Si 103. V Mariboru, vtorek 5. septembra. IV. tečuj 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in BOboto, ter velja po potiti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 Roki., za po] |»»ta 5 SjmM.j za četrt leta 2 golil. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četirifltopnc vrste 6 kr. če se oznanilo on k rat tiska, 5 kr. če ho dvakrat in 4 kr. če sotri- ali večkrat tipka. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. i. administrativne reči. je v tiakarnici: F. Skaza in Ur., v koroški ulici hisn. št. 229. i i'(-variii dfl od fed. k*f H hrvatski in srbski rodo-I Potem naredi Reforma poki fm Dfl vse plati, na Hrvatsko, v Srbijo, Crn; »goro itd., in ima /a \>aecga dobro besedo. S to ..novo politiko" pravi da bode ju/noslovanstvo .iztrgano ruskemu IZV. t6legTaiHJ „Sl0V. Naredil/4 iljuM d mil»jajo (• ' dajil) LoBejc Marjan poniag-I/. Celja 4 septembra rJariti< domišljajo da sovražimo njih plemena „da- Sijajna zmaga. Voljena i ta narodom kandidata! *iravil<\ j. 1«^.' T-° ^ T" dr VofclljuU s 173 in dr. »Oillillkub s 'd<>v njim prijatelji kot prijateljem svobode :- 157 glasovi. Neinškutarska kandidata sta dobila t j <>ni' j«*c<*1«vam«ki rodoljobi, misle, da jim njih VietacBko70,Powek60^ neodvisnost zavidamo, gde nasproti mi , c,. .. , I želimo. da se njih svoboda potem reda učvrsti, vela Slovenija! L, ....... . 0 - ' 4 ,. „ . . , . . v Podpihmo lih, pravi .Reforma*', tndi Rasi, da ln Iz Ljutomera, 4. septembra. I Dr. Nkruer je odnoglasno izvoljen za na- , rodnega poslanca. Iz Ptuja, 4. septembra, z Hi proti W. izvoljen je Zmagali NDO llorman. Iz Slo ve njo, g a Gradca, 4. septembra. Za poslanca je voljen narodni kandidat Acl«-■tio« i/* K večino 5 glasov. Iz H reži c, 4. septembra. Od vseh 96 volileev je dobil nemšku iarski | fana pre,,roko ^ težnjam, kandidat .Jancžič ">*> glasov, narodni. Lenček. 89, Stadler 1 glas. Protivna agitacija strašna. I /. C olj a. 4. septembra. Narodna stranka se zarad krivične sestave zapisnika volileev ne bode udeležila volitve, za mesto ln trge v Celji. Vsaka kandidatura torej odpade« V Mariboru smo propali. Vsled strašne, protivne agitacije, vsled terorizma in vsled skrivne in javne podpore vladnih organov sta zopet zmagala Prandstctter in Seidl s 104 glasovi. Narodna kandidata sta dobila: dr. Kadej 90 in profesor Šuman Xi) glasov. Več prihodnjič. I iz sovraštva do Magjarov leteli kakor pečeni gc lobi v čelusti ruske; podpihavajo jih»ktfMjf|ake^ jonarci (!), kteri hočejo da bi bil Drmft-t wi>**toiii središče in cilj delovanja; podpihujo jih pravoslavni svečeniki, ker njih fanatizem mrzi nepravo-rslavno Magjarsko, in ker se nagibajo k pravoslav-" nemu ruskemu carju, puntajo jih naposled tudi Joni ndomorodci" ki ne o vseslovanskeni neg., o južnoslovanskem edinstvu sanjajo, od Donave do I Drave in Raikana, in kteri vidijo v kroni sv. šte. 1 g^vnim ipodtlkljaje vpljivu,** in bodo itvoreni magjarski zavezniki." Kusi o «i v si bij s k i h razmerah. Drugi *) dopis, „Pirževini Vjed-nK-i-tim" iz Dunaja, 17. avgusta se glasi: Prva oticijalna stopinja miuistcrstvn Hohen-vvartovvega k poravnanju z narodi je storjena. Pol leta že pričakujejo avstrijski narodi dejanskega izpoluenja programa sedanjega ministerstva \ in evo, nazaduje so ga dočakali. V tečeuji šestih mesecev smo videli sam<» borbo Hohenvvarta in njegovih tovarišev s tako Imenovano kon^titucijo-nalno stranko Giskra-IIrbsta in z rcichsratom, m vsacega poravnanja. Zdaj je j „\Viener Zeituug" priobčila tri cesarske ukaze, , ... ■' ktere treba razrnatrivati kot nasledek doselie pri-_ Reforma" hoee ^amo onim odgovarjati. Utoni .. . ... ^ . .' mm , . .... ... .... . Ivatmn 'častnih) razgovorov Hohenvvarta z l Jeni. Iz Magjare sovražijo, ker vidijo v njih, vidijo nepn j atelje j a ž n 0 s l o v a n s k e g a e d i u s t v a. To ni prav. veli .,!».'• -Mi (Magjari) nismo jjužnoslovanskcmu edinstvu uiti prijatelji uiti ne- | častnih) I teh ukazov je vidno, da se Cehi niso pngajali v -ozki meji lokalnega (mestnago) poravnanja, kakor 90 naredili Poljaki : Cehi so se. zkazali pravičnimi tudi nasproti drugim Slavjanom v Avstriji. Za vspo- priiatelji; mi smo privrženiki juŽnO8loyansk*8V0-|k.ojenje vseh Slavjanov, prvi carski ukaz razpušča VaiMMliiiin volilcciii. Zahvaljujeva se Vam lepo za Vaše izvrstne* obnašanje pri volitvi dne 4. t. m. 90 mož Vas je stalo kot skala za pravice našega zapuščenega slovenskega naroda in za spravo avstrijskih narodov. Ce Se takrat zmagali nismo, hočemo na bode, a v južnoslovansko edinstvo ne verujemo. Niti se ga bojimo, niti kaj upamo od njega, ker mislimo da je, nemogoče. Ali ga imajo za mogoče južni Slovani, ki so hladnega uma V Slovanski program je bolj mogoč, ker se oslanja na enem realnem prcdslovu: da Uuh premaga naenkrat ali eno za drugim Avstrijanea, Magjara, Turka, Italijana in morda še Nemca, kakor tudi tisto slovansko pleme in stranko, ki so protivni, ter da tako z zmagonosnim mečem osnuje morda v teku enega pnkolenja jedinstvo slovansko. No tega nočejo svobodoljubni in ua svoje pleme po-noRiii rodoljubi jugoslovanski. Oni sanjajo o po- sebnem ju/.noslovaiiskein „carstvu** v reiehsrath, s drugim ukazom se razpuščajo provincijalni foblastnije sejmi) zbori razun češkega in predpisujejo se nove volitve a s tretjini ukazom cesar jiozivlje vse provincijalne zbore na 14. september. Iz te energične stopiujc grofa Hohenvvarta se da soditi njegovi odkritosmosti k narodom. Vsa moč konstitueijoualnoga delovanja bo zdaj prenesena iz bivšega reichsrata v prozineijalne zbore. Hohcuvvarth je izpolnil prvo ohctanjc, dano svojemu gospodarju, da se bo poravnal z vodjami državne opozicije, cesar je pokazal svoje zaupanje k mi-nisterstvu s tem, da je v pričakovanji daljših de-Mauj brezpogojno potrdil tri ukaze, predložene mu rodno delo s pomnoženimi silami še čvrsteje na-|.iui>'na sirska, južna Koroška, Kranjska, Gorica, daljevnti. da se nam vsaj prihodnjič posreči, men- IstriK> hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Posna, kajoeih še h volileev slovenskih pridobiti, Živili volilei slovenski. Slava Vam ! V Mariboru, dne 4. septembra 1*71 Dr. Radej. J. šuman. Hercegovina, Crna goraf. Srbija, Stara-Srbija in kterem bodo jH, Qohenwarta. S drugimi besedami — obrazovanja teb treh ukazov je enako (ravno/.načiteljno) slovesnemu zajavljenju polnega bankrotstva nemške stranke v Avstriji: ono neoprevrgljivo dokazuje, Bolgarska. Taka država, ktera bi od črnega dojjtt njtj Audrašijeva, niti Beastova, niti prusolilska iznad jadranskega morja na 140 milj dolžine, na stranka pri cesarji ni nič zamogla zoper Hohen- $5a&Jćiri in Jiižbđq ^B<»v«iibb. i. Magjarska ,.Reforma" ima uvodni članek v, kterem se govori o odnošaji Magjarov proti južnim Slovanom. Ker je ta list priznano glasilo ;mag-jarskih državnikov, vredno je, da članek posna memo, BOSebnO pa tO storimo tudi zato , ker kaže da Magjare že vendar vsaj nekoliko mineva strafina oSabnost, b ktero so dozdaj odlikovali se. Pisec Slanka pričenja s tem, da hi trebalo med Magjarsko in južnimi Slovani tesnejšega prijateljstva in našteva, kteri interesi jih vežejo in kteri jih ne dele. Poleg vsega tega pa vidi da ne samo nij prijateljstva med njimi! nego da vlada medsebojno sovraštvo in nezaupanje ter vpraša — kaj je temu uzrok. Težko je, veli, nzrokov najti. Preteklost naša, pravi, ni bila sovraštvo nego prijateljstvo, našteva zgodovinske prijateljske čiu e pa spet vpraša, zakaj je zdaj miuilo prijateljstvo. Od- najširšem kraji imela samo -tO milj širine, bila bi podolgasta proga, ktera ^se ne bi mogla braniti. Ta država ne bi bila enoplemena, ker se Slovenec jako (?) razlikuje od Srba; ne bi imela prirodne meje, razen tam pa tam na pr. proti Ma-gjarski, ne bila bi v njej ena vera, ni jezik, ni ednaki običaji, ni enaka omika. Vsak okraj bi bil izložen vpljivu drugega mesta in soseda. Slovenci bi z Nemci uatezali ('?), Istrani z italijani. Osek bi, in morda celo Pelgrad s Testo, bulgarska mesta s Carigradom in nektera druga južna mesta /. grškim vvarta. /agotovljajo, da je car Fraue-Jožcf, ko mu je llohemvart o prvem resultatu svojih razgovorov z Riegerom poročal, z velikim veseljem sprejel to sporočilo, in daje polno nado izrekel, da bodo vsa zadnja primirjenja z nanuli srečno zvršila se, kakor je on hotni še leta ISG7. Nič manje važno je i to, tla se je Hohenvvartu posrečilo podpise vseh treh ukazov dobiti pred shodom avstrijskega cara z nemškim v Išlu. od kojega shoda si Nemci zase ugodnih nasledkov pričakujejo. Naročito so Nemci mislili, da bodo upliv imeli na način po- Solunom trgovali. Taka država bi ne imela prak-1 ravnanja w Čehi, vedoe da za njim pride porav-tične inogočosti ni obstanka. Notranji razpor bi jolnanjo B drugimi Slavjaui. Ustavoverna stranka je razdrl in ako to ne, ne bi vendar mogla izpolniti I hotela od začetka začeti borbo ua smrt in življenje; civilizatorni poziv. ^bog tega sprva ni hotela potrditi budžeta Hoheu- „Južnoslovansko vprašanje je z eno besedo vvartu, delala mu je zapreke glede vojuiškib no-vprašanje moči, ktero se ne da rešiti brez vojne, viucev, podala adreso carju, a nazadnje se je a v drogo je fiimera, ohscna. No ko bi se taUbala in dovolila ravno istemu Hohenvvartu vse, misao ostvarila, Magjari ne bi bili proti njej. Tudi kar je želel. Miuisterstvo ne izvirajoč niti iz par-potlej bi smatrali v južnoslovanskem edinstvu poJlanumla, niti iz narodnih strank, ni bilo zavezano roStvo proti vacslovajiskcmu ediustvu,.ktcroU^em niti vj^eiharatu. niti narodnim strankam, iu b i e d i u o n e var n o b i I o za mag j a r s k o p 1 emeJ *-i tiici broj iuo tako je moglo smelo postopati zoper reihsrat , na kojega so vsi narodi gledali, ko na glavno zlo. Hohenvvarth. videč. da so Čehi s svojo stanovitno opozicij., pokopali v treh letih tri ministerstva, moral j« naglo podstopiti se rešenja ali v korist češke opozicije, ali v korist ustavovernežev. On je stopil na -tran eeske opozicije. za ktero stoje celi narodi, ne pa na stran ustavovernežev. ki niso drn-zega. ko trakeija doktriuarjev. kter<» le uiti Nemci vsi ne podpirajo. Hohenwarth je obvrgel nepogre-sinost mnfehlbarkeit deeomberske ustave. — on je odkril nemški parlamentarizem v vsi svoji goloti kakor tudi laž rizla jtanske ravnopravnosti. On je razdjal nemško falango ustavovernežev in z zaničevanjem j« prezrl lažujive preroke. ki so strašili a tem. da se Rusija ali pa Prusija mešajo v notranje zadeve Avstrije, ako se zadosti češkim zahtevam. Sedanje ministerstvo je izpoznalo puhlost vseh teh kvaut iu se je obnašalo k njim. kakor k dunajskemu novinarstvu, za kterim v resnici ni nobene politične stranke, nego samo prodmjivosl in .gesehatt.- l'stavoverneži so po teh udarcih začeli zbirati svoje poslednje moči. Hohenwart ve ceniti svoje protivnike« te reibsratske invalide, ki ao se drznili .javno oznanovati izdajo države, rekši da je treba zediniti s Prusijo Cislejtanijo. ako jim bo nemogoče brez tega v nji gospodariti po svoji volji. Kar >e tiče razgovorov Hohenvvarta s Cehi, se jako mn<»go piše o njih. toda pravega je kaj mal" znanega. Celo češki časniki in organ Pa-lackega in Etiegera *Pokroku čisto malo v tej zadevi priobčuje. Morem Vam samo to povedati, da se sme pričakovati, da bode izpolnen ves program, izražeu od Čehov v zuaui deklaraciji 1868 leta. Čehi so umeli osnovati odnošenja k carstvu na podlagi državnega prava češke krone ne samo zase; oni so umeli načela svojega poravuauja razširiti tudi na ostale Slavjane iu Neslavjane v Avstriji, tako da .-e ima vsa monarhija osnovati popolnem na federalističui podlagi. Pristuden reihsrat gine in gosposka hiša bo brž ko ne za hiranjem moči umrla. Namesti reiehsrata bodo samo delegacije v>eh dežel, v enakem številu iz Cislajtanije, samo da bodo izbrane iz deželnih zborov. Čeravno HoLenvvart morda misli, da bode mogoče krog opravil take delegacije razširiti, bo brez dvomhe vse pri tem ostalo, kakor je bilo v zadnjih avstro-ogerskih delegacijah, ktere se zanimajo samo z glasovanjem budžeta in raznih mednarodnih pogode b. Niti Madžari, niti Čehi ne žele, da se delegacije v neki parlament premene, iz kterega hi mogoče bilo s časom tako parlamentarno telo o-snovati. kakoršnega do 1*4*. leta ni poznalo niti češko, niti ogersko državnu pravo. O hodu raz- govorov se mno^o podrobnosti raznaša. toda morem Nas zagotoviti, kakor že poprej, da dunajski časniki ničesa ne morej«« vzeti iz verjetnega vira, zato ker jim uiti Hohenvvart niti Čehi ničesa ue povedo.......Hohenwart je privolil na tako federativno vstrojenje Avstrije, pri kterem vsak narod. Ceh in Nemec in Slovenec imajo svoji, polno avtonomijo, svoje posebno politično poloienje in svoje posebno zakonodajavstvo za interese vsake narodnosti. Posebno pri sedanjem položaji Evrope je treba da je vsako kraljestvo in vsaka dežela v habsburškem carstvu zadovoljna, da bi ga s tem rečem veseljem hraniti zoper čestiljubnega iu požrešnega soseda. Pri takem položaji je treba bilo obrniti svoje zanimanje na vse dežele carstva sploh, in ne samo na češko krouo. Rieger je bil v tem popolnem ene in iste misli s Hohenvvartoni in Schaffle-om. kteri je tudi bil pri tajnih razgovorih. Se eno se mora omeniti. V Avstriji je mnogo manjših dežel, ktere niso v stanu se same opravljati: pri razgovorih se je tudi na take dežele obzir jemal, in dano jim bo na voljo v svojih zborih odločiti se. s kojo večih in bogatejših zeraelj hočejo biti zjedinjene. Podrobnosti ob tem drugi pot Moram omeniti še nekega tržaškega dopisa, kojega je prinesla .Allgenieine Zeitung" pred tremi meseci. V temu dopisu dopisnik nasvetuje novo osnovanje evropskega mednarodnega prava v zvezi Anglcžke , Avstrije iu Nemške. Takrat ruski časniki na ta stavek niso porajtaH. Zdaj Vas morem zagotoviti, da ima tadašnji .pium desederium" dan-denes mnogo privržencev, in govori se, da v Londonu in Išlu — to služi predmetom za uektere razjašnjenja. Beust. Bisinark in princ sachsen-veimar-ski o tem več vedo, neiro drtiiri diplomati mislijo. V Londonu si pruska diplomacija prizadeva, zagotoviti si na vsaki slučaj angličansko zvezo. Imenovani princ je v tem obziru pri augličanskem dvoru mnogo opravil , in še več bi bil , ako bi princ velski ne bil protivnik take politike in privrženec Francoske. Bisinark dobro pozna u-pliv angličanskega princa naslednika. kteri jako paralizuje postopanje saksonskega princa. Tim srečneje pa je Bismark pri Beustu. kteri se je zdaj popolnem skazal pruskega tovornika. Znano je, da se je v frauko-pruski vojni Gramoni popolnem zanašal na Beusta iu pomot Avstrije. Trdijo da je Beust s tadašnjem ministrom Napoleona III. že konvencijo podpisal. Te konvencije Beust ni izpolnil in prav lehko se je izuehil dolžnosti, kijih je naspram Francoski uase vzel. Toda zdaj , če on enaki dogovor uapravi z Bismarkom. se ne bo tako Bismarka rešil, kakor se je Francoske. Vsi privrženci avstrijskega cesarja se čudijo, kako da Beust še vedno opravlja zunanje zadeve carstva, zato ker njegova lekkomislenost je znana vsem in za njeira bi cisto nič ne značilo dovesti Avstrijo v ravno tisto položenje naspram Nemški, kakor je pripravil Saksonsko. Zdaj *e pripoveduje, da bode Beust povzvišen v knjeievski stan in potem poslan v Berolin za posla avstrijskega. Da vidite, kam 30 pri nas stvari prispele. Vam podam tukaj konec stavka organa grofa Hohenvvarta . priobčenega v „Oesterr. - Journal" o shodu išelškem: -Kaj hoče Prusija od nas? kaj more ona od nas še želeti? Stvar je jasna: ogoljufala nas je dvakrat, leta H64 in l*»i~., Francosko je preslepila leta 186? in ISTI. ; zdaj je vrsta za Rusijo. Zbog tega se Prusija obrača k prvi svoji ljubezui in tako mora Avstrija zopet biti ogoljufana. ona mora napraviti svojo uslugo proti Rusiji, da potem dobi plačilo pruske hvaležnosti. Jeli Prusija že tako daleč prišla, da mora celo pruska .National Zeirung" med v vsoje lažnjive usta nabirati , da omami Avstrijo in proti Rusiji zdraži. da potem v Petersburgu reče : .Glejte, mi bodimo vkup z Avstrijo, če bi to treba bilo!1* ali pa reči na Dunaji: .Ako ne hočete, gremo vkup i Rusijo.- Mi ne vemo na tanko vsega, a mi vemo , da se uapadniška Prusija v svojih napadah ne ustavi in da Evropi pred miril dala ne bo, dokler ne bo vsa Evropa zjedinjena proti Pru-siji.u Take opazke otieijoznega časnika so vsak ako pomenljive. Popisi. Iz CtelOTCttt* 1. sept. jizv. dop.! Plačali smo. upam. koroški Slovenci tukaj zopet iu menda zadnjikrat svojo učnino ■ zauaprej se ne bomo tako dali speljati na led, primeri v današnjem li^tu objavljeno pritolbo). Storili smo rodoljubi pri tej vo-litvi — vsi od kraja — kar smo le mogli: zmagati nismo mogli pri naših razmerah. Tako nesramno pa veudar ne moremo iu nočemo ravnati, kakor so ravnali nasprotniki naši. V dokaz tega boste še gotovo lahko marsiktero čudno slišali iz naše uboge Koroške. (Jo bodeiuo radi priobčili Ur. Zmagal je od naše narodne stranke edini gosp. Andrej Kliiwpi«kl«*r. profes. in ureduik „Karntnerblatt-a- Živi naš zopetui poslanec ! Dobimo saj eden glas v sredi — se ve da mutasto-gluhih nemških poslancev. Dr. Vale nt. Pavlic je propadel za .5—4 glasove. Dr. Val. Nemce. prof. bogoslovja, ujel je I komaj nekaj nad 20 glasov: zmagala pa sta na- Listek. Francozi pred Reko 6. julija 1859 in zanimiv izrek ranjcega nemškega -bunda." Spisa, M Mihaeijev Konec.) Bilo je novo leto 1659, na kteri dan so imeli vsi inozemski poslanci v Parizu, kot drugod navado, tedaj mogočnemu Napoleonu in. k novemu letu čestitke svojih vladarjev tudi ustmeno izra-ževati. Med temi česritajočimi poslanci je tudi tedanji avstrijski poslanec baron Hubner v imenu našega cesarja Napoleonu m. čestital. Proti vsem poslancem se je Napoleon prav prijazno obnašaje se. zahvaljeval, le avstrijskega je manj prijazno sprejel, ter je skoro čmrno te-le besede izustil: .Zal mi je, da so naši odnošaji proti avstrijskemu kabinetu zelo slabi, pa zagotovim vas, da teh svojih misli ne bom več premeniP. Te vojno napo vedajoče besede so avstrijsko vlado do živega dirnole, še bolj pa sedaj očitne ogromne francoske in laške bojne priprave na kopnem in morji, ter zdaj jame tudi Avstrija svojo vojsko na lombardo-beneškem pomnoževati. Laško vprašanje, t. j. „ze-dinjena Italija, te besede so odmevale od morskih planin čez mesinsko morsko ožino, tje do konca trivoglatega rodovitnega siciljanskega otoka. Evropske velevlasti bi bile rado na mirni način v londonski konferenciji ono vprašanje rešile, pa Avstrija opiraje se na svoje na dunajskem shodu pridobljene pravice do lombardo-beneškega kraljestva je svojo nazočnost v onemu shodu naravnost odrekla, sluteča, da se laško pitanje ne bode za njo ugodno rešilo, ter je hotela rajše vojno srečo poskusiti, kot se svetu drugih vlasti udati, da naj laške pokrajine sardinskemu kralju proti nečemu odškodovanju izroči. Govorilo se je tudi, da, če neče svojih laških pokrajin proti denarnemu odškodovanju odstopiti, se jej bodo neke dežele „bolnega možau, namreč turško-hrvatska, Bosna in Hercegovina za odškodovanje dale. Po-slednjič je moral samo gordični vozel razvozljati ali boljše reči razseči. Zgodbe in tok iste vojne so vsem znane. Avstrijska vojska pod višjim poveljstvom nesposobnega Gvulava jo bila v vseh manjših in večih bitkah nesrečna, povsod se je zedinjenim fiancosko-laškim krdelom umikati morala, tako pri Montebelu 20. maja, Palestri 30. maja, pri Magenti 4. in 5. junija, Melegnani 7. jh-nija in zadnji odločilni bitvi pri Solferini 24. jun., kjer je sam cesar višji poveljnik bil. Že se je napravljal Napoleon na štiri trdnjave (Verona. Mantova, Peškiera, Leguago) udariti, Benetke od morske strani oblegati, kjer se je malo avstrijsko brodovje pred zedinjenim francosko - sardinskim skriti moralo. Francosko brodovje jo čakalo v pristanu malega Lošina iLussin piecolo) le še povelja nad Benedkc mahniti. Neki dan, t. j. • julija popoldne se prikažete nenadoma dve francoski fregati v kvarner-skem zalivu, ravno ko smo se uekteri dijaki zunaj reškega pristanišča kopali. Neki častniki posadke laškega polka bar. Airoldi-a so se tudi zraven nas kopali. Zagledavši ladje brž zbeže iz morja sluteči, da so to najbrže sovražue ladje. Ker ni bilo se mogoče razločiti. čegave so one ladje, in ker so bile se daleč, jadraje ob obali otoka Čresa (Cberso) in Krka | Vegliai kakih tj—7 morskih mil, t. j. 2—3 ure od reškega obrežja , potegne neki častnik omenjenega polka svoj dalekovid iz žepa. Kmalu opazi na obeh vijugajoči se francoski mo-dro-belo-rudeči prapor, ter zdajci se obrnete naravnost proti Reki jadraje. Ker so bile parostrojne fregate so priplavale v 3,4 ure v reško zatočje (Rhedei. Tudi mi dijaki se zdajci oblečemo ter tečemo za častniki v mesto. kterega prebivalci so bili zarad prihoda francoskih fregat vsi oplašeni, misleči, da bodo mesto bombardovali in se hoteli iskrcati. Na Reki je bil tačas v posadki le eden snujejo, tam leže čosopisi, karte, knjige iu drugi enaki pomočki. Kako je to? Ako predpostavljenim to po-čenjanje ni znan<». potem niso na svojem mestu, ker to. kar že vrabci na strehi čivkajo, morali bi vendar tudi oni vedeti. Ako pa vedo za to rovanja c. kr. uradnika, pa jih ne odpravijo ni prepovedo, potem so sokrivi. Tako delajo ustavoverci in to so v Celji brez izjeme gospodje, ki prejemajo plačilo iz cesarskih blagajuie. svoj vpliv pa za Prosijo porabljajo. Bomo videli kako se bodo naši uradniki, so-sebno imenovaui. držali pri volitvah, ali bodo jrla-sovali za odločnega prusofila Nekermana? ■z Mlov. HlMtrlc«*, J. sept. [Izv. dop.] Prvotne volitve kmečkih občin so se pri nas končale, ali žalibug z jako nepovoljnim izidom za narodno stranko: z malimi izjemki izvoljeni so nera-škutarji: saj pa tudi ni čuda. če se pomisli z ene strani . kako j.* prosto ljudstvo pri nas še malo politično izobraženo, in z druge strani, kaka sredstva so ge upotrebljavala prs din prigodom volitev od naših nemškntarskih mestnjanov — Izven — ob takih prilikah pri tej stranki navadnih umazanih sredstev . delovala se je letos na ljudstvo z izredno grdimi iu ob enem budalastimi lažmi in to z neko brezsramnostjo. ktera je samo lastna takim ljudem , ki so polno strastnega sovraštva proti nasprotni stranki; pripovedovalo se mu je, da hočemo davke povišati, vojake pomnožiti, tlako ponoviti, desetino vpeljati, in več enakega brez-smisla. — Da postavite krono svoji agitaciji, aranžirala je ta svojat tudi dva škaudala, kojih je enega sama neposredno v neki krčmi izvela s tem, da je brezuzročno nekega župnika iz okolice surovo napadla, kteri je pa, da zapreči veči škandal, ki se je takrat nameraval. — kot pameten človek, — raje odišel; — a drugega napravila je posredno prigodom volitve v Sinartncm na Pohorji. kjer je nahujskala ljudstvo proti tamošnjemu duhovniku tako. da je skoraj prišlo do tepeža. Matadorji. ki so se pri letošnji agitaciji posebno odlikovali, so: trbušni pek Hebenstreit, po domače . Breneelj" imenovan, bivši žandar, zdaj mc-sar Sehorsohaggj izsluieni koprni, zdaj pisar Speiss. usnjar Nasko, pisar Basvvoschegg sen. in neko tepce iz okolice po imenu Fravkesch: — ob enem je to tudi inteligencija, si. bistriška: zatoraj se ni čuditi prostemu ljudstvu. ka je ua tako nizki stopnji, ker ima take političue voditelje. Visoko c. kr. ministarstvo notranjih zadev! Po blagi volji visoke c. k. vlade, da bi se vsaj enkrat spravili in pomirili avstrijski narodi, udeležili smo se tudi koroški Slovenci sedanje volitve v deželni zbor. Kazen drugih bili smo tudi pokorno podpt sani izvoljeni kot zaupni | volilni) možje ter zato denes prišli v Celovec k volitvi dveh deželnih poslancev za naš volilni okraj. Obseže pa ta .'5 sod-nijske okraje: a) čisto slovenski Borovlje, bi trdo nćmški Terg in c) po jeziku namešano celovško okolico. Ker tedaj v tem volilnem okraji Slovenci in Nemci skupno volimo dva poslanca. stavili so že pri dosedanjnih volitvah Slovenci Nemcem ta-le predlog: .Pogodimo se pred volitvijo tako med seboj, da glasujete Nemci z nami Slovenci za našega kan didata, mi pa z Vami hočemo glasovati za Vašega. Tako dobimo Slovenci in Nemci vsaj enega poslanca po svoji volji v deželni zbor.** Da je ta predlog še tako pohleven in uašim narodnim razmeram pristojen. Nemci niso privolili v to: trdili so v eno mer le svoje ter rekli: _Mi volimo kandidate, kakor smo jih postavili; Vi storite, kakor se Vam poljubi. Doseči torej nikakor nismo kaj mogli; ostali smo v manjšini. Po britkih skušnjah bi se bili slovenski rodoljubi najrajši celo zdržali vsake volitve; udeležili smo so je pokorno podpisani le srčnim zaupanjem, da nas vsaj bodo s svojim glasovanjem podpirali oni nemški volilci, ki se štejejo h konservativni stranki. Apelirali smo na njo ter jo zato povabili k volilnemu posvetovanji in vzajemnemu dogovarjanji pred denašno volitvijo. Vabilo naše ni bilo uslišano j beseda naša ne sprejeta. Žive duše ni bilo zmed njih k posvetovanji. Ostali smo tako spet v manjšini pri volitvi j dobili smo za poslanca zoper našo voljo spet ona 2 Nemca — nasprotnika naša — ki sta zastopala (?) nas do zdaj. Primorani smo zato pokoruo podpisani volilni možje javno se pritožiti zavolj take napake ter ponižno s tim prositi: .Visoka c. kr. vlada naj blagovoli deželnim zborom nov volilni red predložiti v tem smislu, da bomo Sloveuci zanaprej posebe volili za se!u To našo misel pravično tirjatev poudarjala je letos že polit, družtvo „Terdnjava" v svoji spomenici" ; to gotovo bodo potrdili iu povdarjali vsi Slovenci. V Celovcu 1. sempt. ISTI. Janez Vidovie, volilni mož iz Kotmarevasi. Juri Nemec, ... „ Janez Kiuspieler. volilni mož iz Smarjete. Janez Ibovnik. n n n n Janez Drobivuik r r „ Radiš. Simon Sušnik, „ „ r nprotnika naša Hok in Stokert z BO—iK) glasov. V drugih volilnih okrajih je pa bolje, da molčim. Čudijo se gotovo nekteri. zakaj da pri nas na Koroškem nismo javno stavili in po novinah razglasili naše kandidate. Storili smo to le zarad tega. da bi kar prehitro ne napadlo nas nasprotniki: naznanili smo jih volilnim možem kar mogoče hitro pod roko — povabili pa javno vse od kraja, da naj se na vo-litveni dan zberejo k Šrederju. kjer se lahko Še do gotovega pogodimo in zedinimo! Prišli so v Celovcu Slovenci še od vseh krajev, Nemcev ni bilo — akoravno so nam obljubili poprej — gotovo zato, ker jim sprave z nami ni treba. Mislijo res tako in pišejo po novinah. da na Koroškem ni treba govoriti o spravi s Slovenci, ker smo že spravljeni i njimi — to je navajeni stoletnega jarma! in sužnosti. Da bi saj enkrat odprle našim Slovencem oči! Iz Ulll»lJ»l*«% 1. septembra. | Izv. dop.J Denes je prišel stajersko-slovenski polk .Hartung" (novaški okraj Maribor I iz Celovca v Ljubljano k vojaškim vajam. Množica ljudstva je zarad tega Žla i/. Ljubljane v "Šiško in pričakala vojake, ki so sinovi bratovsko nam slovenske Štajerske. Precej pri uhodu je igrala godba regimenta Hartung našo narodno himno .naprej zastave Slave."* kar je med občinstvom vesel vtis napravilo. Iz OljM. 8. septembra, j Izv. dop.] 'Naši uradniki in volitve.) Ker bodo v četrtek T. t m. za mesta volitve, domislim se nekega dopisu v „Slovenskom Narodu" od 10. januarja tega leta, kteri pripoveduje, da je direktor pomočnih uradov Anton Schuh iz Pomeisla na Ceskem doma, pri zadnjih volitvah volilce teroriziral, poslal je namreč svojega uradnega sluga Heritsch-a k hišnim posestnicam iu vdovam gg. Nolli, Mtfrtl i. t. d., kteri jih je vprašal, je li res, da so one pri zadnji volitvi svoja pooblastila za narodne kandidate podpisale. Cboge vdove so se jako prestrašile, ko so 6ule tako vprašanje iz ust biriča pri kriminalni sodniji. mislile so v prvem hipu. ka so veleizdajo zagrešile. Ta dopis so je bil hitro po mestu raznanil in brez dvombe vedo o njem tudi predstojniki gosp. Schuh-a o njeni. Ali nikomur ni v glavo padlo, temu gospodu prepovedati, da ne bi uradnih služabnikov npotrebljeval za agitacije. Tako mora ljudstvo uradnike plačevati zato, da proti njegovim interesom delajo. V uradni pisarnici g. Schuha je vsakdanji shod njegovih političnih prijateljev iu zujim enako mislečih, tam se politična vprašanja pretresujejo, plaui za agitacijo in še ta čisto laški lombardski polk bar. Airoldi imenovan 'vojniški okraj, Monza pri Milanu, menda in ena satnija rečkih prostovoljcev , pa brez topništva in drugih brambenih sredstev. Višji povelnik FML. H. ukaže vsled više instrukcije" lombard-skemu polku in ■ prostovoljcem iz mesta proti Lipi odlaziti. kajti Lahom ni bilo, ako bi tudi topove imeli, zaupati. Dokler niso cesarskih blagajnic pri „županijskom sudu- preč spravili, je stala eua satnija ob bregu na straži, od kterih ste bile fregati le kaeih dO—SO sežnjev oddaljene. Zdajci vstrli veča francoska fregata brez krogle 1>, v znamenje, da naj pridejo dotične oblasti ua njo na dogovor. Y gala-uniformah se podajo tudi kon-šuli z reškim županom in belimi zastavicami ua francosko fregato in njenemu .viceadiuiralu." Kaj so se prav za prav pomenkovali se ni moglo natanko zvedeti, le toliko je nek Francoski admiral rekel, da se bodo, če vojna ne neha, zopet pa z večjo močjo vrnili. Med tim sem jaz ves radoveden ob brega gori in doli hodil ter poslušal pogovore tih laških na straži stoječih .junakov1*, ki so se prihoda Francozev zlo veselili, kakoi sem iz njih n In ti pogovorov posnel. Eden je prašal svojega bližnjega tovarša, kaj bi bilo storiti, ako se utegnejo Francozi kmalu na suho iskrcati. Pa ta mu. smeje se. odgrovori: .Norec! «makako !) Kaj meniš. da sem tako neumen, da bodem tukaj svojo kožo nemškim koristim za ljubo pustil , pobrali bomo svoje peto. saj znamo.- Potem koso ces. blagajne odpeljali jo marširal cel polk z omenjeno prostovoljno satnijo do 4 ure oddaljene postaje Lipo: ravno tako so odšle tudi vse ces. oblasti. Brž, ko je prvi strah minol, je prišel drugi, ker se ni vedelo, kaj menijo Francozi s svojimi proti mestu nastavljenimi topovi. | Veča fregata je imela menda čez 40. manjša pa 24 topov.) Oni večer jo imel namreč en graničarski bataljon napoten v Italijo na Reko priti iu tii prenočiti. Višji poveljnik reške posadke jim pošlje „kurirja" naproti z rpefeljkom-. da naj se vstavijo, kjerkoli jih naleti, kajti Francozi so pred lieko. Ali kurir srečavši jih eno uro nad Reko in^sporo-čivši jim to povelje, pridirja na Reko ter povč, da bataljon kljubu povelju v mesto maršira z nabitimi pušami in nasajenimi bodali. Ko so v .štunnšrittu-čez most .Fiumere" prišli, so- brž popraševali, kje so Francozi, ali po sreči se ovi niso iskrcali, ker so prišli le na rekognosciranje. Ubogi graničarji so pa morali vsled višjega povelja še oni večer v dve uri odaljeni Kastav odlaziti. Kmali potom, t. j. 11. julija se je pa v Villafraoki začasno primirje sklenilo in vsled tega se niso Francozi več vrnili. V reškem pristana je bilo tedaj tudi mnogo avstrijskih trgovskih ladij ter v slučaju, ko bi se utegnili Francosi vrniti in te ladje odpeljati, se je obrnila nek trgovska družba v Frankobrod s prošnjo, da naj one ladjo nemški .bund" v varstvo vzame in dovoli, da jih spravijo v bližnji, dve uri odaljeni valovski pristan, ki spada že pod nemški „bund", češ, da se Francozi .bunda" boje. iu ne bodo smeli njih ladij iz pristana nemškega .bunda" odpeljati. Ali v svoji salonski modrosti je nek Frankobrod odgovoril: „Volosca gcln'irt vvohl noch zum deutschen Bunde, aber dor deutschc Buud er-streekt siob nur bis zum Saum des Meeres.- To je: Vdovsko spada pač še k nemški zvezi, pa nemška zveza se razprostira le do morske obale". Mi pa dijaki to slišavši smo se smijali ter se vzajemno povpraševali, čemu služi Avstriji ueniška zveza, in čemu posebno nam Slovanom, ko svesta si svoje nezmožnosti nas ne more ali neče pred sovražniki braniti ? In odtihmal se mi je nemški .hundu in vse uemškutarstvo studiti začelo, kakor tudi vsim mojim sošolcem, kterim je učeni g. prof. Trdina iskrico domoljnbja ukresal, da je ni mogoče nikoli več ugasniti. dokler mi bode srce v prsih bilo. Ineko Tomaž, J. J. Florijan Fric, Jožef Wedcnik, Miklavž Ogriz, Boštjan (Jradičnik Anton Kropilnik, Janez Kalisnik, Valentin Božič, Tomaž Oglil, Jakob Kelih, Oašper (Hip, Andrej Hrobivnik Simon Dobajnikov volilni mož iz Žrelea. n Podkrnosa. „ Mcdborovnic. n n „ Bilčovsa. r r» m Sv. Janža. „ Psine vasi, n Pokerč. o Sel. n n m Medgorja. n •» „ Sveč. tako predrzen biti in ne delati na to, da bode Avstrija enkrat vazalna država Prusije. M a p j a r s k a opozicija se počenja bati prod Slovani, ki so pod ogersko krono. Zato sknsajo Hrvate pridobiti in jim obetajo privoliti revizijo nagodbe, fr. L." pa poleg tega še kaže, kak« dogodjaji med Slovaki in Srbi naravno v to gredo, kakor na Hrvatskem. Zato se mora po mnenji omenjenega glasilo leve strani ogerskega zbora nova pravična postava o ravnopravnosti vseh narodnosti izdelati. To bode zdaj težje nego je bilo, kerj severni Slovaki so zdaj narodno volili. Ako bodo tud1 drugi slovanski življi volili tem enako bodo (po „N. fr. I,.u) narodnjaki v ogerskem zborn tako močni, da jih ne bode več mogoče s tistimi koncesijami zadovoliti p ktere bi bili zdaj z veseljem sprejeli. — Torej je preko Litave vse tako kot pri nas. Dunajska borsa 4. septembra. Srebro.........120 m tO „ C. k. cekin.......5 _ so . Izv. Telegram "Slov. Narodu." (D osel po zvTŠcku lista.) Iz Ptnja, 4. septembra. (Oddan ob 5. uri 56 m.) Biriči aretirajo po povelji ptujpkega župana Strafela-ta in bijejo z batinami slovenske dijake. Žandarmi pa na slovenske može divjajo kakor živina. Politični razgled. Volitve so znane v kmečkih občinah na Koroškem, gornje in spodnje Avsrijskem. Koliko smo Slovenci dosegli na Koroškem, vidi se iz današnjega celovškega dopisa. Sicer so voljeni razen dveh nemških konservativcev nemŠko-liberalci. Na zgornjem Avstrijskem so zmagali razen enega povsod konservativci, na spodnjem liberalci. Kako so volitve na gornjem Stirskem in na Moravskom, kjer so tudi denes (4.), izpalo nemarno še poročila. Ako zmagajo Čehi in konservativni velikoposestniki na Moravskom, potem ima Hclicmvart večino za sebe v državnem zboru, ako Čehi res hočejo vanj priti, da *c začne nova akcija pomirjevanja. Zopet se veliko govori in piše o shodu avstrijskega cesarja s Pruskim. V Oaštajnu menda Prosi niso dovolj dosegli, zato so znali do seči, da se oba vladarja in diplomati zopet snidejo in sicer denes ter jutri v Salobnrgn. Bisinark in Bettst hočeta svoja posvetovanja o zvozi Avstrije s prusko Nemčijo nadaljevati. Da jo Prnsc. strah, ka hi se Avstrija umirila in ukrepila, ter da zavoljo toga nastojavajo z Beustovo pomočjo staro nemško kliko podpirati, kaže to, da je tudi An draši poklican in sicer naravnost od — prnskegi Vilhelma. Pač čudim se bere, da zove tuj vladar ministre našega vladarja k sebi. Tudi Hohenvvart je poklican v Salchurg, menda zato, da bode od starega Vilhelma na račun pozvan . kako iuore Prva javili* si si trgovinska šola (4) T> vin o. ji, Leopoidstadt. 1'ratemtraKSo 32, Kari Porges, direktor. Zavod je razdeljen na dvoj«*: a) Šolo, b» Specljalen tečaj. Sola obsega tri ročaje: I. Pripravno leto; II. Šolski poduk; III. Praktično delovanje. — Specijalni t«ćaji: I. Pftsobon oddelek: II. Železniški oddelek) III. Zavarovalni oddelek; IV. Ponavljajoči i oddelek za izšolano učence (enoletno prostovoljce); V. Večerni ' poduk. BoiSkl poduk prično začetkom oktobra. V posebnem oddelku tega zavoda, v Podnčnem komptoir-u za trgovinske znanosti t) ee vedno prejemajo taki. ki zbog starosti, stanu in poslov ne nao-I rejo v šolo. Pnč 3. oktobra se prične večera trt*aj na tri mesec* o navadnem in dvojnem knjigovodstvu, o trgovinskem računanji, dopisavanji in o men jioali; dir. Porges. Dalje se prično pripravni tečaji za trgovinsko, aeletniiko-Opravniiko in poslovanje pri telegrafu za vse tiste, ki želć sluieb pri železnicah. Učitelji so izbrani izmed skusonib nia^nikov c. k, priv. severne železnice. Dalje se odpre speeijalon točaj o zavarovanji vse prek. Zavod je visoko niinisterstvo naukov in prosvete stavilo v eno vrsto z akademijami obstoječimi v Avstriji, ktero odlikovanje I je le nasledek izvrstne uprave zavoda in zadobljenih vspebov pri l poduku. Pridobljenimi vspehi pri poduku in nevt-rudljivo skrbnostjo 'ravnateljstva, je ta zavod stvaril tako konkurenco, da le drturS n-iStOJani učenci uživajoto dobro da silnice posnemajo izgledno organizacijo tega zavoda. Vpisovanje zamorejo kot enoletni prostovoljci , gt, zaćne od 26. septembra naprej. vstopiti ve. k. armado, bres da bi | Programi ko dobe v zavodu in vseučilišči™ bukvarnici lWk- morah delati izpit za prostovoljce, .„vj. na i)Unaji. Kothenthnrmstrasse. Nr. l.r>. zastonj. 80 fnt. S Kovane, uradno preiskane 404*4'itnnt#te? fetljr«* četirivoglato oblike: Nositeljna moč:__1 2__3 5 10 15 cent. Cena, gld.: 18 "51 25 35 45 bh. Nositoljna moč: 20 2". 30 40 5 V44404* : Nositoljna moč: I 2 4 10 20 Cena. gld.: " 5 6 7.60 12 i7» 18^ Nositeljna jnoč^JO 50_60 70 80 fnt. Cena. gld.: 20 22 25 27.50 :«». f Vff/#» xn zkvktto z železnim obroč- jem in utegi (gevihti): Nositeljna moč: U JO 96 80 to 50 cent. Cena. gld.i I5<> 170 200 23*/~300 .(50. ft 40% 1494' V4*4J4>: Nositeljna moč: 50 HO 70 80 100 cent. Cena. gld : 350 400 450 50t*t€> 9*4! 04* t it *4t4>4li. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno] poduzetje ustreže precej : li* Buggitni eA? < oiii|»*. fabrikanti vag in utegov. I hi na j, mestOf Singerstrasse JVr. JO. Pri razstavi v 6radcu 1870. I. 8. zlato svetinjo nadarjena. T« Ji" w "OTPUTITI Prva stajarska c. kr. pii\ tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih NttPE M za flenar in pisma, miz zapisanje Vincenoij-a Kanduth-a v Gradci, 'tu ti t-h ta t Si <:■: Zj-t>*t'*t -»■ ti 'fjftnc 2i, priporoča svojo i/, najboljšega štajarsi-oga lilaga, s ključavnicami po posebnih patentih. In najsolidneje dovršene Izdelke, /a ktoroje porok, po jako znižani ot-ni. Proti iiriunriioiiiii vplačilu na olajšan je p. n. občinstva tudi plačila na svote. 1 /.kijučljiva prodaja pri A>IX>]> KOllOSI, (14) ielezninar. Criesgassc Nr. 10. v Gradci. slavnoznani novi šivalni stroji za družine pol Singer-jev sistemi (C) i kakor tndi Wheeler &. VVilson. Howc. Gro i ver & Baker-jrvi ročni šivalni stroji, stroji. w za pletenje istrikanje\ igle. šivanke, svila in jff W niti se dobivajo po najniži eeni na drobno in na debelo. — Glavna kupčija šivalnih in pletlbnih strojev Rudolfra Scherz-a SI Opernring^l na Unnaji. | v4 » a e cd ft i S ,n Z. >s m mm IT"5 ~ 2 >s * — m m 0 Si r IzdaUdj iu odgovorni urednik Martin J el ovac k. Tiskar: F. iS kaza in drugi. 19999