175. številka. Ljubljana, \ četrtek 2. avgusta XVI. leto, 1883. i shaja vsak dan iiecer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., u " jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1» gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meHoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa a«r po*'P 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kol mana hiši „ Gledališka Btolba". D«pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. »Združenje Slovencev ) Ideja zjedinjene Slovenije zdi se neimenovanemu piscu neizvršljiva, nker bi ta nasvet trčil ob nasprotje nemških Štajercev in Korošcev, primorskih Lahov, in morda tudi Hrvatov". Ta.ugovor je povsem jalov. Kdor se v očigled možnemu nasprot-stvu zboji svoje, ali bolje rečeno svojega naroda ideje, ta za idejo sploh nikdar ni bil resno zavzet. Nobena ideja ni stopila tako brzonogo v svet, kakor Minerva iz Jupitrove glave; vsaka morala se je iz-vojevati, vsakej treba je bilo polagoma gladiti pot in pridobivati pristašev, prijateljev in vernikov. Da so nemški Štajerci in Korošci tej ideji nasprotni, to je živa istina. A. nasprotni so tudi našej ravnopravnosti, je-li zbog tega tudi ravnopravnost neizvršljiva V Prav nepotrebno pa je predpostavljati, da bi „morda" Hrvatje bili temu smotru nasprotni, ker ga ni pametnega razloga za to, marveč tudi Hrvatom, našim najbližnjim bratom, mora biti do tega, da se očvrstimo, da napredujemo, ker je njihova čvrstost tudi naša čvrstost, njih napredek tudi naš napredek in obratno, naša krepkost tudi njim v korist. Opozicije Hrvatov v tej zadevi se ni bati, to je prazen strah, sličeu onemu, da bi naši bratje na severu, naši politični zavezniki Cehi, bili temu podjetju nasprotni. Kje, za Boga, je neimenovani pisec to zvedel, in od kod ima to, da se Čehi opirajo na zgodovinsko pravo? Kolikor mi poznamo zgodovino Čehov od novejše dobe pa do onih časov pred bitko na Belej Gori, vsekdar in povsod se kakor rodeča nit vije narodnostno vprašanje, Če se tudi tedaj ni poznalo pod tem imenom. Zgodovina Češke je neprestani boj za obstanek, za nadvlado, ali recimo: za ravnopravnost Čehov in Nemcev. Ta skozi stoletja trajajoči boj nadaljuje se tudi še dan *) Glej fit. 166 „Slov. Naroda". danes na podlagi narodnostnega načela in zgodovinsko pravo, kolikor se omenja, služi mu le kot okvir ; popolnem napučno je tedaj okvir zamenjavati s pravo pristno sliko. Da se podpore Čehov v tem vprašanji nemarno nadejati, je pisec pač izrekel, nikakor pa dokazal. Vsled političnih odnošajev smo in bodemo tudi v bodoče s Čehi tesno, da nerazrušljivo zvezani, ker nam to veleva politična nujnost; ostali bodemo tedaj vzajemni. zavezniki, kakor smo dandanes in mislimo, da ni nikogar mej nami, ki bi hotel rušiti to zvezo. Vsacemu zavezniku pa mora biti na skrbi, da se njegov drug ojači in že iz tega razloga bode Čehom vsekdar po godu, ako se mi okrepimo, ako zdru žimo svoje sile. Čem močneji zaveznik, tem boljši; to je matematično gotovo in neovrgljivo in Čehi so predobri politiki, da bi kaj tacega. ne uvažali. Mi smo do duše preverjeni ter znamo iz osobnega občevanja, da se v tej zadevi smemo nadejati najtoplejše podpore, od naših severnih bratov. Kakor vidno, „lovil" se je neimenovani pisec že v omenjenih stavkih, a samega sebe prekosil je rekoč: „Strogo po narodnosti osnovana Slovenija bila bi tudi za to nesmiselna, ker ne moremo iz nje izluščiti Kočevarjev, mest Celja, Maribora, Ptuja in takih otokov na slovenskih tleh." Res je, da ima strah velike oči, a toliko važnost pripisovati Celjanom, Mariborčanom in Ptujčanom, je vender od sile, to ni več resnoba, temveč k večjemu slab dovtip. Kaj bi počeli Magjari, ki imajo toliko tacih in izredno velikih otokov v svojem Magyar Orszagu, ko bi se ravnali po nazorih pisca; kuj Prtui, ki imajo v svojej državi Poljake, Dance, Francoze in sploh elemente, ki so vse druzega pomena, nego peščica Celjanov, ki žive tako rekoč ob samej okrožne j sodniji in ob porotah? Vse bilo bi nesmiselno, Ogerska kakor Nemčija, Rusija kakor Zjedinjene Države, ker hi ne mogle luščiti in izluščiti jezikovnih otokov. Skoro bi mislili, da piscu pojem izraza „ nesmiseln" ni bil popolnem jasen, ali da ga je v naglici pograbil, sicer si te prikazni res ne znamo tolmačiti, ker ne moremo supponirati, da je omenjeni članek bil pisan samo v to svrho, „ut aliquid dixisse videatur". Ko so se naveli vsi našteti razlogi proti „zje-dinjeni Sloveniji", priporoča pisec svoje zdravilo, ali pravilneje rečeno, svoj surrogat; in ta bi bil: Združenje vseh notranje-avstrijskih dežel, cele Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske v jedno celoto. O tem pa prihodnjič. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. avgusta. Okrožno sodišče v Liberci (Iteichenberg) na odbilo je v češkem jeziku pisano baga-telno tožbo. Češko deželno nudsodišče v Pragi je odločilo, da He ima tožba rešiti. Toženi pa je ape-loval x\i* najvišji sodni dvor, in ta je razveljavil odlok deželne na d sod nije z razlogi, da je Liberec notorično nemško sodnijsko okrožje, torej češki jezik tam ni „v deželi navadni" jezik. 1'.vodilne naredbe k obrtni noveli je trgovinsko ministerstvo že dokončalo. Sedaj se pa vrše dogovori z drugimi novele se tikajočimi mini-sterstvi notranjih stvarij, financ, pravosodja in pouka, da se dožene vsestransko sporazumljenjo v tej zadevi. Te izvodilne naredbe bodo se priobčile že tekočega meseca. V ponedeljek imel je Iniliov ln«ki deželni zbor svojo zadnjo sejo. (V včerajšnjem razgledu stalo je po pomoti gališki.) Deželni predsednik baron Alesani odgovoril je na interpelacijo glede ravnanja romunskega carinskega urada v Itzkunv ter dal zagotovilo, da bodo nasveti mešane mejna-rodne komisije v prihodnje osigurali, da se bode Kumunija držala pogojenih dolžnosti j. — Postava o povišanji plače ljudskim učiteljem vzprejela se je jednoglasno. Na to se je deželni zbor zaključil s LISTEK. Potovanje križem domovine. (Popisuje ProstOSlav Kreta no v.) XXVI. Pred Razlngovim spomenikom. Stopivšega tam v Brežicah na štajersko zemljo obveli so me zopet šumevci izveličevalue nemščine, brez katere si onstran Save ne more misliti mesta niti slovenski seljak, kamo-li želodovine pijani „biirgar", ki se pred slovenskimi glasovi kar trese, kakor bi se bal, da mu poruše mestno zi-dovje, kot svoj čas izraelske trobente Jeriho! . .. . V resnici pa se naš meščan le zato brani slovenščine, ker bi rad zakril, da je rojen večinoma — na kmetih: o svojem prihodu v mesto zamenja torej z obleko vred i svoj prvotni jezik in v njegovi duši se izvrši žalostna metamorfoza, kajti Dokler Slovenec jo kmet, iskren narodnjak jo in pošten, Ljubi goreče svoj dom, dedov mu jezik je svet; A ko grčav obraz obliže um nemška kultura, Da na drugačen način jezik obračati zna: T&koj ošabnosti duh priprosto sreo, mu obsede, Kmetske j« mujke #u sram, in Mtajlvil svoj rod Vrže ne Bismarcku v koS, slovensko ime si ošeuii, Nosi kulturu) na juj* — pruskega mostu zidar . . . In ti zidarji „mostu doAdrije" imajo ondu po obrežji Drave, Savinje in Save razpostavljene voljne podajače, ki rujejo in ščujejo mej ljudstvom ter pripravljajo zeml.ii&ca za ljuliko mej narodnega razpora .. . Koli besen fanatizem zoper slovenstvo razsaja po dolenje-štajerskih mestih, ki so v tem obziru prava sršenska gnezdišča, o tem smo se prepričali baš nedavno, ko so ondotoi laži-svobodnjaci pred cesarjem skrivali Slovence za nemškimi zastavami ter njim mašili usta s perlidnim zasramovanjem; vender bistro vladarjevo oko je opazilo te zvijače in nepozvane naše jerobe doletel je, kakor svoje dni Kri-ščeve učence, nemil ukor: „Pustiteotročiče k meni!" Koli neznosno in bridko je stanje naših bratov na Štajerskem, o tem mi, ki smo tu v središči, zbrani okrog matere Slovenije, nemamo niti pravega pojma, premda se je boriti i uam s podlimi življi ostudnega renegatstva. Da! pomilovanja vredni so Slovenci, ki tam na Dravinem obrežji kakor Izraelci v Babilonskem prognaustvu sedeči Btegujejo roke sem preko deroče reke — a pustimo to žalostno razmotrivanje, da se kakemu rojaku gori mej poljskimi zidovi ne bode treba sramovati, da je tam doma, kjer so ljudje pomilovanja vredni | Sploh vidim, da smo mi Slovenci jako trmoglavi in nepraktični ljudje! Čemu ves ta prepir za bore naš „kmetski jezik" in strastna borba za grudo zemlje, na kateri nam je stala „borna" zibel V! Da-li bi ne bilo bolje, da se izpolni Želja narodnega (V ) učitelja nekje na Štajerskem: „da bi nas Slovenee kar čez noč obšel — nemški duh ter nas rešil vseh muk počasnega ponemčevnnja" —V In, da se izognemo vsej borbi za svoj narodni obstanek, prepustimo kar prostovoljno vso domovino svojim sovragom ter jo pobrišimo — s trebuhom za kruhom — čez mejo : polovica pojdi nas doli mej brate Hrvate, jedna če-trtinka v blaženi Eldorado židovskih pustolovcev — v Bosno in Hercegovino, in ostalim bodi prosta pot tja na sever za .— ruskimi rublji; — in ko se nam bode tam za ograjo, ali — da se bolj poetično izrazim — za „plotom" dobro godilo, za pojmo kot „gemiissigte Panslavisten" kozniopolitično bimno: „Ubi bene, ibi patria —" p Zdravo, Prostoslavlu zazveni mi tukaj v mračne misli o narodnem položaji na Štajerskem in v roko trikratnim „živio" ua cesarja. V svojem konečnem govoru dejal je deželni glavar, da je letošnje zasedanje bilo znabiti zadnje v tekočej volilnej perijodi. Vsi«wijUk države. „samouprava" osvetljuje v jednej zadnjih Številk sedanji položaj v Srbiji. Po njenem poročilu namerava namreč srbska vlada veliki skupštini predložiti ž*» kar izdelani načrt ustave, o katerem naj bi ona kar en bloc glasovala. Ako se vladi pri volitvah posreči dobiti večino, bi to rares šlo in postavodajni zastop bi se dal po tem slepem činu dobrovoljno razpustiti; in s tem bi vlada vse pridobila. Drugačno lice pa dobi stvar v verjetnejšem slučaji, da vladina stranka pri volitvah podleže. Na ta način nastala skupština se ne bi zadovoljila s samim glasovanjem, nego bi brezpogojno zahtevala, da novo ustavo sama točko za točko izdela. „Samouprava" meni, da je potem ueizbežljiv konflikt mej ministerjtvom in skupštino, mej „silo in pravico". „Samo ob sebi je umevno", nadaljuje glasilo radikalcev, „da bode pravica podlegla pod udarci sile, ako ostane, samo pravica in ne dobi krepke podpore močnim glasom ljudstva." Na dalje opominja „Samoupravu" vohlce, da se naj ne strašijo in se dobro organizujejo, da osem ministrov ne bode močnejših, nego celo ljudstvo. „Pol. Corr." dobila je iz VarNave vsebino nagovorov, katere je imel novi generalni guverner poljski, general G ur ko, ob priliki, ki so se mu predstavili civilni in vojaški dostojanstveniki Varšavski. Častniškemu koru garnizije govoril je general Gurko sledeče besede: „Rusija, razprostirujoča se od Amura do Visle, je dovolj velika, da ne potrebuje novih pridobitev; od te zemlje pa, katero dan danes Rusija poseda, pa tudi za jedno ped ne bode odstopila. Mi stojimo tu dobro organiziranim in vojaški izvežbanim sosedom nasproti; ako bi utegnili nastojiiti politični dogodki, kateri bi pretili celokupnosti velike ruske države, — nikakor ne mislim s tem reči. da naprej vidim nastop takih do godkov — tedaj bodemo v tem, kakor rečeno le namišljenem slučaji svojo kri in življenje tvegali za celokupnost Rusije ter bodemo tla te zemlie prej z našimi kostmi krili, nego li samo jeden del i/pustili iz rok. Bivamo v deželi, na koje simpatije ne moremo računati; vender pa smo v stanu pridobiti si spoštovanje te dežele, in pridobili ga bodemo, ako ne opravljamo le vestno BVOJe vojaške dolžnosti, nego Če se lepo in v vsakem o/iru pošteno vedemo, in sicer toliko v svojem privatnem življenji, ko smo mej seboj, kolikor tudi v občevanji s preb'valstvom tega mesta. Da bi se to zgodilo, je moja iskrena želja in gledal bodem najstrožje na to, da se na njo ozir jemlje.** — Zastopnikom Varšavskega vseučilišča in drugih vitjih šol rekel je general: „Nj. Visočanstvo svetli car nikakor ne misli u Poljakov delati Ruse, a on zahteva, da se mladini ucepi disciplina in pravicoljubje. Na upotrebljajte, gospoda moja, pri odgoji mladine nobenih drugih nego pedagogičnih sredstev in vzgojite mladeniče zvesto udane podanike carjeve; kaj več ne zahteva vlada od vas." l<'raii<*o«lt<> kamore žuri jo se s svojim delom, da kmalu koi čajo letno zasedanje in dajo generalnim sovetom priliko pričeti njihovo poslovanje. Predvče rajujim je zbornica zopet dognala nekoliko žele/nič ni h konvencij in senat je vzpreje! reforme magistra-turske postave v vsej ujenej celoti. Ta postava se bode razglasila v malih dneh in s tem vrhovnemu varuhu pečatov dala priliko, mej počitnicam; zvršiti preustroj sodniškega stanu. Danes ali jutri predloži se parlamentu tudi načrt pogodbe z beyom Tunis kim, s katero se bode slednji obvezal upeljati tak iste administrativne, sodne in finančne reforme, katere bode Francija imela za shodne, da se takim potom Jožje zvršuje francoski protektorat. S tem pa bi bilo delo končano in zasedanje se lahko zaključi koncem tedna. — Izredni budget nastavili so ministri z 264 milijoni. Kralj špaujskl podal se 1 ode na potovanje, ki bode trajalo pet tednov. Kralj Alfonzo odpotuje v 3. dan avgusta iz Madrida v Pariz, od tod v Monakovo k svojnj sestri Don na Paz, in od oudod na Dunaj. Mogoče je, da se sestaneta mej potom tudi z italijanskim kraljem Hambertom. Ko nečuo pride kralj Alfonzo v B e r o 1 i n. Spremljala ga bosta vojni minister Martinez-Campos in pa minister vnanj'h stvarij Vegn de Armijo. Dopisi. Z <»«»ri«lt31. julija. [Izv. dop.] Znam, da pri svojem hitrem poslu časnikarji včasih kako debelo povedo, tudi ne devljem vsake besede na tehtnico, a kar sem čital v 96. štev. v Ljubljani izhajajočega lista, najnovejšega slovenskega dnevnika, to pa jo že nekoliko preveč. V dopisu „iz Goriške okolice" čita se ondu mej drugim: „Kar je bilo pa čudno pri uradnih kandidatih, je to, da je neki bivši 12 letni poslanec, ki je bil svoje dni odločen narodnjak, propadel, akoravno je vse strune napenjal, da bi ga volile ali slovenske občine ali veliko posestvo. Pa narod dobro pozna svoje prijatelje in sebićneže, in tudi omenjeni propali kandidat sam ve, kako se je svojim volilcem, zlasti pa pri cenilni zemljišfni komisiji zameril, zatorej je tudi zvezda njegove sreče za vselej na tem polji ugasnila. Bil je tudi podoben netopirju: pri liberalcih jo bil liberalnega mišljenja, pri konservativcih (ali „klerikal cih") pa konservativnega in verskega mišljenja, zatorej je tudi zdaj mei obema stoloma lepo „ob sedel". Prav tako — v b varjen je poznejšim potomcem in vsem neznačajnikom!" To mi je za hip res sapo zaprlo. Zagrelo in ogrelo me je; sedaj pa, ko sem postal zopet primerno hladnokrven, vprašam —■ ne dopisnika, ki je inviolabilis et saerosanetus — ampak gospode, katerih se to tiče: Kdo je oni bivši 12 letni poslanec, kije bil svoje dni — torej sedaj ni več — odločen narodnjak, ki je propal, akoravno je vse strune napenjal, da bi ga volile ali slovenske občine ali veliko posestvo? Drugi — če veste za druzega, povejte mi, — ne more biti, nego gospod J. Faganel, bivši poslanec iz Oseka. In ta mož — pravite — da ni narodujak, da se je svojim volilcem zameril, da mu je zvezda njegove sreče na tem polji za vselej ugasnila? In konec prokletstva je: da naj bode v svarjenje poznejšim potomcem in vsem neznačajnikom. Torej je tudi neznačajuik l? Kaj delate? Ali je mar vam gaslo možake črniti? On, bivši 12 letni poslanec, je bil in je še vedno pravi narodnjak. On je vzgledeu poljedelec, spoštovan od vsakega, od siromaka in bogataša, od duhovna in neduhovna. Zameril se je narodu, — to je grda laž! Za to veste le Vi, mi pa, ki ž njim bivamo, ne vemo ničesa o tem; predvolitveni dogovori dokazali so, da je ljudstvo zanj. Voljen pa ni bil, ker je hotel narod svetu dokazati, da je politično zrel, ter se je udal disciplini. Še celo ne-značajnik da bi bil on pri Vas! Povejte mi najmanjše dejanje, katero bi bilo njega kedaj kot deželnega poslanca ali pa tudi kot zasobnika omadeževalo! Mi, ki v njegovem ozračji živimo, takega ne znamo! — Prav tako — v svarjenje poznejšim potomcem in vsem neznačajnikom ! Čemu pa to prokletstvo, ko je mož vseskozi neomadeževan ? Ali so mari le oni znacajiiikt, ki so dopisniku po godu, v s' drugi pa neznačajniki? Najbrž bode tako, drugače si ne moremo tolmačiti! In če temu ni tako, priznavati moram, da Vaša megla mora biti v istini rezka, ker tako brž pamet zmoti, da kar poštenjaka v nepoštenjaka spremenite. — Jerum! Jerum! Jeden, kateremu je resnica nad vse. Z Notranjskega 1. avgusta. [Izv. dop.] Že večkrat sem čul in čuje se še vedno vprašanje: zakaj vender ni bila g. Petriča sloveča ura tedaj razstavljena, ko je presvitli vladar Postojino obiskal ter v jamo šel? To vpraševanje ter Čudenje je čisto opravičeno; samo temeljitega uzroka ali odgovora temu ne vemo. Ako je pa kedaj bila lepa prilika, pokazati svojemu vladarju domači umotvor, je bil pač tedaj. Bolj umestno pač bi ne mogla ta ura razpostavljena biti kakor v jami sami, kjer je tako rekoč nje zibelka. Delo je pa tudi tako, da se sme cela Postojina s tem ponašati, in gotovo je, da bi bil tudi sam cesar blagovolil svojo pozornost na to obrniti. Pač žalostno je, da se domače umetnosti tako zanemarjajo ali prezirajo. Kaj bi se vse počelo, ako bi bilo to delo se kje drugej izvršilo; koliko slave bi se pelo, kako bi se na vseh krajih pri vsaki priliki rarkazavalo in kako visoko bi se povzdigoval izumitelj! Tukaj se pa Še najlepša prilika zanemari. Kdo je temu kriv? N. Od tuckJe Dol€>iiJslt«> 31. julija [Izv. dop.] Če bi jas, gospod urednik, n. pr, trdil, da dolenjska občina, v katerej danes bivam, pa Vam pišem te vrste, ne uraduje pošteno slovensko, bila bi ravno tako neumna laž, kakor je bila n. pr. tista, s katero je Ljubljansko budalo zaslužilo si pri nemško-judovskih listih par grošev za lačni in gladni želodec, ko je zadnji čas poročalo tja na Dunaj, kako „surovi in — neolikani" da smo Slovenci itd. — Nemec pravi v nekem pregovoru: „In der Not friesst der T . .. .1 Fl.egeu !" — jaz bi pa prisegel, d« i exredaeteur Konschegg ni tedaj v drugačnej „sili" plaval, ko je telegram odposlal na Dunaj. —■ In če bi jaz temu in jednacim budalom žugal n. pr. z „lončenim basom", bilo bi ravno tako smešno, kakor je bil smešen Kori Dežman leta 1S70 in pet, ko je v Ljubljanski kazini imelo shod „Konstitucijo-nalno društvo", pa je pripovedoval g. Korl Dežman, mi segne vrli narodnjak Ivan, ki mi je nepričakovan prišel naproti. Običajno vprašanje „od kod" in „kam" bilo je kmalu rešeno in po kratkotrajni hoji po zvežneni mestni pomosti zavijeva jo v „hotel Klembas", kjer so naju nekako čelarno gledali, da nama je Gambrinova pijača „aus der kerndeutschen Stadt Graz" tekla čez — slovenski jezik . . . „S kosilom se vam ne bodem usiljeval', reče prijatelj Ivan, ko ga je jioludansko zvonenje klicalo domov — „ker vem iz svoje skušnje, da človek, potujoč prost in nezavisen, v svojo zabavo, ni baš vsikdar razpoložen za etiketnke „c »rimeuzeljne" zaradi par žlic juhe; ali po kosilu pridite k meni na čašico — ruj nega Bizeljca", pristavi šegavi veseljak nekoliko bolj tiho, kakor bi se bal, da ga sliši kateri izmej onih tesnosrčnih filistrov, ki ljudem, ko so že petkrat prekopani kakor n. pr. — Preširnu, še vedno očitajo v življenji popito vino, da se nam že tujci posmehuje;o, češ, da smo vinu-boječi — Turki . . . V bujno cvetočem vrtu, pod košatim orehom vrtil se je uro pozneje v izbranem krogu radosten pogovor o blaženih dnevih v beli Ljubljani, ko je še vladal jovijalui Kam v čitalniških prostorih, spomiuali j smo se tega in onega prijatelja, ki je v tem časi j bil že odpotoval v krtovo deželo in polotila se nas je otožna sentimentalnost —kar nas nekdo opozori na orehovo plodovitost. — „To je znamenje, da se bode letos cesarju rodilo dosti — vojakov!" pristavi neka ljubezniva gospica izmej druščine. Prisrčen smeh se je odzval tej arkadičnej naivnosti in razšli smo se veseli . . . Ko si ogledam prijazno Brežiško mesto, obi-ščem ondukaj mi živečega sošolca O—a, s katerim se nesva videla več, odkar sva ostavila šolske klopi. Tu sem se zopet prepričal o resnici starega pregovora : „Tempura mutantur et nos mutamur in illis" —: kot šolska dečka govorila sva namreč, kar in kakor naju je naučila priprosta slovenska mati; I a zdaj, „nachdem \vir*s so herrlich vveit gebracht", (zadostoval nam* ni več materin jezik, temveč kul 'turna wUmgangss|>raehe" vzbujala je v najinih slovenskih prsih detinske spomine! . . . Otožen nad to žalostno prikaznijo v našem Bocijalnem življenji ostavim z nemškim duhom ob-senčeno mesto, ter se napotim ven na prosto slo- vensko polje. Postranska pot privede me na pokopališče, kjer sem iznenadejan stal — pred Razlngovim spomenikom, dvigajočim se na njegovi mirni gomili. Spomenik, katerega je postavila žalujoča udova, sklesan je iz belega marmorja in napis slove mu tako le: „V domu (Jospodovcm naj bi prebival. Pa. 22. 7. Dr. Jakob Radoslav Razlag. • 12. julija 182G, t -r>- junija 1880. Kdor dušno Sivi — no umrje." Da, pač! — Kdor dušno živi — ne umrje, čeprav mu prepreže mah pozabljenja samotno gomilo! — V domu Gospodovem naj bi prebival mož, katerega so tu na zemlji preganjali tesnosrčni ljudje. Ko se danes ali jutri obelodanijo Razlagove izpovedi, ki jih hrani zvesta prijateljeva roka, razjasnilo se nam bode marsikaj v tem obziru! — Medle sence mladičev, ki pojejo slavo kakej — „Uršiki" v slabo posnetem, z znamenjem slavnega pesnika podpisanem sonetu (glej „Slavjanski almanah" 1879, str. 256) — te nam je otimati pozabljenja, ker svet preide že preko njihovega še nezasutega groba na svoj dnevni red; mož pa, ki dušno živi — ne umrje, kakor dober pastir svojim „koštrunom", neko histo-rico in jo primerjal katastrofi, ki čaka „proklete grablje in zobe"; kot rmotto" tega govora pa je gospod Korl postavil resni stavek: „Mit Anstand und Ehrgefuhl" — meine Herren! In glejte, g. Korl Dežman je slutil katastrofo, ko je govoril tedaj še, ko so nemškutarji po nas Slovench kozolce preku cavali, kakšna usoda da preti — „den unversbhn-lichen Deutscheu", pa ne nam Slovencem, kakor je trdil g. Kaltenegger. — Da nesmo mi „unversbhn-lich", nam živa duša ne more očitati, g. Kaltenegger nam je pa vender očital, in to kmalu potem, ko je i njega zadela katastrofa, da je moral zapustiti gospoda Korla Dežmana in konsorte ter ločiti se od kranjskega „kapitala in — intelligenze !M. In glejte si, kako se sedaj „mit Anstand und Ehrgefuhl" obnaša napram nam Slovencem - nemškutarsko mrav Jjišče in po njem pohujšano Nemštvo na Kranjskem; kakor kak nov planet prikaže se sem ter tja kakšen deraoustrativno-šktndalen žarek blaženega solnca, ka keršen je n. pr. millematurant-exredacteur Konschegg, v sredi slovenskega naroda — beli Ljubljani, kjer rezidira mogočni „Kapital und Intelligenz!". — Go-Bpod urednik! Povem Vam, ko bi ne bilo smešno, vzel bi jaz danes v roke košček „kolofonija" ter bi namazal svoj jekleni lok (.brez loka in pa brez ko-lofonija pa ne gre, gospod urednik!) in bi zagodel nemškutarstvu kranjskemu tužuico, ki mu gre, in bi dejal na vrh „motto": „Der Mensch darf seine ganze Zeit vergeuden, nur nicht den letzten Augenblick!". Tako pa, ker se narod naš zunaj središča Ljubljane ne daje motiti po nemškutar.ikih budalili Ljubljanskih, marveč uživa mirno pravice, ki so mu postale delež spravedljive Taaflajeve vlade, pa i jaz pustim v miru „kolofonij" in — molčim! Sovražnik naš ruje in uporablja zadnjo svojo moč k rešitvi, nemškutarska klika in fakcijozni opo-nenti na Kranjskem javkajo, ker čuje jo s Korl Dež manom vred, da temu „kapitalu und Intelligenz", ki počiva na trhlenem hrastovem deblu, raz vrh kriče že črni gavrani nemile usode glas: „Memento mori!" Dolenjski pohajkovalec Domače stvari, — (Deželni predsednik gos p. baron W in kler) vrnil se jo danes popoludne ob l/aSJ. uri 8 poštnim vlakom z Dolenjskega v Ljubljano. ni dobila Najvišjega potrjen ja. V razlogih, zakaj se postava ne potrdi, je rečeno, da zato, ker nema v sebi poroštva, da bi se dala izvrševati, ker posilna ločitev mest in trgov, ki so še s kmetski mi soseskami združeni, ni u temeljna v dejanskih razmerah in ker nastane vprašanje, bi li bolje ne kazalo, deželno postavo od 2. januvarja 1869 glede naprav glavnih občin spremeniti tako, da se opušča načelo posilnega združenja do nekega gotovega števila prebivalcev, ter se le tiste občine, ki nemajo sredstev, da bi svoje dolžnosti izvrševale, zjedinijo administrativnim potom. Narodna manjšina v preteklem zboru se je, kakor je znano, močno ustavljala po večini predloženemu postavnemu načrtu in kakor kaže, je vlada razloge narodne stranke uvaževala in spoznala kot opravičene. — ( „Porcijunkule" ) pri frančiškanih udeležilo seje letos veliko več kmetskega ljudstva, nego lani. Dasi je ljudstvo, večinomi ženske, prenočevalo okolu cerkve na Marijinem trgu pod milim nebom, ni bilo vender nikakega nereda in tudi nobenih nepotrebnih burk, ki so se uganjala druga leta po nekaterih pohajkovačih. Mestna policija je storila svojo dolžnost. - (G. Karol Gertscher,) c. kr. pristav v Šraanji pri Jelšah, odpovedal se je svojej službi. Pa zakaj? — (Čebulni somenj) o priliki Porcijunkule bil je precej dobro oskrbljen s čebulo in česnom, akoravno, kakor so trdili prodajalci, letina ni bila ugodna. Dva venca čebule veljala sta 5 kr., česen manji venec 3 kr., večji 5 kr. Ostalo blago, že izbrano, dobilo se je popoludne tudi ceneje, venec čebule po 2 kr. — (Program državne gimnazije Gorici) ima mej drugim g. profesorja Šantelna znanstveno razpravo: „Phvsikalische Kleinigkeiten" Statističnemu poročilu povzamemo, da je gimnazijo obiskavalo 370 dijakov, od katerih jih je do konca leta ostalo 342. Z odliko dovršilo jih je 42, 218 dobilo je prvi, 32 drugi, 14 tretji red, 2 nesta izpitaua, 34 dijakov sme lepit ponavljati. Po narodnosti bilo je 151 Slovencev, 137 Italijanov iu 54 Nemcev. Učni jezik na gimnaziji v Gorici je nemški le italijanščmu in slovenščina iu varonauk v naj nižjih dveh razredih poučuje se v maternem jeziku dotičnih dijakov. V teh dveh razredih so tedaj para-lelke, Nemci in Italijaui na jednej, Slovenci na druge — (Tistih 200 vojakov), ki so šli krotit uporne kmete pri Brežicah, vrnilo se je zopet v Maribor, ker neso imeli nič posla, kar smo že naprej znali. — (V kranjsko hrauilnico) uložilo je meseca julija 1206 strank 242.545 gld. Izplačalo se je 1496 strankam 198.245 gld. 3 kr. — (Notarska mesta) v Idriji, Kostanjevici in Metliki so v ncvič razpisana. Prošnje v štirih tednih n** notarsko zbornico kranjsko. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Casamicciola 2. avgusta. Od vseh stranij prihajajo darila. Kraljevi pohod uplival e spodbudljivo. Došli pompieri pomagajo de-alcem in vojakom. Skrbljeno je, da se predeči kradež. Pričakuje se komisija učenjakov, d bo preiskala, ali pretč nove nevarnosti. Prebivalstvo se je zopet znebilo strahu, pro-uzročenega po včerajšnjem potresu, llazpokano in zrušljivo zidovje razstreljuje se z dinamitom. Do sedaj pokopanih 1000 mrličev, 660 ranjencev odpeljanih. Casamicciola 1. avg. Kralj obiskal je po-zorišče nesreče ter bil močno ganjen. Jokajoča in ihteča množica zahvalila se je kralju za obisk. Vsled vročine gnijo mrliči in kuži jo zrak. Ob Val. uri potres s podzemnim šumenjem. London 2. avgusta. Iz Capstadt-a se javlja: Carey bil ustreljen sredi svoje obitelji. Morilca strogo stražijo, ker se je bati poskusov, oprostiti ga. Za stroške zagovornika pričela se je subskripcija. — (Deželna razstava v realki) odprta je samo še tri dni. Naj se tedaj vsak, kdor je še (strani. Podporno društvo ima 4229 gld. 21 kr. pre ni ogledal, požuri, kajti tako hitro ne bode zopet jednake prilike. — (Deželne sod nije predsednik gos p. Gertscher) šel je za 6 tednov v toplice v Laški trg. Čemu v Laški trg. ali bi ne bilo bližje in ce neje v kleti novega porotnega poslopja, kjer že več mesecev stoji voda 60 centimetrov visoko V — ( P o h t h v a o združenji občin in ločitvi mest in trgov od kmetsk:h občin), katero je sklenila lanska večina deželnega zbora, moženja, mej tem ustanovo gosp. viteza Schneida v znesku 200 gld. — (Parna mlatil niča) gosp. J. Malenšk; iz Tacnja zmlatila je pri gosp. Matijami v Gornjej Šiški v 2*/i dnevih 41'/., „štautau. 81 roški so vt nego za polovico manjši, kakor pri navadnih mla-tičih, ne glede na to, koliko se prihrani časa. — (.Svetinje Tržaške razstave) so prave fotografije lahouske soiidiusti. Morale bi biti ziate, pa so bakrene iu skoro brez vrednosti. Katastrofa na Ischiji. O tem groznem dogodku, ki v novejše) zgodovini nema para, in bi se k večjemu s potresom v Lisahon; primerjati mogel, pripoveduje očividec : „Sedeli smo na vrtu na altani, ki se razprostira proti vinogradom. Kar se začuje okoli \a10. ure zvečer vedno močneji šum, kakor, če se pelje železnični vlak preko železnega mosta Tla se zazib-ljejo, mene vrže raz tstol iu ko se zopet zavem, bil sem ves z meglo, prahom in razvalinami obdan — Casamicciole ni bilo več.u Pripoveduje se, Ja se je že 25. .julija čutil na Ischiji mali valoviti poties, vsled katerega je usahnilo nekoliko vodnjakov, ki so sicer skozi vse leto polni vode. Ta prikazen je najgotovejse znamenje potresa. Otočaui to vedo, a ker je bila saisoua za toplice na vrhunci, so molčali, da bi bogatih gostov ne preplašili, k»-r neso mislili, da nastane tolika nesreča. Včeraj (1 avg.) dopoludne izgrebli so lepo plavolaso deklino, katerej so vojaki že jedcu celi dan skozi ueko razpoko dajali brano. Predvčerajšnjim po noči izkopali so dve ženski — mater in hčer — ki sta bili zasuti f>0 ur. Ko so jih oprostili gruše, v katerej sta bili zasut', odprli sta oči ter ne potrebuje kamnenih spomenikov, da bi ozna- j mož že v življenji sam V Zidovi izklešejo si svoj; In v to svrbo naiejajmo se moža, katerega njali potomcem njih „nesmrtne" čine! grob sami in kartuzijnnski menihi spe vse življenje kliče naš Uoris Miran: Sicer pa smo dandanes, ko se vozimo kar po železnici na Parnas in je slava toli po ceni, v skrbi za posmrtno slavo še vse premalo iznajdljivi! Toliko se borimo za uičev obstanek ter se pulimo za ničemurni tovor nesmrtnosti, žrtvovaje vse svoje telesne in dušne moči za bore dvadnevni spomin po svoji smrti, a za nami je treba pobirati za nagrobni Bpomenik! Človek dela, „tuhta" in piše vse svoje življenje, naposled pa mu privoščijo v kakej „književni zgodovini" bore pol strani, če ga inače ne uvrste kar po „azhučnem redu". Poglejmo na pr. prijatelja Spectabilisa! Mož se je trudil in spisal pod različnimi imeni toliko, da — kakor b* rekel Macun — „sam več ne znu, kaj vse"; potem pa pride tak „literar-historikar" ter ga obsodi na „pranger" v svojej knjigi! Da, nesmrtnost je draga reč in zavidanja vreden je vsak, ki dospeje pri nas v tako papirnato „Walhallo"! — „\Yatkoofe ick mich dafor?" rekel bi Berolinec. In brez šale: zakaj bi toli potrebnih atributov nesmrtnosti ne omislil in preskrbel vsak slaveželjui v svoj: mrtvaški krsti — pa bi si tukov asp rant. „večuaje pniujuti" ne mogel kupiti sam nagrobnega spomenika! — Jaz vsaj sem si baš te dui v rudi g. Goljevščeka v Sežani izbral kamen za spominek, na katerega bom dal uaslednji napis : Tukaj počiva preslavni P.........K........ porodivši bo v dan 3f). fubmvarja 18— 1. Umrl post Clnistiiiu natum — Ni gnan le smrti datum. V kriku političnega boja prevladuje strast, da se marsikateremu udaii v obraz po nedolžnem in v svoji razburjenosti sodimo naopačuo iu krivično tega ali onega poštenjaka! Naši potomci, ki bodo motrili vso našo narodno borbo bolj objektivno in brez-strastno, sodili bodo marsikaj drugače. In takrat, ko zavlada — kakor se nadeja gosp. prof. Toma Zupan v „Ljublj. Zvonu" I., 1881. str. 272. — mej nami splošneje eleganca in srce, dvignilo se bode ustajanje spoznanja Razlaga, ki se je moral vleči v prezgodnji grob uerazumet . . . Pridi nam, odrelenik, sdihujofl te fiakamo željno, Kakor, ko sam je doma, matere toka otrok, Naj te oblaki roae, naj zemlja rodi to niim, pridi! Tvoj nam /.orni obrai roloji prlvfide naj dan. Ne. v viharji se nam. ti v rahlom se vetriei bližaj. V roki junaški ti meč naj m* tari se krvav ! Teklo dovolj jo krvi, zastonj nam krvi ho potoki; Miren nam pridi vladar, prorok, ueitelj, poet! Vstani ! besede nam zlate vinoke modrosti govori, Slusa naj, tudi ie svet, vpraša kodo in odkod V Bratom govori Daj pred, i/, težkima spanja jih drami' I'.rat j«-' miiiola je nor, kviftko na delo, na boj! Ne na krvavi, na boj dnhovni He dvignite, bratje! Čas je, da svoje moči svetu pokate Slovan. Večerni somrak se je ulegel na hrib in plan, ko sem ostavil beli spomenik, oblit s poslednjimi žarki zlate zarije. Po mirnih selili klapali so kmetje srpe, in v rumeni, sem ter tja se zibajoči pšenici klicala je prepelica žanjice ;gdoli ob znožji mračnih Gorjancev pa je šumela bistra Sava v ponosnem toku tja na sinji iztok! in kalnim pogledom zahvaljevali se rešiteljem. Govoriti še ne morete, a nevarnosti ni več. Do sedaj so v Casamiccioli pokopali 400 mr-ličev. Ker zaradi velike vročine razkiojitev mrliče v močno napreduje in ker ni veliko upanja več, izkopati še kaj živih, ukrenilo se je, da se bode še dva dni izkopavalo, potem pa razvaline zravnale in des-inhcirale. Ta ukrep se mnogostransko graja, ker se domneve, da je pod razvalinami še mnogo živih in ker se celo trdi, da so se tu pa tam čuli klici na pomagaj. Akoravno vse pomaga, kdor more, primanjkuje vender zdravil iu tvarin za desinfekcijo. Ta nesreča ima tolike nasledke, kakor velika bitka. Pokopavanje mrličev ima veliko težav. Na pokopališči v Casamiccioli so jih 300, v onem v Lacco 100, v Forio pa 70 zagrebli, za več pa ni prostora. Ministerstvo zaukazalo je izkopati velike jame, v katere se bodo zakopavali mrliči v skupni grob. Z ozirom na to, da bi 10.000 mož ne bilo dovolj vse mrliče izvleči iz razvalin ter pokopati je in ker bi pri tem delu tudi življenje delalcev zaradi smradu bilo v nevarnosti, sklenil je general Genala, da se mrliči z apnom obsujejo. Po nekatera mesta, posebno v hotelih, leži 50 do GO mrličev vkupe. Casamicciola je popolnem uničena in zrušena, skoro tako, da ne bode kamen na kamenu ostal. Vojaki delajo neprestano in skrbi se, da prašiči in psi ne oskrunijo mrličev. Mej vojaki je mnogo slučajev solnčarice (sonnenstich.) Pogreša se jeden častnik, jeden podčastnik iu 10 mož od 11. topničarskega polka, katere je gotovo kje podsulo. Vezuv je že več mesecev neprestano delaven. Iz dveh razpok pritaka lava, jedna reka lave pomika se proti Torre del Greco. V isti ča?, ko se je pripetila ta grozna nesreča na Ischiji, čutili so lahen potres v Wiesbadenu. Narodno-gospodarske stvari. Občni zbor kmetijske poddružnice v Radovljici 2'J. julija bil je dobro obiskan. Zbora udeležilo se je 24 pravih udov in nekoliko druzih gospodarjev. Zborovanje pričelo se je v 3. uri popoludne. Učitelj kmetijstva gosp. E. Kramar napravil je primeren govoi o kmetijskem društvenem življenji ter je načrtal, kako bi morala v prihodnje kmetijska poddružnica delovati in na katere kmetijske stroke obračati v prvi vrsti svojo pozornost. Potem se je prečital račun. Iz njega se razvidi, da je imela poddružnica koncem leta 1882 premoženja 190 gld. G5 kr., izdala je 92 (Ud. 29 kr.; torej jej še ostane 98 gld. 3(i kr. Kaj se bode napravilo s tem denarjem, določil bode poddružničin odbor. Potem se je vršila volitev novega odbora. V odbor voljeni so bili sledeči gospodje: Poddružničnim predsednikom g. Franc Legat posestnik v Lescah, podpredsednikom g. Franc K u m e r, župnik v Mošnjah, tajnikom g. Jakob #umer, župan in posestnik v Gorjah, odbornikom pa gospodje: Lovrenc Bernik, župnik v Kamni gorici, Franc Iludo-veruik, posestnik in župan v Radovljici. Franc Preširen, posestnik v Zabreznici, Franc B renče, posestnik v Hrašah iu Josip Zupan, posestnik v Zaspu. Občni zbor kmetijske poddružnice stavi dalje centralnemu odboru kmetijske družbe več predlogov. Glavni mej njimi so sledeči: a) Naj se letos ali prihodnje leto prodaja subven-cijska živina pinegavskega plemena v Radovljici ali pa v Lescah. b) Naj se napravi premiranje živine in licenciranje bikov tudi jedenkrat v Radovljiškem okraji. c) Kmetijska poddružnica zahteva, da izdaja kmetijska družba v Ljubljani društven kine tijsk list in sicer če prej ne, najpozneje od konca tega leta; ako se to ne stori, izstopi večina udov iz poddružnice. d) Naj se gleda na to, da dobe udje kmetijske družbe, kakor je določeno v §. 10. društvenih pravil, drevescu, semeua in druge pridelke kmetijskega vrta po nižji ceni nego neudje, na kar se sednj popolnoma nič več ne ozira itd. Kmetijska poddružnica Radovljiška, katera je dosedaj istinito spala, se je zopet oživela in ako premisi mo, da ima poddt užnica v svojem odboru v povzdigo kmetijstva tako unete može, kot so župan Jakob Ž u mer. župnika Lorenc Bernik in Franc Kumer in drugi, prepričani smo popolnoma, da ona ne bode le pridno delovala, ampak kmalu postalu uzor drugim kmetijskim poddrtrtnicam. Vabilo na naročho. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .......3 „ 30 „ n jeden mesec...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ TJpravnistvo „Slov. JTarodu". Meteorologičiio poročilo. S Čas opazovanja Stanje barometra V luni. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. M 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-09 mm. 785*90 mm. 73r. oblitf. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rndolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trainimvav-društ. veli. 170 gld. a. v. 78 gld. 80 hr 79 •n 00 t, 99 9 50 n 93 n 50 _ 839 n — n 294 20 n 119 n 80 n 9 TI 49 n 5 n 65 r 58 n 45 ji 120 • 25 n 189 n 75 n 99 n 35 n 119 n 75 n 88 n 50 n 87 n 05 n 103 n — T 114 „ 75 118 n — n 107 n 80 n 105 n 50 n 172 n — n 20 v 50 n 1(8 v — 221 n 40 B Javljam, da gospoda Ivana StoriFa, Gustava Ko-sehfit/.kega, c. kr. telegrafska uradnika in gospoda Arturja Hrcliiucrja, žurnalista iz 'Prsta s svojimi besedami, izgovorjenimi v 18. dan julija na Perlesovem vrtu, nesena imel v mislih, ter da obžalujem to nesporazumljenje. 520) j. SvvivU. Nova, elegantna, jako majhena kočija (landauer) stoji na prodaj v Igriških iiliruh si. 9. (517—1) lOOO gld. se išče na posestvo z zemljiščem, 28 oralov, proti 5 7,% na prvo stopnjo. (519—1) Več pove npravniStvo „Slovenskega Naroda" ali posestnik sam Jožef Strtibel) v Ilu«lniku pri Ljubljani. Naznanilo. Deželna razstava v poslopji c. kr, velike realke bo odprta še dr> nedelje 3. civilista zvečer, vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 7. ure zvečer. V Ljubljani, dne 31. julija 1883. Za razstavni odbor: (r,i2-3) Murnik. Št. 4772. Razglas (510—2) zastran izpraznjenih deželnih sirotinskih ustanov. Začetkom šolskega leta 1883/84 bodo zopet na deželne stroške neki dečki in deklice od dopolnjenega C. do končanega 15. leta v tukajšnjo sirotišnico sprejeti, oziroma tudi bake sirotiuske ustanove na roko podeljene. Prosilci za te ustanove naj dokažejo, da so na Kranjsko pristojni, dalje svojo starost po rojstnem listu, ubožtvo, način sirotinskega stanu (ali popolnem sirote ali na pol, po očetu ali po materi), bivališče, telesno in duševno zmožnost za sprejetje v sirotišnico po zdravniškem spričevalu; potem naj dokažejo, ali že kako šolo obiskujejo; tudi je navesti, kdo da je siroti postavni ali od sodnije nastavljeni zastopnik (jerob). Nekolekovane prošnje naj se ulože po dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani po mestnem magistratu, . (508— ca —* 30 EL t to < s- < . jf » Pip !< 5v Si ^ Ž- T- ■ — - S -9 m b. 5* ZT. — — ca ' r P Hm T3 i 1—'"O N EiS C 1 S. J (D ^* ^ s < o 9 3 e B H Ei. §1 o „ H •n se trn w j I Ms • Fi l 2. ■ 2. a — (d • 1« . 9 "i . ■ B m B ™ & 2> CD po S s 5 —• 2 s* 5* OD !5 ca n m' 13 PO cn I )iwet 111