številka 42 / letnik 60 / Ljubljana, 29. november 2001 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije _ - A, Peki bodo prvi Sindikat kmetijstva in živilske industrije lovenije začenja akcijo za uvrstitev pe-hov na seznam delovnih mest, na katerih odo morali biti delavci obvezno dodat-no pokojninsko zavarovani. jodstvo sindikata, to sta zlasti predsed-^ in sekretar, Srečko Čater in Jovo La-j^nac, bo pri tem opravilo pionirsko de- Stran 3 Za prijavo terjatev nič več sodnih taks Državna svetnica Vekoslava Krašovec je preko poslancev Združene liste socialnih demokratov v državnem zboru vložila amandma na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah. Predlagala je, da delavci za prijavo terjatev po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne bi več plačevali sod- ■■MRD MNHBMMKM A i s Sodelovanje ZSSS in Samostojnih sindikatov Hrvaške se razvija jjana torek sta se v Domu sindikatov v Ljul clik Scsta^ vodstvi Zveze samostojnih sit a ov Hrvatske in Zveze svobodnih sind Na Sl°VerT- pP°govorih, ki sta jih vodila predsedn 0sPrecr°r ^Ur*C *n ^u^an Semolič, so bila je sjC Ju vPrašanja delovnopravne zakonod; ^ma Plač in kolektivnih pogajanjih, si; * 7vrr^ l.avstVenega varstva in vključevanje vaške k Svobodnih sindikatov so h gapredi e^e seznanili z vsebino usklajeni sindij,. °^azakona o delovnih razmerjih. Ot a ni centrali sta kljub velikim pritiskoi delodajalcev, ki so zahtevali večjo fleksibilnost delovnih razmerij, uspeli doseči dokaj visoko raven zaščite delavcev. Slovenija ima vsaj to prednost, da ima zakon o delovnih in socialnih sodiščih, hrvaški sindikati pa bodo predlagali sprejem takšnega zakona. Zveza samostojnih sindikatov Hrvatske se bo aktivno vključila v proces približevanja Hrvatske Evropski uniji, pri tem pa ji bodo zelo koristile izkušnje ZSSS. Tudi zaradi vključevanja v Evropsko unijo, bosta obe vodstvi v prihodnje organizirali več srečanj na strokovni ravni. Pavle Vrhovec nih taks. Amandma so poslanci sprejeli in tako delavcem odslej ne bo več treba plačati taks za prijavo terjatev po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Doslej so bile oprostitve deležne le prednostne terjatve (neizplačane plače, odpravnine, odškodnine za neizkoriščen letni dopust in odškodnine za nesreče pri delu). Ker so ob stečajih običajno neprednostne delavske terjatve (neizplačani regresi za letni dopust, povračilo stroškov prevoza, prehrana, jubilejne nagrade, premalo izplačane plače po kolektivni pogodbi in podobno) zelo visoke, so morali delavci ob vložitvi prijave običajno plačati maksimalno sodno takso. Odslej bodo delavci lahko prijavili vse, kar jim po njihovem mnenju delodajalec dolguje, in za prijavo ne bodo plačali niti tolarja. Seveda pa bo presoja o tem, kaj delavcem dejansko pripada, tudi v bodoče ostala v pristojnosti stečajnega upravitelja in sodišč. T. K. Trgovci se bodo spet pogajali 7. decembra Kot nam je povedal Sandi Bartol, pogajanja to sredo niso bila uspešna. Nadaljevali jih bodo 7. decembra, do takrat pa bosta obe strani še enkrat premislili argumente svojih partnerjev. Več o podatkih, na podlagi katerih SDTS predlaga povečanje plač, na strani 7 mmmmmmmmmammmm Glosa - Sindikat kulture Slovenije je že pred leti s Sindikatom kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija podpisal Dogovor o trajnem sodelovanju. Razmere v RTV Slovenija, ki jih je povzročilo prejšnje vodstvo, pa tudi ukrepi novega vodstva z generalnim direktorjem Aleksom Štakulom na čelu, so sprožili potrebo po trdnejši navezavi s Sindikatom Glosa. Tako sta v tem mesecu izvršni odbor sindikata na RTV Slovenija in glavni odbor Sindikata Glosa sprejela dopolnilo Dogovora o trajnem sodelovanju, ki ima značaj pridruženega članstva v Sindikatu Glosa. Dopolnilo dogovora sta na seji izvršnega odbora Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija ta torek podpisala predsednika Peter Kosmač in Doro Hvalica. Sindikat Glosa ima tako posredno 530 članov več. Ustvarjalna glavnina zaposlenih na RTV pa je s tem dobila v pomoč učinkovit sindikat s sindikalnim zaledjem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki jim bo v zaostrenih razmerah na RTV prišla še kako prav. Konferenca o prihodnosti Evrope EU se mora bolj približati državljanom V Bruslju je bila prejšnji teden konferenca o prihodnosti Evrope. Na njej so sodelovali elani Evropskega parlamenta, Evropske komisije. Evropskega sodišča, belgijske vlade, strokovnjaki s področja človekovih pravic in številni drugi. Uvodoma je Emilio Gabaglio, generalni sekretar, izpostavil glavne predloge Evropske konfederacije sindikatov (EKS): listina o temeljnih pravicah, sprejeta na vrhu v Nici, mora postati sestavni del pogodbe o Evropski uniji, treba je ustanoviti močno evropsko vlado, začeti je treba pogovore o evropski ustavi, ki bo nadomestila sedanje pogodbe o uni- j'> spremeniti je treba sedanji način glasovanja v institucijah unije, še bolj je treba okrepiti vlogo Evropskega parlamenta, predvsem pa je treba dati še večjo vlogo socialnim partnerjem, saj je lahko le okrepljen socialni dialog protiutež sedanjim razmeram, ki jih postavlja globalizacija. Te spremembe so potrebne, ker so državljani Evrope nezadovoljni s sedanjim razvojem EU. V njenih institucijah je potrebno vzpostaviti novo ravnotežje, pred vrati je tudi njena širitev. Evropski vrh v Nici je listino o temeljnih pravicah sicer sprejel, kar je pohvalno, žal pa ni sprejel zahteve EKS, daje treba njeno vsebino prenesti v pogodbo o EU. Gabaglio zato v imenu EKS predlaga, naj vrh EU, ki bo decembra v Laeknu, sprejme poseben sistem političnega nadzora nad uresničevanjem pravic, zapisanih v listini. Med temi pravicami so še posebej pomembne sindikalne pravice, vključno s pravico do stavke na evropski ravni. Močno evropsko vlado potrebujemo zato, ker je potrebno boljše usklajevanje med gospodarsko, davčno in socialno politiko. “Sedaj imamo namreč močne federalne vlade,” je dejal Gabaglio, “in v primerjavi z njimi šibko Evropsko komisijo, ki ima premajhen vpliv na to usklajevanje. Seveda so potrebne tudi bolj demokratične in učinkovite institucije EU, v katerih bo glasovanje s kvalificirano večino postalo pravilo, socialni dialog pa bo imel močan vpliv na sprejemanje odločitev,” je zaključil generalni sekretar EKS. V razpravi je bil najbolj odmeven prispevek Johna Palmerja, direktorja Centra za evropsko politiko. Dejal je, da EU potrebuje po- enostavitve na vseh področjih, da bi se lahko bolj približala svojim državljanom. Začeti bo treba tudi pri evropskem besednjaku, saj ljudje ne razumejo izrazov in jezika, v katerem govorijo evropske institucije. Popolnoma seje strinjal z besedami predsednika Češke republike Vaclava Havla, ki je pred leti takole nagovoril poslance Evropskega parlamenta: »Prosim, ne več pogodb. Pravniki imajo zadosti drugega dela. Potrebujemo evropsko ustavo, ki jo bo razumel vsak osnovnošolec!« Po njegovem mnenju EU potrebuje proces globalizacije vlad in globalizacije evropske zakonodaje. Dejal je tudi, daje Evropski svet zgrešena institucija, saj na primer zunanji ministri že dolgo več ne usklajujejo zunanje politike EU. Podobno pomanjkanje smisla za usklajevanje politik kažejo vlade članic EU, ki se v glavnem ukvarjajo le z lastno promocijo. Spremeniti je treba tudi sedanji način predsedovanja EU, saj šestmesečno predsedovanje posameznih držav ustvarja pri državah izven EU zmedo o tem, kdo v danem trenutku odgovarja za posamezno politiko. Po njegovem mnenju je postopek sprejemanja direktive tudi preveč zapleten. Postopek bi bilo treba poenostaviti tako, da bi jih predlagala Evropska komisija ob soglasju socialnih partnerjev, sprejemal pa jih Evropski parlament. Prav tako je treba spremeniti postopek imenovanja Evropske komisije in okrepiti njeno vlogo, kar bo zelo pomembno v naslednjih letih, ko bo prišlo do širitve EU. Evropska komisija bo dobila večjo vlogo le tako, dajo bo izvolil Evropski parlament. Danes lahko vsak predsednik države članice reče Romanu Prodiju: jaz sem izvoljen, ti pa imenovan. In ne nazadnje, člani Evropskega parlamenta so danes še vedno preveč odvisni od svojih držav, Piše: Pavle Vrhovec, izvršni sekretar vZSSS^ namesto da bi bili samostojni člani, ki hi mišljali in delovali evropsko. Za Listino meljnih pravicah so v EKS prepričani, pomemben korak na proti k oblikovanj11 L ropske ustave. Eden od problemov pri nje[1 ^ uresničevanju pa je, da so v državah Članl različni sodni sistemi. .vtj Po mnenju predstavnika Evropskega ^ ni treba biti razočaran, ker vsebina listi11 ni sestavni del pogodbe o EU. Nekateri P vijo, da ima le simboličen pomen, venoa l je za EU izredno pomembno, daje bila sP jeta in da obstaja, saj smo prvič v Evrop1 id0' bili katalog temeljnih pravic. Listina ne "c0 re ostati le politična deklaracija, saj je sprejele institucije EU, ampak so jo spfeJ in podpisali predsedniki držav in vlad. govem lahko za začetek njenega uresn ičeva- up°' nja največ storijo sodišča držav članic z ^ rahljanjem njenih členov v sodni praks1^ mnenju članice Evropskega parlamenta . van den Burg pa lahko veliko storijo tud1 ^ .fl dikati držav članic in sicer tako, da ja^ jj, odločno pokažejo svojim vladam, da si1 jo, da bo listina vključena v pogodbo- Odgovor: Schengenski pravni red ukinja nadzor na notranjih mejah med državami ^ liti Slovenija pa bo kot članica EU najverjetneje na zunanji meji s Hrvaško opravljala mP). nadzor za vse države članice. To pomeni, da bo tujcem odpirala vrata v vse države L , Slovenija pa bo preprečila vstop tujcem, če zanje velja prepoved vstopa vsaj v eni 0 držav članic EU. Vir: publikacija Urada vlade za informiranje , Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda k KŽI SLOVEMI.IF Sindikat KŽI Začetek aktivnosti za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje pekov d ri0rnu s'ndikatov v Ljubljani je bil ta torek posvet o obveznem odatnem pokojninskem zavarovanju pekov. Na njem so poleg c anov republiškega odbora in pododbora pekov sodelovali tudi »an Srna, direktor Urada za varnost in zdravje pri delu, ter • arJ^nca Jambrovič iz Kapitalske družbe pokojninskega in validskega zavarovanja. Razpravo je povezovala Lučka Bohm, ^ftovalka predsedstva ZSSS. Po obširni razpravi so bili sprejeti ■epi (objavljamo jih posebej), ki naj bi pekom omogočili, da Postanejo prvi obvezni zavarovanci dodatnega pokojninskega d_Yarovania- Po prej veljavnem zakonu je bila za posebno tvegana oiovna mesta določena beneficirana delovna doba. bvezno dodatno pokojninsko zavarovi ^ J.e nova oblika zavarovanja delavcev, 1 v a^? na Posebcj težkih delovnih mestih, m rnih za zdravje. Dodatno pokojninsko zi j^vanjc bo udeležencem omogočilo hitre „ “Pokojitcv - dvanajst mesecev obvezni n..^^jtinskega zavarovanja bo štetih ki Petnajst mesecev. če rITK)^nost' Y Sloveniji še ni izkoristil nil šal i KŽI bo s tem, ko bo to poski r\p, °.sečt za peke, po besedah Lučke Bohi 0p^v'l Pionirsko delo. Milana Srne je ureditev te^ zak an^a ^'stvcno drugačna kot po prejšnjei do,°nu- Povoje zlasti to, daje delodajale st an na Podlagi ocene določiti ukrepe va IVj 'J1 ,zdravja pri delu in jih tudi izvajat zato'. aja*C' S0 °dgovorni tudi za posledici Zavaruje^e Zapos*ene dodatno pokojninsk znanih110 l,Vc^anla morajo pripraviti po eni o posebn el0<^' poke bo veijetno treba razvi da Škortr 2010 tcžko in zdravju škodljivi Oceno Posledic ni mogoče odpra pribij.. -Ilrn lahko pomaga izdelati kakšni ki takšn° .^Vest0 profesionalni!1 organizi §ani i 116 st0r'tve ponujajo na trgu. Ocena reg J110111 biti pripravljena na podlagi c akta o sistemizaciji delovnih mest. / pomembno je, da so posebej tvegana delovna mesta “čista” in da niso kombinacija več delovnih mest. Čeprav je priprava ocene tveganja in drugih listin zelo zahtevna, seje tega treba lotiti čim prej, saj morajo sprejete biti do konca letošnjega leta. Ko bo vse v zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem urejeno in registrirano, bo treba za vsakega zavarovanca izpolniti prijavo, je povedala Marjanca Jambrovič. Po zakonu bo moral minister za delo peke ob soglasju reprezentativnih sindikatov in delodajalskih organizacij uvrstiti na poseben seznam delovnih mest, za katere velja obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Prispevke bodo delodajalci vplačevali v poseben sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja. Za naloženi denar v tem skladu bo jamčila država, za zbrani denar bo moral sklad dosegati vsaj minimalen donos. Vsak zavarovanec bo imel svojo polico. Delodajalci, ki bodo redno plačevali prispevke v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, bodo imeli pravico delavcu, ki bo izpolnil pogoje za upokojitev, odpovedati delovno razmerje. Ob morebitni smrti zavarovanca, bodo njegov denar iz obveznega dodatnega zavarovanja dobili njihovi dediči. F. K. Sklepi: 1. Izvršni odbor Sindikata KŽI Slovenije in pododbor pekov pozivata Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje agroživilstva pri GZS, da v tednu dni pri Uradu za varnost in zdravje pri delu začneta postopek za uvedbo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na delovnih mestih v pekarstvu, kjer je pretežno nočno delo. 2. Sindikati pri delodajalcih naj preverijo, ali so ocene tveganja delovnih mest pekov pripravljene ustrezno in vsebujejo psihofizične in druge obremenitve delavcev (stres, pogosto spreminjanje delovnega časa, slaba svetloba, visoka temperatura, zaprašenost...). Če ugotovijo, da ocene niso ustrezne, naj od delodajalcev zahtevajo, da jih popravijo. 3. Vodstvo Sindikata KŽI Slovenije bo od ministra za delo pisno zahtevalo, naj skadno s Uredbo o merilih in kriterijih za določanje delovnih mest, za katere je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, določi člane komisije, ki bo določala ta delovna mesta. 4. Pododbor sindikata pekov bo ob pomoči strokovnih služb v podjetjih pripravil seznam delovnih mest v pekarstvu (pek, testeninar, slaščičar, konditor...) s pretežnim nočnim delom, ki bodo vključena v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pododbor pekov bo pripravil tudi predlog minimalne upokojitvene starosti za ta pekarska delovna mesta. 5. Izvršni odbor Sindikata KŽI Slovenije in pododbor pekov se bosta z Združenjem delodajalcev Slovenije in Združenjem agroživilstva pri GZS dogovorila o enkratnem višjem prispevku za dodatno pokojninsko zavarovanje za starejše delavce, ki zaradi kratke zavarovalne dobe z mesečnimi prispevki na osebnem pokojninskem računu ne bi zbrali dovolj sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin ali znižanih poklicnih pokojnin. Vodstvo KŽI bo ministra za delo pozvalo, naj v sklep o uvedbi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za pekarsko dejavnost določi možnost enkratnih začetnih vplačil in na tej podlagi prizna zavarovancem tudi ustrezno dodano zavarovalno dobo. 6. Postopek za določitev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za pekarstvo je treba končati do konca leta 2002, zavarovanje pa naj bi veljalo od 1. 1. 2002. 7. Izvršni odbor Sindikata KŽI Slovenije in pododbor pekov bosta pripravila načrt delovanja za primer, da delodajalci ne bi sprejeli pobude za določitev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za delovna mesta v pekarstvu, kjer je pretežno nočno delo. Pri tem pridejo v poštev vse oblike sindikalnega pritiska, vključno s stavko. Posveta se je udeležilo veliko predstavnikov pekov. Klavsi št. 42 / 29. november 2001 SEDEM DNI V SINDIKfflH Dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje Ženskam enako dodatno pokojnino kot moškim Na redni tiskovni konferenci vodstva ZSSS ta ponedeljek sta Dušan Semolič in Metka Roksandič opozorila na diskriminatorski položaj žensk pri dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju zaradi aktuarskega izračuna, temelječega na pričakovani življenjski dobi moških in žensk, ki pa je drugačna od dobe prejemanja pokojnine. Po besedah Metke Roksandič' bodo ženske po novem pokojninskem zakonu prejemale manjšo dodatno pokojnino kot moški. Razlog za to tiči v novem zakonu, ki ga uporabljamo od začetka lanskega leta. Zakaj prihaja do tega, pojasnjujeta dva člena pokojninskega zakona: 294. člen (2) Pogoji za pridobitev pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja ne smejo biti določeni različno glede na spol zavarovanca. 352. člen (2) Upravljavec mora v imenu in za račun zavarovanca skleniti življenjsko zavarovanje, po katerem zavarovanec pridobi pravico do doživ-Ijenjske mesečne pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bila v enkratnem znesku vplačana čista premija v višini odkupne vrednosti iz prejšnjega odstavka. Metka Roksandič pravi, da pokojninske načrte izvajajo pokojninske družbe ali vzajemni pokojninski skladi. V svojih javnih ponudbah napovedujejo, da bo dodatna pokojnina za ženske drugačna kot za moške. Razlika je razvidna iz splošnih pogojev za prostovoljno dodatno starostno pokojninsko zavarovanje po pokojninskem načrtu in iz tabele izračuna pokojnine po pokojninskem načrtu, kjer je izračun prikazan posebej za moške in za ženske. Po teh izračunih bo ob enaki višini premije (enak privarčevan znesek), enaki dobi varčevanja in enaki starosti ob upokojitvi dodatna pokojnina žensk za 17,5 do 18 odstotkov nižja kot pokojnina moških. Predvidena manjša dodatna pokojnina za ženske izvira iz aktuarskega izračuna, to je daljše pričakovane življenjske dobe žensk. In ker ženske v povprečju živijo dlje kot moški, bodo tudi dalj časa uživale pokojnino. Podatek o pričakovani življenjski dobi žensk je znan iz statističnih podatkov kot “pričakovano trajanje življenja ob rojstvu”. Za moške, rojene od 1948 do 1952, je pričakovana življenjska doba znašala 59 let, za rojene od 1953 do 1954 pa 63 let. Moški, rojeni v letih 1998-1999, lahko pričakujejo 71 let življenja, ženske pa 78,75 leta. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vodi tudi uradne podatke s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vodi tudi podatke o povprečni starosti upokojencev in povprečni dobi uživanja pokojnine po vrstah pokojnin in po spolu. Roksandičeva je uporabila le podatke za starostne upokojence, torej tiste, ki so pokojnino pridobili ob do- polnitvi zakonsko določene starosti in pokojninske dobe. Podatki na grafu kažejo, koliko so v povp' . stare ženske in koliko moški, ko so prenehali a vati pravico do staro*1. irečj” Povprečna starost starostnIh upokojenk in upokojencev ob upokojitv i (•to upokojitve V leW 1991 je znašala vprečna starost i ne pokojnine. ’t Jen* 67 let in 3 rnesece’ moških pa 71 lct mesecev. Leta 2001 moški dosegi' vprečno starost 71 in 11 mesecev, žet1* pa 72 let in 6 meS' ;ecev' Na podlagi ' --dl kov ZPIZ Roksan' čeva sklepa, da žen* ' ki imajo svojo star0. no pokojnino, so san1 delale in so vplačevani prispeV Iz grafa je razvidno, da seje povprečna starost ob upokojitvi starostnih upokojencev stalno zviševala, tako kot se je zviševala zakonsko določena potrebna starost za upokojitev. Pri tem seje zviševala dejanska starost tako žensk kot moških. Leta 1991 je bila povprečna starost moških ob upokojitvi 56 let in 5 mesecev, žensk pa 52 let in 3 mesece. Razlika je znašala 4 leta in 1 mesec. Leta 2000 je bila povprečna starost moških ob upokojitvi 59 let in 2 meseca, žensk pa 55 let in 5 mesecev. Razlika doživijo nižjo sta> kot moški. Splošno uveljavljeno mnenje o tem, da ^ ske uživajo pokojnino dlje od moških, starostne torej ne drži. Ta ugotovitev kaž0. je aktuarski izračun za dodatno pokojnino iz P1 tovoljnega dodatnega zavarovanja neposreč011 krivičen do žensk. Od pokojninske reforme smo pričakovali P°. ten pokojninski sistem, ki bo pokojnino izfa* ličnih virov (stebrov) zagotavljal vsem pod e,l‘ seje zmanjšala na 3 leta in 9 mesecev. kimi pogoji. Obvezno pokojninsko zavarovj jih111 „e podatke o povprečni dobi prejemanja starostne pokojnine prištejemo k povprečni starosti žensk in moških ob upokojitvi, dobimo povprečno starost žensk in moških v času, ko jim je zavod prenehal izplačevati starostno pokojnino, praviloma ob njihovi smrti. zagotavlja vsem ob enakih doseženih pogoj . enakih vplačanih prispevkih tudi enako visl pokojnine. Ženske bi lahko imele utemeljen0 r misleke o vključitvi v kolektivno zavarovanj' \eie' lodajalca, saj bi ob enaki višini premije lat*0 pričakovale nižjo dodatno pokojnino kot nj iih°- Starost ob prenehanju prejemanja starostne pokojnine vi moški kolegi. Z vidika socialne izključen0^ ti ne smemo in ne remo zanemarita ■. med prejemniki n nižjih pokojnin preV dujejo ženske, da ske zaslužijo manj moški, kar pome ni' 73111 m 7216 m prihodnosti tudi mf ^ še pokojnine. ' ^ možnost vključit^ ^ individualno Pr01„|, 0 - moški -ženske I g i i § i g § i leto ros“r koj' voljno dodatno p°N a ^ ninsko zavarovanj^1 |( za ženske omejena ., ^ radi nižjih prejem |L iz dela. Tako jim ^ ostane le kolek11 ^ ^ dodatno pokojni*1 ^ p, zavarovanje, ki S11 Hitre spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju Prvo krčenje pravic Že novembra bo državni zbor po hitrem postopku obravnaval predlog akona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem Lh«stV-U-'n zdravst'/enem zavarovanju. Tako mu predlagajo poslanec k |.Cir'l Pucko» državnozborski matični odbor in vlada. Gre za od Galicije vladajočih strank prvo napovedano klestenje pravic iz let ^2ne9a 2dravstvene9a zavarovanja, ki naj bi pomagalo pokriti tosnji i3.milijardni primanjkljaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje d °Veniie- Minister za zdravje Dušan Keber pa je hkrati napovedal, Zal daje potrebno v obveznem zdravstve-no ‘'varovanju za vsako ceno ohraniti solidar-ter 1/ned dobro in manj dobro plačanimi delavci gj . ed zdravimi in bolnimi. V nasprotju z dru-ja j > niln|stri za zdravstvo iz zadnjega desetlet-Var rtler|d celo, da bi obvezno zdravstveno za-p(ln^anJe moralo kriti 100 odstotkov cene naj-p^bnejših zdravstvenih storitev in da je torej tre(1nko gozdov imamo, parad n; £ no8a slovenskega gospodarstva tžava do nje ne bi imela takt toa e^ovskcga odnosa. Zdaj names bi |t0hl0V 'zva^amo surove hlode, k »Ipt i ° 'z nu^T gozdov kar sam vi1* v tovarne- hit vinlesu smo zainteresirani z; t0 reJs‘ razvoj lesne industrije. Z; di !jU nioraj° delavci prejemati tu .trojne plače, saj sicer v pod v r 'a ne more biti ustvarjalnega it mu?rV| tarifni razred izenačil je s' |/'ak°n sprejme čim hitreje, saj Že delovnopravna zakonodaja 2e*° zastarela in neživljenjska. 'n Cvilak, Henkel Slove- Lojze Raško, območni odbor Sinlesa na Koroškem nimalno plačo. Osnovna plača delavca mora biti takšna, da bo zanj stimulativna. Da bi zares natanko vedeli, kakšne so plače v panogi, bi bilo nujno iz statističnih podatkov izločiti plače po individualnih pogodbah, ki zdaj dvigujejo povprečje. Sicer pa mislim, da bi morali socialni partnerji prisluhniti predlogom sindikatov, ki so pripravili dobro osnovo za nov plačni sistem. Na pogajanjih o novem plačnem sistemu bi sindikati morali nastopiti enotno.« Vendar s sprejetjem novega zakona o delovnih razmerjih nova delovnopravna zakonodaja še ne bo kompletirana. V državnem zboru že tri leta teče postopek za sprejem zakona o udeležbi delavcev pri delitvi dobička. Razprave o tem zakonu bi bilo potrebno pospešiti, saj gre za zakon, ki je zelo pomemben tudi za delavce. Na splošno pa lahko rečem, da so bila pogajanja med socialnimi partnerji o novem zakonu o delovnih razmerjih uspešna. Kompromis med delodajalci in sindikati bo zagotovo prispeval tudi k bolj doslednemu uresničevanju zakona, saj zakon ni bil vsiljen nobeni strani. Dosežen kompromis tudi dokazuje, daje socialni dialog v Sloveniji morda bolj razvit, kot je videti na prvi pogled. Težka in dolgotrajna pogajanja so na koncu vendarle rodila razumen kompromis. Sindikalna lista November 2001 Prvi del Gospodarske dejavnosti Javni sektor (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.156,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.077,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.447,00 2. Kilometrina (od 15.5.2001 dalje) 58,44 58,44 (od 12.6.2001 dalje) 55,41 55,41 (od 27.6.2001 dalje) 53,67 53,67 (od 1.7.2001 dalje) 51,72 51,72 (od 10.7.2001 dalje) 51,66 51,66 (od 18.9.2001 dalje) 53,97 53,97 (od 2. 10.2001 dalje) 51,15 51,15 (od 16. 10.2001 dalje) 51,03 51,03 (od 30. 10.2001 dalje) 50,58 50,58 (od 13. 11.2001 dalje) 49,83 49,83 3. Ločeno življenje' 84.778,00 60.671,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2001) - po SKPGD (na delovni dan) 645,00 645,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) 51.005,00 - za 10 let 63.181,00 - za 20 let 94.772,00 76.507,00 - za 30 let 126.362,00 102.009,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 419.992,00 635.835,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' 102.009,00 - po SKPD - ob smrti delavca 125.998,00 - ob smrti v ožji družini 62.999,00 — 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2001) 92.186,00 92.186,00 5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2001) 46.319,00 46.319,00 6. Regres za letni dopust 117.298,00 - najmanj 117.298,00 - ali največ 151.459,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). . 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade m solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS T K. ;aenotnosi 10 n ,i št. 42 / 29. november 2001 skei Rekli so samo: Jutri ti ni treba več priti Odpuščeni delavci Mehanike Trbovlje protestirali proti ravnanju podjetja z njimi »Rada bi povedala, kako mi je po 25 letih dela prenehalo delovno razmerje v Mehaniki, ko sem bila pripravljena delati kadar koli in dokler je bilo treba,« je povedala Joža Škrinjar, ena nedavno odpuščenih 64 delavcev Mehanike Trbovlje. Kakšnih 30 do 40 jih je ta ponedeljek pred svojo bivšo tovarno protestiralo proti ravnanju vodstva tovarne. »Dvajsetega septembra letos sem podpisala sklep o prenehanju delovnega razmerja. Pri tem so mi v podjetju povedali, da mi že naslednji dan ni treba več priti. Ob tem nisem slišala niti besedice obžalovanja, da se je to moralo zgoditi, in niti besede zahvale za vsa leta garanja v Mehaniki. Slišala sem samo: ‘Jutri ti ni treba več priti.’ Pri tem mi je propadel tudi ves letošnji dopust.« Drugi protestniki, ki so naju obkrožili, so s prikimavanjem potrjevali, da se jim je godilo enako. Da so bili samo potrošni material in stroškovna postavka v kalkulacijah uprave oziroma lastnikov Mehanike. Po svojem prepričanju so povsem neutemeljeno izgubili delo, saj bi Mehanika lahko ob dobrem vodenju, zaradi dobrih izdelkov in trga, zaposlila vsaj 100 novih delavcev. Ob slabem vodstvu in domnevno sumljivih načrtih pa je podjetje morala v prisilno poravnavo in odpuščati delavce. Povrh jim uprava ne priznava odpravnine, ki jo bodo morali iztožiti na sodišču. »Vseh 64 odpuščenih delavcev je vložilo tožbe zaradi neizplačanih odpravnin, nekateri pa tudi zaradi izgube zaposlitve,« nam je povedal Štefan Štravs. »Prihodnji ponedeljek pa bomo odpuščeni delavci vložili na sodišču še zahtevek za izvršbo, ker se podjetje ni držalo do- Joža Škrinjar: Po podpisu dokumenta o prenehanju delovnega razmerja sem slišala samo, da mi že naslednjega dne ni več treba priti na delo. govorjenega roka za poplačilo razlike med izplačanimi in dejanskimi plačami v času trajanja prisilne poravnave. Dolžno nam je razliko še za štiri mesece.« Drugi protestniki so povedali, daje podjetje zamudilo tudi pri izstavitvi potrebnih dokumentov na zavod za zaposlovanje, tako da ta odpuščenim delavcem ni izplačal nadomestil že novembra in so mnogi med njimi ostali brez vsakršnega dohodka. »Kako naj poravnam obrok posojila v banki,« seje vprašala ena od odpuščenih delavk, ki ni hotela biti imenovana. »Preostane mi le, da banko prosim za krajši odlog plačila dolga. Če mi ne bodo ustregli, ne vem, kam naj se obrnem.« Nekdo je dodal, da bo odložil tudi plačilo položnic. In drug, da so zaradi mečkanja podjetja zamudili tudi z oddajo zahtevkov na jamstveni sklad, ki bi jim vsaj deloma poplačal njihove terjatve. Ko so se protestniki zbrali na travniku pred tovarno, je bila Mehanika kot zapuščena. V prejšnji številki našega glasila smo pisali o prisilni poravnavi in sanaciji Mehanike. Z zmernim optimizmom, kije preveval odgovore naših sogovornikov, direktorja Janeza Perdiha, predsednika SKEI Rajka Kostanjeviča in sekretarja območne organizacije ZSSS Ljuba Cva-ra, se protestniki niso strinjali. Tudi s tem, da se takrat nismo pogovorili tudi z njimi, niso bili zadovoljni. Na protestnem shodu so razložili svoje dvome o poštenosti namenov vodstva Mehanike, saj po njihovem vse kaže na postopek, po katerem naj bi si vodstvo poceni pridobilo lastništvo nad podjetjem. Temu naj bi bila namenjena tudi letošnja prisilna poravnava. Uprava naj bi namenoma in poudarjeno prikazovala slabše stanje v podjetju, kot je dejansko bilo, in tako vplivala na ceno delnic in s tem spodbudila notranje lastnike k njihovi prodaji po nizkih cenah. To seje tudi zgodilo. Odpuščeni delavci očitajo upravi zapravljivost v času, ko je prikazovala slabo stanje podjetja in uvedla prisilno poravnavo. Omenjali so najem avtomobilov, sponzorstva, dajanje posojil, visoke stroške za zunanje svetovalce in za reprezentanco, kar naj bi podjetje letos stalo okoli 50 milijonov tolarjev. »Hkrati, ko je uprava zatrjevala, da ne more delavcem in odpuščenim delavcem poravnati zaostalih finančnih obveznosti, je šla pošteno proslavit uspeh prisilne poravnave,« je dejal eden od udeležencev protestnega shoda. Glavna zamera protestnikov pa gre temu, da uprava ni poravnala finančnih obveznosti do odpuščenih 64 presežnih delavcev. Če bi izplačala, kar jim je dolžna, protestnega shoda ne bi bilo, so poudarjali. Presežnim delavcem pripada okoli 50 milijonov tolarjev odpravnin (za 64 že odpuščenih presežnih delavcev, za vseh 94 presežnih delavcev pa 78,5 milijona tolarjev), kakih 20 milijonov tolarjev za regres za vse delavce, za premalo izplačane >li l6’5 plače med prisilno poravnavo pa še okoli milijona tolarjev. < Protestniki so navajali stroške, ki jih je P1 jetje v minulih letih imelo s plačevanjemst^ ritev, ki naj bi po prihodu Janeza PcrdiN' položaj predsednika uprave Mehanike s kok0' vito naraščali; letos jih je bilo samo v p1 rvei11 v • liU' četrtletju za 40 milijonov. Med stroški so n dem najbolj padli v oči stroški za reklame- ^ nanje svetovalce, reprezentanco, najem aV mobilov, sponzorstva in dajanje posojil-Odpuščene delavce tudi zanima, ali so la • niki podjetja Elgro, kije skoraj 75-odsto^ lastnik Mehanike, morda tudi ljudje iz up1"0*. Mehanike, direktor Janez Ferdih, vodja sp1 j. nega sektorja Mira Škrlj in Ernest Rezar-rektor Elgroja, ki je bil do oktobra laI1l.«e-rektor komercialno-računskega sektorja ^ hanike (zdaj pa je menda tudi finančni ir> , iik*' mercialni svetovalec uprave Mehan ia^T Vprašali so se, ali je med lastniki Elgroj4- ^ mara tudi Mitja Penko. Taje, kot trdij0 0 ki011' puščeni, poslovni partner Mehanike, - v, je podjetje priznavalo 25- do 30-odstotm ^ kont, je tudi tretji največji upnik podjet) ( drugi naj večji dobavitelj. Hkrati je predse j, novega nadzornega sveta Mehanike, m. j, . je tudi v upniškem odboru postopka pr' -ne poravnave. Letos pa je Mehaniki turi' ditodajalec. {ei »In ali ni čudno,« je grmel megaf«11 P^|, S dvoriščem Mehanike, »da seje na računm graja podpisoval Ernest Rezar, čeprav J6 a enotnost št. 42 / 29. november 2001 1 še zaposlen v Mehaniki? V treh mesecih, ko je postal direktor Elgroja, je to podjetje preraslo v četrtega dobavitelja Mehanike.« Ali ne dajejo vsa ta vprašanja slutiti, daje uprava s sodelavci vodila politiko zmanjševanja vrednosti firme in prikazovala lažno izgubo, je bilo naslednje vprašanje. Protestniki tudi dvomijo o uspešnosti sanacije Mehanike, saj sodeč po tem, da uprava ni odpustila vseh presežnih delavcev, načrtovanega finančnega učinka finančne reorganizacije podjetja ne bo. »Moram pa poudariti, da ničesar ne trdimo, ampak samo postavljamo vprašanja,« je na koncu enournega protestnega shoda dejala Sonja Koncilja iz odbora za usklajevanje aktivnosti odpuščenih Mehanikinih delavcev. »Odgovorov kajpak tudi ne pričakujemo od uprave, zato gremo presežni delavci v njihovem iskanju naprej. Davčno upravo pozivamo, naj opravi ponovni inšpekcijski pregled celotnega poslovanja Mehanike v zadnjih štirih letih.« S. R. SireS Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije indiKi0-i^ne *'ruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektro 3 rrč ,'J? (Ur. 1. RS, št. 37/96), Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99), Aneks št. r- '• KS št. 73/00) ZA NOVEMBER 2001 §ssrkupina Enostavna dela Ul q ^ 7ahtevna dela IV 7dnje zahtevna dela V d .tevna dela y ■ oolj zahtevna dela Vil \r'0 zahtevna dela Vlu ’ls°ko zahtevna dela IX , aJb°lj zaht. dela nZj unino pomembna ijhgjj zahtevna dela Relativno razmerje Esk?!f !-!a (Ur. 1. RS št. 2/2001) L---f^J^jUr, L RS št. 64/2001) ^akonr.-: • 1,00 1,12 1.25 1,45 1,60 1,90 2.25 2,60 3,10 Izhodiščr bruto plat 68.715 76.961 85.894 99.637 109.944 130.559 154.609 178.659 213.017 4,50 % (januar 20 4,40 % (avgust 2C Pust°vln?inimalni P'ae'i. o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni do-dogovn dobju 1999-2001 (Ur. 1. RS, št. 39/99 z dne 25. 5. 1999), Aneks k 2 ^ ru o politiki plač (Ur. 1. RS št. 33/2001) - najman'*3 *Ctn' dopust za leto 2001 j ^ajVee (70 % povp. plače v RS) - repVra^da stroškov v zvezi z delom - dneSZa Prehrano NOVEMBER 2001 nice - cela 117.298 SIT 149.865 SIT - j.j. 4 ometrina (od 13. 11. 2001) .Iubmkateri drugi prejemniki A:PoKpnn!grade: polovična znižana 21.353 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.218 SIT 49,83 SIT jalcuAP ° Za skuPIK) delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem deloda- — OIVUJJUU UCIUV1IU UUU1 " 2a'l0le^S Št' 2 (Ur' '' RS 5°/99) ^ Za 20 let 0da 30 Ut S.,]M,.;'ynina ob upokojitvi: v snir.ri?°.Stne Ptmioči: ^ Trt delavca ^ °stalo - S5a bolezen 1 °mestilo za ločeno življenje jUrugo Timalna plača od 1. 8. 2001 (Ur. 1. RS, št. 64/2001) 68.715 SIT 103.073 SIT 137.430 SIT 504.684 SIT ali* 336.456 SIT ali* 168.228 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 67.291 SIT ali* 92.186 SIT zajamčena plača od 1.8. 2001 (Ur. 1. RS, št. 62/2001) 46.319 SIT povprečna mesečna bruto plača za SEPTEMBER 2001 na zaposlenega v RS 214.093 SIT povprečna mesečna bruto plača za JULIJ-SEPTEMBER 2001 na zaposlenega v RS 213.527 SIT začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (povečanje za 4,4 % na julij 2001) -bruto 168.228 SIT - neto 107.422 SIT povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih SEPTEMBER 2001 DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 173.816 SIT DK/29 Proizvodnja strojev in naprav 175.635 SIT DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 181.059 SIT DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 187.253 SIT Pojasnila 1. Izhodiščne plače: Aneks št. 2 k KPD (Ur. 1. RS št. 50/99 z dne 28. 6. 1999), Količniki povišanja plač (Ur. 1. RS št. 2/2001,64/2001), Aneks št. 3 k KPD (Ur. I. RS št. 73/2000) Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. 1. RS, št. 37/96), Aneks št. 2, Aneks št. 3, Zakon 2. Regres za letni dopust: Vir: Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. list RS .št. 39/99), Aneks (Ur. 1. RS št. 51/2000), Aneks k dogovoru o politiki plač (Ur. I. RS št. 33/2001) 3. Povračila stroškov v zvezi z delom: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE: določene z uredbo - KILOMETRINA: * 30 % cene neosvinčenega motornega bencina (95 okt.) Vrsta goriva kot osnova za izračun kilometrine je bila spremenjena (Ur. 1. RS št. 48/2001). Velja od 1.7. 2001 dalje. Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (UR. 1. RS, št. 72/93, 43/94, 62/ 94, 7/95, 5/98. 48/2001), KPD 4. Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št.2 (Ur. I. RS št 50/99) - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI:* osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca - SOLIDARNOSTNE POMOČI:* najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE:* najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD, SKP OPOMBA: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2., 3. oz. 4. alinejo. Oskar Komac, sekretar za ekonomsko-finančne zadeve Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije o preprečevanju dela na črno Inšpektorji bodo uspešni le, če bo sodelovala tudi policija Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije je prejšnji četrtek organiziral posvet o preprečevanju dela na črno. Na njem sta državni sekretar na ministrstvu za delo Brane Omerzu in Ervin Tomšič iz prometnega inšpektorata odgovarjala tudi na številna vprašanja sindikalistov, ki so opozorili, da jim delo na črno odžira precejšen del kruha. Sindikat bo z državnim sekretarjem in prometnim inšpektoratom sodeloval še naprej, saj pogovori in izredne akcije še ne izboljšujejo razmer. bilo po uradnih ocenah 450 taksijev, od tega naj bi jih 200 vozilo na črno. Ervin Tomšič s prometnega inšpektorata je dodal, da je bilo po zakonu o prevozih v cestnem prometu za vsako vozilo treba prijaviti tudi enega voznika. Ker je ustavno sodišče to obvezo lastnikov vozil odpravilo, bo to vprašanje moral urediti poseben pravilnik. Po novem Pa mora imeti vsak voznik v avtu pogodbo o zaposlitvi. Seveda pa tega, ali se pogodbe o zaposlitvi tudi izvajajo, ne nadzira nihče. Po besedah Braneta Omerzuja siva ekonomija pri nas po neuradnih ocenah iz leta 1997 ustvarja od 17 do 25 odstotkov bruto domačega proizvoda. Največ sive ekonomije je v nerazvitih državah, njen delež pa narašča tudi v razvitih državah. Korenine črne ekonomije izvirajo iz prevelike brezposelnosti, velikega števila mladih upokojencev, obremenitev podjetij z davki in prispevki, dolgotrajnih postopkov za izdajo dovoljenj, nepoznavanja zakonodaje in tudi nizkega standarda prebivalstva. Ker tisti, ki delajo na črno in še zaposlujejo druge delavce, poslujejo z bistveno manjšimi stroški, nelojalno konkurirajo podjetjem, ki spoštujejo zakonodajo in plačujejo prispevke in davke. Dodatni problemi izvirajo iz tega, da posamezniki po opravljenem osemurnem rednem delu delajo še na črno. Zaradi tega so pri delu manj učinkoviti in tudi bolj podvrženi poškodbam. Pri delavcih, ki delajo na črno, se zanimanje za redno zaposlitev zmanjšuje, saj jim denar na roko omogoča kar visok standard. Problemi pa nastajajo takoj, ko zbolijo ali v banki zaprosijo za kredit. Siva ekonomija, v kateri delo na črno zavzema kar velik delež, ima lahko tudi pozitivne posledice. Takšno delo je lahko za človeka začasna rešitev, saj blaži posledice brezposelnosti. Ker vedo, daje ni mogoče povsem izkoreniniti in da je tudi koristna, so v nekaterih državah za sivo ekonomijo določili tudi kriterije dopustnosti. Nenazadnje so se iz sive ekonomije razvile tudi nekatere ugledne blagovne znamke, med njimi Beneton in Reebock. Pri delu Sindikalisti so povedali, kako jim zasebniki nelojalno konkurirajo. na čmo je dobro tudi to, da udeležencem omogoča vzdrževati delovno kondicijo, kar je pogoj za novo redno zaposlitev. Iz sive ekonomije smo v Sloveniji izvzeli medsebojno sosedsko pomoč, opravljanje dela za osebne potrebe, dela za preprečitev ali odpravljanje posledic naravnih nesreč, opravljanje humanitarnih, karitativnih, prostovoljnih in dobrodelnih del ter osebno dopolnilno delo. Podrobnosti o takšnem delu bo uredil pravilnik, ki ga bo minister za delo izdal v soglasju z ministrom za finance. Pri sosedski pomoči velja, da mati ne more sinu, ki je podjetnik, pomagati v njegovem bifeju. Za odkrivanje in preprečevanje dela na čmo sta pristojni tržna in delovna inšpekcija. V prometnih dejavnostih lahko posreduje tudi prometni inšpektorat. Proti udeležencem v sivi ekonomiji in delu na črno so inšpektorji izrekli veliko ukrepov. Ker se veliko zadev pri sodnikih za prekrške izgubi, so vladi predlagali, naj bodo za prekrške izrečene kazni po zakonu o upravnem postopku. Omerzu meni, daje 450.000 tolarjev - naj višja možna kazen za podjetnike - za katere na črno dela denimo 50 delavcev, prenizka. Andrej Košak iz avtošole Jagur je povedal, daje sekcija avtošol pri GZS za uro učenja priporočila ceno 3700 tolarjev. Kljub temu se v časopisih pojavljajo oglasi, ki ponujajo uro po 3000 ali celo 2600. S tem se po Košakovih besedah ne da preživeti. Preživeti pa je mogoče, če nihče ne nadzira, ali je inštruktor v delovnem razmerju. Po njegovih besedah v avtošolah uči veliko upokojencev, tudi zelo starih. Nadzor nad tem je po Omerzujevih besedah težak, saj inšpektorji ne morejo vsega “pokriti”. Problemi nastajajo že pri podeljevanju licenc, za kar je pristojna zbornica. Na anonimni telefonski odzivnik lahko vsakdo prijavi tistega, za katerega misli, da dela na črno. Veliko prijav je tudi uporabnih. Tudi sindikati imajo pravico opozarjati inšpektorje. Košak je k temu dodal, da je na Roški v Ljubljani, kjer je republiški izpitni center, mogoče videti vse, le tja je treba priti. V Ljubljani naj bi Tomo Knez je med vožnjo v Ljubljano videl 30 tobusov, ki so na črno peljali v Lenti. Podjetniki voznikom v tovornem prometu ij1 tudi v taksi službah plačujejo le toliko, kot je nuj; no, vse drugo jim dajejo na roko. Voznike tudi silijo, naj delajo dlje od polnega delovnega ca' sa, zaradi česar se varnost v prometu zmanjša' je. Dogaja se tudi, da vozniki v svojem podje1' ju vzamejo bolniško in potem cel teden na črno vozijo za drugega delodajalca. Zdravko Bobnarič z ljubljanske avtobusne postaje je menil, da se poslovni rezultati v pr0' metnih podjetjih zaradi dela na črno poslabšujejo. Našim prevoznikom konkurirajo tudi prevozniki iz bivše skupne države, za katere delajo naši šoferji. Čeprav jim potniki plačujejo ^ različnih valutah, pri nas ne plačujejo noben' davkov. Pri Maistrovem spomeniku v Ljubljani je njihovo neuradno parkirišče. Jože Mesareč iz Certusa je opozoril na p00 jetnika iz turistične dejavnosti, ki naj bi imel 4 vozil in le dva zaposlena. Pri njem delajo šte vilni upokojeni šoferji, ki po potrebi vozijo tu starin di po 24 ur na dan. Poleg tega vozijo na vozilih, ki sojih poceni kupili pri svojih ali drug' podjetjih, ne vzdržujejo parkirnih prostorov i vozijo tudi na kurilno olje. Dogaja se, daje o Račun, ki ni račun Inšpektorji po Omerzujevih besedah večkrat ugotovijo, da izdan račun ne pomeni, a je plačilo tudi res registrirano v blagajni. Zaradi tega v utemeljenih primerih čez teden a dva preverjajo, ali je račun res v evidener_ n 11 Uspešen seminar Seminarja se je udeležilo 40 sindikalnih zaupnikov. Marjan Urbanč je med drugim povedal, da članstvo pozna sindikat po tistem, kar prodre v javnost. Če vodstvo ljudi obvešča le o dedku Mrazu, ga poznajo le po njem. m k k°nec prejšnjega ted-‘ V Medijskih toplicah organizi-vo]dnevn> seminar za sindikalne s„Pm,ke' Udeleženci so najprej pri-t n'1 lrem izkušenim sindikalis-. Stanetu Zupančiču, Justi Ar-“ ln Marjanu Urbanču. Govorili 0 organiziranosti, obveščanju čla- "°V’ metodah dela, pripravi na povili n-U " • Lučka Bohm je predsta-v n', Pr0?ram’ pw ^aterem naj bi se nei dogovorili o prostovolj- roTan?31"6111 pok°jninskem zava- v,i).ru8i dan Je Bogdan Kavčič go-e "J,0,P?gajalskih tehnikah, Gre-6 Mtkhč pa je udeležence poučil, koriirfV° je seminar iz- 10 tU£ii za izboljšanje pove- zav z vodstvi sindikatov v podjetjih in zavodih. Kot nam je povedal sekretar SKVNS Miloš Mikolič, so prav za vsakega udeleženca pripravili kratko zabeležko, v kateri so podatki o tem, kako spoštujejo in uresničujejo dogovore v sindikatu. Prepričanje, da bodo konkretni odgovori udeležencev sindikatu olajšali izvajanje skupnih nalog. tun; ,e _razHčna dela. Po Semoličevih besedah ki zgir,i°ff ei dobrodošle v sindikalni hiši. Srečo je vst lovič n u-diPredsednik “hišnega”sindikata Željko En ^O9o 'vn l . bolJe skrbele za svoje zdravje, jim je podat Hrti žei;J?° °' Mirno življenje in dolgo uživanje pokojni *eiimo tudi v našem uredništvu. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) je prejšnji teden obiskal Jan Willem Goudrian (prvi z leve), sekretar Evropske zveze sindikatov javnega sektorja (EPSU). Člani vodstva so ga najprej seznanili s položajem delavcev v energetskem gospodarstvu, ki se pripravlja na vstop v Evropsko unijo. Kasneje je, kot nam je povedal Valter Vodopivec, podpredsednik SDE, obiskal še državnega sekretarja Roberta Goloba. Ta je za sindikalno politiko pokazal kar precej razumevanja. 'O ()()()VU)b,US v urejenem podjetju na prodaj po kaP taW mark’ °b tem ko stane nov 320.000. Na-fujeio 8auaVt°busa ,orcj Podjetnikom, ki ne pla-c0 y ,Vseh dajatev, omogoča hudo konkuren-„,aD:rL,'8lh primerih so delavci odpisana vo-bi bil,, f 1.narnest0 odpravnine. Takšne avtobuse ^lastimr da-iati v razrez in država bi to mo-Sveta mu lrati'so menili nekateri udeleženci po- gal,^1'! ^v,aS‘;|.i iz Integrala Jesenice je predla-je mgV insPektorji na Jesenicah opravijo akci-Postai^i-.'n 7 iuro zjutraj. Takrat so avtobusna drugj voz i" P!) nU ljud'’ki eakajo na kombije in 'la, ki so registriranemu javnemu pre- vozniku prevzela 80 odstotkov potnikov. Emil Prohan iz Avriga Nova Gorica je dodal, da zasebniki zaposlujejo kot šoferje tudi upokojene policiste. Uporabljajo tudi neustrezna vozila, vendar imajo tako dobre zveze, da vedno vedo, kdaj bo akcija in seji izognejo. Tomo Knez iz Avtobusnega prometa Murska Sobota je prepričan, da morajo za izboljšanje razmer v prometu skupaj delovati vse inšpekcije in tudi policija. Čeprav že osem let vozi na tuje, na naši meji še nikoli ni bil vprašan za seznam potnikov ali tahograf. Kot je zvedel ob svojem obisku v Švici, je tahograf tam osnova za plačilo davka. Po Knezovih besedah je pri nas in- špektorjev premalo in so tudi slabo plačani. Povrh jim tudi grozijo in so zato prestrašeni. Tudi za podjetnike bi morali uvesti kartončke, na katerih bi bili podatki sproti ažurirani, so menili udeleženci posveta. Sindikat prometa in zvez bo zaradi sive ekonomije in dela na črno v cestnem prometu še naprej sodeloval s pristojnimi državnimi organi. Le zmanjšanje obsega te ekonomije bo korektno registriranim podjetjem omogočilo preživetje. Če se razmere ne bodo izboljšale, bo moje podjetje preživelo največ dve leti, potem bo moralo začeti odpuščati delavce, je poudaril Tomo Knez. Franček Kavčič Razširjena seja območnega odbora sindikata KZI v Pomurju Kolektivno pogodbo spoštujejo, na nagrade sindikalnim zaupnikom pa pozabljajo! Na nedavni razširjeni seji območnega odbora Sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KZI) v Pomurju so govorili zlasti o uresničevanju nove panožne kolektivne pogodbe in se seznanili z usklajenim predlogom novega zakona o delovnih razmerjih. Predsedniki podružnic sindikata KŽI v Pomurju so poročali tudi o položaju delavcev in o spoštovanju delavskih pravic v družbah in zadrugah. Stane Konrad iz delniške družbe Radenska z okoli 450 zaposlenimi je povedal, da s spoštovanjem nove kolektivne pogodbe nimajo težav. Vodstvo družbe je spoštovalo že staro kolektivno pogodbo. Po Konradovih besedah je v dobrih in uspešnih podjetjih spoštovanje kolektivne pogodbe samoumevno. Delavce kičeva, je stečaj podjetja vplival tudi na delovanje sindikata v podjetju, ki je po stečaju bolj pasiven. Tudi Franko Lipičar iz Radenske je dejal, da v podjetju nimajo problemov s spoštovanjem kolektivne pogodbe. Dobra podjetja ne kršijo delavskih pravic in skrbijo, da so delavci zadovoljni. Po Lipičarjevih besedah pa prihaja do problemov, ker pravice, ki jih izborijo sindikati, uživajo vsi delavci v podjetju oziroma državi. Zato se nekateri člani že sprašujejo, zakaj so sploh člani nim delom dosegli in kakšne pravice so izborili delavcem. Dobro pa po besedah F ranča Sobočana dela tudi podružnica sindikata KŽI v Kmetijskem gospodarstvu Lendava. Sindikat si vsa odprta vprašanja prizadeva rešiti s pogovori in pogajanji z vodstvom podjetja. Odnosi med sin- Večina sindikalnih zaupnikov v podjetjih ne prejema skrod1’ nih nagrad, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi. Pavel Vrhovnik (prvi z leve), Jože Sapač (v sredini) in Srečko Čater so predstavili novo panožno kolektivno pogodbo. Radenske pa moti, da še vedno ni sprejet zakon o participaciji delavcev pri dobičku gospodarskih družb. Po Konradovih besedah bi se morali sindikati bolj odločno zavzeti, da bi postopek za sprejem omenjenega zakona v državnem zboru stekel hitreje. Za delavce pa je zelo aktualno tudi vprašanje dodatnega pokojninskega zavarovanja. V Radenski so se o tem že dogovorili, kar samo priča, daje socialni dialog v podjetju dobro razvit. Slava Zakič iz Agromerkurjaje povedala, daje šlo podjetje sredi julija v stečaj. Zdaj proizvodnjo vodi stečajni upravitelj, kije večje število delavcev obdržal do dokončanja proizvodnje. Od 170 delavcev, ki so delali v Ag-romerkurju, jih zdaj pri stečajnem upravitelju dela 105. Tisti, ki lahko delajo, so tega seveda veseli. Vsi prejemajo plače po kolektivni pogodbi, enako pa velja za druge delavske pravice. Res pa je, da je večina zaposlenih razvrščena v prvi in drugi tarifni razred po panožni kolektivni pogodbi, zato so plače v podjetju v stečaju precej skromne. Nihče v podjetju pa ne prejema nižje plače od minimalne, ki jo določa zakon. Kakor je povedala Za- sindikata in zakaj plačujejo članarino. Seveda člani sindikata KŽI v Radenski ne razmišljajo o tem, da bi izstopili, temveč o tem, kako bi v sindikalno gibanje pritegnili tudi druge delavce. Lipičar vidi možnost za to tudi v prizadevanjih sindikata za dodatno pokojninsko zavarovanje, kar so v Radenski že uredili. Za varno starost bo moral poskrbeti tudi vsak delavec sam. Skrb za varno starost Sindikalni zaupnik iz Mlekoprometa Jože Vaupotič seje strinjal z mnenjem, da morajo delavci sami skrbeti za svojo varno starost, vendar jim pri tem mora pomagati sindikat. Plače v Mlekoprometu so nad kolektivno pogodbo. Člane sindikata najbolj zanima, kakšna je razlika med staro in novo panožno kolektivno pogodbo in kaj so delavci z novo panožno kolektivno pogodbo pridobili. Vaupotič je vodstvu sindikata KŽI predlagal, naj pripravi kratko informacijo o tem, čeprav je nova kolektivna pogodba s komentarjem že izšla v posebni knjižici. Sindikalni zaupniki kratko in jasno informacijo o prednostih nove panožne kolektivne pogodbe potrebujejo zlasti za sindikalne občne zbore, ki bodo v številnih podjetjih še pred novim letom. Zakaj sindikalisti ne bi članstvu jasno in na kratko povedali, kaj so s skup- dikatom in vodstvom podjetja so korektni 'n dobri. Sobočan pričakuje, da bo tako tudi v bodoče in da bodo uspešno rešili tudi vpra' šanje zaščitnih sredstev in še nekatera druga vprašanja. Sicer pa po Sobočanovih besedah vodstvo podjetja spoštuje kolektivno pogodbo-saj prejemajo delavci plače redno in po ko' lektivni pogodbi. Prav tako so dobili regro-s za letni dopust, upajo pa, da bodo dobili tud1 božičnico. Tudi delavci v kmetijski zadrugi Klas Krt' ževci nimajo večjih problemov, saj vodstvo zadruge spoštuje kolektivno pogodbo. Trinajst delavcev ima pogodbe o delu podpisane z dire^ toijem zadruge, zato se v zvezi z uresničeva njem vseh svojih pravic, ki izhajajo iz dela, obra_ čajo nanj. V zvezi s tem pa očitno v zadrug včasih prihaja tudi do nekaterih nejasnosti, s-j) se v vlogo delodajalca poskuša postaviti tu upravni odbor zadruge, v katerem imajo VL^ čino kmetje. Sindikat si po besedah Jasne Mur šič prizadeva, da bi bili odnosi med delodajaK1 in delojemalci skladni z zakonom in da bi zadrugi uspešno potekal socialni dialog. Delavci so zaskrbljeni zaradi negotovih razmer v živinoreji Kakor je povedala sindikalna zaupnica J«: žica Breznik iz Prašičereje Podgrad pn GornJ Radgoni, so delavci zaskrbljeni zaradi ne® tovih razmer v naši živinoreji. Plače imajo P kolektivni pogodbi, vodstvo podjetja pa sp tuje tudi določila kolektivne pogodbe, ki nanašajo na malico, povračilo stroškov p voza na delo in z dela in na druge pravice J aycev. Delavci prašičereje so lani prejeli bo-t' nJ5°’ u.pajo pa tudi, dajo bodo dobili le-^ Trinajste plače pa v podjetju nimajo. udi delavci Mlinopeka imajo po besedah •uclvika Kardoša plače po kolektivnih po-feOdbah, saj jo vodstvo podjetja spoštuje. Po-s '' re8res v izdelkih. Delavci prejema-stvo n rZa ma*'co v v'šini 560 tolarjev, vod-no no Jf1-*3 pa .tudi sicer spoštuje kolektiv-izPlavg? bo. Jubilejnih nagrad pa podjetje ne Dio •, U^.e 23 celotno delovno dobo, temveč sa-4a delovno dobo v podjetju. ^sfcrb/jeni so tudi veterinarji tivneno! ve^ Probiemov s spoštovanjem kolek-saj dPj?8(>dbe lmaj° v Mesni industriji Radgona, Za letndV|CI PreJernajo Plače z zamudami, regres družb iz0pU,St pa so preJeli v bonih-v delniški jeniain iP0 3 P0 besedah Irene Steiner pre-J delavci plače po kolektivni pogodbi in redno. Polovico regresa za letni dopust so že dobili, drugo polovico pa še pričakujejo. Igor Šetinc iz veterinarske postaje v Lendavi je povedal, da število živine v Pomurju upada, zato imajo tudi veterinarji manj dela. Čeprav imajo plače po kolektivni pogodbi, so veterinarji zaskrbljeni za svojo perspektivo. Kakor je dejal Šetinc, so plače veterinarjev, ki morajo sicer veliko delati in dežurati, ta čas še vedno kolikor toliko normalne oziroma solidne, vendar pa so znatno manjše kot so bile včasih in kot bi si jih zaslužili. Bojijo se, da bodo še slabše, saj država veterinarskim zavodom veliko dolguje. O posledicah, ki jih bo za slovensko živinorejo imela bolezen norih krav, je ta čas še prehitro govoriti. Kakor je povedal Jože Sapač, spoštujejo panožno kolektivno pogodbo tudi v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan. Plače so 15 odstotkov nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo, podjetje spoštuje tudi druga določila kolektivne pogodbe. Po Sapačevih besedah prejmejo vsako leto tudi božičnico. Razprava je pokazala, da velika večina podjetij iz kmetijstva in živilske industrije v Pomurju spoštuje staro kolektivno pogodbo, nove pa še ne v celoti. V nekaterih podjetjih še ne upoštevajo nove višine regresa za malico, ponekod pa imajo delavci probleme tudi s plačevanjem nadurnega in nočnega dela. V nekaterih podjetjih imajo težave pri izplačilu jubilejnih nagradah in še zlasti pri izplačilu skromnih nagrad, ki po kolektivni pogodbi pripadajo sindikalnim zaupnikom. Sindikalnim zaupnikom pripada skromna nagrada V zvezi s tem vprašanjem je bilo na seji največ vročih, pa tudi prizadetih besed. Predsednik sindikata KŽI Srečko Čater je sindikal- Neupravičena bojazen Na seji območnega odbora sindikata KŽI v Pomurju je marsikateri sindikalni zaupnik pogledoval proti novinarski loži s strahom in negotovostjo, da bodo njegove kritike, ki zadevajo spoštovanje delavskih pravic v podjetju, objavljene tudi v medijih. Očitno v marsikaterem podjetju vodstvo še ni pripravljeno prisluhniti dobronamernim opozorilom sindikata, ki samo koristijo socialnemu miru in medsebojnim odnosom v podjetju ter s tem tudi njegovi uspešnosti. V zvezi s tem je predsednik sindikata KŽI Srečko Čater sindikalne zaupnike pozval, naj v podjetjih korektno in brez dlake na jeziku opozorijo na probleme. Če njihova opozorila ne bodo naletela na odprta ušesa, pa naj s problemom seznanijo območni in republiški odbor sindikata KŽI. Če vodstvo podjetja ni pripravljeno prisluhniti dobronamernim opozorilom sindikata, ni nobene potrebe, da bi se sami izpostavljali. V tem primeru bosta problem poskušala rešiti območni in republiški odbor sindikata KŽI, po potrebi pa bosta nanj opozorila tudi Združenje delodajalcev in združenje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nobenega razloga torej ni, da bi bil na ravni podjetij socialni dialog manj razvit in manj kulturen ter strpen, kot je med delodajalci in sindikati na državni ravni. T. K. Ludvik Kardoša: Nekateri člani se sprašujejo, zakaj so v sindikatu, saj lahko pravice, ki jih izbori sindikat, uživajo vsi delavci. ne zaupnike v podjetjih pozval, naj povedo, ali prejemajo skromne nagrade za delo v sindikatu, ki jim po kolektivni pogodbi pripadajo. V razpravi seje izkazalo, daje velika večina sindikalnih zaupnikov preveč skromnih, da bi vodstvo podjetja sploh opozorili, da jim nagrade pripadajo. Očitneje, da za pravice delavcev delajo z “dušo in srcem” in zato o kakršnemkoli denarnem nadomestilu zase niti ne razmišljajo. Svojo funkcijo v sindikatu očitno razumejo kot žrtvovanje za dobro sodelavcev, kar je vredno vsega spoštovanja. S sindikalnimi zaupniki s takšnim moralnim likom lahko sindikat KŽI doseže še veliko. Kljub temu pa je Čater sindikalne zaupnike opozoril, da je pravzaprav dolžnost podjetij, da jim izplačujejo skromne mesečne nagrade v skladu s kolektivno pogodbo (Sindikalni zaupnik večinskega sindikata v podjetju Slava Zakič: Ko je šlo naše podjetje v stečaj, mi je postalo žal, da sem se vsa leta dela v sindikatu odrekala nagradi. prejema po 45. členu kolektivne pogodbe za svoje delo 10-odstotni dodatek, če zastopa manj kot 50 članov, in 20-odstotni dodatek, če zastopa več kot 50 članov. Dodatek se izračuna iz izhodiščne plače za prvi tarifni razred). Kolektivna pogodba je celovit dokument, zato je ni dopustno kršiti zgolj v enem členu. V Evropski uniji vsako delo, ki ni nagrajeno in plačano, velja za manjvredno. Sindikalni zaupniki v podjetjih zato ne smejo dovoliti, da bi delo v sindikatih veljak) za manj vredno. Zato bo vodstvo sindikata KŽI vse direktorje v Pomurju opozorilo, da so sindikalnim zaupnikom dolžni izplačevati nagrade za sindikalno delo v višini, ki je določena v kolektivni pogodbi. Udeleženci seje so se strinjali, daje za delavce zelo dobro, da je pri predlogu zakona o delovnih razmerjih prišlo do kompromisa med predstavniki delodajalcev, sindikatov in države. Menili so, da bo kompromis prispeval tudi k uresničevanju in bolj učinkovitemu izvajanju novega zakona. j ^ UREDITEV, V KATERI SO DRUŽINSKI POGLAVARJI MATERE L PRIT. DONAVE V ROMUN. Avtor: Rudi Murn MOČAN VOJAŠKI NASKOK MERA PRED- SEDNIK KUČAN DANSKI OTOK V MALEM BELTU GROBA, TEŽKA TKANINA ZA PLAŠČE ČINELA MOŠKO IME QROBEC ZAREČE SNOVI POKR. V JV. DELU ROLLAND SREPNJE ROMAIN GRČIJE DEL TEDNA IGRALKA KOCJAN HOJA PUSTO- LOVEC PESNIK PAVČEK NEON SIMON NEMET GORLJIV PLIN IZ KARBIDA IN VODE SOL TITANOVE KISLINE AKON- TACIJA KIPARJEV IZDELEK LASTNOST KODRA- VEGA NADAV VULKAN NA JAPON. NEKDANJA FRANC. TEROR. ORGANIZ. NADOMESTEK ZA ZOBE DRAG KAMEN KRAJ J. OD DRAVOGRADA SOČA- SNOST, SOVPA- DANJE MESTO V BELG., ALOST ŽLEBIČ V DESKI ESTONEC ODVRAT- NOST ZDRAVKO TOMAC RENU TRENJE ZNAČILNA OBLIKA TRGOVKA S STARINAMI ZASTRU- PITEV KRVI KRILO RIMSKE KONJE- NICE PRITOK RENA V ŠVICI 4 NAMIZNO PREGRIN- JALO NINO ROBIČ Nova SLOV. GLASBE- NIK (ATI) VINOROD. RASTLINA OBER Delavska enotnost NATRIJ POMOŽNO MERILO NA MERILCU VLADAR. SVETO- VALEC USTAUE-NA NAVADA V POSLOVANJU NASILEN VSTOP ZIVLJEN. PROSTOR BENTOSA W: BENTAL - ALFI NIPIČ ZIVLJEN. PROSTOR BENTOSA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) RJAVI KONJ GRAFIK JUSTIN GRŠKI MITOLOŠKI VELIKAN VODNE ŽIVALI OPERA V MILANU GORA NA KATERI SE ZBIRAJO ČAROVNICE PREOSTANEK KART PO DELITVI KRAJ NA KUBI. (IZ CRK: A, A, I, T) GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 42 (29. 11. 2001): 1:............................................. 2:............................................. 3:............................................. 4:............................................. Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja. ’zfe^0v in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sifd , j;) Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je na£L.ne 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in daV številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponede .1 10. decembra 2001. Pravilna rešitev gesel iz 39-40. letošnje številke Nove Delavske enotno* 1. SINDIKATOV SLOVENIJE. 2. DUŠAN SEMOLIČ. 3. ALBERT V°u% NIK. Nagrado 5000 tolaijev prejme Metka Madile, Tržišče 16, 3250 Roga' Slatina.