I NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 52 - LETO 51 - CEUE, 24. 12. 1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Iz Razgledne obvladuje svet - Ervin Rustemagic s svojim SAF lastnik ene največjih stripovskih agencij na svetu. Stran 8. Svet ustvarjalnosti - Vodji kuhinj na Rogli in v Atomskih toplicah na strani 9. Ključi družinske sreče - Imajo jih Zidarnovi iz Dol-Suhe. Stran 11. KRONIKA I Med truplom in telesom. Stran 33. 1^ VROČI TEMI Posojila za propad podjetnikov. Stran 7. Sežgite me na grmadi. Stran 20. J. Zimšek: Celjanom manjka samozavesti. Stran 5. Ko zadnji postanejo prvi. Stran 15. 1^ ANNO DOMINI 96 | Kronika leta, v katerem nas je imel (vsaj) papež rad. Stran 48. Kva številka Novega tednika v letu^^H 1997 bo izšla 9. januarja. Mrene čestitke ob dnevu samostojnosti Vesel boiic in Srečno novo leto 2 DOGODKI NOVI TEDNIK PO DRŽAVI Sfirje predsedniki pri Kučanu UUBUANA, 17. decem- bra (Večer) - Predsednik Mi- lan Kučan se je pogovarjal s predsedniki štirih največjih strank o najprimernejšem kandidatu za mandatarja vla- de. Predsedniki LDS, SLS, SDS in SKD (Janez Drnov- šek, Marjan Podobnik, Ja* nez Janša in Lojze Peterle) svojih stališč niso spremenili Kdo bo v parlamentu prvi poskusil srečo, bo znano do novega leta. Med božičem in novim letom pa naj bi pred- sednik Kučan opravil še tretji krog pogovorov in sicer 8 predsednikom ustavnega so- dišča, guvernerjem Banke Slovenije, predsednikom dr- žavnega sveta in še nekateri- mi posamezniki. Ustavni sporo izidu referenduma UUBUANA, 17. decem bra (Večer) - Socialdemokra- ti so sprožili ustavni spor o izidu referenduma o volilnem sistemu. Menijo, da bi repub- liška volilna komisija pri ugo- tavljanju izida morala pri vsa- kem od vprašanj upoštevati le glasove tistih, ki so se pri tem vprašanju opredelili. Menijo, da je za večinski sistem glaso- vala potrebna večina in da naj bi ta zmagal na referendumu. Višje poicojnine LJUBUANA, 18. decem- bra (Večer) - 30. decembra bodo upokojencem izplačali za 2,8 odstotka višje decem- brske pokojnine. Najnižja po- kojnina za polno dobo je tako 46.136 tolarjev, najvišja po- kojninska osnova 262.909 to- larjev, višji dodatek za pomoč in postrežbo znaša po novem 32.295 tolarjev, nižji pa 15.146 tolarjev. Starostna po- kojnina kmetov je 23.068 to- larjev. Začasno financiranje UUBUANA, 19. decem- bra (Delo) - Vlada je sprejela uredbo o začasnem financi- ranju potreb iz državnega proračuna v prvem polletju 1997. Ta predvideva za 327,6 milijarde tolarjev prihodkov in za 326,4 milijarde tolarjev odhodkov, kar pomeni za do- bro milijardo tolarjev presež- ka. V presežku naj bi bila v prvem polletju 1997 tudi ce- lotna javna poraba. Redni proračun verjetno ne bo spre- jet pred polletjem. Pvigcen UUBUANA, 19. decem- bra (Delo) - Vlada je dala soglasje k podražitvi zemelj- skega plina za 5,3 odstotka, kar pomeni, da se bo njegova cena s prvim januarjem zvi- šala z 20,70 na 21,80 tolarja za kubični meter. Podjetje Geoplin je zahtevalo podraži- tev za 16,49 odstotka. Elektri- ke in utekočinjenega naftne- ga plina vlada še ni podražila, rejnine pa so od novembra višje za 2,9 odstotka, kar po- meni 27 tisoč tolarjev za otro- ka. UVODNIK Piše BRANKO STAMEJČIČ Naše leto Izteka se še eno leto. V mno- gočem »naše« leto - in vaše, dragi bralci. Še eno leto, ob koncu katerega vam moram zapisati - hvala za zvestobo. Ko sem lani pisal podoben uvod- nik, še sam nisem povsem ver- jel, da bomo namesto sivega, slabo tiskanega časopisa res »spočeli« barvnega. Pa je šlo, mnogim v veselje, nekaterim tudi v nos. In šlo bo tudi pri- hodnje leto, ko vam že s prvo številko, 9. januarja, priprav- ljamo povsem nov časopis - pravzaprav tri časopise v enem. Z novim letom vam bomo v branje, presojo in (upamo) uži- tek ponudili povsem prenovlje- no inačico Novega tednika. Ta bo poslej izhajal v dveh snopičih po 16 strani, ki jim bomo vsak teden dodali še tretjega - našo Petico. Ta iz večletnega mesečni- ka postaja pravi, zreli tednik, z vsemi rubrikami, ki so se vam v minulih letih priljubile. In TV vodič, ki vas je s svojo obliko in tem, da ste ga morali »trgati« iz časopisa že mnoge jezil, dodajamo kot poseben ča- sopis, lepše oblikovan, bolj pri- ročen in bolj pregleden. V vsakem Novem tedniku v letu 1997 boste torej našli tri časopise - Novi tednik, Petico in še TV vodič. Namesto doseda- njih 48 strani vas čaka torej v prihodnjem letu kar 56 strani branja vsak teden. In to ob vodilu, ki si ga zastavljamo v tem letu, to pa je - Moj kraj v mojem časopisu. Saj še sam ne morem docela verjeti. Pa bo res. Kot je res, da nas brez vas ni. Zato, hvala za zvestobo, veliko sreče in zado- voljstva v prihodnjem letu in - veliko zadovoljstva ob prebira- nju novega Novega tednika. Taksa je padla { i Žalski svetniki še pred protestnim shodom razveljavili^ odredbo o taksah za obremenjevanje okolja Na četrtkovem zasedanju so žalski svetniki razveljavili odredbo o plačevanju takse za obremenjevanje okolja, ki je zadnje tedne močno razburjala ljudi. Še bolj kot plačilo same takse je ljudi razjezil način, kako so se postopka lotili v davčni upravi, saj so položnice dobivali tudi dojenčki, ljudje, ki že desetletja živijo v tujini in imajo dvojno državljanstvo, pa celo pokojni občani. Preklic odredbe o taksah so že pred sejo sveta predlagaU svetniki in vodstva strank slo- venske pomladi v občini, ki so se v torek sestali na Polzeli. Odredbo o razveljavitvi takse je svetnikom predlagal tudi župan Milan Dobnik. Zave- zancem, ki so takse že plačaU, skupno se je v proračunu na- bralo približno 8 milijonov to- larjev, bodo denar vrnili, stroš- ki, nastali v zvezi z razveljavi- tvijo odredbe, pa bodo porav- nani iz proračuna. Razveljavi- tev odredbe je župan predlagal zaradi nekaterih nedorečeno- sti, ki se nanašajo na baze po- datkov, na osnovi katerih so bile izdane odločbe ter neizter- ljivosti tistih, ki nimajo lastne- ga vira prihodkov. Svetniki so po vroči razpravi takse razve- ljavili, za odredbo je glasovalo 24 svetnikov, proti ni bil nihče, 7 svetnikov pa se je vzdržalo. Brez dvoma je na razveljavi- tev taks vplival tudi izjemno velik pritisk javnosti in pro- testni shod, ki ga je med sejo sveta organiziral Srečko Ča- ter, sicer član ZLSD. Protest- nega shoda se je udeležilo približno 300 občanov. IB, Foto: TONE TAVČAR »Današnji protest je samo prvi v nizu podobnih in še ostrejših, v kolikor ne boste hoteli razumeti, da imamo predrage države čez glavo zadosti in ne potrebujemo še predrage občine,« so protestniki odločno povedali žalskim svetnilcom. Polnoč pod zvezdami Glavnega trga V Celju bo najdaljšo noč v letu mogoče preživeti tudi pod zvezdnim nebom Glavne- ga trga. Silvestrovanje na prostem v sodelo- vanju z Mestno občino Celje pripravljajo v Gostišču Berger. V dogovoru s Celjskim sejmom bodo gostin- ci uporabili nekaj lesenih prodajnih stojnic zdajšnjega božično-novoletnega sejma, ven- dar pa bodo gostom lahko postregli le s pijačo in kislo juho. Za zabavo bo skrbel ansambel Spomini, silvestrovanje na prostem od večer- nih do zgodnjih jutranjih ur pa bo natančno ob polnoči popestril tudi dedek Mraz. Na Glavni trg se bo pripeljal s kočijo, goste pa bo seveda tudi obdaril z manjšimi darilci. IS O celjskem županu spet januarja Do statutarnih sprememb s težavo - Edino, kar celjskim svetnikom ni bilo sporno, je to, da lahko v izrednih primerih župan svoje delo opravlja nepoklicno Za letošnje zadnje zaseda- nje Občinskega sveta Mestne občine Celje so predlagatelji pripravili tudi paket spre- memb in dopolnitev občin- skega statuta. Po četrtkovi razpravi sodeč, je bila edina sprejemljiva in med občin- skimi svetniki nesporna zgolj ta, da se lahko v izred- nih primerih delo župana Mestne občine Celje opravlja nepoklicno. Zasluge za to, da se je raz- prava o spremembah in dopol- nitvah Statuta Mestne občine Celje v četrtek raztegnila na domala vse dopoldne, ima za- nesljivo v največji meri svet- nik Tomaž M. Jeglič, v le ne- koliko manjši pa predsednik občinskega sveta Lojze Oset, ki razpravljavca ni znal oziro- ma zmogel omejiti v s poslov- nikom določene časovne meje. Svetniki so tako po nekajur- ni razpravi sklenili, da iz pred- loga sprememb in dopolnitev občinskega statuta izdvojijo le del, ki določa, kako - poklicno ali nepoklicno - naj župan opravlja svoje delo. Z veliko večino vseh svetnikov, ki so se četrtkovega zasedanja tudi skoraj polnoštevilno udeležili, so podprli možnost, da občin- ski svet s posebnim statutar- nim sklepom v posameznih izrednih primerih omogoča županu tudi nepoklicno opravljanje funkcije. Po odmoru, ki so si ga za usklajevanje vzeH člani statu- tarne komisije, pa je vseeno prevladala presoja, da o po- sebnem statutarnem sklepu, ki bi zdajšnjemu županu Jo- žetu Zimšku omogočal ob njegovem poslanskem delu v državnem zboru tudi nepo- klicno županovanje, svetniki odločajo predvidoma 14. ja- nuarja, ko se bo prekinjeno zasedanje občinskega sveta nadaljevalo. Takrat se bo na- daljevala tudi razprava o vseh drugih spremembah in dopol- nitvah Statuta Mestne občine Celje. I. STAMEJČIČ Jože Zimšek je v presojo svetnikom predlagal, da ob morebitni potrditvi njegove- ga nepoklicnega županova- nja razmislijo tudi o preraz- poreditvi pristojnosti že iz- voljenih oziroma imenova- nih občinskih funkcionar- jev, v Celju pa naj bi imeno- vali tudi še enega, tokrat po- klicnega podžupana. Za slednjega je svojo različico že v naprej jasno nakazal svetnik Tomaž M. Jeglič - Ce- lje naj bi po njegovem imelo poklicnega podžupana, z vi- soko in strokovno primerno izobrazbo, ki ne bi smel biti upokojenec in bi moral biti ženska. KOMENTIRAMO Držan je v šahu v Celju so se odločili župa- nov predlog, da po svoji izvoli- tvi za poslanca v državnem zboru, funkcijo prvega občin- skega moža opravlja nepoklic- no, obravnavati v paketu spre- memb in dopolnitev občinske- ga statuta. S tem je bila - po četrtkovi razpravi na zasedanju občin- skega sveta sodeč - storjena temeljna napaka, za razliko od prenekatere slovenske obči- ne, kjer je bil župan izvoljen tudi za poslanca, pa v Celju njegov položaj še ni urejen. Po veljavni zakonodaji morajo namreč poslanci DZ v treh me- secih po izvolitvi poskrbeti, da uskladijo svoje prejšnje delo s statusom nezdružljivosti po- klicnega opravljanja poslan- ske funkcije z nekaterimi dru- gimi deli - za župane to pome- ni, da lahko svojo funkcijo tu- di po izvolitvi obdržijo, župa- novati pa morajo nepoklicno. Glede na to, da so se stranke v Celju očitno uskladile in na- čelno podprle predlog, da Jože Zimšek ostane tudi v naprej nepoklicni župan, je bilo sled- nje nesmiselno tlačiti v široko zastavljen paket statutarnih sprememb in dopolnitev. Med zasedanjem občinskega sveta se je zato odprla priložnost, da prisotni - vključno z 31 od skupno 33 občinskih svetnikov - poslušamo razprave o tem in onem, na koncu pa v stilu rekla »Tresla se je gora, rodila se je miš«, ostanemo brez kon- kretnih odločitev. Bati se je, da se bo slednje ponovilo tudi sre- di januarja, ko naj bi se raz- prava o statutarnih spremem- bah (način organiziranja kra- jevnih, mestnih in četrtnih skupnosti, plačilo funkcionar- jev občinske uprave, imenova- nju predstojnikov strokovnih služb ter načinu izvolitve ob- činskega nadzornega odbora) in s tem tudi sprejemanje po- sebnega statutarnega sklepa, nadaljevala. V Celju so očitno presodili, da je bolje imeti nepoklicnega župana, kot pa dolgo časa os- tati brez njega - če bi se namreč Zimšek odpovedal županske- mu mandatu, bi za volitve no- vega prvega občinskega moža morali čakati na razpis voli- tve, le- tega pa bi DZ objavil šele, ko bo v državni blagajni zagotovljen namenski denar Glede na to, da se je zadnjega zasedanja udeležilo kar 31 od skupaj 33 občinskih svetnikov, ki so tudi s svojim vztrajanjem v dvorani pokazali, da name- ravajo z glasovanjem podpreti županov predlog, bi bilo za nadaljevanje zasedanja sredi januarja smiselno razmisliti, kako ga zastaviti. Držanje v šahu je za koga morda zabav- no in celo smiselno, za večino pa mučno in povsem odveč. IVANA STAMEJČIČ NOVI TEDNIK DOGODKI 3 Bogata šmarska letina Komu letošnja občinska priznanja? Vesel sem, da imamo v tem etu marsikaj pokazati, je ned govorom na slovesni eji šmarskega občinskega iveta povedal župan Jože ^akš. V Šmarju pri Jelšah so »b praznovanju podelili ob- činska priznanja, zadnjič ob akšni priložnosti, saj bodo )rihodnje leto že obeležili iraznik nove občine. l.ctos v ol)čiiii velike) giadi- 0, je pretekli teden spomnil iupan. V centralni osnovni iOli so dokončali dve učilnici er pridobili prostor za odde- ek vrtca, širijo pa tudi telo- vadnico, ki bo vredna 120 mi- ijonov SIT. V Šentvidu se pri- )ravljajo za dograditev šole. tam so v velikem kulturno- gasilskem domu pomagali pri gradnji centralne kurjave. Na kulturnem področju se trudi- jo pri obnovi slovite šmarske Kalvarije - kipe v Ljubljani že restavrirajo. Letos so bogatej- ši za 10 kilometrov novega asfalta ter za 3,7 kilometra pomembne preplastitve proti Sladki Gori. Med pridobitva- mi so tudi naložbe v igrišča v Lembergu, Zibiki in na Gro- belnem, prav tako so pridobi- li že nekaj sredstev za uredi- tev šmarske fizioterapije. V nekaterih krajih so izbolj- šali oskrbo z vodo, občina je podelila koncesijo za uprav- ljanje vseh pokopališč, šmar- skim gasilcem so pomagali pri nakupu avtomobila, prav tako so se lotili sanacije pla- zov, s čimer bodo nadaljevali spomladi. Izredno pomem- bna pridobitev je 170 telefo- nov v KS Sv. Štefan, neuspe- šen pa je bil poskus semafori- zacije za cestna prehoda v centru Šmarja. Župan je po- vedal, da so v zadnjih dneh v Ljubljani izvedeli, da bosta nevarni točki prihodnje leto končno odpravljeni. Oba, žu- pan Čakš in predsednik ob- činskega sveta Stanko Javor- nik sta se strinjala, da mlada občina deluje uspešno. Za privlačni kulturni pro- gram so poskrbeli šmarski Big Band (pod vodstvom Adama Bisckeya ter s pevko Metko Bicskey) ter moški pevski zbor iz Šentvida pri Grobelnem (z dirigentom Jankom Slano). MMSS BRANE JERANKO Prejemniki denarnih na- grad so skupina starejših občanov za samopomoč, fol- kloristi KUD »Jakob Sket« iz Mestinja in pionirska deseti- na gasilcev v KS Sv. Štefan. Mladim raziskovalcem so )odelili posebna priznanja :a naloge o pregovorih v azličnih jezikih (Katji Sa- nec, Barbari Prevolšek, Uenki Vizjak, Mateji Pilko, /idu Libniku in Janezu Lor- jerju - z mentorico Miro /izjak), o škodljivih snoveh ' cigaretah (Sabini Kranjec n Blanki Colnarič - z mento- ico Danico Amič) ter o lov- :ih-varuhih narave (Ani Sti- )lovšek, Juliji Sekirnik in 'Nataliji Čoki - z mentorico iožo Gojtan). Najvišje priznanje, Plake- :o občine, so podelili šmar- ikemu župniku in častnemu lekanu Jožetu Golobu (za življenjsko delo in obnavlja- ije številnih sakralnih spo- nenikov). Priznanja občine (O prejeli akademski slikar Jtane Jagodic (za odmevne jrireditve), šentviški župnik fanez Nerad in gasilsko Iruštvo iz Zibike. Rogatec spreminja podobo Letos smo naredili ogrom- no, je ponosen skromni žu- pan Rogatca, Martin Miko- lič. Zgradili so 1,4 kilometra pločnika proti Emkorju, pred trgom nova parkirišča, od jeseni gradijo 10-stano- vanjski blok (končan bo ma- ja), pridobili so centralo s 170 telefonskimi priključki, zaključili z obnovo večine strehe na gradu Strmol... Največja komunalna nalož- ba je pločnik proti Emkorju, imajo pa že tudi projekt proti Brezovcu, v slatinsko smer. Na področju komunale je se- veda pomembno, da je zgra- jen primarni del kolektorja, za priključitev na čistilno na- pravo. Za Žahenberc in Log, demografsko ogroženo hri- bovito obmejno področje, so pomembni novi kilometri as- falta, z njimi pa optimizem ljudi, so povedali na tiskovni konferenci rogaške občine. V Logu, ki je pred leti dobival elektriko s hrvaške strani, opravljajo trenutno posodo- bitev - poskrbeli bodo za času primerno električno nape- tost. V Trličnem, ki je dostop- no le po hrvaški strani, bi prihodnje leto pridobili ob- vozno cesto (pravijo da so potrebna sredstva zagotovlje- na), v teh dneh pa bodo za- zvonili težko pričakovani te- lefoni. V novi občini so letos tudi precej vložili v obnovo f gasilskih domov. Nov stanovanjski blok naj bi bil pred koncem leta že pod streho. Na področju družbe- nih dejavnosti so letos opravili pomembna dela v rogaški šo- li, v vrtcu pa pridobili dodatni oddelek. V občini s komaj 3200 prebivalci se bodo spom- ladi lotili še obnove najbolj kritičnega, razpadajočega dela gradu Strmol. Med pomem- bnimi osnovami prihodnjega razvoja so še opravljene geo- detske izmere velikega ob- močja med železniško postajo in osnovno šolo, tudi tam kjer bo nova magistralna cesta, se- daj speljana skozi središče tr- ga. V Rogatcu se v tem času lotevajo tudi kabelske TV, pri čemer sklepajo pogodbe med izvajalcem ter interesenti (ga- rant je občina). V občinski stavbi, kjer je razmeroma malo zaposlenih, so uspeli letos pridobiti poleg sredstev zagotovljene porabe še približno 60 milijonov os- talih sredstev. BRANE JERANKO Vrh SLS V Celju v Celju se je v četrtek na delovnem obisku mudil predsednik Slovenske ljud- ske stranke Marjan Podob- nik s sodelavci, v popoldan- skih urah pa sta v prostorih Celjskega sejma zasedala tu- di izvršilni in glavni odbor stranke. Prvaki Slovenske ljudske stranke na čelu z Marjanom Podobnikom so obisk v Celju izkoristili tudi za srečanje z županom mestne občine Jo- žetom Zimškom ter za pogo- vor z nekaterimi direktorji podjetij živilsko-predelovalne industrije. Pogovarjali so se o usmeritvah bodoče vlade, predvsem pa poudarili pomen skladnejšega regionalnega razvoja države ter zaščite slo- venskega gospodarstva. Na Zimškovo vprašanje, kakšne so možnosti za hitrejši regio- nalni razvoj države, je Podob- nik odgovoril, da je prav 25 slovenskih županov izvoljenih za poslance v državni zbor najboljša popotnica decentra- lizaciji in skladnejšemu razvo- ju lokalnih skupnosti. V razgo- voru z direktorji nekaterih ži- vilsko-predelovalnih podjetij pa je bilo shšati predvsem to, da bi bilo v bodoče treba zago- toviti red v slovenskem gospo- darstvu, tako pri plačilih kot pri uvozu in razvojnih vizijah. IS, Foto: SHERPA Predsednik SLS Marjan Podobnik z direktorjem celjskega Klasja Edvardom Stepišnikom pred silosi v Trnovljah. PO SVETU Tupac Amaru zajel talce Pripadniki perujskega Revo- lucionarnega gibanj Tupac Amaru so na japonskem vele- poslaništvu v Limi zajeli več sto talcev (med 250 in 450). Okoli 30 gverilcev, preobleče- nih v natakarje, je akcijo iz- vedlo med slovesnostjo ob praznovanju rojstnega dneva japonskega cesarja. Perujski tisk piše, da naj bi se ugrabite- lji na posestvo, kjer je japon- sko veleposlaništvo, pretiho- tapili skozi nek tunel. Po ne- katerih virih naj bi bil namen akcije ugrabitev perujskega predsednika Fujimorija, ki pa je zaradi obveznosti v njegovo dobro zamudil na prireditev. Perujska varnostna služba ne izključuje možnosti o poveza- nosti skrajnih levičarjev z ja- ponsko Rdečo armado. Gveril- ci so kmalu izpustili ženske, ostale talce, med katerimi je precej tujih diplomatov, pa so zadržali. Njihova glavna zah- teva je bila, da se pogajanj z njimi udeleži perujski pred- sednik, ki je to zahtevo zavr- nil. Druge zahteve pa so izpu- stitev njihovih okoli 500 gve- rilskih tovarišev iz zaporov, da jim oblasti omogočijo vrnitev s spremstvom v pragozd, zah- tevajo pa tudi spremembo neohberalne gospodarske po- litike. In kdo so pravzaprav pripadniki marksističnega gi- banja Tupac Amaru? Pr\ič so za orožje prijeU leta 1984, ven- dar jih je zasenčilo številčnej- še gibanje Svetleča pot. Njiho- va ideologija išče inspiracije v filozofiji kubanskega predsed- nika Castra. V gibanju so v večini pripadniki srednjega in revnejšega sloja. Ob ustano- vitvi so imeli okoli dva tisoč članov, danes pa jih je le še nekaj sto. Znani so po nastav- ljanju bomb v restavracijah, ropanju bank in ugrabitvah poslovnežev. Ime so prevzeli po perujskem uporniku Tupac Amaru II., ki se je v začetku 18. stoletja uprl španskim ko- lonialistom in so ga zato ubili. Ob aretaciji njihovega vodje pred štirimi leti so se skrili v džunglo in so povsem prene- hali z akcijami. Zadnjo akcijo na japonskem veleposlaništvu v Limi so poimenovali »Preki- nitev tišine«, z njo pa naj bi dosegli izpustitev vodje Vic- torja Polaya, ki so ga oblasti leta 1992 obsodile na dosmrt- no ječo. Kdo bo lovil vojne zločince? Mednarodnim mirovnim si- lam v Bosni pod poveljstvom Nata (IFOR) se je iztekel man- dat in tako so jih v petek nado- mestile sile za stabilizacijo (SFOR). V njih je približno za polovico manj vojakov, okrog 35 tisoč, največ pa so jih pris- pevale ZDA (okoli osem tisoč), Velika Britanija in Nemčija. Naloga Sforja bo, kljub manjše- mu številu vojakov, podobna nalogi, ki jo je opravljal Ifor - nadzorovanje nekdaj sprtih strani pri spoštovanju vojaške- ga dela Daytonskega sporazu- ma in pa seveda preprečeva- nje izbruhov novih spopadov. Vojaški analitiki namreč meni- jo, da bi na Balkanu do njih brez navzočnosti mirovnih sil že zdavnaj prišlo. Podobno kot Ifor tudi Sfor nima mandata za iskanje vojnih zločincev. Za- to so v ameriški administraciji (predvsem obrambni minister v odhajanju Perry in šef gene- ralštaba Shalikashvili) predla- gali ustanovitev mednarodnih enot, ki bi lovile vojne zločin- ce. Doslej se je pred sodiščem v Haagu namreč znašlo samo sedem od okrog 80 osumlje- nih najgrozovitejših dejanj med balkansko vojno. Ni po- vsem znano, ali bi te enote bili policisti ali pa morebiti kaka paravojaška skupina. Kljub te- mu, da so to predlagale ZDA je treba vedeti, da ima Washing- ton s podobnimi akcijami slabe izkušnje, če se samo spomni- mo poboja 18 rendžerjev. ki so pred tremi leti v Somaliji iskali gospodarja vojne Aidida. Zaenkrat je to torej samo ideja, ki jo v Pentagonu močno pod- pirajo, vse dokler bi njeno or- ganizacijo in izvedbo prevzel kdo drug. Zdaj se shodi levice Protestni shodi v Beogradu so se sprevrgli v največje do- slej, saj se je demonstracij dnevno udeležilo že več kot 300 tisoč ljudi. Vse več je tudi študentov, ki so se iz večjih srbskih mest (Kragujevac, Niš) peš odpravili v prestolni- co, vendar pa jim je policija zaprla cesto, ki vodi do Milo- ševičeve rezidence. Poleg sho- dov opozicije pa so na drugi strani Miloševičevi privržen- ci začeli pripravljati svoje mi- tinge. Privrženci levih sil so se tako zbrali v Bački Palanki, Šabcu, Gornjem Milanovcu in v Peči. Kot trdi eden od beo- grajskih časnikov naj bi se ti protimitingi levice končali s spektakularnim zborova- njem v parku blizu poslopja nekdanjega CK ZKJ, kjer je bil leta 1988 znameniti miting, ki se ga je po trditvah tedanjih komunistov udeležilo milijon ljudi, tokrat pa naj bi se jih iz vseh krajev Srbije zbralo še več. Po pisanju agencije Beta se je iz Subotice proti Beogra- du napotilo kakih deset blin- diranih vojaških vozil. Vojaš- ki viri trdijo, da gre za načrto- vane aktivnosti jugoslovanske vojske, ki reorganizira določe- ne enote. V Beograd je tudi prispela delegacija Organiza- cije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki jo vodi nekdanji španski premier Gonzales. Obisk bo verjetno prinesel preobrat v sporu med oblastjo in opozicijo. Ne- kateri viri trdijo, da naj bi tako Miloševič razveljavil izide vo- litev v Beogradu, hkrati pa opoziciji odstopil drugi kanal Televizije Srbija. Tudi Vuk Draškovič meni, da bodo voli- tve v Beogradu ponovljene, v drugih spornih mestih pa naj bi socialisti opoziciji priznali izide drugega kroga volitev. Na enem od shodov je še de- jal, da se je srbski vožd o tem že vnaprej dogovoril s pred- stavniki OVSE. Možnost pono- vitve lokalnih volitev - če bo to predlagala delegacija OVSE - je napovedal tudi zunanji mi- nister Milutinovič. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 DOGODKI NOVI TEDNIK Davčna številka - nov prepoznavni znale Do konca leta jo bodo dobili vsi davčni zavezanci - Tudi dojenčki, rojeni do 2. decembra letos Davčna uprava Republike Sloveni- je je prejšnji teden na naslove vseh davčnih zavezancev začela pošiljati pisma z davčno številko. Številka je osemmestna in bo nov prepoznavni znak vsakega slovenskega davčnega zavezanca, namenjena pa je izključ- no za opravljanje nalog davčne služ- be. Od novega leta naprej bomo torej v vseh stikih z davkarijo morali upo- rabljati novo davčno številko. mmm Potrdila, ki poleg davčne številke vse- bujejo še rojstne podatke, naslov in pošto, naj bi do konca leta dobili prav vsi davčni zavezanci. Podjetja naj bi svoje davčne številke dobila že prejšnji teden. Če kdo od fizičnih oseb potrdila z davčno številko ne bo dobil do 15. januarja, se bo moral oglasiti na svoji davčni izpostavi in tam urediti vse po- trebno, da ga bodo lahko vpisali v sodni register. In kakšne obveznosti nam pri- naša davčna številka? Od 1. januarja dalje jo bomo morali zapisati v davčno napoved, na davčne obračune in dru- ge vloge, ki jih bomo pošiljali na davčni urad. Številko bo trel)a predložiti tudi tistim, ki nam izplačujejo dohodke, torej delodajalcem, saj nam le-ti v nas- protnem primeru dohodka sploh ne bodo smeli izplačati. Enako velja tudi 2a avtorske honorarje, sejnine, po- godbe o delu, skratka za vsa izplačila, od katerih se obračuna in odvede da- vek. Tisti, ki svoje davčne številke ne bodo dobili do konca leta, bi jo pa morali s 1. januarjem predložiti svoje- mu delodajalcu oziroma izplačevalcu dohodka, bodo lahko do prejema davč- ne številke uporabljali enotno matično številko občana (EMŠO). Davčna številka je osnova nastajajo- čega davčnega registra, ki bo skupaj z drugimi evidencami predstavljal bazo podatkov za potrebe davčnega nadzo- ra. Potrdilo o dodeljeni davčni številki pomeni dokaz, da smo posamezniki, rojeni do vključno 2. decembra, ter podjetja že vpisani v sodni register, ki ga bo davkarija sproti dopolnjevala. Za vpis zavezancev posameznikov bo skr- bel krajevno pristojni davčni urad. Vsi novi podjetniki in obrtniki pa bodo morali osem dni po vpisu v sodni register poskrbeti tudi za vpis v davčni register. Za nepravočasni vpis so pred- videne dokaj visoke kazni - od 10 tisoč tolarjev za posameznika do šest milijo- nov tolarjev za kršitelje med samostoj- nimi podjetniki ter pravnimi osebami. ■■■■■■■■■■■■Hi J. INTIHAR Hkrati s potrdilom o davčni števil- ki prejemajo davčni zavezanci tudi izpisane osnovne podatke s prošnjo, da jih potrdijo ali popravijo, če so napačni, ter da jih v 15 dneh vrnejo izpostavi pristojnega davčnega ura- da. Poštnina je že plačana. PO DRŽAVI Zavrnili Starmanov predlog UUBUANA, 19. decem bra (Delo) - Sodniki Usta\ nega sodišča RS so na javi: obravnavi razpravljali o pc budi odvetnika Danijel Starmana, naj bi sodišče za časno zadržalo uresničeva nje tistih določil zakona ( volitvah v državni zbor ii tistih določb poslovnika DZ ki govorijo o posebni volilr pravici in o posebnem prav nem položaju predstavniko obeh manjšin v Sloveniji. ! tem naj bi poslanca manjšir ne odločala o vprašanjih, 1< ne zadevajo manjšin. Sodni ki so to pobudo po dalj? razpravi zavrnili. Provizij ni bilo UUBUANA, 20. decem bra (Delo) - »Večina doku mentov je neveljavnih, izpla čila provizij ni bilo,« je pove dal obrambni minister Jelki Kacin na novinarski konfe renči, ko je predstavil rezul tate preiskave o dokumen tih, ki govorijo o morebit nem izplačilu provizij v zve zi z nabavo orožja v Izraelu Zoper neznanega storilca s( vložili kazensko ovadbo su ma storitve kaznivega deja nja izdaje vojaške skrivnosti Protestni odstop likovnikov UUBUANA, 20, deceig bra (Delo) - Celotna pred metna komisija za likovne vzgojo v okviru nacionalne ga sveta za prenovo Šok (NKS) je protestno odstopi la. Ne strinja se s takim mp delom prenove šole, ki likov no vzgojo potiska na obrobji: in ne upošteva protestor stroke. Člani NKS so kljul temu glasovali za to, da si delo v okviru potrjeneg; predloga predmetnika za O! nadaljuje. Nepravilnosti ministrstva za okolje UUBUANA, 20. decem bra (Večer) - S sklepanjen nezakonitih avtorskih po godb so na ministrstvu z. okolje in prostor državne davkarijo ogoljufali za vei: kot osem milijonov tolarjev zavod za pokojninsko in in validsko zavarovanje pa z< 1,3 milijona tolarjev. Ob nad zoru računskega sodišča s( namreč ugotovili, da je orne njeno ministrstvo lani skleni lo več kot 400 avtorskih po godb v skupni vrednosti 4^ milijonov tolarjev, od tega jil je bilo za 19,6 milijona ne pravilno sklenjenih. Dokončno v stečaj UUBUANA, 20. decem bra (Delo) - Konzorcij lastni kov podjetja Slovenec je me sec in pol po prenehanju iz hajanja dnevnika Slovenei vložil predlog za uvedbo ste čajnega postopka. Tako so st končala ugibanja o možnil novih delničarjih, ki bi doka pitalizirali podjetje in zago tovili nadaljnje izhajanje ča snika. Predlogi za celjske grbe Do zadnjega dne v letu, 31. decembra, je še čas za vložitev predlogov za najvišja priznanja Mestne občine Celje. V strokovnih službah Mestne občine Celje opozarjajo, da bo pristojna komisija občinskega sveta upoštevala vse tiste predloge, ki jih bodo občani, ustanove, društva oziroma podjetja posredovala do prihodnjega torka, 31. decembra. Glede na izkušnje iz preteklih let ugotavljajo, da ostaja v Celju prezrtih kar nekaj dosežkov posameznikov in skupin, zato letos vendarle pričakujejo več predlogov za nominirance za bronasti, srebrni in zlati celjski grb. Prav tako pa v komisiji pričakujejo tudi kakšen predlog za morebitnega novega častnega občana Mestne občine Celje. Najvišja občinska priznanja bodo v Celju podelili ob prazniku mestne občine 11. aprilu. I^^ Pogodbe so v mirovanju V javnem podjetju Vodovod-kanalizacija Celje so na osnovi sklepa župana Mestne občine Celje Jožeta Zimska ustavili pred tedni začeto akcijo sanacije izgub in obnove priključ- kov na vodovodnem omrežju. Vse pogodbe, ki so jih občani že podpisali, so v mirovanju oziroma zaenkrat ne zavezujejo nobene od pogodbenih strank. Akcija podpisovanja pogodb je zaustavljena vse dotlej, ko se bo Občinski svet Mestne občine Celje opredelil o načinu financiranja obnove priključkov. Nesporno pa ostaja dejstvo, da so v Celju visoke izgube pitne vode v vodovodnem omrežju in da so zaradi svoje starosti obnove potrebni tudi številni vodo- vodni priključki. _ . . . IS O zdravilišču soglasno Radečani hočejo imeti ustanoviteljske pravice tudi do Zdravilišča Laško - Občini Laško in Radeče še daleč od delitvene bilance občinski svet Radeče je na včerajšnji zadnji seji v tem letu med drugim obrav- naval tudi dogovor o uredi- tvi nekaterih vprašanj s po- dročja poslovanja s premo- ženjem bivše občine Laško. Tokrat so dogovor pripravili v Radečah in čeprav so ga Laščanom poslali v obrav- navo že prejšnji teden, ga bo laški občinski svet uvr- stil na svojo sejo šele pri- hodnji mesec. Dogovor se od vseh dose- danjih, ki so jih večinoma pripravili v občini Laško in jih v Radečah nikoU niso ho- teli sprejeti, ne razlikuje do- sti. Tako kot so že v lanskih predlogih dogovorov ugotav- ljali Laščani tokrat ugotavlja- jo Radečani, da občini še lep čas ne bosta mogU urediti vseh premoženjskih vprašanj (to naj bi uredili do konca prihodnjega leta). Da bi se izognili številnim nevšečno- stim, ki jih imata zaradi tega pri izvrševanju svojih nalog, naj bi podpisali dogovor, s katerim bi opredelili ustano- viteljske pravice do javnih zavodov, skladov in javnih podjetij ter način gospodar- jenja z nepremičninami. Ob- čina Laško bi samostojno skrbela za obe osnovni šoli, za vrtec, zdravstveni dom in za prireditveni center, samo- stojno pa bi odločala tudi o svojem komunalnem podjet- ju. Radečani naj bi samostoj- no izvrševali ustanoviteljske pravice v osnovni šoli Rade- če, vrtcu in radeškem komu- nalnem podjetju ter v zdravs- tvenem domu, kateremu pa priznavajo ustanoviteljstvo le od 1. januarja 1995 naprej. Radečani še predlagajo, naj občina Laško prevzame nase oskrbo z vodo v Zidanem Mostu, kjer sicer opravlja ko- munalno dejavnost radeško komunalno podjetje. Dogovor-tudi opredeljuje, v katerih javnih zavodih naj bi občini izvrševali ustano- viteljske pravice v soglasju. Poleg glasbene šole, ki ima sedež v Radečah in knjižni- ce s sedežem v Laškem, ho- čejo Radečani uveljavljati ustanoviteljsko pravico tudi do Zdravilišča Laško. Prav slednje bo gotovo razlog, da občini še nekaj časa ne bo- sta uredili niti najbolj os- novnih vprašanj s področja poslovanja s premoženjem bivše skupne občine. V Laš- kem namreč trdijo, da Rade- če nimajo prav nobenih pra- vic do zdravilišča. Edino, o čemer se lahko pogovarjajo, so delnice, ki jih je imela bivša občina v družbi Ter- me. Če se Radečanom zdijo sporne delnice, pravijo v laški občinski upravi, bodo seveda takoj dobili svojih 25 odstotkov. J. INTIHAR Na zdravje, sedemindeveldeseto! Celjski župan Jože Zimšek je ob koncu iztekajočega se leta priredil tradicionalni sprejem za predstavnike političnega, gospo- darskega, družbenega in javnega življenja v mestu ob Savinji. Ob dobrih željah za prihajajoče leto, je v svojem nagovoru zbranim v veliki dvorani Narodnega doma Zimšek opozoril na pomem- bnejše letošnje dogodke in zaželel, da v letu 1997 vse začete akcije zaživijo in prinesejo v Celje več življenja, dogajanja, poslovnosti in uspehov. »Mesto ob Savinji postaja živahnejše tudi na račun razvoja srednjega in višjega ter visokega šolstva, vesel sem, da se v naše mesto spet vračajo študentje,« je dejal Zimšek in dodal, da bi lahko v mestu ob Savinji z ureditvi- jo Celjskega doma zrasel eden pomembnejših slovenskih kukurnih in družabnih centrov. »A samo ustanove in zgradbe, pa naj bodo še tako lepe in veličastne, ne pomenijo nič, pomembni so ljudje,« je zbranim Celjanom nazdravil žu- pan. Za prijetno vzdušje v dvorani Narodnega doma je z vsem znanimi Straussovimi melodi- jami poskrbel Orkester Akord pod vodstvom Matjaža Breznika. IS, Foto: SHERPA Ekološka fondacija in center V Celju ima sedež prva slo- venska ekološka fondacija Okolje smo vsi (FOSV), ki bo podpirala okoljevarstvene projekte, posebej tiste, ki so namenjeni izobraževanju mladih. Med glavnimi nalo- gami fondacije, ki jo vodi Aleš Vidmar, je tudi zagotav- ljanje denarja za delovanje pokrajinskega odbora Slo- venskega ekološkega giba- nja v Celju in še posebej za novoustanovljeni Center ekoloških dejavnosti v knež- jem mestu (KEC). Po besedah Aleša Vidmarja bo fondacija prihodnje leto podprla mladinski ekološki ta- bor na Slivniškem jezeru, srednješolsko revijo Index, ki ima na svojih straneh ekološ- ko vsebino, popularizirala pa bo tudi pitje čajev iz naravnih zelišč. Za leto '98 načrtujejo podporo projektu Herman Lisjak varuje okolje. Delova- nje fondacije bo pod strogo vladno kontrolo. Knežji ekološki center, ki ga vodi Slavko Terče, pa bo spod- bujal in organiziral ekološke izobraževalne dejavnosti, spremljal pripravo prostorskih dokumentov, pripravljal pro- jekte s področja varstva okolja in ekološke akcije, opravljal ankete in analize, propagiral ekološko prijazne izdelke... Lotil se bo problematike pro- meta v Celju, zdrave prehra- ne, reciklaže gospodinjskih aparatov in gum, širil ekologi- jo v šolah... Obe organizaciji sta nevlad- ni in nestrankarski, pobudnik za njuno ustanovitev pa je bilo SEG. TC JMJiTilll I INIERVJU IQ Celjanom manjka samozavesti! Jože Zimšek, župan Mestne občine Celje, poslanec DZ in predsednik nadzornega sveta DARS, o svojem videnju hitrejšega razvoja CeljOi Piše: IVANA STAMEJČIČ Jožeta Zimska, 52-letnega liplomiranega inženirja ;radbeništva, enega od treh »ratov Zimšek, Celjani zad- iji dve leti poznamo kot svo- ega župana. Pred tem je bil loldrugo leto predsednik ob- inske vlade, od letošnje Martinove nedelje pa je tudi loslanec državnega zbora. Cer je ob tem tudi predsed- lik nadzornega sveta DARS, e v Celju marsikdo sprašuje, lako zmore vse naloge. Sam pravi, da je za uskladi- ev obveznosti potrebnih veU- :o naporov, volje in truda, )redvsem pa osebnih odre- janj, zato za naslednja štiri eta že vnaprej napoveduje, da )o ostal povsem brez prostega ;asa in osebnega življenja. Bo lo? Sam je prepričan, da, )redvsem zaradi tega, ker se ;uti dolžnega izpolniti vse ti- to, kar je obljubljal pred izvo- itvijo. In katere so bile najpo- nembnejše točke Zimškovega )redvolilnega programa ko- lec leta 1994, ko je bil izvoljen :a župana? »Že v letu 1993, ko sem po- ital predsednik izvršnega sve- a, smo zastavili nekaj ključ- lih nalog. Prva je bila poeno- enje Celja, skupna skrb za azvoj, umiritev političnih sil- lic in oblikovanje dolgoročnih azvojnih ciljev. Pri tem smo zhajali iz preteklosti. Celje je ;taro, onesnaženo industrij- ;ko mesto, zato je odpravlja- ije onesnaženosti ena po- nembnejših usmeritev. ZačeU ;mo z odmevno akcijo očišče- vanja ozračja in plinifikacije, vi uspešno teče in bo v osnovi zaključena do konca prihod- ijega leta. Druga točka, na catero seveda nismo mogli v :eloti vplivati, je prestrukturi- anje gospodarstva. Ustanovili ;mo sklad za razvoj malega gospodarstva in vanj namenili lel najemnin za poslovne pro- ;tore v občinski lasti, s tem ienarjem subvencioniramo vredite ter pomagamo obrtni- kom in podjetnikom. Omenim laj revitalizacijo območij Pre- vozništva in Ingrada v Medlo- ;u, še vedno pa nismo uspeli )ri Libeli, kjer stečaj še ni cončan. Neuspešna pa je bila laša vloga v dogovoru z drža- vo pri urejanju kompleksa in ianaciji celotnega območja Imo. Menim, da moramo na- laljevati, in sam se bom kot Iržavnozborski poslanec tega lajprej lotil. Ob tem je še nekaj pomem- )nih zadev - urejanje mesta, Porajanje višjih in visokih šol ^ Celju, izpolnjevanje dogovo- a o krepitvi srednjega šolstva / mestu ob Savinji in vseh laložb, povezanih s tem. Vse o vpliva na razvoj in vesel >em, da teče, kakor smo zasta- vili. Tudi na športnem področ- u se stvari premikajo, letos >mo s posodabljanjem stadio- la zaključili prvo fazo izgrad- ije nacionalnega atletskega ::entra Slovenije. Pomembno e, da smo nekaj takrat zastav- jenih ciljev že izpolnili, mi- slim predvsem na obnovo in ureditev območja železniške postaje, rušenje objektov in ureditev prometa v Aškerčevi ulici. Zadovoljstvo pa ne more biti popolno, ker nam še ved- no močno škriplje v gospo- darstvu in ker še nismo uspeli premakniti voza naprej v tu- rizmu. Imamo odmeven pre- skrbovalni center in ocenju- jem, da se prebuja celjska tr- govina, kar bi lahko bilo do- datno gonilo celjskemu razvo- ju.« Župan Za Celje smo zadnja leta, včasih malce v šali, radi re- kli, da je v obdobju intenziv- nega rušenja, saj razen na- ložb v Celjskem sejmu, pri izgradnji Centra Interspar in morda še nekaterih manjših, v mestu ni zraslo nič novega. Res je, rušili smo Aškerče- vo, kar je bilo verjetno najod- mevnejše - a hkrati smo tudi gradili. Ob objektih na Celj- skem sejmu smo Celjani med uspešnejšimi graditelji stano- vanj v državi, v tem času smo zgradili tudi poslovni objekt ob Grevenbroichski cesti, gra-1 dimo šole in v pripravi je tudi' gradnja nekaj pomembnejših! objektov ob Mariborski cesti, j kjer naj bi svoje mesto dobila j predvsem servisno-prodajna \ mreža kakovostnih avtomobi-i lov. Zemljišča so zvečine že ] razprodana in začetek gradnje se napoveduje prihodnje leto. j S tem so povezani tudi načrti j pospešenega razvoja vzhod-! nejšega predela Celja, kjer gra- dimo oziroma urejamo eno najsodobnejših evropskih de- ponij odpadkov, zaključujemo gradnjo podaljška Bežigrajske ceste, ki bo celotno območje po dogradnji vzhodnega pri- ključka na avtocesto močno približala in omogočila hiter razvoj. Pozabiti ne gre na Pre- vozništvo, kjer smo po stečaju podjetja želeli urediti avto-ser- visno-remontno cono, kom- pleks danes živi, sicer ne čisto v takšni podobi kot smo jo načrtovali, a naša akcija je us- pela. In podobno kot smo z odkupom rešili vprašanje In- gradovih prostorov v Medlo- gu, želimo urediti tudi položaj v Libeli. Ena od obljub in izjemno odmevnih predvolilnih točk vašega programa je bila tudi ureditev materinskega do- ma, zavetišča za brezdomce oziroma nekakšnega krizne- ga centra v mestu. S tem ni bilo popolnoma nič! Res je, zahteva občine, da se nam v celoti vrne objekt nek- danje administrativne šole v sklopu vojašničnih prostorov, še vedno ni izpolnjena. Ima- mo 20-letno najemno pogod- bo, vendar smo v občini nekaj nadomestnih zemljišč za delo slovenske vojske že zagotovili, zato želimo z ministrstvom za obrambo dokončno urediti za- deve in sehtev. Menim, da je zadeva v zaključni fazi, po podpisu pogodb pa bi se mo- rali akcije celovito lotiti. Nekaj denarja v občini imamo, žal nismo pridobili državnih sred- stev, mislim in prepričan pa sem, da je to naloga, ki jo moramo čim prej izpolniti. Prav tako moramo v Celju raz- mišljati tudi o širitvi doma upokojencev, saj zdajšnje zmogljivosti ne zadoščajo. Ob Jurčičevi ulici bi morah zgra- diti nekaj stanovanjskih enot za upokojence, ljudje v njih pa bi bili vezani na oskrbo v do- mu upokojencev. Kot župan podpirate priza- devanja za kakovost življe- nja v mestu ob Savinji. Je pa v Celju tudi nekaj območij - omenim naj le predel vzhod- no od Mariborske ceste, vse od avtobusne postaje do Ema - kjer bi o kakovosti življenja le stežka govorili. Razvojnemu skladu, ki je lastnik območja Ema smo že predlagali, da bi vsa dotrajana in za življenje povsem nepri- merna stanovanja prevzeli, ne mislimo jih odkupovati, smo jih pa pripravljeni urediti! Me- nim, da je območje perspek- tivno, da se da v njem tudi z vidika bivalnega standarda za- gotoviti urejene pogoje, ven- dar pa zaenkrat Celjani v drža- vi nimamo sogovornika, ki bi ga ta problematika zanimala. To območje je za razvoj Celja zanimivo, a takšno kot je zdaj, je za knežje mesto sramota! Celje kot župan ocenjujete za lepo in urejeno mesto. Pa vendar - za videz resnično urejenega mesta manjka vr- sta drobnih, a zelo pomem- bnih zadev s področja javne komunalne rabe. Mislim na nepokošeno travo, ugasnje- ne svetilke javne razsvetlja- ve... Prepričan sem, da je Celje eno lepših slovenskih mest, to nam dopovedujejo in zavidajo številni obiskovalci, sami pa smo do videza in urejenosti bolj kritični. Mesto bo še lep- še, ko bodo z njim živeU ljud- je, vsi trgovci in gostinci v mestu. Če pa govoriva o vlogi mestne občine, je po letu 1992 Celje v finančni izravnavi z državo padalo, zato je bilo de- narja za te potrebe manj in manj. Letos smo prvič uspeli dobiti izravnavo, ki omogoča drugačen način dela v komu- nali. Prepričan sem, da bodo za naprej trendi pozitivni in to se bo odražalo tudi na mest- nem videzu. Seveda pa je pred nami še vrsta naložb. Poslanec Celje v preteklem mandatu DZ ni imelo svojega pred- stavnika, vi ste na novembr- skih volitvah dobili zavida- nja vredno podporo volivcev. Vaš predvolilni program je temeljil na sloganu »Delati v korist Celja«, kako boste zdaj zastavili to delo? Menim, da je lahko prav moja dvojna funkcija, župan in poslanec, izjemno pomem- bna za lokalno skupnost. Dru- go je, kaj to porheni za člove- ka, saj gre resnično za veliko obremenitev. Da želim delati v prid Celja, sem v preteklosti že dokazal. Verjetno se je to kazalo z izvolitvijo za župana in zdaj za poslanca, zato se ljudem resnično želim oddol- žiti za zaupanje. Sam želim ostati nepoklicni župan, pri čemer bo treba okrepiti občin- sko upravo, v DZ pa smo se že dogovarjali, kako racionalizi- rati delo. Med poslanci nas je 25 županov in prepričan sem, da smo lahko dober in uspe- šen lobi za pospešen razvoj lokalnih skupnosti. Kot župan najbolje vem, kaj je v občini treba postoriti, v DZ pa bom kot poslanec lahko najuspe- šnejše zagovarjal posamezne projekte, ker jih bom poznal. Za Celje so zdaj najpomem- bnejši projekti: izgradnja obeh priključkov na avtocesto, ureditev Mariborske ceste, se- litev Zgodovinskega arhiva, nadaljevanje obnove Mestne- ga gradu, ob tem pa še uredi- tev celjske knjižnice, lociranje visokega šolstva v nekdanji objekt Komunale in še nekate- ri. To bo lažje postoriti, če bodo projekti strokovno in ka- kovostno pripravljeni, in ker bo občina imela zagovornike tudi v državi, predvsem pa, če jih bo podprlo tudi javno mne- nje. Pred dvema mesecema smo v Celju ustanovili Regijski svet za razvoj, v katerem sem bil imenovan za predsednika. Vesel sem podpore vseh župa- nov v regiji in menim, da bo ta organ lahko zelo pomemben, saj nas je kar nekaj županov in članov sveta izvoljenih za po- slance. Predsednik nadzornega sveta DARS Ob županski in poslanski funkciji ste tudi predsednik nadzornega sveta DARS. Ce- ljani smo se razveselili, ko je bil sedež lociran v naše me- sto, vendar pa je realnost žal takšna, da je Celje zgolj for- malno sedež družbe. Zakaj DARS posluje v Ljubljani? Mislim, da je vzrokov več, med njimi so tudi opravičljivi. Celjani smo bili med najbolj glasnimi zagovorniki avtocest- ne gradnje, zato smo tudi zlo- birali sedež v Celje, Celjan je tudi predsednik uprave DARS. Danes je tako, da sedež ima- mo, vendar so v Ljubljani vsa ministrstva, vse institucije in podjetja, katerih usklajeno in dnevno koordinirano delo je v začetni fazi avtocestne grad- nje potrebno. Zato je smisel- no, da DARS v svojem vital- nem delu posluje iz Ljubljane vse dokler se gradi, tisti hip, ko bo gradnja omrežja v za- ključni fazi, pa bo treba vse funkcije in delo DARS preseliti v Celje. Prelomnica oziroma mejnik, ko bomo DARS dejan- sko dobih v Celje, je po mojem leto 2000. Zagovarjate za Celje izjem- no pomembno izgradnjo vzhodnega in zahodnega priključka na avtocesto. Pa ju bo Celje tudi dejansko do- bilo? Zahodni priključek je že po- trjen, čeprav trasa še ni na- tančno določena, ne bo vpli- vala na življenje v okolici. Vzhodni priključek je predvi- den južno od naselja Ljubečna in bo prečkal prazne prostore do podaljška Bežigrajske ce- ste, trasa je globalno, ne pa še v podrobnostih določena, po- membno pa je, da bo ta pri- ključek omogočal napajanje vzhodnega dela mesta. Boste v nadzornem svetu v kratkem obravnavali pritož- bo gostinca Štormana na raz- pis za oddajo lokacije Lopata? Možnosti za rešitev vpraša- nja je več. Pritožbe lahko obravnava sam nadzorni svet, ki se bo sestal v ponedeljek (včeraj o.p.), lahko pa imenu- jemo posebno komisijo, ki bo obravnavala celoten postopek razpisa, izbire in pritožb. Za ponedeljkovo sejo imam na mizi goro gradiva, o pritožbah pa le to, da jih je več in so temeljito argumentirane. Razmišljate o tem, da bi se odrekli predsedovanju sveta? Ni še povsem jasno. Zakon o poslancih prepoveduje člans- tvo v nadzornih svetih, sam sem se prav včeraj odrekel članstvu v enem od nadzornih svetov celjskih gospodarskih organizacij, podobno pa se lahko zgodi tudi za DARS. Za DARS, ki je organiziran kot d.d. se lahko smatra, da je gospodarska organizacija, če- prav je dejansko javna služba, financirana iz proračunskih in državnih sredstev. Rešitev bo treba najti in lahko se zgodi, da bom odstopil s predsedniš- kega mesta. Plusi in minusi Katerim podjetjem, usta- novam, društvom ali posa- meznikom v Celju bi kot žu- pan podelili največje pluse za delo v preteklem obdobju? Naštejte jih pet! ■ Zelo visoko kotira Celjski se- jem, ki je odmeven in v kate- rem ljudje natančno vedo, kaj želijo in jim to tudi uspeva - tako na investicijskem kot po- slovnem področju. Omeniti moram Etol, ki se že leta uvrš- ča med najboljša, uspešna podjetja brez težav, in Cinkar- no, ki uspešno posluje brez odpuščanja delavcev. Škoda, da smem omeniti le 5 najbolj- ših, saj je v Celju po mojem še vehko uspešnih manjših, a hi- tro razvijajočih se podjetij, med najboljšimi pa sta seveda močno prisotna tudi šport in kuhura. Letos proslavljamo 50-letnico rokometa v Celju, zato brez omembe RK Celje Pivovarna Laško ne gre, iz kul- turnega področja pa naj gre enotna pohvala trem, celjske- mu gledališču za dneve kome- dije in seveda obema muzeje- ma, kjer predvsem Muzej no- vejše zgodovine prehiteva vse ostale slovenske muzeje. In 5 minusov? Prvi je namenjen našim od- nosov, kjer namesto, da bi sto- pili skupaj in sodelovali, vle- čemo vsak na svojo stran. Ni treba, da iščemo napake pri sosedih, bolje bi bilo, če bi si za njihovo odpravo prizadeva- li skupaj. Minus je gotovo tudi vztrajno iskanje krivde ljudi za dogodke po drugi svetovni vojni, Celjani na to že takrat in tudi danes ne moremo vpliva- ti, zato je iskanje krivde in ustvarjanje neke čudne situa- cije odveč, nekaj kar si ne zaslužimo. Zadeve pa je treba realno, pošteno, predvsem pa strokovno raziskati. Minus je tudi dogajanje v našem gospo- darstvu ter zaprtost terciarnih dejavnosti, kjer smo v Celju značilno zaprti, samozadostni in se, kljub temu, da bi bili veUkokrat sposobni zmagati, bojimo konkurence. Pomanj- kanje samozavesti in prodor- nosti je v povezavi z nekakšno bojazljivostjo naš največji mi- nus. Foto: GREGOR KATIC 6^ GOSPODARSTVO NOVr TEDNIK Naložbe, svetla izjema Letošnji gospodarsl(i rezultati na CeljslSaj veš, tista ulica poleg Vase Miškina !<,« po- jasnjuje Ervin. Mnogi ne verjamejo, da je dobil državljanstvo brez zvez in poznanstev. Ko so prijate- ljem povedali, da bi radi živeli v Sloveniji, so ti naredili pravi »napad« s pismi na vlado in predsedstvo državnega zbora, kjer prej še slišah niso zanj. Državljanstvo je kot ugleden človek, ki lahko marsikaj pris- Hermannov strip Caatingaje ena zadnjih izdaj SAF s sede- žem v Razgledni ulici v Ce- lju. peva tudi k promociji Sloveni- je, dobil brez težav. Po prihodu v Celje je druži- na nekaj časa stanovala v Hochkrautovi ulici pri Mihae- lu Vodebu. Nanj imajo zelo lep spomin, njegova prijaz- nost in dobrota sta bili nena- domestljivi v času, ko je dru- žina prišla iz vojne. Danes Ervin živi in dela na Ostrožnem. »Nemogoče je najti zamenjavo za svoje rojst- no mesto, pa vendar se tu dobro počutimo, otroci niso imeli nikakršnih problemov v šoU, tudi slovenščine so se hi- tro naučili, le meni še dela težave.« O naravi Ervina Rustema- giča veliko pove anekdota o tem, kako so avtorji, ki so prihajali v Sarajevo, odhajali nezadovoljni. Veliko so dela- li, videli pa zelo malo. Fran- cois Corteggiani in Giorgio Cavazzano sta povedala, da sta preživela 15 minut v Du- brovniku, 3 minute v Mostar- ju in da v bistvu nista bila v Sarajevu, pač pa v SAFajevu! O vrnitvi ne razmišlja in za- radi otrok tudi ne misli, da bo do nje kdaj prišlo. Sarajevo ni več tisto, kar je bilo. n Za silvestrovona I posti SAF v Celju nadaljuje sara- jevsko delo v sodelovanju s partnerjema v Ameriki in na Nizozemskem. Ekskluzivno zanj še vedno dela 46 svetovno znanih avtorjev, med njimi ne- kaj največjih kot so Joe Kubert, Hermann... Med njimi žal ni Slovencev in tudi stripov, ki jih SAF izdaja, pri nas ni mogoče kupiti. Ervin to pripisuje po- manjkanju tradicije na tem po- dročju, saj Slovenci, v nasprot- ju z nekaterimi drugimi naro- di, nikoli nismo bili znani kot strastni prebiralci stripov. Mojster stripa in Ervinov prijatelj Hermann iz Belgije pa je iz ogorčenja nad raz- merami v Bosni narisal Sara- jevo tango, ki je izšel tudi v slovenščini. Ervin jo je pos- vetil novinarju Mladine Ivu Štandekerju, ki je padel v bližini njegovega studia na Dobrinji in prav iz SAF je šla v svet vest o tej tragediji. Je pa v Sloveniji našel vrsto odličnih sodelavcev, med nji- mi litografa Staneta Krofliča v podjetju ScanArt v Vojniku. Dobro sodeluje tudi s tiskar- nami Pomurskega tiska in s koprskim Gepardom. Zaposle- na ima dva človeka, medtem ko je v Sarajevu zanj delalo pet redno zaposlenih in vrsta honorarnih sodelavcev. Za ilu- stracijo, v tem času so iz Sara- jeva pošiljaU 2200 do 2300 bo- žičnih čestitk na vse konce sveta, kar sedaj ni več mogo- če. Ervin mora ob rednem de- lu reševati še celo vrsto po- stranskih zadev, zato ni čud- no, da ga je pred dnevi ozmer- jal prijatelj Al Williamson iz ZDA, češ da se mu zadnja tri leta sploh ni javil. i In kako bo preživel prazni- ke? Sedenja na kavču pred te- levizijo si ne zna predstavljati. »Vsako leto na 31. december sem bil v Sarajevu že ob sed- mih na pošti, da sem oddal pakete. Enkrat so celo stavili, če bom prišel točno ali ne. Najbolj grozno pri mojem de- lu je, da mi ves čas primanjku- je časa. Nisem videl svojih otrok, kako odraščajo. Vsa le- ta so žena in otroci sami hodili na počitnice. Ko bodo otroci odrasli, mi bodo verjetno to očitali, ampak drugače ne-mo- rem in ne znam.« ^i^^A^. Foto: GREGOR KATIC Kmalu po prihodu v Slovenijo je Ervin Rustemagic prejel prvi paket. V njem mu je Ljubljančan Žiga Leskošek poslal vezani komplet Strip Arta. Družina Rustemagic v stripu Fax from Sarajevo. NOVI TEDNIK REPORTAŽA 9 Kuhinja, njun svet ustvarjalnosti larinka Orlačnik, vodja kuhinje na Rogli, mojstrica Pohorskega lonca - Slavica Javornik, letošnja nagrajenka GZS, vodi štiri kuhinje v Atomskih Toplicah Piše: IRENA JELEN-BAŠA »Pojdite na Roglo in poišči- e Darinko Orlačnik. To je rava kuharska mojstrica, rasna punca. O takšnih Iju- eh morate pisati,« so nam red časom vljudno namig- ili na Konjiškem. Da imamo a Celjskem še eno kuharsko lojstrico, smo ugotovili iz eznama nagrajencev Zdru- enja za turizem in gostins- tvo pri Gospodarski zbornici lovenije. Slavici Javornik iz idravilišča Atomske toplice 0 letos na Bledu podelili riznanje z zlato plaketo. Zaljubliena v kuhinjo in svoje 1 Poliorje Darinka Orlačnik živi na komarju, vasici, pet kilome- :ov pod Roglo. Pet jih je bilo v ružini, poleg Darinke še brat 1 sestra. V tem lepem hribov- kem svetu so ji sojenice polo- ile usodo v zibel pred 27 leti. ravijo sicer, da se za ženske e spodobi pisati o letih, a )arinka jih sploh ne skriva, aj ji ni treba, prej je lahko onosna na vse tisto, kar je pri vojih letih že dosegla. Osnovnošolskih znanj si je )arinka nabirala v Zrečah. Dve uri sem pešačila do avto- busa. Poleti je šlo, pozimi je ilo pa kar hudo. Takrat so ile zime hude, od doma sem la ob šestih zjutraj, da sem ila do osmih v Zrečah. Osem trok nas je hodilo skupaj, pominjam se zime leta 1978, iko je zmrzovalo, da je drevje okalo. Bilo je temno, v rokah em imela torbo, ki se mi je zmuznila iz rok in po ledu ddrsela daleč v doUno. V po- 3k, na srečo je bil zamrz- jen,« je med smehom obujala pomine. Pohorski lonec Po osnovni šoli je Darinka obrala gostinsko šolo v Celju 1 se potem zaposlila na Rogli. Na Rogli sem že trinajst let, mes sem ob delu končala go- tinsko tehnično šolo. Pet let em bila namestnica vodje ku- inje, zdaj sem vodja kuhinje hotelu Planja.« Pod njeno iktirko kuha in pripravlja rano 28 ljudi. Že od vsega ačetka je imela Darinka eno eliko željo, ki jo tudi uresni- uje. Namesto tujih kulinarič- ih pogruntavščin je na Roglo očasi in vztrajno vpeljevala omačo kuhinjo. »Prvo bese- 0 so imeli gostje, prisluhnili mo njihovim željam, jim po- .ujaU domače jedi, in šele po- Jm pripravili recepte. Imela em si-ečo, da me je podprla elotna kuharska ekipa.« S kupnimi močmi je tako ugle- al luč sveta Pohorski lonec, 1 ga na Rogli nameravajo zas- ititi, za kar pa morajo napisa- i še celo knjigo izvirnih recep- Dv. »Pohorski lonec smo lani Tvič ponudiU gostom na obrt- lem sejmu v Celju, in to je bila času sejma tudi najbolj pro- ajana jed,« je zadovoljna Da- inka. In kaj vse se skriva v njem? »Pohorski lonec je jed na žli- co, sestavljen iz treh vrst me- sa, kaše, krompirja, lisičk in jurčkov ter slanine. Ideja je prišla sama po sebi, sama imam rada jedi na žlico, kašo imajo radi vsi ljudje po naših hribih, dodajati smo začeli razne stvari, pa je nastal Po- horski lonec. En mesec smo poskušali, da smo dobili žele- ni okus. Pohorski lonec je po-j vsem nova jed, ni to neka] stvar, ki bi jo poznaU že naši- predniki.« Najdaljša noc na Rogli Tlidi sicer Darinka ostaja zve- sta domači, slovenski, še bolj svoji, pohorski kuhinji. »Rada pripravljam štruklje, juhe iz ba- bičine kuhinje, razne golaže in divjačino. Meso divjega praši- ča, jelenov, srn, to so krasne stvari, ki gredo tudi dobro v promet. In prav divjačino sama tudi najraje pripravljam, jem pa rada vse,« pribije sogovornica. Če ni v službi, se Darinka vrti za domačim štedilnikom na Skomarju. »Rada se ukvar- jam tudi s športom. Že to je šport, ko grem v službo peš aH s kolesom, pozimi rada smu- čam, nekaj časa sem bila tudi vaditeljica smučanja. Rada igram košarko, rokomet.« A za šport ostaja vse manj časa. »V službo grem ob sedmih zju- traj, kdaj pridem domov, se nikoli ne ve,« se spet veselo nasmeje. »Poleg rednih obro- kov pripravljamo še bankete, vmes pridejo izredni obroki, pa prazniki.« Darinka, ki vsako leto silve- strovo preživi kje drugje kot na Rogli, že več kot mesec dni natančno ve, kaj bo ponudila gostom, ki bodo slovo od sta- rega leta preživeli v tem smu- čarskem središču. »Za predjed imamo obložene puranje rezi- ne z ananasom, potem bo juha z jajčnim rojalom, za glavno jed pa svinjska ribica, file Pla- nja, tudi naša nova jed, to je pljučni file podložen s toa- stom in zalit z omako iz jurč- kov, lisičk, gratiniran s sirom in smetano. Za prilogo smo dodali ocvrte zdrobove krogli- ce in krompir v slanini, tudi našo posebnost. Sladico si bo- do gostje izbrali kar sami v sladkem kotičku. Za jutranji zajtrk bo pa golaževa juha z žUčniki.« Vabljivo, mar ne? Bodoči gastronom Darinka Orlačnik je ne samo ena najmlajših šefic kuhinje v kakšnem večjem turističnem centru, na strokovnem po- dročju se je zapisala tudi med gastronome. »Sem član gastro- nomov, to lahko pridobiš s svojim strokovnim delom, ak- tiven moraš biti pri pripravi zdrave prehrane, pripravi ban- ketov, izobraževala sem se predvsem na Brdu pri Kranju, pa na raznih gostinsko turi- stičnih zborih. Kdo lahko po- stane član gastronomov, odlo- ča posebna komisija v Ljublja- ni in priznani kuharski moj- stri, ki so se izobraževah v tujini. Gastronom pa posta- neš, ko imaš dovolj prakse in upam, da bom kmalu dobila tudi ta naslov,« si želi Darinka. Ko se na Roglo spusti večer, ko so lonci prazni in gostje siti, Darinka še večkrat ostane z njimi. »Ja, velikokrat sedem skupaj z gosti, z mnogimi se poznamo že dolga leta. Pokle- petamo, zapojemo in to so kra- sni trenutki,« je zadovoljna Da- rinka Orlačnik. In dokler bo ostala na Rogli, ki je zlepa ne namerava zapustiti, bo takšnih trenutkov zagotovo še veliko. Direktorica hrane in pijače Druga naša sogovornica, Slavica Javornik, že sedem- najst let vodi kuhinjo v Zdravi- lišču Atomske toplice. »Gospa Javornik je v Atomskih topli- cah zaposlena že od začetka poslovanja zdravilišča, zdaj pa kot vodja skrbi za štiri kuhi- nje. Prizadeva si za čim bolj kakovostno gostinsko storitev in doseganje najboljših rezul- tatov na tem področju. Zavze- ma se za strokovno izpopol- njevanje gostinskih delavcev, vzgojo mladega kadra, pa tudi sama se je izpopolnjevala in si pridobila naziv direktorice hrane in pijače.« Tako so o Slavici Javornik zapisali v obrazložitvi ob podelitvi priz- nanja z zlato plaketo Gospo- darske zbornice Slovenije. Kaj pravzaprav pomeni >di- rektorica hrane in pijače<, naj- prej povprašam sogovornico. »Ja, to je pa težko razložiti, bom pa poskušala« pove med smehom. »To je delavec, ki naj bi povezoval kuhinjo in strež- bo ter sodeloval z gosti. V bis- tvu je to vodja gostinstva v ožjem pomenu besede, s tem, da usklajuje delo v kuhinji, se dogovarja z vodjo strežbe, ima stike z gosti, sprejema skupi- ne, načrtuje jedilnike, skratka, imeti mora pregled nad vsemi temi stvarmi. Pri nas ta naziv še ni tako znan, v velikih ho- telskih hišah po tujini pa je to povsem običajno.» Ko se kuha v štirih kuhinjah naenkrat Uradno je Slavica Javornik vodja kuhinje v ZdraviUšču Atomske toplice, a to še zdaleč ne pomeni, da ima na skrbi eno samo kuhinjo. »Pokrivam hotelsko kuhinjo, potem kuhi- njo v Lipi, to je v naselju Atomska vas, v času sezone še kuhinjo v kampu in kuhinjo nad bazenom. Skupaj z mano dela še 43 sodelavcev, od ku- harjev do slaščičarjev in vseh pomožnih delavcev, brez kate- rih ne more dobro in hitro delati nobena kuhinja.« Vode- nje štirih kuhinj seveda ni mačji kašelj. »Ja, včasih je res težko, veliko je odvisno od samih gostov. Čim bolj se želi- mo pribhžati njihovim željam. Ko se enkrat vpelješ, ko delo steče in če redno slediš vsem novostim, potem ni težav. Ne smeš pa novosti skrivati zase, ampak moraš z njimi sezna- njati svoje sodelavce in vse novosti tudi uporabljati pri vsakodnevnem delu. Potem so tudi gostje zadovoljni, ker ob ponovnih obiskih vidijo, da se vedno kaj dogaja, nekaj spre- minja,« je prepričana Slavica. Bili smo mladi in zagnani Slavico Javornik je pot v Atomske Toplice zanesla pred skoraj četrt stoletja, natančneje pred 24 leti. »Prišla sem iz Ro- gaške Slatine, iz tamkajšnjega zdravilišča, kjer sem opravljala vajeniško dobo. Približno leto dni sem potem delala kot kvali- ficirana kuharica. V Rogaški je bilo precej zaposlenih, veliko je bilo starejših ljudi, mi,mla- di,bi pa radi uveljavili stvari, ki smo se jih naučili v šoli. Pa nekako nismo imeli priložno- sti. V tistem času se je odprlo delovno mesto v Atomskih to- plicah, zato sva s sodelavko odšli iz Rogaške Slatine. Pa smo začeli z delom. Mladi smo bili, zagnani, zdravilišče se je začelo širiti. Po pol leta smo odprli restavracijo v kampu, čez nekaj let smo potem zgra- dili hotel. Prejšnja vodja kuhi- nje je še leto dni delala v novem hotelu, za tem sem sama prev- zela vodenje kuhinje in to poč- nem že 17 let,« je pripovedova- la sogovornica. Sanje o uciteljstvu Slavica je sicer doma iz Po- nikve pri Grobelnem, zdaj živi v Podčetrtku. »Od doma sem odšla že takrat, ko sem šla v uk. Najprej sem se učila v Velenju. Pod gradom je bilo gostinsko podjetje, tam sem si dve leti nabirala kuharskih znanj, tako da sem bila doma samo tistega pol leta, ko sem hodila v šolo. Takrat je bilo pač tako, da smo pol leta pre- živeli v šoli, pol leta pa na praksi.« Ko Slavico povpra- šam, zakaj si je izbrala ravno kuharski poklic, se veselo na- smeje: »Doma smo imeli kme- tijo in silno sem si želela, da bi postala učiteljica ah pa da bi se vpisala na ekonomsko šolo. V družini ni bilo ravno na pretek denarja, pa je šel oče vprašat, kako dolgo traja šolanje in ko- liko bo stalo. Oče je potem odločil, da je šolanje predrago in da predolgo traja. Trmasta, kot sem, sem se potem prijavi- la na gostinsko šolo. Kasneje sem želela šolanje nadaljevati v hotelski šoli v Novem mestu. Nekaj časa sem hodila, pa po- tem obupala zaradi dolgih vo- ženj. Potem sem se vpisala na kuharsko šolo v Opatiji, spet so bili problem prevozi. Pa sem si rekla, zdaj je tega do- volj in sem končala šolo za gostinskega tehnika v Celju. To je bila dotlej najvišja mož- na izobrazba pri nas v našem poklicu, zdaj se je končno za- čelo premikati tudi pri izobra- ževanju gostinskih delavcev.« In če bi se danes lahko po- novno odločala? »Ja, kdaj pa kdaj pomishš, da bi bilo morda res lepše v kakšnem drugem poklicu. Včasih je res napeto, morda bi imela več prostega časa. Ko drugi praznujejo, imam sama največ dela. Am- pak, takšne črne misli hitro minejo, poklic mi je prirasel k srcu in ga z veseljem oprav- ljam,« je zadovoljna Slavica. Naj se cedijo sline Kaj bodo v najdaljši noči jed- li gostje na Rogli, ste že izvede- h, s čim pa se bodo gostili v Atomskih toplicah? Tisti v ho- telu, med njimi bo tudi nekaj znanih imen iz političnih in gospodarskih krogov, bodo okušali pršut z melono in ajdo- vo kašo v solati, pa govejo juho s profiteroli, zatem bodo na svečano okrašenih mizah po- stregli puranovo rolado s suhi- mi slivami, ajdovimi štruklji s skuto in pehtranovo omako. Želodci bodo sicer že polni, a glavna jed šele sledi. Telečji hrbet po domače, ocvrte krom- pirjeve pogačice, rizi-bizi, iz- brana zelenjava in solata po lastnem okusu iz bifeja. Tlidi sladke dobrote, kava in kisla juha ne bodo manjkale v naj- daljši noči, ki mora biti resnič- no dolga, da človek zaužije vse te slastne dobrote. Naj vam še malo pocedimo sline in naštejemo dobrote, ki so jih uvrstili na silvestrski meni v restavraciji Lipa v Atomski vasi. Najprej prepe- ličja jajca v gnezdu s sadno zelenjavno solato, hruške s pr- šutom, morske sadeže v solati, govedino v solati in riževo so- lato. Obilni predjedi bo sledila goveja juha s profiteroU, pa osličevi zvitki po vrtnarsko s kuhanim krompirjem, pura- nov zrezek, dušen riž in br- stični ohrovt. Vmes bo treba zaplesati, da bo ostalo še kaj prostora za svinjsko nabodalo z zelenjavo in ocvrte krompir- jeve kroglice, pečen telečji hr- bet in zelenjavno palačinko, pa srno v omaki s sadjem, sladicah in kavi ter obvezni kish juhi. Kdo je sestavil tak- šne zapeljive jedilnike, seveda ni treba posebej ugibati. i Foto: GREGOR KATIC, EDI MASNEC Darinka Orlačnik: »Ne razumem tistih, ki pravijo, da je kuhanje prava mora. Zame je to moj svet ustvarjalnosti.« Slavica Javornik: »V otroških letih sem sanjala o učiteljskem poklicu, a zdaj mi je kuhinja res prirasla k srcu.« 10 INFORMACIJE NOVI TEDNIK mM št. 52. - 24. december 1996 ■ .H«ViH:<»]Mi:il I REPORTAŽA | Q] Ključi družinske sreče Delo, sedem otrok, ljubezen do petja in neomajna vera so zaščitni znaki Zidarnove družine iz Dol-Suhe Piše: URŠKA SELIŠNIK Zidarnovi iz DoI-Suhe so doma nedaleč od Rečice, iz njihove hiše pa je kot na dla- ni pogled na lep kos Zgornje Savinjske doline. Decembr- sko slepeče sonce je še pose- bej sijalo na kapelo, ki stoji pri hiši, in pri kateri se poleg domačih dostikrat ustavljajo tudi drugi Rečičani. Ti poz- najo Zidarnove kot pošteno, delovno, ljubečo in verno družino. Teh čudovitih da- rov, ki so se nenehno odkri- vali v klepetu z družinskimi člani, marsikatera današnja družina, žal, nima več. Pri Zidarnovih je pred 30 leti na svet privekala prva hčerka, zadnja, prav tako hčerka, pred 17 leti, vmes pa je bilo še 5 otrok. »Čeprav sva oba pravila, da bova imela pravo družino, si nisva mislila, da bo toliko otrok. Sedaj lahko rečem le hvala Bogu, da jih je toliko,« se je prešerno zasmejala Zidarno- va gospodinja. Najstarejša, Martina, je poročena in ima dva sinova, Rozika in Marija sta pri sestrah klarisah v Nazar- jah, sin Janko z ženo Marico in 4-mesečnim Rokom živi doma, Danica v Ljubljani zaključuje višjo agronomsko šolo. Marko je mizar, najmlajša Barbara pa obiskuje 3. letnik vzgojiteljske šole. V veliki družini je obilo spoštovanja in razumevanja. To se vidi iz drobnih nasmeš- kov in pogledov, ki jih otroci namenjajo staršem in obratno. Petje je družinsko I veselje Družina Zidarnovih, urad- no se jim reče Senica, se od drugih razhkuje tudi po tem, da izjemno radi sodelujejo v kulturnem življenju. Sedem članov družine je preteklo ne- deljo nastopilo na prireditvi Družina, ključ sreče, v Nazar- jah. »Zapojmo veselo v slovo« je bila ena izmed pesmi, ki so jo številnemu občinstvu pred- stavili Zidarnovi, avtor te pe- smi pa je oče Ivan. »Nekdaj sem napisal nekaj pesmi, večino nagrobnih, ki jih je uglasbil Darko Atelšek. Nekaj let sem igral tudi v Dar- kovem ansamblu. Pesem, ki smo jo zapeli v Nazarjah, smo kot kvartet naštudirali že za skrivno presenečenje na Dar- kovi poroki, le da je sedaj skr- čena na 6 kitic. Drugače pa nisem ravno kaj posebnega za pisanje pesmi: včasih se mi utrne kakšna ideja, pa jo zelo redko zapišem,« je povedal Zi- darnov gospodar, ki že skoraj 40 let poje pri pevskem zboru na Rečici in še vedno rad raz- tegne harmoniko, če se zbere vesela družba. Zelo dejavni sta Danica in Bernarda, ki sodelujeta pri de- kliškem pevskem zboru Sv. Kancijana, nekdaj pa je z de- klicami prepeval tudi Marko, ki se je sedaj priključil meša- nemu zboru. »Tako tiho je bilo pri nedeljskih mašah ob 10. uri, da smo dekleta stopila skupaj in ustanovila zbor. Se- daj je naš zborček že večkrat nastopil na kakšni prireditvi na Rečici, zadnjič v začetku decembra, ko je Miklavž ob- daroval otroke,« je povedala Barbara. Danica je ravno na dan našega pogovora v Ljub- ljani opravljala predzadnji iz- pit in vsi njeni domači so se večkrat spomnili nanjo z upa- njem, da ji je uspelo. Da niso samo otroci muzi- kalni, je še zatrdil ata Ivan in dodal, da zna tudi mama lepo zapeti, čeprav se ni odločila za javni nastop. »Jaz sem včasih sicer huda, ker so tako dejav- ni. Toda mojih pritožb ne gre jemati čisto zares,« je omenila mama Marija, ki se je kot izu- čena šivilja po treh letih dela v Elkroju »zaposlila« doma. »Pr- ve tri hčerke so se rodile v treh letih, tako da smo imeli kar mali otroški vrtec in seveda dela več kot dovolj. Na začet- ku še pralnega stroja ni bilo, porodniška doba je bila le 6 tednov, tako da ni šlo drugače, kot da sem ostala doma.« Pri Zidarnovih imajo manj- šo kmetijo, kjer redijo 2 kravi, telička in prašiča. »Dela je več kot dovolj, če zraven šteješ še šiht v nazarskem Glinu,« je omenil gospodar in se hkrati spomnil, da mu je mama takoj po vrnitvi od vojakov naročila, da se mora poročiti. »S tem ni bilo prevelikih težav, saj sem že prej izbral ta pravo,« se je pošalil oče, mama Marija pa dodala, da so itak vsa leta samo »cimprali«. Najprej so postavili kozolec, nato popra- vili staro hišo, potem je prišlo na vrsto gospodarsko poslop- je, nazadnje pa je pri Zidarno- vih z veliko volje, dela in odre- kanja zrasla nova hiša. Vera je družinska vrednota Verjetno si marsikdo pred- stavlja, da je hudo obleči in izučiti sedem otrok, predvsem pa pričakuje težave pri vzgoji. Pogovor pri Zidarnovih te pre- priča, da je vzgojiti sedem otrok nekaj najlažjega na s ve-, tu. »Čisto enostavno je, saj se eden od drugega učijo,« je po- vedala mama, oče pa je dodal, da so se vsi brez težav naučili moliti. Pa tudi druge stvari so znali kar naenkrat. Otroci niso nikoli stiskali, vse stvari so si delili, radi so se imeli, le »ta mali smo morali ta večje ubo- gati,« je pripomnila Barbara. Seveda so se tudi prepirali in prerekali, saj so bili vsi živah- ni in zdravi otroci. Pri vzgoji in tudi v življenju Zidarnove spremlja neomajna vera v Boga in Kristusov nauk, saj so vsi v družini prepričani kristjani. »Otrok mora osnov- no vzgojo prejeti doma, v dru- žinskem krogu med svojimi najbližjimi. Spomnim se Mar- tine, ki je v času šolanja v Mariboru videla marsikaj in enkrat rekla, da ji je domača vzgoja v življenju veliko po- magala,« je povedala mama. »Mogoče ravno zato nikoli ni- smo imeli z otroci nobenih težav.« Da je vera res temelj v življe- nju Zidarnovih, dokazujeta Rozika in Marija, ki sta se odločili vstopiti med nune v samostan sester klaris v Na- zarjah. »Za Roziko to ni bilo nič posebnega, bolj presene- čeni smo bili, ko se je za klari- se odločila tudi Marija. Ta naj- prej niti na obisk v Nazarje ni hotela. Zdi se mi, da si je premislila po pogovoru z ma- terjo prednico. Nekaj časa ni- smo mogli verjeti, toda sedaj nas veseli, ker sta zadovoljni med sestrami,« je povedal oče, ki skupaj z drugimi svoji hčer- ki obišče vsaj trikrat na leto. »Naši otroci so duševno sil- no močni: ko se nekaj odloči- jo, pri tem vztrajajo. Tudi Ma- rija je rekla, da bo vzdržala, pa če bo še tako hudo. Sedaj sta že obe opravili večno zaoblju- bo in verjetno tudi nam po svoje izprosili milost,« je ome- nila mama Marija. Včasih so rekli, da vsak otrok prinese svoj kos kruha na svet, so mi povedali Zidar- novi. »Res, da smo živeli bolj skromno, toda prepričan sem, da nobenemu otroku ne ško- duje, če raste v bolj skrom- nem. Takšni otroci znajo ceni- ti marsikaj, kar bi drugače, če bi imeli vsega dovolj, spregle- dali. Tudi drugi ljudje so nam pomagali, pa je šlo,« je strnil oče Ivan in dodal, da so v družini vseskozi s pomočjo številnih pogovorov nenehno zagovarjali naravno vzgojo. »Televizije skoraj nikoli ne gledamo, kvečjemu kdaj poro- čila. Dostikrat pa sedemo za mizo in se pogovarjamo o živ- ljenju, problemih, delu... Zelo redko je bilo treba otroke po- sebej opozarjati ali opominja- ti. Naši otroci imajo vcepljene vrednote, ki jih današnji svet premalo ceni, kar pa dostikrat izhaja iz pomanjkanja tistega, čemur rečemo družina,« je prepričana mati ene največjih zgornjesavinjskih družin. Družinski bozicni večer Zidarnovi ne pojejo le ob kakšnih prireditvah in nasto- pih, lepa slovenska ali cerkve- na pesem zelo pogosto odme- va tudi v domači hiši. »Dosti- krat sedemo na peč in zapoje- mo, da je veselje.« V času bo- žičnih praznikov zapojejo vsak večer, še posebej slove- sno pa bo pri Zidarnovih jutri, ko bo družina v skladu s svo- jim prepričanjem čakala bo- žični večer. Potem, ko bodo postoriU vse potrebno pri živini, se bodo družinski člani začeli pripravljati za blagoslov. Pri- pravili bodo blagoslovljeno vodo in žerjavico, ki jo bodo položili v starinski likalnik. Na žerjavico bodo položili »žegnan« les, ki je ostal od blagoslova butar na cvetno nedeljo. Eden izmed družin- skih članov bo nosil vodo, drugi likalnik in vsi skupaj se bodo odpravili po vseh pro- storih, zraven pa molili rožni venec. Ustavili se bodo tudi pri domači kapeh, ki jo je staršema ob njuni 50-letnici izdelal starejši sin, in kjer marsikdo najde olajšanje vsakdanjih tegob. Pri Zidarnovih v hiši stoji božično drevesce z jaslicami. Po večerji, ki bo minila brez televizije, v sproščenem kle- petu in z veliko šegavosti, saj je božič vesel praznik, bodo domači zapeli in pomolili ter čakali na polnoč. Še pred pol- nočjo se bodo skupaj odpravi- li v župnijsko cerkev na Rečici, kjer bodo Barbara, Marko in Danica sodelovali pri krajši uprizoritvi odlomkov iz svete- ga pisma. Predstavo priprav- ljajo v sodelovanju z domačim župnikom Ferdinandom Luk- nerjem. In potem bodo vsi Zidarno- vi, čeprav ne vsi zbrani v rečič- ki cerkvi, podoživeli Kristuso- vo rojstvo, božični čar in ne- doumljivo lepoto božičnih praznikov, ki so že od nekdaj namenjeni družini. Družini, kot je Zidar nova, in pri kateri se zdi, da ima v rokah ključ sreče. Zidarnova družina med nedeljskim nastopom v Nazarjah. Hčerke Barbara. Danica in Martina, snaha Marica, sinova Marko in Janko ter oče Ivan. V domači hiši pod bogkovim kotom. Snaha Marica, mama Marija z vnukom Rokom, oče Ivan, sin Janko, hčerka Barbara in sin Marko. I 12 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK V 104. letu življenja Najstarejši Slovenec, Janez Burin, živi na Kozjanskem Janez Burin iz Tajht pri Pla- nini je v 104. letu življenja. Pred nekaj dnevi je s približno tridesetimi povabljenci praz- noval 103. rojstni dan. Male postave je, žilav, bolezen mu ne more do živega. Leta, ko je (Irlal kot lilaix'c, so ga utrdila... Obiskali smo gavTajhtah, v gričevju v okolici Planine, kjer je že dobro desetletje v oskrbi pri sosedih Gračnerjevih. V mladih letih je spoznaval stra- hotno usodo hlapcev, ki so jih gospodarji izkoristili, ko so obnemogli pa so umirali v hle- vih, po listnicah... Pa še v tem primeru so občine odredile, da so jih morali na kmetijah vzeti v oskrbo obvezno, za krajše obdobje. Pri Gračnerjevih je drugače. Dobro se počuti, gospodinja Panika mu pripravlja goveje župce, makarone, žgance, na drobno sesekljano meso, pala- činke, jabolčni zavitek, pa mleko, čaj... Današnjega izo- bilja seveda ni navajen, to je človek iz prejšnjega stoletja. Nikoli ni kadil, še vedno pa ceni kozarec dobrega vina, včasih več, drugič manj. Veli- , ko vinskih pesmi zna, ki se jih je naučil v časih, ko ljudje še niso imeli radia. Takrat so veli- ko prepevali, ob košnji, na ko- žuhanju... Še vedno si rad za- poje, tudi v petek, ko smo ga obiskali je bil pevske volje. Zapel je pesem o Mariji, ki z Ogrskega gre, vse kitice! Tudi zavriskal je za konec. Panika in Anton Gračner sta povedala, da najstarejši Slove- nec veliko prepeva in moli. V zadnjem času večinoma poči- va, zato ni več tako gibčen, kot je bil kot stoletnik. Takrat je še tako hitro grabil, da so ga mlajši težko dohajali, tudi dr- va je cepil. Nikoli v življenju ni bil resno bolan, le enkrat je bil v celjski bolnišnici, pa še ta- krat zaradi zloma. Gripe ne pozna. Nekoč, ko je imel viso- ko vročino, mu je gospodinja ponudila kozarček bučnega olja, zjutraj se je zbudil zdrav. Janez Burin se je rodil na sevniški strani, v malem Pod- gorju ob Sevnični. Že v rosnih otroških letih je moral proč od doma, na delo. Nato je delal kot hlapec na različnih kmeti- jah, pri čemer najbolj pohvah kmeta Senico v Golobinjeku. Pred drugo svetovno vojno se je poročil z Micko, ki je umrla šele pred nekaj leti, v visoki starosti. Kupila sta si majhno hiško, v bližini Gračnerjevih, ki sta jo zelo ljubila. Zakon je bil brez otroškega blagoslova, zato je za bolehno ženo lepo skrbel mož. Ko ni bilo več mogoče, sta se pred dobrim desetletjem preselila k sose- dom, h Gračnerjevim. Pri Gračnerjevih je zdaj vsa- ko leto odmevno slavje. Pred- lani je najstarejši Slovenec še plesal, lani je bil nekam slabe volje, na letošnjem slavju pa je bil prav dobro razpoložen. Zbralo se je približno trideset ljudi. Iz Celja so prišli jubilan- tovi daljni sorodnici Jana in Erna Kvas in nekdanji sosedi Pungerškovi, prav tako se je veselil planinskega ljudskega zdravnika dr. Janeza Šmida, šentjurskega župana Jurija Malovrha, predstavnikov kra- jevne skupnosti in krajevnega Rdečega križa, oglasil se je župnik, prihajajo časopisni in televizijski novinarji... »Nihče od mojih vrstnikov ni več med živimi,« je bil za nekaj trenutkov žalosten. Nato je kmalu zapel in zavriskal... BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC Novi učni prostori v OŠ Vransico Minulo sredo so na OŠ Vran- sko nadvse slovesno predali namenu nove učilnice za nemški jezik in Ukovno vzgojo s kabinetom ter prenovljeno knjižnico. Odprtje je spremljal bogat kulturni program, trak pa je prerezala najstarejša uči- teljica in pomočnica ravnatelji- ce Milica Pečovnik. S to slovesnostjo so na Vran- skem le delno rešili prostorsko stisko, saj imajo še vedno dva oddelka prvega razreda v pro- storih Krajevne skupnosti. Us- pelo pa jim je izprazniti eno učilnico v korist vrtca, saj od- delku male šole ne bo potrebno več izvajati programa v sejni sobi KS. To je ena plat medalje, pravijo, druga pa je ta, da so obenem sanirali knjižnico in povsem dotrajano ostrešje, ki sta že nevarno ogrožala učence. Na Vranskem menijo, da je bil s tem rešen najbolj nujen problem, čaka pa jih še izgrad- nja sanitarij v starem delu šole in ureditev ne le neugledne, ampak tudi nevarne fasade. Investitor je bila občine Žalec, oziroma KS Vransko in KS Ta- bor. Izvajalca Savinjaprojekt iz Žalca in Remont Celje sta svoje delo opravila zelo kvali- tetno. Pri obnovi pa se je mak- simalno angažirala tudi šola, saj je z lastnimi sredstvi in sredstvi sponzorjev opravila vrsto drobnih vzdrževalnih del, na novo so uredili in opre- mili učilnico za fiziko in kemi- jo, dopolnili opremo v novih učilnicah in knjižnico z me- diateko. Ob tej priložnosti so izdali brošuro z naslovom Iz vodnjaka spominov, v kateri je predstavljena kronika knjižni- čarskega krožka z mentorico Marijo Završnik in učenci li- kovnega krožka z mentorico Marijo Zagoričnik, lektorirala pa je Danica Sedeljšak. I T. TAVČAR Milica Pečovnik je ob spremljavi citer s prerezom traku simbolično predala namenu nove učne prostore. Žive jaslice in še dedek Mraz Predpraznično vzdušje v Centru Interspar je te dni doseglo svoj vrhunec. Včeraj, v ponedeljek, so se obiskovalci Centra Interspar lahko dopoldne in popoldne pomudili ob živih jaslicah. Na sceni Franca Lukača so jaslične like oživili člani KUD Kompole, popoldansko predstavo pa je zaokrožila še skupina žensk iz Velenja, ki je ob prepevanju božičnili pesmi prikazala nekaj značilnih božičnlli opravil, nastopila pa je tudi pevka Majda Petan. Od letošnjega leta pa se bodo v Centru Interspar poslovili s prihodom dedka Mraza. V ponedeljek, 30. decembra, bo najmlajše in seveda tudi starejše obiskovalce centra obiskal s svojim sprems- tvom in jih ob 11. in 17. uri tudi obdaril. Prihod dedka Mraza bodo spremljali člani ansambla Hot Line, nastopili bosta pevki Lavra Pešak in Nataša Hrup, z baletno pantonimo Mojca Pokraculja pa še učenci Glasbene šole iz Radeč. IS Za upokojene obrtnike šentjurska Območna obrtna zbornica je pretekli teden pripravila predpraznično srečanje za upokojene obrtnike. Ti so jo namreč, kot je med pozdravnim govorom poudaril predsednik Anton Berglez, tudi ustanavljali. V šentjurski obči- ni je danes več kot 40 upokojenih obrtnikov. Tiste, ki se zaradi bolezni srečanja niso mogli udeležiti bodo obiskali ter jim voščili na domu. Srečanja se je udeležil šentjurski župan in poslanec Jurij Malovrh, ki je o obrti v šentjurski občini pohvalno izrazil. A.G. Na Poniicvi lepo in nepozabno v KS Ponikva v žalski občini so minuli konec tedna prvič pripravili srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Zbrali so se v prostorih Gasilskega društva, zbrane pa je najprej pozdravil predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen, za njim še predsednik KO RK Ponikva Adolf Ajdnik, v imenu Območne organizacije RK pa predsednik Vili Ulaga. V pestrem kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Risto Savin, ki ga vodi Mira Kodrun, domača dramska skupina in učenci OŠ Ponikva. Ob koncu so sklenili, da bodo ta srečanja odslej vsako leto pred novim letom. T. TAVČAR Najstarejša na srečanju sta bila 86-letni Franc Razdevšek in 87-letna Kristina Ocvirk. S svetilkami na Celjsko kočo Med prazničnimi zanimi- vostmi bo tudi večerni pohod s svetilkami na Celjsko kočo, s srečanjem ob gruzinskem čaju. Zanimivo prireditev pripravlja Planinsko društvo Celje. Tradicionalni pohod s sve- tilkami, ki izvira iz leta 1983, bo letos v petek, 27. decem- bra. Leta 1983 sta namreč celjska planinca, udeleženca planinsko-alpinistične odpra- ve, prinesla domov gruzinski čaj, ki sta ga nato ponudila pohodnikom. Letošnje sreča- nje ob gruzinskem čaju bo ob 17.30, pohod s svetilkami pa bo med 17. in 18. uro, z vseh strani. Organizator bo nagradil udeležence, ki bodo prišli na Celjsko kočo z izvirnimi luč- mi, svetili. Večer bodo zaklju- čili z zabavo. B.J. Srečanje starejših krajanov v Pernovem Vodstvo krajevne skupnosti Galicija ter člani tamkajšnjega odbora Rdečega križa so tudi letos pripravili tradicionalno srečanje krajanov, starejših od 70 let. Na seznamu imajo v krajevni skupnosti 118 takšnih krajanov, lepo število se jih je udeležilo tudi tokratnega srečanja, ki je bilo minuli petek v prostorih gasilskega doma v Pernovem. IB, Foto: G. KATIC I ŠPORT I Q stonoga s Polzele Težko pričakovani košarkarski derbi Pivovarna Laško- Polzela se je pred 1500 gledalci končal z najtesnejšo zmago gostov in razočaranjem Laščanov, ki so jezo upravičeno stresali tudi nad sodnikoma Kovačičem in Jeršanom. Domači dolgo niso ujeli pravega ritma, dvakrat so zaostajali že za več kot deset točk in se obakrat »vrnili« v zanimivo in predvsem razburljivo tekmo. Pod košema se je ob dvobojih Vujoviča in Petranoviča iskrilo. Zaletel je dobro onemogočal Tovornika, domači joker pa je bil Šoštarič z metom trojk 3:4. Dve sekundi pred koncem je Tovornik imel pri zaostanku s 83:86 dva prosta meta, prvega je zadel, pri drugem pa se je žoga dolgo odbijala po obroču. Skozenj jo je porinil Vujovič, kar bi pomenilo izenačenje, toda sodnika sta menila, da je koš dosegel Tovornik iz prostega meta in Polzelani so zmago proslavili s »stonogo«. Foto: GREGOR KATIC Domači branilec Goran Čop je atraktivno zaustavil napad Kobaleta. Točka do Jordana Zoran Gole se je pred meseci po 22. sezonah košarkarsko upokojil - »S Celjem sem leta 1991 končal«! Piše ŽEUKO ZULE Borbena in požrtvovalna igra sta bila najbolj razpoz- navni košarkarski odliki Zo- rana Golca, ki je tudi uspe- šno izpolnjeval obrambne naloge in obenem slovel kot dober strelec. Bil je popolen igralec, za mnoge najboljši celjski košarkar vseh časov. »Zelo kratko obdobje sem poskušal tudi z rokometom, toda košarka je zame vendarle prvi in edini šport. Zalesnik, Cepin, Nikolič, Sagadin, Zrin- ski, Jerič, Bukovič, Hlastec, Klančnik, spet Jerič, Djukič in Žagar so bih moji trenerji,« je našteval Zoran Gole, ki je prvi večji uspeh dosegel z naslo- vom slovenskega osnovnošol- skega prvaka. S Celjem je bil leta 1978 mladinski jugoslo- vanski prvak in najboljši igra- lec prvenstva, edina prvoligaš- ka sezona 1981/82 pri Olimpi- ji je bila prvi vrhunec, drugi pa leto 1992, ko je za repre- zentanco Slovenije odigral 26 tekem in dosegel 66 točk. Zoran Gole je igral proti šte- vilnim zvezdnikom svetovne košarke. V sestavljanje peter- ke moštva izpod drugega koša se iz razumljivih vzrokov ni želel spuščati. Za žogo se je podil z mnogimi asi, med nji- mi jih je nekaj kariero nadalje- valo tudi v NBA ligi, pač pa je brez oklevanja naštel četveri- co košarkarjev, s katerimi je najraje igral. »Polanec, Tovor- nik, Pipan, Hauptman!« je us- trelil 37-letni mož, za katerega je bilo rezervirano peto mesto v nepozabni ekipi. »Celje je tedaj nekaj pome- nilo, čeprav je bil prvi šport rokomet in se je bilo težko prebiti v ospredje. Gledalci so priznavali samo vrhunske re- zultate, bili so razvajeni in za- to nismo želeli tvegati z Golov- cem. Tudi če bi nas gledalo tisoč ljudi, bi bila dvorana še vedno skoraj prazna, na teh- niški šoli pa je že 500 gledal- cev pripravilo prijetno vzduš- je,« se spominja košarkar s petico na dresu, ki se je sredi septembra dokončno poslovil od obročev. Moral bi ostati v Tivoliju »Plastika je hudič in večina košarkarjev moje generacije živi s posledicami neprimer- nega poda. Zaradi delne obra- be kolka sem se moral poslo- viti od košarke, čeprav bi z veseljem odigral še kakšno se- zono. Bolečine so se začele v olimpijskem letu 1992, štiri se- zone sem jih nekako prenašal, po zadnji in uvrstitvi Pivovar- ne Laško v A-1 ligo pa sem se odločil za slovo. Zdaj občasno še grem na kakšen trening, več pa si ne upam,« razumno razmišlja Gole. »V nekdanji Jugoslaviji so bile najbolj nemogoče raz- mere za igranje v Bosni, še zlasti v Višegradu.« Leta 1978 je bil najboljši igralec mladinskega prvenstva Jugoslavije, toda selektor Lu- ka Stančič je v reprezentanco uvrstil le Aleša Pipana. »Zoki« se je moral zadovoljiti le z dvema tekmama za reprezen- tanco B, potem pa je s presto- pom v Olimpijo napovedal prodor v elito. V sezoni 1981/ 82 je bil v konkurenci Jelovca, Vilfana, Subotiča, Polanca, Vujačiča in drugih po ocenah tretji igralec prvoligaškega moštva iz Tivolija s povpreč- jem desetih točk na tekmo, čeprav je imel za soigralce po- večini izrazite individualiste. »Moral bi ostati v Ljubljani, vendar sem se iz osebnih raz- logov odločil za vrnitev in ver- jetno naredil napako. Košarka ni bila več na prvem mestu, posvetil sem se poslu in pravo željo po vrhunski igri sem znova začutil decembra 1991. Zmago Sagadin me je obvestil, da sem na njegovem seznamu kandidatov za reprezentanco. Sprva se mi je vse zdelo sme- šno, toda sčasoma je zadeva s kvalifikacijami za olimpijske igre postajala vedno resnejša in z ogromno količino indivi- dualnih treningov sem se uvr- stil med izbrano dvanajsteri- co,« je nadaljeval košarkarsko pripoved, ki jo je pisal polnih 22 let. Skupaj s Horvatom, Alibe- govičem, Djurišičem, Dane- uom in Gorencem je leta 1992 odigral vseh 26 reprezentanč- nih tekem in le zavoljo poraza s točko razlike proti Skupnosti neodvisnih držav ostal brez olimpiade. »Nikoli nisem raz- mišljal, toda manjkala je samo točka in igral bi proti Jordanu. Ni mi bilo žal, da sem sprejel Sagadinovo vabilo in doživel občutek reprezentanta. Zato ne morem razumeti športni- kov, ki se odpovedujejo igra- nju v državni reprezentanci.« Za Celje je v I. B ligi proti beograjskemu Radničkemu dosegel 45 točk, v Čačku se je zaustavil pri številki 40, v prvi ligi je njegov osebni rekord 17 točk. »Košarka osemdesetih let je bila bistveno drugačna. Jugoslovanska liga je bila v svetovni špici, zdaj pa igra te- melji na moči, eksplozivnosti, igri v obrambi. Drugačne so tudi taktične zahteve in če bi imel kakšno besedo, bi napa- de časovno omejil. Košarka je s spremembami pravil vsako leto bolj napredovala, s trojka- mi postala še posebej zanimi- va in tudi pri nas mora postati show. Tako kot v ZDA.« Imeli smo ekipo za prvo ligo Olirhpija je eno največjih presečenj evropske lige, Olim- pija, ki je igrala na njegovem slovesu od košarke. »Zmago Sagadin je najboljši slovenski trener. Z njim so povezani tudi moji največji uspehi, vehko me je naučil tudi Mile Cepin. Zmago ima znanje, izkušnje in je osebnost, ki jo vsi poslu- šajo in se podrejajo kolektivu. V Tivoliju je letos naredil mak- simum, Vladimir Stepanija je ob neverjetnem napredku po- tencial za NBA ligo. Marko Milic pa je končno dobil zau- panje trenerja, ki ga v prete- klosti ni imel.« Bila so leta, ko je bilo Celje tik pred vstopom v YU košar- karsko ligo. »Realno nikoli ni- smo imeli možnosti ,da bi po- stali prvi slovenski klub. A-1 liga? Da, pred nami je bila prva liga, toda naši igralski potenciali so bili vedno večji od organizacijskih. Nikoli ni- smo čutili pravega zanimanja mesta, Kovinotehna se je izo- gibala celjske košarke, zadnja leta pa je glavni pokrovitelj Polzele. Manjkal nam je samo močan sponzor, z njim in z dobrim centrom bi zanesljivo poštah prvoligaši. V eni sezo- ni smo Olimpijo v pokalu in na prijateljskih tekmah pet- krat premagali, toda Celje še danes nima ustrezne dvorane za košarko. Težave so potem- takem globlje,« je kritično spregovoril Zoran Gole, ki ne- katerih dejstev ni hotel zamol- čati. Zoran Gole je za reprezen- tanco Slovenije odigral 26 tekem in dosegel 66 točk. Igral je za Celje (do 1981), Olimpijo (1981/82), Celje (1982-1991), Elektro (1991/ 92), Comet (1992-1994) in Pivovarno Laško (1994- 1996). »Dokler je klub vodila sku- pina zanesenjakov, se po naj- boljših močeh volontersko trudila in bila zraven s srcem, so bili uspehi. Mislim pred- vsem na Geršaka, Stoparja in še koga. Ko so se umakniH, ni bilo dovolj močnega sposob- nega posameznika, ki bi do- volj vedel o upravljanju in pa- dec je bil neizbežen. Ni za- man Prešernov rek Le čevlje sodi naj kopitar,« pravi eden najboljših celjskih košarkar- jev, ki je doživel eno najbolj neprijetnih sloves z matičnim klubom. »Košarkarji s katerimi sem najraje igral? Polanec, Tovornik, Pipan, Haupt- man, To je bila ekipa Celja, ki je nekaj pomenila tudi v Jugoslaviji.« »Ne verjamem, da se bo ko- šarka v Celju pobrala. Leta 1991 sem nameraval zapustiti klub, toda mojo izpisnico je namerno zadrževal Franc Zor- ko, ki je takrat prevzel krmilo kluba. Trmasto mi je govoril, da se je tako odločil in pol leta sem še moral igrati za izpisni- co. Govorili so mi, da sem star in odpisan, toda nato sem igral še polnih šest let in se uvrstil v reprezentanco. Ta- krat sem s Celjem končal.« .. . Foto: GREGOR KATIC Zoran Gole ŠPORTMO KOLEDAR ČETRTEK, 26.12. Smučanje Rogla: slalomska tekma FIS za ženske (od 10. ure. Jasa). PETEK, 27.12. Smučanje Rogla: slalomska tekma FIS za moške (od 10. ure, Ostruš- čica II). SOBOTA, 28.12. Košarka Polzela: Polzela-Satex (18), Rogaška Slatina: Rogaška-Pi- vovarna Laško (11. krog A-1 moške lige); Šentjur: Kemo- plast-Triglav (obe 19), Dobo- va: Brežice-Comet (11. krog A- 2 moške lige, 17) SOBOTA, 4.1. Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Satex (19), Polzela: Polzela- Idrija, Ljubljana: Litostroj-Pi- vovarna Laško (12. krog A-1 hge, obe 19.30); Šentjur: Ke- moplast-Zagorje (19), Škofja Loka: Loka-Comet (12. krog A-2 lige, 20); Sežana: Sežana- Ingrad (17), Slovenske Konji- ce: Comet-Ježica ml. (1. krog končnice I. ženske hge, 16.30). Kandidati za »repko« Zadnje dni so bili na preglednih treningih in pripravah zbrani kandidati za različne košarkarske reprezentance, nekateri pa bodo imeli podobne zbore in turnirje v nasled- njih tednih. Kandidati za člansko reprezentanco do 22 let so tudi Primož Kobale, Miha Čraer (oba Polzela) in Goran Jurak (P. Laško), za reprezentanco mladink Mojca Brglez (Comet), za kadetsko reprezentanco Davorin Škornik (Kemoplast) in Jure Kovačič (P. Laško), v regijsko selekcijo letnika 1982 in mlajših pa so uvrščeni Beno Udrih, Miha Dimnik, Tilen Šarlah, Beno Pungartnik (vsi Polzela), Jure Brkljačič, Jure Kovačič (oba P. Laško) ter Manca Zrinski, Vanja Mlejnik, Ana Mutec, Katja Zupane, Ana Mitrovič (vse Ingrad), Manuela Kolar in Vanja Jordan (obe 11. OŠ Rogaška). Naprej samo Polzela Končan je prvi del mladinskega prvenstva za košarkarje. V boju za naslov prvaka je ostala tudi ekipa Polzele, mladinci Rogaške pa zaradi finančnih težav kluba ne bodo igrali v IL delu tekmovanja. Vrstni red - vzhod I: BWC 20, Polzela 17, Maribor 14, P Laško 13, Satex, Prebold 12; II. liga - vzhod II: Comet 14, Ptuj 13, Kemoplast 12, Hrastnik 10, Slivnica 8; vzhod III: Elektra 20, Rudar 16, Celje 14, Zagorje 13, Interier 10, Rogaška 9. Januarja o intertotu Polfinalna para slovenskega nogometnega pokala sta Ma- ribor-Olimpija in Mura-Primorje (6. marca in 9. aprila), še vedno pa niso znani pogoji, ki jih morajo klubi izpolnjevati za nastop v pokalu Intertoto. Naša zveza je končno dobila navodila s sedeža UEFA za sodelovanje v četrtem evropskem nogometnem pokalu. Slove- nija je po uspehih v vseh evropskih pokalih v obdobju zadnjih petih let na 31. mestu in ima pravico do enega kluba. Prijave bo zbirala ves januar, vodstvi Publikuma in Rudarja pa sta že pred časom napovedali, da je pokal Intertoto za oba kluba zanimiv. Tekmovanje bo letos začelo 60 klubov. Razdeljeni bodo v 12 skupin, v katerih bodo tekme med 21. junijem in 19. julijem, zaključni del pa bo trajal do 26. avgusta. V pokal UEFA se bodo uvrstili trije klubi, skupine bodo žrebali že 14. aprila, nacional- ne zveze pa morajo moštva dokončno prijaviti do 2. junija. DI ŠPORT I |i.'Wim'i.'ii:ii Joknsonov double Olimpijski zmagi ameriškega atleta v teku na 200 in 400 metrov naj športna dogodka leta - Slovenija izbira v četrtek Druga polovica decembra je med športniki tudi v zna- menju raznih izborov naj- boljših. Športni dogodek leta v anketi Associated Pressa (sodelovalo je 30 novinar- skih organizacij, ki so naroč- niki AP) je dvojna zmaga ameriškega atleta Michaela Johnsona na olimpijskih igrah, med naj dogodki pa je še pet zgodb iz Atlante. Johnson je v stoletni zgodo- vini modernih ohmpiad kot prvi zmagal v teku na 200 in 400 metrov in je za olimpijski double dobil 236 glasov. Za samo osem glasov je zaostala nedavna zmaga boksarja Holyfeilda v 11. rundi proti Tysonu v Las Vegasu, tretji na prestižni lestvici leta je atlet Carl Levvis z olimpijsko zmago v skoku v daljavo, sledijo eks- plozija bombe v Olimpijskem parku in 5. mesto jubilejne igre v Atlanti kot celota. Med deseterico športnih do- godkov leta 1996 so še zmaga šprinterja Donovana Baileya s svetovnim rekordom v teku na 100 metrov, igre košarkarja Michaela Jordana, zmagi no- gometne reprezentance Nem- čije na evropske prvenstvu in Nigerije na olimpijskih igrah ter na 10. mestu tragedija na štadionu v Gvatemah, kjer je na kvalifikacijski tekmi za sve- tovno prvenstvo umrlo 86 lju- di. V Sloveniji bo osrednja raz- glasitev športnikov in ekipe leta v izboru Društva športnih novinarjev v četrtek v Ljublja- ni. Veliko statuo, najvišje priz- nanje OKS bo dobilo 11 šport- nikov, nagrajenih pa bo še 58 športnikov in 38 trenerjev. Najboljše so tudi v pretekhh dneh izbirale posamezne pa- nožne zveze in delile prizna- nja za vrhunske dosežke na tekmovalnem in drugih po- dročjih. Atletika: na dnevih sloven- ske atletike v Topolšici je združenje sodnikov imenova- lo tri častne člane, med kateri- mi je tudi Marjan Kopitar iz Celja. Avtomobilizem: AMDK Ve- lenje je dobitnik posebnega priznanja za najboljšo organi- zacijo dirko v rallyu. Velenjča- ni so že tradicionalni priredi- telji dirke za državno prvens- tvo in bodo kandidiral za orga- nizacijo tekme za evropski po- kal. Izvršni odbor OKS je potr- dil nagrade za letošnje vr- hunske športne dosežke. Bu- kovčeva in Vehovar bosta za srebrni olimpijski kolajni dobila po (bruto) dva milijo- na tolarjev, denarne nagrade pa bodo dobili tudi dobitniki kolajn na svetovnih in evrop- skih prvenstvih. Karate: za najboljšega po- sameznika je bil na slovesno- sti v Murski Soboti izbran Da- mir Vrbanič, ki je pred mla- dinci na svetovnem prvens- tvu v Sun Cityu zasedel 5. mesto. Med nagrajenci je tudi Matjaž Končina (oba Žalec) za 7. mesto na mladinskem EP v Carigradu. Motociklizem: Banexov voznik motokrosa Sašo Kra- gelj je bil že tretjič zapored izbran za motociklista leta. Kragelj je evropsko prvenstvo v četrtlitrskem razredu končal na 9. mestu in v Orehovi vasi kot prvi Slovenec osvojil točke za svetovno prvenstvo. Nogomet: med dobitniki priznanj NZS sta tudi Anton Pliberšek iz Slovenskih Konjic in Štefan Jager iz Celja. Pliber- šek je bil nagrajen predvsem za dolgoletno delo z mladimi, Jager pa za organizacijsko de- lo v nekdanjem Olimpu in na- to v različnih organih MNZ Celje. Streljanje: v 16. anketi SZS je bil za društvo z največjim napredkom izbran Dušan Po- ženel iz Rečice pri Laškem, njihov član Vinko Lavrinc je dobil zlato plaketo za organi- zacijsko delo, Vojka Matek pa kot najboljša med pionirkami. Vinko Lavrinc NA KRATKA Jesenice: v nadaljevanju hokejskega DP Jesenice-Celje 21:1 (3:0, 6:0, 12:l;Kolar). Maribor: v 14. krogu I. žen- ske odbojkarske lige Branik- Zg. Savinjska 3:0 (9, 14, 5), N. mesto-Ljutomer 3:0, Krim-Ko- per 2:3, Bled prost Končni vrstni red: Branik 22, Koper, N. mesto 18, Ljutomer 10, Bled 8, Krim, Zg. Savinjska 4. Kamnik: v 14. krogu I.B moške odbojkarske lige Kam- nik-Topolšica 3:1 (12, 7, -9, 5), Lubnik-Žužemberk 3:0, Žirov- nica-Granit 0:3, Črnuče-Ljuto- mer 0:3. Vrstni red: Kamnik, Topolšica 26, Granit, Žužem- berk 16, Lubnik 14, Ljutomer 10, Žirovnica 4, Črnuče 0. Hoče: v 11. krogu II. odboj- karske Uge za moške Hoče- Šempeter 3:1 (-12, 8, 3, 9), Brezovica-Triglav 3:1, Porto- rož-Salonit II 1:3, Kovinar-Vu- zenica 3:2, Prvačina-Intes 2:3. Vrstni red: Kovinar 18, Šem- peter, Brezovica 14, Vuzenica, Hoče 12, Salonit II 10, Triglav, Intes 8, Prvačina 6, Portorož, Bled II 4. Šempeter: vil. krogu II. od- bojkarske lige za ženske Šem- peter-Piran 3:0 (8, 10, 7), Šo- štanj-Rogoza 3:1 (12, 9, -12, 9), Bled II-Ruše 0:3, Kamnik-Šen- tvid 0:3, Šenčur-Branik II 1:3, Mežica-Solkan 3:1. Vrstni red: Šoštanj, Šempeter 20, Šentvid, Branik II 18, Ruše, Piran 12, Rogoza, Mežica 10, Šenčur, Kamnik, Solkan 4, Bled II 0. Celje: v 11. krogu III. odboj- karske hge za moške Savinja- Topolšica II 3:0 (7, 8, ,8), Bel- tinci-Braslovče 3:2 (11, 6, -9, - 9, 12), Mežica-Fužinar II 1:3. Vrstni red: Fužinar II 16, Bel- tinci, Braslovče 14, Mislinja, Lenart, Mežica 10, Savinja 6, Črna, Kurent 4, Topolšica II 0. Dobje: v 11. krogu III. od- bojkarske lige za ženske Dob- je-Branik II 0:3 (-0, -2, -6), Prevalje Il-Vitanc 3:0 (3, 9, 7), Dravograd-Črna 3:0, Granit- Boč 3:0, Benedikt-Step 3:0. Vrstni red: Branik III, Črna 18, Benedikt, Granit, Dravograd 16, Prevalje II, Vitanc 14, Boč 8, Step 6, Puconci, Radenci 2, Dobje 0. Polzela: v 8. krogu savinj- ske košarkarske lige Griže-Na- zarje 36:34, Garant-Celje 51:48, Prebold-Laško 61:87, Velenje-RB Polzela 20:0 bb. Gornji Grad-Mozirje 67:72, Gomilsko prosto. Vrstni red: Mozirje 15, Velenje 14, Celje, G. Grad 12, Laško, Griže 11, Nazarje, Garant 10, Gomilsko 9, RB Polzela 8, Prebold 6. Trbovlje: na 24. mednarod- nem turnirju v karateju je med mladinci zmagal tudi Matjaž Končina, tretja sta bila Rok Gajšek in Dejan Lukač ter peti Jani Godler. (S.M.) Postojna: na lokostrelski tekmi za slovenski pokal zma- gi J. Emeršič (članice) in G. Emeršiča (kadeti), druga sta bila S. Emeršič (mladinci) in Zupane (veterani), šesta Žagar (članice), deseti Razgoršek (člani). V italijanskem mestu Cormose zmagi Jožice in Gre- ga Emeršiča. (J.E.) Ljubljana: na lestvici igralk badmintona do 14 let je na 22. mestu Sečkijeva (Braslovče). Pri fantih do 12 let je 13. Roz- man, 16. Djambič, 18. Slivar, 26. Rutar in 40. Gega (vsi Vel). Celje: zmagovalci občinske- ga pionirskega prvenstva v ša- hu so Lendero, Novak, Švent, Jernej ter Novakova, Djura, Grobelnikova in Srdičeva. Ob- močno prvenstvo bo čez slab mesec dni v Šmarju. (M.K.) Legende zlatega jubileja Ob 50-letnici rokometa v Celju najvišjo priznanja Pavletu Bukovacu, Tonetu Goršicu; Jožetu Kuzmi in Francu Ramskuglerju Kapetani vseh rodov celjske- ga rokometa so na slovesni skupščini družno upihnili 50 svečk na torti, s čimer so prire- ditve ob zlatem jubileju dose- gle vrhunec. Za življenjsko de- lo so najvišja klubska prizna- nja dobili Pavle Bukovac, Tone Goršič, Jože Kuzma in Franc Ramskugler, podeljenih pa je bilo še 11 zlatih značk in 65 jubilejnih zastavic. »Po dolgem času je spet zbran prvi rod rokometnega moštva in lepo je opazovati, da je iz naših zametkov zrasel kvaliteten gi- Prvič tudi veleslalom V letošnji zimi bo na Ro- gli v organizaciji SK Unior enajst pomembnejših tek- movanj alpskih smučar- jev in smučark. Uvodna slaloma FIS za ženske in moške bosta že v četrtek in petek, med prijavljeni- mi pa so vsi naši najboljši. Ženski slalom in prvič tu- di veleslalom za evropski pokal bosta na Jurgovem 28. in 29. januarja, v začet- ku marca bosta državni pr- venstvi za obe mladinski konkurenci, vmes pa bosta še dva slaloma za točke FIS in nekaj tekem mlajših smučarjev in smučark. V moški C reprezentanci je letos tudi Bernard Vajdič, ki je kandidat za mladinsko svetovno prvenstvo, v mla- dinski sta Uroš Zupan in Judita Koštomaj ter v ekipi starejših dečkov Jan Ratej (vsi Unior). gant. Zadnjih 26 let sem v roko- metu prisoten kot sodnik in funkcionar, na mednarodnih tekmah sem še vedno tudi dele- gat EHF in na svoje delo sem lahko ponosen,« je dejal Pavle Bukovac, ki je bil leta 1951 naj- boljši strelec prve tekme v (ma- lem) rokometu v Celju. »Rokomet sem začel igrati le- ta 1956, že leta 1964 pa sem bil povsem samostojno trener pr- vega moštva. S treniranjem se ukvarjam že 35 let, skozi moje roke je šlo več kot tisoč mladih in prav toUko je bilo tudi nepo- zabnih doživetij. Dovolj močne- ga in sposobnega se počutim, da bom rokometnih zakonitosti naučil še nekaj sto otrok. Celjski rokomet se mora tudi v prihod- nje identificirati z okoljem in obdržati ravnovesje med profe- sionalizmom ter lastnim ka- drom, saj v nasprotnem ne bo priložnosti za nove obletnice,« je razmišljal Tone Goršič, re- korder po številu trenerskih se- zon na celjski klopi. Jože Kuzma se je rokometu kot igralec zapisal leta 1949, nato je bil trener, od septembra 1957 pa je kot novinar zapisal na tisoče poročil o dogajanjih v klubu. »Prvič sem poročal s tekme Kladivar-Meteor in si za- pisal samo strelce domačega moštva. Uredniku sem vseeno ustregel s podatki o najboljših Zagrebčanih. V časopisu je IdIIo poročilo o obisku politika Vuk- manoviča, uporabil sem nje- gov priimek ter še dveh sprem- ljevalcev in odtlej sem posku- šal karseda natančno beležiti podrobnosti,« se hudomušno spominja ena izmed celjskih legend. »Celotno delovno dobo imam v rokometu. Bil sem igralec, delegat, kontrolor in še predlani trener Sevnice. V klu- bu sem bil deklica za vse, de- žurni gasilec in začasno zame- njeval predsednike, trenerje (tako sem ekipo pripeljal celo v polfinale jugoslovanskega po- kala), sekretarje in skrbel tudi za denar, a je bilo vseeno pri- jetno,« je našteval Franc Ram- skugler, edini Celjan, ki je bil trener velikega rokometa. ŽEUKOZULE Foto: GREGOR KATIC Franc Ramskugler, Jože Kuzma, Pavle Bukovac in Tone Goršič. KOŠARKA A-1 ligq 10. krog: Pivovarna Laško- Polzela 85:86 (43:47); Lisica, Tovornik 22, Vujovič 14, Don- čič, Šoštarič 11, Jurak 3, G. Čop 2; Olimpija-Rogaška 110: 64 (53:25), K. zidar-BWC 92: 84 (44:31), Interier-Helios 99: 90 (43:41), Satex-Idrija 81:57 (35:41), Republika-Litostroj - v nedeljo. Vrstni red: Olimpija i+) 22, Polzela, Satex, Helios, Interier 16, Republika (-), Pi- vovarna Laško, Litostroj, K. zi- dar 14, BWC, Idrija 13, Rogaš- ka 12. A-2 liga lO.krog: Comet-Kemoplast 86:81 (36:29); Plevnik 21 Siv- ka 16, Matic 15, Ravnihar 13, Novak 12, Nerat 6, Železnikar 3 za domače, Zorko 20, Ma- džarac 17, Urbanija 16, Kahve- džič 14, Gajšek 8, Sušin 6 za goste; Litija-Loka 71:96, Sliv- nica-Brežice 78:90, Triglav-Ra- dovljica 91:90, Zagorje-Krka 81:76, Ježica-Ihrija 69:53. Vrstni red: Loka 19, Ilirija ' Krka, Comet, Jezica 16, Kemo- plast, Zagorje, Triglav, Litija 15, Radovljica, Brežice 13, Slivnica 10. B liga Moški - 14.krog: Prebold- Rogla Atras 71:84, Radenska- Elektra 97:80, Janče-Celje 102: 80, Bistrica-Kamnik 77:68, Hrastnik-Maribor 75:71. Vrst- ni red: Hrastnik 23, Rogla Atras, Prebold, Radenska, Bi- strica 22, Maribor, Janče 21, Kamnik 20, Elektra 19, Celje 18. ŠKL Osnovne šole: 8. krog - celjska liga: Hudinja-Podčetr- tek 81:35, Vransko-Rogaška preloženo, Celje Il-Šentjur 40: 66; vrstni red: Hudinja 15, Ro- gaška (-) 14, Šentjur 12, Celje II 11, Vransko (-) 9, Podčetrtek 8; šaleško-koroška liga: Gori- ca-Sl. Gradec 85:37, Mislinja- Ravne 34:87, Šoštanj-Livada preloženo; vrstni red: Livada (-), Gorica, Ravne 14, Šoštanj (-), SI. Gradec, Mislinja 9. Pozabljive Savinjčanke Za denarno kaznovanje klubov zaradi prekrškov in kršitev tekmovalnih pravilnikov so se odločili tudi v Odbojkarski zvezi Slovenije. Največji grešnik je ženski prvoligaš Zgornja Savinjska, ki si je do polovice prvenstva nabral za 50.000 tolarjev dodatnih stroškov. Savinjčanke so bile kaznovane zaradi nepravočasnega plačila sodniških stroškov, neprihoda na tekmo in slabe organizacije srečanja, ko niso zagotovile pobiralcev žog. OZS je tudi končno sprejela tolmačenje glede registracije bivših igralk Celja za druge ekipe. Zveza je dobila sklep občnega zbora o razpustitvi kluba in uradni sklep sodišča o brisanju OK Celje iz registra društev, zato se vse bivše igralke lahko kadar koli (izven prestopnega roka) registrirajo za druge klube. NOVI TEDNIK ŠPORT I Q Ko zadnji postanejo prvi Celje Pivovarna Laško po gladki zmagi proti Caji Cantabriji vodilna v skupini D rokometne lige prvakov - Na začetku sezone višji rating Špancev, Francozov in Dancev »Ne morem več stati na no- gah,« je v nedeljo popoldne dejal junak doslej najbolj od- mevne in pomembne zmage celjskih rokometašev v ligi prvakov Aleš Pajovič. V so- boto zvečer je s šestimi goli proti sloviti Caji Cantabriji odprl pot do 1. mesta v skupi- ni D, v nedeljo dopoldne pa je v Trbovljah za mladinsko moštvo odigral dve tekmi. Tednikova napoved, da bo ^eletekma 4. kroga Hge prva- kov 1996/97 minila brez Izto- ka Puca in Talanta Dušebaje- va, se je izkazala za pravilno, čeprav so vsi v Golovcu do zadnjega upali v happy-end. Na skupnem kosilu Zovko še ni sporočil dvanajsterice in odločitev je padla šele dobri dve uri pred tekmo: »Pungart- nik da, Puc ne. V ekipi je tudi Cvijič.« Celjski trener je po tekmi priznal, da je bila Pungratni- kova poškodba ramenskih ve- zi celo težja od Pucovih težav s stegensko mišico. »Na petko- vem treningu je bil bolj pri- pravljen Pungartnik. Pri Pucu so bile problematične tekaške sposobnosti in z dvema delno poškodovanima igralcema ni- sem bil pripravljen tvegati. Po- ložaj je bil zapleten, odgovor- nost ogromna in zato smo ča- kali do zadnjega,« je pojasnje- val Zovko. Puc si je silno želel igrati. V petek popoldne je trenerja in dr. Čajevca prepričeval, da je z njegovo nogo O.K., toda iz mi- mike klubskega zdravnika je bilo mogoče razbrati, da so možnosti za nastop minimal- ne. Celje je nekaj ur poprej dosegla novica, da je v Santan- derju ostal ob Dušebajevu re- prezentančni vratar Fort, ki je poškodbo kolena staknil na torkovem treningu, in po treh zmagah v medsebojnih dvo- bojih je bila CC prvič v podre- jenem položaju. Golovec na ogrevanju še ni naredil pritiska na Špance, vzdušje ni bilo peklensko in tudi zato je bil prvi polčas enakovreden. Olsson je bil za odtenek boljši od Perica, ki pri strelih z razdalje ni niti trenil, toda »zicerji« so bih njegovi. Jakimovič je do 12. minute v celjsko mrežo poslal štiri bom- be (do konca je zadel le še iz sedemmetrovke) in spretno podajal na črto, kjer je Pisone- ro izgubil vse dvoboje s Peri- čem. Španski napadi so bili hitri, zlahka so prihajali v položaje za zaključne strele - Jakimovič celo na krilu - in v domači obrambi 3-2-1 sta preveč za- mujala oba sredinska branilca Načinovič in Pajovič. Po manj kot četrt ure igre je Pajoviča zamenjal Cvijič, ob rahU na- klonjenosti sodnikov (eden celjskih napadov je trajal sko- raj tri minute!) pa so za odlo- čilni j uriš še vedno manjkale obrambe Perica in nasprotni napadi. Podobno kot s PSG, je bila tekma odločena v nekaj minu- tah. Španci so na začetku dru- gega polčasa zapravili prilož- nost za izenačenje in po do- brih štirih minutah ter dveh mojstrovinah Jelčiča že zao- stajali za štiri gole. Peric je skromnih šest obramb iz San- tanderja v Golovcu potrojil in si prislužil naziv igralca tek- me, po učinku sta takoj za njim Jelčič in Pajovič, v priča- kovanih okvirih sta bili tudi Tomšič in v obrambi Stefano- vič, drugi pa nekoliko pod svo- jimi zmožnostmi. »Za igro v napadu se nisem posebej pripravljal. Vsi smo upali na Pucovo ozdravitev, potem pa so se dogodki vrstili zelo hitro. Tremo je razbil gol po samo poldrugi minuti igre; za Olssona sem vedel, da se pri prvem strelu uleže v krajši kot in zato sem streljal v dalj- šega in - zadel. Dobil sem ob- čutek, da mi Španci namerno puščajo več prostora za met in po dobrem začetku ni bilo strahu pred odgovornostjo,« je razmišljal »Bum-bum Pajo«, ki se ni jezil zaradi nedeljskega »šihta«. »Rad igram za vsako ekipo, mladinec bom še na- slednjo sezono in z vrstniki smo se o tekmi s CC pogovar- jali zelo malo.« Skupina D: Celje Pivovar- na Laško 6 (100:84), Caja Cantabria 6 (95:92), PSG 2 (69:78), Gudme O (61:71). Tekma Gudme-PSG bo 5. ja- nuarja na Danskem. »V rokometu je najtežje igra- ti, ko izgubljaš in nenehno lo- viš prednost. To se je zgodilo tudi nam, potem se je razigral Peric in porazu se ni bilo več mogoče izogniti. Slabo smo igrali samo deset minut, kar je bilo v dvoboju z vrhunsko eki- po Celja preveč. Pajovič in Vu- grinec sta bila zame veliki pre- senečenji, nobenega ne poz- nam in zato sem imel pri stre- lih precej težav,« je pred dvora- no razlagal Mats Olsson in do- dal: »Celje ima najboljše izho- dišče, toda s kompletnim Pari- zom bodo imeli hude težave.« Med tekmo je bilo ob igrišču zelo vroče. Kantabrijci so se po tekmi v hipu in molče po- brali v slačilnico, toda njihov trener Julian Ruiz Gomez je ostal gentleman. Nič čudnega, že pred mesecem dni je bil njegov favorit za evropski na- slov - Celje Pivovarna Laško! »Odsotnosti Dušebajeva in Forta nista vplivali na naš po- raz. Prvi polčas smo odigraU zelo suvereno in umirjeno, a vse pokvarili s slabimi deseti- mi minutami nadaljevanja, ko je Celje naredilo razliko. Duše- bajev je iz Nemčije dobil fan- tastično ponudbo, z njim bo- mo morah skleniti kompromis in verjetno bo odšel v Nemči- jo,« je dejal španski trener in v nedeljo so se njegove besede uresničile. Z Nettelstedtom (v igri je bil Minden, še prej pa Magdeburg) je Dušebajev podpisal triletno pogodbo. Uvodna tekma 4. kroga lige prvakov (ostale bodo 4. in 5. januarja, ko bo CC na Dunaju igrala na svetovnem superpo- kalu) je bila predvsem za do- mače popolni hazard. Zovko je imel za razliko od prve tek- me v Santanderju več poguma (Pajovič) in Celje ima zdaj naj- boljše izhodišče za zmago v skupini D, ki za četrtfinale za- gotavlja povratno tekmo v Go- lovcu. »Winterthur in Kiel sta prib- ližno enako močni ekipi, toda vseeno si žehm Winterthur, čeprav so Švicarji morda celo za odtenek boljši,« se je v na- povedovanje spustil Zovko, ki prvič ni umirjal evforije po zmagi in zanj je zmaga v sku- pini D očitno že rezervirana. ■ Njegov španski kolega si je pod bremenom nakopičenih težav želel - mestnega tekme- ca Universidad. »Z njimi za- nesljivo lahko zmagamo.« Drugi pari 4.kroga (4. in 5. januarja): Granitas-Barcelo- na, Šahtjor-Braga, Runar-Za- greb, Principe-Szeged, Kiel- Winterthur, Crvena zvezda- Minsk. Oba je poslušal tudi Risto Magdinčev, ki bo 11. januarja v Parizu s svojim PSG odločal o vrhu lestvice. »Na začetku drugega polčasa so Celjani iz dveh, treh nasprotnih napa- dov povečah razliko in jo zelo, zelo pametno držah do konca. Izkoristili so sojenje, ki je do- voljevalo dolge napade, s kate- rimi so načenjali zbranost Špancev. Ko so vsi pričakovali, da bosta Norvežana odvzela žogo, so zabih gol in ob rezul- tatski krepili še psihološko prednost,« je tekmo komenti- ral Magdinčev. V primeru enakega števila točk se vrstni red določa po naslednjih kriterijih: 1. večja skupna razlika v golih, 2. večje število doseženih golov na vseh tekmah, večje število doseženih golov na vseh go- stovanjih, 4. medsebojne tek- me (samo točke), 5. boljša medsebojna razlika v golih, 6. večje število golov v med- sebojnih tekmah, 7, večje število doseženih golov na medsebojni tekmi v gosteh, 8. žreb. »Vugrinec in Pajovič sta za svoja leta igrala izredno, glede na pomembnost tekme si za- služita čisti desetki. S Pucom in Dušebajevim bi bila prava vojna, brez obeh pa sem že vnaprej slutil gladko zmago Celja,« je delil pohvale Mag- dinčev in opozoril. »Nikar si ne mislite, da boste zlahka zmagah tudi v Parizu. Letos še niti enkrat nismo igrah kom- pletni, zdaj so končno vsi igralci zdravi in če 5. januarja zmagamo na Danskem... Imeli bomo vsaj teoretične možno- sti, toda moram ostati objekti- ven in priznati: Celje je v vzponu in četrtfinale ni niti pribUžno končni domet.« ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIC - t*, ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Aleša Pajoviča (z žogo) sta zaman zaustavljala Oleg Kiselev (17) in Chechu Femandez (8). Dejan Petič - na kolenih le za fotoreporterje. Celje Pivovarna Lašico-Caja Cantabria 24:20 (11:10) Dvorana Golovec, gledalcev 3200, sodnika Oie in Hbgsnes (oba Norveška). Delegat: Facklam (Nemčija). Celje Pivovarna Laško: Lapajne, Peric; Šafarič, Vugrinec 2, Šerbec 4 (1), Načinovič, Pajovič 6, Jelčič 6 (2), Stefanovič 4, Pungartnik, Tomšič, Cvijič. Caja Cantabria: Olsson, Sampedro; Dominguez 2, Ortega, Fernandez 1, Pisonero 3, Urdiales 1, Diaz, Renones 3, Kiselev 3, Jorgensen 2, Jakimovič 5 (1). Izključitve: Celje Pivovarna Laško 6 (Načinovič 2+2, Cvijič 2), Caja Cantabria 6 (Ortega 2, Fernandez 2, Kiselev 2). Rdeči karton: Tomšič (59). Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 3 (3) - Šerbec 1 (1), Jelčič 2 (2); Caja Cantabria 2 (1) - Urdiales 1 (0), Jakimovič 1 (1). Streli na gol (iz igre): Celje Pivovarna Laško 21:46 (Vugrinec 2:5, Šerbec 3:7, Načinovič 0:2, Pajovič 6:14, Jelčič 4:6, Stefanovič 4:10, Tomšič 2:2), Caja Cantabria 19:38 (Dominguez 2:4, Ortega 0:5, Fernandez 1:2, Pisonero 3:6, Urdiales 1:2, Renones 3:4, Kiselev 3:5, Jorgensen 2:3, Jakimovič 4:7). Obrambe: Peric 17 (1); Olsson 15. Izgubljene žoge: Celje Pivovarna Laško 8 (Vugrinec 1, Šerbec 1, Načinovič 3, Stefanovič 1, Tomšič 2), Caja Cantabria 11 (Dominguez 1, Ortega 2, Fernandez 2, Pisonero 1, Kiselev 3, Jorgensen 1, Jakimovič 1). Pridobljene žoge: Celje Pivovarna Laško 12 (Peric 1, Vugrinec 1, Šerbec 1, Pajovič 2, Jelčič 3, Stefanovič 2, Tomšič 2), Caja Cantabria 7 (Dominguez 1, Urdiales 1, Renones 3, Jorgensen 1, Jakimovič 1). Gibanje rezultata: 0:1 (2.), 2:2 (5.), 4:2 (8.), 8:6 (15.), 8:8 (17.), 10:10 (29.), 13:10 (33.), 15:11 (35.), 16:14 (40), 19:14 (47.), 20:17 (51.), 24:19 (59.). Ceha in Norvežana Velenjski rokometaši imajo veliko težav s poškodbami ključnih igralcev, po novem letu pa trener Tone Tiselj načrtuje krajše priprave in dvig forme za četrtfinale pokala EHF z nemškim Flensburgom. Prvo tekmo bosta 8. februarja sodila Konecny in Ondras iz Češke, povratno pa Forbord in Jorstad iz Norveške. Flensburg je po 13. krogu Bundeslige na 3. mestu in v pokalu EHF računa na zanesljivo napredovanje. V četrtfinalu evropskih pokalov bo naša država zastopana še z Darkom Repenškom in Jankom Požežnikom, ki bosta v Španiji sodila povratno tekmo pokala pokalnih zmagovalk Corteblanco-Larvik. V velenjskih rokometnih krogih si zdaj veliko obetajo od Športne šole rokometa Gorenje, ki je namenjena bolj organizi- rani vzgoji rokometnih naraščajnikov. Osrednjo vlogo imajo športni pedagogi na petih osnovnih šolah, ki so za svoje učenje tretjih, četrtih, petih in šestih razredov pripravili Športno šolo rokometa. Vanjo se lahko včlanijo vsi učenci, najboljši pa lahko gredo v mlajše klubske selekcije. Gonilna sila projekta je Miro Požun, ki sodeluje tudi pri izobraževanju kadrov. Ž.Z. 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Tisoč in ena sicrivnost sestre Vendeline Najboljša slovenska učiteljica kuhanja, ki je letos praznovala 80. rojstni dan, vstaja ob petih zjutraj - V 80. letu življenja je spisala novo knjigo - Na njene kuharske tečaje je treba čakati celo po dve leti Marija lic je začela kuhati v rosnih otroških letih, ko je bila stara pet let. Za štedilni- kom je stala na pručki ter mešala prežganje. Pozneje je odšla k slovenskim šolskim sestram, kjer je postala se- stra Vendelina, danes naj- boljša slovenska učiteljica kuhanja. Letos je praznovala 80. rojstni dan, kljub razme- roma visoki starosti je izred- no čila, svoje znanje še ved- no posreduje na odličnih ku- harskih tečajih. »Iz Savinjske doline sem imela precej učenk, ki so pri- hajale na tečaje v Repnje ter v šolo v Šent Rupertu pri Veli- kovcu,« je povedala med naji- nim pogovorom na Brezjah, kjer živi v hiši šolskih sester. Pišejo ji, jo osebno obiskujejo. Prijetne stike ima tudi s šolski- mi sestrami iz Petrovč in iz Celja. V tej kuhinji je priprav- ljala torto za zlatomašno slav- je slovenskega metropolita, nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, tukaj so nastajali načrti za tor- to za 76. rojstni dan svetega očeta, v tem prostoru vodi ku- harske tečaje, za katere je (pre)veliko zanimanje. To je sestra Vendehna, ki je dvakrat obnovila Slovensko kuharico sestre Fehcite Kalin- šek (prva izdaja iz leta 1912 ter 22 ponatisov], spisala svojo Kuharico sestre VendeUne ter veliko knjigo o Pecivu sestre Vendeline. Čudovita knjiga o pecivu je izšla v 80. letu njene- ga življenja. Njene misli in kretnje so hitre, težko bi pre- sodil, da nosi osem križev! Samostanski delavnik »Vstanem malo pred peto uro, ob petih zagotovo,« mi je povedala o svojem delavniku. Ob pol šestih zjutraj odhaja v kapelo, kjer so sestre do pol osmih, nato zajtrkuje ter odide k čisto svojemu delu. V kapeli je znova med poldnevom ter tričetrt na eno, nato sestre sku- paj kosijo, po tistem pa je čas za njihovo »rekreacijo«, klepet. Popoldan, od 14. do 17.30 ure, ima spet čas za svoje načrte, potem eno uro molijo v kapeh, povečerjajo ter opravijo večer- no molitev. Če je mogoče, gle- dajo televizijski Dnevnik, po njem pa sestra Vendelina bere, pripravlja, razmišlja... V njeni sobi ugasne luč ob pol desetih zvečer. Zjutraj imajo na mizi pravo domače mleko, kavo in črn kruh. Margarine ter marmela- de se redko posluži, največkrat vzame skuto. Med dopoldan- skim hitenjem si večkrat vza- me kakšen košček kruha, sku- ha si tudi pravo kavo. Za kosilo imajo poleg glavne jedi juho, prilogo ter solate, enkrat ali dvakrat na teden sladico. Pozi- mi imajo na voljo jabolka, sicer posvečajo pozornost sezon- skemu sadju. Opoldan ima vedno rada juho ter solato, z veseljem poje košček mesa, po- sebno ceni polento, pa štruklje in zelenjavo. »Kar si kot otrok rad jedel, se v starosti ponovi.« Sestra Vendelina je pripra- vila torto za po vsem svetu odmevni rojstni dan papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Ustvarjala je po lastni zami- sli, brez tuje pomoči. Odločila se je za lažjo orehovo torto s kavno kremo, pol metra dol- go in 38 centimetrov široko. Porabila je 50 jajc, jo belo oblila ter jo s svojimi okraski krasila še dve uri. Na eni stra- ni je oblikovala grb svetega očeta, na drugi napis Vse naj- boljše za 76. rojstni dan. »Vesela sem, da se lahko po- leg svojega notranjega življenja toliko posvečam stroki, kuha- nju in peki, tečajem.« Zadnjih osem let poučuje kuhanje na dvomesečnih tečajih na Brez- jah, kamor prihajajo tečajnice od vsepovsod. Tečajnice, veči- noma z Gorenjskega, pa tudi s Primorske, Notranjske, Dolenj- ske in Štajerske, se oglasijo dvakrat na teden. Sestra Ven- dehna jim posreduje svoje bo- gato znanje ob četrtkih in so- botah popoldan, po 15. uri. Prej pripravi vse potrebno za posamezne jedi, ko pridejo, jim pove jedilnik, nato pa ku- hajo vsaka svoje. Ena od tečaj- nic mesi kvašeno testo, pa bisk- vitno in vlečeno testo, druge opazujejo. Ko je meso na šte- dilniku, so skupaj pozorne, do- kler ni praženo ah zalito, nato vsaka konča svoje delo. Popol- dan zaključijo s pogovorom. Sestra Vendelina jih opozarja tudi na osnove serviranja, na vse mogoče. »Premalo časa je, da bi vse zajeli,« obžaluje med pogovorom. Čutiti je njeno na- tančnost, voljo po posredova- nju znanja mlajšemu rodu. »Prav zaradi hrane je veliko bolezni.« Govori o pravi meri beljakovin, pravilnem razmer- ju z ogljikovimi hidrati, o uži- vanju sladkorja... »Rada pou- darjam, naj jejo sedemkrat več zelenjave kot mesa, jajc in rib. Mleko je popolno živilo, ko se ti upre, si občasno pomagaš z drugimi beljakovinami, na pri- mer z jajci, toda zmerno.« Pri- poroča rastlinske beljakovine. »Zdaj zelo poudarjajo sojo. V solati, zabeljena ter kot prida- tek enolončnicam, je res čudo- vita. V zadnjem času veliko omenjajo tudi stročji fižol, pa enotni, črni kruh, še posebej kruh iz mešanega žita.« Nekatere tečajnice čakajo celo po dve leti, druge pridejo hitro na vrsto. »Ko me kregajo, zakaj jih ne vzamem, jim od- krito povem, da pride prej na vrsto tisti, ki je bolj siten.« Po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem... Sestra Vendelina je že med obiskovanjem ljudske šole znala kuhati juhe, narediti do- bro krompirjevo in vlečeno te- sto, različne ribniške štru- klje... »Ko sem odšla v meš- čansko šolo, mi doma ni bilo treba veUko delati. Rekli so mi, naj se pridno učim.« Rojena je bila v času Avstro- Ogrske. Doma, na manjši kme- tiji v Dolenjih Lazah pri Ribni- ci, jih je mama začela kmalu uvajati. Oče je bil obrtnik, uk- varjal se je s suho robo. Pri hiši je bilo devet otrok, vzgajala jih je mama. Oče jih ni nikoli kaz- noval, ubogali so na njegov pogled. Potem, ko je brata, ki se je zlagal, kaznoval, so vsi vedeli, da morajo biti zvesti resnici. Mati jih je vzgajala ta- ko, da jih je imela za sebi ena- ke, svoje značaje so brusili med seboj. »Tako smo se so- cialno vzgojili, bili pozorni drug na drugega, nesebični.« Ko so bih po smrti staršev na zapuščinski razpravi, so pre- moženje privoščili kar drug drugemu. Sodnik, vajen dediš- činskih razprtij, se je čudil. Vsi po vrsti so šli v šole. Brat Alojzij, ki živi v Braziliji, je doštudiral za duhovnika, od šestih deklet se je poročila ena sama, vse druge pa so odšle v samostan. V Braziliji ima tudi sestro, ki je odšla na pomoč bratu, da bi mu kuhala. Ko je tam spoznala, da kuharice ne potrebuje, se je odločila za najstrožji, karmeličanski sa- mostan. Od devetih Ilčevih se- ster in bratov jih živi še pet. Marija lic je po končani meš- čanski ŠoU v Ribnici odšla v štiriletno učiteljsko-gospodinj- sko šolo. Po maturi je bila preoblečena v redovnico v Ma- riboru, začela je poučevati na tamkajšnji kmetij sko-gospo- dinjski šoli. V šolah je največ poučevala kuhanje. Po drugi svetovni vojni so še nekaj časa preživele v šoli, kjer so postale sosede miličniške šole, nato so odšle v svet. Sestra Vendelina je eno desetletje stregla starejši šolski sestri v bližini Dola pri Ljubljani. Tam je v okviru društva Svoboda nadaljevala s kuharsko šolo, s številnimi te- čajnicami. Potem so jo naprosi- li, da je bila nekaj časa blagaj- ničarka kmetijske zadruge. V šestdesetih letih, ko je zbo- lela ravnateljica sloveče kmetij- sko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu, na av- strijskem Koroškem, je bila eno desetletje uspešna ravnateljica. Med učenkami slovenskih šol- skih sester je bilo veliko Koro- šic ter Gorenjk in Štajerk. »Naj- prej si moral preboleti koroški način življenja, težaven pre- hod, nato smo se zbližali.« V času ravnateljevanja je bila bit- ko za usodo te slovenske usta- nove z avstrijskimi komunisti, zato se je odpravila v Slovenijo k sošolcu, h komunistu Matiji Maležiču. V Ljubljani ji je omo- gočil, da so jo sprejeU na komi- teju. Šolske sestre so lahko po- tem poslopje, izjemnega po- mena za slovenstvo, kupile po zmerni ceni. Začele so z obno- vo od vrha do tal. »Čim več truda pusti človek v nekem kraju, tem rajši ga ima. Ko gledam na prehojeno pot, sem hvaležna Bogu in predstojnikom, da so me po- slali. Hvala Bogu za vse dobro, za uspehe, ki so tudi bih.« Dober glas Konec šestdesetih let se je vrnila prejšnja ravnateljica, se- stra Vendelina je odšla v po- koj. Prestavili so jo v Repnje, blizu Vodic pri Ljubljani, kjer je na prošnjo nadškofa Pogač- nika vodila polletne gospo- dinjske tečaje podmladka slo- venskih šolskih sester in za župnijske pomočnice. V Rep- nje je prihajalo vse več dobre- ga kuhanja željnih Slovenk... Po šestih letih v Repnjah je postala predstojnica, provin- cialka slovenske province, ko je skrbela za 260 sester. Šolske sestre so pristna slovenska kongregacija, nekoč so imele materino hišo v Mariboru. Tam so začele z zavetiščem za revne otroke, iz tega so v me- stu ob Dravi nastale ljudska in meščanska šola, učiteljišče in gospodinjska šola. V večih slo- venskih krajih so poskrbele za priljubljene kuharske tečaje. Danes delujejo slovenske šol- ske sestre v Ljubljani, kjer so v uredništvu verskega lista Druži- na, pomagajo v škofijski pisarni ter v kuhinji, kuhajo v semeniš- ču, pomagajo pri frančiškanih... V Radovljici šivajo cerkvena ob- lačila, v Kranju je dom za one- mogle sestre, tiste, ki so pri močeh, pomagajo še bolnikom po mestu. Šolske sestre delajo tudi v Domžalah, Petrovčah, Celju in Mariboru. V desetletjih po drugi svetovni vojni je bilo po Srbiji približno sto sloven- skih šolskih sester, ki so se lju- dem priljubile. Ostarele Sloven- ke so se vrnile domov ter tudi živijo v tej hiši za onemogle sestre, na Brezjah. Na Brezjah, jih je približno trideset. Pomen mize v Slovenijo prodira način hi- tre hrane po ameriškem zgle- du, doma ter v restavracijah. Tega je spoznala že med kraj- šim bivanjem v Združenih dr- žavah Amerike, kjer je bila kot predstojnica na sestankih. »Tudi jed zahteva svoj čas, prebava se začne v ustih.« Če v ustih dobro prežvečimo, so drugi organi manj obremenje- ni. Američani precej uživajo hrano iz pločevink, pri čemer so uničeni vitamini ter mnoge rudninske snovi. V ameriškem internatu so jim pokazali ogromne pločevinke s konzer- virano hrano. »Ko sem jo jec la, sem se prepričala, da i: nikoli tako okusna kot naš domača hrana, ki pride na mi zo naravnost z vrta, s polja, Neka sestra, ki je živela v ZD/ se je vpraševala, zakaj se Sloveniji toliko trudijo v vrti ter v kuhinji. Po daljšem biva nju v Sloveniji je mnenje seve; da spremenila... V sodelovanju s sestrami j pripravila za papeža in nj( gove sodelavce tudi jedilnil S papežem se je srečala dvci krat, podarila mu je svoji kt harski knjigi. »Ko sem g opazila, se mi je zdel strp Ijen, pri vsem skupaj pa nad vse poduhovljen in človeški pozoren do vsakogar,« si spominja enega najlepšill doživetij v življenju. V Sloveniji je bil v zadnji' desetletjih nekaj časa pouda rek na skupinskih kuhinjali danes je drugače. »Slovenc imajo zelo dober okus, priz£ devajo si, da skrbno in dobr skuhajo. V zadnjih letih je z kuhanje spet veliko zanimanja Tudi kuhanje drži družino skii paj, brez reda pri hrani ni pra vega družinskega življenja. stanovanju je miza med na; važnejšimi predmeti. Ob nje se naučimo lepega vedenja, us trežljivosti, uslužnosti, pozoi nosti, hvaležnosti do bUžnje ga...« Prepričala se je, da se pi dobri hrani ljudje boljše poči tijo, lažje delajo. Slaba hran vpliva na nezadovoljstvo, živi nost, zadirčnost, glavobo »Danes se že mladina zanim za kuhanje. Zame je najpc membnejše, da pridobiš člove ka za kuhanje v otroških letih. Marija lic, šolska sestra Vendelina. Piše: BRANE JERANK Sestra Vendelina, živa enciklopedija kuharske umetnosti. Bogato znanje posreduje mlajšim rodovom tudi po 80. rojstnem dnevu. iz zakiadnice sestre Vendeiine: Pečen zei jni štrukei j II Vlečeno testo: 35 dag moke, zravnana žlička soli, beljak ali žlica olja ali oboje, topla voda. Nadev: manjša zeljna glava, narezanakot za zeljno solato, 3 žlice maščobe, 3 žlice sesekljane čebule, 3 stroke strtega česna, sol, poper, kamina, 3 dl kisle smetane, 3 jajca, peteršilj. Moko damo v skledo, naredimo jamico, solimo in dodamo beljak, olje ali oboje. Če dodamo celo jajce, je testo še bolj rahlo. Mesimo tako, da počasi prilivamo toplo vodo in zamešavamo moko. Primemo gosto testo gnetemo. Bolj ko je testo pregnete- no, lepše se vleče. Hlebček testa položimo napomokano desko, pomažemo z oljem in pokrijemo z ogreto skledo. Počiva naj pol ure. Nato testo zvaljamo v premem pol metra, ga namažemo z maščobo in razvlečemo. Po možnosti robove porežemo. Testo najprej namažemo s stepenimi jajci pomešanimi s smetano in peteršiljem, nato potresemo z napol ohlajenim zeljem (nadev). Zavijemo ga od ene strani in položimo na namazan pekač. Pečemo ga pri 180 stopinjah 45 minut. Napol pečenega polije- mo z nekaj žlicami mleka ali smetane. Postrežemo narezanega s krompirjem ali rižem in solato. Nadev: Na maščobi sprožimo čebulo, dodamo česen in poparjeno in odcejeno zelje, premešamo, osolimo, popopra- mo in dodamo kumino. Po malem prilivamo krop ali juho, ko je napol kuhano, ga odstavimo. NOVI TEDNIK KULTURA 17 Koncert Extra banda Sredi decembra se je na ►ožičnem Iconcertu v Na- odnem domu predstavil ixtra band Glasbene šole lelje, ki ga vodi Albert Za- ^eršnik. Jazz band, ki ga sestavljajo lanašnji in bivši učenci ter )edagogi Glasbene šole Ce- je, je svoj glasbeni večer pos- 'etil bližajočim se praznikom n s tem zaključku leta. Avizu o sledile instrumentalne kladbe. Kot solistka se je )redstavila znana slovenska )evka Alenka Pintarič. Za- djučni del koncerta je izzve- lel v prepletanju instrumen- alnih skladb v izvedbi Extra )anda, kot vokalist se je orke- ;tru priključil Emil But. Extra band GŠ Celje s soli- ;ti je z izbranim programom n izvajanjem navdušil ob- iinstvo v polni dvorani Na- odnega doma v Celju in ga )ospremil v novo leto z iz- branimi glasbenimi dodatki. Eksplozija spomina Nova premiera v SLG Celje v Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo v pe- tek, 10. januarja 1997 ob 20.30, na Odrupododrom premierno uprizorili Eks- plozijo spomina, predstavo, ki je nastala na osnovi bese- dil (Kvartet, Medeja kot ma- terial, Hamlet stroj) nedav- no umrlega nemškega dra- matika Heinerja Miillerja. Nedvomno gre za enega naj- pomembnejših in najkontro- verznejših sodobnih dramskih avtorjev, oziroma kot je v ne- kem intervjuju dejal sam o se- bi: »Sem najboljši živeči dra- matik, o tem sploh ni dvoma.« Heiner Miiller je živel in ustvarjal v Vzhodni Nemčiji, sprva kot urednik časopisa Junge Kunst, nato kot sodela- vec gledališča Maksim Gorki, po letu 1970 pa je sodeloval kot dramaturg v Berliner En- semblu, nato še v Volksbiirne in tik pred smrtjo ponovno v Berliner Ensemblu. Sodeloval je tudi kot avtor in dramaturg s slovitim reži- serjem Bobom Wilsonom in v sodelovanju z njim ustvaril niz svetovno znanih kultnih predstav. Uprizoritve MUller- jevih del so ves čas izzivale ostre politične reakcije, zaradi njegovega kritičnega pogleda na realsocializem pa je bilo nekaj časa uprizarjanje njego- vih dram celo prepovedano. V Eksploziji spomina nas vabi Heiner Miiller v svoj tea- ter minljivosti, v katerem po- stavi igralca na opustošeni oder samouničenja in jima dovoli, da ponovno uprizorita svojo predstavo iz pekla več- nosti. Uprizoritev je zrežiral Eduard Miler, ki je na oder postavil že več avtorjevih dram (spomnimo se njegove uspešne uprizoritve Kvarteta v Mali Drami in Srčne igre v Gleju). Tokrat se je s svojo ekipo sodelavcev (dramatur- ginjo Marinko Poštrak, sceno- grafko Noro de Saint Picman, kostumografom Leom Kula- šem in lektorjem Marijanom Pušavcem) in seveda z igral- cema Milado Kalezič in Jane- zom Bermežem odločil na Odrupododrom šokirati pub- liko z radikalno predstavo, ki z združitvijo vseh razpoložlji- vih gledaliških sredstev do konca zaostri vprašanja eroti- ke in smrti, minljivosti in več- nosti ter resnice in iluzije gle- dališča. Predstava ni primerna za mladino do 14. leta. ZAPISOVANJA Cash and Carry! Piše: TADEJ ČATER Ja, Cash and Carry. Pod tem naslovom v ljubljanski galeriji Škuc ravnokar poteka prodajna razstava likovnih del, slik, kipcev, instalacij... Jasno. Slovenski slikarji in ki- parji, likovniki skratka, bi ra- di ob zaključku leta še kaj prodali. In to brez vsakega sprenevedanja, kar asociira že sam naslov manifestacije. In to je pri vsem skupaj še najbolj pohvalno. Ker tovrstne razstave tako in tako nikoli ne kličejo po kakšnem trdnem in sploh za- vezujočem konceptu. Ker to- vrstne razstave tako in tako nimajo druge funkcije, kot prodati čim več razstavljenih predmetov. Ker tovrstne raz- stave niso niti dobrodelnega, humanitarnega značaja, niti ne nosijo kakšnega posebnega umetniškega naboja. Ker na tovrstnih razstavah tudi ne gre za blazno iskanje znanih imen in njihovih znanih del, ki bi se jih dalo ne vem kako dobro iztržiti in na ta način prumovirati ali galerijo ali po- krovitelja prireditve ali pa tu- di kakšnega mlajšega avtor- ja, ki bi v tem sklopu nastopal kot neke vrste padalec. Daleč od tega; Cash and Carry je le prodajna razstava, na kateri lahko za male de- narje kupite izdelke nekaterih slovenskih slikarjev in tako obogatite svojo likovno zbir- ko. Ali pa tvegate in nekaj kupite ter počakate, da bo ta avtor nekoč znan in bo cena njegovega izdelka takrat več- ja za najmanj petdesetkrat. Kakorkoli, na razstavi lahko dobite tudi dela skupine Ir- win. Ampak pozor: njihove medvedke lahko kupite tudi v kakšni bolje opremljeni trgovi- ni z igračami. Kar spet ni nič drugega kot Cash and Carry. Jasno, najdražji izdelek ne presega cene deset tisoč tolar- jev. Za malo denarja pa je kajpak tudi malo glasbe. Tako pač je. Ampak hočem povedati ne- kaj drugega; razstava Cash and Carry se resda ne sprene- veda, češ, da gre za neko hudo pomembno razstavo, na kate- ri je mogoče kupiti unikatne izdelke neprecenljive vredno- sti, pač pa to svojo majhnost in nepomembnost, akcijo ta- ko rekoč, imenuje s pravim imenom (in priimkom), pa vendar je še eden v vrsti doka- zov, da je slikarska dela, umetniška dela sploh, zelo ze- lo težko prodati. Pa naj se njihovo prodajanje, razstavno prodajanje, če hočete, imenuje kakor koli pač že hoče. Samo za ilustracijo; dražbe umetniš- kih del so v tukajšnjih krajih še vedno zavite v plenice. Če pa do njih že pride, potem so cene teh del tako zelo nemogo- če, da prireditve niti ne more- mo imenovati več dražba. Ali pa prodajne razstave, katerih izkupiček gre domnevno v do- brodelne oziroma humanitar- ne namene. Samo v enem ted- nu sem sodeloval (seveda ne kot kupec!) pri dveh takih dobrodelnih dražbah. Na prvi so se prodajala dela zares emi- nentnih slovenskih slikarjev, na drugi pa osebni predmeti nekaterih najbolj znanih slo- venskih državljanov. Kako se je končalo? Hja, prva je zelo neslavno propadla, saj za nji- hove umetniške stvaritve ni bilo prav nobenega zanima- nja. Na drugi pa so se trije kandidati za kupca med seboj malodane stepli. In to ne za kakšen umetniški izdelek, pač pa le za spominek znane Slovenke, ki ga je kupila nekje na tržnici na enem izmed svo- jih potovanj po deželah tretje- ga sveta. Želite komentar? Brez veze. Nima nikakršnega smisla. RS. Seveda želim vsem bralcem Novega tednika srečno novo leto in jim obenem predla- gam, da če še niso kupili vseh novoletnih daril, imam doma tudi sam nekaj odvečne kra- me, ki bi jo z veseljem prodal. Je kot nalašč za novoletno da- rilo. In ne gre za umetniške izdelke. Kiparski vodniic po Celju »Kiparstvo, ki predstavlja del identitete nekega mesta, je v urbanem prostoru medij, ki na svojevrsten način ozna- čuje namembnost stavb, značaj ulic in trgov. S svojo nemo govorico nas nagovarja o preteklosti, ki jo moramo razi- skati, da bi razumeli sedanjost,« so zapisali v uvodu vabila na predstavitev novega kiparskega vodnika po Celju, ki je bila v četrtek zvečer v Narodnem domu. Ta misel je bila tudi vodilo avtorjema Matiji Golnerju in Alešu Stoparju, ki sta pripravila nov vodnik »Kiparstvo in kiparski okras celjskih ulic in trgov«. Predstavitev vodnika so pripravili v Turističnem društvu Celje, ki letos praznuje 125- letnico obstoja in sodi med najstarejše v državi, predsednica društva Danica Doberšek pa pravi, da je vodnik namenjen tako prebivalcem kot obiskovalcem knežjega mesta. Prvim zato, da bi spoznali in se zavedali lepot, mimo katerih hodijo vsak dan, drugim pa zato, da jih ob obisku mesta ob Savinji ne bi spregledan. V predprazničnem času je lahko vodnik tudi lepo in dragoceno darilo, zato so četrtkovo predstavitev izkoristiU tudi za prodajo posameznih izvodov. IS 18 KULTUR* Kino približati ljudem! Tega vodila se držijo v Kinopodjetju Celje, kjer se lahko od ponedeljka pohvalijo z novo pridobitvijo - obnovljeno dvorano kina Metropol Ogled filma v kinu je lahko za pravega ljubitelja filmov posebno doživetje. Ob tem pa je, razen samega izbora filmov, ki jih v kinematografih vrtijo, vse bolj pomembna tudi kakovost predvajanega filma - tako po vsebinski kot tudi po tehnični plati. Pri tem vedno bolj pomembno vlogo igra primerna urejenost dvorane; še posebej udobje, ki ga ta nudi gledalcu, in ozvočenje, ki dobiva ob številnih filmih, ki temeljijo predvsem na zvočnih efektih, vse večji pomen. V Kinopodjetju Celje to dobro vedo, zato so se kot enega letošnjih glavnih projektov lotili obnav- ljanja dvorane kina Metropol. Slovesna otvoritev prenovljene dvorane, ki so jo obnoviU v slabem mesecu dni, je bila v ponedeljek, 23. decembra, gledalci pa so si lahko v tem tednu že ogledali prve štiri filme in tako tudi sami zaznali - še posebej akustično izboljšanje, katere kakovost je, kot pravi Bojan Vivod, direktor Kinopodjetja Celje, še posebej ob filmih ameriške produkcije, izjemno pomembna. Gre za digitalno ozvočenje, tako imenovani DTS sistem, ki omogoča, da zvok v dvorano prihaja z vseh strani, kar daje predvaja- nemu filmu še prav poseben čar. Dvorana ustreza merilom »Preden smo se lotili preno- ve, smo opravili tri - tudi aku- stične - meritve, ki so pokaza- le, kakšen poseg je potreben v dvorani. Ker se je izkazalo, da je vnaprej to težko določiti, smo se odločili, da bomo dvo- rano obdelali do določene stopnje, potem pa, če bo še kaj potrebno, to dodaU,« je pove- dal Vivod. Odločili so se za ozvočenje JBL, vgrajeni si- stem pa je najboljši med vse- mi, ki jih je danes mogoče dobiti na tržišču. Sicer pa so ga prvi gledalci lahko preizku- sili že včeraj, v ponedeljek, ko se je kot prvi film s tem ozvo- čenjem celjskemu občinstvu predstavil Tvvister. Ob novem ozvočenju pa se je v dvorani kina Metropol zgodi- lo še nekaj drugih sprememb. »Predvsem se ji vrača Plečni- kov izgled,« pravi Bojan Vivod, ki kot drugo pomembno prido- bitev ob obnovi poudarja udobnost. »V ta namen smo zmanjšali tudi število sedežev, in sicer s 470 na 295, kar pome- ni, da se bodo gledalci med filmom veliko udobneje name- stili, ob tem pa nismo zanema- rili estetskega vidika, saj je bil prototip novo nameščenih sto- lov izdelan posebej za to dvo- rano, kar ustreza tudi spome- niško-varstvenim merilom. To so tako imenovani kino fotelji, kakršne so izdelovali v Franci- ji,« pravi Vivod. Sicer pa prenova dvorane ki- na Metropol ni edina naložba celjskega kinopodjetja v dvo- rane. »Z naložbami smo začeli že dosti prej; primerneje smo uredili gostinski del in čakal- no avlo, pa tudi sanitarije. Ta- ko ima kino Metropol danes sanitarije, dostopne tudi inva- lidom, zanje pa je urejen tudi dostop v kinodvorano. Upad obisica Vsem izboljšavam, ki so jih v celjskih kinodvoranah uved- li v zadnjih letih navkljub, v letošnjem letu beležijo upad obiska. »Mislim, da je glavni razlog za to pojav novih ko- mercialnih televizij. Drugi problem pa je sam program filmov; ameriška produkcija, ki je pri nas najmočnejša, ni vedno enakomerna. Razen te- ga pa je za Slovence še posebej značilno, da najbolj napolnijo dvorane takrat, ko se vrtijo komedije. »Teh pa letos na sporedu ni bilo ravno veliko,« pravi Vivod, ki delno krivdo za manjši obisk celjskih kine- matografov pripisuje tudi te- mu, da nobena celjska dvora- na do sedaj ni imela primerne- ga ozvočenja. Od januarja do konca no- vembra si je filme, predvaja- ne v celjskih dvoranah, ogle- dalo 160.000 gledalcev, kar pomeni 15% manj kot v tem obdobju lani. Najbolj gledan film leta v Celju je bil Dan neodvisnosti. Z obnovo dvorane kina Me- tropol so v celjskem kinopod- jetju uresničili 90% vseh načr- tovanih investicij (celotna vrednost teh bo presegla 600.000 mark), nekaj načrtov pa ostaja za prihodnje leto. »V prvi polovici leta želimo pri- praviti načrt in potem izvesti podrobnejši poseg še v kino Union, potem pa bo ta del investicij končan in posvetili se bomo novim, dolgoročnej- šim načrtom - predvsem ure- ditvi kina Dom,« pravi direk- tor kinopodjetja. »Prostorski in drugi dokumenti, s kateri- mi smo imeli vedno težave, so sedaj v glavnem urejeni, ven- dar je treba ugotoviti še, ali je bolj smotrno obnoviti obstoje- či objekt ali se lotiti nove grad- nje.Če bomo obnovili star pro- stor, bodo določene slabosti ostale, če se bomo odločiU za novo gradnjo, pa bodo pose- ben problem stroški. Dela pa se prav gotovo ne bodo začela pred letom 1998.« Obuditev festivala? Eden od vsebinsko usmerje- nih načrtov kina pa je, pravi Bojan Vivod, oživitev celjske- ga filmskega festivala, ki naj bi postal festival mednarodnih razsežnosti. »Mislim, da bi v tem mestnem okolju za oživi- tev festivala dobil potrebno podporo, saj je imel filmski festival v Celju bogato tradici- jo in škoda bi bilo, da bi jo pustili umreti. Zato bomo pri- pravili podroben koncept, po- tem pa... mogoče bo festival zaživel že v drugi polovici pri- hodnjega leta,« si želi Bojan Vivod, ki kot eno od ugodno- sti, ki jih bo obiskovalcem celjskih kinodvoran prineslo prihodnje leto, omenja tudi nižje cene vstopnic za prve predstave. »Cene prvih popol- danskih predstav bomo v pri- hodnjem letu znižali, saj želi- mo, da bi bil kino dostopen vsakomur,« je povedal direk- tor Kinopodjetja Celje. NINA M. SEDLAR Direktor Kinopodjetja Celje, Bojan Vivod. PRIREDITVE GLEDAUŽČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo da- nes, v torek, ob 10. uri zaklju- čih Teden otroškega programa s predstavo Trnuljčica, ob 15. uri pa bo s predstavo Vidkova srajčica gostovalo Lutkovno gledališče Jureta Pengova iz Ljubljane, mlade gledalce pa bosta zabavala tudi klovnesa Mika Maka in dedek Mraz. V petek, 27. decembra ob 19. uri, bodo za Abonma Študentski večerni in izven, v ponedeljek 30. decembra ob 19. uri za izven in v soboto, 4. januarja ob 17. uri za Abonma Sobota popoldan in izven, uprizorili Gospo poslančevo. V Domu svobode na Polze- li bodo v soboto, 28. decem- bra ob 19. uri, ponovno upri- zorih igro s koncertom Večer v kavarni. V Domu kulture v Velenju bodo v petek, 27. decembra ob 17. uri za rumeni in ob 20. uri za beli gledališki abonma, uprizoriU komedijo Toneta Partljiča Politika, ljubezen moja, v izvedbi Mestnega gle- dališča ljubljanskega. V nede- ljo, 29. decembra ob 14.30 in 17. uri, pa bodo za Pikin abon- ma, gostili SLG Celje, s pred- stavo Trnuljčica. V Kulturnem domu v Slo- venskih Konjicah bo v sobo- to, 28. decembra ob 18. uri, predstava gledališke skupine DPD Svoboda Na koncu ma- vrice. V kulturni dvorani v Ro- gatcu si lahko v četrtek, 26. decembra ob 19. uri, ogledate komedijo Maček v žaklu, v izvedbi gledališča Dva obraza iz Celja. KONCERTI V večnamenski dvorani v Zrečah bo v petek, 27. decem- bra ob 19. uri, koncert Meša- nega pevskega zbora Zreče. V Domu Svobode v Libojah bo v nedeljo, 29. decembra ob 19. uri, koncert Godbe na pi- hala iz Liboj. RAZmHfE V Občinski matični knjiž- nici v Žalcu je do 10. januarja na ogled razstava ilustracij akademske slikarke Mojce Cerjak. V Muzeju novejše zgodovi- ne v Celju je odprta razstava o razvoju in življenju Glavnega trga v Celju. V knjižnici v Šentjurju raz- stavlja športne fotografije Ra- do Klincov. V Likovnem salonu je odpr- ta razstava Vlada Martka Pre- glavice z umetnostjo. V galeriji Hest v Celju je na ogled razstava del Božidarja V galeriji Keleia je odpi razstava iz zbirke Kovinotehr V razstavišču Premogci nik v Velenju do 10. januai- razstavlja Stane Žerko. || V avli hotela Dobrna n\ stavlja slike dr. Stanislav Stoi novic, v organizaciji Lim: Štore. V Lapidariju Pokrajinsk ga muzeja Celje sta Pokraji ski muzej Celje in Musei Civ Udine, pripravila razstavo F nesančna keramika Vidma. V Pokrajinskem muzeju Celju je odprta razstava Rifr— in njegovi zakladi. I V Hermanovem brlogu I Celju je na ogled razstava H konjiček. I OSTAtO~l V dvorani Zdraviliške]; doma na Dobrni bo v pete 27. decembra ob 20. uri, r stop folklorne skupine in sk pine Vigred. V Kulturnem domu Zar Trnovlje bo v nedeljo, 29. d cembra ob 15. uri čajanka prihodom dedka Mraza programom Plesnega forun iz Celja, z odlomki iz plesi predstave Rockereta. KINO Union 24. do 29.12. ob 1 uri Notredamski zvonar, ( 17.45, 19.30 in 21.15 Nori b žič, od 30.12. do 2.1. ob 16.3 18.30 in 20.30 Nori božič; M li Union 24.12. ob 16.30 ^ vse ali nič, ob 19. in 21. l Štiri sobe, od 26.12. do 2.1. ( 16.30 Na vse aH nič, ob 19. 21. uri Štiri sobe, od 3.1. n prej ob 20. uri Mogočna Afr dita; Metropol 24.12. ob I uri Ostržek, ob 19. in 21. l Trainspotting, 25.12. ob 17. li Ostržek, ob 19. uri Nori bož in ob 21. uri Trainspotting, c 26.12. naprej pa ob 17. i Ostržek in ob 19. ter 21. u Trainspotting. . 25.12. kinopredstav ni. | Kino Dobrna 28. ob 19. 29.12. ob 17. uri ameriški fil. Alcatraz. Kino Šentjur 28. 12. ob ] uri ameriški film Božiček. Kino Žalec 26.12. ob 16. 18. uri Trčeni profesor, ob 2 uri Nebeški ujetniki, 27.12. c 18. uri Notredamski zvonar, c 20. uri Trčeni profesor, 28.1 ob 16. uri Notredamski zvom ob 18. in 20. uri Trčeni profesc 29.12. ob 16. uri Notredams zvonar, ob 18. uri Trčeni prof sor in ob 20. uri Nebeški ujetr ki. 30.12. ob 17. uri Čudež na 3 uhci, 2.1. ob 16. uri Notredar ski zvonar, ob 18. uri Pobeg L.A. in ob 20. uri Čas za ubij nje, 3.1. ob 20. uri Čas za ubij nje, 4.1. ob 18. uri Čas za ubij nje, ob 20.30 Pobeg iz L.A. t 5.1. ob 16. uri Notredamski zv nar, ob 18. uri Pobeg iz L.A. ob 20. uri Čas za ubijanje. Dragi občani Laškega, v najinem osebnem imenu ter v imenu Občinske uprave Laško in Občinskega sveta Laško vam želiva srečne in mirne božične praznike v krogu vaših najdražjih, v novem letu 1997 pa obilo zdravja, uspehov in osebnega zadovoljstva. Matevž Kolar predsednik Občinskega sveta Laško Peter Hrastelj župan Občine L^ško NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE Cilji so znani idstvo krajevne skupnosti juniilsko je v soboto v sejni jobi doma krajanov pripravilo lovinarsko konferenco. Na ijej sta predsednik sveta Vin- io Drča in član sveta Anton :^nik predstavila delo krajev- le skupnosti v tem letu in na- črte za prihodnje leto. Novinarske konference so se ideležih tudi župan Milan Dob- lik, predsednik uprave Darsa Fože Brodnik in državni sekre- ar ministrstva za kmetijstvo van Obal. Kot je povedal Vinko Drča, ma krajevna skupnost Gomil- ;ko 870 prebivalcev. V tem letu ;o največ pozornosti namenili /arnosti otrok, ki iz smeri Graj- ske vasi prihajajo preko magi- stralne ceste v podružnično os- lovno šolo na Gomilskem. Tako 50 na tem odseku zgradili ploč- lik, razširili cesto in položili na- Deljavo za javno razsvetljavo ter VilJj>!!ll!ll I INFORMACIJE | 0 H I FEUTON-ROMAN I ll^M'i'iH^'kMi:i B r anko^GO RO P E VŠ E K V spomin na septembrske dogodke pa so vsako leto pri- pravili dan splošnega narod- nega davka, ko so od hiše do hiše prodajali narodno obrambni kolek, razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda ter prostovoljne prispevke. Do leta 1913 so s takšnimi akcijami nabrali preko 11.000 kron, denar pa skoraj v celoti porabili za potrebe ljudskih knjižnic, ki so jih še ustanovi- li. »S slastjo je seglo ljudstvo po knjigah, s slastjo jih prebira in upamo, da moralen uspeh ne bo izostal. S temi knjižnica- mi pa še nikakor nismo kon- čali svojega dela; nasprotno, uvideli smo, da je naš narod potreben knjige, in sicer dobre knjige, ki je pisana v strogo narodnem duhu. Še bomo us- tanavljali knjižnice, mogoče še lepše, kakor so te«, so polni elana sporočili javnosti ob us- pešnem zaključku akcije »na- rodni davek« leta 1913. Prva »ljudska« knjižnica v Celju v času, ko je celjska aka- demska mladina z vsemi sila- mi opravljala kulturno po- slanstvo na podeželju, so tudi njihovi očetje v Narodni čital- nici razmišljali, kako društve- no knjižnico odpreti vsem branja željnim Celjanom, ne glede na njihov socialni sta- tus. Ko so novembra leta 1906 na občnem zboru čitalnice ponovno razjjravljali o usta- novitvi ljudske knjižnice v Ce- lju, so sprejeli predlog takrat- nega društvenega knjižničar- ja prof. Suhača, da bi po vzgledu kamniške čitalnice tudi celjska čitalnica ponudila brezplačno izposojo knjig vsem, ki bi to zeleh. Tako so že predhodno na- brane knjige lahko ostale v čitalnici, zaradi predvidenega povečanega poslovanja pa je knjižničar dobil še pomočni- ka, dr. Antona Dolarja in dr. Antona Voglarja. Društvena knjižnica Narodne čitalnice v Celju je naposled jeseni 1906 postala prva javna ljudska knjižnica v mestu Celju. Leto kasneje je delo v knjiž- nici prevzel dr. Anton Dolar. Z denarjem, ki mu ga je odo- bril odbor čitalnice, je nabavil vrsto leposlovnih knjig in na- ročil še nekaj revij poljudne in literarne vsebine. Tako je skupno število periodike že preseglo številko petdeset. Kmalu so potrebe presegle ponudbo, zato je dr. Dolar predlagal, da bi za poslovanje uvedli »izkaznice po 10 v, za premožnejše po 20 v, na kate- re bi se smelo izposoditi do 10 knjig«. S tem denarjem bi na- kupih potrebne in manjkajo- če knjige. S predlogom ni us- pel, saj je predsednik čitalnice dr. Sernec obljubil priskrbeti dodaten denar pri slovenskih Dr. Josip Sernec (Slov. Bistrica, 1844 - Celje, 1925), pravnik, politik in narodni buditelj je vodil celjsko Narodno čitalnico (neverjetnih) 47 let. O njem je I. Prijatelj zapisal: »Bilje eden izmed prvih naših omladincev, teh prvih evropeizatorjev naše do tistih dob konservativno-zakrknjene javnosti; poznej- ši modri starec ter glasnik zlate srednje poti, delavnosti in zmernosti; sograditeljpočetkov naše narodne društvenosti...« denarnih zavodih, denar za nakup knjig pa je obljubil tudi Klub tarokistov, ki je deloval v okviru Narodne čitalnice. Ko so na občnem zboru leta 1909 ocenjevali delo čital- nice, so že ugotavljah, da v glavnem temelji na delu in poslovanju knjižnice. »Tako težko je prodrlo pred leti nazi- ranje, da se osnuje v čitalnici ljudska knjižnica, ki bodi vsem brezplačno pristopna, danes pa vidimo, koliko do- brega ustvarjajo te knjige v sloven. celjskem življu, zlasti med naraščaje iz mesta in okolice. Ljudje so se navadili citati in hoditi po knjige tu sem v Nar dom in ta instituci- ja mora ostati in se še izpopol- niti«, je v poročilu navedel takratni knjižničar dr. Dolar. Še večje navdušenje so po- kazali tri leta kasneje, ko je Narodna čitalnica praznovala 50. obletnico obstoja. Prof. Franc Mravljak, ki je že 1. 1909 pri vodenju knjižnice nadome- stil dr. Dolarja, je v poročilu navedel razveseljive podatke o delu knjižnice. »Obisk čital- nične knjižnice stalno narašča, v minulem društvenem letu je bilo 3.429 obiskovalcev (1. 1910 (11 2.453), torej za tisoč več. Po knjige si ne prihajajo samo ljudje iz mesta temveč iz cele okolice tja do Frankolovega.« Že iz skopih podatkov je raz- vidno, da je bil pomen ljudske knjižnice v celjski čitalnici pred prvo svetovno vojno jemno vehk. Vendar pa vsi le niso bili zadovoljni z delom društvene »ljudske« knjižnice. Še pose- bej so z veliko mero kritičnosti na njeno delo gledali narodni radikalci, predvsem iz dijaških vrst. Dejstvu, da se obiskovalci knjižnice v Narodnem domu »rekrutirajo iz delavstva, tr- govskega in obrtniškega na- raščaja, služinčadi in kmečke mladine«, niso oporekali, so pa čitalnici vseskozi očitali, da se premalo posveča dijakom oziroma se jim ne daje primer- na literatura. Pogosto se je tu- di dogajalo, da so knjižničarji, ki so bili skoraj brez izjeme vedno profesorji celjske gim- nazije, dijake napotili po knji- ge v gimnazijsko knjižnico. Koliko je bilo resnice v teh očitkih, je danes težko ugoto- viti. Dejstvo pa ostaja, da so dijaki in študenti, predvsem obeh celjskih akademskih društev. Kluba naprednih slo- venskih akademikov in celj- ske podružnice Prosvete, ime- li jasne poglede na ustanavlja- nje in vodenje ljudskih knjiž- nic. Pri »ljudski« knjižnici Na- rodne čitalnice se je žal še vedno (pre)pogosto pojavljala stara in zasidrana zgodba o privilegiranem položaju čla- nov čitalnice, ki so uporabnike »njihove« knjižnice pogosto gledali in sprejemah precej zviška in z negodovanjem. Dolgo se nista mudili, kajti pričakovali sta za zvečer še obisk obeh duhovnih gospodov. Gospe Schvuarzerjevi je bilo to razvedrilo ravno prav. Ob takih spominskih dneh se ji je zdelo, da sliši neke tihe glasove, zato se je bala samote. To čudno občutje je imela tudi ob minulem rojstnem dnevu svojega sina. - Kako dolgo bo to trajalo? je premišljevala. »Stvar vesti to vendar ne more biti, saj mu je hotela le najboljše.« Kljub temu jo je ledenomrzlo spreletelo po hrbtu. Z mislijo, da je rana še presveža, se je tolažila in je bila usodi še hvaležna, da je imela Gudulo. Z njo je prišlo življenje in sprememba v hišo. Z vso močjo se je oprijela te misli in ob zavesti, da ji bo čas pomagal vse premostiti, so ji minevali dnevi. Večkrat je morala misliti na sorodstvo. Sedaj celo več kot kdajkoli. Dolgo o njih sploh ni nič vedela. Dopisovanje seje že davno skoraj popolnoma ustavilo. Zadnja pisma, ki jih je od njih dobila, so imela tako svojstven ton in so bila tako zadrža- na, da ni mogla iz njih nič pametnega razbrati. Ali ni tudi nanje katastrofalno vplivala poguba Avstrije? Skoraj vsi sorod- niki so bili na Dunaju na takih položajih, da so bili iz prvega vira obveščeni o vsem, kar je bilo splošno znano. Mogoče zaradi tega ta čudno boječi ton v njihovih zadnjih pismih? Drugače si gospa tega ni mogla razlagati. Vedela je, da je bila kapitulacija zanje hud udarec, predvsem za generala. Pravzaprav se je čutila dolžna o tem kaj več poizvedeti. Končno je on, kot varuh njenega sina, zanj zelo skrbel Odkar je stopil v vojno akademijo, mu je stalno pošiljal denar Ob sklepu njegovega šolanja je prispevke še celo povišal. Ko je Emest postal poročnik, mu je poleg simboličnih spominkov podaril popolno oficirsko opremo. Skrbel je zanj kot za svojega otroka. To ne sme biti pozabljeno, četudi je čutila v pismu nekak hlad, a to je bilo pravzaprav razumljivo. Morala mu je pisati, četudi ji je bilo težko. Prav prisilila se je k temu. Resnično so bili sorodniki ob političnih dogodkih hudo prizadeti, zato niso imeli pravega veselja do pisanja. To pa ni bil edini vzrok, zakaj so se sorodne vezi malone pretrgale. Bilo je še nekaj, o čemer gospa Schwarzerjeva ni imela pojma. V času nekega službenega poslanstva na italijanski fronti je general napravil tudi skok na Lokovec. kjer je bil grob njegovega varovanca. Četudi je bila v tem času fronta na Pijavi prestavljena, je bila Ernestova nekdanja službena enota še vedno na starem mestu. Sto metrov od iskanega groba je bila glavna častniška postojanka, ki ji je Emest nekoč pripadal. Mimogrede je general tu opravil inšpekcijo in se o tem in onem informiral. Mimogrede postavljeno vprašanje je sprožilo razgovor, iz katerega je častnik izvedel za vzrok smrti svojega varovanca. Kratek postanek mu je razkril skrivnost, a bi mu bilo ljubše, da tega sploh ne bi bil zvedel. Razgovarjal se je s stotnikom, nekdanjim Ernestovim predstojnikom, ki je bil na službe- nem mestu infantrijskega polka. Ker je vedel za nekdanji Ernestov naslov, je general spoznal, da je bil v pravi enoti. Zato si je dal poročnika Schwarzerja opisati, ne da bi izdal, da je bil ta nekdaj njegov varovanec. Slišal je samo hvalo. Najbolj so ga presunile stotnikove besede, katerega najljubši častnik je bil Ernest, ko je rekel: »Bil jt moj najpogumnejši poročnik, škoda zanj, bil je duševno zelo prizadet. Jaz sem mu sliko njegove deklice, ki jo je še v smrti držal na srcu, položil v njegov grob. Bil je tudi pokopan v bluzi uniforme, v kateri je svojo ljubo deklico zadnjikrat pritisnil na srce.« S kretnjo, ki naj bi pomenila: »Prosim, ne dalje, dovolj sem slišal,« je general zapustil postojanko. S krepkim vojaškim pozdravom so vojaki nepremično zrli v generala. Gleda.li so še za njim, ko seje napotil proti pokopališču in proti grobu, kjer je pred eno uro še stal visoko zravnan, četudi je bilo njegovo srce od bolečine prizadeto. Sedaj je klečal skrušen pred njim in je občutil poleg bolečine tudi globok pretres. Strmel je na preprosto tablico, kjer je stalo ime zadnjega viteza plemenitega Helden- stamma. Stotnikove besede so mu nenehno rojile po glavi, srce pa je glasno hotelo izreči: »Sedaj trohniš s sliko svoje globoke ljubezni, ki nam je bila površno prikazana; morda je tudi na naši strani krivda tvoje smrti. Če je tako, potem nam odpusti, plemeniti in zvesti vitez. Naj ti bo zemlja lahka!« Zunanje vojaško zravnan, notranje pa popolnoma skru- šen, se je napotil general zopet na Dunaj. Njegova prva pot je bila h kneginji, svoji sestrični. Ko je ta zagledala njegov obraz, je takoj vedela, da ne prinaša dobrih novic. Prepadenaje vprašala: »Ali je res vse tako slabo?« Brezglasen je bil njegov odgovor, ko je z nagubanim čelom rekel: »O politiki raje ne govorimo. Kar ti bom pa privatno povedal, te bo pa prav tako pretreslo, kot je mene.« Ko je opisal svoj doživljaj v Lokovcu, je sklenil z besedami: »Baronica Liana naj o tem nič ne izve. Morda bi si delala očitke. Četudi ni nič zakrivila, je bila vendar v naš načrt zapletena. Ako se ne bi bila v Emesta zaljubila, bi morda ne prišli na misel, da bi se ravno z njo moral poročiti. Gotovo ne bi bili'stvari tako pospeševali. Kar se pa tiče Pavline, o tem ne bomo izgubljali besed. Sedaj iskati krivce je nesmiselno. Nikomur ni treba imeti težke vesti, ker smo mu vsi le dobro hoteli. V eni točki pa smo vsi skupaj krivi, ker ni nihče od nas pomislil, da polje v Ernestovih žilah kri Schwarzerjev. Njegova neupogljivost in njegova trma sta bili podedovani, ako pomi- slimo, da se je njegov oče zaradi ljubezni odpovedal karieri, svoji družini, blišču in slavi in šel v samotno Koprivnico. Njegov stric Edvard je prav tako kot Ernest šel raje prostovoljno v smrt, kakor da bi moral živeti brez svoje velike ljubezni. Zaradi Ernestove nesreče smo vsi razočarani. Vsi smo dobro hoteli, pa seje vse žalostno končalo. Ernest je pač bolj poslušal glas srca kot naša prigovarjanja. Bil je trden značaj, njegova volja in njegova ljubezen sta bili močni. Svoje besede: »To ali nobeno!« je zapečatil s svojo smrtjo. Medtem ko smo ga mi imeli za svojeglavega mladeniča, nam je dokazal, da je bil časti vreden mož!« Ihteč seje obrnila grofica k Ernestovi sliki, ki je na steni še vedno zavzemala častno mesto. S prosečimi očmi je rekla: »Večni mir tebi, ki si pravo ljubezen bolj spoštoval kot bogastvo in naslove!« Po kratkem premoru je glasno zahli- pala: »Zakaj nam je Pavlina to globoko, prvo ljubezen tako površno opisala? Kot daje bilo to le nekako ljubimkanje?« »Gotovo so se ji zdeli naši načrti zelo mikavni. Ne bomo je obsojali, saj je želela sinu le dobro.« Po teh besedah so vsi občutili, da se je med Pavlino in njimi odprl nepremostljiv prepad. Vsak je bil prepričan, da bi bila mati morala vedeti, kako globoko je pognala ljubezen njene- ga otroka, zato ne bi bila smela nastopili s silo. Vsa ta razglabljanja so dovedla do odtujenosti s Pavlino. Zato so pa vedno bolj želeli spoznati veliko Ernestovo ljubezen do izbra- ne deklice in njo samo. To bi bili storili, ako jim namere ne bi bile preprečile vojne razmere. Z bliskovito naglico se bližajoča kapitulacija Avstrije je prečrtala njihov načrt. Za vse je pome- nila kapitulacija takšen prevrat, da sploh niso vedeli, kje se jih drži glava. Treba je bilo počakati, kaj bo čas v najbližji prihodnosti prinesel in kako se bodo razmere uredile. NOVI TEDNIK INFORMACIJE 27 VESELI DECEMBER Prireditve od 24. do 31. decembra: Na mestnih ulicah v centru Celja bo do konca decembra 15. tradicionalni božično-novoletni sejem v organizaciji Celjske- ga sejma. V celjskem Domu upokojencev bo v ponedeljek, 30. decem- bra ob 16. uri, božični koncert Mešanega pevskega zbora Zveze društev upokojencev Celje pod vodstvom Jožice Soko. V kinu Union bo jutri, v sredo, 25. decembra ob 19.30, slavnostni božični koncert ob 50-letnici Plesnega orkestra Žabe pod vodstvom Tomaža Grintala. V Narodnem domu bo v četrtek, 26. decembra ob 19.30, 2. abonmajski novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra. V kulturnem domu Zarja v Trnovljah bo v nedeljo, 29. decembra ob 19. uri, novoletni koncert Celjskega pevskega društva pod vodstvom Edvarda Goršiča. V Kapucinski cerkvi Sv. Cecilije v Celju bo v četrtek, 26. decembra ob 17.30, tradicionalni božični koncert Moškega pevskega zbora iz Zagrada, ki ga vodi Matjaž Železnik, v petek, 27. decembra ob 17. uri, pa še božični koncert Mešanega komornega zbora Emanuel iz Celja pod vodstvom Bernarde Kink. V centru Interspar bo v ponedeljek, 30. decembra ob 11. in 17. uri, prihod dedka Mraza, s programom Plesnega foruma iz Celja v koreografiji Gordane Stefanovič-Erjavec. Silvestrova- nje pripravljajo v torek, 31. decembra ob 20. uri, v dvorani Plesnega Foruma, igral bo trio Bori Zupančič in Janguans. Na Dobrni (dvorana Zdraviliškega doma) bo v četrtek, 26. decembra ob 19.30, novoletni koncert orkestra Akord pod vodstvom Matjaža Breznika, v sredo, 1. januarja ob 17. uri, pa novoletni valčkov koncert istega orkestra. V Šentjurju (župnijska cerkev) bo v sredo, 25. decembra ob 18. uri, spevoigra z naslovom Slovenski božič v izvedbi Cerkve- nega zbora Šentjur. Na Ponikvi pri Grobelnem (Kulturni dom) bo v četrtek, 26. decembra ob 16. uri, božično-novoletni koncert Mešanega komornega zbora iz Ponikve in Moškega pevskega zbora iz Radeč. V Brecljevem pri Šmarju (atelje Jagodic) bo v petek, 27. decembra ob 18. uri, zimski večer na Brecljevem s prikazom vaških običajev in jedi v času božiča in novega leta, ki ga pripravljajo domači kuUurniki. V Šmarju pri Jelšah (Kulturni dom) bo v soboto, 28. decembra ob 18. uri, novoletni koncert Šmarske pihalne godbe pod vodstvom Alojza Pavlica. V župnijski cerkvi Marije Vne- bovzete bo v nedeljo, 29. decembra ob 10.15, slavnostna maša z blagoslovom obnovljenih kipov. V Laškem (Kulturni center) bo v petek, 27. decembra ob 19. uri, novoletni koncert Plesnega orkestra Žabe iz Celja z gostoma - Mio Žnidarič in Miho Alujevičem. V Zdravilišču Laško bo v nedeljo, 29. decembra ob 20. uri, novoletno rajanje s folklorno skupino iz Kompol nad Štorami. V Rogaški Slatini (Kristalna dvorana) bo v sredo, 25. decembra ob 17. uri, božični koncert Mešanega pevskega zbora Upanje iz Rogaške Slatine pod vodstvom Andreje Došler, v ponedeljek, 30. decembra ob 17. in 20. uri, pa gala novoletni koncert revijskega orkestra Akord iz Celja s solistoma, tenori- stom Marjanom Trčkom in sopranistko Dunjo Spruk. V petek, 27. decembra ob 17. uri, bo v športni dvorani II. osnovne šole koncert in ples z ansamblom Avia band. V nedeljo, 29. decembra ob 20. uri, bo v restavraciji hotela Sava prednovolet- ni ples z ansamblom Vagabundi. V Podčetrtku (hotel Atomske TopUce) bo v petek, 27. decembra ob 16. uri, prednovoletni živ-žav za mlajše in starejše otroke s skupino Lari fari. V Preboldu (kinodvorana) bo v sredo, 25. decembra ob 18. uri, božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Tekstilne tovarne Prebold in Moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Prebolda. V Slovenskih Konjicah (Kulturni dom) bo v petek, 27. decembra ob 18. uri, nastop plesnih parov plesne šole Devžej z dramskim prizorom Pajacek in punčka, otroke pa bo obiskal tudi dedek Mraz. V Šmartnem ob Paki (Kulturni dom) bo v petek, 27. decembra ob 19. uri, božično-novoletni koncert Mešanega pevskega zbora Celeia iz Celja pod vodstvom Matjaža Kača. V Zrečah (večnamenska dvorana) bo v ponedeljek, 30. decembra ob 19.30, prednovoletni narodni večer z naslovom Da se spoznamo, z obiskom dedka Mraza. Na Polzeli (Dom upokojencev) bo v ponedeljek, 30. decem- bra ob 16. uri, božični koncert Mešanega pevskega zbora Zveze društev upokojencev Celje pod vodstvom Jožice Soko. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 063/714-285 063/715-140 Pražarna in kavni butik Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in želimo obilo užitkov ob pitju naše TROPIC kave. Iz srca pa voščimo tudi prijetne božične praznike in srečno novo leto 1997. Nagrajenci alccije »Veliici lov na stotico« 1. nagrada: 3.300 pločevink piva Pivo- varne Laško prejme Aleš Knez, Turje 60, 1431 Dol pn Hrastniku. 2. nagrada: barvni TV sprejemnik Sam- sung 5085, bio vision prejme Peter Kel- ner, Zagrad 71, 3000 Celje. 3. nagrada: radijski stolp Philips FW 15 prejme Dušan Cerovšek, Podjavorškova 11,3000 Celje Majice prejmejo: Miran Leskovšek, Ce- lje; Milena Kovač, Petrovče; Lučka Belak, Celje; Martin Štravs, Nova Cerkev; Slavko Kristan, Sveti Štefan; Milan Kožamelj, Li- tija; Simon Zapušek, Štore; Franc Verdev, Šmartno v Rožni dolini; Dule Pavčnik, Celje; Slavko Kamenik, Celje; Robi Obre- za, Šmartno v Rožni dolini; Špela Koželj, Celje; Silva Trupkovič, Celje; Amalija Ar- beiter, Celje; Janez Ravnak, Celje; Slavko_ Žičkar, Celje; Mirko Hranič, Celje; Mateja Ivenčnik, Dramlje; Martin Razboršek, Vojnik; Darinka Kosec, Frankolovo; Ange- la Privšek, Šentrupert; Milena Kovač, Pe- trovče; Mateja Potočnik, Žalec; Lucija Florjane, Polzela; Gregor Jančič, Celje; Dušan Jančič, Celje; Drago Vugrinec, Vi- dem pri Ptuju; Ignac Tepeš, Laško; Uroš Drobne, Šentjur; Franc Degan, Petrovče; Marjan Fideršek, Škofja vas; Janez Ne- delj kovic. Laško; Jože Požaršek, Laško; Franc Bračko, Laško; Branko Šmon, Nova Cerkev; Drago Želj, Celje; Duška Roje, Škofja vas; Valter Guček, Celje; Duška Roje, Škofja vas; Rihard Stanič, Celje; Božena Guček, Celje; Marta Šeligo, Celje; Janez Škornik, Šentjur; Peter Posinek, Petrovče; Marijan Arbeiter, Celje; Barbara Šeligo, Celje; Jože Čanžek, Celje; Janez Ravnak, Celje; Jožica Osolnik, Celje; Jur- ka Gorišek, Žalec; Zlatko Kronovšek, Bra- slovče; Dragica Razboršek, Vojnik; Dušan Pavčnik, Celje; Gordana Possnig, Celje; Mateja Lajh, Celje; Rajko Šanca, Laško; Ivan Gostečnik, Braslovče; Justina Go- stečnik, Braslovče; Romana Gorenšek, Vojnik; Leopold Arzenšek, Gorica pri Slivnici; Miran Lojen, Celje; Frida Lojen, Celje; Slavko Žičkar, Celje; Peter Petrovič, Celje; Drago Lončar, Laško; Ines Vrabec, Laško; Nada Planinšek, Polzela; Rudi Mu- stabašič, Celje; Andrej Korber, Polzela; Urban Stopar, Celje; Matic Majcen, Celje; Branko Galuf, Celje; Jožica Osolnik, Ce- lje; Robert Kolar, Celje; Emil Lončar, Ce- lje; Matjaž Verzegnassi, Celje; Damjan Sajovic, Laško; David Guzej, Pristava; Mi- šo Primožič, Celje. RADIO CELJE OP 28,12. PO 9.1. 1997 Sobota, 28.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.30 Na današnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.30 Filmski sprehodi, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 20.00 Večerni športno-zabavni program, 22.00 Vročih 20, 24.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Nedelja, 29.12.: 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.30 Horoskop, 7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski ^ost, 12.00 Novice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in pozdravi, 20.00 SQ dance, 21.00 Pod slovensko lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Ponedeljek, 30.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.30 Na današnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Športno do- poldne (vmes ob 11.00 Novice), 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.10 Minute za zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.15 Rezervirano za reportažo, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrriljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Torek, 31.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.30 Na današnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Vi sprašujete, gostje v studiu odgovarjajo, 11.00 Novice, 11.15 Vedeževanje v živo, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Pokhčite in vprašajte, 14.00 Napovednik, 14.15 Jackpot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika, 17.30 Silvestrski program Radia Celje, 19.00 Zaključek programa in priključitev progra- mu Radia Slovenija. Sreda, 1.1: 7.15 Pričetek sporeda, 7.30 Horoskop, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Novoletno dopoldne Radia Celje, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Do- godki in odmevi (RaSlo), 16.15 Pop loto, 17.00 Kronika, 18.00 Full cool, 21.00 Glasbeni ex-press, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Četrtek, 2.1: 7.15 Pričetek sporeda, 7.30 Horoskop, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice. 13.00 Novice, 14.00 Napovednik, 4.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.15 Domače 4,17.00 Kronika, 9.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk blok - Aleš Uranjek, 21.00 V živo, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Petek, 3.1.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.30 Na današnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.00 Poročila.osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Malo mešano, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 S knjižnega trga, 14.00 Napoved- nik, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvesrila, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika, 19.15 Glasba je življenje, 20.00 Hej, mister D.J., 21.00 j DJ time, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu! Radia Slovenija. i Sobota, 4.1.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja] kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija.; tedna, 6.30 Na današnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga \ jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00 \ Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.30 Filmski sprehodi, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 ] Študentski servis, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.00! Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Do-j godki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Česritke in pozdravi,] 17.00 Kronika, 20.00 Večerni športno-zabavni program, 22.001 Vročih 20, 24.00 Zaključek programa in priključitev programu j Radia Slovenija. Nedelja, 5.1; 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.301 Horoskop, 7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, j 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski i ^ost, 12.00 Novice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10; Čestitke in pozdravi, 20.00 SQ dance, 21.00 Pod slovensko lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Ponedeljek, 6.1: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prvai jutranja kronika, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo-i dija tedna, 6.30 Na današnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga \ jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni risk, 8.00; poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, I 9.00 Napovednik, 9.30 Športno dopoldne (vmes ob 11.001 novice), 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.10 Minute za j zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 danes na i ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 i Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.15 Rezervirano za reportažo,: 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20. 00 Vrtiljak polk in; valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu i Radia Slovenija. Torek, 7.1.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja j kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodijah tedna, 6.30 Na današnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga, jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00 i Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, \ 9.00 Napovednik, 9.30 Vi sprašujete, gostje v studiu odgovar-i jajo, 11.00 Novice, 11.15 Vedeževanje v živo, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Pokhčite in vprašajte, 14.00 Napovednik,: 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvesti-: la, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos i RaSlo). 17.00 Kronika, 18.00 Slovenska estrada na Radiu Celje, \ 19.15 Radi ste jih poslušali, 21.00 da ne bi pozabih peri, 21.30; Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek programa in priključitev! programu Radia Slovenija. ] Sreda, 8.1.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja! kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija; tedna, 6.30 Na današnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga| jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni risk, 8.00 i Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes,': 9.00 Napovednik, 9.30 Radio Celje na terenu, 11.00 Novice,] 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Mah o, 14.00 Napoved-1 nik, 14.15 jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00' Obvesrila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi- (RaSlo), 16.15 Pop loto, 17.00 Kronika, 18.00 Full cool, 21.00 Glasbeni ex-press, 22.00 Zaključek programa in priključitevj programu Radia Slovenija. j Četrtek, 9.1.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja * kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.30 Na današnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga! jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni risk, 8.00 j Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes,: 9.00 Napovednik, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00j Novice, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila.i 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.15^ Domače 4, 17.00 Kronika, 19.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk: blok - Aleš Uranjek, 21.00 V živo, 22.00 Zaključek programa in^ priključitev programu Radia Slovenija ^ Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.001 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do 22. ure. i 28 ZA RAZVEDRILO NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 29 30 GLASBA NOVI TEDNIK Franci Rajgl znova v Kanadi Kanadski Slovenci so le- tos že drugič povabili med- se znanega harmonikarja iz Veternika nad Kozjem Francija Rajgla. Lani decembra, ko jim je prvič zaigral, se jim je toliko priljubil, da se je 4. decem- bra moral znova podati na enomesečno turnejo. Letos se bo napotil še med Sloven- ce v ZDA. Uradno bo nasto- pil na desetih odmevnih pri- reditvah. Dvakrat bo igral Slovenskim društvom v Montrealu, Slovenskemu društvu v Ottavi, tam bo na- stopil tudi na slovenskem konzulatu. V ZDA bo zaigral društvu Slovencev v Cleve- landu. Po povratku v Kana- do pa še Društvu Lipa park v Ontariu, v domu Lipe v Torontu, na pikniku Sloven- cev v Hameltonu, ki ga pri- reja župan in na silvestrova- nju slovenskih lovcev v lov- skem domu Alliaton. Ta 32-letni harmonikar, ki je bil tudi zmagovalec Zlate harmonike, našim rojakom preko luže prinaša vehk kos domovine. Predstavi jim na- mreč skladbe, ki se jih mno- gi še spomnijo. Letos se bo rojakom predstavil še s ka- seto, ki jo je spomladi po- snel z vokalnim kvintetom Veseljaki in z zgibanko v slovenščini in angleščini, kjer predstavlja sebe in kraj, od koder prihaja. Franci Rajgl bo s svojim nastopom zagotovo ugajal rojakom. Prav gotovo ga bo njemu svojstveno igranje in nastop še kdaj popeljal med rojake onkraj velike luže. S svojim nastopom bo v naj- lepši luči pokazal igranje na frajtonarico in Kozjansko. Domov se bo vrnil 4. januarja. M. BRECL Sem takšen, ker sem živ! Faraoni, najstarejši pri- morski pop bend, so izdali novo kaseto in zgoščenko z naslovom Sem takšen, ker sem živ! Nekaj besed o tem nam je povedal Nelfi Depangher: »Pravijo, da Miklavž pridnim otrokom oz. pridnim ose- bam vedno prinese nagrado in božiček prav tako. Farao- nom sta letos oba prinesla nov projekt - kaseto in CD, ki sta že v trgovinah kaset in plošč.« Naslov kasete in CD je Sem takšen, ker sem živ. To pa je tudi naslov pesmi, ki je Farao- nom oz. pevcu Slavku Ivanči- ču letos prinesla nagrado za najboljšo interpretacij p na Melodijah morja in sonca. Ali ste Faraoni zato izbrali to skladbo za naslovno? Kaseta ali CD se navadno naslovi s skladbo, ki je že znana. Te skladbe pa se razen na kompilaciji Melodij morja in sonca ni dalo kupiti, in zato smo se odločili za naslov Sem takšen, ker sem živ. Na kaseti in zgoščenki je še sedem ču- dovitih pesmi. Faraoni smo zelo zadovoljni in še posebej pesem Jaz te nimam rad že dobro seda v ušesa poslušal- cev. Ima naslov pesmi Jaz te nimam rad kakšen poseben pomen? Nismo si ga sami izmislih. Tekst je napisal Drago Mislej- Mef, ki je rekel, da vsi ljudje prepevajo o tem, kako te jaz ljubim, kako te imam rad, in zato je napisal Jaz te nimam rad. Je pa treba dobro poslu- šati tekst. Ta pesem je hkrati tudi nadaljevanje skladbe Sem takšen, ker sem živ, le da je nekoliko hitrejša in bolj op- timistična. SIMONA BRGLEZ GLASBA JE ŽIVLJENJE Hit leta še malo in napočilo bo no- vo leto 1997. Pravijo, da bo srečno, da so vse zvezde in planeti in podzvezde in podznaki v sila ugodnem po- ložaju in upajmo, da bomo tudi vsi mi v kohkor toliko ugodnem položaju, saj smo neugodnih položajev že do grla siti. Ustvarjalci oddaje Glasba je življenje smo se uspeh priti- hotaphi med visoko leteče gospe in gospode in jih celo spraviti v zadrego z vpraša- njem, kaj bo po njihovem hit leta 97'. Odgovore boste shšali v no- voletni oddaji, morda vam jih posredujemo le nekaj za po- kušino. Minister za zunanje zadeve dr. Davorin Kračun: »Odvisno, kdo bo zmagal na volitvah; če bo desna koalicija, bodo najbrž prepevaU Kaj nam pa morejo...« Dr. Janez Drnovšek: »Mla- dega fanta pesem Želja po mandatarstvu.« Minister za obrambo Jelko Kacin: »Politični hit bo zago- tovo NATO.« Pa srečno v letu 97'! Simona H2O Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Vsem strankam in poslovnim partnerjem : SKB banke PE Celje, Agencije Celje, Ekspoziture Žalec, Agencije Mozirje ter ostalim občanom želimo, da bi v leto 1997 vstopili polni novih moči, veselja in načrtov. Zahvaljujemo se vam za '. izkazano zaupanje v letošnjem letu ter vas vabimo, da z nami tako dobro sodelujete tudi v prihajajočem letu 1997. Obenem vabimo vse, ki bi želeli pridobiti informacije o pogojih poslovanja z banko, da se oglasijo v poslovalnicah SKB banke. Vsem skupaj Srečno in uspešno 1997 PE Celje Agencija Celje Vrunčeva 2a Gubčeva 1 Tel.: 063/442-151 Tel.: 063/481-530 Ekspozitura Žalec Agencija Mozirje Savinjska C. 12 Na trgu 19 Tel.: 063/715-112 Tel.: 063/831-074 SKB BANKA D.D. NOVI TEDNIK GLASBA 31 GLASBENI EX-PRESS 1996 JANUAR Le dober mesec pred izidom albuma »Taran- tula« se je dokončno razšel znani britanski kvartet RIDE. Ob deseti obletnici smrti irskega ročk heroja Phila Lynotta je izšla kompilacijska plošča z nekaterimi največjimi uspešnicami njegove skupine THIN LIZZY. Star komaj 28 let je umrl Darren Robinson, član raperskih mega-zvezdnikov THE PAT BOYS. Slovenski Jean Michele Jarre, MIHA KRALJ, je na CD formatu ponovno izdal petnajst let stare posnetke z vinilnega LP »Andromeda«. Angleški superzvezdniki GASIŠ so objavili že četrti single »Don't Look Back In Anger« s svojega drugega LP »Morning Glory«. Najpopularnejši švedski duo ROXETTE je predstavil videospot za drugi single »June Af- ternoon« z albuma »Don't Bore Us...« V ljubljanskem klubu K4 je v torek, 23.1., zasavska knap&roU skupina ORLEK promovi- rala svojo tretjo kaseto in drugo zgoščenko »Adijo knapi«. GEORGE MICHAEL se je z novim singlom »Jesus To A Child« po dolgem času spet vrnil v vrhove svetovnih glasbenih lestvic. Založba American Records je konec januarja objavila zadnjo ploščo kanadskih industrialcev SKINNV PUPPY »Process«. V ljubljanski diskoteki Dakota se je v petek, 26. januarja, končno zgodil pravi RAVE PARTV s profesionalnimi DJ iz Italije. JOHN LVDON, alias Johhny Rotten, nekdanji frontman legendarnih punkerjev SEX PIS- TOLS, je 31. januarja dopolnil 40 let. Uspešnica meseca v Veliki Britaniji je bila »Earth Song« MICHAELA JACKSONA (na sli- ki), v ZDA pa »One Sweet Day< MARIAH CAREY. FEBRUAR v soboto, 2.2., so v Gallusovi dvorani Can- karjevega doma godU priznani kubanski latino jazzerji ELIO REVE V SU CHARAGON. Slab mesec pred izidom prve tlačenke »Fade« je žalske trash metalce INTERCEPTOR zapu- stil basist. V ponedeljek, 5. februarja, je izšla dolgo pričakovana plošča »Murder Ballads« avstral- skega darkerja NICKA CAVEA. V okviru koncertne agencije ŠKUC-ROPOT je 5. februarja v Dakoti nastopil glasbeni čarovnik Jim Thirlwell - FOETUS, dan kasneje pa je v veliki dvorani Hale Tivoli svojo najnovejšo ploščo »Outside« predstavljal DAVID BOVVIE. V Los Angelesu so podeljevali ameriške glas- bene nagrade - American Music Awards. V soboto, 10. februarja, se je zgodil slovenski izbor popevke, ki nas je zastopala na letošnjem Eurosongu na Norveškem - zmagala je REGINA s popevko »Dan najlepših sanj«. 44-letni PHIL COLLINS je prvič po dveh letih spet nastopal v živo. SPIRITUAL PVROTECHNICS so 14. februar- ja nastopili v ljubljanskem klubu K4 kot pred- skupina legendarnih punkerjev U.K. Subs. 28. februarja so v dvorani Shrine Auditorium v Los Angelesu podeljevali prestižne ameriške glasbene nagrade GRAMMV, dober teden dni prej pa je bila v Londonu podelitev BRIT AWARDS. Prvič po desetih letih in prvič po izdaji CD »Noč« je legendarna ročk skupina BULDOŽER nastopila v Ljubljani. Razšli so se ameriški progresivni rapperji ARRESTED DEVELOPMENT, slovo z glasbene scene pa so najavili tudi britanski najstniški idoli TAKE THAT. Sredi ameriške turneje je basist Geezer But- ler (ex- Black Sabbath) zapustil spet popular- nega metalca OZZYA OSBOURNEA. Umetnik, ki smo ga včasih poznali pod ime- nom PRINCE, se je poročil s svojo dolgoletno prijateljico Mayte Garcia. Soul-disco zvezda DIANA ROSS in supermo- del RU PAUL sta skupaj posnela priredbo mega uspešnice »I Will Survive«. V ljubljanskem klubu Central je bila predsta- vitev zgoščenke in kasete »Na vrhu nebotični- ka« avtorja JURETA ROBEŽNIKA. Znani škotski hip-hop instrumentalist HOWIE B je 26. februarja pri diskografskem gigantu Polydor objavil svoj prvenec, LP »Mu- sic For Babies«. Na velikem finalu 46. italijanske popevkar- ske prireditve SAN REMO '96 sta s pesmijo »Vorrei Incontrarti Fra Cenfanni« premočno zmagala RON in TOSCA. V ponedeljek, 26. februarja, je izšel šesti album »Roots« trash metalcev SEPULTURA. lAN ASTBURV, pevec lani razpadlih The CULT, je ustanovil novo skupino Holy Barba- rians. V celjskem BAR FLVU se je z nastopi skupin Uncle Jack, Zeus, Horse Control, Rožletove sanje, Power Blues, Mississippi Queen in Kladi- vo, konj in voda, zaključil tridnevni ročk festi- val. Hit meseca februarja v Angliji je bila skladba »Spaceman« skupine BABVLON ZOO, v ZDA pa so prvo mesto zavzeli alternativci SMASHING PUMPKINS s pesmijo »Bulltet With Butterfly Wings«. MAREC ' V petek, 1. marca, je v velenjskem klubu MAX s skupino Peacemakers nastopil MAG- NIFICO, dan kasneje, v soboto, pa so v Bar- Flyu koncertirali AVTOMOBILI. STING je 4. marca izdal svoj sedmi studijski album »Mercury's Falling«. 7. marca, je v Zabavišču Tarantela v Sloven- skih Konjicah nastopila eksperimentalna glas- bena skupina VERONICA. Po več kot dvajsetih letih je Brian Wilson spet zaigral skupaj s preostalimi člani legen- darnih »surferjev« THE BEACH BOYS. Po skoraj triletnem diskografskem molku so se na sceno s ploščo »Evil Empire« spet vrnili ameriški rap metalci RAGE AGAINST THE MACHINE. Diskografski velikan WEA je z zadnjega al- buma »One Hot Minute« californijskih funk metalcev RED HOT CHILIPEPPERS na svetov- ni glasbeni trg lansiral že tretji single »Aeropla- ne«. Znano zbirališče »drugačnih kulturnih de- lavcev«, opuščena vojašnica Metelkova v Ljub- ljani, je dobila vodo in elektriko. Kanadska pevka CELINE DION je pri disko- grafskemu velikanu Sony objavila svoj osmi studijski album »Falling Into You«. Po petih letih skupnega nastopanja in treh albumih se je razšel trio SUGAR. Najuspešnejša slovenska dance skupina 4FUN se je razcepila na dva dela. Hit meseca marca v Angliji je bila pesmica »How Deep Is Your Love« razpadlih TAKE THAT (na sliki), na oni strani Atlantika pa je rovaril rapper 2PAC s »California Love«. 15. marca je v celjskem klubu BarFly nastopil veteran slovenske glasbene scene ALEK- SANDER MEŽEK. V sredo, 20. marca, je v Cankarjevem domu igrala ameriška country-grunge zasedba The Walkabouts. Tri dni kasneje pa je Hala Ti voh gostila ameriške megazvezdnike GREEN DAY. Škotske rockerje THERAPY? je zapustil bob- nar Fyfe Ewing. Mariborska plesno-pevska skupina POVVER DANCERS je objavila maxi-single »Have Fun Or Die«. Na svetovno glasbeno sceno so se spet vrnih SEX PISTOLS. Islandska odštekanka BJORK je objavila če- trti single »Hyperballad« z njenega več kot uspešnega drugega samostojnega LP »Post«. ^ APRIL Heroj ameriškega delavskega ročka BRUCE SPRINGSTEEN je posnel na pol akustičen in žaloben album »The Ghost Of Tom Joad«. Irski alter-poperji THE CRANBERRIES so objavili svoj tretji album »To The Faithful De- parted«. Slovenski smučarski zvezdnik Jure Košir skupaj s prijatelji pod imenom PASJI KARTEL objavil zgoščenko »Pasjansa«. POP DESIGN so pri založbi ZKP RTVS obja- vili kaseto in kompaktno ploščo »Volk samo- tar«. V soboto, 6. aprila, so v celjskem klubu Kljub nastopili rakeški funk metalci SKYTOWER. Rob Echeverria, mojster metalskih kitarskih rifov, je zapustil skupino Helmet in se pridružil brooklynskim razgrajačem BIOHAZARD. Popularno manchestersko skupino THE STONE ROSES je zapustil kitarist in avtor večine uspešnic John Squire. Rafael Zupanc-RAF je pri velenjski založbi Dynamic objavil svoj prvi samostojni album »Poglej me v oči«. Ob izidu svoje četrte tlačenke »Poglej v svet«, so velenjski rockerji ŠANK ROČK v ljubljan- skem Irish pubu pripravili promocijo, na kateri so v »unplugged« maniri predstavili skladbe, ki so jih lani poleti posneh v Ameriki. Znani britanski heavy-metald ALMIGHTY so se tik pred začetkom britanske turneje razšU. Štajerski aUer-rockerji SLEAZY SNAILS so se po petih letih skupnega dela končno le dokopa- li do svojega prvega nosilca zvoka. Pri založbi Conan je izšla prva kompaktna plošča »Na cesti« celjske skupine KLADIVO KONJ IN VODA. Prvo mesto angleške lestvice single plošč so s kreacijo »Firestarter« zasedli THE PRODIGY, v Ameriki pa se je ta mesec največkrat zavrtela pesem »Ironic« Kanadčanke ALANIS MORISSETTE MAJ Iz lani nastale britanske super skupine BLACK GRAPE je odšel plesalec in pevec Bez. , Star komaj 35 let je za posledicami možgan- ske krvavitve umrl Jeffrey Lee Pierce (THE GUN CLUB). Po dvajsetih letih skupnega dela se je razšla legendarna angleška dark pop zasedba SIU- XIE&THE BANSHEES. Britanski soft-metalci DEF LEPPARD so 13. maja objavili svoj 7. studijski album »Slang«. Novomeška skupina DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV je kot prva v Sloveniji objavila t.i. CD plus. Po dolgem času se je na koncertne odre spet vrnila TINATURNER. Po več kot petih letih skupnega dela se je razšel najuspešnejši par nizozemske tehno pop scene 2 UNLIMITED. Konec aprila je v Tokiu umrl svetovno znani studijski basist BERNARD EDVVARDS (ex- Chic). Škofjeloški mačo JAN PLESTENJAK je obja- vil svojo tretjo kompaktno ploščo »Pogrešal te bom«. 14. maja je bilo mogoče v velenjskem MAXU poplesavati ob ritmih svetovno znane avstrij- ske soul atrakcije COUNT BASIC. Izšel je novi album »Dove c'e Musica« itali- janskega superzvezdnika EROSA RAMAZ- ZOTTIJA. V soboto, 18. maja, je bila v norveški prestol- nici Oslo zaključna prireditev za izbor evrop- ske popevke leta EUROSONG '96- zmagala je QUINN EIMNIAR s popevko »The Voice«. V Velenju so na tradicionalnih 6. dnevih mladih in kulture na Velenjskem gradu nasto- pile skupine Uncle Jack, Pure Cat, Alkoholica, Mandragora, Scuffy Dogs, Diky B. Hardy, Pridi- garji, Skytower in Not the same. Igralska diva in pop zvezdnica CHER je 20. maja dopolnila 50. let. GEORGE MICHAEL je s svojim novim albu- mom »Older« podrl vse prodajne rekorde. V Veliki Britanji je ta 33-letni pevec v tednu dni prodal več kot pol milijona plošč. Kanadska rockerica ALANIS MORRISSETTE je v Ameriki prodala 8 milijonti izvod svojega debitantskega albuma »Jagged Little Pili«. Izšel je dolgo pričakovani album »Load« najpopularnejših butnglavcev METALLICA. Sandra Zupanc-SENDI je pri založbi Manda- rina objavila že svojo četrto kaseto in drugo kompaktno ploščo »Zase me vzemi«. Najbolj dejaven ljubljanski klub K4 je sezono 1995/96 zaključil s koncertom kultne sloven- ske zasedbe MILADOJKA YOUNEED. Na vrh ameriške lestvice se je spet zavihtela MARIAH CAREY (na sliki) s skladbo »Always Be My Baby«, v Angliji pa so ta mesec prisegali na simfo-trance popevko »Children« ROBERTA MILESA. JUNIJ Heroji angleškega alter popa THE CURE so obelodanih svoj 13. album »Wild Mood Swing«. Najbolj znana evropska heavy-metal revija Kerrang je praznovala 15. obletnico izhajanja. Glasbena mladina Slovenije je med 8. in 15. junijem že dvanajstič po vrsti organizira- la mednarodni glasbeni festival »Druga god- ba«. V BarFlyu je v petek, 14. junija, nastopila kubanska zasedba SIERRA MAESTRA. Legendarni angleški blues kitarist PETER GREEN (Fleetwood Mac) se je po petindvajse- tih letih spet vrnil na koncertne odre. V okviru letošnje Druge godbe so v ljubljan- ski diskoteki Dakota nastopili britansko-indij- ski hip-hoperji FUN-DA-MENTAL. Med 27. in 29. junijem se je v ljubljanskih Križankah odvijal letošnji 37. mednarodni jazz festival. Razšla se je avstralsko-novozelands^a skupi- na CROWDED HOUSE. Po enoletnem diskografskem premoru so se na sceno s singlom »Trash« in tretjim albumom spet vrnili SUEDE. Med koncertom v japonskem mestu Yokoha- ma je umrl vplivni blues kitarist JOHNNY »GUITAR«WATSON. V soboto, 15. junija, je v 78. letu življenja ta svet zapustila legendarna jazz pevka ELA FITZGERALD. Založba Helidon je ponovno ponatisnila le- gendarni prvi album »Pljuni istini u oči« najsta- rejše še delujoče slovenske ročk skupine BUL- DOŽER. V okviru prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu, se je v času med 22. in 24. junijem zgodil mini festival »JAZZ NA ULICI«. V orga- nizaciji Pop teatra je bilo mogoče na vrtu gostilne Ojstrica spremljati nekaj naših najza- nimivejših in najbolj dejavnih jazz glasbeni- kov. V soboto, 22. junija, so se legandarni britan- ski poskočneži MADNESS dokončno poslovih z glasbene scene. Na dvodnevnem ročk festivalu, ki se je zgodil 28. in 29. junija v Hotiču pri Litiji, je nastopilo kar 40 skupin iz Slovenije in tujine. Uspešnica meseca je bila na obeh straneh velike luže priredba 20 let stare »Killing Me Softly« hip-hop tria THE FUGEES. (se nadaljuje) STANE ŠPEGEL 32 NOVI TEDNIK NOČNE CVETKE •V pekarni Šket sta se v sredo, 18. decembra ob dveh zjutraj mudila dva lačna. Pa ne kruha, ampak prepira. Stvar pa je postala tako vroča, da je Benjamin K. s pestmi obdelal Petra J. •Prejšnji četrtek dopoldne so šli policisti intervenirat na Hribarjevo ulico v Celju. Tam sta bila dva, ki sta si že dolgo v neprijetnem »sorodstvu« Zara- di starih računov je Robert A. pretepel Darka N. • Istega dne popoldne je Da- nilo S. na Opekarniški ulici namlatil Srečka K., ob približ- no istem času pa je Stanko K. na Trubarjevi ulici obdeloval Roberta A., ki pa jo je s kraja pretepa ucvrl še pred priho- dom patrulje. •Na Dobrni sta se v petek popoldne neprijazno gledala brat in sestra. Brat Adolf Z. je bil tako zelo jezen na svojo sestro Dragico, da ji je to nazor- no pokazal s par klofutami. Tako kot Jovo K., ki je v nočnih uricah pretepel svojo ženo. • V soboto, malo pred sedmo zjutraj, je bilo vroče v in pred lokalom Evergreen. Tam so razgrajali vročekrvneži Marjan K., Robert K., Aleš K. in Vladi- mir J. Ko jih je tamkajšnje re- darsko osebje poskušalo ohla- diti, se je pred lokalom vnel množični pretep. • V soboto opoldne je Dušan V. maltretiral in obdeloval svojo izvenzakonsko družico Jeleno, v popoldanskem času pa se je ponovno odvijala družinska idi- lika v Bovšah, kjer je Martin B. zmerjal svojega roditelja. M.A. Poštni ropar prijet Kriminalisti z Urada kri- minalistične službe in poli- cisti PP Celje so uspešno ra- ziskali še eno odmevno kaz- nivo dejanje, ko so izsledili in prijeli osebo, ki je osum- ljena ropa v prostorih Pošte na Dobrni. V Pošto na Dobrni je 16. decembra vstopil moški, ki je bil zamaskiran z volneno ka- po, na kateri sta bili izrezani odprtini za oči. V roki je držal puško Mauser 7,9 mm in se postavil pred pult, ki ločuje stranke in tamkajšnje usluž- bence. S puškino cevjo je uda- ril po steklu nad pultom ter puškino cev nameril v usluž- benko, od katere je zahteval denar. V vrečko, ki jo je imel pri sebi, mu je ženska naložila bankovce, ropar pa jo je potem urno ucvrl proti izhodu. Pred izhodnimi vrati pa je bil nero- den, saj mu je na tla padel večji del plena. Denarja v zmedenosti ni niti poskušal pobrati, tekel je dalje proti izhodu. V predprostoru je odvrgel volneno maskirno pokrivalo, pred objektom pa še puško. Potem se je pognal v beg proti Hudičevemu grabnu in dalje čez travnik proti vili Ružička. Med begom se je za- pletel med žice na brajdi ter si pri tem poškodoval spodnjo ustnico. Ustavil se je na me- stu, kjer si je predhodno pri- pravil oblačila, se preoblekel, prejšnja oblačila pa skril. Pot je nadaljeval do Vojnika, od koder se je proti Slovenski Bi- strici peljal z avtobusom, sku- paj z ostalimi potniki. Prve informacije, ki so jih imeli delavci UNZ Celje na vo- ljo, so bile precej skope, v nadaljevanju iskanja pa se je krog osumljencev hitro ožil. Dva dni po ropu so v stanova- nju v Slovenski Bistrici prijeli pravega osumljenca, devet- najstletnega B.Z. Med 48-ur- nim pridržanjem so policisti in kriminalisti našli material- ne dokaze, ki so sum o pra- vem storilcu le še dodatno podkrepili. Na srečo se je roparsko de- janje končalo brez hujših po- sledic. Osumljeni B.Z. je imel puško z nabojem v cevi in pripravljeno za strel. Ukrepa- nje poštnih delavk in sistem varovanja pa so osumljenca toliko zmedli, da se je spustil v beg in ni dejanja izpeljal tako, kot si ga je za primer sile zamislil. Ko je ob vstopu v pošto s cevjo močno udaril po steklu, se le-to ni zlomilo, prav to pa ga je toliko prese- netilo in zmedlo, da je zbežal, še preden mu je delavka izro- čila ves denar. Odnesti mu je uspelo le dobrih 15 tisoč to- larjev, ostali denar pa je ostal v poštnih prostorih. MMIM MARJELA AGREŽ PROMETNE NEZGODE Nesreča v Piresici Na magistralni cesti Arja vas-Velenje v kraju Velika Pirešica se je v četrtek, 19. decembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala. Vladimir P. (40) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Velenja proti Celju. Ko je v Pirešici pripeljal v desni ne- pregledni ovinek, ga je pričelo zanašati, zapeljal je na levi vozni pas, kjer je trčil v nas- proti vozeči osebni avtomobil. ki ga je vozila 30-letna Jožica G. iz Velenja. Takoj za tem je v vozilo Jožice G. trčil še osebni avto, ki ga je vozil 36-letni Danijel K. iz Galicije. V nesreči se je hudo telesno poškodova- la sopotnica v vozilu Jožice G., osemletna D.G. Smrt V Šentjurju Na magistralni cesti zunaj naselja Šentjur se je v petek, 20. decembra ob 20.25 uri, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba umrla. Edvard S. (42) iz Straške Gorce pri Šentjurju je vozil avtobus iz smeri Vrbnega proti Stopčam. Ko je v koloni vozil peljal po ravnem in neosvetlje- nem delu ceste, ni opazil peš- ca, 44-letnega Franca D. iz Ro- gaške Slatine, ki je hodil po desnem robu vozišča v smeri vožnje avtobusa. Pešca, ki je bil je na mestu mrtev, je zadel s sprednjim desnim delom vo- zila- X, A M.A. MINI KRIMIČI Roparja v Soncicu V prodajalno Sonček ob Ljubljanski cesti v Celju sta v sredo, 18. decembra nekaj pred 22. uro, vstopila dva neznana maskirana mlajša moška. Eden od njiju je v blagajničarko nameril pišto- lo in zahteval, da mu izroči denar, drugi, ki je prav tako držal v roki pištolo, pa je stopil za prodajne police in tam grozil eni izmed strank ter jo zaradi neposlušnosti udaril. Ko je ropar pri blagajni vzel iz predala okoli 60 tisoč tolar- jev, sta oba trgovino zapustila in zbežala v noč, v smeri bhž- nje tehniške srednje šole. Pred trgovino je eden od roparjev izgubil kapo, s katero je bil pokrit. Policisti in kriminalisti išče- jo okoh 18 let starega moške- ga, visokega okoli 175 cm, vit- ke postave, ki je bil oblečen v temno jakno iz blaga in temne hlače. Drugi ropar je star okoli 20 let, visok okoli 175 cm, je srednje postave, oblečen pa je bil prav tako v temno jakno in temne hlače. Temu so izpod nogavice, ki jo je imel navleče- no čez glavo, štrleli svetli, rah- lo valoviti lasje. Vlomilec v Polju v noči na 19. december je neznani storilec vlomil v pro- store trgovine Polje v Podče- trtku. V notranjosti je pregle- dal in razmetal blagajniško dokumentacijo, iz blagajniš- kega puha pobral nekaj de- narja, s pohc pa ukradel tri avtoradijske sprejemnike, vi- deorekorder, električni briv- nik in prenosni telefonski aparat. Lastnika Vilija G. je oškodoval za približno 150 ti- soč tolarjev. Tat V Dolini v noči na četrtek je bilo vlomljeno v trgovino Dolina v Šmartnem ob Paki. Iz dveh registrskih blagajn je ukradel nekaj drobiža ter se lotil stoje- če blagajne, ki pa je ni uspel »premagati«. Odnesel pa je več steklenic različnih žganih pijač ter s tem trgovsko pod- jetje Dolina iz Velenja oško- doval za približno 70 tisoč tolarjev. Pobral zlatnino v četrtek je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Konov- ski cesti v Velenju. V stanova- nju, ki ga je preiskal, je ukra- del več predmetov iz svetleče rumene kovine ter lastnika Alojza N. oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev. Zgrabil za nož I v petek, 20. decembra po- poldne, sta se v lokalu Pingy na Polzeli sprla Branko K. (38) iz Ločice pri Polzeh in Alojz S. (36) s Polzele. Vroč in napet dialog sta nadaljeva- la pred lokalom, med preriva- njem pa je Alojz S. iz žepa izvlekel nož in z njim Branka K. porezal po vratu in ušesu. Branko K. je utrpel hude tele- sne poškodbe, zoper Alojza P. pa so policisti napisali kazen- sko ovadbo. Zmikavt V govorilnici Minuli petek ob 23. uri se je v telefonski govorilnici v nase- lju Ložnica pri Žalcu mudil tat, ki je tam demontiral Iskrin telefonski aparat na kartico. Z dejanjem je Telekom Slovenije oškodovan za približno 180 tisoč tolarjev. Prijet vlomilec v petek, 20. decembra po- noči, je bilo vlomljeno v trgo- vino Voglajna na Teharski ce- sti v Celju. V plastično vrečko je že začel metati cigarete, ko so ga zalotili policisti, saj se je ob vlomu oglasila signalno- varnostna naprava. Ugotovili so, da je bil vlomilec 24-letni Zlatko F. iz Vojnika. Odnesel AV-tehniko v noči na 21. december je neznani storilec vlomil v pro- store trgovine Vegro na Sta- rem trgu v Slovenskih Konji- cah, in jo temeljito prečesal. Naložil si je več avtoradijskih sprejemnikov, hi-fi kompo- nent in drugih audiovizuelnih naprav. Z dejanjem je podjetji Vegro iz Slovenskih Konjic in Bofeks iz Ljubljane oškodoval za približno 4 in pol milijone tolarjev. | Sposojeni kombi v noči na nedeljo je Branko B. iz Celja ugotovil, da mu je nekdo odpeljal neregistrirano kombinirano vozilo znamke Toyota, ki je bilo parkirano na Ulici bratov Vošnjakov v Celju. Policisti, ki so se lotili iskanja vozila oziroma tatu, so kar hitro izsledili izginulo toyoto, ki je stala blizu diskoteke Pete- hnček v Gorici pri Šmartnem. Ugotovili so tudi, da sta si vo- zilo »sposodila« mlada Celja- na, 18-letni Boštjan T. in mla- doletni M.J. M.A. ■ .H»ViH^»LMi:il I INTERVJU | Q Piše: MARJELA AGREŽ Ji/led truplom in telesom Janko Goršek je eden izmed enajstih specialistov za krvne delikte v Sloveniji - O delu, ki ga že dolga leta opravlja, nam je imel res kaj povedati Po rodu Savinjčan in zdaj ie lep čas Celjan, je Janko joršek -vsi ga kličejo Jani - ie celo desetletje kriminalist / oddelku za operativo v Ura- iu kriminalistične službe Jprave za notranje zadeve i;elje. Prav toliko časa je član skupine za krvne delikte. Jkvarja se torej z raziskova- ijem najhujših kaznivih de- anj, umorov in poskusov jmorov. Pravi, da ima to delo rad in lam odgovoril na vrsto vpra- ;anj, ki bi mu jih najbrž posta- nli tudi naši bralci, če bi se, ako kot smo se mi, srečali in )ogovarjali z njim. Med truplom in telesom je )ilo življenje, ta najvišja in lajsvetejša vrednota človeš- va. Če je bilo to življenje na ;ilo prekinjeno, je bil vmes imor, je bilo morilsko orodje, n je bil morilec. Delo krimina- ista je, da najde hudodelca, )ri tem pa mora brskati po življenju žrtve, življenju hu- lodelca in oseb, ki so bile jovezane z življenjem, ki ga li več. Delo, ki bi ga marsikdo oz- lačil kot »umazano«, se je za lašega sogovornika nekoč in lekje začelo. To pa je bilo 3rvo vprašanje, ki smo mu ga Dostavili. »Veselje do dela v policiji me e ob končani osemletki usme- ilo na srednjo kadetsko šolo v Tacnu, od tam pa sem nadalje- val študij na Višji šoli za notra- ije zadeve v Ljubljani. Potem ;em se leta 1986 kot krimina- ist zaposlil v oddelku za zati- anje kriminalitete UNZ Celje, (ot operativec sem v skupini :a krvne delikte od začetka pa lo danes, torej polnih deset et. In v teh desetih letih no- )en od težjih umorov, ki so se :godili na našem območju, ni lel mimo mene.« Bi lahko prav na kratko ipisali skupino, v kateri de- ate? Skupina deluje v okviru od- lelka za operativo urada kri- ninalistične službe in šteje tiri člane. Štirje smo, ki pokri- 'amo problematiko krvnih de- iktov na območju UNZ Celje, ieveda pa se, če je to potreb- 10, vključujemo tudi v razi- kovanje ostalih težjih prime- ov Pri najtežjih zadevah pa ni prevzamemo delo, ki ga, ib pomoči ostalih strokovnja- :ov, vodimo in izpeljemo od ;ačetka do konca. Torej niste zraven zgolj ta- krat, ko se zgodi umor. Bilo bi nam precej dolgčas, e bi delali le takrat, ko se ;godi umor, ko bi prijeli mo- ilca in ga s kazensko ovadbo »redali preiskoval-nemu odniku. Skupina za krvne de- ikte je usposobljena tudi za obravnavanje spolnih deliktov ipr. posilstev, smo zraven pri igledih krajev požarov, poži- lov, delovnih nezgod, havarij, kriminalističnega vidika se ikvarjamo z ekološko proble- natiko, zraven smo pri vseh ežjih dogodkih na železnici. pri letalskih nesrečah, obrav- navamo pa tudi samomore, detomore itd. Kot operativec v skupini za krvne delikte sem prisoten tudi pri obdukcijah. Približno pol leta sem dokaj intenzivno delal na problema- tiki ekologije, intenzivno zbi- ral obvestila in si na posamez- nih primerih nabiral izkušnje, ob tem pa prebiral in študiral strokovno literaturo, od kemi- je, biologije do toksikologije in literature, ki to problemati- ko obravnava s pravnega ozi- roma zakonodajnega vidika. Mnoga dodatna znanja so torej pri vašem delu zelo do- brodošla... Ne le dobrodošla, ampak nujna. Z vsakim primerom, ki ga obravnavaš, se srečuješ s specifičnim področjem, z za- konodajo in predpisi s tega področja, s strokovnim izrazi ipd. Ko greš v rov po rudarski nesreči, ko pride do železniš- ke nesreče, delovne nezgode pri stroju v neki tovarni - ved- no moraš priti na kraj dogod- ka s primernim znanjem, da se lahko lotiš raziskovanja, is- kanja vzroka nesreče, povzro- čitelja oziroma osumljenca. Ljudje, s katerimi imaš na kra- ju dogodka opravka, od tebe kot preiskovalca pričakujejo neko mero strokovnega zna- nja. Torej se moraš usposab- ljati od primera do primera posebej. Seveda pa se kot kri- minalisti, specialisti za krvne delikte, občasno dodatno us- posabljamo na raznih special- nih tečajih in seminarjih. Ko sodeluješ pri obdukcijah, po- trebuješ določena znanja iz medicine, zlasti anatomije, ob vsem tem pa so za kriminali- sta pomembne tudi njegove psihofizične lastnosti, kondi- cija. Če ne preneseš pogleda na kri, se s krvnimi delikti pač ne moreš ukvarjati. Spreminja se tehnologija pri raziskovanju krvnih in spol- nih dehktov, na primer pri is- kanju in zavarovanju sledov. Sledovi so zelo pomembni in so v kasnejši fazi, kot priloga h kazenski ovadbi, lahko tudi pomemben materialni dokaz. Vedeti moraš kakšna oziroma katera sled je bistvenega po- mena pri neki zadevi, kako te sledi zavarovati, kaj lahko pri- čakuješ od teh analiz, ki jih bodo opravili strokovnjaki v laboratorijih Centra za krimi- nalistično-tehnične preiskave. Ko sva že pri sledovih in materialnih dokazih: se že tudi pri nas uveljavlja anali- za krvi z določevanjem fak- torja DNA? Tudi glede teh superanaliz smo pri nas na tekočem. Ta analiza bo postala prevladujo- ča, saj gre, podobno kot pri prstnem odtisu, za 99,9 odsto- ten dokaz o krivdi oziroma nekrivdi osebe, ki je v kazen- skem postopku. Pravijo, da imajo nekateri kriminalisti nek poseben dar, tako imenovan šesti čut za zaznavanje storilca. Je takšen čut pri vašem delu zaželen ali pa je morda kdaj tudi moteč, zavajajoč? Šesti čut je pri našem delu dobrodošel, te pa lahko tudi zelo zavede. To mora pač vsak sam zase vedeti, koliko ima to sposobnost razvito, in šele dolgoletna praksa to oceno lahko potrdi aU ovrže. Ni na- mreč dovolj, da je nekdo kot osumljenec prijet. Biti mora tudi obsojen na sodišču, sod- ba pa pravnomočna. Šele ta- krat lahko kot kriminalist ana- liziraš, koUko je tvoj čut v preiskavi igral pozitivno vlo- go. Na kaj najprej pomislite, kaj storite, ko vas, denimo ponoči, ko spite v domači postelji, pokličejo in povedo, da se je zgodil umor? Ko dvignem slušalko, do- bim prve informacije o dogod- ku: kje, kdaj, kako in podob- no. In potem začnem nemu- doma sam pri sebi pripravljati načrt dela. Še preden pride komisija na kraj dogodka, dam določene usmeritve za delo. Ko pa tudi sam pridem na kraj zločina, najprej poskr- bim, da policisti ustrezno za- varujejo to območje, obenem pa moram vedeti, česa se naj- prej lotiti in kaj lahko še kak dan počaka. Skratka, na kraj umora ali poskusa umora mo- ram priti dobro pripravljen. Kako ti krvavi prizori vpli- vajo na vašo osebnost, dušo, podzavest, družinsko življe- nje? Glavno pravilo pri mojem delu je, da službenih proble- mov ne nosim domov, da z njimi ne obremenjujem žene in otrok. Seveda pa dogodkov s terena ne moreš izklopiti v hipu, in tako se po prihodu domov spravim v svoj kotiček in še nekaj časa zadevo sam v miru premlevam: se sprašu- jem, ali sem naredil vse, kar je bilo potrebno, če se nisem morda v čem zmotil itd. Ko sem doma, me najbolje spro- stita otroka, desetletna hčerka Manja in štiriletni sin Luka. Uživam, kadar se pogovarjam ali igram z njima, ko gremo z mamico Matejo na družinske sprehode, izlete. Prava terapi- ja pa je zame ribolov, naravo imam sploh zelo rad. Jutra, kje ob vodi, s palico v roki, pa so sploh najlepša, najbolj sproščujoča. Seveda pa še zdaleč ne mo- rem reči, da sem na prizore, ki jih pri poklicnem delu vide- vam, neobčutljiv. A na prvem mestu je vedno profesional- nost, ko nikakor ne smeš pod- leči čustvom. Ko raziskuješ umor, si uradna oseba, ki mo- ra pustiti ljudem, da govorijo, sam pa se ob tem ne smeš prepustiti neki rutini, še manj čustvom. Še posebej so te za- deve občutljive, ko se pogo- varjaš z žrtvijo posilstva. Zaenkrat mi uspeva, da po- klicno delo ne vpliva na mojo osebnost. Sicer pa mora vsak operativec sam zase vedeti, kdaj nastopi tisto stanje, ko je potreben pogovor s strokov- njakom za duševne stiske. Takšen nam je vedno na voljo. Kateri umor vas je še pose- bej prizadel, vam ostal naj- globlje v spominu? Ne bi mogel govoriti o kak- šnem konkretnem posamez- nem primeru umora, tudi zato ne, ker so ponekod rane priza- detih še nezaceljene in bi z navajanjem znova dregnil v bolečino. Na splošno pa lahko rečem, da me vedno prizade- nejo primeri, ko so žrtve otro- ci, nemočne osebe. Zato ne bom mogel nikoli pozabiti pri- zora izpred let, ko je v promet- ni nesreči na sloveniki umrlo deset ljudi, ko je kri dobesed- no tekla po cesti in ko je bilo treba identificirati trupla, ki so zoglenela. Med njimi so bili tudi otroci! Na Celjskem sta dva umo- ra, ki sta ostala nerazrešena: Ande Klarič, ki so jo našli mrtvo v greznici ob avtocesti in Franca Kavčiča-Čuhe, ka- terega truplo so odkrili v strugi potoka Šahov graben v Liscah v Celju. Kako ta dva »neuspeha« vplivata na vas in vaše nadaljnje delo? Vas to jezi? Pri našem delu se nikakor ne smeš prepustiti jezi in čus- tvom nasploh. Jeza je škodlji- va, ker blokira razmišljanje in te lahko enostransko usmeri, pa si spet na začetku. Za oba primera pa lahko z gotovostjo rečem, da nismo v slepi ulici in da še vedno intenzivno zbi- ramo obvestila, informacije. Pri umoru Ande je bila pred- vsem ta ovira, da so njeno truplo našli šele po nekaj me- secih, preiskovalna opravila pa je po tako dolgem času vehko težje izpeljati. Še vedno nam je še kako dobrodošla vsakršna informacija, na videz še tako nepomembna podrob- nost, ki nam bi jo kdo posre- doval. Ne glede na leta, ki so pretekla, mi teh dveh zadev nismo dali v predal in potrudi- li se bomo, da se bosta storilca nekega dne znašla na sodišču. Sicer pa je prav celjska kri- minalistična služba tista, ki je v slovenskih strokovnih krogih in v javnosti zelo ce- njena. Kar v samem vrhu ste po raziskanosti najtežjih kaznivih dejanj, krvnih de- liktov. Čemu je pripisati to- likšno uspešnost? Stvar je precej preprosta. Smo ekipa z zelo močno voljo do dela in z veUko mero stro- kovnega znanja. Najpomem- bnejše pa je medsebojno zau- panje, pomoč, skratka, sode- lovanje na strokovni in prija- teljski osnovi. V takšnih raz- merah uspehi ne morejo izo- stati. Letošnje leto je bilo sploh zelo krvavo. V kolikšni pove- zavi so umori in nasilna de- janja nasploh s problemati- ko alkoholizma in mamil? Res smo letos zabeležili sko- kovit porast teh dejanj. Lani je bilo na našem območju storje- nih 9 umorov in poskusov umorov, letos, do danes, kar 17 umorov in poskusov umo- rov. Pri večini teh in drugih najtežjih kaznivih dejanj je bil prisoten alkohol, za mamila takšnih podatkov ne beleži- mo. Ima polna luna kakšno po- vezavo s krvnimi delikti? Mislim, da ima. Ko sem dlje časa spremljal to lunino ob- dobje oziroma kriminaliteto v tem času, sem prišel do tak- šnega spoznanja. Ima luna tudi na vas kak- šen čaroben vpliv? Name luna ne vpliva, upam da se glede tega ne motim. Pravite, da imate svoje de- lo radi... Ja, rad ga imam, zelo me zanima, veseli. Morda tudi za- to, ker sem človek izzivov, iz- zivov pa pri našem delu res nikoli ne zmanjka. In tudi ni- koli še nisem prišel v osebno dilemo, ali sem s tem delom zadovoljen. In - ne boste verje- li - pri tem našem delu lahko doživljaš tudi prijetne stvari, pa tudi takšne situacije, v ka- terih se od srca nasmejiš. Foto: GREGOR KATIC 34 MODA-NASVETI NOVI TEDNIK V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Zadnji letošnji modni vrti- nec na Radiu Celje se bo zavrtel v soboto, 28. decem- bra. In, kot se za ta vročični prednovoletni čas spodobi, bo tudi osnovna tema silve- strsko obarvana. O tem, kaj obleči oziroma »skombini- rati« iz stare garderobe, ka- ko se obuti, počesati, naličiti - skratka polepšati za to iz- jemno priložnost, bomo spregovorili z gosti v studiu in predvsem vami, drage po- slušalke in poslušalci. Kozmetičarka oziroma vi- zažistka Alenka Marguč ter frizer Kristijan Petek vam bosta od 10.30 do 11.30 na voljo s svojimi strokovnimi nasveti. Pokličite in povpra- šajte, kar koli vas z omenjeni- mi temami zanima - tudi na- grade bodo, kot običajno. Ker pa je tole naše zadnje letošnje časopisno druženje, naj vam voščim v letu 1997 poleg vseh običajnih prijaznih želja tudi srečno roko pri oblikovanju stila oblačenja in zadovoljstva z lastno vizuelno podobo! Hvala, ker ste bili z nami in hvala, ker boste z nami tudi prihodnje leto. In še to - veli- ko novosti vam pripravljamo, tudi mlade kreatorske talen- te, ki gotovo že nestrpno ča- kate na rezultate našega nate- čaja, čaka presenečenje. SREČNO! On v soju silvestrskih luči Kdo ve, zakaj še vedno kroži naokoli zmotno prepričanje, da moški ob vprašanju, kaj ob- leči za silvestrovanje, naveliča- no zamahnejo z roko v smislu: »Saj ni važno, bom že nekaj...« Mnogi se prav tako skrbno kot njihov nasprotni spol, priprav- ljajo na to čarobno noč in del teh sanj je brez dvoma obleka. No, če boste novo leto pričakali daleč oziroma visoko od mest- nega trušča, ob kakšni idilični krušni peči sredi planinske ko- če, vas tele vrstice morda ne bodo najbolj pritegnile. Če pa imate silvestrsko rezervacijo za ples pod kristalnimi lesten- ci... No, poglejmo, kaj pravi letošnja moda slavnostnih moških oblek. Žametna obleka seveda spa- da k »must buy« oblačilom. Prijazna je zato, ker jo lahko nosite čez dan, zvečer pa z malo stilnih dodatkov spreme- nite v žlahtno večerno obleko. Sicer je večerna linija ozka in podaljšana, črn »total look«, kot ga letos predlaga kreator Armani, je dodatno poduhov- Ijeno slovesen zaradi satena- stih srajc. Aktualne so tudi tka- nine z vezenimi in sijočimi po- tiskanimi efekti, s telovniki v pestrih žakardnih tkaninah. Al- ternativa tem novostim pa še vedno ostaja smoking. Črn ali bel, z črnim ali belim metuljč- kom. In še na uho: če boste prišli na silvestrovanje elegantno počesani, zapeljivo dišeči, modno oblečeni in sploh ma- čistično napravljeni, ohranite svoj stil do sicer »labilnih« ju- tranjih ur. Kar pomeni - ne tlačite kravate v žep suknjiča, ki ga nato pozabite obešene- ga na kdo ve katerem stolu, ne vihajte si rokavov od sraj- ce... Kajti z modo gre v korak tudi estetika, z njo pa - men- taliteta in kultura. Anketno nagradno vprašanje decembra: V KAKŠNI OBLEKI NAMERAVATE LETOS SILVESTROVATI? a) Slovesni večerni toaleti; b) Elegantno-večnamenski, le s kakšnim posebnim detajlom; c) Predvsem topli - za silvestrovanje na prostem; d) V spalni srajci - polnoč nameravam prespati. DOBER VID - VARNA VOŽNJA Najvažnejše funkcije vida v cestnem prometu Vid je v cestnem prometu naše zdaleč najvažnejše čuti- lo. Več kot 90 odstotkov vseh informacij za krmilom svojega jeklenega konjička zaznava- mo z očmi. Čeprav zveni samoumevno, pa se vozniki vse premalo za- vedamo, kakšno težaško delo, posebej pri nočni vožnji, opravljajo naše občutljive oči. Morali bi vedeti, da je kako- vost informacij odvisna od različnih funkcij in sposobno- sti očesnega para. Naj našteje- mo najpomembnejše: -centralna dnevna ostrina vida za daljavo; -obojeočesni in stereoskop- ski vid ter lega in gibanje oče- snega para; -skupno vidno polje; -nočna ostrina in občutlji- vost proti bleščanju; -nočna kratkovidnost; -barvni vid. Centralna dnevna ostrina vida za daljavo Centralna ostrina vida nam določi sposobnost ostrega vi- da za daljavo pri dnevni svet- lobi. Nepravovidni voznik, ki nima očal in ni zadovoljivo korigiran, opazi prometne znake, opozorila, predmete in nepredvidene dogodke na ce- sti nejasno in celo prepozno, da bi pravočasno reagiral ter preprečil nevarnost. Povprečna vrednost dobre- ga vida znaša 1,0, mladi dose- žejo ostrino tudi do 2,0. Za voznike pa dovoljuje zakon nižjo (0,6 - 0,9) ostrino vida. Vendar bi moral vsak manjka- jočo ostrino nadomestiti z očali ali kontaktnimi lečami. Obojeočesni in stereoskopski vid Globinski vid je sposobnost oči, da spontano zaznajo glo- bino v prostoru. Očesi opazu- jeta predmete pod nekoliko drugačnim kotom, vsako po- sname tudi svojo sliko. Neko- liko različni sliki se prekrivata in spojita v možganih v enojno sliko, ki omogoča globinsko zaznavanje. Kadar imata obe očesi približno enako ostrino, dosežeta popolni globinski ali stereoskopski vid. V prometu pomeni globir ski vid možnost ocenitve ra: dalje in hitrosti nasproti voz( čih vozil. Občutno manjša ostrin enega očesa, položaj oči i gibanje oči, lahko oslabijo a onemogočijo globinski vic , Pomanjkljivo globinsko za: navanje lahko povzroči, d i zaznavamo z zamudo. Kaj pc meni, če opazimo nepredvidi ni dogodek na cesti samo st( tinko sekunde prepozno, vo; nikom ni potrebno razlagati. Pomanjkljiv stereoskopsl vid je možno izmeriti s posel no optometrično metodo i korigirati s prizmatičnimi li čami. I Zaradi večje varnosti bi s morali vozniki brez stere( skopskega vida stalno zaved. ti, da težko ocenijo razdalje d drugih vozil, da zaznavajo zamudo. (se nadaljuje JANEZ GOBE. VEDEŽEVALEC DENIS Šifra: žalostno življenje Priznajte, da vaše življenje le ni tako žalostno, kot ste navedli v šifri. No, kakor koli že, v kartah vidim rešitev problema glede službe, vze- mite pa to, kar se vam bo ponudilo. Glede človeka, s ka- terim živite, pa mislim, da ne čutite kakšne (pre)velike lju- bezni. Nekega zakona med va- ma ne vidim, kajti v nasled- njem letu bo prišel drugi, ki vam bo bolj odgovarjal. Šifra: želod Vzrok za sedanje stanje v vašem zakonu vidim v tem, da ste se s soprogo preveč odtuji- la, kar pa se potem pokaže v tej obliki. Druge žene ne vi- dim, torej ste lahko brez skrbi. Šifra: bela vrtnica Vaše pismo mi je bilo všeč, saj ste postavili resnično kon- kretna vprašanja, pa naj naj- prej odgovorim na to, če boste s sedanjo punco našli pravo ljubezen. Moj odgovor je da, toda nikar ne ponavljajte sta- rih napak. Tudi delo v tujini se vam kaže, toda ne pred polet- jem naslednjega leta, zato po- skrbite za delo do takrat tukaj pri nas! Glede praznovanja novega leta pa je odločitev po- polnoma vaša in vam karte ne morejo oz. ne smejo vsiliti ne- kega kraja ter družbe. Šifra: bela snežinka To, če bo kaj iz sedanje lju- bezni ali ne, je odvisno le od vas, kajti on čaka... V prihod- njem letu vidim nekaj izbolj- šav v zdravju, toda vseeno je pametno, da ste v rednih sti- kih z zdravniki. V usodi za vaša otroka pa sedaj ne vidii kaj preveč hudega. Zdrava b( sta, v šoli pa lahko oba ma) bolj poprimeta. n Šifra: devica Kar precej poti ste že nared li po poti za vrnitev otrol vztrajajte še malo in uspeh b gotovo tu. Službo boste obd žali, z denarjem pa je tako, d ga nikoli ni dovolj. Šifra: only hope II Pri ljubezni je tako, da če > je preveč želimo, nam najprr uide. Zveza s človekom, p katerem me sprašujete, je m( goča, le malo boste morah p( pustiti. Srečno, pa oglasite 5 še kaj! ■. FRANCOSKA KUHINJA Cesnova krema Potrebujemo: 1 kozarec creme fraiche, sok pol limone, 2 jedilni žlici jabolčnikovega kisa, 1 žličko soli, 4 stroke česna, sveže mlet poper, eno kapljico worcester omake, 4 jedilne žlice drobnjaka. Creme fraiche pomešamo z limoninim sokom, kisom in česnom, ki smo ga olupili in zdrobili s soljo v enakomerno zmes. Vse sestavine kremasto vmešamo s paličastim mešalni- kom. Začinimo s sveže mletim poprom, dodamo drobno sese- kljan drobnjak, dosolimo po potrebi in vse skupaj še enkrat na hitro premešamo in shranimo do uporabe na hladnem. Holandska omaka Potrebujemo: 3 rumenjake, 250 g surovega masla, 3 žlice mrzle vode, sok četrt limone, sol, sveže mlet poper, ščepec cajenskega popra. Surovo maslo segrejemo samo toliko, da se počasi stali. V stepalno posodo damo rumenjake, jim primešamo vodo in na pari toliko časa stepamo, da se gosto spenijo. Nato jih odstavi- mo in med stalnim mešanjem počasi dodajamo tekoče, mlačno maslo. Potem omako začinimo s soljo, sveže mletim poprom, cajenskim poprom in limoninim sokom, jo pretlačimo skozi gosto sito in mlačno postrežemo. Ljubljanske mlekarne, d.o.o. Področje Trženje, Tolstojeva 63 1000 Ljubljana sklenejo avtoprevozniško pogodbo za prevoz in terensko prodajo mlečnih izdelkov na območju Velenja z okolico. Razpis velja do zasedbe. Informacije 061 188 17 20, Transport. INFORMACIJE 35 Kerametal v Celju Bogata ponudba keramike in kopalniške opreme v novem prodajnem salonu Minuli petek je podjetje Kerametal iz Brežic na Kidri- čevi 6 v Celju, v obnovljenih prostorih nekdanje samopo- strežne restavracije, odprlo svojo poslovalnico, ki bo za- gotovo popestrila ponudbo Iceramike, kopalniške opre- me in drugih izdelkov na celjskem območju. !rektor in solastnik podjet- ji I rane Ocvirk je povedal, da ie bilo podjetje Kerametal us- tanovljeno leta 1990. »Tri leta ie bil lastnik podjetja zagrebš- ki Kerametal, katerega del je oila tudi poslovna enota v Bre- žicah. Leta 1993 smo zaposle- ni odkupili delež Kerametala v Brežicah in postali stoodstotni lastniki. Kerametal Brežice je družba z omejeno odgovor^ nostjo, ki se po statističnih podatkih uvršča med srednje velika slovenska podjetja. Ke- rametal je registriran za uvoz in izvoz, za veleprodajo in ma- loprodajo, potem za opravlja- nje transporta in špedicijskih poslov ter za zastopanje tujih podjetij. Slovimo kot največji uvozniki sanitarne keramike v Sloveniji, po statističnih po- datkih dosegamo 25 odstot- kov celotne prodaje keramike v Sloveniji. Zastopamo več tu- jih priznanih proizvajalcev ke- ramike, med njimi Girardi, Ragno, GS Trading, vse to so italijanski proizvajalci. Prav tako zastopamo italijanskega proizvajalca armatur za kopal- nice Piralla. Poleg tega zasto- pamo nekatere proizvajalce keramike iz sosednje Hrvaške, med njimi Kio Orahovica, ki sodi med največje in najpo- membnejše hrvaške proizva- jalce keramike ter Inker Za- greb, prav tako enega največ- jih proizvajalcev sanitarne ke- ramike na Hrvaškem in v bivši Jugoslaviji. Razen z italijan- skimi in hrvaškimi partnerji sodelujemo s podjetji v Avstri- ji, na Češkem, Slovaškem in delno tudi s podjetji v Bosni in Makedoniji.« Pestra izbira na enem mestu Kvalitetni izdelki vseh teh proizvajalcev bodo poslej na voljo tudi kupcem, ki bodo obiskali novo poslovalnico Ke- rametala, ki na širšem celj- skem območju že doslej ni bilo neznano podjetje, saj že vrsto let sodeluje s poslovnimi partnerji na področju grosi- stične prodaje Kerametala in na področju prodaje kerami- ke. »V Celju želimo ob obstoje- či konkurenci vzpostaviti lo- jalno konkurenco, povečati želimo sodelovanje s podjetji in prepričani smo, da bo naša poslovalnica pomenila tudi boljši, cenejši in bogatejši iz- bor sanitarne keramike na celjskem območju,« pravi di- rektor. V prostorih nekdanje samo- postrežne restavracije ima Ke- rametal 400 kvadratnih me- trov skladiščnih površin v klet- nih prostorih, približno 400 kvadratnih metrov prodajno razstavnih površin v prvem nadstropju, poleg tega ima podjetje še dobrih 80 kvadrat- nih metrov pisarniških prosto- rov. V Celju je zaposlenih 6 delavcev, čez kakšno leto na- črtujejo 12 do 15 delovnih mest. »Trenutno smo s temi površinami zadovoljni, v pri- hodnje pa želimo objekt od- kupiti ali pa zgraditi nove, sa- mostojne in večje lastne pro- store,« načrtuje Franc Ocvirk. Poleg keramike, sanitarne keramike in kopalniške opre- me je kupcem v novi posloval- nici na voljo tudi bela tehnika, vodovodne instalacije in mate- rial za centralno ogrevanje. V prihodnje nameravajo dejav- nost v Celju razširiti še z inže- niringom, ponudbo gradbene- ga materiala in vsemi dejav- nostmi, za katere je registrira- no podjetje Kerametal. O nadaljnjih načrtih pa di- rektor Franc Ocvirk razmišlja takole: »Naša vizija je razviti čim širšo maloprodajno mre- žo. Danes obsega naša malo- prodaja preko 40 odstotkov realizacije, 60 odstotkov reali- zacije v Kerametalu ustvarimo z grosistično prodajo. Doslej imamo maloprodajne enote v Brežicah, dve enoti delujeta v Dobovi, poleg tega imamo ma- loprodajo na Bizeljskem, osem let delujemo v Novem mestu. Zdaj smo odprli poslo- valnico v Celju, nadaljnji raz- voj pa bo šel v smeri proti Primorski.« V podjetju Kerametal vsak konec leta pripravijo v svojih poslovalnicah ugodne prodajne akcije, večje gotovinske po- puste, znižanje cen nekaterih programov ali razprodajo manjših količin izdelkov. Ob otvoritvi poslovalnic, tako je tudi v Celju, prvim desetim kupcem podarijo priložnostno darilo, petdeseti kupec bo dobil pralni stroj, stoti kupec pa sušilni stroj. Direktor in solastnik podjetja Kerametal Franc Ocvirk Vodja sektorja Celje v podjet- ju Kerametal Slavko Čeme Privlačno in sodobno urejena poslovna enota Kerametala v Celju bo poleti odprta od Z do 19. ure, v zimskem času pa od 7. do 17. ure. 36 INFORMACIJE INFORMACIJE - MALI OGLASI 45 46 MALI OGUSI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 47 48 KOLEDNICA