n_____...n___„;„„,,., I t tih 11 o n i Unofinua ttlioii 1 > • • m " «.» _ • Naročnina ta tmemstro: četrtletno t Din, polletno II Din, celoletno 3« Din; u ia*> Upravništvo „D0m0Vine" V LJubljani, Knatlova Ulica O Izhaia vsak četrtek lemstro razen Amerike. četrtletno II oin, polletno 24 Din, celoletno 43 Maj Uredništvo „Domovlne", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Amerika letno I dolar. -Račoo postne hranilnice, podrainlee.l-lalillanl.it IO.IU. Poštnina plačami v gotovini. Posamezna Itev. Din 1.-» štev. 16. V Ljubljani. 16 am-Ila 10*6. Leto XIX. Kmetijske zbornice pred ustanovitvijo klavna načela pripravljajoče se uredbe Novi finančni zakon pooblašča ministra za kmetijstvo, da lahko po odobrenju mi« nistrskega sveta predpiše uredbo o usta« novitvi kmetijskih zbornic kot uradnih za* stopstev kmečkih koristi. Kakor poročajo, se zdaij sestane v ministrstvu za kmetijstvo komisija, ki bo sestavila to uredbo. V komisiji so zastopniki ministrstva za kmetij« stvo. Združenja agronomov in Glavne za* družne zveze. Pooblastilo kmetijskemu mi« nistru za predpis zadevne uredbe v novem finančnem zakonu sta izglasovala narodna skupščina in senat. Iz pooblastila je bil čr« tan le odstavek, ki je določal, da bi se po« samezne kmetijske zbornice ustanovile z odločbo bana po zaslišanju banovinskega sveta. Vest, da bi bil senat odklonil to po« oblastilo, je neresnična. Glede na gradivo za sestavo za to ured* bo se pozivajo kmetijske ustanove, da poš« ljejo komisiji svoje pripombe in želje, ki jih imajo glede na posebne razmere kmeto* valcev v posameznih pokrajinah države Zamimanci lahko pošJ.i©'o take pripombe . a naslov načelnika ministrstva za kmetijstvo g. Vlade Vujnoviča. Glavna načela, po katerih je bil že pred leti izdelan načrt uredbe o ustanovitvi kme« tijskih zbornic, so v glavnem nastopna: Občinski in s reški kmetijski odbori bano« vinske kmetijske zbornice in glavna kmetij« ska zbornica v Beogradu se ustanovijo za« radi korporativnega združenja kmetovalcev, ki naj predstavlja in brauii koristi našega kmečkega stanu. Kmetijske zbornice naj bi bile pravne osebe, ki si lahko na svoje ime pridobivajo lastninske pravice in nepremičnine, kolikor je to potrebno, in lahko sprejemajo na se« be obveznosti, za katere jamčijo s svojo imovino. Vsako udejstvovanje kmetijskih zbornic v spekulativnih podjetjih kakršne« kol; vrste in tudi dajande pomoči takim ood-jetjem naj bi bilo prepovedano. Kmetijske zbornice pa bi lahko vzdrževale ustanove in zavode za prosvetno delo med kmetovalci in za njihove prosvetne im socialne potre« be, za preučevanje kmetijskega orkMova-nja, predelave in prodaje kmetijskih pri* delkov in drugo. Kmetijske zbornice bi naj imele tudi pravico nadzorstva nad sreskimi kmetijskimi odbori. Občinski in sreski kmetijski odbori V vsaiki občini bi se ustanovil občinski kmetijski odbor, v vsakem srezu pa sreski kmetijski odbor. Po potrebi bi lahko več občin ustanovilo skupni občinski kmetijski odbor, odnosno več srezov skupni sreski kmetijski odbor, o čemer naj bi odločala banoviinska kmetijska zbornica. 'Naloga kmetHiskih odlborov naj bi bila, zastopati im braniti koristi kmetovalcev in izvajati načrt za pospeševanje kmetijstva, pomagati banu in banovimski kmetijski upravi pri preučevanju im Izvajanju raznih ukrepov za povečanje in izboljšanje *one« tijskega pridelovanja, sodelovati v kmetij« ski prosveti s predavanji in strokovnimi se« »tanki, ustanavljati knjižnice im čitalnice, prirejati razstave in sejme, nadalje dajati ban ski m upravam im kmetijskim zbornicam mišljenja im predloge, ki se nanašajo na prosvetne, gospodarske in socialne raz me« re kmetovalca in kmetijskega delavca, in ta* ko naprej. Njihova naloga naj bi bila tudi, da pomagajo pri ustanavljanju kmetijskih zadrug in drugih združenj za pospeševanje kmetijskega gospodarstva in dia sodelujejo s takimi združenji. Naposled naj bi zbira« li podatke o kmetijsikem pridelovanju in va-rovalii koristi kmetovalcev na krajevnih tržiščih. Sredstva za delovanje občinskih in sre-skih kmetijskih odborov naj bi se dobivala iz občinskih kmetijskih skladov. Kot člani občinskih kmetijskih odborov bi se lahko volili kmetovalci, kmetijski za« kupniki, kmetijski delavci in vsi službujoči im upokojeni državni, banovinski, sreski In zasebni uradniki in uslužbenci kmetijske stroke, odnosno šolani kmetovalci, ako se stalno naseljeni na dotičnem ozemlju im se pečajo s kmetijstvom. Volilno pravico naj bi imeli vsi kmetoval« ci v starosti preko 25 let, ki so naši držav« Ijani in uživajo vse državljanske pravice. Občinski kmetijski odbor naj bi štel pet čla« nov, kadar število volilcev ne presega 500, odnosno 9 članov, kjer je do 1000 volilcev in 11 članov, kjer je preko 1000 volilcev. Po svojem položaju naj bi prišli v občinske kmetijske odbore tudi predstavniki kmetij« skih ustanov (zadrug, kmetijskih društev ;n podružnic im tako naprej) z dotičnega ozem« tja. Število teh zastopnikov pa ne sme biti večje od ene tretjine izvoljenih olamov. Vsak občinski kmetijski odbor bi določil enega člana v sreski kmetijski odbor, ki bi ga poleg teh članov sestavljali tudi po en predstavnik vsake sreske kmetijske ustano« ve (sreske kmetijske zadruge aH zveze za« drug ali pa sreskega kmetijskega društva) in osebe, ki po svojem poklicu delujejo za pospeševanje kmetijstva (profesorji, učite« lji kmetijskih šol, upravniki državnih in sa« moupravnih posestev, kmetijski referenti in živinozdravniki), ki stanujejo v dotič« nem srezu. Članstvo občinskih im sreskiih kmetijskih odborov nai bi trajalo štiri leta. Njihova služba bi bila častna in bi se priznali le de« jansiki potni stroški. Sejam sreskega kmetij« skega odbora bi prisostvoval po svoji dolž« nosti sreski kmetijski referent kot posveto* valni član in zastopnik nadzorstvenega ob« lastva. Sreski kmetijski odbori naj bi zašle« dovali delovanje občinskih odborov im sre« skih oblastev, kolikor se tiče kmetijstva in življenja kmetovalcev, in bi bili pooblašče« ni, da na oblastva naslavljajo pripombe, prošnje in predloge. Imeli bi tudi pravico, pritoževati se proti odredbam in ukrepom posameznih oblastev, kadar so v škodo kmetovalcem ali kmetijskemu gospodar« stvu, oblastva pa bi morala v 30 dneh izda« ti odloke na take pritožbe in predloge. K a* dar bi kmetijski minister ali ban poveril sreskemu odboru določeno nalogo, tedaj bi postopali kmetijski odbori v svojstvu in z odgovornostjo javnih oblastev. Nadzorstvo na vsemi občinskimi in sreskimi kmetijski« mi odbori bi vršil bain, iki bi lahko ustavil izvrševanje njihovih sklepov po predlogu sreskega načelnika. Bam bi imel tudi pravi« co razpuščati občinske im sreske kmetijske odbore, kadar bi delovali proti uredbi ali proti koristim države. V tem primeru naj bi se v dveh mesecih vršile nove volitve. Banovinske kmetijske zbornice Banovinske kmetijske zbornice na sede« žih banovin bi imele nalogo predstavljati in varovati koristi kmetovalcev in vplivati na ustvarjenje ugodnih pogojev za razvoj in pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in kmetijske industrije kakor tudi za gospodarski, socialni in prosvetni napredek kmečkega stanu. Banovinske zbor« niče naj bi podpirale delovanje kmetijskih ustanov pri pospeševanju kmetijskega prt* delovanja,zbirale gradivo in preučevale pogoje kmetijskega pridelka, prodaje in rabe in izvoza kmetijskih pridelkov v zvezi z ob« davčemjeim kmetijstva, železniškimi tarifami, trgovinskimi pogodbami in vsemi vprašanji, ki posegajo v koristi kmetijske« ga gospodarstva. Banovinske kmetijska zbornice bi predlagale poročila, mišljenja, predloge, želje in proteste narodni skupšči« ni, vladi in kmetijskemu ministru o zakon« skih načrtih, uredbah in naredbah, ki se tičejo kmetijstva. Posredovale bi pri držav« nih in samoupravnih uradih, oblastv h :n ustanovah v vprašanjih zaščite kmetijskega pridelovanja in gospodarskih, socialnih iti prosvetnih koristi kmetovalcev, preučevala bi odnošaje med gospodarji in delavci in posredovale v sporih vseh vrst. Pomagalo bi vladi pri preučevanju in izvajanju raiz« nih ukrepov za povečanje in izboljšanja kmetijske produkcije in izboljšanje življe« nja na vasi. Nadalje bi bila njihova naloga, da bi skrbele za razvoj kmetijskega pride« lovamja in kmetijske industrije, da bi so» delovale pri izvajanju agrarne reforme in d« bi pristojnemu banu ali kmetijskemu mini* stru predlagale predstavke, ako bi opažale, da se predstavniki oblastev ne držijo pred« pisov obstoječih zakonov In uredb, im na* posled da bi vršile nadzorstvo na sreskinnl kmetijskimi odbori. Pristojna ministrstva naj bi bila po načr« tu uredbe dolžna dajati vse zakonske načr« te, naredbe in uredbe, ki se tičejo kmetij« stva, v izjavo kmetijskim zbornicami, in si« cer preko glavne kmetijske zbornice. Bano« vinske kmetijske zbornice naj bi pošiljalo svoje odoosliance v davčne, tarifne, carin-, ske in slične komisije. Za banovinsko kmetijsko zbornico naj M sreski kmetijski odbori na področju bamo« vine določili po enega člama. Vrhu tega bi prišel v bamovinsko kmetijsko zboirnico po en predstavnik vsake zveze kmetijskih za« drug, osrednjega kmetijskega društva In i Stran 2 ====== Strokovne banovinske organizacije kmeto« vale e v v dotični banovini. Sredstva za delovanje kmetijskih bano« vinskih zbornic naj bi dajale banovine. Ta sredstva pa ne bi smela biti manjša od 2% »kupnega banovimskega proračuna izdatkov. Bamovinske kmetijske zbornice bi lahko imenovale za izredne člane tudi osebe, ki Imajo zasluge za narodno gospodarstvo, kmetijstvo in kmetijsko delavstvo, in sicer do ene četrtine voljenih članov. Ti člani pa bi imeli samo posvetovalno pravico. Član* Stvo redno izvoljenih članov naj bi trajalo 4 leta. Vsako leto enkrat bi se sestala skup« ičina Upravni odbor zbornice pa naj bi se« stavljali predsednik, dva podpredsednika in najmanj šest rednih članov. Unravni ob bor bi lahko iz svoje srede volil poseben izvrševalni odbor. Služba v banovinski zbor« niči bi bila častna 'n bi imeli člani samo pravico do povračila potnih stroškov. Glavna kmetijska zbornica v Beogradu V Beogradu naj bi se osnovala glavna kmetijska zbornica, ki bi imela nalogo pre« učevati splošna kmetijska vprašanja in splo» Sne ukrepe za pospeševanje kmetijskega go« spodarstva in za izboljšanje življenja na vasi in bi branila koristi vseh kmetovalcev. Njena naloga naj bi bila tudi, da spravi de« lovanje banovinskilh zbornic v sklad in da zastopa njihove koristi pred pristojnimi oblastvi, vendar bi lahko banovinske zbor« niče svoje koristi zastopale tudi same ali skupaj z glavno zbornico. Glavna zbornica bi tudi preučevala vse važnejše predloge in sklepe banovrnskih zborni mi ->'h do«+av1'?!-8 svojim mišljenjem vladi. Naposled bi glavna zbornica daiala mišljenje o kmetij« sikih načrtih, prireala r^zne posvetovalne «.-* Stanke in shode in vršila naloge, ki bi jih zbornici poverilo ministrstvo. Glavna kmetijska zbornica bi sestaiala te predstavnikov banovinskih zbornic One banov'nske zbornice, ki bi imele do 30 red« nlh članov, bi iz svojih vrst odbrale po 3 člane v glavno zbornico, one banovinske zbornice, ki bi imele preko 30 rednih čla« nov, pa bi odbrale še i>o enega predstavnika na vsakih nadaliniih 10 članov. Kot člani Si prišli v glavno zbornico tudi 3 predstavniki Glavne zadružne zveze in no en nredstav« Ivan Slivnik: 21 Njegovi mali, z mastjo zaliti očesci sta blaženo zrli na Beatriko. Oboževanka se je vedla proti njemu nocoj dokaj ljubezniveje nego drugače; kako naj bi bil slutil, da niu prekanjeno nastavlja zanke! Imei jo je za bogato. Da je navezana na milost svotje po-lisestre, se mu rij sanjalo. Lepa Beatrika je bila že davno cilj njegovega hrepenenja. Iz-prva seveda ni mislil na to, da bi opustil svojo samsko svobodo ter se poročil. Ko pa je postala Beatrika zadnje čase tako nenavadno hladna in umerjena, ga je premagala strast, in jel je misliti le na to. kako bi si jo osvojil za zmerom. Nocoj je bila na mah spet ljubeznivojša: takoj se je zaletel z največjo vnemo ter ji začel dvoriti na življenje in smrt. In tudi Beatrika je zastavila nocoj vse moči. da bj dosegla svoj cilj. Uvidela je, da je Zitko zamjo daleko najboljša partija in da ji ne ostane drugega nego sprijazniti se z njegovo navadno vnanjostjo. Za vsako ceno je hotela postati nocoj nevesta, ie zato, da bi ujezila Viktorja in mu pokarala, da ji ni nič do njega. Trudi Romano je hotela jeziti in jj dokazati svooo premoč. Janko si je bili naišel mesto nedaleč od svoje sestre, tik nasproti Romane In ko so nalivali šampanjca, je videla Romana, da "a ne pok usi Janko niti kapljice in je nocoj vob-t dosegli znatne uspehe na abesin-skih bojiščih. Severna italijanska vojska je na pohodu proti jugu. Na desnem krilu so Italijani prodrli v Godžam južno od Tanskega jezera- Po zadnih vesteh so italijanske čete že zasedle Desie. Na Daljnem vzhodu je že dolgo napet položaj in se Japonska ir, Rusija oborožujeta. Tretjina celotne japonske pehote in tri četrtine konjenice so danes na azijslki celini. V Mandžuriji se Japonci temeljito pripravltajo na spopad z Rus^o, kacfci z veliko vnemo in naglico grade ceste, pota, železnice, letališča, vojašnice, skladišča, utrdbe in drugo. Vsako leto vzamejo v redno vojaško službo povprečno 20.000 rekrutov več. Rusi računajo. da more Japonska v primeru vojne po-i slati na bolšče preko dveh milijonov naj- prešernostt,o, bolj podoben mladeniču nego zrelemu možu. V poteku večera jo je večkrat kaj ločilo od Viktorja, toda kaikcr bi ga vlekla magnetna sila, se je vračaj vedno iznova v njeno bližino. V srcu obeh se je dramilo pri tem prečudno. blaženo čuvstvo domačnosti, spoznanje, da sta ustvarjena drug za drugega- Niti sdutila nista, kako prežita na njiju gospa Sibila in njena hči. S škodoželjnostjo sta opažali dami, da se Romana čedalje bolj zamika v Viktorja. »Kakor je dobra računarica — tu se je uštela temeljito; kar smiJila bi se mi. da me ni tolikanj jezila s svojim stiskaštvom.« je mislila gospa Sibila sama pri sebi. In čudila se je, kako da se njeni hladni pastorki dozdevno tef:o izlahka užiga srce. Še bolj jo je seveda presenečalo videti, kako nevaren don Jnon je bil postal Viktor Trt-nik. »Tega si nisem mislila o njem!« je dejala sama pri sebi. Večer je minil po načrtu: glasba, ples. ljubimkanje in kramljanje. Zanimanje vse družbe se .ie seveda osredotočilo okrog nocojšnjih zaročencev. Čestitke in šale so se usi-patle na n:*jiu z vseh strani. Mnogi so opažali baje že davno, dia se med Zitkom in Beatriko »nekai godi«. Beatrika pa je stiskala svojega blaženega in tudi nekoliko vinjenega zaročenca za komolec ter ga poredno gledala s strani »Kaj ne. Pepi. tudi tn:dva veva že dolgo, da se imarva rada«, je rekte na neko takšno opazko tako glasno, da jo je moral slišati tudi Viktor. bolje opremljenih in dobro izurjenih vojakov. Japonski generalni štab se tega dejstva tudi dobro zaveda, a obenem sj je v sve9ti, da Japonska ne more vojevati dolgotrajne vojne, ker nima sama dovolj sirovin. Japonske priprave za vojno z Ruijo vidijo v Moskvi najbolj iz teh-le dejstev: Japonska je poslala na mandžurska tla na mejo proti Rusiji izredno veliko votjsko, ki dobiva stalen dotok. Izredno naglo se grade nove ceste ob meji in odtod v notranjost. Težka vojna industrija dela s polno paro, zraven tega je pa na Japonskem izredno močna propaganda za vojno. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na zadnjem ptujskem sejmu so prodajali za kg žive teže: vole po 3.25 do 4, krave po 1.75 do 3.75. bike po 2.50 do 3.80, junce po 2.50 do 3.85. telice po 3.25 do 4 Din. Konje so prodajali po kakovosti od 500 do 4.000. žrebeta pa od 600 do 1.700 D n za glavo. SVINJE so na sejmu v Ptuju prodajali: pršutarje po 5.50. debele po 6 in plemenske po 5 Din. Seimi 26. aprila: Kozje; 27. aprila: Semič, Lukovica, Velika Slevica pri Velikih Laščah, Vesela gora, Šmarje pri Jelšah, Vinica; 29. aprila: Draškovec, Sevnica ob Dravi; 30. aprila: Veliki Gaber; 1. maja: Bohinjska Bistrica; Ljubno ob Sa* vinji (samo za blago). Mursko Središče, Muta, Planina (srez Črnomelj), Sv. Filip v Veračah, Tirna, Trava, Velenje "idem (Dobrepolje). Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v deviza-u s prišteto premijo: 1 nizozemski goldinar za 29.68 do 29.83 di« narjev; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din, 1 angleški funt šterling za 215.48 do 217.53 dinarjev; 1 ameriški dolar za 43.35 do 43.71 Din: Janko se ni mogel posuliti, da bi bil čestital sestri na zaroki. Vse to se mu je zdelo burka, m zraven inu je bil Zitko siilno zoprn. Poiskal je Romano »n Viktorja, ki sta stala v oknjaku, da bi se poslovil od njiju. »Mar pojdeš že spat, Janko?« je vprašal Viktor. »Da. stric Viktor. Saj veš, da imam v soboto maturo. Takrat mi bo treba jasne glave«. Romana ga je prijela za roko ter ga pogledala ljubeče kakor prava mati. »Prav storiš, Janko. Veseli me, da si se tako resno lotil dela. Laihko noč, moj ljubi.« »Lahko noč, Romana. Želim ti kar največ zabave. Všeč m« je, da iimaš nocoj talko vesele oči«. Krepko in toplo sta sj stisnila roke. Nato se je pošUovil Janko tudi od Viktorja. In preden je šel, je ponovil: »Lahko noč, Romana!« To rekšj je izginil iz sobane, ne da bi bil kdo opazil njegov odhod. »Lahko noč, Romana!« ije ponovil Viktor, ku sta ostala z Romano sama. Pogledala ga te s svojimi temnimi očmi. Nasmehnil se je. »Oprostite, da sem ponovil te besede. 41] veste, da ima vjše 'me zame prelesten zvok? Nenavadno lepo se glasi: Romana«. Glas mu je bil čudovito nežen, ko je izgovoril njeno ime. Ni se ga upala pogledati, a čutfek je, da prčivajo nj :g"ve oči spet na r.jeocm obrazu. »Moja mati je bila nekam romantično in pesniško nadahniena natura. Ona mi je izbrala 'c ime. Meni se zdi časih neprimerno, dosti preveč bahato in košato za skromno 100 francoskih frankov za 287.96 do 289.40 dinarjev; 100 češkoslov. kron za 180.61 do 181.72 dinarjev. Vojna škoda se je trgovala po 395 do '60 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 80 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 9.15 Din in nemške klirinške marke po 14 Din. Drobne vesti = Kako kaže hmelj. Hmeljarsko društvo v Žalcu poroča: Zimskim mesecem, ki so potekli skoro brez gnega in hudega mraza in tudi brez uničujočega vpliva na razne hmelj, ske škodljivce, je sledil suhi marc. Hmeljarji so skoro že obrezali nasade. Novi nasadi se prirejajo le kot nadomestitev starih, opuščenih O razširjenju nasadov torej ni govora Od letnika 1935. je bilo zadnjj čas pro-dflnih 200 kvintalov po cenah od 7 do 20 Din za kg Prilično 500 kvintalov pa še pri. čakuje. kupce, ki se bodo gotovo zglasili. = Poravnava /.a kmete v Češkoslovaški. Na podlagi poobbistilnega zakona je češkoslovaška vlada objavila naredibo o poravnalnem postopanju za kmete. Ta naredba velja za posestnike do 500 ha pri tem pa je treba posestnikom, ki imajo od 250 do 500 ha, še posebnega dovoljenja za poravnavo. Kmetje so po velikosti posestv-h razdeljeni v štiri skupine Malj kmetje s posestjo do 30 ha se lahko poravnajo s svojimi upniki s 35%. plačljivimi v 7 letih, posestnik; od 30 do 80 ha s 35% v 5 tetih. posestniki od 80 do 150 ha se lahko poravnajo s< 45% katere marajo plačati v 4 letih, posestniki nad 150 ha pa s 45%, plačljivimi v 3 letih. DOPISI DOLENJI LOGATEC (Smrtna kosa). Nu Cevicih je umrl pred prazniki ugeldni po* sestnik, trgovec in gostilničar g. Jožko To* lazzi. Štel je šele 53 let. Bil je nacionalen in delaven mož, ki je užival spoštovanje da* leč na okoli. Pokojnika smo spremili do zad* njega njegovega domovanja na dolenjeloga* škem pokopališču na veliki petek popoldne, ko so ragliale še raglje Pogreba, kakršen stvarco, K| sein. Ime Di moralo vmeti i aK zrmsei. Ako pa slišim .Romana', si moram predstavbati kraljico ali kaj podobnega.« Spet je zaigral rahel smehljaj okrog nje-. gbv«h ozkih, izrazitih ust. Dolgo sta stala pri oknu in pozabljala ves svet, zavedajoč se le drage prisotnosti drug drugega. Niti Beatrike n.sta opazila takoj, ko je stopila k njima ter ju premerila z iskre-čimi očmi. »Ali ne vesta, kam je izginil Janko?« je vprašala. Zamišljena dvojica se je zdrznila, kakor bi jo bila zbudila iz sanj. »Janko je šel spat — pravkar nama je voščil lahko noč«, je rekel Viktor, ki se je prvi osvestil. »Premislita, še na zaroki mi ni čestital«, je povzela Beatrika, mereč ju brezobzirno z očmi. »To sem zamudil tudi jaz, Beatrika. "Kadarkoli sem hotel k tebi, te je vedno obdajala gneča voščilcev. Dan. da storim to sedaj! Želim ti, da bi našlla vso srečo, ki je 'iščeš«, je rekel vljudno, toda brez gorkote. »Hvala ti, stric Viktor«, je odgovorila Beatrika nekam visokostno. Zdaj se je bila mahoma spet spomnila stričevega naslova. »Tudi jaz ti želim mnogo sreče, Beatrika; zaikesoila sem se prav talko, ker te nisem hotela motiti. Tvoja zaroka me je zelo iz-neinadila«, je rekla Romana, ki je bila medtem našla ravnotežje. Beatrika jo je ošabno pogledala. »Da, takšna presenečenja so mi pogodu. Zabavna so. Kaj ne, stric Viktor, tudi ti si prijatelj presenečenj?« je vprašala pomembno. »Jaz? Kako to?« se je začuditi on. je bil njegov, Logatec že dolgo ne pomni. Sodijo, da se je udeležilo pogreba do 2000 ljudi. Na čelu sprevoda je korakalo odpo« slanstvo Sokolov v krojih s praporom do« lenjelogaškega Sokola. Vrsti mnogih Vencev je »Jedila močna četa gasilcev. Krsto so spijmljali oba logaška dušna pastirja, po« kojnikova rodbina, sorodniki in pevsko dru« š:.o »Logatec« K pogrebu, ki so se ga ude« ležile številne odlične osenbosti, je prispel tudi brat pokojnega Jožeta, inšpektor ban« ske uprave vrbaske banovine g. dr. Toia-zzi. Verske obrede sta opravila domači župnik duhovni svetnik Val. Remškar in go-renje'ogaški župnik g Anton Skubic. Pevsko društvo »Logatec« se je poslovilo od pokoj« nika pred hišo žalosti z »Vigredjo«, pri opravilu pred cerkvijo z »Usliši .«, na po« kopabšču z 2;nliivo žalostinko »Prijatelju«. Pri odprtem grobu sta se poslovila od po« kojnika g. Anton Rus ml. in g Ivan Skerlj. .Bodi mu lahka -remija, njegovim svojcem pa iskreno sožalie! KRIZEVCI PRI LJUTOMERU. V lepi starosti je umrl v Sallincih preužitkar g. Slavič Franc. Pokojnilk je bil dobra duša za svoje sosede in znance in marljiv gospodar. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo mnogo prijateljev in znancev, zlasti pa gasilcev. — Tatvine se množe v naši okolči. V zadnjem času so odnesli tatovi s podstrešij naših kmetov precej svinjskega mesa in slanine. Ponekod pa so ith pregnali V Križevcih so poskušali srečo v Kosiievj gostiln; in v žup-n:,šču. kjer so bli pregnani z malenkostnim plenom. LJUBNO OB SAVINJI. Dne 30 marca Milko Rainer in njegova žena ga. Lucija. Prišla sta na Ljubno pred 16 leti, ko se je poštni in osebni promet od oddaljene želez« niške postaje vršil še s konjsko vprego. Pre» den sta prišla na Ljubno, sta se odzvala kli« cu Koroške, kjer sta naše severne brate bu« dila k narodni zavesti in jih pripravljala na plebiscit Po prihodu s Koroške sta imela priliko izbirati med boljšimi mesti, vendar sta se odločila za naš planinski kraj, čeprav je veljal zaradi 9labih prometnih zvez za kraj, ki leži Bogu za hrbtom. Tu sta se z mladostno vnemo posvetila prosvetnemu de« lovanju, na katero zdaj po tolikih letih uspe« snega dela lahko gledata s ponosom. Pev« sko in prosvetno društvo »Raduha«, ki ga j® »Oh — kar tako«, se je zasmejal a. »Časih je človek zaročen ali celo oženjen, a živa duša ne ve tega. Nu, glavno je, da ve tisti sam.« . Viktor ni niti slutil, kam meri. »Vsekako je to glavno. Sjcer si je pa težko predstaviti Človeka, ki bi bil zaročen ali oženjen in im bi sam ničesar vedeil o tem«. Ostro ga je pomerila z očmi. »To je resnica. Pač pa si laiiko misiiin brez najmanjše težave moža, ki je oženjen, ne da bi to vedel kdo drugi«. Viktor še vedno ni razumel, kaj hoče. Da govor j z namenom, je čutil. Todia ni se mu ljubilo zapraviti s tem pomenkom mnogo časa. Zato se je rajši molče priklonili. »To mu je šilo pod kožo«, si te misiiila Beatrika vsa zadovoljna. Zavrtila se te na peti in dodala pomembno:. »Ne maraim vrču del j motiti — tak dobro zabavo. Zdi se, da se sijajno zabavaš nocoj, Romana. Nu, kaijpak, stric Viktor je res imeniten družabnik«. Romana je naglo zardela. Toda preden j« utegnila kaj odgovoriti, je Beatrika odšla. »Samo dla se moja ljubezniva nečakinj* ne bi motila«, je rekel Viktor. Romana ga je vprašujoče pogledala. »V čem?« »V tem, ko pravi, da se dobro zabavato nocoj. Potem bi se osmelil pripisati sebi vsaj del zasluge.« Nasmehnila se je. »Zaslugo si lahko prilastite vso, brez skrbi. In še to vam potrdim, da je bila vaša naloga polna truda. Jaz nisem izmed trstih prožnih natur, ki plavajo izlahka z vsakim totkom. In ker sem nekoliko okorna in m, časih tudi ni baš lahko ugo- — »DO kor običaiino vsako teto je tudi ktos Soikol v Gorenji vasi pripravil člilanstviu in prijate-Dam Sokola lopo prireditev z gledališko predstavo in po igri prosto zabavo. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in za te čase pri zadovoljivem Obisku, kar je znak, da sokolska miisel v dolini uspeva. VRANSKO. (Smrtna kosa). Na veliko« nočni ponedeljek so na Vranskem pokopali g. Gregorja Musija, ki je bil umrl na veliki petek zvečer. Z njim se je poslovil od tega sveta kmečki posestnik stare korenine, k'a« kršnih je danes malo. Dočakal je starost 79 let. Pol stoletja je gospodaril na lepem Musijevem posestvu na Bistrici in predlan« skim je praznoval zlato poroko s svojo že« no Amalijo, ki mu je bila življenjska tova« rišica v sreči in nesreči. Pokojni Musi je bil umen gospodar, ki je znal s požrtvovalnim sodelovanjem žene in otrok gospodariti tu« di v najhujših časih. Zaradi tega in zaradi svojega dobrega srca je bil spoštovan daleč na okrog. Bil je član raznih gospodarskih zadrug in društev in precej let tudi odbor« nik vranske trške občine. K pogrebu se je zbralo mnogo sto ljudi. Cerkvene obrede je ob astistenci domače duhovščine opravil po« koinikov sorodn:k vseučiliški profesor g. dr. Lukman iz Ljubljane, vranski pevci pa so ob odprtem grobu zaneli pretresiiivo žalo« stinko. Naj mimo počiva v domači zemlji! Žalujoči rodbini naše sožalje! VISEVK. (Smrtna kosa). Na pokopališču v Viševku nad Kranjem se je na velikonočno soboto odprla gorenjska zem'ja. G. Jakob Koželj, višlji svetnik pri generalni železniški direkciji v Beogradu, je šel k svojim tovarišem, padlim na bojiščih na Ceru, v Dobrudži in Kajmakčalanu, odšel j;e k junakom, ki sa v Albaniji, na Krfu in na Vidu umira'i za svobodo Jugoslavije. Zmerom si bil med prvimi, kadar je bilo treba tvegati življenje za domovino in žrtvovati se za druge, zmerom si b';! med zadnjimi, kadar je šlo za gmotne koristi. Naročil si nam in vsem, ki so poštenega srca: »Držite skupaj, da ne bo uničeno to, kar je bilo s krvjo ustvanjeno. Bodite složni, da posije jugoslovensikemu narodu svetlo soln-ce sreče, blagostanja in nesebičnosti.« V iskrenih besedah so se poslovili od njega njegovi tovariši vojni dobrovolrci, železniški tovariši in znanci iz rodnega kraja. Bodi mu časten snom in' V10VINA« St. 16. ■ 1 Domače novost! * Bela velika noč. Ves veliki teden se je vreme ikisalo, a v soboto je že skoro kazalo, da bomo imeli za praznike lepo. Prav na velikonočno nedeljo ije začelo močno deževati. Po hribih in po Gorenjskem pa je zapadel sneg, ponekod tudi v ravninah, ki pa se k sreči ni držal. Le na višjih gorah ga ie še nekaj. K sreči je v torek spet zavladalo toplejše vreme. * Zahvala kneza namestnika. 0 priliki veselega dogodka v svojli rodbini sta Nt Vis. knez namestnik in kneginja Olga dobila čestitke iz vse države in iz tujine, ki izrekajo najlepše želje za malo princeso. Po nalogu Nj. Viš kneza namestnika je pisarni N(j. Vel. kralja čast izreči zahvalo vsem, ki so o priliki tega veselega dogodka čestitali z brzojavkami, pismi ali z vpisom v dvorno knjigo. * Kraljica v Kolu srbskih sester v Beogradu. Nj. Vel. kraljica Marija je v spremstvu gospe Astarjeve pri obisku v prosvetnih in človekoljubnih ustanovah obiskala tudi Kolo srbskih sester. Nlj. Vel. kraljico in go. Astorjevo je sprejela pri vhodu v kolo predsednica gdčna Mirka Gru-jičeva s članicami upravnega odbora. Nj. Vel. kraffiica Marija si je ogledala zelo lepo urejeno razstavo velikonočnih daril. Ga. Astonjeva je bila nad razstavo nenavadno navdušena in je občudovala naše narodne motrive. Odkupila je več lep'h izdelkov. Nato si je Nj. Vel. kraljica ogledala vse prostore doma Kola srbskih sester ter se živo zanimala za ureditev kjer se zastoni šola siromašna deca naših bivših bojevnikov. Nj. Vel. kraljica je izrazila svoje najlepše zadovoljstvo z ureditvijo in vodstvom zavoda. * Velika noč predsednika vlade na Bledu. G'asilo JRZ »Slovenski dom« objavlja daljše poročilo o bivanju predsednika vlade dr. Stojadinoviča na Bledu v velikonočnih praznikih. Iz poročila posnemamo: »Za letošnjo veliko noč je bilo glavno blejsko shajališče osredotočeno v hotelu Toplicah. Saj tu prebiva predsednik vlade in minister za zunanje zadev« dr. Milan Stojadinovič. Odkar je predsednik vlade na Bledu, je v hotelu Toplicah vse živo. Ne prihajajo semkaj sicer ?to,rMn: rhnl;+;|l<-; a,P nribaiajo in nd- p Stran 4 1 tjstanovil leta 1922. g. Milko Rainer, je v te« ku let razširilo svoje delovanje z ustanovit« vijo knjižnice, ki zdaj razpolaga z lepo zbir« ko knjig. Od ustanovitve »Raduhe« do danes pa je še posebno deloval dramski odsek, ki mu je bila duša priljubljena ga. Lucija. Po« leg ostalih prireditev so pod njenim vod« •tvom izredno lepo uspevale mladinske, ki •o bale obilno posečane. Na šolskem odru, led ga je s kulisami vred izdelal in postavil g. Milko Rainer, se še danes vršijo prireditve vseh naših društev in bo torej sad njegove« ga nesebičnega delovanja še dolgo viden v našem kraju. Njuno delovanje pa se ni ome« jevalo samo na šolo in »Raduho«, ampak je •v«ak kulturni napredek v našem kraju bil zvezan z imenom Rainer. Tako sta bila tudi med ustanovitelji Tujsko prometnega in olep Sevalnega društva in Sokola. Kako sta bila imenovana priljubljena pri nas, priča dej« stvo, da so starši šolskih otrok iiz lastne po« bude podpisovali prošnjo za razveljavljenje premestitve. Število teh podpisanih je zna« šalo nad 95%. Ko pa je naposled vendarle moralo priti do ločitve, se je pred odhodom rbrala velika množica prebivalstva pri pošt« nem avtobusu in se z žslostio v srcu in sol« zami v očeh prisrčno poslavljala od Rainer« jevih enodušno želeč čimprejšnje vrnitve Deca pa je glasno in neutolažljivo plakala, kakor da se poslavlja od skrbnega očeta in dobre mamice. POLJANSKA DOLINA. Kakor smo imej pred prazniki lope- dneve, tako so bili velikonočni prazniki prej i>odohni zimskim dnevom. Sneg, ki je začel padati že na veliko fobofco popoldne, nj pobelil le naših hribov, ampak tudi ravnino. Radi tega so morale izostali velikonočne procesije in svečanosti izven cerkve. Zavoljo zgodne pomladi je bilo sadno drevje, posebno hruške, že v bujnem cvetju. Bati se je bilo. da bo vse uničeno, če pade slana. No, pa kaže, da se bomo kljub snegu srečno rešili tega zla. S'cer je dokaj hladnejše, a sneg počasi izginja tudi s hribov-Seveda je dolina zaradi slabega vremena imela ob praznikih slab tujski obisk, kar hudo občutimo. Pričakovali smo v dolino večjega števila lovcev na divje pet.eline, a je sneg vse pokvarili. — V ponedeljek popoldne pa nam je nebo le prizaneslo, kakor bi hotelo pokazati naklonjenost Sokolstvu. Ka- diti, se redko kdo loti, da bi me zabaval. Čudim se skoraj, da se vi niste ustrašili truda«. »Jaz ne«, je dejal spet s tistim prešernim nasmeškom, ki ga je delal tako miadega. Odvrnila je obraz od njega in zagledala med odprtimi vrati, ki so držala na mo-stovž, Kaluto - Baia v bogati indijski praznični obleki. Viktor se ie ozrl. Kaluta se je bil nocoj že nekajkrat pojavil med vrati, da bi videl, ali S:a ne potrebujejo. Tudi zdaj je vprašmjoče iskal gospodarjevih oči. Viktor mu je smehljaje odmahnil z roko, ir Kaluta je spet izginil. Vrnil se je k stri Dori, s katero sta večkrat »z zna metri kramlala«. Porriama je gledt * smehljaje za (lit.« »Kako fin se zdi vedno Kaluta. Mislim, da trt mu nekateri naših gostov lahko zavidali ta žlahtni nasfop.» Jela sta govoriti o Indiji In njenih prebivalcih. Pri tem je mineval Romani čas, kakor bi fond poroti. In vsa osupla je pogledala, ko je zapazila, da se večina gostov raz-hata. Tudi ona je morala iti. Pozno je bilo. Ko se je poslovila od Viktorja, Jo je nežno pogledal ter si pritisnil njeno roko na listnice. »Lahko noč. Romana!« je rekel tiho ter ji še enkrat trdno in gorko stisni] roko, preden jo je izpustil. Vzdrhtola je ter «e mu zamrla za hipec v oči. Pogled, ki ga pirestregla, je bil tak, da ji je udarila vsa i v srce. Zbežala je. Naglo je hiitela po stopnicah v svoje prostore, kjer je čakala Dora, da bi ji pomagata pri razpravljanju. 20. POGLAVJE. Do drugega dne se je vreme obrnilo; ii.o je kakor iz vedra. Ko se je Romana zbudila — nekoliko pozneje nego po navadi — jo je navdajalo čuvstvo, da se ji obeta danes pomemben, slovesen dan. Lep vsekako ni bil; z glavo je zmajala, ko je stopila k oknu in zagledala vodo, ki je drla po cesti S skrbjo ie pomislila na grozečo po voden j. Toda naglo se je otresla tega strahu. Danes ni hotela razmišljati o neprijetnih stvareh; nič ni smelo skaliti radosti in tihe sreče v njenem srcu. Tiho ie pela ma pri sebi, kar se drugače ni dogaijalo. Dolgo je izbirala, kaj bi oblekla za današnji dan. Najrajši bi vzela spet belo slavnostno obleko. ki .se je edina prilegala njenemu razpoloženju. Toda nasmehnila se je kakor sama sebi ter zimafciila z glavo; odločila se je za preprosto vsakdanjo obleko od višnjevega sukna, ki je dajala njeni pojavi sicer resnoben. a vendar tudi fin itziraz. Baš ko je bila oblečena, je vstopila Dora. »Gospodična Romana — gospodična Beatrika je pravkar prišla. Pravi, da bi rada govorila z vami o jako važni sitvarl.« Romana se je zavzela. »Beatrika?« »Da; v vaši sobi sedi in vas čaka. Nisem je mogla odpraviti«. Romana je pogledala na uro. Drugače .le vstajala Beatrika po veselicah vedno zelo pozno. Kan' jo je neki zvabilo danes tako zgodaj iz pernic? Romani se je storilo neudobno, prav kakor bi jo čakalo nekaj nepriiietnega. In za- res. Kaj dobrega bi ji mogla prinesti Beatrika ? »Takoj pridem. Dora«. je rekla tesnobno. Nekaj časa je stala na mestu in gledala predse. Kaj hoče Beatrika od nie? Drugače vendar nikoli ni prišla v njene prostore. In zakaj ii je bilo mahoma tako tesno pri srcu? Z negotovimi, obotavljajočimi se koraki je šla v svojo pisalno sobo. Beatrika je sedela v naslanjaču. »Dobro jutro, Beatrika. Čudim se. da si že pokonou.« »Dobro jutro. Romana. Prav za prav se čudim tudi jaz. A danes bo zame vobče nemiren dan. Nevesta ima vse polno dolžnosti. Pravkar sem ogledovala te krasne rože. Dobita si jih od strica Viktorja, ne?« »Da«, je kratko odgovorila Romana, Beatrika je zaničl&vo skomignila z rameni. »Odveč je. da izkazuješ cveticam tega dona Juana toliko časti.« Romana je vzkipela. »Feij, Beatrika! Da le . moreš tako govoriti o svojem stricu!« Beatrika se je zfeknila v naslanjaču in za-zehala. »Eh, ljuba moja, kmalu ga boš obkladala ti sama s še manj. prijaznimi imeni. Čudila sem se. ko ti je snoči tako očividno dvoril Vsi naši gostje so opazili. Naravnost kompromitiral te je«. Romana je silno pofbledela. Njene oči so zrle ogorčeno na popolisestro. »Takšno govorjenje si prepovedutjem!« ie rekla jemo. (Dalje prihodnjič) »DOMOVINA« Št. 1*. bajajo pa neprestano višji uradniki iz Beograda. Marsikateri od njih se pohvali, da resi predsednik tukaj, ko ima mir, naravnost ogromno število aktov. Saj je krožila zadnjič vest, da je padlo v poldrugi uri 250 poapisov! Predsednik je na odmoru — pravijo in tako zatrjuje tudi on sam. Toda če pridete v hotel, boste aobili vtisk, da se je semkaj preselilo celotno predsedništvo vlade z vsem zunanjim ministrstvom vred. Neprestano šviga.o po hodnikih tajniki, telefon brni kar večno, vsak trenutek zabrni tudi pri dvigalu in iz njega skoči enkrat dr. Pro-tič, ki odda šifriran telegram vratarju, drugič dr. Gašič. ki nekaj naroča povsod se nahaoajočemu »dirigentu« hotela g. Poščču, pa že naslednji trenutek izgine, da ne govorimo o drugih, katerih usoda je itak ne-razdružljiva s tekanjem na vse strani. V velikem salonu pa čaka kaik uradnik, da ga pokliče predsednik na referat. V kakem kotu kije pa se pojavi tudj kak navaden zem -Ijan. ki upa in čaka prilike, da morda vendarle pride do predsednika.« * Razpust cbč.nshe uprave v Polšntku. Z odločoo bana aravsKe banovine so buli na poulagi zakona o občinah razrešeni predsednik oočtne rolšmka vsrez Litija; Josip ro-gratc »n okni občinske uprave Anton Re-povs, Anton Bevc, Franc Borišek in Anton Raspotnik. V utemeljitvi so navedem logi, znani tudi iz drugih razpustitv enih odlokov. Kot osmi razlog je navedeno, da je neko oblastvo z dopisom z dne 18. januarja »zahtevalo od občine Po.šnika podatke o conašanju nekega občana, odnosno njegovega očeta. Predsednik občine je na to zahtevo poslal pojasnilo, da je oče imenovanega znan kot zagrizen klerikalec, ki & veuno mnogo delal proti nacionalnemu prepričanju«. S tem je predsednik občine kot uradna oseba žalil in obdoižrl protinacional-nega mišljenja pretežni del prebivalstva dravske banovine, ki je bil organ dran v bivši SLS, odnosno sedanji zakonito odobreni Jugoslovenskj radikalni zajednioi. Raz-pustitveni odlok nava„\a na poncu. da so bili občinski funkcionarji v smislu člena 129.. ki predpisuie nrihovo zaslišanje po banu, tudi res predhodno zaslišani in da je zato odlok v celeni obsegat utemeljen. * Razrešena občinska uprava v Petrov-čah Rw d'av»Nia cesto sem ga postavil, ker se nj maral odvaditi pijančevanja«, je odvrnil z nasmeškom gospod Vulfran. »Sodim, da ste ga že davno namena vab odpustiti«, je dejal Talouel. »Prav imate«. Besedi »sodim« se je moral zahvaliti Talouel za svojo srečo in svoj vpiMv v podjetju. = Stran o —» su spet začel obratovati Vsa dela vodi inž. g. Maks Strauhar. * Zagreb aoiguje na davkih 360 milijonov; dinarjev, kakor poroča beograjski »Puvred.-m pregled«. Za primerjavo navajamo, da j« znašal davčni zaostanek Sloveniji po podatkih finančnega ravnateljstva v Ljubljani na koncu 1932. samo blizu. 33 milijonov dinarjev. * Odpuščeni rudarji v rudniku v Resavl so poslali v Beograd 25člansko odposlanstvo, da obišče ministrstvo za gozdove in ruunike, predsedništvo narodne skupščine ia Deiavsko zbornico. Zasebni rudnik Pešava je v zadnjem času odpustil 200 rudarjev. Med nji:itj so tudi taki, ki so delalj v pod-jeaju več let. Pri tem rudniškem podjetju so se vršili že najrazličnejši spori, mnogokrat so že posredovala oblastva in podjetnik je bii tudi že kaznovan, ker je kršil razne predpise. Posebno znana je bila zadeva z boni, ki jih je podjetje svojim delavcem izdajalo namesto mezd. Ti boni so bili nakaznice za živila v rudniškem skladišču. PreiSKOvakve komisije so ugotovile, da so bila živila slaba in draža kakor prj okoliških trgovcih. Najnovejši spor je nastail zaradi tega, ker podjetje izganja odpuščene rudarje iz rudarske kolonije. člani odposlanstva pripovedujejo, da je p odet je najelo posebno stražo, ki om.nč a njegov glas je bil čedalje slabši in naposled ije utihnil, Ljudi sta prevzemala nestrpnost in groza. Čeprav je aelo hitro napredovalo, vemtiar ni pilo mogoče Mačeta rešitii živega. Vsi poskusi z umetnim dihanjem so bili zaman. K ponesrečencu jie pohitel tudi zuravnik, ki je ugotovil smrt zaradi notranjih poškoab. l'okorni Irance Hace je prejšnje boljše čase na svojem hribovitem posestvu toliko pridelali, da je preživljal družino. Ko pa mu je pred nekaj letj umrla žena, je bilo njegovo življenje razrvano in se je močno zapustil. Bil pa je poštenjak in dovtipnež, ki )e z bridkim nasmehom prenašal tudi vse tegobe. Bodi mu blag spomin! + Trije oslepeli, eden v smrtni nevarnosti. V mariborsko bolnišnico so pripeljali med prazniki štiri žrtve velikonočnega streljanja z možnarji. 16 letni Ivan Slačelk ima razbito levo olko in ranjene možgane. 17 letni Zvonko Kenič iz Središča je izgubil vid na levem očesu in je tudi desno oko v nevarnosti. Največja nevarnost, da oslepi, preti tudi Antonu Dvoršaku od Sv. Petra pri Mariboru. Vsi trije so postali žrtev streljanja z možnarji. Pri Sv. Petru je streilljal s karbidom 15 letuj Anton Koren. Pni tem mu je pokrov priletel* v desno oko m je nevarnost, da izgubi vid. * Samomor pod vrhniškim vlakom. Na Viču v Ljubljani je v soooto neka mladenka skočila pod vrhniški vlak. Viak je nesreč-mco stiraiiovito razmesaril: odtrgal ji je obe nogi in truiplo razkosal, da so posamezni deli ležali daleč naokrog. Dognali so, da je nesrečnica 20letna delavka Marija Gregorčičeva Ob progi so našli ročno torbico, v kateri je bilo poslovilno pismo, v katerem pravi Marija, da ji ni več mogoče živeti na svetu ne spoštujejo in ljubijo otroci star-tega koraka nihče ne zameri, ker upa, da bo našla uteho pri Bogu. Iz pisma je tudi razvidno, da jo je v smrt pognala nesrečna ljubezen. S fantom sta se razumela, a raj u m zvezi so baje nasprotovali njeni in njegovi starši. * Smrten skok na ul co. Te dni se je na Tyrševi cesti v Ljubljani z okna drugega nadstropja tik pred kavarno »Evropo« z glasnim krikom pognala v globino neka mladenka in nepremična obležala na tlaku. Takoj se >e okrog nje zgrnila množica ljudi ki so Domiioval' nhosrri ^plrlp q ne'->e r.eumn nt Izgubi. Pijača, ki se ji ni maral odreči, i,a ie pokopala.« »Ce bi ga kdo opozoril, naj ne pije. irorda do tega ne bi bilo prišlo«. »Ali pa se vam ne zdi«, je tedaj hitro reke! Fabri, da je bil le nekdo, ki ga ie še nagovarjal k pijači in mu sam dadal zanjo?« Le kako je moglo priti inženjerju ka, takega na misel? Ali ie morda kai slutil? Kaj ? Perina je nekaj časa premišljevala ka) naj pomenijo te skrivnostne besede toda nič pametnega ji nj. prišlo na misel. Le zdelo se ii je. da tu nekai ne more biti v redu. »Viljem ^ moral prenašati razne vesti«, .ie tedaj rekel Fabri. »Nekdo pa menda v zadnjem času ni bil več z njim prav zadovoljen, Tako je moral postati Viljem sam žrtev svojega vohunstva . . . « . Vsi so nekaj časa molčali Perina se je spet zamislila. »Da. nekateri ljudje se znajo delati, kaikoi bi bili pobrali vso učenost z veliko žlico Delajo se, kakor bi brali drugim iz duše Sicer pa to dostikrat nj niti prav težavno. Ce vidim opoldne človeka, ki sedi za mizo in se masti s telečjimi jetri in cmoki, pa mu zvečer rečem, da »sodim«, dia ima telečja jetra s cmoki zelo rad. se ne bom zmoti! . .« Ce bi bila Perina potrebovala ključ za rešitev te nove uganke, bi se bila morala spomniti samo na besedo »sodim« Toda že preti .ie uganila, da se plete pogovor okoli Talouela in da ie on tisti, ki je uvedel vohunstvo. o katerem so se zdaj pri mizi no-govarjali. In vedela ie tudi. da vohuni Talouel za gospodom Vulfranom. »S:cer pa ne vem kai ima od te zahrbtne igre«, je dodal Fabri čez nekaj časa«. »Kako? Ali mar >-es ne morete uganiti, kaj naj to pomeni? Človek je nevoščlrjv ali pa ni. Prav tako ie tudi lahko slavohlepen ali pa ne. Kdor je rna nevoščljiv, je navadno tudi stiavohlepen hfcratu. 7''a i si pa mislite, v kakšnem položaju je falouel. Iz nič je piisci lciau vimj&u ua ^e prvi za lastnikom enega največjih francoskih podjetij, ki prinaša dvanajst milijonov frankov na leto. Pa mož stremi še više. Najbrž računa s tem, da bo počasi tako omrežil slepega lastnika tovarn, da bo postal prav za prav on gospodar. Saj se je kai podobnega že večkrat zgodilo. Nečaka gospoda Vulfrana nista kaj prida in bi najbrž podjetje prav kmalu uničila. Zato se Talouel že zdai' počasi pripravka na bodoče čase. Vsak ukrep, ki ga stori lastnik hoče zvedeti, prav tako pa poskuša dognati kaj namerava tovarnar v bodoče. Hoče se mu prikupiti s tem. da se zmeraj sili v njegovo bližino in da se dela. kakor bi vsako njegovo misel uganil. To je in nič drugega«. Poslušalci so se začeli rznova smejati. Med tem je prišla teta Zenobija in pospravila krožnike z mize. Ta čas so molčali, ko je pa šla, so nadalievali prejšnji pogovor. Izmenada pa se je oglasil! eden izmed njih: »Kaj pa če se nepričakovano vrne izgubljeni sin gospoda Vulfrana?« »Vsakdo bi si moraj to želeti. Ce ga pa ni, je najbrž že mrtev.« »Vseeno. Toda slavohlepnost, ki jo kaže Talouel, presega vse meje. Mogoče je tudi, dia je on kriv spora med očetom in sinom.« »Vsaj posredno utegne biti«, je deial Mom-bleux. »Kakor sem slišal je on podž;gal to-varnaria. naj prisili sina. da bi razdrl svoj zakon in se vrnil. Sicer nam ie pa težko o tem govoriti, kajti takrat, ko se je to zgodilo* nas vseh še ni bilo tu. Tudi tu je imel Talouel najbrž svoje prste vmes. Odstraniti je dal vse uradnike, ki so poznali njegovo vlogo - , »DOMOVINA« zil &e je s kolesom okrog, da bi dobil delo. Doma se je pečal s popravljanjem stairih klobukov in talko se je skromno preživljal. Njegovo truplo je ležalo v vodi šest dni in je že močno razpadlo, ko ga je Sava naplavila. Pokojnik je bil po rodu iz Zalbukovja pri Brežicah. Policija je uvedi a preiskavo, da dože-ne, koga je mislil Pajk v pismu, napisanem tik pred samomorom. * Planine so zahtevale novo žrtev. 23 letni pasarski pomočnik Stane Dolhar iz Ljubljane se je odpravil na veliko soboto zjutraj v planine. V njegovi družbi so bili ncegov nekoliko starejši brat vtsokošolec Štefan, da'ue knjigoveški pomočnik Ivan Masle, krojaški mojster Milan Drnovšek in bakrotiskar Mirko Pukl, vsi iz Ljubljane. Namenjeni so bili v 1'riglavsko gorovje. Na poti jih je zaje' snežni vihar. Skupina je tavala skozi vihar in iskala zavetja. Ze proti jutru je bilo, ko je Stane omahnil. V mrazu in viharju so mu omagale zadnje moči ter je izdihnil. Bkspe-dicija je truplo prenesla v dolino. Truplo prepeljejo v Ljubljano. * Avtomobilska nesreča gasilcev. Gasilska četa v Kamnici je dobila nov gasilski avtu. ki so ga na veliki ponedetek preizkusili gasilci. Za poskusno vožnjo se je prijavilo S gasilcev, ki so se odpeljali proti sosedni Selnici. Na povratku proti Kamnici pa je avto na ostrem ovinku zavozil z vso močjo v strmino, kar je bilo usodno. Na ovinku ga je prevelika brzina na mokrj cesti spodnesla in avto je s prvim kolesom zadel v obcestni kamen, da se je pnevmatika razpočila, kar je avto pognalo na drugo stran ceste. Ponovni udarec je zakrivil, da so se razpočifle vse tri pnevmatike. Avto je vrglo kakor prj eksploziji v zrak tako, da se je obrnil in pokopa' vse gasilce pod seboj. Prizor je bil strahoten ker se ponesrečenci niso mogli izkopati izpod vozila. Morali so priti ljudje ter jih rešiti. Štirie gasilci so dobi® pri tem zelo nevarne poškodbe in so jih mariborski reševalci morali prepeljati v svojim avtomobilom \ bolnišnico. Najbolj se je ponesrečil novimi'-kamniških gasilcev 31 letni gostilničar Maks Šiker, ki ima zlomljeno nogo Poškodovan so še 401etni železničar Hinko Zunko. ki ► poškodovan na glavi in na desni roki. in 31 letni delavec Franc Glazer ki si je mocn" poškodoval obe roki. škoda na avtomob1 jp v"PVa v lej uoOi. Da pa uuu k sei s^v,. --j tom kn sinom imenitno v račui, ne more nihče dvomiti. Saj je šele s tem sporom prišel do svoje veiike moči.« »Toda takrat še ni mogel vedeti, ali -ie bo priiiel kdo drug na mesiio gospoda Ed-munda«. »lini, vedel je, da urna oče sina zelo rad Zato je bil tudi na;brž presekal vseh vezi z njim in da ne bo takoj izbral koga drugega za svojega najest nika«. »Dobro. Kaj pa če bi bil prišel kdo. ki bi bil pametnejši od Talouela?«« »Tudi na to je računal. Vsakogar, *-:dor se mu ni hotel pokorit: in kdor se .ie gospodu Vulfranu preveč približal, e dal spretno odstraniti. Kdor ni hotel iuž;ti niemu. e moral leteti Saj smo pravkar doživeli nekaj podobnega. Na kočijaža Viljema se spomnite. Kakor sem slišal, se mu je zadnje čase ne-kaij upiral. Zdaj je letel.« »Kaj naj pa človek stori, da ne pride med njegove mlinske kamne?« »Hm«, je odvrnil Mombleux«, najbolje je, da stoji ob strani in se za n;č ne meni. Kajti boj z njim je preveč tvegan, še nihče ni izšel iz n.iega kot zmagovalec.« V tem trenutku je stopila Rozalija k Peri-ni in jo vprašala, ali ne bi hotela iti z njo po vasi. Kaiko bi bila mogla to ob'ti? Ze d«v-no je bilia z večerjo ori kraju. Čeprav bi bila rada še nadalje poslušala, kari bodo ti izkušeni možie povedali, vendar je vstala, da ne bi zbudila prevelik« nozornosti. Sij bi jo utegnili uradniki onaz;ti in si misliti. da vohuni za Talouela. IJpala je. da bodo tudi še drage dni kai med seboi govorili in si je * Smrt v plamenih gorečega hleva. Pri poses tniku Sk,rabo tu na Zgornji Po'&kaivi je nastali te dni požar, -ki je uničil hišo in gospodarsko posloipje. Od raznih strani so prišli Ijudle gasit. Med požarom nihče ni pogreša! domače gospodinje in tudi potem, ko je bi! ogenj že zadušen, ni v razburjenosti nihče opazil, da posestnjce Ane Skrabotove ni nikjer. Ko so pa gasilci po požaru' razkopavali ožgano slamo in zoglenelo tramovje, so nale teli na grozno najdbo. Med ostanki žarečih tramov so zagledali kup ožganega mesa ter z grozo ugotovili, da je to človeško trup'o. Biili so to ostanki domače gospodinje, ki je zgorela na gorečem hlevu. Njen mož je bil v času požara odsoten. Nepojasnjeno je, kako je prišla na gospodarsko poslopje, ker niso našli nikjer 'estve, po kateri bi bila splezala na podstrešje. Preiskava je dognala, da je žena izvršila samomor. * Srce in vranico ima na desni strani. V bolnišnici v Koprivnici so operirali 391etno kmetico Milko Dragosavljevičevo iz Velikega Poganca in dognali, da ima srce in vranico na desnj strani, slepič na levi. Vse njene notranje dele so s pomočo rentgenskih žarkov fotografirali. Slike pošljejo kot veliko redkost zdravniški fakulteti v Zagreb. * Patrona je eksplodirala. Ljudje na deželi so dostikrat zelo lahkomiselni v ravnanju z orožjem in municijo. Te dni je prišla v ljubljansko bolnišnico 23 letna služkinja Marija Gradičeva iz Mirne peči. ki pa zda. služi v TenetLšču pri Litiji. Domači hlapec Alojz Prime je našel nekje staro potrono in jo vrgel na ogenj Okrog ognja je imela prav tedaij opravka Gradičeva. Patrona se je razpočila ter raztrgala Gradičevi vso desnico. * Pojasnjena smrt. Deklo Ano Bohlovo v Plačan jih so našli nedavno mrtvo na pragu gospodarjevega hleva Po legi trupla in po siledeh v hlevu je kazalo na umor, zaradi česar je sodišče odredilo raztelesenje trupla. Komisija je ugotovila da je bila pokojna al-koholistka in ii je otrpnilo srce. * Otrok je utonil v gnojnei. Bratca 13-letni Negač Janez in dveletni Francek, na-jemnikova sinova v Bukovcih, sta se igrala v odsotnosti staršev na dvorišču pred hišo. kjer ie starejši pazil na mlajšega. Ko ■e t n:! Ianp7 v no kruh ie Fran- iiumiiu uu ou pdL id»\ir1a I I'--. ,•> ..»..!r>tf>r »1 u je tudi iioko p.sino iz UiJ-jC, iz Ua&e.« »Francosko?« je hitro vprašal gospod Vulfran. »Ne. angleško.« »In podpis?« » l ega pa ni mogoče prebrati. Feldes, FaA-des ali Fildes ie napisano. Prej je pa še neka beseda, ki je nečitljiva. Vse štiri strani so popsane in vaše ime je večkrat omenjeno. Ali naj izročim pismo gospodu Fabryju?« »Ne, kar meni ga daj«. Teodoi in 'aioujl sta oba hkratu pogledala gospoda Vulfrana in umoiknida. Morail je •ganiti njuno presenečenje, ker se je iznenar la zdrznil. »Na vašo mizo bom položil pismo,« je letial Teodor, da bi priikrii zadrego. »Ne, kar meni ga daj«. Kinabu so pregledali dopise. Tailouel in Teodor sta hotela še malo počakati, da bi jima dal gospod Vulfran potrebna navodila za odgovore toda tovarnar ju je odslovil in dal poklicati Perno. Trenutek nato je bila že v pisarni. Vzel ie pismo iz žepa in ji ga izročil. »Kakšno pismo je to?« je vprašal. Vzela je pismo in ga hitro pogledala. Ce bi bi! tovarnar v'del. bi bil morail opaziti, da je vzdrhtela. »Angleško pismo iz Daike. Oddano je bilo 29. maja.« »Podpis?« Obrnila ie Vst. »Pater Fildes«. »Ali si prepričana, da je tako napisano?« »Da, seveda, pater Fildes je napisano.« »Kai na ie v pismu?« 'Datie). iz žepa nož in zabodel Lešnika dvakrat v vrat, pri čemer mu je prerezal žiio odvodnico, tn eiwwat v devico. Lesnata so prepevali v oiijsao bounsuioo, Kjer je ua ve i-konoeno neuetjo umri. v (Jooj na velikonočni ponedeljek. V neki gostiiuii na Oplotnici se je jo aoori kapljici razvneuo veseio razpoloženje, kl & uuciu v /.avouiiio, mer so polomili netu pw>t, nato pa skozi Uaoetve h suuiovao«iHita tu-sama vVesmtove tvornice Pod okoiisKnm pokopališčem in tuui tam s namenjeni zmioouii neiAaj sip. tJoliC4ja je ziiKoveciu ua sieun. 4Li Kadgoni, i^ier t>i moial nastopiti lOonev-no zaporno kazen mlinar Josip Seruga, pa se je na mesto njega zglasm tnliniarsKi po-moenjk Jostp reKonja. hTed meseci pa je pr.sia vsa zadeva na dan in se je tnoral .Tekanja zagovarjati preu soaisčem, ki ga je oosodilo na en mesec in 15 dni strogega zapora pogojino za dooo dveh let. Pri razpravi je obtoženi Fetkonja dejal, da je dobil za to vtrečo krušne moke. * V hlačnic vštt tisočak. Orožniki so are-tjrauL 21 letnega mizarskega pomočnika Dominika Simoniča, ker je izmaknil posestnici Zot.;i Penzlovi v Zgonntieni Dupleku tisočak, ki si ga je všil v hlačnico. Simoniča so izročili sodišču. * Dve žrtvi junakov noža. Te dni je osebni avtomobil pripeljal v mariborsko bolnišnico iz Oplotnice 251etnega tolarskega pomočnika Martina Leskovarja, ki ga je napada večja skupina fantov in ga z noži obdelala. Dobil je nevaren sunek v trebuh in je Kmalu po prevozu v bo-nišnico umrl. Druga žrtev de al 39.,©tni hlapec Friderik Maček iz Kani-ze pri it. 1'iju. t udi njega .e napadlo več lar.-tov, ki so ga zaprli v skedenj, ga pokrili čez glavo in ga tako obdelali s koli, da mu je u\iMrat počila iobanja. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Vlom. Pri Kralju Ivanu v Kremenci pri Igu so neznanej vlomili v shram/bo in odnesli razno obleiKo, zlatnino, srebrnino in denarja v skupni vrednosti 7000 dinarjev. Za tatovi ni sledu. * Zlobna roka je zanetila požar. Nedavno zjutraj je začelo goretj v gospodarskem poslopju posestnika Jurija Bergleza v Gerečji vasi. Malo pred požarom sta se bila pojavila v kuhinji dva brezposelna, ki sta prenočevala na sfkednju in zahtevalla od gospodinje zajtrk. Ker zajtrk še ni bil goto/, sta se neznanca napotila k sosedu, kjer sta vprašala, ali v vasi res tako pogosto gori. Med tem je že švignil ogenj iz skednja posestnika Bergleza. Oba neznanca sta jo urnih nog pobrisala čez polije. O tem so bili takoj ob vešč-ni orožniki, kj so se napotili na zasledovanje. Poslopje je pogorelo do tal, ž njim vred pa tuidi mlatilmica, vetrni mlin in vse gospodarsko orodje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gerečje vasi, Hajdine in Ptuja. Imeli so zelo težavno delo, ker ni vode blizu. * Dve tatvini pojasnjeni. Neznan; vlomilci so februarja vlomili pri posestniku Štrosu Alešu na Kokrici in ukradli iz veže čisto novo kolo, last Cuzka Štefana. Kmalu so vlomili še enkrat in Štrosu s podstrešja oduesH precej slanine. Zdaj se je ugotovilo, da so tatvino izvršili trije fantje iz Primskovega. Vse tri fante so orožniki aretirali in zaprli. * Kaznovan pohotnež. Mali senat v Mariboru je na tajni razpravi obsodil 21:letne-ga V. A. iz Zagreba na tri mesece strogega zapora pogojno za dobo dveh let, ker je v Vučji vasi zlorabil neko osemletno deklico. * V Kam niči so izkopali truplo novorojenčka. Mariborski orožniki so dognali, da je bili na pokopališču v Kamnici izvršen v noči na 19. marca skriven pogreb, pri katerem ni bilo ne duhovnika ne pogrebcev. Zda'j so ta grob odkopali ter odkrili v jami truplo novorojenčka, zavito v papir in cunje in poHoženo v škatlo iz lepenke. Preiskava je dognala, da je povila otroka 16. marca neka 32 letna posestnikova hči. Pokopala pa je ntladega mrlioka njena mati dva dni po rojstvu. Obe zatrjujeta, da je otrok kmalu po porodu umrl zaradi slabosti, ne moreta pa povedati, zakaj sta ga pokopali skrivaj. Aretacija roparja. Ob koncu marca sta okrog pomoči vdrla dva roparja v samomo hišo posesuniKa Siuge v Seliti pri Sv. Križu. Z revolverjema v rokah sta prisilila 70-let-nega gpspodarja Mati,o in njegovo sestro Ptpo, ua sta jima izročila denar v znesku 5.000 Din. Drugo jutro o ropu obveščeni svetokriški orožniki so tako« začeli zasledovanje. Obenem so opozorili na oba razbojnika tudi sosedne orožniške postaje. Prvega sumljivca našli te dni poištiuški orožniki v samotnj dolinici Pasjeku med bavo pri Litiji in Zagorjem. Pri legitimiranju so ugotovili, da je neznanec Lipec t-rane iz Radeč. Liipec se je zadnje tedne zadrževali v okolišu Kwma, Sv. Križa in Poišnika. V Pasjeku se je seznanil s hčerko nekega posestnika, pri katerem je prebival več dm. Izdajal se je za poštenega, a brezposelnega delavca. Zato so mu tudi radi postregli. Orožniki so Lipca aretirali in ga izročiti v litijske sodne zapore, ker je po opisu zelo podoben enemu »zmed roparjev pri Slugu-vih, dasi je sioer ta rop tajil. Nadaljnje preiskave so ugotovile, da je Lipec prav nevaren trček. Doslej je bil gost sodnih zaporov že petnajstkrat. Pred ropom pri Slugovih se je klatil okrog Sv. Križa in izvršil več vlomov po Moravški gori in sosednih krajih. Zlikovoa so iz Litije odpravili v zapore ljubljanskega sodišča. * Oproda največjega ameriškega razbojj-nhta je zaprt v £asreau. Ai Capone je JI kraii. ameriških tolovajev in se je njegova žaiostna siava laznesla po vsem svetu, ko so vsi l.stj na aolgo in š-toko pisali o njegovih resničnih .n izmišljenih zločinih. Kralj tolovajev je dolgo kljuboval oblastvom, ker je imel za seboj dobro organizirano tolpo. Vse to je znano, ni pa bilo znano, da je bil med njegovimi oprodami tudi jmgosiiovenski ro;aik. Ta je zdaj zagrebški policiji sam opisa: svoje nekdanje zveze s kraljem ameriških razbojnikov. V neki vasi pri Petrinjj je bil nedavno izvršen vlom v cerkev in je vlomilec odnesel tri kelihe, katere je skušal prodati nekemu zagrebškemu zobotehniku. Policija je našla dva keRha in naposled tudi samega vlomilca. To je Josip Kožarič, ki so ga pred meseci izgnali iz Amerike. Mož je policijskemu osebju pripovedoval, da je bil dve leti oproda in stražnik kralja ameriškega podzemlja in da je potem sam na svojo roko po njegovih zgledih vrši vlome, za kar je bil obsojen na sedem let. Ko je kazen prestal, so ga iz Amerike izgnali. Kožamič je prišel v Ameriko s svojimi starši š; kot otrok in ima za seboj burno preteklost. * Petletni otrok je zažgal domačijo. Predzadnjo nede!(jo zvečer je nastal ogenj v šupt posestnika Stražarja v Zapodju nad Kresnicami. Požar je prešel na hišo, hlev in svinjak ter vse upepelil. Žrtev ognja so postali tudi vsa hišna opirava, gospodarsko orodje, sadni mlin, stiskalnica, zaloga sena in mnogo živil. Zgorelo je tudi nekaj živine in kokoši. med njiimi tudi švicarska koza sosedo Kckaljeve, ki jo je imela pri Stražaruevih v reji. V času požara je pihal močan veter, zaradii česar je obstojala nevarnost za vsa vas in je le zasluga požrtvovalnih gasilcev iz Kresnic, Ribč in Hotiča, da se je požar omejil. Pirivotne govorice, da je požar zanetil neki postopač, so se izkazale za neresnične. Ogenj Je zanetil Sle t ni sinko soseda Vajsa Tonček. Otrok se je igral s škatlo vžigiCic in vtaknil gorečo vžigalico v slamnato streho Stiažarjeve šupe, segajočo do tal. Velika nesreča, kj jo je zakrivila otroška nevednost, je pač ponoven opomin staršem, naj vžigalice skrival.o pred otroci. PREVIDNOST. A: »Danes sem bil pri zdravniku in mu .potožil, da sem postal tako pozabljiv.« B: »No, in kaj ti tie svetoval?« A: »Zahteval je plačilo naprej.« SVEŽA JAJCA A: »Ali boste ime,Iti za praznike dovolj svežih jajc?« B: »Seveda dih bo dovolj, saj smo se založili s svežimi jajci za pol leta.« * Vlomilec okradel vlomilca. Pretekle dni »o orožniki v Studencih aretirali zloglasnega vlomilca Praha, ki si je za ukradeni denar kupil konja in voz in oboje pustil v varstvu posestnice Ane Faktorjeve. Nedavno noč pa je v njen hlev vlomil Prahov vio-mtiJskj pajdaš in konča" in voz ukradel. Tatu eo kmalu prijeli. * Svaka ie ubil z motijo. V mariborski bolnišnici je odrešila smrt 36 letnega posestnika Ivana Polančiča iz Žikarc pri Sv. Barbari v Slov. goricah nadaljnjega trpljenja. Potančič je postal žrtev domačega prepira, ki se je pred nekaj dnevi razvil med njim in njegovim svakom. Oba sta se spopadla, pri tem pa je svak zagrabil rnotiko ter z ušesom treščil Podančiča z vso silo po glavi. Pod silnim udarcem je počila lobanja. Polančič se je zgrudil nezavesten in se tudi v bolnišnici ves čas nj zavede!. * 200.000 nežigosanih vžigalnikov so uničili. V beograjski livnici »Merkurju« so uničili 200.000 nežigosanih vžigalnikov, zaplenjenih po vsej državi. Ntjihovi lastniki so bili občutno kaznovani. Vžigalnike so raztopili vpričo uradne komisije. Med vžigalniki je bilo tudi več srebrnih in posrebrenih. * Sodba zaradi ponarejanja listin in prevare. boueti L iJo4 sta bivši bano vinski uraid-njK France in nuogova žena Marija iz Ljubljane iskala preko posredovalne pisarne večje posojilo zaradi prevzema neke gostilne na Tržaški cesti. Za jamstvo sta ponujala zastavno pravico na zemljišču upokojenega orožnika Valentina. Ker pa Valentin ni kazal pripravljenosti, da bi pomagal, sta nagovorila nekega čevljarskega pomočnika, da se je pn notaiut izdajaii za Valentina, kar sta oba zakonca kot priči potrdila. Cevlbarski pomočnik je nato podipisal zastavno listino in predlog za zaznamko vrstnega reda z Valentinovim imenom, notar pa je na njih zahtevo oha podpisa overil kot pristna. Se istega dne je čevljar potvoril tudi Valentinov podpis na 'bilanoo-menici. Vse to je storil za nagrado 20 Din, za star klobuk iin nekaj kozarcev vina. Ob juliiju sta zakonca France in Marija uporalbila te lažne listine z velikim uspehom: posredovalec jima je v imenu in na škodo Krajca Alojzija odštel posojilo v znesku 2-1 tisoč dinarjev za protivrednost 38.000 Din, ki je iz lažnih listin izhaljala. Vse tri sokrivce je državno tožilstvo obtožilo zločinstva ponarejanja .Javnih listin, oba zakonca pa tudi prevare. Mali kazenski senat v Ljubljani je obsodil Franceta na 5 mesecev, čevljarja *ja na 1 mesec 20 dni strogega zapora, oba pogojno, ker je sodišče upoštevalo neoporeče-nost obtožencev. MarilM se sodba še ni izrekla, ker leži bolna v Novem Sadu. * Brezposelnega tovariša je okradel. V Čelni je bil aretiran brezposelni kamnoseški pomočnik Rudolf Sket s Ponikve, ker je v januarju ukradel brezposelnemu delavcu, s katerim je prenočeval na nekem kozolcu v Li-bojah, usnjato'suknjo, volnen jopič in nove čevlje. Šket je ukradene predmete prodal. * Očeta ubil in zažgal. V Dobanovcih v zemunskem srezu se je v hiši kmeta Ljuba-noviča odigrala strašna žaloigra. Na posestvu je gospodaril 651etmi Sava Ljubanovič, njegov san Vladimir pa je zahteval od očeta, naj mu prepusti posestvo. Starec tega ni hotel storiti, češ da sin ni pri pravi pameti. Med očetom in sinom so bili večkrat hudi prepiri in nek a'krat je prišlo tudi že do pretepa. Oni dan pa je Vladfmir svojega očeta med prepirom ubil s sekiro, potem pa truplo zavlekel na dvorišče. Na dvorišče je spravil tudi slamnioo in truplo zažgal. * Dvojni umor. V Liki je bil 9. t. m. izvršen dvojni umor. Predsednik razouščenega čestnškega združenja Steva Penovič je prišel popoldne omenjenega dne v Smillan" Nizu Oocrrča T^m se je sestal z nekim Markom Uzelcem. Po kratkem razgovoru je Peii-novič potegnil revolver, ga nasvatil Uzelcu na glavo jm trikrat sprožil. Uzelac se ie zgrudili na tla. Nemi'dno so ga prenesli v bolnišnico v Gosteča/ kjer xn je k medu todiihuriL KaiVo iie prišV> do uboja, še ni čisto noja cmje-no. Bare je Pejrovič vprašal Uzelca: »Mar- ko, zakaa ne bi bil tudi ti to, kar sem jaz?« »Mkoli!« je odvrnil Uzelac, Pejnovič pa je potegnil revodiver in Uzelca ustrelil. Od krogile, ki je prodrla Uzellcu skozi prsas je bil nevarno ranjen tudi Luka Tomlienovič, ki se zdravi sedaj v bolnišnici. Pejnovič je po uboju pobegnil iz Smiiljanov v bližnjo vas Trnovac. Tam je blizu cerkve srečal mač-kovskega narodnega poslanca Karla Brkilja-čiča. Ustavir ga je in mn povedal, kaj se je zgodilo v Smiiljanih. Tudi med nuni a je prišlo do prepira, ki se je končali s tem, da je Pejnovič dvakrat ustrelil Brkljačiča v glavo. Blrkltjačič se je brez besede zgrudil in je bil v trenutku mrtev. Pejnovič je nato šeil v BruŠane in se tam prijavil na orožni-škli postaji. Pokojni poslanec Kari Brkljač/č je bil eden izmed prvakov Hrvatske seljač-ke stranke v Liki. Štel je 73 let ter je bil večkrat narodni poslanec. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen na iliisti dr. Mačka. V Liki je bi priljubljen, zaradi česar je izzvala njegova smrt splošno žalovanje. Oblastva so uvedla strogo preiskavo proti zločincu. Franc Goričan: Peš po Franciji pred 40 leti Nadaljevanje. Vsak dan po končanem deki si ie vsak delavec natrgal trave ali kakšne druge zelenjave in napolnil kakšno torbo ali vrečico. Strašno rad bi bil dognal, za kaj imajo travo. Za kozo bi je bilo premalo, na kaj drugega se pa spomnil nisem. Potem sem le vprašal. Vsak je redil- doma kunce. Delavec, ki mi je napravil mrežo, Mazeiie po imenu, me je povabil, naj ga obiščem v nedeljo popoldne. Prišel sem k njemu in žena mi je postregla z zajcem, pripravljenim na tri načine. t Izvrstno mi je dišalo. Prinesla mi je tudi vina in menila, da ga ima za vse leto dosti. Razložiia mi je zakaj. Imel je tam stanovanje brezplačno, da je pazil na vinograd posestniku. Cez teden je hodil na delo, čez nedelje pa v vinograd in tam kaj malega delal. Zato je imel brezplačno stanovanje, rožje od trsja za kurjavo in paberkovanje (smel je potrgati vse ostalo grozdje). Iz tega si je napravil vina, a iz tnopiin do 400 litrov kisa. Zavel sem zelo slabo. Hodil sem Jest v kuhinjo za siromake. Bili sta dve. Prva za boljše ljudi, druga pa za siromake iin berače. Cez ves teden nisem imel tople hrane. Dnevno sem pojedel en kilogram kruha, popil en liter vina; tudi sočivja sem imel in včasih za priboljšek košček slanine. Vsi delavci so kadili cigarete. 2e kot štu-dentek sem rad kadiil. Pozneje sem se zelo boril proti tej razvadi. Včasih se mi je posrečilo zdržati se kajenja Po kakšnih 14 dn;, pa sem skušnjavi zmerom spet podlegel in začel kaditi. Tudi tu sem od časa do časa kupil duhana za nekaji soldov. Ta duhan pa je bil že na pogled slab, neokusen in se ie sproti natehtal stranki. Nekega večera, ko. sem prišel utrujen z dela, sem se spomni', da sem v neki knjigi Tolstega čital približno tole: »Mladenič v slabih razmerah hoče na vsak način doseči boljši socialni položaj in strastno puši. Ta strast je bolj škodljiva kakor koristna, zato nepotrebna. Rad bi se odvadil, pa se ne more. Kako naj tak človek, ki nima niti toliko trdne volje, da bi dosegel tisto, kar je samo cd njega odvisno, dosegel boljS položaj v življenju, kar je pretežno odvisno od drugih?« Mislil sem si: »To se pa prav mene tiče.« Vrgel sem zavitek duhana skozi okno in nisem kadil več kakor dvajset let. Mladini sem prigovarja' naj pusti kaienje. Cigareta, to je v papir Javit vražji plevel. Na eni strani je ogenj, na drugem koncu pa norec, ki vleče. Ob koncu voine sem spet začel kaditi. Nekai so krive čebele, nekaj pa brat, ki je pošiljal domov škatle egiptovskih cigaret, nekaj pa domneva, da je starerši moški brez vsflke razvade in napake pust in dolgočasen. (Sledi nadalievanje). Po enem mesecu sem prosil gospodarja, naj mi zviša plačo, ker le preveč stradam. On pa mi ie rekel: »Le potroite. vam bo pa pozneje enkrat zato bolje šlo Tudi iaz. ko smi začel, sem trpel veliko pomanjkanje« »Kaj mi to pomaga.« sem mu odgovoril »sai bom že prej pronadel, preden bom dosegel boljše razmere.« Zvišal mi ie za 10 frankov mlečno in sem imel torej 70 frankov. Gosnodarski nreddelavec me ie pogosto porinil k deV Vi me ni zanimalo: t;<» me pa ni postavil, kamor sem si želel. Nisem se mu imel s čim prikupiti. Enkrat sem go» spodarja prosil, naj mu da nalog, da me za« posli tam, kjer je zame važnejše in pouč« nejše, on mi je pa odgovoril, da tega ne more. Pri tolikih ljudeh na upravniku vsak večer le navodila, kaj se mora drugi dan delati. Delavcu pa lahko on odkaže delo, kakršno hoče. Nekaj časa se mi je zdelo zanimivo voziti s konji, saj so tam drugač« ni vozovi in drugačna konjska oprema ka« kor pri nas. Vozovi so vsi na dve kolesi, ki sta visoki dva metra. Konji so upreženi drug pred drugim. Na voz so mi naložili 40 ali še več hektolitrov vina in vpregli tri do pet konj, ki so stali drug pred dru« gim. Ceste so zelo lepe, brez gramoza in gramoznih kupov. Že tedaj so bile valjane s težkim parnim valjarjem. Zelo mi je bilo hudo, da sem moral zaradi nekaj sto gol* dinarjev, ki jih nisem imel, opravljati vsa hlapčevska dela, ki sem jih že tako znal; prišel pa sem vendar zaradi tega, da bi se tam česa naučil. Premišljal sem, kaj naj ukrenem, da si izboljšam položaj. Odločil sem se pisati svojemu ravnatelju kmetijske šole g. Machu v San Micheleju. Žrtvoval sem 15 santimov za poštno znamko, čeprav sem bil prepričan, da ne bom dobil odgo« vora. Kratko sem opisal svoj položaj in ga prosil, naj me priporoča, da dobim kakšno štipendijo. Pisal sem, da bi rad šel v višjo vinarsko šolo v Motpellierju in da bi se tam še praktično lahko učil. kar me zanima. Poštno obratno sem dobil zelo ljubeznivo pismo, da on dobro razume moj položaj in da se bo takoj in zelo odločno zavzel za« me. Najprej da se bo obrnil na ministrstvo, in če tam ne uspe, na štajerski deželni od« bor. Nekje, mi je pisal, bova gotovo nekaj dobila. Pa ni bilo nič ne pri enem ne pri drugem. Pri štajerskem deželnem odboru je dobil v roke mojo prošnjo Ivan Balon, deželni vinarski komisar. Ker je deželni od« bor prošnjo za štipendijo odklonil, jo je iz« ročil Balon dr. Kaisersfeldu, ravnatelju Sta« jerske hranilnice v Gradcu. Meseca februarja smo cepili ameriške korenjake na licu mesta. Kakih osem dni sem se kleče plazil po zemlji in cepil. Zače« lo me je že ščipati v kolenih, pa sem si mislil: bo že minilo. Nekega jutra nisem mogel vstati. Po kolenih me je začelo stra« šno trgati in me je neznansko bolelo. Ker ni bilo nikogar blizu, sem ležal ves dan in čakal, da se vrne sosed, ki je stanoval na« sproti mene, a ga še nisem nikdar videl. Jaz sem šei vsak dan zgodaj od doma, ko je še on spail, kadar je pa prišel domov, sem pa jaz že spal. Nekako po polnoči sem zaslišal korake in e>a poklical. Prosil sem ga, da mi pre« skrbi dopisnico in jo drugo jutro odda. ker je zelo važno. To mi je rad ustregel Pisal sem gospodarju, da sem zbolel in da si no morem pomagati. Že dopoldne je prišel k meni gospodar sam. Ko je prisopihal do mene, ie rekel- »Vi pa stanuiete na svislih kakor kure.« Prvo me je vprašal, aH imam kai denaria. »Imam še nekaj,« cem mu od« dvoril. D ml mi ie zlatnik za 20 frankov. PonrOsil sem ga, naj me spravi v bolni« šnico. POPOTNIKOVA TORBA Uspeh kmečke samopomoči v Konjicat Konjice, v aprilu. Na nedavnem sejmu v Konjicah so se kmetje iz vsega sreza složno držali cen, ki jih je določila sejmska komisija, določena od Kmetijske družbe. V komisiji so bili odlični kmetje iz vseh občin v srezu. Tujih kupcev je bilo malo. Sploh se je zelo malo živine prodalo. Dosegle so se ugodne cene: za te-lice 3.50, za krave 3 in za teleta 5.50 Din kilogram žive teže. Čeprav je sila velika, se kmetje držali navodil, ..i jih je podružnica Kmetijske družbe dajala pismeno in ustno po svojih članih. Točno opoldne so odgnali kmetje živino domov. Tudi to pot se je pokazalo, kako potrebna ie našemu kmetu Kmetijska družba. Zato se ji kmetje z veseljem priključujejo. Velik požar na Murskem polju iviizevci pn Ljuiuin^i u, apinu. V zaurigein času so požari v naši okolici zelo pogosti. Ni še dolgo koir ie bil po/ar v Kupecincin, že je spet gorelo, ni si^er je ogenj na Urlavi upepelil tri gospodarska posiopja in eno hišo. Uoreti je začel pni posestniku Horvatu na Ciriavi kup saame, odkoder se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje in na hišo. Zgorelo je vse do tal z vozoivi, oiod-jem, sedmimi kravamj in 6 svinjama vred. Poškodovan pa je tudi pes. Ljudje sami so se komaj rešili. (Jasilcj niso mogli požara pogasiti, ker je bilo vse iz lesa in čisto suho. Zraven pa je pihal še veter. Skoda znaša okrog 100.000 Din, a zavarovalnina je neznatna. Ko je prj Horvatovil gorelo, so iskre zažgale še s slamo krito poslopje Mihaela Ma-riniča, ki mu je zgorelo ostrešje hiše z vsi slamo in senom, poleg tega pa še nekaj orodja. Zgradba je bila zavarovana za 21.000, škoda pa znaša 60.000 Din. Gasilci so obvarovali, da ni prišel ogenj v hišo. Poleg tega pa trpi ta posestnik občutno škodo v svojem sadovnjaku. ki ga ie velik del uničen od vročine. S tega poslopja je prešel požar še na Stamparjevo gospodarsko poslopje, ki je bilo delno krito s slamo, ter uničil streho. Zgorelo je tudi mnogo sena in slame in neko. orodja. Šlanipar je bil zavarovan za 15.000, trpi pa škode za 50.000 Din. Pri vseh, ki so od požara hudo prizadeti, posebno Horvatovi, so imeli za mnogo premalo zavarovana svoja posloiptia. kar bodi vsem v svarilo. Kdo je zanetil pri Horvatu požar, še nj znano. Najbrž gre za hudobno roko. Razširjenje požara je zakrivil veter, ki je pihal v taki smeri, da ni zanetil bližne Horvatove hiše, ki je tudi s slamo krila, pač pa Mariničevo noslopje. ki »e oddal.eno kakih 200 m od Horvata. Pri tem velikem požaru je sodelovalo nad 10 sosednih brizgala, ki so kljubovale naglo se razširiajoč^mu nju. da ni zgorelo še več poslopij. Malonedeljsko pismo .ala Nedela, apn-a. Stara pregovora »fašenk na trati, viizen na peči« in »Kaka cvetnica (cvetna nedelja), talka vijzenica« sta se letos uveljavila. Po krasnem vremenu na veliko soboto dopoldne je popoldne nenadno nastopil vremenski preobrat z dežjem. Pri vstajenju se je letos zelo pogrešalo sodelovanje sokolske godbe, ki ije prej vsako leto prav lepo igrala in povzdigovala cerkveno svečanost. Čudimo se, da so se godbeniki tako ustrašili malo slabšega vremena. Pri velikonočnem streljanju se lie še zmerom zgodilo neštevilo nesreč, ki bi lahko bile v svarilo fantom, naj to nesrečno razvado opuste in denar, ki se izda za ropot in dim, ra':ši porabijo za druge potrebneijše reči. »Kdor ne uboga, ga teipe nadloga«, pravi pregovor. Kljub vsem svarilom je fant Jože Ra-kuša nabijal in streljal tako neprevidno, da mu je skoro razjneslo roko in so ga marali taKoj prepeljani v ptujsko bolnišnico. Hudi so časi, a slabo vreme je praznično razpoloženje še bola kvarilo. Narava je vsa v zelenju in cvetju, a temni so pogledi podeželskega ljudstva v bodočnost, saij se še nikjer nič ne jasni. NAŠI NA TUJEM Novice iz naših ameriških kolonij Cleveland, marca. Zlato poroko sta obhajata nedavno v naseJ-biim si. joaepn Vaiie^ju zamorita Stanova, ki ju je poročil pred 50 leti v BruekNvavu slovenski uuliovnik, zdaa že pokojni Vtncenc Sifrer. Mož Jaka Svan se je rouil v spodnjih Uorjali pri Bledu, njegova žena, rojena 1 orkerjeva, pa v tiraibčah pri bledu. Josip hečavar v krauu Diy.u aooi 2.000 dv>-larjev odškounine za poškodbo pri delu iz leta 1930. Mož je na eno oko oslepel. V kraju Breezy Hillu si je končal življenje Anton Jeler, stair57 let, cioma iz Brez., ^rt Brežicah. V Clevelandu je avtomobil do smrti povozil Slovenca Janeza Lovka. Sofiral je njegov svak Mldget. Z njiima se je peljala tudi zadnjega žena, ki sicer ni bila takoj mrtva, pač pa tako iiudo poškodovana, da je čez nekaj dni v bolnici izdihnila. Strašna nesreča se je pripetila v Alquiip-pu. Na reki je popravila! svoa čoln Anton Selan, star 18 let. Kar se je utrgala nad njim ogromna plast zemlje. Selana je s čolnom vired potegnilo na dno reke, da so njegovo truplo dolgo zaman iskali. V Ročk Springsu se je smrtno ponesrečil Janez S.pes, star 53 let, doma iz okolice Opatije, ntjegov tovariš Janez Vilfan, doma iz Šlkofae Loke, je bil pa hudo poškodovan. V Clevelandu sta umrla Miha Tomšič, star 82 let, doma iz Jame, župnija Žužemberk, in Ignac Je rele, star 58 let, doma iz Stare vasi pri Skocijanu. Smrt vestfalskega rojaka jsterjeld, aprila Po dolgi mučni bolezni nas je nedavno zapustil soustanovitelj in zvesti član našvga društva g. Ivan Zore. Bil je vdovec in je šel 70 let- Po rodu je bil iz Sv Križa pri Litiji.. Pokojnk je bil velik prijatelj domače pesmi in domače govorice, čeprav je živel že 35 let na Vestfalskem Zelo rad je bral »Domovino«, na katero je bil stalno naročen. Ža njim žalujeta dve odrasli hčeri. Kako pril.ubljen je bil, sta pokazala veliki obisk ob mrtvaškem odru in nepričakovana velika udeležba rojakov in domačinov iz Osterfelda in od bližnjih krajev na zadnji poti. Veliko število vencev je pokrilo njegov grob. Predsednik Jugoslovenskega podpornega društva g. Jakob Steh se je pri cdprtem grobu poslovil od pokojnika in mu položil lep društ. venec na grob. Bodi rajnkemu lalrka tuja zeml a. hudo prizadetim svojcem pa naše iskreno sožale- Omenjamo, da so dobili svojci ra.nkega od Osrednje zveze jugoslovenskih narodnih delavski društev na Nemškem takoj izplačano pogrebno podporo v znesku 75 mark. V imenu žalujočih hčera najlepša hvala zveznemu predsedniku g. Bolhi za njegov trud! BAM K A BARUCH odpremli denar v Jugoslavijo aaihitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrš' bančne posle naikulantneje. Poštni uradi » Belgiil. Franciji, Holandiii In Luksemburgu »prejemalo plačila oa naše čekovne račune: Beliti la: št 3064-M. Bruxel-les; Francija: St 1117-04, Pari«; Hotandih. Jte* 1458-66. Ned Dienst: Luksemburg: št V*7 Lu-»embourg. — Na zahtevo pošljemo brezplafn^ naše čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIH Za kuhinjo Makaroni. Makarone prav na kratko zlo« mi in skuhaj. Kuhane polij z mrzlo vodo in ocedi. Na olju poduši pest poparjenih se« sekljanih gob. Potresi na gobe žlico moke, malo prepraži in zalij z govejo juho. Stresi zraven makarone, četrt kile kuhane seseklja ne gnjati ali ostanke pečenke ali pa vsakega malo, tri žlice paradižnikove mezge in pest naribanega sira. Ko vse skupaj malo povre, je jed gotova. Stresi jo v skledo in posuj še z naribanim sirom. Daš kot samostojno jed s solato na mizo. Riba s kislim zeljem. Kislo zelje, če je zelo kislo, ga prevri in vodo odcedi. Kozo dobro pomaži z mastjo ali pa sirovim ma« slom. Naloži v kozo za prst na debelo ze» lja, po zelju pa očiščeno kuhano ribo, spet zelje, ribo, zelje Po vrhu potresi zelje z drobtinami in drobtine polij z raztopljeno mastjo, nato peci tri četrt ure v pečici. Daš kot samostojno jed na mizo. Telečji golaž Zreži pol kile telečjega me« sa na drobne kose V kozi razbeli žlico ma« sti in na mast stresi eno prav drobno sesek« ljano čebulo, dodaj žlico paradižnikove me« zge (ali pa presne paradižnike) in malo vo« de. Čebula naj se duši in razkuha. Ko če« bula porumeni, stresi zraven meso, malo sladke paprike in osoli Pokrito duši. da po« stane meso mehko, a razkuhati se ne sme. Po potrebi prilij še vode. Ko je meso meh« ko, primešaj žlico kisle smetane ter daj s cmoki na mizo. Vložek za govejo juho. Mešaj dve jajci, pšenični zdrob in malo soli, da dobiš tako gosto testo kakor za palačinke. V plitvi ponvi razbeli mast. zli j noter testo in speci. Ko testo porumeni po eni plati, obrni, da se zapeče še po drugi Pečeno palačinko zvrni na krožnik, jo polij z mrzlo goveio juho in n tisti pol ure stati, da se dobro juhe napije. Po potrebi prilii še juhe, ker mora biti palačinka skoz in skoz namočena. Na« to palačinko zreži na drobne kose, stresi v skledo, nalii vrele Soveie juhe in daj hi« tro na mizo. ZANIMIVOSTI X Italijanska vojna z Abesinc; stane že sedem milijard lir. Po službenih podatkih so doslej znašali stroški Italije za vojno z Abe. s. nijo 7120 milijonov Ur. X Hauplmannova oporoka izpolnjena. Pred dnevi je bil u-smrcen ugrabitelj Lindbergho-vega otroka Bruno Rihard Haupttnann. Zdaj so v new-yorškem krematoruu njegovo tirup-io upepelili, kakor je sam želel v svoji oporoki. Prevoz njegovih zemskih ostankov lz •'rentona v Newyonk se je izvršil tiho, da so vedela zanj samo oblastva. Kako silni je razgibala Hauiptmannova irsoda ameriško javnost, je razvidno tudi iz neprijetnih posledic, ki jih je imel proces za njegovega zagovornika dr. Reillyja. Ta advokat ;e moral te dni svojo pisarno zapreti, ker nihče več nj hodil k njemu. Zarimivo je tudi, da je Haupttnann v oporoki izrazil željo, naj odpeljejo njegov pepel v njegov rojstna kraj v Nemčijo in ga tam podre sejo po polju. Tudli tej njegovi zadnui želji bo ustreženo. X Mož, ki ne prenese poljuba. Neka mlada gospa v Pariizu je zahtevala ločitev zakona zaradi poljubovanja. Nl.cn zalkon se je zdel na zunaj zelo srečen, v resnici pa ni bil. V tožbi trdi gospa, da iskreno in globoko ljubi svojega moža, ki ima samo eno napako, da namreč žene nikoli ne poljubi in da se tudi sam ne pusti poljubiti. Baje že od miladlih nog ni trpel poljuba in bežal je pred svojo materjo, ker ga je hotela poljubiti. Njegova mati se je morala naposled s tem sprijazniti. Ko se je seznanil s sivoOo sedanjo ženo, se je kmalu zaljubil vanjo, toda takoj >i je povedal, da te čudak z nepremagljivim odporom proti poljubu. Nevesta je pa upala, da bo to prešlo. Toda njeno upanje je bilo zaman. Dve leti sta živela v zakonu in njko- - »DOMOVINA« li se ni dotaknil s svojimi ustnicami žene, čeprav )o ima zelo rad in je drugače vzoren mož. Na vse načine si je žena prizadevata, oopraviti to moževo napako, pa ni šlo. Nazadnje ni več mogla prenašati tega čudaštva in sKlenila je, ločiti se. iNlien zagovornik je omenjal, da pomeni to hudo žalitev za ženo im da se lahiko smatra odpoir proti poliiu-bom v zakonskem življenju za iziraz prezi-manja zakonca, kar po zakonu zaalostuje za ločitev. K prvi Obravnavi pa mož ni prišel in zato odločitve še ni bJjo. X Napad na vlak s pošiljko zlata v Ameriki. Na železniški progi Mexioo-Verac.ruz je biil izvršen napad na brzj vlak, ki je vozil večjo pošiljko zlatega in srebrnega denarja v vreonosti okrog 80 milijonov dolarjev. Ko j« namreč vlak prispel na neki most nad visokim prepadom, je nenadno nastala eksplozija. Most, lokomotiva in trije vagoni so zleteli v znak. Po dosedanjih vesteh je okrog 90 mrtvih in veliko števuio ranjenih. Napad so izvršili raz bolniki, ki so nameravali lzro-pati vlak in se polastiti denairne pošiljke. Most so pognali v /trak z dinaimitoan. Namere pa niso dosegli," ker oe zdrvel v prepad tudi vagon, v katerem je bila denarna pošiljka. Na kraj nesreče .j« takoj prispel pomožni vlak. Oblastva so odredda obsežno preiskavo in zasledovanje neznanih razbojnikov. X Vzorna jubezen do staršev. Nikjer na na svetu ne spoštujejo in ljubiijo otroci staršev tako kakor na Kitajskem. Kitaijčeva navezanost na očetovo hišo je prišla že v pregovor. Na Kitaisikem je očetova hiša otrokom res vse in ljubezen otrok do staršev je naravnost sveta. V spoštovanju in ljubezni ■, do roditeljev sinovi in hčere kar tekmujejo. V tujini živeči Kitajci in Kitajke nikoli ne • pozablio staršev, nasprotno, v duhu so vedno z njimi in za svojo naijsivete;išo dolžnost smatrajo pošrliati v tujimi prisluženi denar svojim staršem in jih čim boj oodpirati. RADIO LJUBLJANA od 19. do 26. aprila Nedelja, 19. aprila: 8: Telovadba (15 minut za ženske, 15 minut za moške, vodi profesor Dobovšek).8.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda- 8.45: Starofrancoske velikonočne legende (pela bo Vida Rudolfova). 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.40: Versko predavanje (dr. Roman Taminec). 10: Kmečki trio (Gregorc Janko, Stanko Avgust, Nachforg Franc); vmes narodne na ploščah) 11: IV. mladinski koncert Glasbene Matice: klavirske varijacije (prenos iz Filharmonije). 12.30: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 12.45: Koncert pevskega društva Krakovo — Trnovo (vodil bo Simoniti). 16: Kmetijska ura: Prehrana kulturnih rastlin (inž. Pahor). 16.20: Veseli zvoki (radijski orkester). 17: Politična vzgoja žene (profesorica Dora Vodnikova) 17.20: Veseli zvoki (radijski orkester). 18: Razivoj slovenske drame: uvodno predavanje. Majcen »Knjigovodja Hostmik« — drama (igrali bodo član; gledališča). 19: Napoved časa. poročila, objava sporeda, obvestila. 19-30: Nscio-nalna ura. 20: Bež'grajski fantie bodo peli narodne in fantovske pesmi. 20.40: Schuber-tove skladibe (radijski orkester). 21.15: Operni spevi (pel bo Stiepan Marčec, tenorist ljubljanske opere). 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Melo-jazz kvartet. Ponedeljek, 20. aprila: 12: Odlomki iz operet (plošče). 12-45: Vremenska napoved, poročila. 13'- Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Jugoslovanska glasba (radijski orkester). 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18: Zdravniška ura: Kako se ubranim strupenih plinov (dr. Matej Justin). 18.20: Predigre (plošče). 18.40: Kulturna kronika: Jubilej naše umetnostne zgodovine (dr. Rajiko Ložar) 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30: Nacionalna ura: Prvi jugo- slovenski popularizator prirodopisja (dr. Fran Tučan Zagreb). 20: Koncert Sattnerje-vih skladib (izvajal bo zibor glasbenega društva »Sloge«, dirigent Svetel). 21.30: Skladbe Alberta Ketelbeya (plošče). 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Koncert lahke glasba (radijski orkester). T«rek, 21. aprila: 11. Šolska ura. 12: Priljubljeni napevi (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 1315: Po opernem svetu (plošče). 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18: Francoska glasba (radijski, orkester). 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva (dr. France Veber) 19: Napoved, časa, objava sporeda, poročila, vremenska napoved obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Turizem in pri rodne lepote Orne gore (Blažo Rurovič-Besac). 20: Uvodno predavanje v prenos (profesor Škerjanc). 20-30: Evropski koncert francoske sinfonične glasbe, (prenos iz Pariza). 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Zvoki za oddih (radijski orkester). Sreda, 22. aprila. 12: Po slovanskem jugu (plošče). 12 45: Vremenska napoved, poročila. 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15' Virtuozi igrajo (plošče). 14: Vre mensko ooročilo, borzni tečaji. 18: Otroška ura: Vinko Bitenc »Ci'ronček« zvočna slika, H del (izvajali bodo člani radijske dramske družine) 18.40: Kozmetik« (dr. Ferenčak). 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila. objava sporeda, obvestila. 19.30: Na-cionalma ura: Pomen kemijske industrije za jugoslovenski gospodarski napredek (Vladimir Njegovan, Zagreb) 20: Reservirano za prenos. 22: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Češka lahka glaffoa (plošče). Četrtek, 23. aprila: 12: Nekaj reči za vesele ljudi (plošče). 12 45: Vremenska napoved, poročila. 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Slovenske narodne pesmi bo pel Akademski pevski kvintet. 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18: Ruska glasba (radijski orkester) 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19-30: Naconalna. ura: Kolo bonjevske mladine (Vasa Stajic). 20: Zeleni Jurij — narodn; običajni iz Turo-polja pri Zagrebu (prenos iz Zagreba;. 20.30: Harmonika solo (Kckalj Lojize). 21: Prenos angleškega simfoničnega koncerta z Dunaja. 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila. objeva sporeda. 22.15: Narodne pesmi in popevke s spremljevanjem klavirja bo ped Stritarjev ženski tercet (pri klavirju profesor Lipcvšek). Petek, 24. aprila: 12: Pisano polje (plošče) sta se poslovila od nas šolski upravitelj g 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13-15: Reproduciran koncert na vurliškiih orglah. 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18: Ženska ura: Domača lekarna (Marija Levče-va). 18.20: Venček narodnih (plošče). 18.40: O razlastitvi m nasilnih potih (Valentin Bi-dovec, sodlnik). 19: Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda, poročila, obvestila 1930: Nacionalna ura: O južni Srbiji in Južnosrbijancih (Steva Uzumovič). 20: Prenos koncerta iz Zagreba. 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.30- Angleške plošče. Sobota, 25. aprila, 12: Plošča za ploščo, napev v napev 12.45: Vremenska napoved," poročila. 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13-15: Plcšča za plcščo, napev v napev 14: Vremensko poročilo. 18: Za delo-pust (igral bo radijski orkester) 18 40: Pogovori s poslušalci. 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: O sodobni narodni prosveti (dr. Moefoovljev) 19-50: Zunanje politični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.15: Istrski večer (pevski koncert društva »Tabora«). 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 2215: Meh za smeh in kratek čas (plošče). Listnica uredništva Velikonočn' pozdravi. Ko je bila velikonočna števfflka »Domovine« že dotiskana, smo preteli še nekaj velikonočnih pozdravov naših fantov voiakev in rojakov, zapo-sJjenih izven mej ožlje domovine. Zdaj po praznikih seveda teh pozdravov ne moremo več objaviti §t. 16. Strin 11 V LJUBLJANSKI GOSTILNI NOVOST ! samo Oln 49-50 lt.ttt.auw. A«k«m» pr»Ti I rlo« »U^i Dobri kvalitet*. IT»)U cenik ki' it m poti]« ;t r.B) Is po4latM proM*. L UUBIJANA 6 Rastna protoko-Urana tovarn«I ar v Srtat MALI OGLASI VSE DENARNE ZALIVE terjatve v hranilnih knjižicah vseh denari..^ zavodov, vrednostne papirje (Vojno šJkodo) nakup in prodaja. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pni denarnih zavodih s hranilnimi krnjižiicami iin z gotovino. Izpo-sluje in vnovči vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvo. Vlagatelji in dolžniki obrnite se v gornjih zadevah na spodnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih Alojzij Pianinšek, bančna poslov. pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 14 - II., telefon 35-10. PRODAM MLIN na 1 pair soržnih kamnov na stalni vodi. Redi se lahko dve kravi Pri mlinu je tudi gozd. Poslopje je prostorno in v dobrem stanju, pol ure od železniške postaje. Cena 35.000 Din. Polovico vsote se lahko odplačuje na obroke. Naslov Jože Vodišek. Dolenje pri Zidanem mostu. KDOR POŠLJE 10 DIN V ZNAMKAH dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo s stojalom, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotogras^o. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor. i-ABIM Sodobni človek živi v prilikah skrajnega živčnega napoda: depresija, nespečnost, predčasna oslabitev, živčna izmučenost, — vidite, na čem trpe danes mnogi. Med tem je znanstveno ugotovljeno^ da regulira eks-traikt iz žleze močne in zdrave živali (»Kale-fluid«), ko preide v organizem, i z ločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5. — Miloš Markovič »Kalefluid« se dobiva v lekarnah in droge rijah. — S. br. 10537-33 Gostu Boltežarju Potrpinu je zrasla bm-da od dolgega čakanja na natakarico. NERODNICA Gospa: »Zakaj pa takoj ne pridete, Urša, kadar kličem?« Služkinja: »Nisem vas slišala.« Gospa: »Trikrat sem vas klicala.« Služkinja: »To pa že ni res! Samo dvakrat ste me!« SKROMNA GLAVNICA A: »Ko sem se lotil kupoijskih poslov, nisem imel nič drugega razen svojega razuma. ..« B: »Joj, to pa si reš začel z zelo skromno glavnico...« SREČA A: »Moja žena ne vstane nikoli pred poldnem.« B: »O, kako srečen si. Moja žena pa zapravi dopoldne že najmanj sto dinanev.« RAZLIKA A: »Kakšna razlika ie med previdnostjo in strahopetnostjo?« B: »Ce se ti bojiš, je to previdnost, če se pa boji kdo drugi, ie strahopetnost.« ZE SPI. Jurček noče zaspati. Očka sedi na robu postelje in mu pripoveduje pravljice. Pripovedovanje traja že eno uro. Tedaj pa pride po prstih mamica v sobo. Vse je bilo tiho zato tiho vpraiša: — »Ali že spi?« »Da. očka že spi!« odgovore mali Jurček. NAJVEČJA MOČ. A: »Katera je največja moč na zemlji, ki je ljudem znana?« B: »Ženske sOlze.« Kako se odstranjujejo kurja očesa in omehčajo žulji ? Mnenje dr. L. CATRINA Mica: »A® se ti ne zdi, da je mesec koristnejši od solnca?« Boltežar: »Zakaj?« Mlica: »Zato, ker sveti ponoči, ko je temno ... « PRED KOVACNICO Sinko (kii gre z mamico mimo kovačnice in vidi, kako mojster pribija konju podkvo na kopito): »Ali je konj zdaj narejen«? Mati: »Narejen? Kaiko misliš?« Siinko: »Seveda je narejen, ker mu pravkar pribijajo žeblje na zadnjo nogo«. Mala koničasta korenina kurjega očesa pritiska na občutljive živce ter Vam tako povzroča grozne bolečine. Zaman tratite čas, ko režete z britvijo vrb kurjega očesa, ali pa ga žgete z ostrimi tekočinami in oblagate z ublažujočimi obkladki. Rezanje kurjega očesa je vedno nevarno. Vedno ste v nevarnosti zastrupljenia krvi in celo teta-nusa. Da se za vedno rešite neznosnih kurjih očes, pomočite noge v vročo vodo, v kateri ste raztopili toliko Saltrat Rodella, da i« dobila videz mleka. Ta zdravilna kisikova voda razkraja lojnate in mastne snovi ter omehča trde in žuljave plasti kože. Ta ko-pelj omehča kurja očesa v toliki meri, da jih lahko takoj in brez bolečin odstranite s prsti s korenino vred. Žulje pa ostružite s topim delom noža. Saltratova kopeli odpravlja vse bolečine in boleča vnetja nog. Kurja očesa prenehajo zbadati, brazgotine pa zacelijo. Saltrat Rodell je sredstvo, ki poživlja obtok krvi, krepi sklepe ia vrača zdravje bolnim nogam. Saltrat Rodell se prodaja ▼ vseh apotekah, drogerijah in parfumeriiah. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: II, Neumann, service 22-E Zagreb, Boškovičeva ul. 44. Za smeh in kratek čas MESEC IN SOLNCE