodabljajo Mila Peršin, Lea vešcek in Matevž Müller. V spori in raznolik jezik vec ge-Cok in Luka Bokšan. V tipic-seriji nastopajo še Jernej neracij, pravijo njeni ustvar-ni slovenski komediji imajo Kuntner, Vojko Belšak, Alen­jalci. V središcu serije je dru-svojo vlogo vedno tudi sosed-ka Tetickovic, Lea Mihevc, Gorka Berden, Niko Zagode in drugi. Pod režijo se podpi-

suje Jaka Šuligoj. Pomembno vlogo v seriji ima tudi sloven-ska avtorska glasba. Naslov-no skladbo so namrec prispe­vali Polkaholiki, štirje simpa­ticni Štajerci; videospot za skladbo pa so tudi že izdali. Mojca Funkl o liku v seriji in družinski preizkušnji: 

Foto: Alenka Brun 

Jeseni prihaja na male zaslone Sekirca v med, ki jo snemajo v Kamniku in njegovi okolici. 
»Majda je v seriji Sekirca v go smer. Od prve nosecnosti Prednost družine Hribarje-ka dobricina, ki skrbi za dru-med z Jankom Hribarjem je ostala skupaj z Jankom, s vih je ta, da se zelo dobro ge. Cebelarstvo je njegova porocena že vec kot trideset katerim je ustvarila družino razumejo, nekaterim fi-strast, družinsko življenje let. V svoji družini je veljala v tašcini hiši. Jankova ljube-nancnim preprekam pa prinese hudo preizkuš­za velik up. Je zelo pametna, zen je bilo cebelarstvo, v navkljub, vse dokler se njo prav zaradi padca sekire zlata maturantka. Imela je tem ga je v celoti podprla zgodba ne zacne zapletati.« v med. Kakšne so te preiz­veliko ambicij, jo je pa ljube-tudi Majda, ki sicer vodi svo-Jožef Ropoša pa pravi: »Lik kušnje, se bodo gledalci zen usmerila v povsem dru-je racunovodsko podjetje. Janka je precej naiven, veli-prepricali sami.« 
PILOTNI PROJEKT ZBIRANJA PAPIRJA IN KARTONA V POSODI Z MODRIM POKROVOM 
Prebivalce naselij Podgorje, Šmarca in Volcji Potok obvešcamo, da bomo na tem obmocju v oktobru, novembru in decembru izvajali pilotni projekt zbiranja papirja in kartona v tipski posodi z modrim pokrovom. To pomeni, da bomo tudi tovrstne odpadke poskusno zbirali po sistemu »od vrat do vrat«, tako kot to velja za loceno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (crna posoda s crnim pokrovom), mešane odpadne embalaže (crna posoda z rumenim pokrovom) in opcijsko biološko razgradljivih odpadkov (rjava posoda). V ta namen bomo vsakemu gospodinjstvu v septembru dostavili tipsko posodo z modrim pokrovom (prostornina 240 L), ki bo služila za odlaganje vseh odpadkov iz papirja in kartona. Posode z modrim pokrovom bomo praznili enkrat na štiri tedne. Uporabniki boste prejeli nov koledar odvoza odpadkov. 
POSKUSNO ZBIRANJE PAPIRJA IN KARTONA V POSODI Z MODRIM POKROVOM 
ZAKAJ?  Ker smo pri analizi odpadkov, ki koncajo v crni posodi s crnim pokrovom za loceno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov ugotovili, da se v mešanih komunalnih odpadkih še vedno nahaja okoli 9 odstotkov papirja in kartona ter embalaže iz papirja in kartona, ki ga želimo izlociti. S tem želimo tudi izboljšati obstojeci sistem locenega zbiranja odpadkov v obcini Kamnik.  
KJE?  V naseljih Podgorje, Šmarca in Volcji Potok  
KDAJ?  Poskusno zbiranje bo potekalo v oktobru, novembru in decembru.  
KAKO?  Vsakemu gospodinjstvu bomo v septembru dostavili posodo z modrim pokrovom velikosti 240 litrov.  
KAJ PA ODVAŽANJE?  Posodo z modrim pokrovom bomo praznili enkrat na 4 tedne.  
ALI BODO ŠE KAKŠNE SPREMEMBE?  V casu poskusnega zbiranja bomo spremenili tudi pogostost praznjenja crne posode s crnim pokrovom za loceno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ki jo bomo prav tako praznili enkrat na 4 tedne.