^ vak dan r«« •obot- """' ^ praznikov. d skih prelazov. Oddelki osme britske armade Prodirajo naprej po cesti, ki vo-® »z Foggije v Rim. Približali *> se Vinehiaturu, kjer je glav-J" bojna črta nemških divizij. 80(11 se, da nemška armada, ka-J" poveljuje feldmaršal Albert M«elring, šteje okrog 80,000 •ti Operacije ameriške in »teke armade podpirajo bojna a * bombardiranjem *fcelez-m cest, ki vodijo iz Capua-JVvRim. Bombe so porušile tri Vezniške postaje in razbile n,mški motorni konvoj na cesti v Nižini Cassins, 70 milj južno-™odno od Rims. Ameriške leteče trdnjave in »mbniki so izvršili nove napa- * na otoke na Egejskem mor- ml GrfiJe« Bomb« *> ^ na nemška letališša na J^^u. Herakklionu in Kreti, tudi na otok Krk, ki do- Trja3 d0Sl°P d° Jadranake8a London. 13. okt.-PoročiU iz »-•nih mest nevtralnih držav W da v0 Nemci svetovali pa-p'Ju, naj zapusti Vatikan LiechUnsUln ali 'Jo, ker ne morejo garanji1 varnosti Vatikanskemu ^ Poročila pravijo, da je *ll*nonri1 n««vet in izja-^ m' Um®knll iz Va m TU« H- 10 vpumbra naznani v r" miUt« čeU prevzele Slikana in trga sv. Pe-,fTi m> nad ji večkrat 1 »o odnošaji med ati kanom normalni. P ^on b...... kr n CU-. r,« * r*d 13. okt—SovjeUke ' J>r. kor|čile reko DnJe-ob*h Rtraneh kijeva. J"" U Ukrajine, ae gU-k" Izročilo lz Moakve. Kijeva je v raz-so zasedli »trategič- ni hrib po bitki, v kateri je padlo čez dva tisoč Nemcev. Vesti trdijo, da se Nemci pripravljajo za umik iz Kijeva pod pritisokm ruske oborožene sile. Zdaj sistematično uničujejo poslopja in militaristične naprave. Uradnih poročil o operacijah pri Gomelu ni. Moskva je včeraj naznanila, da so ruske čete okupirale po ljudi bitki z Nemci Novobelico, predmestje Go-mela. Dalje je naznanila, da se ruske kolone vale proti Vitebsku in da so prve oddaljene le dve milji od tega mesta. V prodiranju proti Vitebsku so Rusi okupirali čez 40 vasi in naselbin. Zavesnlški stan na Pacifiku. 13. okt. — Čez 400 japonskih vojakov je padlo v bitki z avstralskimi četami na ozemlju zapadno od Finschhafena, Nova Gvineja, poroča glavni stan generala Dou^lasa MacArthurja. Avstralske čeU prodirajo naprej proti Madangu, japonski mornarični in leUlski bazi, in drobe odpor sovražnika. V zadnjih treh dneh so prodrle 45 milj daleč. Ameriška In avstralska letala so napadla konvoj japonskih parnikov v bližini Buka pri Solomonih. Bombe so potopile dva parnika, tri pa poškodovale. VVashlngton, D. C« 13. okt.— Predsednik Roosevelt je razkril, da so zavezniške podmornice potopile v operacijah na Pacifiku japonske parnike, kaUrih tona-ža je znašala 780,000 ton, v zadnjih šestih mesecih. Povprečna tonaža potopljenih japonskih parnikov je znašala 130,000 ton mesečnp. Roosevelt je razkril to dejstvo na konferenci s časniksrjl. Ob tej priliki je naglasil, da Japon-ska ne bo mogla nadomestiti izgub na morju. Berle apelira na Italijane Prenehajo naj s kritiziranjem Badoglijeve vlade New York. 13. okt.—Adolf A. Berle, pomožni državni Ujnik, j* apeliral na ameriške Iullja-ne, naj prenehajo s kritiziranjem vlade maršala Badoglija in kooperirajo z njo v naporih za obnovo iUlije. Berle je govoril pred 1200 IU-lijani, ki so prsznovsll Kolumbov dan na banketu, kaUrega je aranžiral lulljansko-ameri-škl deUvski svet. Dejal je, da bo ameriški državni department odločno podpiral gibanje za U-kojšnjo vzposUviUv svobodnih deUvskih unij v lUliji. Državni podUjnlk je naglasil, da je popolnoma u ver jen, da bo Julijansko ljudstvo reorganiziralo deželo in da se reorganizirale še vrši z naglico v Siciliji in Južni lulljl. Svoje po-slušalce je opozoril na deklaracijo grofa Sforze, bivšega zuna njega ministra m sovražnika fa Huma, ki jo je dal pred odhodom iz Amerike v lUlijo. "da bo ko-operirsl z Badoglijevo vlado, dokler se bo borila proti skupne mu eovrainiku " Voditelji ADF zavrnili obdolžitve Razprava o rasnih predsodkih na konvenciji Boston. Mass., 13. okt.—Člani eksekutive Ameriške delavske federacije so zavrnili obdolžitve, da so prežeti s predsodki napram zamorcem. Diskuzija o rasnih predsodkih je bila burna, toda poročilo, naglašajoče, da je federacija proti rasnim predsodkom in zapostavljanju zamorcev, je bilo soglasno sprejeto. A. Philip Randolph, predsednik bratovščine železniških po-treščkov, je obdolžil več unij diskriminacij napram zamorcem. Odgovorjali so mu G. M. Bugniazet, predsednik unije e-lektrlčarjev, Charles J. MacGo-wan predsednik unije polagalcev parnih cevi, John P. Frey, predsednik departmenU kovinarskih unij ADF, ln več drugih. Frey je dejal, da je Randolph prišel na dan z nevarnim predlogom, ko je sugeriral, naj ADF izključi vsako pridruženo unijo, ki krši njene smernice proti diskriminaciji. Dejal je, da predsodki, kjer koli so se pojavili, so se razvili v okolnostlh, nad katerimi ADF nima kontrole. WilUam Oreen, «. predsednik ADF, se je pridružil Freyju in izjavil, da se rssno vprašanje lahko rešuje le z vzgojo in z dobro voljo. Dalje je rekel, da je v unijah ADF organiziranih pol milijona zamorcev in da je število unij, ki nočejo sprejemati zamorcev za člane, neznatno. Roosevelt okrcal senatorje Predsednik posegel v kontroverzo o vojni strategiji VVashlngton, D. C.. 13. okt.— Predsednik Roosevelt je posegel kontroverzo senata glede vojne strategije in pomoči, ki jo nudi Amerike zaveznikom ns temelju poaojilno-najemninske-ga zakona, in okrcal one senatorje, ki zahtevajo, da Rusija odstopi Ameriki beze v Sibiriji, s katerih bi lahko smeriški le-talci uprizarjali napade na Tokio in druga japonska mesU. Dejsl je, da bl ti senatorji rsdi potisnili Rusijo v vojno z Japonsko, na kaUro ni pripravljena, ker je zaposlena z uničevanjem nacijske miliUrlstične msšlnc na svojih fronUh. Predsednik je naglasil, £a se VLADA VRNILA PREMOGOVNIKE KOMPANIJAM Ickes naznanil restavri-vanje normalne produkcije MEZDNO VPRAŠA-NJE PRED ODBOROM Washlngtoa. D. C.. 13. okt.— Notranji tajnik Harold L. Ickes je kot nsčelnik administracije za kurivo naznanil zaključenje vladne posesti 1700 premogovnikov, kl so pod njegovo kontrolo, takojšnjo razpustitev zadevne uprave ln končanje vladnega ob-raU premogovnikov. Ickesova akcija pomeni, da so premogovniki, katerih zasego je odredil predsednik Roosevelt 1. maja, spet v privatnih rokah. Okrog 1800 premogovnikov je Ickes prej vrnil Ustnikom. "Vlada se je odpovedala kontroli in posestvi premogovnikov," je dejal Ide* "Hvaležni in zadovoljni smo, ker je blls normslna produkcija premoga restavrlrana ln s tpm omogočeno zaključenje nujnih vladnih funkcij in poslov premogovne administracije." J/lada je prevzela premogovnike, ko je bila produkcija premoga usUvljena Kot posledica trenjs med Johnorti L. Levvisom, predsednikom rudarske unije UMWA, in operaterji, kl se niso mogli sporszumeti glede pogojev nove pogodbe, ki Je imela nadomestiti sUro, katere veljavnost je potekla 3L marca tega leU. Sledile so sUvke, ki so ustavile produkcijo in Uzvale intorvenol-jo s strani federalne vlade. Ickes se je zahvalil C. I. New-tonu, predsedniku železnice Chesapeake & Ohio, ki je prevzel pozicijo pomožnega upravitelja premogovnikov v nastali krizi in je kot tak uspešno dovršil poverjeno mu nslogo. Premogovniki so bili vrnjeni lastnikom v smislu provizij Connsl* Iy-Smlthovegs protistsvkovnegs zakona, ki določajo restsvrlrsnjč po vladi zkseženih podjetij kom-panijam po 60 dneh, ko podjetja po sUvki dosežejo točko normalne produkcije. Lewis ni hotel komentirst! Ickesove akcije, kar pomeni, da bo moral vojno-delavski odbor storiti nsdaljnji korak. Člani tega odbora bodo morali odobriti ali zavreči dve pogodbi, kateri je rudarska unija klenils z operatorji. Obe pogodbi določata zvišanje mezde rudarjem. Sabotaža se Uri W Franciji London, 13. okt -Govornik na pariški radid^ohtjji je priznal širjenje saboUže v Franciji. Sa-boterji požigajo pi idelke na poljih, razbijajo žel« znice,' mostove in komunikacijske zveze. Nemške vojaški avtoriUU In Lavalovi policaji i« »ve sa boter Je. so dobili ukaz, naj ustrele sleherno osebo, ki jo za lote pri sa-boUži, ns mestu Govornik je dejsl, da franrmki teroristi ns-padsjo nemške v«-alte ln da so jih že več ubili. ne postsvlja kot svtorlUU glede p0|iCejl in čUni mobilnih strež vprašanja, ali naj ae Rusija za-0leU v vojno z Japonsko v momentu, ko njene armade zadajajo strahovlU udarce nemški oboroženi sili na zapadu ln jo skušajo zdrobiti. Roosevelt Je odgovoril »ena tor ju Lodgu, re- - publlkancu lz MasssschuaetUa, .. . . . člsnu grupe petih senatorjev, kl Spomfo internirala so nedavno prepotovali 44,000 ameriške letalce milj ln obiskali vaa bojišča, kjer 8evU|## ftpan|j,( okt~!>e. se bore ameriške čHe proti so- ^ ^nov poeedk« ameriške le-vražnikom I>»dge je dejal, da ^ tr strani nemških podmornic, kl napadajo ln potapljajo zavezniške parnike na Atlantiku. Rooaevelt je dejal, da je bilo Churchillovo naznanilo o sklenitvi dogovora s Portugalsko nsj; značilnejša vest dnevs. Dogovor je v soglasju z zavezniško vojno strategijo proti sovrsžniku. Himmler kontrolira letalsko silo Marial Goering potisnjen v ozadje Slockholm, Švedska, 13, okt. — Poročilo, oddano po neki ra-diopostajl, kaUre identiteta nl znana, trdi, da je Heinrich Himmler, načelnik Gestape, nacijske tajne policije,, prevzel kontrolo vse nemške UJMAsIte Sile. Hitler je ned a v fy imenoval Himmlerja za notranjega minlstrs. Poveljnik nemške letslske sile, kl je ločena od srmade, Je bil doslej državni marššl Hermann Žumerak, zadnjo trdnjavo Pave- Goering Ako je poročilo res-ličevih ustašev na zapadni strani Zagreba, hrvaške prestolnice. Slankamen leži 50 milj severoza-padno od Belgrsds. Jugoslovanski krogi v Londonu so bili informirani, da se ena afl dve iUlijanaki diviziji boriU nično, Je sprememba v povelj stvu dala Jfimmlerju drugo močno orožje, kl mu bo omogočilo kontrolo ns notrsnji In vojaških fronUh. Znano je, da je Goering imel tesne zveze s poveljniki a trna- ZAHTEVE NA . RAČUN ITALIJE PREDLOŽENE Spomenica vlad Jugoalavije in Grčije SFORZA KONFERI-RAL S CHUR-CHILLOM London, 13. okt,—Vladi Jugoalavije in Grčije sta predložili spomenico Londonu, Moskvi ln VVashlngtonu s Urltorijalniml zahtevami na račun Italije, ko je slednja sklenils premirje s zavezniki. Tuksjšnjl krogi trdijo, ds sta storili U korak v pravem čaau. Ljudje, kl se zanimajo sa jugoslovanske in grške zadeve ln so naklonjeni obema vladama, so odkrili znamenja nervoznostl in zaskrbljenosti v aktivnostih grofa Carla Sforze, bivšega 1UU-janskegs sunsnjegs minlstrs, kl se je ns svoji poti ls Amerike v Italijo usUvil v Londonu in kon-feriral s premierjem Churchll-lom. On ims mnogo prijateljev v Angliji tn neksterl drže vsžne postelje. Mnenje prevladuje, ds je Sforss skušal pridobiti angleško javnost ns svojo stran, da U zsvrne zahteve JugosUvljs in Grčije. Grki zshUvajo od IUlije Do-dekaneške otoke, Eplrij in severno Albanijo, Jugoslovani pa Prlmorje s Reko tn Trstom vred ter vse slovenske ir. HrvaŠke kreje, katere je Iulija dobfla po prvi svetovni vojni. Londonski list Observer je ob-jsvil uvodnik, ki naglaša, da bi na strani Nemcev proti pertlza- de, dokUr se ni spri s Himmler- nom v Sloveniji in Istri, dočim sts se dve pridružili Titovi osvobodilni armadL, Radio Berlin poroča, da je osvobodilna ummdM izgubila najmanj 5000 mož v bitkah z nemško silo na Istrskem polotoku v zadnjih dneh In ds so Nemci ujeli čez sedem tiaoč partizanov. Prebivalci Neapla dobili bel kruh Neapel, lUllja. 13 okt—Prvič od (Ha 1 'M(J je ne prodaj bel kruh v tem mestu. Pečejo ga Iz ameriške moke In hlebček sUne dva cenU. jern. Hitler se Je v tem sporu postavil na strsn Himmlerja, kl je potom začel organizirati se-l»eretno letalsko silo s pomočjo poveljnlk<»v nacijskih napadalnih (»ddelkov. Italija počakati s svojimi sshte-Mtnpl in prot!fshtevaml do mirovne konference, kl bo sledila zkključenju sedsnje vOjne. Gotovo je, ds se Jugoslavija ln Grčija ne bosta odpovedali zahtevam, o kaUrih bo najbrže ras-prava na konferenci reprezen-tantov sovjetske Rusije, Velike Britanije In Amerike v Moskvi. Grki poznajo Sforso kot moža, ki Je obsodil dogovor, sklenjen 1. 1922, ds pridejo Dodeksneški otoki spet pod grško oblast. Nekateri krogi trdijo, ds U on zdsj za odstop teh otokov Grčiji. Smith izbral Lind• bergha za predsedniškega kandidata Minneapolls, Minn., II. okt.— Rev. Gerald L. K. Smith, noto-rlčui izolacioniat In demagog, je i/l»,.I I.•tulca Charlesa A. Lind-bergha zs predsedniškega kandidata. On je direktor strsnke, ki se nazive America First. Brnith je govoril pred množico 1200 ljudi. "Amerika ne sme dovoliti premlerju Churchillu, da on Izbere prihodnjega ameriškega predsednika," je dejal. "Stalin ne srne narekovati Ameriki zunanje politike Ameriško ljudstvo naj odstrani vse RoosevelU U javne«s življenja, polije WU1-kleja v Moskvo, podprtdsednlka VVallaeeja pa kot mlekarja na Kitajsko." Trije člani argentinske vlade odstopili Montevideo, Urugvaj, 19 okt. —Tukajšnji listi so objavili poročila iz Buenoa Airesa, da so trije člani argentinske vlade re-algnirali. Ti so finančni minister Jorge Santa Marina, justični minister Klbio Anays in minister ■javim dela lamael Gsllndez. ra Protiiidovski program Lavalove vlade London, 13 okt Derauur I)eF T .. il; 1'eJlepom. komisar /a židovska # Ij?' vpra&arija v vladi Pierra Leve- generali odlikOVOm la, Je predlagal odv/etje vseh političnih, socialnih In ekonomskih pravic žid<»m in konfiakacv' jo vsega židovskega ime-tja Prvi korak mora biti Izločitev vaeh Židov Iz ekonomskih aktivnosti. W«»hirigton. D C, 13 okt — Trije ameriški generali so dobili visoka odlikovanja v znak pri-znanj s zaslug v bitkah proti Japoncem na Pacifiku. Generali ao Robert B Belghter, John R. Hodge in J. L. Coilina. prosveta THE ENLIGHTENMENT _ GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE »ANODNE PODPOJNE JEDNOTE Orpan ol Mi publishod br Slov«* Natkoal Benefit Soctoty nvociiioa M Zdrušene dr »ve (tem Chicnpa) to M leto. SSJS m pol uu. II.io m bitit wuj n Chteofo to Cook Co . S7.SS u »to leto. 13.7» m pol tota; u ino»m»ivo Subscrlptlon rolo«: lor ihe Uoilod States (encept CUee#o) and Canada SS4» per yeor, Chics>o aad Cook Countr VM per foor. loreign oountries SS-00 per r—*- Cene oglasov pe dopovorv-Sakoptol doptoo* to nonomfeonto člankov m ne Trofejo. Rokopisi lllerorno vsebine (trtico. povesti, dramo, potmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le e «lučoju. tm Je pHtoftil Advertlaing rate« on agr—mont. -Mnanrrlpto ol and uMoltolted arttele« will not bo roturnod Other Mich m »torto«. ptor». poems. etc« wUI bo roturnod to when secompentod bj solf sddr—«d and - onlT Naslov na vse, ker Ima »Uk s listom: PROSVETA 2157-M So. Lavrodale A?#« Chicago 23. Illlnoto MEMBER Or THE FEDERATED PRESS In Datum v oklepaju na primer (October 31, 1S43), poleg vašega imena tu naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi Franko bo zdaj nevtralen, haha! Neko poročilo iz Madrida se glasi, da Je "generaliasimo** Franko, španski fašistični diktator, spet nekaj čvekal za javnost in pri tej prftikl je rekel, da Je Španija danes "čuječe nevtralna." Jasno je, da je Franko danes v velikih škripcih. Franko, pučist, ki je porušil špansko, na demokratični način porojeno republiko in si podjarmil špansko ljudstvo s pomočjo Hitlerjeve in Mussoli-nljeve oborožene sile, je bil vsa zsdnjs štiri leta odprt zaveznik nacifašističnega osišča, kajti trdno je verjel v zmago n#cij«ke Nemčije in fašistične Italije. Frankova diktatura ni samo ves ta čas sodelovala v vojni na strani osišča s polno mero propagande in zalaganjem Nemčije z vsem mogočim blagom, ki gs je mogla dobiti iz Amerike pod krinko svoje lažnjlve "nevtralnosti,", temveč tudi vojaško. Kmalu po Hitlerjevem napadu ns Rusijo je Franko mobiliziral svojo "plavo divizijo" in jo poslal ns nemško fronto v Rusiji. Frankovs vers v Hitlerjevo zmsgo je trajala do zadnje pomladi, dokler nista Amerika in Anglija tik pred njegovim nosom dokončali okupacije francoske in italijanske Afrike—dokler nista zdrobili Hitler^vih podmornic na Atlantiku in dokler niso Rusi istočasno pognali nemške armade od Volge in s Kavkaz* nazaj čez Don in Doneč. To Je omajalo Frankovo vero v Hitlerjevo zmago. de bolj pa je Frankova vera v zmago osišča zrahljana danes, ko diktatorja Mussolinija ni več, ko Američsni in Angleži prodirajo v Rim. ko anglo-ameriški bombniki drobe v prah nemške industrije, ko so Rusi vrgli Nemce čez Dnjeper—ko njegov mogočni brstec Hitllr žanje poraz za porazom. Cisto človeško je, da je Franko prišel v zmedo; vsakomur na njegovem mestu bi moralo biti jasno, da bodo zmagali Združeni narodi. In kje bo on? On—zaveznik Hitlerjev! Nič čudnega ne bo, če bo Franko zdaj res poskusil z nevtralnostjo—in Ae manj sc bo treba čuditi, če bo Franko jutri izjavil—po vzgledu maršala Badoglija—da v srcu ni nikdar verjel v fašizem, da ni nikdar verjel v Hitlerjevo zmago. . . Vse Je mogoče pod solncem. 11 Vprašanje je, kaj bodo storili v VVashingtonu in Londonu. V našem državnem departmentu je precej katoliških Ircev, ki Fran* ku vse verjamejo in z največjim veseljem bi ga pozdravili kot— zaveznika v krogu Združenih narodov. V Londonu je tudi Še mnogo rcakcionarjev, ki bi radi zaščitili krvoloka Franka pred srdom Ipan^kih demokratičnih elementov, ki komaj čakajo—apcža is pesti nacijskih barbarov " Clankar K M. l.andis Je to predsednikovo izjavo ostro zavrnil v ameriškem tisku in Prosveta »e na vsej črti pridružuje tej kritiki Sedanja vojna je že dobila prece) imen. Sprva so jo krstili za ljudsko vojno proti diktatorjem, podpredsednik VVallace jo je na zval vojno ru svobodo malega človeka in drugi so rekli, da je Ame rika šla v vojno zs svoj obstanek. Nihče med nami pa še ni niti sanjal, da je ameriška armada šla v Italijo zato, da osvobodi pa< peia iz nemškega ujetništva. Papeži so hilt samo posta v I jet d jetniki v Vatikanu celih «0 let toda v Ameriki m vso to dobo mkomur prišlo na misel, da bi Amerika napovedala vojno Italiji z*uadi tega. Papeževega "jetništva' je bilo konec meti petnajstimi leti s pogodbo, katero sta sklenila papež in diktator Mussolini—torej isti Mussolini, kl je napovedal vojno Ameriki in čigar dlktituio ie Amerika pomogla strmogls-\ iti. Papež in Mussolini sta *r inilinčno dobro razumela in sedanji fia|»ef ni nikdar \ ntašal Amei ičanov, nai ga pridejo rešit z orožjem. K*4ikor je znano i* poročil, n-so Nemci okupirali Vatikana, niti :e mW dotaknili papeževe oacbe; papexu ae nl doslej zgodilo še nič hudega, razen da je bloku un m n)egova zveza z zunanjim sve-tom j»- pretrgana Z zaveznik«, okupacijo Rima bo konec tudi papeževega "jetništva**—ampak Koosevelt dobro ve, da naval na Him. kakor mi ostalo Italijo, se ne vrš' zaradi papeža, pač pa zalo, da zavezniki Iztirajo nemško annedo »z Italije in porabijo Italijo "a cisto |>o kateri pridejo v Nemčijo od Juga. Predsednik Roosevelt si |c dovolil malo propagande, ki ga na) pnkupi on amei tških katolikih Nekaj dni prej je katoliški nad-ikof Spellman i/ New Vorka no/val amer*ške katolike, naj molijo tu paoeia, k je /dat Hitlerjev jetnik To je bilo diamatično— in prav tako diamatično ae glasi Rooseveltov« trjava kateia le v celot naslovljena na katolike, kl molijo ti i pa|M >s torej bodo kmalu luliiant—za to bo skrbela ameriška rimailu . . 'tfj Predsednik je i»a t m »zabil, da on ne govori, kadar govori za Javnost, samo tu ameriške katolik, ki mi v Veliki manjšini, marveč govori za Američane, med katerim* jih te ČS» sto milijonov, kl niso katoliki Tem se prav n«č ne dopode naziv "križarji" za ame-nške vojake, ki zdaj prodirajo proti Rimu in kalertm. kdor je pro testant ali svobodomislec, ni me za papeža kot papeža. Smrtn* Gilbert Minn-—Dne 24. septembra se je naglo razširila vest, da je radi brezbrižnosti kompanije poetsl žrtev nesreče Joe Russ. On je služil vsakdanji kruh sebi in družini, ki mu je bila najljubša, v odprtem rovu, kot operator parne lopate. Ali usoda omenjenega dne mu ni bila ljuba, da bi se Še povrnil domov. | Ko so opoldne sedeli pri juži-ni blizu parne lopate v odprtem rovu, so opazili, da se v steni kraj njih pripravlja na katastrofo. Oi je pustil svoje kosilo in se podal k parni lopati upajoč, da jo reši, da si bo z njo še nadalje slutil kruh. Mislil je, da jo bo postavil na varno mesto, toda katastrofa ga je prehitela. Usula se je plast nad njim, je i—i-,ula njega in parno lopato. Bil je na mestu mrtev. Plast je bila tako velika, da je parno lopato in njega, ki je bil pod njo, rinila naprej nad 50 čevljev. Njegovi sodelavci so sicer takoj prihiteli na pomoč, ali vzelo je dve uri in pol predno so ga dobili izpod plasti. Seveda mrtvega. Pokojni Joe Russ je prej opozoril delovodjo, da je treba na dotičnem mestu popravila, ali za ksj takega ni bilo časq. Kaj se briga družba za varnost delavcev, ona se briga le za dolarje, zs sveti profit. Tisto popoldne sem šel tudi jaz gledat prostor, kjer se je zgodila ta nesreča. Ali opazoval sem le iz daljave, kajti v tisti odprti rudnik ni varno gledati niti iz daljave. Tam^gredo samo za Železno rudo, kako bi jo čim več ven dobili. In tako ostajajo strme stene krog in krog, na sredi v kotlini pa kopljejo železno rudo vedno globokeje. In tako mora priti do katastrofe, kajti stene se prej ali slej zrušijo. Pokojni Joe Russ je bil član društva Slovanski rudar 182 SNPJ. Bil Je dober član ves čas, odkar sem gq pridobil v jednoto januarja leta 1936, On je vedno skrbel, da ne bi zaostal s svojim asesmentom in večjidel je imel plačano vnaprej, tako da bom moral zdaj še povrniti vnaprej plačani asesment družini. Društvo Slovanski rudar ga bo težko pogrešalo, posebno pa tajnik. Pokojni brat Rus je bil star 37 let in rojen v Spartl, Minn. Tukaj zapušča ženo, dva otroka, stara pet in tri leta, starše, dva brata in sedem sester. V imenu društva 182 naše sožalje preostalim! Anton Zganjar. 1 ?£ naselbin s pravo slovensko večerjo približno 200 vojakom iz bližnjega Mitehell Fielda ter še lepo vsoto nakazali organizaciji USO. Zato je pa v resnici naša dolžnost, da se zahvalimo vsem pku-paj, ki so pomagali k uspehu, bodisi že s sodelovanjem pri paradi, pri programu v dvorani ali pa pri pobiranju prisj?evkov za am-hulančni fond. Preveč jih je bilo, kl so nam pomagali, da bi jih imenovali z imeni, vemo pa tudi, da tega ne zahtevajo. Vseeno si pa ne moremo kaj, da ne bi imenovali dveh, ki prednjsčita in lep vzgled dajeta nam vsem— to menda velja za vse ameriške Slovence—vzgled namreč. Možaka st« Frank Soden in Louis Medved; prvi je daroval $600.00, drugi pa $100.00 za ambulanco. Prav lepa hvala tudi njima z željo, da bi našla mnogo posnema lcev pri vsaki dobri akciji. Milwauški Slovenci so pokazali, da verujejo v složnost in naša želja je, da to složnost negujemo in gojimo, ker nam bo vsem skupaj le v korist! Se enkrat, vsem milwauškim Slovencem najlepša hvala! Slovenski odbor za prodajo U. S. vojnih bondov. Zahvala Mllwaučanom Wost AUts. Wla.—Slovenski dan, namenjen za prodajo vojnih bondov, jc za nami in z veseljem povemo vsej ameriški jaVnosti, da je bil uspešen. Prodanih je bilo od tistega dne do sedaj za približno $180,000 vojnih bondov. NI čisto majhna ta vsota, zlasti ne, ker si Je odbor postavil za cilj vsoto 50,000 dolarjev. Pa to še ni vse! Milwauškl rojaki so kupili ambulanco za 1700 dolarjev. darovali Rdečemu križu $500. priredili lep zabavni večer Na obisku v Joči Si. Louis. Mo.—Dne 22. septembra sem si vzel dan prostosti od dela. Napregel sem moj Chevrolet, da me popelje v državo Illinois na obisk v veliko poslopje, ali bolj j>odomače v pokoril nico, ki stoji ob reki Missisqjppi v Menardu, 111. Poslopje je čedno in stoji pod strmim hribom; prej ga ne zagledaš, da prideš do njega. To je državna ječa, kjer so zaprti do smrti vsake sorte jetniki, pametni in neumni. Ker nisem mogel dobiti dovoljenja od oskrbnika ječe niti od governerja Illinoisa, zato sem moral iti tja čez teden. I£o pri dem pred ograjo ječe, stopim v stražniško pisarno. Takoj pride k meni stražnik, ki me še dovolj prijazno vpraša, kaj bi rad. Povem, da bi rad obiskal jetnika po imenu Joe Bavers. Popelje me pred mizo, da se podpišem. Potem pravi, da moram napisati tudi ulico, hišno številko in mesto, od kjer prihajam ter v kakem sorodu sem. Hitro sem se moral zlagati, da mi je bratranec, kajti drugače bi me ne pu stili naprej. Potem mi stražnik pravi, naj grem z njim. Ko greva po ozkem hodniku, me vpraša, če imam nož. Seveda, pa še veli kega. Ko mu ga izročim, me debelo gleda, kajti odprt meri dva palca. Potem me vsega pretip-lje. Moram oddati tudi ključe, nakar mi pokaže vrata in grem do njih. Bila so dvojna vrata brez ročaja ali kljuke. Ko moško stopim tja, zazvoni zvonec. Debelo gledam, Ipaj to pomeni, kajti vrata se niso hotela odpreti. Pokliče me nazaj in vpraša, kakšno železo imam na sebi. Odgovorim. da sem vse oddal. Ko vidi, da imam očala, me vpraša, iko imam tudi škatlo za očala. Ja. tukaj je in mu jo oddam. Ko zopet stopim protj vratom, je bilo vse tiho. Tako imajo vse urejeno, da ne moreš vtihotapiti no- tri nsjjpanjšega jekla ali železa. Ko sem šel nazaj, mi stražnik vr-vse rasen nola in me spusti ven. Spet je zazvonilo, ali vrata so se sama odprla. Bil sem zgodnji obiskovalec. Ko pridem v ječo skozi velika vrata, jo mahnem kar v pisarno, nakar mi pavedo, naj grem k velikim železnim vratom U) povem onemu stražniku, kaj bi rad. Pravi mi, naj grem v čakalnico. Komaj preteče pet minut, me že {»kliče. Ključi zarožljajo in me spusti notri. Spet se moram podpisati in zopet so mi vse žepe preiskali. Potem se odpro vrata in ceremonij je bilo konec. Ko me ubogi Jože zagleda, se je moral najprvo zjokati. Prve besede, ki sem jih dobil i* njega, so bile: "Vidiš, £iril, kam so me spravili hudobni ljudje po-nedolžnem; oni, ki so vsega krivi, so pa lepo na prostem . . Ker je govoril slovenski, sem ga vprašal, če sme govoriti v našem jeziku. "Le naj napenjajo ušesa, saj ne razumejo, kaj govoriva . . ." Stražniki so naju kar pustili. Pri njemu sem bil poldrugo uro in mi je dosti povedal, tudi to, da so tudi nekateri drugi ponedoižnem v ječi. Lepo me je prosil, naj mu skušam dobiti svobodo. On je že 15 let v ječi. x Ker Joe dobiva Prosveto v ječo, bom v tem listu pisni, kaj bom mogel storiti zanj. Tiste papirje, ki so notarsko potrjeni, sem prejel 4. oktobra, ko sem ravno prišel iz bolnišnice. V bolnišnici sem bil enajst dni. Ker so mi odrezali prst na nogi, ni som mogel hoditi. Sedaj mi gre že precej na bolje. Zdravnik mi je svetoval, naj dobim velik čevelj in naj skušam malo hoditi po peti. Ker je človek v letih, se tudi bolj počasi zdravi. Sedaj bom šel kmalu k odvetniku. Kaj bom mogel potem za Joeva storiti, bom poročal sproti; tudi to, kdo je dotični Slovenec in zakaj je v ječi. Morebiti bo to zanimalo več rojakov. Pa tudi je poduk, kaj je lakomnost in poželjenje po tujem blagu, za kar mora večkrat drugi trpeti. Joe, predno boš čital te vrstice, bom že poizvedel, če ti bom mogel dobiti prostost. Toliko danes. Ciril Medvod. 107. Članica ruska armade nadzira promet na cestnem križišču v Harkovu. kl so ga tasodU sovjetsko teto. sestri. Družini M. Dragovit-i* kreno sožalje! Andrew Maren. lajava Progresivnih Slovenk it 2 Cleveland.—Članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk, zbrane na redni seji dne 17. sept. 1943 v Slov. nar. domu na St. Clairu v Clevelandu, odločno obsojamo pisanje in neosnovsne napade na našega odličnega pisatelja Louisa Adamiča, kot častnega predsednika Sansa, in druge uradnike Sansa, katere napada Ameriška Domovina uTnjerti dopisovalci. Članice našega krožka smatrajo, da naš odlični rojak Louis Adamič je s svojim delom in umom veliko storil za povzdi-go našega naroda ter se tako izkazal vrednega vsega zaupanja in spoštovanja. Ker gre za rešitev našega slovenskega naroda v stari domovini, ki sedaj trpi v sužnosti pod peto nscifašistov na svoji lastni zemlji, je, med nami potrebna sloga in strpnost in da stopimo skupaj VSI, kakor smo na Slovenskem kongresu 6. dec. 1942, ne glede ali si bel, črn, rdeč, tega verskega prepričanja ali drugega, in složno delujmo skupaj za rešitev tega ubogega naroda. Ako je ta naš slovenski narod res pri srcu onim, ki napadajo Adamiča in druge odbornike Sansa, apeliramo nanje, da odnehajo z napadi in porabijo svojo energijo in prostor v njih časopisu za skupno delovanje vseh Slovencev, da izpolnimo osnovani načrt, ki je bil odobren na kongresu. Članice Progresivnih Slovenk št. 2 soglašamo in odobravamo vse dosedaj izvršeno delo, katerega vrši odbor Sansa, namreč Adamič, Kristan in Rogelj, ter jim izjavljamo popolno zaupanje. Sklenjeno, da se ta izjava priobči v lokalnem listu Enakopravnosti in v Prosveti in želi mo, da nehajo napadi in pisanje proti Sansovim odbornikom od strani Ameriške Domovine in njenih dopisovalcev. Naprej za demokratično Jugoslavijo! CocUia ŠubolJ. predsednica, t Mary Zakrajšek, tajnica. Rudarji ee vrnili na dalo Mt. Olivo. I1L—Zadnjič sem poročal v Prosveti, da so majnarji v rovu 7 Consolidated Coal Co. zastavkali, ker je družba kr-»šila starostne pravice. Zdaj pa moram poročati, da so se vrnili na delo po petdnevni, stavki, ne da bi kaj dosegli, kar je pač obžalovanja vredno. Pričakovati je še več enakih slučajev in enakih porazov, ker se kompanije čutijo nepremagljive pod tem protistavkovnim zakonom. Kakor se vidi, je to le prvi sad tega dokumenta ali zakona, ki je v sramoto demokraciji in v škodo delavstvu. Kaj prinese zadnji dan tega meseca v premogovni industriji? To vprašanje še ni rešeno in tudi ne bo, dokler ne bo sklenjena nova pogodba. Gotovo se premogar j i ne bodo pustili še nada lje blufati. Sedaj že sedem mesecev zavlačujejo sklenitev nove pogodbe, ali ne po krivdi premogar j ev. Soditi je, da je tudi via da kriva tega zavlačevanja. Nikakor tudi ne morem Razumeti, zakaj se branijo dati po višek, kajti potem bi tudi vlada imela koristi jpod sedanjim dohodninskim davkom. PMUA tudi opominja vladne organe za nekaj več "ration" pointov za premogar je, vsaj toliko, kolikor vzamejo s seboj na delo. To je popolnoma upravičena zahteva. Ali bomo uslišani, še ne vemo. Pri sosednjem rovu št. 15 iste kompanije je dne 7. oktobra pri delu v rovu naglo umrl George Limburgar, star 75 let. Zapušča osem sinov (štirje so v armadi) in dve hčeri. Pokojni George se je tudi boril leta 1898 v bitki pri Virdenu za priznanje unije in bil je tudi ranjen. Lansko leto na spominski ali "virdenski" dan 12. oktobra je imel še lep govor na grobu pokojne delavske bo-riteljice Mother Jones, letos pa ie v njeni bližini počiva. Taka je človeška usoda: danes menf. jutri tebi. George Limburgar je prišel iz Nemčije a svojimi starši kot petletni otrok in v tem kraju je stalno bival nad 70 let. Ostane nam v vednem spominu. Druga nepričakovana in nagla S pota Odkar sem v začetku septem« bra napravil poskus za daljše potovanje proti divnemu zapa« du, se kar klaverno počutim Približno teden dni sem bil na železnem okrožju in na seji mo jega društva Prvega majniki SNPJ na Elyju. Zdaj sem priše do prepričanja, da je najbolje da se držim Dulutha pri svoj zgodovinski zbirki, veščih zdrav nikih in ljubkih bolniških strei nicah. Sedaj je v bolnišnici St. Ma rys dobro prestal težko operaciji rojak Štrukelj iz Gilberta. Tan se zdravi tudi Viktor Blazevi iz New Dulutha, v Millerjevi bol nišnici pa tukajšnji prvak Sku ki ga poleg starosti tare tudi bo lezen. Jesenski dnevi so tukaj jaki lepi. Farmarji so letos v Minn« soti pridelali mnogo krompirji Matija Pogorele. O smrti prijateljev Grasa Valley. Cal.—Odločil sem se poročati o dveh umrli članih in prijateljih. Sicer ser že pozna, ali bolje kasno kot n koli. Oba sem obiskala mesec jtjnija in ju tolažila, kar je vm kar more človek dati bolniki Pa ipi Anton Fon odgovori, da s "vidimp v, raju .. Ko sem prišla spet 10. julij da ga obiščem, je ležal v spanji iz katerega se j)i več prebudi Njegovo življenje je počasi ugi šalo, kakor svečica. Danes zdrav niki poskrbe, da se človek n smrtni postelji preveč ne mui in sladko zaspi. Tako je tudi Tc ne Fon končal svoje življenji Nabavil si je krasen dom, v ki terem pa ni dolgo živel. On je bil bolan poldrugo let na srčni hibi. Umrl je 10. jul ja. Rojen je bil 30. oktobra 1W v Kaminu pri Tolminu na Pr morskem. V Ameriko, v Roun< up, Montana, je prišel leta I91i v Grass Valleyju pa je živel o leta 1931. Tukaj se je poročil vdovo svojega pokojnega brati ki je bil ubit v avtni nezgodi' Grass Vallcyju leta 1931. Torej žalostna usoda žene, k je izgubila dva moža. oba braU Sedaj skupaj počivata. Pol« žalostne žene je pokojni Tor« zapustil tudi njenega sina U dieja iz prvega zakona. Takral ko je Ladie izgubil očeta, je b še majhen in se šc ni zavedi kaj je izgubil. Danes se pa minja, kajti ie že velik in m darjen dečko, sta 17 let in sc f« haja šolo. Zdaj bo pa on, edin otrok, delal mami diu/.ba ti dobro in rad slovensko govori. Pokojni Tone zapušča tudi br» ta Rudolpha v Roundupu. M"n tana. Blag mu.spomin, družin pa naše sožalje! Preminula ie tudi Terezij« sel ich Bolna je bila nad ns nogi vsled stmjenja žil. B" 16v januar ia 1S43 ji jc ^ ^ nogo odrezal pod kolenom. » " mer ii 'je sicer podaljšal m nje. a radi njene vi*o»" se rana ni zecclila in njeno W nje je bilo mučnr- aa i. »t**1' Domača fronta /Wrflr Information, For-UnguaV Division, f/ashington D C. rlt0 si PRESKRBETI WAR Kation book HO. t za odmtrke št. I ^HM a od srede, 18. okto- se bo bite 2Con Book No. 4) ^lievila od srede, 18. ^jTbote. 30. oktobra. Dan ^prostor razdelitve bosta na-Vjjna v vašem domačem ca-jpp^u in po radiu. p^U. m lo vašno naananllol far Ration Book No. 4 na bo ato.n po poštL Da si preskr- v to novo knjnižico, bo moral en odrsščen član vsake druži- (ki stanuje na istem mestu) osebno na kraj, kjer se bo o popisovanje. V večini kra-bodo služile šole za registri- ije. Jani oboroženih sil, ki jedo bodo morali zahtevati Ration Book No. 4 na isti kot civilne osebe, dar se greste registrirat, ite s seboj kopije War Ra-Book No. 3, katere so dobi-ini družine, za katere name-ite zahtevati nove knjižice, kopijo War Ration Book 3 podpisati urad lokalnega Priče and Ration Boarda, acer po eno za vsako kopijo Ration Book 4, katero na-vate dobiti. registraciji se bo zahte-od prosilca, da izpolni eno-io polo, na kateri bo moral ti ime, starost in spol vsa-sebe, ki ima dobiti War Ra-Book 4. Držite se svojega sedanjega posla Od Pearl Harborja sem so Ski možje in žene pri in-rijskih strojih izvršili prav čudež produkcije—čudež, >ga zdaj odplačujejo zmage enih narodov. Uspehi na i vojakov so bili vedno odvisni I nepretrganega dovoza večjih boljšega orožja kot ono, i ga more producirati sovraž- prenesti mnogo trdega ravnanja. Vsak zavoj mora biti cenzuriran; uradi svetujejo, da bi se izgubljalo čim manj časa, naj bo omot okoli zavojev napravljen tako, da bo čim lažje pregledati vsebino pošiljk. Letošnje pošiljke za božič bo do predstavljale dozdaj največje število poštnih paketov, kar jih je bilo poslanih preko morja, bodisi v mirnem času ali v vojni, v isti časovni dobi. War Department poziva radi tega vso javnost, naj v tej zadevi sodeluje. VE- Jugoslovanska GERILSKA FRONTA JE LIKA FRONTA (Office of War Information) Poročila agenture Associated Press preteklega tedna iz Londona so naznanjala, da se je razvila fronta jugoslovanskih gerilcev v fronto velikega obsega. Na desettisoče jugoslovanskih domoljubov se je vrglo v srdite borbe z nemškimi četami, počenši od srede Jadranskega morja pa do severovzhodne Italije in udarilo na Hitlerjeve linije, ki so v jugovzhodni Evropi močno raztegnjene. Split na jugoslovanski obali Jadranskega morja, pristanišče Sušak, 175 milj bolj na sever poleg Italiji pripadajoče Reke in ozemlje okoli Gorice, približno 25 milj nad liliji pupadigočim Trstom, so bila središča najtežjih bojev, v katerih je bilo udeleženih mnogo nacističnih divizij—Uko brzojavlja poročevalec William Smith White. Boji so se razvili še v nekaterih manj važnih pokrajinah. Nemška vrhovna komanda je priznala težo te vojaške naloge ki ja je presenetila v trenotku resnih porazov na Ruskem in Italiji, s tem, da je objavila za boje v goriškem okraju:—"Slovenske in komunistične tolpe so izgubile več tisoč mrtvih in nekaj tisočev ujetnikov." Baje je zdaj nemškim četam prepoveda no vzeti več ujetnikov. Berlinski radio je poročal c srditih bojih y gorah Dolomitov med Benetkami in Trstom in je dejal, da je vse to ozemlje zs nemške čete nevarno. Nemška ojačanja prihajajo baje tudi največjo naglico v kraje ob dalmatinski obali, s katerimi nameravajo nekoliko razbremeniti one nemške čete, ki so po dveh tednih najtežjih bojev zasedle Split. Po vseh v Londonu raz položljivih informacijah je verjetno, da bo približno 25 nemških divizij v najkrajšem času zaposlenih v teh plamenih balkanske vojne, odvzetih z ramen zaveznikov. Še večji pa je pomen teh bojev kot dokaz, potrjen v obširni preizkušnji, kaj zmorejo pod-jarmljeni, kadar udarijo nazaj na Hitlerja—z železno disciplino, s podporo in na podlagi nasvetov zavezniških častnikov kot i tam. WMCR£ THE FUEL GOCS nikakor ne smemo poza-da ie vojna vse prej kot na. Največje bitke so še ' pred nami. Zato pa mo-mi doma vztrajati prt svo-bistveno važnih poslih v voj-naporu in v neobhodno poni civilni produkciji, njavanje službe pomeni iz časa za vojno produkcijo, porabljen za učenje novega je tudi izgubljen. Poleg te-izgubljen še čas iskanja nja onega, ki vas nadome-v starem poslu. In radi tega ■j o vztrajati na svojem de-j se vam zdi vaše delo Še majhnega pomena, ako je mp vojnemu naporu, ne zate ga, temveč ostanite tam, to" ne bo vojna dobljena! 'Jit vojakom na bojišču tom. da hranite doma **i veliki vojaški voditelji so Povedali, da se je začela na-tnziva proti sovražniku. Po-* ki prihajajo iz najrazlič-' w>jišč potrjujejo, da tem-»ga napadanja narašča. P* Pomeni, da se mora tem-04 domači fronti tudi pospe- Pomeni, da moramo po-TU produkcijo leUl, f" hdlj in orožja. Da bo-Pd I" obni to tudi zares iz- K- neobhodno potrebno, da v"J'mi delavskimi si- tfmc,nV"m' Z mal*riia,om Ck ' V ' ' 1,1 vsako pod-*L '\>k> moroškodbami, ki jih Je dobila v avtni nezgodi. Ena hči Je umrla še v starem kraju. Ubita sta bila tudi dva njena vnuka, eden i>o električnem toku pri delu, drugi pa v avtni nezgodi. Zapušča tudi vnuke pri vojakih. Torej draga Terezija! Počivaj sladko od trudapolnuga dela v ameriški zemlji, kati-ro si sl zaželela. Blag ji spomin, družini pa naše sožalje! Loulee Petsch. 0 Angležih Karel Čopek — (Iz potopisa) KONEC x 4 .'if P lama o Iraki ™ 1. * Hotel seny pisati pisma iz Irske; saj imam do tja samo nekaj ur. Zakaj se nisem odpeljal meni samemu ni popojnoma jasno. Mislim, da je krivo temu irsko vprašanje. Irako vprašanje seai postavil skoro vsem Angležem, Škotom, Kimcem ln Galcem, s katerimi sem se srečal. Spraševal a« jih, kaj moram pravzaprav videti na Irskem in kam naj usmerim svoje korake. Odgovarjali ao mi, naj se rajši peljem v Ox ford ali Stratford-on-Avon ali \ kako morsko kopališče. Tedaj je moja radovednost toliko močneje zagorela. "Pojdite na sever!" mi je svetoval nekdo.' > "Peljite se na zapad'" mi je svetoval drugi brez posebnega navdušenja. "Peljite se na jug!'' je menil tretji. "Jaz sicer Še nisem bil tam, ampak če že hočete tja potovati . . ltal bi si H- Ibr JM •Nt; h fronU mnogo P»rala moštvo na 1*»), d P* mošt m-: " pošiljke /M božične poštne J ki služi vojake ' J* dne 15. t. m. vnt poziva vse, da l"maga jo držati p ' ,V0)t fc.fc,.' V"a*k* pošte zahte-fc* f..;:b,t, Vse pošiljke k Ikj. Jn' ko rn°rja, v moč-tr^ / zabojih, zavite <** bodo mogle Vprašanje: Raci bi si ogledal Irsko. Kaj pravite k temu? Olgovor: Aeeeoo. E? Vprašanje: Kako, prosim? Odgovor: Tam ni čisto mirno. Vprašanje: Ali je to tako slabo? Odgovor: No, tudi mostove Uganjajo tam v zrak, in če vozi vlak . . . Vprašanje: Ali zleti vsak vlak zrak? Odgovor (malo nesiguren): Ne, ne vsak. Veste kaj? Peljite ae v Belfast! (mesto in grofi-a v Ulstru, angleškem delu Irske, op. p.) Tam je skoraj tako Icakor tu . . . 3. Mr. Shaw (rodom Irec, op, p.) mi je nasvetoval en edini kraj na. Irskem; to j« neznaten oto&č na jugu, njegovo ime sem io pozabil. S tistimi ljudmi se baja da izhajati. "2al,M je pripomnil Mr. Shaw, "je nemogoče pristati na tem otoku." . 4. Dobro, sl jo bom pa ogledal na svojo lastno pest! Kupil si bom vodiča po Irski, poiskal lepih krajev ln pissl pisma U Irske. ZsčenŠl pri Glssgowu, obidem vse knjigarne in zahtevam vodiča po Irski, a ga nima. Ima vodiče po Cornwallu in Dukeriesu, >o Snowdonijl in razatavah In nuzejih, toda o Irski nima slučajno nič, sorry, prav nič. "Naši Judje ne potujejo tja!" 5. Samo nekaj borih ur Imam od tu do Irske. Toda povejte mi, sli naj za nič razodenem skrivnost, s katero je U dežela za me zakrita? Tako bom vedno s ljubeznijo in veseljem gledal na karto Irske: to je dežela, s kaU re nisem odgrnll psjčolana, Beg K zaključku izdam strašne stvari: angleška nedelja na primer je strašna. Ljudje pravijo, da je nedelja zato tu, da se pelješ v nsrsvo. To nI res. Ljudje se odpeljejo na prosto, da se v divji paniki rešijo pred angleško nedeljo. Ns soboto popade vsakega Britanca divji nagon, da kamorkoli zbeži, kakor beži ?lval v temnem nagonu pred bližajočim se potresom, Kdor ni mogel v soboto /.bežati, Išče zatočišče v cerkvi, da tu v molitvi In petju prebije dan groze, dan, ko se niti ne kuha, ne vozi, ne gleda predstav in ne misli. Ne vem, zaridi katere nelzreene krivde je Bog obsodil Anglijo na tedensko kazen te strašne nedelje. Je dvoje vrst sngleike kuhinje: dobra in povprečna. Dobra angleška kuhinja Je enostavno francoska Povprečna Miinju v povprečnih gostinskih obratih za povprečne Angleže nam d« 'j"bra pr)jasni angleško ftiolčee-nost in mrsčnoet Človek ne mo re goreti od veselja In ivrgoleti, ko žveči preeaed beef, namazan Slovenski ameriški narodni svet POROČILO O FINANČNEM STANJU 30. SEPTEMBRA 1943 Bilanca v banki ($14.974.18) in na roki $9.77) 31. avg........>$14,983.05 Dohodki v eeptembrui Podruž. Štev. 1 SANS, Detroit, Mich............. $100.00 u i« 6 u , Ely, Minn. ...................... 25.50 H 1" 7 t* . Little Falls, N. Y............ 30.00 U tt 8 tt , West Nevvton, Pa............. 13.70 t« tt 9 •t , VVlllock, Pa........*............ 5.68 ' t« n 10 11 , Can t on, O.......J,............... 66 50 t« ti U «• , Ambridge, Pa................... 12.50 <« u 12 tt , W, Aliquippa, Pa. . ........ 29.25 t« tt 15 tt , Springfield, 111................. 7.80 M tt 22 ti , Midway, Pa..................... 10.00 •1 M H 23 tt , St. Louis, Mo. ........... 15.25 iT % « 24 H , Virden, lil. 7.40 I« 1« 26 H , Salem, O.......................... 7.70 «t 11 31 v , Pueblo, Colo..................... 1076 lt 11 32 tt , Cleveland, O..................... 6.00 ti tt 33 M , Brldgeport, O................. 86.50 tt ti 39 II , Cleveland, O................... 500.00 tt tt 40 II 20.50 11 11 47 It 6.00 11 /M 48 ti 400,00 tt u 52 . It , Chicago, 111...................... 12.25 M " i*t 53 II , Johnstown. Pa. .......... 8.00 tt M 54 M , Chlcago, 111. ...................... 8.00 tt H 57 M ».00 ti ti 65 tt , Wurcaster, N. Y....... 53.00 11 U 69 11 , Nevv York, N. Y................ 50.00 tt \ a 73 H , Hcrminie, Pa.................. 50.00 tt u 78 II Bridgevill«, Pa................. 88.60 11 tt 80 II „ VVhite Valley, Pa............. 10.50 u u 13 II1 VValsenburg, Colo........... 5.00 u ti 84 It 17.50 11 d 85 11 , Nevv Vork, N. Y............... 18.75 11 u 86 II 3.25 11 u 87 It 12.00 11 t< 88 II 8.00 11 « 90 II , Kirkland Lake, Ont.,Can. 23.00 Dr. štev. 810 SNPJ, Chlcago, 111................... 6.00 Članstvo dr. štev. 733 SNPJ, Canton, O................ 15.00 Dr. štev. 240 SNPJ, Bentleyvllle, Pa. In članstvo 45.00 Nabrano ns shodu v Sheboyganu, Wls................... 10.00 Posamezniki Čokova broš ura . ....... ...................................... 3.00 1.50 Skupni dohodki 1,813.38 $18,797.33 sdatkl v septembru 1 Stanarina zs urad..................................................... $ 50.00 Poštnina 7.8» Poštne znamke .............................................................. 25.00 .......... 3.85 .«....<<» 4,81 .......... 128.40 .......... 54.00 4.40 ........... 1.00 3.00 K....... 1.00 .......r. 25.00 ......... 100 * >sa#sataSft |«ef aff t f Telegrami Telefon Urednikova Tiskovino ., Pisarniške potrebščine Luč v uradu V/.drftevsnJe urads »tt« ..........t............trt Prevoz ravija "Yugoslavla" na poŠto Za poročanje lz Washingtonu..m.«<...<*. Fortune Magazine ..................................... Dnevnice ..v..*......i........................................................... 30.00 Voznimi......................................................................... 14.00 Skupni izdatki Ročna blagajna $ 351.02 14.77 Bančna blagajna .................................................... 18,431.54 Pregled vsah dohodkov ln tsdstkov ta orgaalsscljei Skupni dohodki od 5. dec. 1942 do 30 sept. 1943 Skupni izdatki od 5. dec. 1942 du 30. sept. 1943 Bilanca ....................... Joaeph Zalar. blagajnik. življenja riba in kar se v melanholičnem stanju užitnosti Imenuje "fried aole", sko trikrat na dan mehča želodec s črnim Čsj-nim črealom In ako pije pusto toplo pivo, sko uživa aočivja v konzervah, cuatarde in mutto* ne, no, potem ja izčrpal vse kulinarične užitke povprodnega Angleža In začenja razumevati njegovo zaprtoat, resnost ln stroge običaje. Nasproti temu so pražen kruh, pražen sir In praže-na slanitu gotovo dedščins vedre sUre Anglije. Prepričan aem, da se sUri Shakespeare ni nalival s čajnim črealom m da ui stari Dtckens nI pri govejih konzervah veselil življenja. Angleški kuhinji manjka neke lahnosli ln izbire, življenj-»koetl, okuanoati in pregrešnega užitka Tega, bi rekel, primanjkuje tudi angleškemu življenju. Angleška cesla nI veeela Navadno in povprečno življenje nI pomešano z veaelim hrupom, duhom In razveaeljivlmi prizori Ne moreš postati eno s to eesto, temi ljudmi In glaaovi. NIČ ti ne mežika prljateljako tn zaupno Ljubevn! part v parkih ae Iju- $16,797.33 $22,520.97 . 6,074.66 $16,446 31 Ameriški vojaki v bivši Japoeaki bolnUnkl na otoka Kiskt pri AlaakL s hudičevo gorčioo Nihče sc ne bi jo težko, prJUjeno in bres be sed. Pivci pijejo vsak aase v baru. Povprečni človek se pelje domov In č*U časopia, ne de bi izgledal na desno sli levo. !>o. ma Ima kamin, vrtiftek In nodo-ukljivo življenja družine Kazati Uga se peU s športom ln more glasno veseliti, ko sprav I je f zob tresoči se puddtng Iz tapioke. C lov A posune strašno r«-oen, ko dobi loauta. oblitega z rožnatim škrobom sli lepom; in 6s Ima sa mjtfk, ImaUo in večerjo nekaj, kar je bilo ss časa Mirko O. Kuhel. pomožni Ujnik weekcndom Več nisem mogel razbrati o njegovem življenju. Evropski kontinent je bolj hrupen, manj discipliniran, bolj umazan, besen, prevejan, atraa-ten, družaben, zaljubljen, užitku željen, vroč, aurov, zgovoren, prost in malo manj popoten. Proaim, daju mi karto direktno za kontinent! Nacisti s« priprav-Ijajo na poraz London (Ona),- llltlei je uku-zal Izvesti nekatere poaebne priprave. ki naj zajamčljo nadaljevanje nacistične stranke v slučaju, da bi bila Nemčija pora-žena Hlmmler, šef Oeatape in 8H-čet, je dobil nalog, da pripravi organizacijo podtalnih 'celic' na-cistične stranke, kl bi začele poslovali v trenotku, v katerem bi bila Wehi maeht prlalljena, da odloži orožje poleg oaebnlh or-ganiMMij članstva, predvideva baje ta načrt tudi ustanovitev tajnih ar/enalov in utrjenih postojank Usoda fašlatov v Italiji opominja nai late v Nemčiji, ds morajo ekrbeti Še zrla j ln gleda U na to, da ne bodo nenadoma pre gi i ar., In preko noči uničeni Najsa.ieeljlvejše dnevna lavske veatl so e dnevn ku " sveti." All 90a tttste vsak 4snT GUSARJI (Las Flibustlers des Mart) g CLAUDE FAKRERE Poslovenil P. J-o (Se nadaljuje.) Častnika ae zopet vrneta na zadnji konec ladje, kapitan odide v svojo veliko kabino, poročnik ae pa vapne na stražni nadkrov, da poveljuje z njega sledečemu manevru, saj more le a tega mesta z enim pogledom opazovati vaeh deaet rajn na štirih jamborih. Tomaž Trublet sedi v svoji veliki kabini pred kapitansko skrinjo. Težki pokrov z dvojno ključavnico je privzdignjen, kapitan pa išče med ladijakimi listinami najvažnejšo, ono, ki jo bo predložil kraljevem unamestniku na tem otoku, goapodu de Ogeronu. Po zadnjih vesteh, ko jih je vitez Danycan prejel iz Versaillesa tik pred Tomaževim odhodom, je bil to gotovo še tiati gospod de Ogeron, ki upravlja v kraljevem imenu Tortugo in obalo nad San Domin-gom že od leta 1666 ali morda ie celo od leta 1664. 'Takole, če se ne motim, ta bo prava*/* končno zamrmra Tomaž in razprostrt pisanj«; To je bil obširen pergament, na obeh straneh po-pečaten z zelenim voskom, na katerega je bil udarjen veliki državni grb. Pisanje je sicer bilo Tomažu zelo težavno, brati je pa znal dovolj dobro. Počaai je črkoval: Korzarsko pismo: Mi, Louia de Burbon, Comte de Vermandoia, admiral Francije, pozdravljamo vaakogar, kdor bo črtal te vrate. Kralj nam je ukazal, da akr-bimo za pravično varstvo vseh njegovih podanikov ln za obrambo trgovine na morju . . . Tomaž preakoči mnogo vrst in nadaljuje: Iz teh razlogov smo podelili in podelujcmo dovoljenje, soglaaje in polno moč gospodu Tomažu Trubletu, kapitanu lahke fregate, imenovane "Lepa podlasica", ki ima okrog stošestde-set ton ladijskega prostora in toliko in toliko mož posadke, topov, nabojev, krogel, svinca, smodnika in druge zaloge živeža, da se odpravi na morje in da napada vae pirate, korzarje in drugo sodrgo, ravno tako tudi vae podanike iz Združenih provinc Nizozemskih ter sploh vae sovrainike kraljestva, da jih zarobi in zapleni z vaemi ladjami, vaem njihovim orodjem, blagom in premoženjem, povsod ln vaekdar, kjerkoli ln kadarkoli jih sreča ali najde. Tomaž ae prekine ln zopet preakoči večji oddelek piaanja, nato pa zopet nadaljuje: Omenjeni kapitan Tomaž Trublet ima dolžnost, da raavije v boju saatavo, ki mu tiče, namreč maloneško, modro, prekrižano z belim križem, sredi njeg* pa vidiš arebrn hermelin v teku po škrlatnordečem polju. Omenjeni kapitan ima tudi dolžnoat, da izpolnjuje s svojim moštvom vred ukaze in pravilnik, ki ga je izdalo njegovo kraljevsko Veličanstvo francoaki marini v letu gospodovem 1666. Pergament je šumel, ko ga je Tomaž zopet zlagal z okorno roko. "Toliko je gotovo," ai je pri tem zadovoljno rekel, "korzarji amo po pravu in pravici." Z nadkrovja pa je tačaa poveljeval Louia Guenole v bližini krmila: "Sprednje jadro zvijt StHažar v koš!" Njegov bretonski glaa je zvenel iatočaano suhoparno in pojoče, zvenel Je daleko in razločno do zadnjega konca najvišje rajne. "Sidro sprem'!M Krovni mornar je pričel odvijati vrvi pri sidru, krovna straža pa je zdirjsla k lestvam na zdolnje rajne. "Gore! Nategni! Pazi!" Na "Lepi podlaaici" ao vaako povelje izvrševali z ono točnostjo ln naglico, kakor Jo občudujemo na ladjah kraljevake marine. "Jadra povij!" Marsgasti so »e požurili po vrveh. Sprednja jadra ao ie povita. Topniški narednik pristopi pod poveljniški mostovi, sname klobuk in poroči: "Vae nared za sidro!" Poročnik prikima. Zappvfedovalno stoji njegova junaška postava ob desni atrani nadkrovja. Guenole aicer ni izredno velik niti izredno širok, lica so bela in gladka, oko pa črno, tako da je njegov obraz akoraj dekliški. Toda ostri prodiral pogled teh plamtečih oči jemlje obrazu vao mehkobo. Ko je kmalu na to "Lepa podlasica" zaobrnila okrog zapadnega pomola v veliko luko, stopi Tomaž Trublet zopet k svojemu poročniku. Ko ata tako stala skupaj, ae je zdelo, da je eden njiju kakor nežen deček, drugi pa kakor robat Hrokopleč vojščak. V resnici pa manjši ni bil nič manj junaški, in moštvo prednjega kaatela se ga je balo, ko živega ognja. "No torej," pravi Trublet, "prav gladko bomo pristali. Naj merijo!" Mornar spusti svinec na dvajaet aežnjev in zapoje: "Nema dna!" — "Nič ne de," pravi Trublet. "Ono stran, ne daleč od tod, se je usidral drug korzar. Loofe, obrni!" Takoj se oglaai povelje: "Nategni povodec! Polahko! Spusti pinaao!" Fregata se pokorno obrne k obali. Jadra zaplapolajo. Podkrmar, ki je ves čaa meril globino, se pa oglaai: "Hooj, dno Imam! Deaet aežnjev, leva stran!" 1 "Obe aidri sprem'!" zapove Tomaž Trublet in ae obrne k poročniku: "Idi v aprednji kaatel, mi se usidramo!" Predpis je namreč, da se drugi čaatnik med zaaidranjem nahaja v sprednjem ladijskem kastelu. Ta trenutek je sedaj prišel. Trublet je sedaj aam in pogleda v takelažo. Samo prednje jadro je še vozilo in bezan nad njim, naglica je pa že popustila. Trublet se odloči in ukaže: "Sprem*, za povoj!" Mornarji poeluhnejo hipoma. Po hrastovem krovu zatopotajo urni koraki. "Pazi! Povij!" Kakor bi trenil, se zlože vsa tri sprednja jadra, kakor troje peroti. "Nategni povodec! Drži! Zloži!" Rajne padejo vzdolž z drogov, vrvi ln povita jadra ae zlože ob jamborih. Povodci in vprege ae povijejo. Svitki se razporede na svoja mesta. Zadovoljno ogleduje Tomaž svoje drogovje ter zakliče mornarjem nad vreteni: * "Desna plat, sidro sprem'! Desna plat, aidro doVf* ,itJ Sidro štrbunkne z velikim pljuskom v vodo. Trenutek pozneje zakliče krmilar kapitanu: Hoj, kapitan! Ona brigantina tam nam pošilja čoln!" U "Halo! Čoln, halo!" Stražnik je pO predpisih poklical bližajoči ae čoln Iz njega pa ni bilo odgovora, daai se je videlo, da ga gonijo štirje veslači in da je v njem še nekdo. Namesto odgovora se dvigne v Čolnu možakar in zamahne večkrat a klobukom v znak miroljubnih namenov. Čoln aedaj doseže fregato ter pristane ob njej, isti možakar pa jame klicati: "Halo, spustite mi vrv!" Glas jc zvenel hrapavo in nekam tuje. Moštvo, ki je stalo še na svojih mestih, pogleda kapitana, ki aamo prikima. Mornar spusti vrv, da jo poda doilecu, ta pa spleza gibčno kakor opica po njej na krov. Istočaano priatopi k njemu Tomaž, da ga sprejme s primerno vljudnostjo, toda ne da bi bil spustil levico z ročaja svoje pištole za pasom. Previdnost je vselej na mestu! Tujec pozdravi z glasnim: "Hura!" (Dalje prihodnjič.) FRANCIJA in francoško ljudatvo C PETELIN (Se nadaljuje.) Najstarejfta francoska kultura je nastala v 12 stoletju v krajih, kamor ao prodrli Franki in Normani. Ta prvotna francoaka kultura je dala viteštvo in dvorsko življenje, občine, meščanstvo, mestne korporacije tn obrt. prebujenje rimskega prava, obnovo šolstva in ustanovitev univerz, gotski slog, ki ae je tedaj imenoval "francosko delo," francoski jenk. lirično poezijo trubadurjev na jugu basni in bajke na *e-veru S«Mgnobos označuje to kultu-ro takole "Bistveno ae radiku j«* <«1 vaeh kultur sredozemskih dežel; latinsko na njej je samo Jenkovno oblačilo ln nekateri rimski ostanki, ki jih je mala ohianitl duhovščina Naatala je na majhnem <>/emlju okrog Pa nza, ki tvori od tedaj politično sn-riik* Fienctje Vse druge p<». krajine *» at- tele kasneje pri diu/tle, s priklopi jen jem prvot ni "fmneoski" deželi so sprejele dobrien del njene kulture. Njen jezik je postal skupni jezik Francije, vendar se radi tega ni-mj opustila posamezna narečja in krajevne govorice." Med mnogo ljudstvi, ki so ae »topila v francoski narod, so bili Franki in Normani tisti, ki so prinesli tudi podjetnost in odločnost, ki sta bili odločilni za nadaljnji politični in aocialni Wvoj naroda. Tudi nadarje-noat za likovno umetnoat, pesni itvo in glasbo pripisuje Seigno-bos njim. "Kjer so se oni naselili. so vzklili prvi cvetovi fran-coske kulture, tu je kasneje prišla na svet tudi večina francoskih pisateljev in umetnikov. Ljudstva srednje Francije, zapade in gorskih krajev, ki ao bila ČETRTEK, 14. OKTnpo, Razni mali oglasi dekleta^ženeTmo?^ mladeniči ^ dobe stalno ali začasno deto . izberite avoje ure. Uhko delo bra plača. Zavijalni oddelek'«! MODEL AIRPLANE TOVA J _415 West Supenor * POTREBUJEMO—Radios Ukoj. Uptown Šport & Radio 3 Broadway. ' j DEKLETA ALI 2ENSKE~ za likanje, atalno delo. Dobra dL UP-TO-DATE HAND LAUND 1014 Rush Street—Delaware 54 TEŽAKI IN POMAGAČ1 za stavi •aka jeklarska dela. Henry E Gre Co., 2864 Eaat 95th Stret i ŽENSKE za nočno čiščenje pisarn iftaj poalopja. Zvečer 8 do 12 30 NIČ RIBANJA 0 SOUTH KEDZIE AVE , ROOM CHICAGO Slika kaže apojltev vojakov pete ameriške in osme britske armade na cesti pri Salernu« Italija. Ameriški reporterjl aa otoka K taki prt Alaakt Od leva ■•t Hovrard Hadlaman. Arthur Devta In M orle? Caaatdy. tam od prad?vnine in ki tvorijo večino francoskega ljudatva, so po vsem videzu doprinesla k francoaki naravi duhovno raz-boritost, zgovornost, rt>čno spretnost, lepoto v občevanju in jeziku in poleg tega intfividualizem, ki meji na nebrzdanost. Ne more ae dobro ugotoviti, zakaj ao se vključili tudi stalni, od poljedelstva živeči prebivalci juga, Gas-cogne, Languedoca in Provence. Ti imajo še bolj živ duh, apret-no izražanje, prikupen naatop in čut vživanja z neko primesjo dvomljivosti." S prvo francosko kulturo v 12. stoletju so nastale tudi družabne razmere, v katerih ae je oblikoval današnji francoski narod. Družba se je ločila v stanove, ki ao se jaano razlikovali med seboj po svojem udejstvo-vanju, načinu življenja in veljavi v javnosti; to so bili kmeti (vilains), potem vojščaki, ki so se dvignili v plemstvo, nadalje nov meščanski stan, ki ae je razvil v mestih, ki so postala središča trgovine in obrti, in končno kleras. Oglejmo si na kratko te stanove, ki so vplivali na vao nadaljnjd zgodo^no Francije. , Q kmetiji tedanje dobe je naravno zelo malo zanesljivih podatkov, k^r1 so bili nepismeni in so pisali o njih le kleriki, upravitelji veleposestev. Vendar razodevajo tudi ti zapiski mnogo iz težkega življenja tedanjih kmetov. Za vse kmečko prebi valstvo je bilo eno ime—vilains, to ao prebivalci vile ali velike domene, področja, nad katerim je gospodaril velik posvetni ali cerkveni gospod. Na položaj kmetov so vplivale še razmere iz dobe Rimljanov: potomci starih kolonov, ki so bili "svobodni", so imeli pravico zapustiti ozemlje domene, ženiti se po svoji volji in dedščino zapustiti otrokom. Potomci prejšnjih sužnjev (servi), ki so ohranili ime serfs (tlačani, podložniki), so bili navezani na domeno. Niso smeli zapustiti svojega prebivališča niti ai vzeti za ženo kako dekle iz druge domene brez gospodarjevega dovoljenja. Dajatve in tlaka ao bile za nje mnogo težje nego za "svobodne". Razmere svobodnih in tlačanov niao bile povsod enake. Na jugu in v večjem delu zapadnih pokrajin tlačanov skoro ni bilo. V Normandiji je že v 12. stoletju tlačanstvo izginilo. Hude tlačanske razmere ao pa bile na severovzhodu In v Burgundijl, posebno na cerkvenih domenah. Kmeti so bili podrejeni posestniku domene, ki ao ga nagovarjali z "gospodom"—to je naalov, ki ga je prej aamo vojščak dajal svojemu poveljniku Pravice gospodarja domene nad podrejenimi ao kasneje postale istovetne a pravicami gospoda nad niego-viml vazalnimi vojščaki. Uko da so kasneje najemnike imenovali vazale, čeprav ni bilo fevdalnega razmerja med njimi ln k<> spodi, razen v Normandiji, kjer so imeli kmeti višjega ataau. imenovani "vavasseurs" zemljo v fevdu. Kmeti ao morali dajati gospodom določene dajatve in opravljati na gospodovi zemlji določena dela: k o s 11 i in aušiti mrvo, žeti, mlatiti in žito sprav-| Ijati v K»spodove skednje. Poleg 1 tega ao morali čistiti tarke in vtdrževatl grajske utrdbe Za {nekatere stvari te bilo prisilno i razmerje tudi za "svobodne" kmete žito so morali mleti v gospodovem mlinu, kruh peči v njegovi peči, grozdje stiskati v njegovi stiskalnici—vše to seveda za določeno odškodnino. Tudi svoje žetve in trgatve so se smeli lotiti šele tedaj, ko je dal gospod dovoljenje. To dovoljenje se je imenovalo "ban" in od te besede izvira banalnost, ki je prvotno pomenila take neljube obveznoati. Veljavna so ostala stara bremena: peage, to so dajatve za mostove in poti, obveznost za podložnike, da so prenočili in pogostili'gospoda in njegovo spremstvo, in lov je ostal izključno gospodova predpravica. Gospodar domene je bil tudi sodnik nad prebivalci svojega področja. Gospod je videl v tej svoji pravici predvsem vir dohodkov, pravico, da je nalagal denarne kazni in da si je prilaščal premoženje na smrt obsojenih. Za pravo se torej ni brigal, sodstvo je dal prav tako kakor svoj mlin nekomu v najem in ta njegov sodnik se je imenoval na severu prevot ali prepose, to je predstojnik ali aodnik, na jugu pa baile, pooblaščenec. Na vsaki domeni je imel gospod svojega ^upravitelja, prvotno kmeta, ki so ga imenovali maire, major (nemško Meier). Ta urad je postal kasneje deden: major je z oboroženimi hlapci, sergen-ti ali serviteursi skrbel za red. Lahko si predstavljamo, kakšen pravni red je bil to, ko je kmeta sodil "sodnik", ki je bil sam zainteresiran na kazni, in kakšne zlorabe so si dovolili sodniki in upravitelji domen. Kmet ni imel nikakega priziva; neki pravni učenjak 13. stoletja je jasno povedal kmetu: "Med teboj in tvojimi je sodnik samo Bog." Temu sistemu, ki je slonel ne samo na nasilju, temveč tudi na tradicijah, se je bilo težko upirati. Ni se mogel spremeniti prej, dokler se niso spremenile splošne razmere, in te so se predrugačile, ko je začel krožiti denar v večjih množinah, ko so nastala mesta, kjer je mogel kmet prodati svoje pridelke. Tedaj se je gospodar domene polakomnil denarja, ni bil več navezan na tla-čanstvo in je dajal zemljišča v najem proti denarni odškodnini. Ko ao občine zbrale dovolj denarja, so dosegle z gospodarji domen podpis pogodb, ki so se imenovale charte in ki ao si jih mesta že mnogo prej pridobila. V teh pogodbah so bile natančno določene dajatve v naturi in denarju in tlaka. Tako so se kmeti skupno zavarovali pred nadaljnjo samovoljo gospodov, dosegli so omejitev njegove ob-laati za bodoče; ta omejitev go-ipodove aamo vol je aa je imenovala abornement ali abonne-ment. Drugi stan. ki smo ga imeno-vali. so bili vojščaki, Id ao ae tako različni po svojih položajih— od kralja do oprode—vendar z 12. stoletjem sdružili v avoj. stan. ki ie postal kasneje deden Ta razred, ki ga je dvigala močna samozavest, je zavzel prvo mesto v družbi; Pri tem moramo radi razumevanja na kratko omeniti, kakštii^eo bili tedanji vojščaki. (Dalje prihodnjič.) RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moj brat FRANK GERM. Leta 19*1 je bil na Gilbert, Minn. in potem niaem več ališal od njega. Prosim rojake, da ga opozo-re na ta oglas. Joa. Germ, 922 So. 3rd St., Milvvaukee 4, Wis.—(Adv.) Razni mali oglasi PRODA SE dve-nadatropna leaena 5-sobna hiša. Peč kurjava. 2 kari garaža, blizo šole. Vprašajte lastni-1 ka na: 4210 North Drake. ROČNE ŠIVILJE za ene in dvoje komadne žen obleke. Lahko naredi 75c ali j urno na "piece work". DORALL SPORTSWEAR 105 S. Market St.—2nd fl., Chiq DELO DOBI PEK dnevno delo. Prvi ali drugi ponj nik za kruh in drugo peko "ro| HEINEMANN BAKERY 621 Eaat 79th St.—Triangle 884 MOŠKI ZA ODPOŠIUANJE Naročllni in pošiljatven dept. Dobra plače- Vojno nujno de . MR. KATZ 1925 S. Michigan Ave., Chicag IŠČEM ŽENSKO Slovenko ali Hrvatico, za hi delo v starosti 45 do 50 let. Ino stalno delo. Plača po dogovc Ako katero veseli, naj piše Josip Lukašič, R.D. 1, Bentl ville, Pa. —(A< AGITIRAJTE ZA PROSVE M DELO DOBE ženske za čiščenje uradov v Union Station Building ' Vi lahko naredite svoj del v nujni vojni industriji s tem, da pomagate transportacijskemu sistemi STAROST 18 DO 50 LET Stalno delo sedaj in po vojni STALNO ALI ZAČASNO DELO IZREDNO DOBRA PLAČA ' Povišanje po 6 mesecih Udobne delavske razmere Employment office: CHICAGO UN10N STAT10H 516 West Jackson Boulevard naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redue koovoodjo se lahke narod aa list Prosvaie u prištele eden. dva. trt štiri ali pet članov ls ssm drušlne k eni narai-niai. Uat Prosveta stana sa vaa enaka, sa člane ali nečlan« M OO «• eno letno naročnine. Kor pa člani šo plačajo pri aaaamanhi 11*» tednik, se )laa fte prišteje k naročnini. Torej aedaj al varoka. rs& da ja Ust prodna sa člana SMPJ. Lisi Proaveta jo vašo lastnina la gotovo je v vsaki druiini nekdo, U hi rad tttai Ust vsak dan. Pojaanilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člen SNPJ, ali če se preaell proč od druUne In bo sahteval aam tvoj l* tednik, bode moral tisi! član Is dotično družina, ki je Uko tkupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako teja * stori, tadaj mora uprav niftrvo mižati datum za to vaoto naročnini. Cena Uotu Proavola je« Za ZdruŠ. t. —----- mm mm v. rki^. I. aSaIIco i« l7^ _ ____denarja al Hrt. Id jo vafta WOmTJL SMPJ. atlT Sa. Lawadale Ava. SS. m. PHMoao pošilja« ..ČL S ftt. Ustavita tednik ia ga členov moja druftinei