Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listo: Celo leto K Pol leta . 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo. Letnik IV. Št. 52. Sasonow in Bercktold. Ruska zunanja politika stoji točasno bolj kakor sploh kedaj v^pspredju splošne politične) pozornosti. Sedaj, ko je ta severni kolos prebil rane, ki mu jih je zadala japonska vojska, in po prestanih notranjih nemirih, razvija zopet svojo prejšnjo moč. Kakor znano, se je med tem časom izvršila izj-prememba stališča Rusije glede Zunanjih odnqšajev v toliko, da se je nagibala na zapadne držaive in tvorila z Anglijo in Francijo takozvano tripelenten-to, med tem ko je bilo poprej tesno razmerje med Rusijo, Nemčijo in Avstrijo. iTjrozveza Rusija,, Anglija in Francija, ni ugodno vplivala na odnošaje med Dunajem in Petrogradom, kar se je izrazito pokazalo v dobi bosanske aneksijske krize, Ta Sprememba kurza) petro,grajske zunanje politike je pa, za časa svojega, obstoja skrajno neugodno učinkovala na svetovno-politiČne interese Russie. Škodovala je v toliki meri petrcgrujski diplomaciji, da je bil ruski car prisiljen, .napraviti konec politiki Iswolskega in poklicati na krmilo ruske zunanje politike S(asonowa s posebnim naročilom, da spravi zopet na prejšnji tradieionelni tir ruske zunanje odnošaje. V kolikor je prišla pri tem v poštev Nemčija, je imelo prizadevanje Sasonowa popolen vspeh. Sestanek v Potsdamu pomenjia spremembo smeri ruske zunanje politike in krenitev iste na polje starih prijateljskih odnošaje v z Nemčijo. Iz Pariza in Londona se je sicer takrat skusialo zmanjšati po možnosti pomen potsdamskega sestanka ter ga naslikati le kot nekako navidezno akcijo, toda v svojem zadnjem ekspozeju je ruski zunanji minister dovolj jasno o-značil stališče ruske zunanje politike. Omenil je sicer obstoj tripelentente na prvem mestu, pa le v1 kratkih besedah. Odnošaje med Rusijo in Nemčijo Je pa obrafvnfaval j|a,ko temeljito in s toplimi besedami. Žica med Dunajem in Petrogradom pa Še, kakor se zdi, vedno ni v popolnem redu. Izjave Sasonowa o odno-šajih med Avstrijo in Rusijo so vidno manj prisrčne', kakor odnošaji med Nemčijo in Rusijo. Iz njih se daj popolnoma logično sklepati, da se dela z vso vnemo na to, da se obojestransko obnove prejšnje dobre razmere med Nemčijo in Rusijo, med tem ko med Dunajem in Petrogradom ne teče še vse v gladkem tiru. Treba, se je skrbno ogniti vsemu, kar bi Maribor, dne 8. maja 1912. zamoglo kaliti odnošaje med sosednimi tremi cesarstvi. Interesi teh treh cesarstev so v tako tesni zvezi, da bi morebitno nesoglasje med djvema, znalo neugodno vplivati na tretjo velesilo. V spoznanju tega stika si je prizadevala; nemška diplomacija, da odstrani odtujenje, kji je nastalo povodom bosapske krize med Dunajem in Petrogradom. N!a,š zunanji minister Berchtold ume ceniti to prizadevanje. Sam dolgoleten prijatelj Rusije goji najboljše n|ade na bodočnost, kar je izrazil na prepričevalen način. Ekspoze našega zunanjega ministra namreč slovesno povdar-ja neoma,jeno zvezo z Nemčijo, iz Česar ni težko izvajati, da hoče Berclitold popraviti, k]ar je zamudil Aehrenthal. S tem ni napravil Berchtold uslugo samo obema zveznima državama, fetorii je tudi veliko za svetovni mir. Brezdvomno je s tem storil konec idejam, ki so bile med Londonom in Parizom: pridobiti Avstrijo za zapadne velevlasti. Pri razmoitrivan-ju razmer med Avstrijo, Italijo in Tfurčijo/je pa opažati težkdče, ki jih dela spor med Italijo in Turčijo. Kot nekak migljaj za Rim je smatrfati nagJašanje obstoja prijateljskega razmerja, med Avstrijo, in Turčijo. Grof Berchtold smatra prijateljsko razmerje med Avstrijo in Turčijo kot nekak aksiom naše zunanje politike, kur pa ne pomenja nič drugega, kot ohraniti na Balkanu status quo ante. Politični pregled. Državni zbor. Duna,j;, 7, majnika, Zjačetklom današnje seje je izjavil predsjednik, da poslanca Silbererja od začetka decembra ni bilo več k sejam zbornice. Gotovo je, da se je ponesrečil. Ker pa to ni dokazano, ga je po § 4 pozval,, da naj se oglasi, sicer izgubi svoj mandat. Pismo je prišlo nedostavljeno nazaj» Zato smlajtra, da, jle njegov mandat ugasnil, vsled česar se morajo v njegovem volilnem 'okraju razpisati nove volitve. Nato j;e poročal legitimacijski odsek glede volitev) nekaterih' poljskih in nemšjkih poslancev. Razprava o poročilu legitimacijskega, odseka je izzvala v parlamentu tako burne prizore, kakor jih že dolgo ni bilo. Poslanec Stölzl je poročal o izvolitvi nemš-konajcionalnega delavskega voditelja Seidla v Sleziji, kjer so uradniki zlorabljalLoblasti in uganjali golju- fije in sleparili. Kljub temu je priporočal, da naj se izvolitev odobri, Že pri tem poročilu je prišlo do precej burnih prizorov. Zlasti budi spopadi pa so se izvršili pri debati, ko je krščansko-socialni poAanec Kemetter govoril o socialnih demokratih, o krščanskih sooialcih in o nemških nacionalcih. Najhujše pa je postalo, ko je poslanec Seitz o-stro in s sarkazmom kritiziral niemŠkon acion algo prepotentno,it. Označil je Stölzlov predlog kot brezčasten ter je rekel, da je Hochenburger sramota nemškega ljudstva. Nemški nacionajlci so klicali pri tem: Heil Hochenburger ! Med nemškimi nacionalci in socialnimi demokrati je prišlo do hudih spopadov. Nemškongcional-na poslanca Hummer in Teufel, znana razgrajača, stai se posebno odlikovala. Teufel je vpil proti socialnim demokratom: Rdeča banda! Hummer: Falotje, lumpi, Šufti itd. Krik in hrup je bil tako velik, da ni bSlo mogoče razumeti nacija!] n ih psovk, s katerimi so se nemški poslanci obkladali. Socialni demokrati so se skušali med seboj pomiriti, vendar pa je prišlo skoraj do dejanskih spopadov, PosA'.neo Seitz je nadaljeval svojo kritiko o nemških narfionalcih ter je imenovali nemške nacionalne najbolj nemoraliČno stranko v Avstriji. Nemški nacionalverband ni vreden imena, ki ga nosi. Njegova politika se giblje v moraRcnem bljatu in nobena dostojna stranka ne sme imeti stika s stranko, kateri načeljuje v ministrstvu Hoehenburgjer. Dotaknil se je dato zveze nacionalverbajnda s krščanskimi soci-alci. Postopanje nemških naefionalcev v tej zvezi' je nenarodno in vse pretveze, ki jih navajajjo nemški nacionalci, so zlagane in ničvredne. Po Seitzovem govoru so prišli na vrsto stvarni popravki raznih poslancev. Tudi pri teh je bilo zelo nemirno. Seidlova izvolitev je bila pa konečno vendar potrjena. Konec seje so tvorili predlogi za grajalni odsek, pred katerega pride radi psovanja nič manj kot 17 poslancev.- Prihodnja seja jutri dne 8. t. m. * * * Odseki. Razun plebarne seje je zborovalo še tudi več odsekov: 3P ODLl^TEK. Za prepričanje. (Dalje.) Vlada namreč ni več strogo pazila na to napol podrto razvalino, ker se je mislilo, da, se boječe žene ne bodo upale sprejeti še enkrat pod streho duhovnika, po prvi bridki izkušnji pred leti. Grofica je dala napraviti tudi skrivno kapelico sredi debele stene v vrhnjem nadstropju, V sredi, jfjer so vodile skrivne stopnice, dala, je zvotliti mali prostor, a komaj tolikj, da je imela; prostor miza, ki je služila za ajltar. Vhod v tj številko od dne 7. t. m.), dja se bo dobiček Iporabil za ustanovitev nemškega: „(Mädchen-horta“ in deloma za gospodinjsko Šolo. Neverjetno je, kako si m,i Slovenci s svojo neodpustljivo dobrodušnostjo kopljemo sami sebi grob. Čudimo se tudi, da je vojaška oblast Šla tej iracionalni prireditvi tako ljubeznjivo na roko in je pomagala s svojimi kadeti, ki so spremljiali prodajajoče dame, za večji dobiček. Vsekakor škandal na vse strani! Blamaža. Izid občinskih volitev n|a Dunaju po-menja tudi za; naše liberalce veliko blamažo. S kako sigurnostjo so prerokovali v svojem |„|Slov. Narodu“, da bodo krščanski socialci poraženi. Pravili so, da so dunajski Židovi sigurni zmage. Sedaj pa ta preobrat: krščanski socialci izidejo iz volitev skoraj v ravno tisti moči, kot so jo imeli prej. Liberalci se pač osmešijo, kadar kaj govore, bodisi radi1 domačih razmer, ali pa ra® kakih drugih. Najbolj .zvesti o-stanejo liberalci svojemu programu, v kolikor se ta tiče boja za blamaže. Hochenburger je imel včeraj v državnem zboru slab dan. Mi smo imeli že večkrat priliko kritizirati režim tega graškega; nemško-naoionalnega odvetnika. Sedaj so se nam pridružili Še socialni demo-kratje in v včerajšnji seji je socialdeibokraški posl. Seitz javpo rekel, da je „Hochenburger srjamota nemškega ljudstva.;“ Krepka označba, kateri pa mi nikakor ne oporekamo. Liberalna resnicoljubnost. V sobotni številki ^Slovenskega Naroda,“ si je privoščil neki liberalni resnicoljub prav po liberalno mariborskega,, v vseh krogih obče čislanega, velespretnega ih vestnega zdravnika dr. Turšiča;, Dotična notica- se glasi doslovno: „Samaritan. Iz Maribora nam poroöhjo : V soboto popoldne je ponesrečil na mariborskem vežba-lišču gimnazijec N. T. Pri nogometni (vaji si je nalomil desno nogo. Njegov brat ga je nesel k zdravniku dr. Turšiču, da bi ga za silo obvezal. Gospod doktor pa ju je bojda odpravil z ì'zgovorosm, da ne ordinira, več. Fant je moral iskati poirioČi pri rešilni postaji in pozneje v bolnišnici. Tla zadeva, bi zahtevala pojasnila.“ Ko smo to brali, smo bili takoj preverjeni, da je vse laž in grdo obrekovanje, ker dobro vemo, s kako vestnostjo in človekoljubnostjo o-pravlja gospod dr. Turšič svoj poklic in kako so mu zlato hvaležni vsi stanovi našega naroda, DaR smo tudi sedaj kakor vselej preR sodili liberalne poročevalce, je potrdila naša poizvedba. Stvar je bila ta: Ponesrečenec, kojega ime in stan dr, TuršiČjn ni znan, ker v naglici ni imel Časa, povprašati po tem, je prišel, oprt na dva sodruga, z malega vežbališča in javil, da ga je pri igri nekdo brcnil ob nogo, in je hotel vedeti, je li kost strta,. Dr. (Turšič je bolnika, dasi je imel samo še 18 minut do prihodnjega Vlaka, s kojim se je moral k nekemu bolniku odpeljati, sprejel v svojo ordinaoijsko, sobo, ga posadil na preiskovalni divan, pomagal sjezuti Čevelj in odvihati hlače, nakar je konstatirah Ü!a je kosit brez zunanje rane na,trta. Izjavil je, da se mora napraviti povoj iz mavca (gips), ker bi imel, zasilni povoj v tem slučaju 1 le tedaj pomen, Če bi! bil, bolnik doma in bi po napravljenem povoju, takoj lahko o-sštal v postelji. Za napravo m/avčevega povoja pa ni imel iz zgoraj navedenega vzroka več Časa, ker zahteva to najmanj, tri četrt ure Časa, Poučil je bolnikovega spremljevalca,, kako se mora pravilno bolnika. podpirati in ga je poslal h kake tri minute; oddaljeni rešilni' postaji, da se bolnik z rešilnim vozom takoj odpelje v bolnišnico. Gospod doktor je torej storil vse, kar je mogel. V zahvalo za svoje Človekoljubno ravnanje pa ga slovenskji liberalec napada. Takšen je pač vedno bil slovenski liberalec in vedno bo: ne pozna pravičnost, kamoli hvaležnost! Sodba o „Nar. Listu.“ Kmečko dekle nam pi-Še:, Vi niti ne veste, kolike vrednosti (?) je .„Narodni list." To grdobo, ki že od daleč smrdi, je treba samo malo vzeti v roke, potem; pa lahko berete kar cele litanije samih' psovk in obrekovanj. 'Sedfaj pride na vrsto kak gospod kaplan, potem Marijine družbe-mce, za njim tudi naši pridni očetje,,1 ki so gotovo lahko za vzgled vsem,1 posebno pa onim, ki jih na i "esP°d0^n naßin vlačijo po tem umazanem listu. Zdi se mi, da mi ni mogoče postati bolj nesreč- na, kakor Če pridem v bližino tega; Škobjivca, ki lab-ko iz vsakega dobrega in poštenega človeka naredi najhujšega nasprotnika vsega, kar je v prid in blagor miili naši domovini. Kq mi pride nekoč v roke ta umazan e š, začnem najprej prebirati neumnosti Ko-marovega Mihaleka, kateremu želim, da bi se mu ze kmalu vrnili zdrava pamet. Potem semi brala tudi novice iz ljutomerskega okjraja, Ker je ljutomerski okraj moj rojstni okraj, zato rada včasih pogledam, kake novice prihajajo iz tega okraja. Čeravno sem sedaj precej oddaljena od ljutomerskega okraja, poznam vendar marsikoga izmed onih, katerih ime najdem v („Nar. Listu,“ Ko berem prvo, številko od meseca aprila;, najdem na drugi strani lista dopisi W fare križevske in sicer v oklepaju: „Slovjenski Gospodar“ „ list ljudstvu v pouk. Dopis pravi, kako se je natočil Franc Slavič iz „(Slovenskega Gospodarja“ zmerjati. Gotovo ni bila nikdar gospodu Slaviču v, „Slovenskem Gospodarju“ poslana priloga, iz katere bi se učil, kako naj govori in se obnaša proti orožnikom, in jaz, ki z veliko marljivostjo in navdušenostjo prebiram „/Slovenski Gospodah“1, nisem nikdar našla, ničesar, iz česar bi se lahko učila psovali. Gospod Fran Slavič pa je bil in ostane vzgleden posestnik vsem, posebno pa temu, ki ga je mislil s svojim strupenim jezikom in peresom počrniti. Goto resnica pa je in ostane: „Slovenski Gospodar“', list ljudstvu v pouk, „Narodni List“ pa v pogubo in propa-lost vsemu narodu, to uvidi vsakdo, kij zna razločevati dobro od hudega, kakor tudi spoznam to jaz, ki sem priprosta kmečka deklica. Posestvo na prodaj! (V narodno zelo ogroženem trgu nekje ob slovenski narodni meji je na prodaj večje posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. To posestvo obstoji' j,z lepe pritlične hiše, v kateri se lahko radi velikih in primernih prostorov otvori tudi gostilna, z mlina z velikim; prometom, žage ter stop. Cena za viste skupaj znaša okrog 100.000 K, od katerih pa bo potreba v gotovini izplačati k jvečjemu 20 do 80.000 K, ostala kupnina pa je vknjižena. Z;a slovensko stvar bo velikanskega pomena;, 'ako pride to posestvo v narodne roke. Pojasnila daje' jSlovenska Straža“ v Ljubljani. Za „Slovensko Stražo“ sta darovala gospoda J'. Vurkele, župnik v Dobju, in Anton Tjsržan, trgovec istotam, z geslom: „Z Bogom za narod“' 3200 obrabljenih, krateno urejenih poštnih znamk. 'Obema rodoljuboma najprisrčnejša zahvala! 'Živeli posnemovalci! — Za „Slovensko Stražo“ je nabrala g. Frančiška Novak iz Ljutomera na gostiji Jožefa Kosi in Terezije Cimerman znesek po 5 K 80 vin. Zavedni rodoljubkinji in vsem darovalcem prisrčna hvala! Največje zmagoslavje življenja je brez 'dvoma zdravje. Zdrav organizem, neopešane moči in veselje do življenja so dragoceni' zakladi, ki jih vsekakor moramo varovati. Nobena stV^r pa temu velikemu smotru ne služi bolje nego Nutrigen, to idealno sestavljeno živilo, ki poživlja kri, kosti,, odpornpst. A tudi zdravemu je Nutrigen potreba, bolnik pa naravnost greši, ako pojemajoče energije, pešajočega ve-seljado življenja ' ne poživi z Nutrigenom. Podjetje Nutrigen, BhdimpeŠta, VIL, Eli/sabethring 16, odd. 174, pošlje vsakomur na željo zastonj poizkušnjo in pouk o Nutrigenu. v ” Štajersko. Maribor. V nedeljo zjutraj je na Stolnem trgu v Mariboru neki neznani voznik povozil 701etno Amalijo Pinterič, katera je vsled tega zadobila na glavi težko poškodbo. Rešilni voz jo je odpeljal v bolnišnico. Maribor. V nedeljo popoldne se je v TJržaški ulici v Mariboru na dvorišču hiše štev. 77 igralo več malih otrok. Petletni Alojzij Drotek, sin tukajšnjega cestarja,, je padel in si je strl desno nogo. Maribor. Dotična oseba, ki je odnesla v nedeljo iz restavracije Narodnega/ doma ročno torbico z denarjem, je že znana. Prosi se, naj prinese v treh dneh torbico na dotični prostor nazaj, ako ne bo, se naznani sodniji. Studenci pri Miariboru. Tukaj s« je v nedeljo popoldne igral 171etni Ferdo Petek z nabasanim samokresom. Pri tem se mu je samokres sprožil in krogla mu je zletela v levo roko in ga težko ranila. Hoče. Franc. Kirhmajjer, tovarniški delavec iv Spodnjih Hočah, je v pondeljek zlagal hrastove hlode, Pri tem mu je en hlod padel na' nogo in mu jo je zdatno poškodoval. Bistrica pri Mariboru. Jožef Prinz, železniški uradnik v Bistrici pri Mariboru, je v nedeljo po noči v Usnjafrski ulici v Mariboru vsled teme tako hudo padel, da je zadobil na glavi veliko rano. Policija ga je spravila v bolnišnico, katero je pa že drugi dan zapustil. Fram. V nedeljo dne 12. t. m. po večernicah priredijo maši fantje igri i,..Čevljar“1 in pa „(Krčmar pri zvitem rogu.“ Med odmori je petje moškega; in mešanega zbora, K predstavi se vsi najuljudneje vabijo, posebno pa še naši sosedni SlivniČani! Ptuj. Nemški listi poročajo, 'dja je nekdo potrl 46 mladih sadnih drevesc, nasajenih ob okrajni cesti iz Ptuja v Hajdin. Nemški listi dolže Slovence, da so storili to iz sovraštva do okrajnega načelnika Orniga, To je seveda popolnoma pralna in neutemeljena obdolžitev. Laporje. Veliko delo povečapja in prenovljenja naše župnijske cerkve in njene notranje oprave je bilo v nedeljo dne 5. maja L 1. srečno dovršeno in venčano. 'Že lani dne 11. junija, ob priložnosti birme, so nam prevzv. gospod knezoškof posvetili cerkev z glavnim aitarjem, zdaj pa so zopet došli k nam, da posvetijo Se tri prenojvljene stranske altarje v čast 'Srcu Jezusovemu, ‘Srcu Marijinemu1 in rožni-venski Materi božji. V soboto dne ,4. maja popoldne na slovenjbistrišjkem kolodvoru in v praznično ozaljšanem Laporju 1 spoštljivo in (veselo sprejeti in pozdravljeni od častite duhovščine in od požrtvovalnih vernikov, ki so prostovoljno prispevali do 40.000 K za lepoto hiše božje, so premil, nadpastir na večer z duhovniki odmolili zapovedane molitve pred svetinjami eniajsterih mučencev, ki so bile odločene za nove altarje. Drugi dan, ko se je obenem praznoval god farnih pajtronov za našo župnijo, so opravili iz-podbudne obrede posvečenja altarjev, ki so trajali od 8. do 11. ure predpoldne. Na to so pri novoposvieče-nem altarju Srca Jezusovega peli slovesno levitira-no sveto mašo. Proti 12. uri so stopili na pridižnico ter so na podlagi evangeljskega reka: „,fKo je ljubil Jezus svoje, jih je ljubil do konca;“, s pretresljivimi besedami naslikali neskončno ljubezen božjega Odrešenika do nas ljudi, ki jo je vedno bolj in bolj lqa-zal, ko je zapustivši nebo 83 let hodil po stolzni dolini, učeč ž vzgledom in z besedo, ko je za nas trpel in umrl, in ko je upostavii presveto (evharistijo, da bi vedno ostal med nami. Tudi so izrekli zasluženo zahvalo vsem, ki so pripomogli k tako zali prenovitvi1 najše župnijske cerkve. K sklepu so se udeležili darovanja za nove altarje. Po zahvalni pesmi sta se služili šp dive sveti maši pri ostalih dveh no-voposvječenih altarjih. — Za vete trud in napor, ki so ga prevzv. nadpastir s to. blizu Šesturno slovesnostjo imeli pri nas, in za vse njihove dobrote naj jim bo dobri Bog obilen plačnik! Bučečovci. V našo vas se je priselil neki krčmar, ki se šteje med socialne demokrate. Ker se pa del'a tudi narodnega, zato kaj rajd pozdravlja z vs-klikom „Na- zdar, Sokol!“ A Čudno! Čeravno imamo v bližini domačo šolo v V uč ji vasi in pri fari petrpz-rednico, vendar pošilja on svoje otroke v Ljutomer v nemško šolo. Kaj ne: JNa, zdar, Sokol“!!! Sv. Jurij ob Taboru. Shod Slovenske klmečke zveze se vrši v nedeljo dne 12. t. m., po rani mfaši v društveni sobi v St. Juriju ob 'Taboru. Govori poslanec dr. Korošec. Št. Jurij ob Taboru. (Osebne vesti.) Clan naše Mladeniške zveze Franc Prazniki je dovršil šestmesečni tečaj na Zadružni šoli v Ljubljani ,z odliko. Čestitamo ! — Poročil se je F. Srebotnjak, lesni trgovec iz Cemšenika, z Marijo Širše iz iTjaborjai. Postal je tudi lastnik tastovega posestva. — 1 Minuli teden nam je pobral tri može v najboljšijh letih: 'Franca Borinaj, po domače Popka, načelnika ojstriške posarne bramivo Maksimilijana Kotlana, po domače Lesjaka, posestnika v Smiklavžu; Jožefa Jelena, po domače Soštarja, v Črnem vrhu. Lahka jim bodi zemljica! Žalec. Danes v sredo popoldne se poroči gospod Anton Vodenik, trgovec in podestnik, z gospodično Marico Ježovnik iz Petrovč, Marija Nazaret. Zopet se po dolgem molku o-glasi glas iz tihega Nazareta. Ta glas pa ni nič kaj Vesel, temveč je naravnost žalosten. Pokopali smo namreč v nedeljo dne 5. t. m. mladeniča dobrih 30 let starega Marka Vajd iz Lok; mladeniča tihega, miroljubnega in ljubeznjivega značaja, mladeniča, ki je razumel tok časa. Zato je bil zvest ud Marijine družbe in vnet ud izobraževalnega društva. Z globoko žalostjo ga je zato spremljata mladeniška Mar. družba in društvo z mnogoštevilnim ljudstvom na pokopališče. Na pokopališču je bila splošna žalost, ki se je razodevala v izvanredni tihoti — prava žalost je tiha — samo cerkveni in društveni pevci so se o-glasili v lepi nagrobni pesmi in vlivali v srca tolažbo, da zopet vidimo se nad zvezdami. Bog potolaži žalostno rodbino pri toliki zgubi, dragemu Marku, pa naj sveti večpa. lue! Gornjigrad. Na Florijanovo dne 4. t. m. se je vršil v prostorih bralnega društva, shod Pašniške zadruge pri skoro polnoštevilni udeležbi elanov. Najemninska pogodba se je vzela na znanje. Glede plače tajniku in drugih stroškov so se storili primerni sklepi. Določilo sè je, da se vrši občni zbor z valitvijo novega odbora, ustanovitvijo posebne podružnice za Ljubno in Luče in potrebne premembe pravil pri Sv. Frančišku na binkoštni pondeljek po drugem opdavilu pri Martinovem Upamo, da nas takrat obišče tudi naš poslanec dr. Verstovšek, ki se za zadrugo stanovitno trudi. Shod se je vršil mirno in ob popolni zadovoljnosti članov. V spominu nam je še, kako so lani liberalci hujskali Padi povišane najemnine. Naj rajo gledajo na ©žlindrano kmetijsko podružnico, ki ne daje kmetom nobene koristi, namesto da vihtijo „cepce“ po „Nar. Listu“,! St. Andraž pri Velenju. Mirno v Gospodu je zaspala, previđena s sv. zakramenti, dne 28.. aprila Marijina hčerka Marija Praprotnik v najlepši dobi dekliškega življenja, v starosti 22 let. Rajna je vzorno krščansko živela, ‘ bila je pri vseh priljubljena, tar je pokazal tudi Številno obiskan pogreb. N. v m. p.! Laški trg. V Konjicah je na svojem! posestvu pretečeno soboto nenadoma umrl gospod Karl Herman, trgovec in posestnik cementne tovarne v Laič- kom. Pretečeni torek so ga prepeljali v; Laško in na tukajšnjem pokopališču položili k (večnemu počitku. Bil je blag in resen značaj, ki je vse svoje moči posvetil svojim podjetjem, za hujslkjarije se ni zmenil. Njegovi preblagi gospej bodi ljubi Bog Še tudi zana-prej up in tolažba, ________ Koroško. Celovec. Narodna čitalnica. V nedeljo dne 12, majnikla t. 1. gostuje, na na)Šem odru Dramatično društvo iz Maribora s predstavo znamenite zgodovinske slike ,„jV znamenju križa.“ Da je igra res nekaj posebnega, je dokaz ta, da se je neštetokrat igrala po (vseh večjih odrih. V Mariboru samem se je igrala štirikrat pred popolnoma razprodano hišo. Ker tudi spremlja igro in petje orkester .Glasbenega društva v Mariboru, se nam obeta res nekaj izrednega. Priča-kujemo in trdno smo prepričani, da hočejo koroški Slovenci od blizu in daleč izkazati svojo hvaležnost neumornemu in požrtvovalnemu Dramatičnemu društvu v Mariboru s tem, da zasedejo dvorano v hote* lu Trabesinger v Celovcu do zadnjega kotička, Ker priredi Glasbeno društvo po predstavi še ljudski koncert pri pogrnjenih mizah, se obeda, vsakemu dvojni užitek. Posetnike predstave, zlasti zunanje,, prosimo, da si pravočasno naroče vstopnice, kajti pri velikem obisku, ki sle pričakuje, ne moremo jamčiti, dia dobe vstopnice na dan predstave pri blagajni. Predprodaja vstopnic je v uredništvu ira“, Celovec, Pavličeva ulica 7. Na naročila brez denarja) se ne moremo ozirati. Začetek predstave, točno ob 4. uri popoldan. Vsjtopniha k predstaivi: lože I. reda 3 K, II. reda. 2 K, sedeži 1, do S. vrste po 2 K 50 v, 4. do 6. vrste ,po 2 K, 7. do 9. vrste po 1 K 50 v; ostiate vrste po 1 K, stojišča 60 v, za vojake 40 v.< Pomorska nesreča. Kako se je rešil S 1 o v e- h e c K o r u n s WT, i t a n i c a..“ Mošitvo parnika „|Karpathia“ pripoveduje zanimive podrobnosti o rešitvi potnikov na parniku ^Tl-tanicu.“ Dognano je, da je bilo na parniku 63 avstrijskih in ogrskih podanikov, od katerih se je rešilo pa le 8. Zanimiva je rešitev Slovenca Franca Koruna, ki že več let prebiva v držajvi Illinois. PdjŠiel je v Ljubljano po svojo triletno hčerko, da jo odvede v novo domovina. Ko so častniki zapovedali, da naj zasedejo žene in otroci rešilne Čqlne, je l vzel svojo hčerko v naročje ter jo hotel odcUati nekemu mornarju, Hčerka pa se ga je tako oklenila, da se je moral, ker njega niso hoteli sprejeti v čoln, vrniti na ladijo. fTam je našel Čepico nekega mornarja ter si jo dal na; glavo. Stopil je v drug Čoln, kjer so ga sprejeli, ker so mislili, da je mornar ter je na ta način rešil sebe in svojo hčerko. Kak ò „Ti i t a n i c“ sedaj izgleda. V bližini najglobokejše izmed treh mogočnih atlantskih1 morskih rup, ki je globoka 7086 metrov, leži sedaj .„Titanic“ 3300 metrov pod morsko gladino. Neprodirna tema vlada tam spodaj, niti najmanjši odsev solnčnih žarkov ne predre temnine. Vodna toplina v tej globini Atlantskega morja znaša. 1.9' stopinj Celzija. Vedno je enaka, ker se vpliv zime in poletja na morsko površino ne kaže prav nič v teh globinah. Ce je morje še tako razburkano, če divjajo še tako močni viharji na površju morja, tam doli se ne gane nobena, kapljica, v smrtno tišino je vse z;avito. Zelo zanimivo je, ka|ko vpliva tlak vode na reči, ki so na dnu morja. Samoposebi je umevno, da bna vodni steber, ki je visok 3000 metrolv, že lepo težo. Saj tehta 1 liter vode 1 kilogram. Skoraj si ne moremo predstavljati jakost teže vodnega stebra, ki pritiska sedaj na „Titanicove“ razvaline. V tej globipi pride na kvadratni col 5000 funtov,- ali na ploskev, ' ki meri 10 kvadratnih centimetrov, pritiska 20,000 kg. Ako bi bil človek 2000 sežnjev pod vodo, bi pritiskala nanj teža, ki jo ima 20 težko obloženih tovornih vljakiovi ' s stroji vred, ali z drugimi beisedami : ako bi bil človek izpostavljen takemu enostranskemu tlaku, dat bi ga tako stisnil, da bi postal človek kot kos tankega papirja. Dostikrat so že delali poizkuse, kako; učinkuje vodni tlak. Kolikor mogoče globoko so izpustili velike koseplute v vodo. Ko so jiih potegnili zopet kvišku, so bile za) polovico manjše, tako zelo jih je stisnil vodni tlak in izgledale so kakor njajtrši les. Tudi lesene predmete stisne voda na polovico prvefne velikosti. ,'S rečna zamuda, Amjerikanska družina Cornel G. 'Amans, obstoječa iz obeh zakoncev, sinčka in matere soproge, je vsled malenkostnega slučaja1 odšla smrti na morju. Amerikanci so se odpeljali iz nekega hotela v Southamptonu k luki, da bi ukrcali na „Tfilaniea.“ Kočijaž pa je namesto „White Star Lihe" razumel „(Red Star Line“ ter je odpeljal potnike na pomol, kjer je bil zasidran parnik omenjene družbe. Ko so zapazili pomoto, je bilo že prepozno, da bi dospeli nai gTita-nib“, ki se je nahajal na drugem koncu luke. Poleg tega je pa nastala še precejšnja zamuda, ker so nosači z voza že zložili med tem (vso prtljago in so jo morali zopet nalagati nazaj. Ko so dospeli na mesto, kjer je bil zasidran „Titalnic“, je ogromni parnik že plul iz pristanišča. Družina je morala ostati v Southamptonu, vsled Česar je bil mister Amans zelo razjarjen. Zahteval je od lastnika hotela odškodnino in je grozil s tožbo, kočijaž pa je bil odpušjčen. Ko pa je par dni pozneje dospela vest o grozni katastrofi, je spoznal mister Amans v kočijažu svojega riešiteija. Sprejel ga je v svojo službo, bogato nagradil ter se zavezal skrbeti zanj celo življenje. Po vsem tem si lahko mislimo, kakšen je zdaj „(Titanic“ v globini. Vsi ladijini prostori so Stlačeni, da so kakor najtanjši papir. Oprava,, vrata, tiene so za polovico manjša in trupla utopljencev so stlačena z drugiini predmeti v eno maso. Radi tega so opustili sleherno, misel, da bi potegnili iz globine potopljene predmete. Da bi se spustili potapljači k „(Tjitanicu“1, nato še misliti ni, kjer potapljač se pusti le do 60. metrov, morda tudi malo več, pod morsko površino. Ker pa pritiska taka teža vode nanj, mu ni mogoče v globini izvrševati kako delo. Čeprav je moderna tehnika na taki višini1, nima nobenega mehaničnega sredstva, s katerim bi bilo, mogoče delati pod takim pritiskom. Skušali so že priti v znatne morske globine s podmorskimi Čolni, ,a ti so že 40 mtetrov pod morsko površino odrekli. Potopljena ladija leži torej za vse Čase na morskem dnu. PreiskavtaF zaradi nesreče parnika „(Tj i t a ,n 1 e, “ Pasažirji v medkrovu „(Titanica“ so izpovedali, da so častniki zaklenili vrata v jmedkrovu ter s tem preprečili edino možnost, da se rešijo paajažirji v medkrovu, Pasažirji so pa vrata razbili. Iz tega je pač razvidno, kako postopa družba „White Star Line“ z ubogimi pasažirji v medkrovu, ki so večinoma revni izseljenci, ki gredo iskrit kruha v tujino, 1 Štajerci na bjT) i t a n i c u.1* Pred kratkim smo po i„Slovencu“ priobčili poročijo, ki smo ga dobili iz Feldbacha na Srednjem Štajerskem o Kinku in ženi, ki sta se peljala s sestro Marijo in bratom Vincencom v Ameriko na parniku „Tfitanicu,“ Kink z ženo se je rešil, druga (Uva sta po utonila. Zdaj piše rešeni Kink svojemu očetu iz New-Yorka sledeče pismo: „New-York, dne 20. aprila 1912. Ljubi oče! Kakor smo Vam že poročali, smo se odpeljali dne 7. aprila iz Curicha čez Basel, Pariz, Havre in Southampton v New-York. V Southamptonu smoj se vkrcali dne 10. aprila na najlepši parnik sveta „Titanic.“ 'Oskrba na parniku je bila lepa in dobra. In štiri dni smo se že vozili, v noči dne 14. aprila proti 11. uri pa je parnik zadel ob ledeno goro. V gnječi sva izgubila Marijo in Vincenca in svia se še pravočasno rešila na rešilni čofln. Okrog 2. ure po noči se je „Titanic“ potopil. Vincenc in Marija se nista mogla rešiti in sta utonila. Proti 5. uri zjutraj nas je, sprejel parnik „Karpathia“ in smo dne 18. aprila proti 10. uri zvečer prispeli v New-York. 13o-sedaj se nahajava v oskrbovališjču. Prosim, da bi u-mrlima ohralnili drag spomin! 'Z globoko žalujočim srcem Vas pozdravljata Alojzija in Alojz Kink,* Razgled po svetu. Advokat brez stanovanja. Iz Budimpešte poročajo: V soboto se je ustrelil advdlqat Nagy, ki je bil brez stanovanja. Pred desetimi leti je imel še jako dobro pisarno in se je poročil z bogato hčerko nekega hišnega posestnika. Začel je zapravljati, žena ga je zapustila in prišel je v tako bedo, da je bil od i. maja brez stanovanja. Vojska. Zrakoplovi na delu. Iz Tripolisa poročajo, da je vrgel italijanski vodilni zrakoplov blizu turškega taborišča Sanito ben Aden 16 bomb iz višine. Bombe so le deloma padete namenjeni cilj in ranile enega jvojaka in 6 zasebnikov. Ranjeni sö bili baje pri tem še tudi trije otroci. Uporni re servisti. ^Avanti“ poroča iz Rima, da se je končjala obravnava proti upornim reserpvjdtom 41, polka z obsodbo voditelja Municchija na 42 let ječe in več re-servistov na eno, dve in več let ječe. Nekaj veljakov so obdodili na tri, nekaj na osem mešecejv jieče, pet obtožencev pa so oprostili. Tepeni Tl u r kf i ? ^Agenzia Stefani“ poroča iz Buhemeza, da je napadel laški general Gariori nad 2000 mož močno četo na karavanski cesti iz iTfunisa proti Sajdenu. Turki so bili zavarovani z okopi, imeli so tudi precej močno konjenico in strojne puške. Borba je bila ostra, Italijani so pognali !T,urke in Arabce v beg in si prisvojili (veliko turškega plena. Z hudem boju je padlo na obeh straneh veliko mož in bilo veliko wn-jencev. Turčija vežba vojaške zrakoplov c e. Vojno ministrstvo je izdalo svojim ' Častnikom poziv, da naj se oni, ki se zanimajo za zrakoplovstvo, zgllaise, da jili pošlje mihistrstvo v Pariz, kjer bodo obiskovali a,vijatične kurze. Že pred tem pozivom se je oglasilo namreč več mlajših turških častnikov, da bi radi izvršili avijatične študije na Nemškem. Listnica uredništva. sv. Trojica v Halozah. PreveS osebno. Veliko presenečenje. 600 kosov samo K 4*70. Ena krasna pozlač. preč. anker-nra z verižico, gré natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna svilnata kravata za gospode, 3 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam. 1 nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasn. koljerja iz orient, hiser. mod. ženski kinč s patent zatvorom, 2 elegant, brazleti za dame, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 usn. denarnica, 1 par manš. gumbov, 3 gradni du-blé zlato s patent zatvorom, 1 vele-eleg. album za razgledn , najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. seznami k ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in še čez 500 v hiši potrebnih predmetev. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane le K 4-70. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljavalna hiša: P. Lust, Krakava št. 248 NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj. 125 Hotel T v Celovcu Velikovška cesta HSilBS št. 5 Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lojzka in Pepca Leon. se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. Kitajske kapljice za zobe! P.j porabi teh kapljic preneha takol _________________ zähoboi. Se takoj doptšlje kit vzorec brez vrednosti, če se naznani natančen na lov in se priloži v znamkah 1 K 20 vin. Na prodaji Nota zidana M&a, 2 sohi, 2 kuhinje, zidana klet, dober studenec, 1600 m5 zemlje. ). Nerst Tezno 91 Maribor. Hiša na prodaj. Posojilnica v Gornji Radgoni proda svojo tik kolodvora Gornja Radgona, na zelo lepem in prometnem prostoru stoječo enonadstropno hišo, v kateri se nahaja v pritličju dobro vpeljana trgovina, v prvem nadstropju pa je dfvoje lepih stanovanj, vsako obstoječe iz treh sob, kuhinje in drugih prikladnih prostorov. Pod hišo je velika vinska klet, Slotveinski trgovci, ne zamudite ugodne prilike! Natančneja pojasnila daje posojilnica, 122 ■ Franc Pleteršek Maribor, Koroška cesta 10. Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 Svoji k svojimi Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska ... trgovina 95 ^ RAFAEL SALMIČ » Celili NARODNI DOM. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih . ur, slamine, srebrnine'in optičnih predmetov. JNajUlZJÖ cene, postrežba točna. : Mali dobiček, dobro ime! Zaloga pohištva Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vssk Slovene« zahteva moj covi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Na tisočejzahvalmh pisem sem prejel valed dobre irvpošteoe^postrežbe. Mestna lekarna pri c. kr .Orlu" * fllariboru Gla»nl trg tik rotovža. 113 amiBiiungigiH jgfšflj Josip Brandi, izdelovatelj orgel v Mariboru 0. Dr, izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — %■■■■■'' Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Transponirharmonista z 28 akord*. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. 47 Priporočam svojo veliko salego msEtifskUmega, nedn ga in Gatti* nega blaga, svilire robce, kakor tudi druge vrste, i se najuovejše. Srajce, kravate, odeje perje, pesvbne pa priporočam cenj r-djemelsem vfliko itfcer za sv bismo belo in barvano 1 lago t se po ja o, nizki ceni. ' Se pripončam za obilen (hišk Jožef Ulaga, Maribor Togelhofova cesta 21. 499 Solidna postrežba. Trgovina s špecerijskim blagom Pozor Slowene! S j Trgovina i moko in detel, pridelki Gostilna z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žganjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravniätvo tega lista. 92 Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, ujzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troške postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : Ivan Ravnikar cesta 221. Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, lirniza in :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva :: semena. 22 B Yr Prevzamem vsa dela cekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Mihael Dobravc v Celju b. Gospodska ulica 5. ^ Slavni ameriški iznajditelj Edison hoče živeti 150 let, in ko so ga vprašali, kako hoče doseči to neverjetno visok) starost, je odgovoril: „Samo s pravilno prehrano“. Brez dvoma je, da največ ljudi s s:abo nepravilno prehrano šiloma skrajša svoje življenje. Metu»alemovo starost dobimo samo še v pravljicah, vendar se prav mnogo lahko doseže z rednim načinom prehrane, kakor so to sijajno dokazali svetovnoznani učenjaki Lahmana, Pristley in Lavoisier. Po temeljitih principih teh učenjakov se je sestavilo živilo N utri gen, ki v vsakem pogledu odgovarja zahtevam primerne prehrane. Nutrigea ni vdravilo, ni dražilo, ki vpliva ra treaotno, nega je živilo idealne sestave, čigar izbornost je dokazana z analizo po erjenja kemičnega preizkuševališč). Naj se torej vsakdo sam prepriča o velikih prednostih živila Nutrigena ! Akopra» je združeno s hudimi materijah imi žrtvami, smo se vendar odločili, da pošljemo vsakomer 2S^iv Bi popolnoma zastonj Nutrigen na poskušajo in popolnoma zastonj poučno knjigo da pride tako vsak, tudi najrevnejši v položaj to živilo, ki se po pravici imenuje kralj živi), spoznati zastonj in brez vsake obveznosti. Ta izredna ponudba velja samo za kratek čas, zatorej je v vsakogar interesu, da to brezplačno poi.kušnjo takoj zahteva z dopisnico. Iž7 Podjetje ÜUträgen, BudapeSta Vil, Elisabethring 16 abt. 174 J Kmečka ranilnica in posojilnica v Ptuju reglstrovana ssdriiga s Uradni dnevi so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Po jasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. * Uradni prostori nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju. Hranilne vl©ge obrestuje se po 47su/g od 1. ozirom a 16. v mescu po vložitvi in do 15: oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija iu decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obre Pnejo, sprejemajo se hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obreštovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno v nèrbo hranilne pui.itnice E’r'4 št. 118(60 in domač: nabiralniki Posolila ijejo na vknjižbo po 5—5l/aV< se na vknjižbo r ~ ~ / st / »i — ----•/-~ in poroštvo po r>l/.%, oa osebno poroštvo po 6°/.,, na zastavo vrednostnih, listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav, Kemperle, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.