NO. 1 IN SPmiT FOR€lGN EN LANGUAG€ ONLY Seiving Ci Icago, Milwaukee, Waukegan, Dulutk, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto* Montreal, Kethbridge, Winnipeg CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 2, 1974 ■v-V' SLOV€NlAN MORNING N€WSPAP€R LETO. LXXV. — VOL. LXXV Pregled važnejših novic zadnjih dni ! Novi grobovi Franco je imenoval bivšega ( nih omejitev in odpustov osob-notranjega ministra, 65 let sta-1 ja. rega Carlosa Ariasa Navarro za- * novega predsednika vlade na-! Japan Air Lines so naročile mesto umorjenega Carrera Blan- 6 DC10-40 novih letal v skupni ca. Režim je pokazal svojo od-j vrednosti 153 milijonov dolar-loenost in trdnost v lastni o-'jev. To je prvo tako naročilo hrambi z objavo zapornih kazni kake večje letalske družbe od od 12 do 20 let za 10 delavskih; nastopa krize energije v oktob-crganizatorjev, obtoženih pod- ru. talnega delovanja za nasilni preobrat obstoječega stanja in dela za uvedbo komunizma. . Ruski pisatelj Aleksander Sol-ženicin je zadnji petek objavil v Parizu svoje delo “Gulag arhipelag 1918-1858”, v katerem popisuje sovjetska prisilna taborišča in ljudi v njih. Delo je pustil natisniti v Parizu, ko je sovjetska policija njegov del v Moskvi zasegla. Napovedujejo, da bo Moskva skušala nastopiti sodno proti založbi v Parizu, ker si pridržuje ZSSR vse pravice za natis del sovjetskih avtorjev v tujini. Tudi R. Solženicin verjetno ne bo ostal brez posledic za svojevoljen natis svojega dela v tujini. * Predsednik Nixon je podpisal zakon, ki odreja 375 milijonov Na glavno mesto Kambodže Phnom Penh so rdeči pognali zadnjo nedeljo tri rakete, namenjene predsednikovi palači in vili ameriških diplomatov. Nobena od teh ni bila zadeta, pač pa so rakete ubile 10 domačinov in povzročile požar, ki je uničil na stotine lesenih domov revnih prebivalcev. * Na področju Mekongove delte je prišlo v zadnjih dneh do kakega ducata spopadov med vladnimi in rdečimi silami. Po vladnem poročilu so imeli rdeči v njih 114 mrtvih, vladna stran 23, padlo pa je tudi 11 civilistov. * Velika Britanija bo ostala pri 3-dnevnem delovnem t e d n u vsaj skozi ves januar, pa četudi pride do sporazuma s premo- dolarjev za podporo ustanovitvi £arji železničarji pri pogaja- in preskusu “organizacij ■ za o- n.iih, 50 se danes začela. E- hranjevanje zdravja”, posebne ^trični delavci so že pretekli vrste zdravstvenega zavarova- Pete'k sklenili obnovo rednega CAR ENERGIJE - William E. Simon je direktor vsega napora za reševanje krize energije. Pia, ki ga zavarovanci plačujejo s stalnimi prispevki. Zavarova- dela. Zaradi teh delavskih sporov, zvezanih z omejitvijo pro- nje jim nudi popolno temeljno aueije> Je vlada omejila delovni zdravstveno oskrbo. Nixon je o- tec*en na tri dni, ker je prišla značil novi zakon za pomemben do zaključka, da ni na razpolago nov korak v splošnem zdrav- dovolj energije za redno obra-stvenem zavarovanju. tovanje industrije. * * Herbert Stein, načelnik Sveta : Tekom štirih dni od pretekle- gospodarskih svetovalcev, je de- Sa petka zvečer do včeraj je bi-jal, da bodo ZDA morale usta-;Io v prometnih nesrečah mrt-noviti posebno agencijo za go- vil1 396 oseb, med tem ko so jih spodarsko načrtovanje, kot ga 1 napovedovali 470 - 570. imata Francija in Japonska, kar! ------o------ Z 1 oBem čakajo starel. Antonia Lukane Po več srčnih napadih je umrla v soboto popoldne v Euclid General bolnici Antonia Lukane, 698 E. 159 St, stara 76 let, rojena v Trebnju na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1912. Njeno dekliško j jime je bilo Peterlin, preje pa je bila poročena Alič. Zapušča moža Johna in otroke Eleanor Fe-mec, Daniela Aliča, Mildred Drake, Mario Svrga, Olgo Legan v Floridi, Helen Gosnik, Johna Lukanca ml. in Sylvio Duerr v Kaliforniji, 19 vnukov in 7 pravnukov. Bila je članica Oltarnega in Roženvpnskega kluba fare Marije Vnebovzete, Podružnice št, 10 SŽZ, Društva št. 103 ABZ in Društva št. 22 ADZ. Pogreb bo danes ob 8.15 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri nato na pokopališče Vernih duš. Anton Tomažič V Fairview splošni bolnici je preteklo nedeljo umrl Anton Tomažič, 19671 Monterey Ave., star 74 let, mož leta 1970 umrle Štefanije, oče Williama, stari oče Mary Ellen, Williama, Ann Marie, Stephanie, Michele in Christine. V Jugoslaviji zapušča pokojnik eno sestro. Rojen je bil j v Jugoslaviji, od koder je prišel | v Ameriko leta 1920, zaposlen Predsednik Nixon, ki se mudi ! pri Skrl Tool and Die Co. Pred tu za novoletne počitnice, je 10 leti je stopil v pokoj. Bil je podpisal v Kongresu izglasova-, član društva št. 1 ABZ. Pogreb ni zakonski predlog za zaposli-i bo dane* ob L po Aldne iz Ze e- tov in vihanje nezaposlene de-j tovega pogrebnega zavoda na lovne sile “z velikim zadovolj-i 458 E. 152 St. na Lakeview po- stvem”, kot je sam dejal. | kopališče. Novi zakon napravlja konec Ivana Rome krpanju, ki je bilo v običaju v J Včeraj, na Novega leta, dan zadnjem desetletju, kar zadeva ije umrla v Euclid General bol- vežbanje in zaposljevanje neza-nici Ivana Rome, 19010 Kewa- pcslene delovne sile, je pripom-nee Ave., rojena leta 1893 v Slo- nil Nixon ob podpisu zakona, veniji, vdova po možu Egidiju, Nova ureditev pomeni kom-mati Edwarda, Stanleyja Vladna koalicija strank pod vodstvom Gclde Meir je pri volitvah v Izraelu pretekli ponedeljek ohranila večino v parlamentu, toda ta je nekaj manjša, kar pomeni vladno oslabitev. ......... . .................... | izraelske vojaške vodnike tudi TEL AVIV, Izrael. — Glasov- , . ’ v prvo prešla do pripravljeno nic vojaštva se vedno niso pre-j protiofenzivo na Sueški fronti) i Iz Clevelanda ohol m\m gledali in prešteli, toda po | stalih izidih parlamentarnih vo-jlitev v ponedeljek je očitno, da je Delavska stranka, ki jo vodi Golda Meir, ostala najmočnejša stranka v parlamentu. Za njo je glasovalo 39.9% vseh volivcev in v parlamentu bo imela vsaj 51 poslancev od skupno 120. Pred štirimi leti je Delavska stranka dobila skupno 42.6% vseh glasov in 56 poslancev. O-slabitev je p r e c e j š nja, toda stranka je še vedno najmočnejša in bo imela v novem parlamentu v sedanji strankarski povezavi še vedno sposobno večino za redno vršenje vladnih po- Predsednik je pred konejem SJ0V_ y starem parlamentu je leta podpisal zakon o za peslitvi in vežbanju neza poslenih, ki prinaša večji; ^ poslančev, de! teh programov na ar- jmeja verjetno le 70. žada in krajevne uprave. imela sedanja vladna koalicija pod vodstvom Golde Meir 76 od SAN CLEMENTE, Kalif. ki je zato propadla. Posledice za Ženevo Oslabitev Delavske stranke pri ponedeljkovih volitvah bo imela svoje posledice tudi pri pogajanjih za pomiritev z Arabci v Ženevi, ki so se začela pretekli mesec pod načelstvom ZDA in ZSSR. Delavska stranka je za kompromis, je voljna vrniti Arabcem večji del njihovega ozemlja, zasedenega po Izraelu v junijski vojni 1987 in v oktobrski 1973. Narodna verska stranka, ki je poleg Liberalne in Delavske v vladni koaliciji, hoče ohraniti “zgodovinsko Palestino” pod oblastjo Izraela, je torej proti vr-novem jih bo; nitvi desnega brega Jordana Jordaniji. Liberalna stranka je za vrnitev. Pri volitvah je okrepila svoje Mildred, 5-krat stara mati in prastara mati, v sestra promts. med Kongresom in Belo hišo v uporabi zveznih sredstev za preskrbo zaposlitve delovne Nekateri listi v Jugoslaviji so javno nastopili proti prodaji bo- ‘ se dežela bori s pomanj- v . v ., vv.t . i -o in T * v U * 1 žičnih voščil z svetimi slikami. Ta voščila so bila natisnjena največ v Italiji in uvožena v Jugoslavijo. Gen. M. Pantelic je na zborovanju rezervnih častnikov kanjem olja, čakajo pred nj'eno vzhodno obalo polne ladje olja, ker v pristaniščih ni prostora. označil koledar, ki ga je natis- • . .. , . nila “Politika” v Beogradu m ki ,e k1™ ™rgWe odrejena ima aa vsak mesec naslikano 1]%n n;|eg0- po eno srednjeveško versko fre- 7 Prod"ktov' naP°y da 30 tanki z oljem polni zmanjšale njegovih napoveda- in da primanjkuje prostora za _____________________________ | sprejem novega. Vodniki javne uprave obalnih držav so v skrbeh za zadostno oskrbo z oljem, ko ladje ne morejo v pristanišča in iztožiti svoj tovor. Oljne družbe izjavljajo, da bodo težave premagane in da tudi čaka-j nje ladij pred pristanišči ne bo vplivalo na ceno olja, ki ga no-Mrzlo z verjetnostjo snežitve sij°- Prodajanje olja “na črno” proti večeru. Najvišja tempe- v takem obsegu je po zatrjeva-ratura okoli 22 F (-6 C). njih oljnih družb pretvegano. način svoje rakete že okoli 10 podpisala Brežnjev in Nixon za TOKIO, Jap. — Podpredsed- let, med tem ko so se ZDA te- dobo 4 let. zervirani ne le v prvem razre-1 nik vlade Takeo Miki se je vrnil mu odrekale delno zaradi odpo- Pogajanja so zapletena in so du, ampak tudi v splošnem.; s Srednjega vzhoda, kjer se je ra v javnosti in Kongresu. Se- jih za konec leta prekinili in jih Hrana in pijača naj bo na raz-! pogajal z vodniki arabskih dr- daj je Kongres baje pripravljen bodo nadaljevali prihodnji me-polago v vseh vlakih, ki vozijo žav in dosegel, da so ti Japon- odobriti za take preskuse po- see. Predvideno je bilo, da bodo 2 uri in dalj. Poskrbi naj se za ski priznali položaj “prijatelj- trebna sredstva in jih tudi odo- uspešno končana letošnje leto, posebno pomoč starim in po- ske države”, ki ima pravico do briti. pa so sedaj prišli do prepriča- habljenim, posebej naj bo tudi vsega arabskega olja, ki ga po- Preskusi naj bi bili izvedeni z nja, da bo to težko doseči. Poga- urejeno ravnanje in preglede- trebuje. oporišča Malmstrom v Montani janja so obsežnejša in dosti bolj vanje prtljage. Takeo Miki bo prišel prihod- preko držav Idaho, Oregon in zapletena, kot je bil njihov prvi Načelnik komisije G. M. Staf- nji teden v ZDA, kjer naj bi Kalifornije daleč proti jugoza- del v Helsinkih in na Dunaju, ford je dejal, da je cilj nove u- razlagal arabske želje in skušal hodu s ciljem na Phcjenix otoku, ki se je 1. 1972 zaključil s podpi-redbe pospešiti gibanje za poto- te prodati kot “novo politiko” južno od ravnika na Pacifiku. V sem začasnega sporazuma v vanje z vlaki, zlasti v času krize Japonske ZDA. okviru sedanjega načrta bi Moskvi. energije. Pravila krijejo vse V Washingtonu mu ne napo- vzstrelili štiri rakete Minute- o______ vlake in ves promet med posa- vedujejo lepega sprejema, če je man II v letu 1974 in štiri v letu — Brazilija je postala neodvis- šah hošs rabo slfa simsfiti infetrijo DUNAJ, Avstr. — Iranski šah, ki je v prvi vrsti odgovoren za izredno povišanje cen olja v preteklem tednu, je izjavil tu, za naj bi industrijsko razviti svet uporabljal olje le kot surovino v industriji, ne pa za kurjenje stanovanj in za pogon avtomobilov. Omejitev uporabe na industrijo bi lahko podaljšala sedaj znane zalege na 300 let, med tem ko bode te zadostovale komaj za 30 let, če bomo olj o uporabljali v sedanjem obsegu tudi za vse druge namene. Iranski šah Reza Pahlevi trdi, da je olje “preveč plemenito” za rabo v strojih ali za kurjenje stanovanj. — Mož utegne imeti prav, če upoštevamo nove cene, ki so več kot štirikrat višje, kot so bile pred komaj enim letom! -o------------------- meznimi mesti. j to njegovo poslanstvo. 1975. i na država 7. septembra 1822. Novega letala za enkrat v Evropi ne bodo gradili LONDON, Vel. Brit. — Angleži, Nemci, S ved j e in Španci so hoteli graditi skupaj novi Eurcplane”, ki bi letel izredno tiho in bi sluzil v prvi vrsti za medkrajevne in druge krajše polete. Ko je nastopila težava pri o-skrbi z oljem, so se razmere na trgu tako spremenile, da so pogodbeniki svoje načrte odložili, dokler ne bo položaj jasnejši. Ameriška Domovina ivi' e r ■ <= /»>', mi*-- ti o ivi c 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ■’ublished daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wee-K of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: 518.9C na leto; $9.90 z& pol leta; $5 50 z& 3 mesce« Kanado in dežele izven Združenih držav: S20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION "'•AXES: nted States; $18.00 per year; $9.00 for 6 montiis; $5,50 for 3 months -mada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 m*r j; $6.00 for 3 month* Friday edition $6.00 % one year. oltarji, temeljita popravila na glavnem oltarju in na vsem stropu. Farani zbirajo denar za obnovo cerkve, a dela je veliko in delavcev malo. Čemu ne bi pomagali še mi? Bogomir Chokel BESEDA IZ NARODA SECOND CLASS POSTAGE PA • “;>83 No. AT CLEVELAND, OHIO 1 Wednesday, Jan. 2, 1974 Cerkvica vrh gore - cerkvica bela . (Ob 900-letnici Bele cerkve na Dolenjskem.) Prelepa Krška dolina na Dolenjskem bo letos slavila praznik, ki je pridržan le redkim slovenskim sodobnim faram: 900-letnico, odkar se prvikrat v zgodovinskih virih omenja fara v Beli cerkvi. Pravilno je torej, da se tega pomembnega dogodka spominjamo že sedaj in nanj še posebej opozorimo ameriške rojake iz Bele cerkve in okolice. Kot iz drugih krajev stare domovine so tudi od tam premnogi odhajali v Ameriko iskat sreče in boljšega življenja, ali pa sredstev, da z njimi spet obnove obubožano domačijo. Baje so bili časi, ko v vasi ni bilo niti ene hišne številke, ki ne bi imela vsaj enega družinskega elana v Ameriki. “Cerkvica vrh gore, cerkvica bela ...” poje cerkvena pesem in človeku se nehote zazdi, da je v resnici namenjena Beli cerkvi ob Krki. Z vrha griča zre na najlepši del Dolenjske. Pred razgledovanjem se odpre dolina Krke od Novega mesta do Krškega in Gorjancev. Sedem gradov se vidi iz njenega stolpa, Pleterje, Kostanjevica in drugi; pa še prelepi Vinji vrh, kjer je pravi in edini pristni dolenjski ^oke t^dl cviček doma. Bela cerkev ima častitljivi naslov sedeža prafare, kar pomeni, da segajo njeni početki v dobo ali na zelo blizu dobe pokristjanjevanja Slovencev. Domače ljudsko izročilo ve, da sta sveta brata Ciril in Metod potovala v Rim sko- I I izpod mm sv, štef/m m okolice Že smo v letu 1974. S kakšni- nost nekam na naglo vzgleden mi občutki ste vstopili v novo slovenski mož g. Jožef Oblak, leto in kakšne dobre sklepe ste Bil je član Društva najsv. Ime-storili? Pri dobrih sklepih je'na. Pogreb je bil na božično bi-pač večkrat tako, da jih hitro1 lijo. pozabimo. Pravijo, da je pot v j V Chicagu so gostovali jugo-pekel posuta z dobrimi, a neiz-1 slovanski plesalci Ivo Lola Ri-vršenimi sklepi. Nisem delal j bar skupine. Na programu ni bi-kakšnih načrtov, niti kakih po-1 lo niti enega slovenskega plesa,’ sebnih dobrih sklepov, le to sem' dasiravno je poročevalec Chica-sklenil, da bom nadaljeval to ko- ' go Today omenil tudi slovenske lono tako dolgo, dokler bo kaj plese. Nič zato. Slovenci pač ne soli v glavi in bom mogel kav-sati po mašini... Ali smem vam, ki to pisanje spadamo v balkanski koš. V Ljubljani je bila pred vojno prodajalna, ki se ji je reklo: berete, nekaj svetovati in kar I “Daj-dam”. To se pravi: plačaj, naj bi bil vaš letošnji poseben! pa boš dobil. Tudi pri nas v A-dober sklep? Ohranite pri hiši' meriki imamo v Washingtonu dober katoliški tisk: Ameriško^ “Daj-dam”. Bogataši so prispe-Domovino — vsak dan nam pri-! vali težke milij one za volivno naša dobro branje, dnevne novi-1 propagando sedanjega šefa de-ce, poučno, včasih tudi zabavno; žele, zato pa tudi dobijo vse, branje. Poglejte okrog pri sose-|kar želijo za povračilo... dih-Slovencih, ali imajo tam ta Ali veste, kaj je vaška klepe-naš dnevnik. Poskusite pridobi-; tulja? Povsod jih je polno. Tuti novega naročnika. Tudi “Slo-' dl v Chicagu. Tudi v naši okoli-venska država”, mesečnik iz To- ! Ci doma smo jo imeli. Dolga, su-ronta, bi naj bila tam, kjer le ha, jezična, opravljiva. Povsod morejo. Potem pa verski meseč-j je bila zraven, povsod je vtak-nik “Ave Marija”. Po tolikih le-jnila svoj nos vmes in opletala z tih izhajanja je potrebno, da list'jezikom kakor krava z repom, krepko podpremo z naročnino | Nihče je ni rad srečal. Delala je in s pridobivanjem novih naroč-' zdraho po vsej vasi. Kako ji je nikov. Prav je, da vzamemo v bilo ime? Micka, Maruša, Min-Katoliške Misijone”, ka, Mara, vseeno, zame je bila da zvemo, kako naši slovenski le — vaška klepetulja — Urša. misijonarji in misijonarke seje-1 Pa so ji zagodli. Nekdo jo je pojo seme božje besede in ob delu- tegnil in povedal, da je v sosed-jejo božjo'njivo v tujem svetu.' nji vasi nagloma umrla njena Ne smemo pozabiti na knjige prijateljica, tudi Urša. Verjela zi Belo cerkev in tam maševala v domačem jeziku. Zgodo- °horjeve ^ruzbe; Zdl se mi’ da Je m 1° Je sla proti večeru kro-vinsko je to popolnoma možno, kajti takratna “slovenska nek./1 rfanjka Pnv slovenstvu v Pjt. Pa ji pride ob vaškem ved-magistrala” ni bila drugega kot stara rimska cesta, ki je nasih druzman, ce m tamdo-. njaku, kjer so vaške klepetulje vodila iz Panonije v Oglej in torej tudi iz Celja in Vidma brega slov®nske§a tiska- Tanv prale umazano perilo drugih, ob Krki mimo Kostanjevice in Bele cerkve skozi Trebelno ,kjer se vea ne zanimai0 za ti-.naproti Urša. Kar pograbilo jo proti Emoni, sedanji Ljubljani. .skano slovensko besedo, sloven- je in je zavpila: “Ježeiš, poma- Pomembno je tudi dejstvo, da sta sveta brata naletela «•!«*»! «***? »Sa pride po me- boste ta dober sklep izvršili, ste ne! ’ m jo je ucvrla proti domu. ob Krki na razmeroma malem prostoru na dokaj gosto na- Urša, njena prijateljica pa za njo. Tudi ta je kričala: “No, po- Vaš “Toti Štajerc” Cerarjeva mali so mrli Fišingerja pol ure pred polnočnico peli lepe slovenske božične pesmi, tudi latinske mašne pesmi bi bile v čast kakšni katedrali. Pri slovenski maši ob 8. zjutraj so spet peli otroci Slomškove šole pod vodstvom ge. Fanike Humar. Še p. Alojz, ki seljeno slovensko krščansko ozemlje, kjer še danes obsto-1 veiib;0.vnapravili' jajo prafare Sv. Križ, Kostanjevica, Št. Jernej, Bela cerkev 1 Božični prazniki so za nami. ^ in Trebelno (poleg drugih bližnjih prafarnih sedežev ki Ni bi! ^f1 Božič’ ampak brazga,cakaJ’ no> kaJ ie narobe-” Kako pa so bili odmaknjeni od takratne rimske ceste) Kraj je m dez' V nasi slovenski n^elbi- se je zgodba končala, ne vem. bil verjetno za postanek tembolj vabljiv, ker je bilo ozem- m smo te Praznike Prav lepo ob-:Le sosedje so se smejali... Ije med Celjem in Brežicami, kot vse kaže, redkeje nase- ha3all‘ V nedeljo pred Božičem! Naj bo dovolj za danes. Vsem Ijeno (znane so samo štiri prafare ob tamkajšnji poti- Be- 30 spet prišli otroci 'Slomškove citateljem m Štajercem prav le-la cerkev, Laško, Videm in Leskovec). Gostoto naseljeno- slovenske sobotne šole in lepo pe pozdrave si ob Krki potrjujejo tudi zgodovinska dejstva, da se med sodeloval1 Pn masi z molitvijo. Belo cerkvijo in Kostanjevico že v najstarejših časih orne- in petiem- Vsa pohvala velja; njajo slovenski kosezi, slovensko plemstvo, ki je imelo pra-;skrbnim sl0venskim staršem, ki vico volitve in ustoličevanja koroških vojvod že od pradav- ;SV0Je otroke pripeljejo v cerkev, n ih časov. ! nekateri prav od daleč. Zapom-1 Tudi zemljepisni položaj Bele cerkve je- bil v tistih ča-1 nite si: Vsaka četrta nedelia ie sih dokaj ugoden. Krka, ki je v tisoč letih polagoma me- j nedelia naših slovenskih otrok, njavala svojo smer, je v srednjem veku tekla skoro mimo ; Za Polnočnico smo imeli leto cerkve. To izpričujejo razvaline pristanišča za čolne, ki so ;latinsko mašo, katero je daroval razvažali blago po Krki in Savi na Hrvaško in obratno. Na jzuPnik P- Tomaž. Pevci so pod živahne trgovske zveze kaže tudi kovnica, ki jo je v 13.; ))odstvom Janeza Arka in dr. stoletju ustanovil v bližnji Kostanjevici sam oglejski pa-trijarh. Naj še omenimo, da je do srede 12. stoletja Bela cerkev stala tik ob hrvaški meji, dokler niso višnjegorski grofje, potomci sv. Heme in zatorej vsaj delno slovenske krvi, razširili meje Kranjske preko Gorjancev v današnjo Belo krajino. O časih med prvim potovanjem svetih bratov skozi Belo cerkev in prvem zapisku v njej leta 1074, ko se prvič uradno omenja v zgodovinskih virih, nam na splošno pove ie maševal> Je bil ganjen in je zgodovina le malo. Ne vemo, kako je Bela cerkev prestala !dal zasluženo pohvalo otrokom madžarske navale, ki so pričeli nekaj desetletij po obisku !in članom cerkvenega pevskega svetih bratov in trajali do srede 10. stoletja. Nedvomno pa :zbora- 0b iO- dop. je bila sloves-je trpela opustošenja kot vsi drugi kraji ob stari rimski ce- ;na slove,nska maša. Veliko tru-sti, po kateri so Madžari vdirali na Primorsko in v Furla- da 30 v^°ždi pevci in oba vodi-nijo. Po vsem tem pa, kar vemo, vidimo, da je pred 900 leti telJa cerkvenega pevskega zbo-imela Bela cerkev za seboj že dobršen del slovenske zgo- ra> da 30 nam pripravili tako le-dovine. i po slovensko petje za praznike. Ime pa, kot ve ljudsko izročilo, so ji dali sami Turki.;Dokler bo donela slovenska pe-Cerkev je namreč posvečena apostolu Andreju in bi se mo- sem v te-i na3i cerkvici, bo še rala po njem imenovati, kot je pač običaj. Zgodilo pa se je, I živel° slovenstvo, čeprav neka-da so Turki ropali okoliške vasi, ko je neki Turek zapa-'terim to ne diži Preveč... zil na griču cerkev sv. Andreja. “Tam je še ena bela cer-! Ne smemo pozabiti tudi foožič-kev ...” je zaklical tovarišem. Je pa cerkev v splošnem do-, ne£a programa slov. radijske ure bro prestajala turške vpade, kajti zaradi svojega naravne-!v soboto> 22. dec. Ludvik in Co-g_a položaja je bila lahko hranljiva. In čuvala jo je tudi rinne Leskovar sta izbrala prav Krka. Del, ki teče mimo Bele cerkve, je še danes izredno |leP program. Slišali smo poleg globok in Turki so se tega predela najrajši izogibali. j Ludvika in Corinne tudi Toneta Danes je cerkev skoraj okostje. Med zadnjo svetovno i Gabra> njegovo hčerko Katico s vojno je pogorela, vsa notranjščina je bila uničena in karjkratko deklamacijo ter nade- je ostalo, so le zvonik, oboki in strop. Od nekdanjih treh budno Leskovarjevo mlajšo ::be volje, še pri 80 in več letih zvonov je eden popolnoma ^razpokal med požarom. Ostala gdč- Miriam, ki bo letos gradu-‘so pridno delali in nabirali za d'a, od katerih je veliki počen,, mali pa okrušen, so farani irala na višji šoli, in njenega nič koliko dobrodelnih name- CLEVELAND, O. — Cerarje-Za polnočnico smo imeli letos, va mama, Terezija Cerar, so dočakali 91 let. V četrtek, 20. decembra zjutraj, je kar v spanju prenehalo biti srce prej vedno živahni in neugnani Cerarjevi materi. Poleti sem zadnjič z njo govoril in mi je takrat v nekaj stavkih povedala izredno zgodbo bridkih udarcev usode na njeno družino. Očeta je izgubila, ko je bila še čisto majhen otrok. Oče je postal žrtev balkanske vojske, ko je stara Avstrija pošiljala tudi slovenske fante in može v boj nad Turke. Mož Peter je padel v prvi svetovni vojski leta 1915 v Karpatskih gorah, sin pa je padel v drugi svetovni vojski, ko je v domovini divjala tudi komunistična revolucija. Ob koncu druge svetovne vojske, v kateri so komunisti v domovini zanetili tudi komunistično revolucijo, je bila Cerarjeva mama stara 63 let, ko je morala zapustiti ljubi dom in posestvo ter bežati v tujino, da si rešijo vsaj življenje. Sledila so težka begunska leta po siromašnih taboriščih in barakah, dokler niso leta 1951 s svojimi prišli v Ameriko v Cleveland. Cerarjeve matere nikdar nismo videli sla- zamudili. V zadnjih letih so imeli Cerarjeva mati dva naj-Ijubša doma - svoj dom in cerkev sv. Vida. S Cerarjevo mamo se je med nami zopet utrnil pristni vzor starega slovenskega rodu. Trdo življenje in trpljenje nikdar ni moglo potlačiti te preproste kmečke žene. Trden značaj, ki je zrastel iz prirode slovenske zemlje, ji je izbrusil načelno prepričanje, ki ga vrtinci zmedenih časov niso mogli premakniti in pokvariti. Učenost se marsikdaj more veliko naučiti iz poštene, naravne preprostosti. Takšna je bila Cerarjeva mati... Rojena je bila v Sostrem pri Ljubljani, mati pok. Petra, č. sestre Mary Celine v Avstriji, Ivane Okorn v Brooklynu, Franka Cerar, Frančiške Steiner in Kristine Rihtar, 27-krat stara mati in 36-krat prastara mati. Vsi njeni bratje in sestre so umrli pred njo. Bila je članica Oltarnega društva in Marijine legije fare sv. Vida. Cerarjeva mama so v življenju veliko dobrega storili za dobre namene in tudi niso mislili na sebe, ko so čutili, da jim življenje ugaša. Želeli so, da bi se jim ob smrti ne poklanjalo rož, pač pa darovalo za duhovniški naraščaj in za misijone. Zapustila nas je po postavi majhna, a po svojem srcu velika žena. V svojem življenju si je zaslužila veliko več kot to skromno priznanje. Ni se bala umreti, ker je nič ni težilo in si je v življenju nabrala bogato popotnico za plačilo v nebesih. Jože Melaher spet potegnili v zvonik, da pojeta pesem Bele cerkve nad brata Tončka, večno Krko. Potrebne so seveda tudi nove orgle, stranski Za praznike je odšel S pati pa Evropi VIII. MILWAUKEE, Wis. ______ Cez reko Arno v Firencah je zgrajenih več mostov, najstarejši in najbolj zanimiv je most “Ponte vecchio”, zgrajen v 10. stoletju. Most ima na eni strani majhne hišice s prodajalnami, na drugi pa Vassari hodnik za pešce. Ena naj lepših gotskih cerkev v Italiji je cerkev sv. Križa — “Santa Croce”. V tej cerkvi je poleg umetniških slik in kipov tudi znana Giottova freska “Kronanje Brezmadežne Device Marije”. V spodnjih prostorih cerkve počivajo mnogi cerkveni in posvetni veljaki, med njimi, ki imajo grobnice vdelane v stene, so tudi italijanski učenjak astronom G. Galileo, slikar in kipar Michelangelo Buonarroti, operni skladatelj Gioacchino Rossini in politični genij, diplomat in odrski pisatelj Niccola Machiavelli. V tej cerkvi bi moral počivati tudi največji italijanski : nov, širili slovenske knjige, no- pesnik Dante Alighieri, ki pa so Odhod tirolskega župnika INDIANAPOLIS, Ind. — Dne 16. januarja 1905 je šel župnik Jožef Konrad iz Kirchbichla na Tirolskem kakor po navadi ob štirih popoldne v cerkev pred tabernakelj, da opravi uro če-ščenja in premišljevanja. Komaj začne, omaga in izdihne in se nič več ne prebudi. Neki možakar, ki je bil tedaj v cerkvi, je stopil iz klopi in mu hotel pomagati. Toda ni bilo več pomoči. Župnikova glava je slonela na knjigi premišljevanja, knjiga pa je bila odprta ravno na strani, kjer je bil naslov: “Premišljevanje o smrti in priprava nanjo!” Ali ni taka smrt, četudi nagla, vpričo Jezusa v tabernaklju med premišljevalno molitvijo o zadnji uri lepa in ganljiva? Kaplanu Maksu Hellwegerju v Briksnu na Južnem Tirolskem je smrt prerezala nit življenja med previdevanjem bolnika. Bilo mu je šele 41 let. Prinesel je sveto popotnico bolniku dne 1. marca 1905. Odpiral je nebeška vrata umirajočemu bolniku, pa je poklicala smrt tudi njega. Janez Kovačič vražnosti položili k večnemu počitku v mestu Ravenni. Podali smo se na grič “Piazza- dneh, bo žgan na grmadi tako dolgo, da bo umrl. Seveda Dante se ni vrnil, temveč je iskal le Michelangelo”, od koder je | zavetje v Veroni in potem v Ra- krasen pogled na Firence in o-kolico. Kdor je bil v Firencah, pa ni bil na Trgu della Signo-ria”, ni bil v Firencah, kajti ta trg v starem delu mesta je eden naj lepših umetniških dosežko v toskanske prestolnice. Tod v bližini je par poti, kjer piše: Tod je hodil Dante in na majhnih plaketah so napisane Dantejeve misli. Zadnji dan v Firencah smo se z avtobusom v ranih jutranjih urah peljali v eno uro oddaljeno mesto Piša, kjer smo si ogledali mogočno stolnico in svetovno znani, občudovani poševni stolp (leaning tower) ter se tudi povzpeli na njega. Jaz sem se pri četrtem ovinku obrnil in koračil počasi navzdol, ker sem imel sitnosti z dihalnimi organi. Po ogledu in okrepčilu smo se proti večeru vrnili v Firence, kjer smo se na trgu “Republica” razšli vsak na svojo stran. Z ženo sva šla v bližnjo elegantno razsvetljeno restavracijo, kjer je bila odlična hrana, odlična postrežba in odlična cena. Po večerji sva se vrnila na trg Republica, kjer se je vršil koncert mestne godbe, ki je zabavala domačine in mnogošte- p0 vilne turiste. Ko sva tako hodila po čudoviti močni Firenci, sva prišla pred cerkvijo Santa Croce, kjer na desni strani cerkve stoji velik, v kamen izklesan kip italijanskega genija pesnika Božanske Komedije Dan-tea Alighierija. Ko sem gledal ta razsvetljeni spomenik, sem se spomnil, da je ,naš pisatelj Tine Debeljak v knjigi Dante-Pekel v uvodu omenil, da je bil Dante prvi DP oz. politični begunec-emigrant, zgled in simbol vsem tistim, ki morajo tavati po svetu z domovino v srcu izven nje- veni. Kasneje so mu prijatelji iz Florence sporočili, da bo tudi njega osrečila amnestija. Moral bi pač plačati gotovo denarno kazen ter se podvreči obredu kesanja, to je: iti bos v spokorni procesiji s sramotno mitro na glavi z vozom v katedralo. Dante je s ponosom in energično odvrnil: Ne, to ni pot, da se povrnem v domovino. Tudi tukaj, kjer sem, lahko svobodno gledam sijaj oče sonce in zvezde. Ponosen sem na izgnanstvo, izgnanstvo, ki mi je naloženo, smatram za čast. Nikdar več se ni vrnil v rodno mesto. Umrl je leta 1321 v Raveni, kjer so mu zgradili sarkofag, v katerem počiva in katerega čuvajo kot naj večji zaklad mesta. Florenčani so večkrat zahtevali in prosili za njegove ostanke, da jih prenesejo v rodni kraj Firence. Niso jih dobili. Ravenčani so odgovorili, če ga niste hoteli živega, tudi mrtvega niste vredni. In tako je še danes. Razlika je samo v tem, da ga danes ne časte samo Italijani, temveč ga slavi ves svet. Drugo jutro zgodaj smo v avtobusu obkrožili Rim in drveli odlični “sončni” velecesti proti Neaplju. Med potjo smo se ustavili pod hribom mesta Or-vieta, kjer smo pili vino te pokrajine in jedli italijanski pršut. Ko smo nadaljevali pot, smo se za kratek čas ustavili v soteski, pri hribu, kjer je znani in bogati samostan Monte Cassino. Tam so se v drugi svetovni vojni krvavo bili Nemci in zavezniki, dokler Nemci niso bili uničeni od zavezniških vojaških sil. Poleg Angležev so bili v tej borbi največji junaki Poljaki, ki so se borili pod generalom Andersonom. še danes se vidijo o- mh meja. Radi takratnih politič- gromni bunkerji v skalnatih so-nih m drugih nasprotnih misli teskah kot spomin na grozote je Dante moral bezati iz svoje-; druge svetovne vojne. Nato smo ga rojstnega mesta Firence. Ob- : nadaljevali pot proti Neaplju, lastniki so mu zagrozili, če se ne j (Dalje sledi) vrne domov na zagovor v 10 L. G. “Slovenijales” v ZDA “Slovenijales” je odprl v Atlanti, Ga., svoj četrti obrat v ZDA dan po 48 poletov s svojimi 6 letali DC-9, da je prepeljalo iz Frankfurta, Duesseldorfa, Koel- za sestavljanje pohištva, j na in drugih mest Zahodne ki ga izdelujejo v Sloveniji, pa' nato v posameznih kosih pripeljejo v ZDA, kjer ga sestavijo in nato prodajajo. Prevoz pohi-štva je v razstavljenem stanju ker je to najhitrejši način poto- VI O T O T7T1 C\-| 01 4-»-» „ • Y’ 'V Nemčije domov tisoče delavcev, ki so hoteli preživeti praznike s svojimi družinami. Večina se je odločila za letala, enostavnejši in cenejši, manjša pa je tudi uvozna carina. V letu 1973 je podjetje “Slovenijales” prodalo v ZDA svojih izdelkov v skupni vrednosti 12 milijonov dolarjev. Predjamski grad ima obilo obiskovalcev Znameniti Predjamski grad. bivališča slavnega Erazma Predjamskega, si je leta 1973 ogledalo preko 64,000 ljudi, 11% več kot leta 1972. Poleg Bleda je to najbolj obiskani grad v Sloveniji. Kljub tolikemu obisku v gra-i vanja, s katerim se je mogoče izogniti gneči na cestah in železnicah. Polet iz Frankfurta v Ljubljano in nazaj stane le 1,600 dinarjev. Sedaj seveda hiti zopet vse nazaj na delo, kajti delo zamuditi v teh časih ni priporočljivo, če ni res trdnega vzroka. Delodajalci so postali izbirčni, ko ni j nikjer več take hude delovne | ihte in potrebe j produkciji. po pospešeni Invalidi V Sloveniji je 130,000 invali- LUliiAtMilU UDIbJKU V gl či- ; J _ , _ ' ------ du ni nobenega večjega gostišča. dci-JfOj,01 & ^ V6b’ ^nvakd ie ^ ° ° dcmala V3ak deseti Slovenec. Zaposlenih jih je le malo; ti predstavljajo le 2.3% delovne Obiskovalcu nudijo le vodstvo po gradu, nikdo pa se ni pobrigal, da bi mu nudili tudi kaj dobrega za pod zob in prijetnega za grlo. Za 10% dražje V letoviščih ob slovenski obali so se domenili s tujimi zastopstvi za obisk naših letovišč, da bodo cene v letu 1974 za 10% višje od onih v letu 1973. Ceniki bodo cene navajali le v dinarjih in ne v tujih valutah, kot je bilo v navadi doslej. Z letali domov za praznike Letalsko podjetje Innex Adria ostajajo je po-inva- v več- bene sl^pnsVp nrireditw niso Iga radi takratnih političnih so-J.le pred prazniki napraVilo sile. Podjetja iščejo in dajejo prednost pri zaposlovanju zdravim in mlajšim. Kljub temu, da sprejeta že cela vrsta načel o moči prizadetim lidi v ozadju. Pripravljajo zakone, po katerih bodo temeljne organizacije dela dolžne zaposliti tudi invalide. Za manjšo storilnost bodo dobile posebne dotacije. Podjetja, ki takih primerov ne bodo imela, bodo dolžna podpirati ostala s posebnimi prispevki. Josip Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman TRIDESETO POGLAVPE Konec Gluhi Matijec na Zabrezju je izpod velicega kozolca, kjer je vozove premikal, škiljavo pcgle- je^dobU Matildo', dal po mladem gospodu, ki je ni mogel odločiti iti na pošto h Gorčevim. Nazadnje pa vendar ni mogel drugače, ubral je pot pod noge, dostikrat hoj eni pot na pošto. po denes silo jezen obraz nosil. “Kaj mu je?” gre vprašat Bar-bo. A stara dekla mu pripoveduje, da je bil gospod baron tu, z njim sta se menda sprla. “Ti gosposki ljudje, ki toliko nosti požro v se in znajo še na sveto pismo brati, kakor sam gospod fajmošter, kregajo se mej seboj tako kot mi, to sem že večkrat slišala.” Matijec sicer ni razumel, kaj je rekla Barba, a odgovoril je po svoji šegi tako kakor kdo, ki dobro sliši: “Sem dejal, ka-je, da se drži, kakor da bi mu bila mačka mlade snela.” Vendar denes Barba ni bila dobro podučena. Gospod se z “Bali smo se že, da smo vam kaj naredili, tako dolgo vas več ni bilo. Na vse zadnje bi bili imeli še Pavlinino možitev brez vas praznovati,” reče ona. v j “In vašo? Slišal sem, da bode uce" ob jednem. Vaš ženin sam mi je to povedal,” odgovori Leon. j “Moje ne bode. Ni ob jednem ni kedaj in ženina nimamo nič, da boste vedeli,” reče ona odločno in se obrne proč. “In baron?” “Čujte! Če nečete, da vas nikdar več ne pogledam, ne imenujte mi nikoli več tega človeka.” “Zakaj?” “Vi ste sitnež; bodo vam že j drugi povedali, ali mene naj baronom ni prepiial. Njegova ng ^ocje zraven^ ves^e ,, { Preko dvora pride Goreč in slaba volja je pa pač res bila nasledek razgovora z baronom. Ta je bil namreč prišel na Zabrezje in prosil Leona, naj mu obljubi neko dobroto storiti. Leon mu obljubi z uvetom, če mu bode mogoče. Potem mu baron govori: istotako kakor hči okara mladega soseda, da ga tako dolgo ni bilo. Vajen je bil prej vedno videti ga. Matilda je bila med tem v hišo odšla in Leon je priliko dobil vprašati, je li res raz- I dor mej baronom in Matildo. “To ste gotovo že slišali, da se gtari mu potrdi in pristavij da \ < ► <► j j j t <► s j! j! < * v*########*######*#*###*#################*###*#**##################*##* KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 1974 12. — Slovenski športni klub pripravi “Zimski večer” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 7.30. 19. — “Pristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue. 26. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo praznovalo 127. 45-letnico obstoja z večerjo. FEBRUAR 3. — Klub slov. upokojencev na tisti vaš profesor na pošti ženi, da jemlje ono sestrično moje neveste. Ker njegov dopust hitro izteče, bode, kakor sem čul, poroka prav skoro. Vidite, to meni jako ugodno prihaja. Prilika je, da jaz prej k svojemu namenu pridem. Kolikor sem potipal, tudi stari nema mnogo proti temu ugovarjati. Deklico pregovoriti— no, to me ni strah; Vsaka misli, če je prej, bolje je; že poznam ta svet. Ali prej mora vendar glavna stvar uravnana biti. O tej pa se nisem še razgovoril s starim in tu bi vas pomoči prosil, ker ste najboljši njegov hišni prijatelj in moj, je prav vesel, ko je tako prišlo, ker zdaj, ko ga je bolj spoznal, ne bi ga rad imel za zeta. “Hotel je z dekletom vred tako veliko vsoto denarja, kakršne res nemam pripravljene in je zdaj tudi ne dobim drugače, nego če posestvo zadolžim. To mi je pa vendar hudo. Do starosti sem brez dolga gospodaril, a zdaj naj bi na stare dni dolgove delal za hčer, ki tako vse dobi, kadar me ne bode več, ker seboj tudi jaz ne ponesem ničesar, nego kar mi bode sama pod glavo dela. Tako sem njemu odgovoril in tako sem tudi aeklici razložil, katero sem bil k najinemu Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne. 16. — Federacija Ameriških Slovencev priredi banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri- 16. — Federacija Klubov slovenskih ameriških upokojencev priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 17. Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju. 23. — Dramatsko društvo Lilija priredi Maškaradni ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”. APRIL 20.—DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7-30 zvečer. KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair ju; po koncertu zabava s plesom. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo. JUNII 13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu. OKTOBER 19. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Nova Doba, Scoop in drugih, je glavna avtorica in urednica nad petdeset strani obsegajoče knjige “Wickliffe in Action”, kjer je zbrala zgodovinske podatke o tej naselbini od začetka do današnjih dni. V Wickliffu živi tudi precej Slovencev, najbolj razveseljivo pa je, da ima to mesto tudi mladega slovenskega župana Johna Yanesha, ki se je tako uveljavil, da je bil letos ponovno izvoljen brez tekmeca za županski naslov. Elsie že dolga leta pridno zbira podatke nele o Wickliffu, ampak tudi o vseh važnejših ameriških zadevah, o katerih poroča ameriški tisk. Njena klet je velika zasebna referenčna knjižnica, ki jo pogosto obiskujejo študentjp od blizu in daleč. Že več let tudi marljivo pregleduje vse čas® piše in dela izrezke in zapiske o Slovencih, pri čemer je skupaj z znanim narodnim delavcem Jožetom Zelletom neprekosljiva sodelavka našega instituta. Ko nam je pred dobrim letom Janko Rogelj poklonil nad trideset vezanih letnikov Nove dobe in smo obupovali, kje najti čas, da bi vse letnike pregledali in vse važno še vključili v knjigo o clevelandskih Slovencih, se je takoj ponudila Elsie, da bo to delo opravila ona. Več ska beseda v tujini nikoli ne zamrla”. Boris je že več let vneto sodeloval tudi pri Mladiki, Mostu in drugih revijah, poleg pesmi pa je za Literarne vaje prispeval tudi svoje linoreze in bil zanje celo nagrajen. Ni težko soglašati z Zoro Tavčar, ki piše, da se Boris “v času, ko se je na slovenskem Parnasu utaborila škandalistika, predstavlja s toplim čustovanjem, s pietet-nim odnosom do usode in do zemlje in kultivirano pesniško govorico”. Boris trenutno študira slovensko in italijansko književnost na univerzi v Ljubljani, posvetiti pa se namerava profesuri v Trstu. K njegovi lepi zbirki mu iz srca čestitamo in prav nič ne dvomimo, da bo s svojim idealizmom in talenti še mnogo dobrega storil za narod, ki mu je zvest nele v besedi, ampak tudi in predvsem v delu za njegovo kulturno rast in ugled. Edi Gobec (Dalje prihodnjič) dobila več bilijonov dolarjev, ki so ga dale za nakup orožja Sav-dija, Kuvajt, Libija in Abu Da-bi. Tihotapce mamil v Iranu čaka smrt TEHERAN, Iran. — Skupina policije, ki preganja trgovino z mamili, je prijela dva tihotapca s količino opija v vrednosti kakih 2 milijonov dolarjev. Po iranskih zakonih se trgovanje z mamili kaznuje s smrtjo. Prijeta sta bila pri dejanju, zato je obsodba in kazen neizbežna. Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair At«. E. 68 St. 361-421J NOVEMBER 24. — Dawn Choral Group poda mesecev je vsako prosto uro po-svoj letni koncert v Sloven- rabila za to in izpisala vse po-skem društvenem domu na trebne podatke na kartoteko, ki Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. KULTURNE DROBTINICE kakor upam. razgovoru poklical. Vem, da bi In kaj vam je glavna stvar? ; ge |.ud^ yeseiji^ ko bi jo bili kako mu je vrata poka- nam je omogočila izrabp tega gradiva. Spomnil sem se, kako nekateri, ki hočejo biti v javnosti znani kot veliki organizatorji in koordinatorji, niso na l nega doma in Slovenske naro-j Prošnie za kak naslov’ Podatek Slovenski institut - Slove-1 dne čitalnice na St. Clair ju, pi-311^^ Prev°dj;Z ^ fe' nian Research Center of Arne-! see leposlovnih in zgodovinskih i cia ltete v an2 esemo m i o gorica že dolga leta vzdržuje stike ! člankov in “Pričetne zgodovine variali> preprosta slovenska gos-tudi s slovenskimi avtorji po | Slovenskega narodnega doma”,: Podinia Pa ie medtem toliko na-raznih državah in skuša njihova dela vsaj bežno registrirati tudi v slovenskih ameriških časopisih, navadno pod naslovom “Kulturne drobtinice”. Omenjamo predvsem tiste knjige, ki jih ; Slovenian Research večina listov še ni zabeležila, da ; Ameriki, da omenimo tajnik Slovenskega Sokola v|Pravila v zavestl> da je nJeno Clevelandu in sodelavec “Slo-! del° potrebno in koristno za venskega biografskega leksiko-i Slovence- Ce se nam ie Prav v na” v Ljubljani in več let Wdi|Ameriki brez f.ondov in kakrs' eden najpridnejših sodelavcev!116 koli dru§6 Pomoči P^rečilo MALI OGLASI Centra v samo ne- tako ne bodo pozabljene v slo- kaj najvaženjših mejnikov v venski ameriški kulturni kro- njegovem življenju. Lani je po-niki. Zadnja čase se je spet na-' leg drugega dragocenega gradi- vpraša Leon. “No! Denar! Jaz nisem poet, temuč realen mož, veste, ki se ne ženi na ljubezen in srečo in tista brbljanja. Denar! Jaz vem, da ga stari ima in da je videli, zala za vselej, ko je slišala, kake pogoje mi stavi. Vesel sem je bil, da se je vse v meni smejalo. Prav kakor kako v dečko. Ne bi bil mislil, da je tako pa- bralo precej takih knjig, ki pričajo, da slovensko pero še ni omagalo na vseh v novo klasje. * * * Skoraj istočasno s Trubarjevo zbrati naj bogatejšo zbirko o slovenskem življu in podvigih po svetu, ki bo gotovo imela velik pomen za Slovence tudi čez sto let in več, se moramo zahvaliti predvsem požrtvovalnim sodelavcem kot so Elsie, Jože Zelle in več desetin drugih, ki jih bomo skušali postopoma hčer njegova jedinica. Ali, pri- me|;na» jatelj, prvič jaz denarja precej j Tako je Goreč pripovedoval, potrebujem, ker imam^ nekaj !ko gta y hiŠQ šla k druzim, dolgov in me manihejci že pre- j Leon je to poročilo z velikim ganjajo, da se jih bojim, drugič veseijem poslušal. Ponoči pa po- pa, če se nič ne dogovorimo ali če stari premalo obeta, kdo mi je porok, da se potem, ko mu hčer odide iz hiše, stari osel še ne ženi in mene ob moj denar pripravi. Zato hočem jaz varno hoditi. In zakaj bi ne? Moj so-cijalni položaj v svetu že toliko velja, da tiste groše odvaga, zatorej mi Goreč niti zameriti ne sme, če ga vprašam: staifi, koliko mi šteješ s hčerjo.” Leon odločno odbije prošnjo, da bi v tem kaj posredoval, skoro malo osorno. Baron naredi nekoliko osupnen obraz, reče, da bode storil to sam, kar mu on neprijateljsko odreka in odide na pošto. Prej, ko je Leon slišal, da se moži Pavlina, do katere je vendar najtoplejše simpatije imel, ni bil tako protiven, kakor zdaj, ko je slišal, da bode tudi Matilda tako brž v zakon stopila in s kom? S tem brezsrčnim, sebičnim človekom, ki tako naravnost pove, da jemlje bolj njen denar nego njo! Izkušnjavo je v sebi čutil, tja iti in ubogo, dobro deklico svariti, podučiti, naj ne vrže poštenega, nedolžnega srca človeku, ki je notranje brez duše in brez vsega blažjega, le vnanji videz in prevara. Ali vendar je zopet videl, da nima pravice, vtikati se kot svetovalec v tuje stvari, pa tudi da ne gre in da je nevarno. Ničesar mu ni ostalo, nego deklico hiilovati. Poleg tega pa mu je Pred leti se nam je iz Trsta oglasil mladi slovenski študent Boris Pangerc in nam povedal, s kakim navdušenjem zasleduje članke o slovenskih podvigih po svetu, ki tudi na mejah poma- tem ga je obšel nekov trden sklep, kateri je izvršil takoj drugi dan, ko je zopet na pošto prišel. Izpazil je namreč Matildo, ko je bila sama. Prijel jo je za roko, da mu uiti ni mogla in ji rekel s žaljivim glasom, ki je bil pa nekoliko neroden, ker se je tresel in je prihajal z zardelega obraza: “Gospodična, meni se zdi, da bi bilo vendar dobro, da se vi s Pavlino vred možite. Nič se ne hudujte, jaz ne mislim onega, jaz mislim drugega, ki od očeta želi samo vas. Če ste zadovoljni, daljte mu desnico, pred vami stoji, prav zares.” “Jutri, denes sem še na onega preveč huda,” odgovori ona, a mu da zahtevano desnico. “Denes, denes!” sili on. “Jutri,” trdi ona, iztrga se mu in ta dan je ni bilo več videti. Drugi dan je bil Leon zopet tu, in pripovedovali so mi, da ne zastonj. Tudi Barba je morala nekaj takega slišati, ker pripovedovala je svojim prašičem, da jih ne bode več dolgo pitala, ker pride nova gospodinja v Zabrezje, pod novim ukazova-(njem pa ona ne služi, kratko ni malo ne. KONEC. Delovna sila WASHINGTON, D.C. — Leta 1820 je bilo na farmah zaposlene okoli 72% celotne delovne sile v ZDA, leta 1950 pa le še va poklonil našemu institutu tudi vezane letnike časopisa in slovenska kultura! Nova doba in pristavil, da ve, področjih še dozoreva da bodo tu najbolje služili svo- jemu namenu. Sodelavcu Janku Podstaviti slovenski javnosti. k njegovi najnovejši knjigi iskreno čestitamo, istočasno pa “Cerkovno ordningo”, o kateri | upamo, da nam bo napisal še poročamo posebej, smo dobili knjigo svojih bogatih spominov, novo knjigo slovenskega ameri- , kot je to pred desetletji storil škega pisatelja Janka Roglja —'vseskozi zaslužni dr. Frank zbirko črtic pod naslovom “Svo- Kern, v krajši obliki pa tudi ji k svojim”. Je to že tretja knji- marljivi kulturnik in izseljenski gajo pobijati usodni slovenski izpod Rogljevega peresa, ki pisec in plodni sodelavec pri manjvrednostni kompleks. Po- knjigi o clevelandskih Sloven-! nudil nam je svoje sodelovanje cih osemdesetletnik Frank če- in prosil za navodila. Kmalu je sen. Zdaj slišimo, da piše knjigo ' začelo iz Trsta prihajati gradivo: spominov tudi Jankov naslednik cele strani iz italijanskih časo-pri Enakopravnosti in vodilni pisov, ki so opisovali “svoje” dr kulturni delavec Vatro Grili, žavne prvake, niso pa povedali, Zelo prav bi bilo, če bi svoje da so to Slovenci, pa tudi slike, spomine opisali še drugi sloven- zaslišanja in drugi dragoceni ski izseljenci pionirji in jih bo-'podatki. Poleg rektorja Jezer-disi objavili v knjigah ali perio- nika, dr. Feyana in nekaj uni-dičnim tisku, ali vsaj napravili, verzitetnih profesorjev je mla-xerox kopije za arhive v Arne- di Boris postal naš najplodnejši riki in Ljubljani. | sodelavec v Italiji. Letos pa nas * * * /je Boris razveselil s svojo prvo Mrs. Elsie Desmond Rudman, pesniško zbirko ‘Amfora časa”, ki jo starejši čitatelji poznajo kot marljivo dopisnico listov ga izpod Rogljevega peresa, je izšla pri Državni založbi Slovenije. Kot njegovi “Kruh in srce” in “Skrivnostni klic” je tudi “Svoji k svojim” važna — to pot satirično-humoristična — izpoved slovenskega ameriškega rojaka, ki se je nad pol stoletja udejstvoval v slovenskem društvenem in kulturnem delovanju v Ameriki. Janko Rogelj je bil prvi urednik časopisa Enakopravnost, dolgoletni predsednik Ameriške bratske zveze (SBZ), soustanovitelj in režiser vodilne dramske družine “Ivan Cankar”, predsednik Slovenskega narod- ^omuiišstični vodniki se gjosveiovaii v Moskvi MOSKVA, ZSSR. — Pred Božičem so bili zbrani tu vodniki sovjetskih satelitskih držav v Evropi, pa tudi zastopnika Kube in Mongolije. Njihove posvete je vodil glavni ideolog sovjetske Komunistične partije Mihail Suslov, kar naj bi pomenilo, da je šlo v prvi vrsti za ideološka in partijska vprašanja. Iz poročil sovjetskega časopisja je razvidno, da so se razgo-varjali o skupnem komunističnem odgovoru in upiranju zahodnim zahtevam po vzpostavi obširnejših in prostejših stikov med svobodnim demokratičnim in komunističnim svetom. Komunistični vodniki vidijo v teh zahodnim zahtevah načrt spodkopavanja temeljev komunističnega reda v svojih državah, zato se mu upirajo in zato naj bi se zbrali, da bi izmenjali svoje skušnje in izdelali načrte za čim uspešnejši boj proti zahodni “zaroti”. Govorili so o nujnosti evropskega varnostnega dogovora, pa tudi o odnosih na državni ravni. Tako se je E. Gierek, vodnik Poljske, razgovarjal z Brežnje-vim tudi o pospodarskih stikih in sodelovanju. Vodniki 9 komunističnih držav naj bi govorili tudi o sklicanju svetovne komunistične konference, ki naj bi jo Moskva imela že nekaj časa v načrtu. Njen cilj naj bi bil izključiti L. R. Kitajsko iz komunističnega občestva. STANOVANJE V NAJEM popolno prenovljeno kot sobno stanovanje se odda na E. 66 St. in St. Clair Ave. Kličite 881-9243 od 7. do 9. ure zjutraj. MED NAPRODAJ Dober med naprodaj. Pripeljemo na dom vsak čas, podnevi ali ponoči. KE 1-1549. FRANK BOŽIC 19075 Meredith Ave. Euclid, Ohio 44119 -(3) V najem Oddam 5-sobno stanovanje spodaj na E. 71 St. Kličite 881-3095 -(1) Five rooms down For rent in St. Christine parish, carpeted and garage. Call 731-5409 (1) Iščejo stanovanje Dva odrasla bi rada dobila 4 ali 5-sobno stanovanje ali hišo od E. 169 do E. 185 St. Kličite 933-8026 -d) Help Wanted Male Help Wanted Male MACHINIST Company paid benefits. Overtime. Day shift. FREDOM 00R?. 531-1780 ki jo posveča svojim ameriškim rojakom “z željo, da bi sloven- bilo tako čudno, da se več dni-12%. Vzrok je bil jasen WASHINGTON, D.C. — Leonid I. Brežnjev je komunističnim vodnikom satelitskih držav, ki so bili pred Božičem na posvetovanjih v Moskvi, dejal, ko so ga spraševali o moskovskem posredovanju za končanje vojne na Srednjem vzhodu in o podpiranju naporov za pomiritev Arabcev in Izraelcev, da so ruski vojaški strokovnjaki, ko so pregledali položaj na fronti ob Sueškem prekopu, prišli do zaključka, da bi Izrael pri novem spopadu z Egiptom po vsem sodeč nad tem zmagal. Sovjetska zveza je Egipt opremila z modernim orožjem za vojno v oktobru, pa mu nato nadomestila v tej vojni uničeno moderno orožje in mu dodala še novo. Četudi je večji del tega orožja plačan, Moskva ne mara, da bi ga Izraelci v novem spopadu uničili. Trdijo, da je Sovjetska zveza PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Colt Ave. go south on E. 152 St. to end of St (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Female Iščemo starejšo žensko Da bi skrbela za starejšo ženo v 3-sobni apartment. Kličite 481-0400 (D Išče žensko Rada bi dobila žensko, ki potrebuje dom, da bi si delile dom v Eastlake, Ohio. Kličite 946-3079 (4) General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) ^ ' ČISTA MESTA — V komunistični Kitajski se silno prizadevajo za snago. Na sliki vidimo ženski na malih strojih pri čiščenju ceste v Šanghaju. I9!!IB^ Johan Bojer: IZSELJENCI in Ola ni bilo z njimi, materin ljubljenček je sedel na njegovem tovoru. Še zmeraj je živel v nekaki skupnosti z učiteljem. Ali to leto se je nameraval prav zares ločiti od njega. Zdaj bo dobil denar, da si bo kupil par volov. In razen tega si bo postavil kočo, ko se bo vrnil iz mesta. Dan je bil vse bolj vroč. Morali so se ustaviti in nekaj jesti. In tudi volom so morali dati nekaj ur počitka. Potem se je pričela spet ista počasna vožnja preko neskončne planjave. Zvečer so napravili ogenj in skuhali kakor po navadi kašo. Nazadnje so legli vsak pod svoj voz. In tema in zvezdnato nebo sta se bočila nad njimi. Tretjega dne pa so daleč na obzorju zagledali nekaj, kar se Kllllilllllllllilllll Ijati v mesto. Toliko so to leto lahko oddali pšenice. Seveda bogastvo to še ni bilo, ampak čevljar Bo je vendarle dobil svoj denar. In pri vsaki vožnji so vzeli s seboj kaj domov. Za vsakega par volov, nov plug, kosil-ni stroj, nekaj vreč oglja, da bodo vsaj o božiču mogli kuriti z njim, ko bo pritisnil prerijski mraz. Predvsem seveda niso pozabili živeža za dolgo zimo. In Per Poli je imel še šiling, da je kupil Ani naprsno iglo. Anders pa je kupil za Olufa in zase vrvice za ribolov in materi nov mlin za kavo. Ali četrtič je Ola Vatne vendar moral z njimi. “Ola!” je bilo neprenehoma čuti, “pridi zdaj semkaj, Ola.” Torej zdaj niti govoriti z ljudmi ne bo smel? “Kaj ne slišiš, človek? Velike novice iz domovine. Svredrup je postal minister.” To je bila velika novica. O tem se je bilo treba pogovoriti. Povsod, kamor je Ola prišel, je srečaval samo imenitne ljudi. “Odkod pa si ti? Iz Birija? Kaj, ni mogoče!” In potem je Ola moral povedati kaj o svojem kraju. Ni bilo lahko tako hitro ločiti se. Če odkloniš požirek žganja, žališ ljudi. In če sam ne daš za požirek, si umazanec. Čudno, kako imenitne ljudi je to pot povsod srečaval. Tisto jutro, ko se je vseh pet voz spet pričelo premikati v prerijo, je na enem ležal Ola brez zavesti. Zgodaj je še. Kal Skaret se smehlja v vzhajajoče solnce. Morten je bled. Biti sta se morala s celo gručo ljudi, da sta osvobodila Ola. Ko so se čez dan ustavili, da bi kosili, so Olova vola izpregli, njega samega pa so pustili, da je ležal in smrčal. Prav tako zvečer. Ali naslednje jutro je bil Ola na nogah še prej kakor drugi. Stal je s slamo v laseh je bil sanjal tisto o majhnih rdečih čeveljčkih za malega? Tako dobro so dišali. Seže v zunanji žep suknje, da, tukaj je eden. Res, kako lep čeveljček. Pa kje je drugi? Išče in išče po vseh žepih, na vozu, v zabojih. Vendar samo eden- je. Na poti v mesto je sedel na vozu in pel. O, že sama misel, da bo spet videl nekaj novega, je premikalo v isti smeri, kakor množico his, luči v oknih m iz- in mežikal in bulil v solnce. In oni. Bila je vrsta z žitom nalo- lozbah> 1;iudl 12 razhcnih kra]ev, soince; oddaljeno od njega tiso-ženih voz iz neke druge našel- malQ vrvenia> cerkveni zvonik, če milj) celo večnost, je bulilo bine z druge strani sveta. Proti konje in koclie> zenske v klobu-j vanj Ali si ti t0; 0la? Žal mi večeru so dosegli vojaško cesto k*k ^ v o e a . , °> je, ampak jaz sem. in tedaj je bilo volom lažje. Ali svet ^ ^ vendar tako leP-da zdaj so se morali neprenehoma,ni m0§el ničesar dru§ega kak°r umikati, da so mogli drugi to- Peti; Da le„ne bi bil ta Preklet^ vorni vozovi, v katere so bili;mak PaPez> Morten, ta °j ° vpreženi po štirje hitri konji,: P™^ trenotka, ko so prišli v mimo njih. S stranskih potovjmesto> tako zel° Pazl1 nan]-je prihajalo v vrstah več in več - Seže v žep. Listnice ni. Ali AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA £ u £ % j» ; > ; p J 1 < * ; > j I j > j i ; > 11 j i i ► j > j» j • j > j * * ► ;! *! j» ; > j > ; > j * | > | > ; * j» j i j > j > j > < > j i < i GROMA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIKOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. j) Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeiiiku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- )/ nih vesti in novic. t( OGLASUjTE V / AMERIŠKI DOMOVIN! / PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE dopisujte v / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ....................... Moj novi naslov: ..^ j mši NA JUŽNEM TEČAJU — Pot na južni tečaj nekdaj ni bila lahka in še veliko manj varna. Sedaj imajo ZDA tam stalno Amundsen-Scottovo postajo. Na sliki vidimo letalo s skupino 22 raziskovalcev, ki je prišla zamenjat drugo, katera je vršila tam svoje de lo do februarja, pa se sedaj vrača domov. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO i