SVOBODNA SLOVENIJA
aŠo (LETO) XXV. (19) No. (štev. 3)
'm
BSLOVBNIA LIBRE:
Komunistična vojna napoved svobodi sveta
V Havani na Kubi se je te dni zaključila „Trikontinentalna konferenca solidarnosti narodov“. Na pobudo Moskve jo je sklical kubanski komunistični diktator Fidel Castro. Bila je pravzaprav razširjeno zborovanje afro-azijskih komunističnih strank, ki bi bilo moralo biti že lani v Alžiru prav tedaj, ko so tam z državnim prevratom zrušili tamošnjega absolutista Ben Belo, ter je bilo zato preloženo na konec lanskega leta. 'Pa tudi tedaj ga ni bilo. Preprečila ga je komunistična Kitajska, ko je videla, da ni mogla dobiti na svojo stran zadosti komunističnih veljakov, ki bi bili proti udeležbi Sovjetske zveze na tem zasedanju. Za to gonjo kitajskih komunistov so se sovjetski komunistični prvaki maščevali na ta način, da so si s pomočjo Fidela Castra na havanski „Trikontinentalni konferenci za solidarnost narodov“ ne samo zagotovili svojo udeležbo, ampak tudi popolno premoč in vpliv na vse tokratno dogajanje v Havani. Preko tajništva za afro-azijske konference so namreč sovjeti dosegli, da so bile iz tistih azijskih držav, v katerih obstojata prosovjetska in prokitajska komunistična stranka, povabljene samo tiste komunistične stranke, ki slede navodilom iz Moskve. Za protiuslugo je Moskva pristala, da na havansko konferenco niso bile povabljene komunistične stranke iz Jugoslavije, Italije in Francije, ki so vse zvesto na sovjetski
Komunisti nočejo miru v Vietnamu
Johnsonova mirovna ofenziva, ki jo vjetske vlade Kosyginom. Sovjetski seje razpredel po vsem svetu, kaže, da| ljepin je bil pred tem v Hanoju, Brež-mu ni prinesla zaželenih sadov. Doslej njev in Gromiko pa v Ulan Batorju, so bili odgovori Hanoja na vsa Johnso-j prestolnici Mongolije.
nova tipanja negativni, se pravi: vietnamski komunisti so pripravljeni sklepati mir samo pod pogojem, da Amerikanci umaknejo svoje vojaške sile in „pustijo Južnemu Vietnamu, da si sam uredi svoj položaj.“
Johnsonov tiskovni tajnik je v zvezi s predsednikovo mirovno ofen|zivo objavil, da je eden izmed ameriških diplomatov takoj po božičnih praznikih stopil v direktni stik z delegatom iz Hanoja, kateremu je izročil Johnsonov poziv za sklenitev premirja.
Odposlanec Harriman je nadaljeval s svojim potovanjem v Indijo in na Japonsko od tam v Saigon. Ameriški podpredsednik Humphrey in zun. minister Rusk pa sta se v Indiji po pogrebu Shastrija sestala s predsednikom so-
Gromiko je tudi odgovoril papežu Pavlu VI. na mirovni poziv, toda v odgovoru poudarja, da se ZSSR strinja z zahtevami vietnamskih komunistov, da morajo Amerikanci zapustiti Južni Vietnam. V Vatikanu so objavili, da papež Pavel VI. ni bil zadovoljen z Gromi-kovim odgovorom.
Iz obiska Šeljepina v Hanoju poročajo, da je ZSSR obljubila vietnamskim
komunistom vso pomoč in da šeljepin v Hanoi ni šel pregovarjat Ho Či Minha za mir, pač pa utrjevat njegov režim in sovjetski vpliv v Vietnamu.
Kitajski tisk silovito napada Moskvo, da se prodaja Washingtons istočasno pa poziva azijske in druge komuniste na nadaljni boj proti „ameriškim imperialistom“.
Kardinal Wyszynski zavrača GomulUo
Svojo komunistično podlost je poljski predsednik Gomulka znova dokazal z zahtevo, da mora kardinal Wyszynski biti „lojalen“ državljan Poljske, prav tako ipoljski katoličani. V eno uro trajajočem govoru, v katerem je silovito napadal kardinala in katoliško Cerkev in poljske 'katoličane, je Gomulka, ki je izdal svojo domovino, ko jo je prodal Moskvi, med drugim poudarjal, da „naj Cerkev deluje na področju, ki ji pri-
komunistov in njihovih pristašev, tako da je vojska 'prisiljena mimo njega uveljavljati red in skrbeti za varnost pred .komunističnim rovarjenjem po posameznih otokih države.
Gospodarski položaj v Indoneziji se slabša z velikansko naglico ter se je n. pr. riž, ki je vsakodnevna hrana lačnih indonezijskih množic, v nekaj dneh podražil za 300%. Prebivalstvo je pod vodstvom študentov začelo izvajati de-
BUENOS AIRES 20. januarja 196$
monstracije proti Sukarnu in zahtevajo izboljšanje gospodarskega položaja. Posamezne delegacije demonstrantov so vladi poslale spomenico, v kateri jo pozivajo, naj „postavlja manj spomenikov in daje več hrane“. Sukamo pa je tak cinik, da je na spomenice javno, na televiziji, odgovoril prebivalstvu: „Ne samo od kruha, tudi od spomenikov živi država. Spomeniki dvigajo državljansko zavest.“
4. zasedanje II. vat. vesoljnega cerkvenega zbora
li
pada, toda od nje zahtevamo, da vodi strani. Udeležbo sovjetom naklonjenih1 politiko, lojalno do države, če se hoče delegatov iz držav Latinske Amerike ! ukvarjati s politiko“. Gomulki in nje-je Moskvi zagotovil Castro, ki je oseb- i f?ovi rdeči vladi ter njenim gospodarno vabil delegate komunističnih strank in sindikatov iz teh držav.
v Varšavi, ki je bila nabito polna. Wy-szynski je udarjal po poljskih in s tem po vseh komunistih: „Mi škofje smo Poljaki. Imamo pravico, da govorimo, ne samo kot katoliški škofje, temveč tudi kot poljski državljani. Ne sramujemo se svojih dejanj in nikomur ne prinašamo sramote... Vsi katoličani imajo pravico do svobode govora, kajti ves 1 nehnem
CERKEV V MODERNEM SVETU
5. poglavje:
Družina narodov in zgradba miru
Narava pravega miru, kako doseči
mir danes, lastnosti pravega miru: to
je uvod v zadnje poglavje apostolske
konstitucije o Cerkvi v modernem svetu.
Poglavje je razdeljeno v tri dele:	.	.	.
,	, v, •	•	• ! poljedelstva m življenja
1.	Mednarodna družba m grajenje
miru.
2.	Utrditev miru in obsodba vojske.
_ ,	. , . ■• „ v vedno le v pcsesti majhne manjšine ve-
3. Poslanstvo Cerkve m kristjanov. ,	. F
Mir je spokojnost, mirovanje v za-
letno državno in mednarodno gospodarstvo, zadržuje socialni napredek in nujno zahteva mednarodno pomoč in sodelovanje, ki pa ni nujno samo v denarju, ampak v strokovni pomoči, v izobraževanju, itd. Zemlja more preživljati današnje in bodoče prebivalstvo, I potrebna je le še večja modernizacija
na polju ter končno je potrebno izvesti argrarno reformo povsod, kjer je večina zemlje še
iamčenem javnem redu; mir je sad pravičnosti; mir je tisti red, ki ga Bog, želi in hoče v človeški družbi.
Mir terja od posameznikov in na rodov vednega napora, da obvladajo sami sebe in se prilagajajo novim raz-^ katere prehaja družba po ne-/
meram, v
svet, celo 'komunisti, 'priznavajo Poljska katoliška dežela.“
da je
razvoju.
lepošestnikov.
Proti tistim, ki zagovarjajo, da imajo javne oblasti nalogo in celo dolžnost nadziranja rojstev, koncil odločno za-.1 govarja meodsvojljivo pravico staršev do rojstva in vzgoje otrok ter da je nravni zakon pred vsakim državnim zakonom.
2. del:
Utrjevanje miru in preprečitev vojske
!
jem v Kremlju nikakor ne gre v račun, da bi se državljani obeh Nemčij, v vzhodni mimo njihove rdeče vlade, preko svojih verskih voditeljev zavzeli, ker je prepovedala Wyszynskemu po skupno s poljskimi katoličani, da bodo tovanje v inozemstvo.
Pravica sama je mrzla, podpirati jo
ra duh svetovnega bratstva, kljub j Koncil popolnoma odklanja „totalno Wyszynski je nato pozval vernike, j ge tolikim grenkim izkušnjam in pre- ! V0jgj£0« Vsako dejanje vojske, ki bi naj ohranijo mirne živce in vztrajajo	j varam. Mir na zemlji bodi odraz in	uši-	vedilo do uničenja celih	mest in po-
na svoji poti.	j	nek tistega miru, ki ga je Kristus	raz-	krajin s prebivalci vred, je že samo po
V Londonu je kardinal John Heenan	‘j	m v naša srca po Duhu ljubezni.	Po-	sebi zi0.gin proti Bogu in	človeku. Člo-
pczval vse katoličane sveta, naj obso-	j	debno je vojska odsev natranjega	člo-	Vekova vest, na ta način	obtežena, se
dijo poljsko komunistično vlado zaradi vekovega nemira. Obvladanje samega j0 tegko osvobodi zavesti krivde, pa naj njenih napadov na katoliško Cerkev in gebe; zmaga nad lastnimi strastmi je bo oro.jje kakršnokoli (atomsko ali
čim prej pozabljene krivice in grozote iz druge svetovne vojne.
Kardinal Wyszynski je seveda kot katoličan, ki s komunisti ne namerava dialogirati, kakor to poskušajo mnogi mlačni strahopetneži ter fatalisti v ka-
Filadelfij-ski nadškof msgr. Krol pa ie objaVil pastirsko .pismo, v katerem sporoča svojim vernikom, da bo zahteval od poljske vlade, da dovoli Wyszynskemu potovanje v ZDA še letos, „ker v. Čikagu, Detroitu in Filadelfiji živi
Konferenca v Havani je brez dvoma najvažnejši zunanjepolitični dogodek. zadnjih dni. čeprav v zunanjepolitično { dogajanje ni prinesla nič novega, če-1 sar svet o komunistih doslej še ne hi bil vedel. Toda načrte mednarodnega komunizma je ta konferenca poudarila in objavila vsemu demokratskemu svetu tako preračunano, s tako temeljito pripravjenimi načrti in čisto določenimi cilji, kakor tega doslej mednarodna
komunistična prevratnost še nikdar	mr -m „ . ,	.c *	__ v v
ni ..torih. Vodstvo tokov tod. izvedbo	Nezadovoljstvo proti Slittarmi unu«
vseh teh načrtov mednarodnega komu-j Indonezijski predsednik Sukamo je. Iz poročil je bilo pretekli teden raz
_i---............................... presenetil svetovne agencije, ko je mi-1 vidno, da je indonezijsko prebivalstvo Pojate jstva.
nuli teden izgnal iz Indonezije vse ame-	v dneh protikomunističnih izgredov	po	i Način mednaiodnega so e ovanja na
riške časnikarje, „ker vedno lažejo o	vsej državi pobilo vsega	skupaj nad	sto	i gospodarskem pedro-ju Je t.e a spre
naši državi“. Prizadet je predvsem ame- tisoč komunistov in njihovih pristašev. ! zenith S primerno preosnovo bodo turiški New York Times, ki je imel svo- Partija, ki je v tistih kritičnih dneh od- ; d| nov*	zad,ra.njeni pred vsakrš
jega posebnega dopisnika v Indoneziji. ! javila, da se sama razpušča, se je le j	izkor.Čanjem. Dalje odloK im azu
Tuje agencije se večinoma opirajo na potuhnila, da se je mogla skriti pred i ie sredstva z« boj pioti^ la.-.oti^in za poročila svojih dopisnikov domačinov 'razjarjenimi množicami	in da se je	re-	i pospešeni lazvoj neiazvitih^ držav, a
H	-	,	.	„	.	j	tako, da bodo poročila o dogodkih in	organizirala po težkih	izgubah, ki	jih	znova poudarja, da je treba iz resti go
sklepe splošnega značaja. Na številnih ’
poroštvo tudi	zunanjega,	mednarodnega i (Hugaefto) in naj bodo kakršnikoli sub-
miru.	j	jektivni nagibi za	množične zločine.
1- del:	j	Strahotnost moderne	vojske se žalostno
Mednarodna	družba in zgradba	miru	! odlikuje prav v tem,	da ne pozna nek-
Mednarodne ustanove, predvsem po- janje zaokroženosti, ampak hitro vklju-litičn.e 'in vojaške, imajo to dolžnost, da gj v vojs]co VPx držav in milijone ljudi, čuvajo mir v sveta; člani-narodi so pa dolžni podpirati delo
sj Kljub temu more biti vojska upra-teh organizacij. vigena; kadar je sila edina učinkovita
pravice in cd mednarodnega bratskega
nizma je znova prevzela Moskva, ki je s pomočjo Castra potisnila komunistično Kitajsko na podrejeno vlogo na havanskem mednarodnem komunističnem zasedanju.
Konferenca je bila v glavnem tajna. Konspirativna, kakor so komunisti navajeni. Javnosti so sporočali samo
moteno naprej.
tajnih zasedanjih so pa nosilci komu- ! matične revolucionarne dejavnosti v :
Ameiiki, Afriki in Aziji presojali svo-,za izvedbo tega načrta bo skrbela poje dosedanje delo, ugotavljali uspehe, se,j)na mednarodna komisija. Vodil jo bo nazadovanje, pomanjkljivosti itd. Med ;z Havane kubanski komunistični dik-drUgim so ugotovili, da njihova sredi- ^ tator Fidel Castro. V njej je vsak od šča za vežbanje in organiziranje gve- j treh kontinentov, ki so sodelovali rilcev ter teroristov tako v Moskvi, ka- ^ na zadnji havanski konferenci, zasto-km v posameznih evropskih državah, j pan s tremi zastopniki. Tako predstav-. zlasti na Češkem in Madžarskem, ka- : ijajo v njej Ameriko zastopniki Čila,
toliških vrstah, Gomulki takoj odgovo-j yeliko število kardinalovih sonarodnja- Toda popoln mednarodni red ni odvisen obramba pred krivičnim napadalcem. A ril s prižnice v cerkvi Kristusa Kralja 1 kov.“	samo in izključno od mednarodnih or- po žalostnih izkušnjah si težko še mi-
ganizacij. Pravi in trajni mir je v prvi s]jm.0j ,}a bi bila vojska res sredstvo do vrsti odvisen od popolnega spoštovanja vzpostavitve kršenega reda in pravice.
Besedilo ugotavlja, da je v sedanjem svetu le „ustrahovano ravnotežje“ in „oboroževalni mir“. To in tako stanje, pravi odlok, da ne zasluži imena „miru“. 'Samo v sebi je to moreče stanje obsojanja vredno, ker stalno grozi z vojsko in ker za oboroževalno industrijo terja toliko ljudi, denarja in toliko drugje bolj' potrebnih sil.
Vojsko moriamo iztrebiti iz pojmovanja človeštva. Pri tem je potrebno sodelovanje vseh zato, da bo javno mnenje proti vojski. Med najbolj odločnimi sodbami tega poglavja je naslednja trditev: edino sredstvo, s katerim bo mogoče doseči mir, je ustanovitev mednarodne avtoritete, ki bi imela učinkovit vpliv na razvoj svetovnih dogodkov, ki bi imela oblast in moč, da kaznuje rušilce mednarodnega reda; nujno mora priti do popolne iztrebitve modernega orožja, z drugo besedo, potrebna je korenita in dejanska razoro-
razmerah v deželi 'prihajala v svet ne- j je utrpela.
Sukamo je še vedno obkrožen od
Havansko konferenco je zaključil z govorom kubanski komunistični nasilnik Castro. Vanj je strnil glavne sklepe predstavnikov mednarodnega j svetovnega razvoja: 1. da
boke spremembe v svetovni trgovini. Ovire, ki zavirajo naravni razvoj so neukročene politične, vojaške, gospodarske in ideološke ambicije 'posameznikov in narodov.
Koncil predlaga tri načela v politiki si novi in
komunizma o njegovi nadvladi v svetu, j nerazviti narodi postavijo za cilj izo-
Demokratskemu svetu je odkrito povedal, da „na tisoče in tisoče Kubancev že 'komaj čaka, da bi lahko odšlo v boj
brazbo in človečansko dozorevanje dr-! žavljanov; 2. da zreli narodi izvedejo duhovne in zunanjp spremembe, ki so
kor tudi na Kitajskem in zlasti na j Venezuele in Dominikanske republike, proti jankijevskemu imperializmu in da [ potrebne za učinkovito mednarodno so-
Kubi, dobro delujejo. Toda po mnenju j Zastopniki Azije so delegati Južnega bi podprli revolucionarna gibanja v j delovanje; 3. da mednarodna organi- |  ___________________ ________ m
komunistov jih je še vedno premalo in j Vietnama, Libanona in Koreje, Afrike svetu ter organizirali gverilske vojske j zaci ja vodi in pospešuje svetovni razvoj 'žitev; že sama posest današnjega Ča-
jih bedo zato ustanovili še več. Vsej,pa jz Tansanije, Alžira in portugalske zlasti po državah Latinske Amerike“, delovanje teh gverilskih komunističnih j kolonije.	j Svoj bojni govor je zaključil z zatrdi-
fvoje prave načrte bodo komunisti lom, „da se mora protiimperialistična seveda zakrivali še naprej z raznimi vojna iz Gvatemale, Kolumbije, Vene-
centrov bo pod nadzorstvom Moskve, ki jih bo tudi sama vzdrževala ter tudi zalagala z orožjem in vsem ostalim materialom za povzročanje in vodstvo gverilskih nastopov ter gverilskega vojskovanja.
Ob presoji zunanjepolitičnega položaja so mednarodni komunistični teroristi ugotovili, da čas ne dela zanje. Zato ga je treba prehitevati na ta način, da komunisti zavržejo svojo dosedanjo taktiko pregovarjanja in prepričevanja ter se povrnejo k pravi teroristični in prevratniški dejavnosti. Zato so sklenili, da je treba oboroženo borbo za zrušenje demokratskih režimov in za vzpostavo komunističnih diktatur razširiti na vse države v Ameriki, Aziji in Afriki, v katerih si komunisti še niso zagotovili oblasti nad narodi.
gibanji za politično neodvisnost posameznih narodov. Zato so s konference svetu objavili, da imajo narodi „neodtujljivo pravico do popolne politične neodvisnosti in imajo za dosego tega cilja polno pravico do vseh oblik boja,
zuele in Dominikanske republike prenesti in razširiti tudi po Argentini, Brasilu, Paragvaju in po vseh državah Centralne Amerike.
Spričo tako velikih groženj in resnične vojne napovedi mednarodnega ko-
vključno tudi 'pravico do oboroženega munizma pod vodstvom Sovjetske zveze vojskovanja“, kajti „za podjarmljene vsem demokratskim vladam v državah narode v Aziji, Afriki in Aziji ni nič obeh Amerik, v katerih komunisti še
v spoštovanju duhovnih in moralnih vrednot.
Katoličani imajo dolžnost, da sodelujejo ,pri dosegi teh ciljev, saj ravno bogate države in kulturne narode splošno imenujemo tudi najbolj krščanske. Predvsem Kristusovo Cerkev pa mora odlikovati duh uboštva in ljubezni. Bož- ^
tomskega) orožja je nezakonita, čeprav le z namenom obrambe pred napadom. Mednarodne organizacije in pogodbe morajo osvoboditi človeštvo stalnega strahu pred vojsko.
Dalje odlok govori o krajevnih ali civilnih vojskah. Včasih so te zadnja rešitev krivično zatiranih. Biti morajo
je ljudstvo mora biti pripravljeno na 1 re8 zadnji izhod, potem ko so izčrpana
vsa mirna sredstva. V tem odstavku je tudi močno obsojeno duševno popolno ali delno uničenje sovražnika.
to, če je potrebno, da se odpove temu, kar ni življenjsko 'potrebno. Kjer je mogoče in koristno, more Cerkev vršiti socialno delo tudi v sodelovanju z lo-
važnejšega“. In da je komunistična niso mogli uveljaviti svoje oblasti nad j čenimi brati.
perfidnost še popolnejša, so svoje na- svobodoljubnimi narodi, jč veliki bue- j Posebni odstavek je posvečen vpra-črte tudi zavijali v gesla o zahtevi po nosaireški jutranjik La Nación svojo šanju o naraščanju prebivalstva. Med-
3. del:
Poslanstvo Cerkve in katoličanov
f
Cerkev dela in podpira delo za mir
nevmešavanju v notranje zadeve posa-1 presojo sklepov mednarodne havanske ‘ narodne družbe bi morale skrbeti za boj že zgolj s spolnjevanjem svojega poslanstva, z oznanjevanjem evangelija. Cerkev bi morala biti navzoča v skupščini narodov bodisi zastopana po bvo-jih uradnih organizacijah, bodisi zaseb-(Nadalevanje in konec na 2. strani)
meznih držav. Pri tem seveda niso šte- 'komunistične konference zaključil z ' proti lakoti, za enako ali vsaj zadost-dili z napadi na ZDA, zlasti zaradi nje-j ugotovitvijo: „V igri je svoboda člove-, no razdelitev hrane v svetu in za zvi-nega nastopanja proti komunistom v ka. Ob tej brezmejni dobrini, ki je sedaj ^ šanje življenjske ravni.
'postavljena na preizkušnjo, ne sme biti Naraščanje prebivalstva v revnih in oklevanja in dezerterjev!“	nerazvitih narodih močno vpliva na ce-
Dominikanski republiki in Južnem Vietnamu ter zaradi položaja Puerta Rica.
Iz ankete	kjoroška
V Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1966 je letos zanimiva anketa, katere predmet je razmišljanje o političnih ciljih slovenskega naroda, slovenske narodne politike ter o državnoprav-nem položaju Slovenije v bodočnosti.
O teh vprašanjih razpravljajo v anketi posamezniki, ki so različnih svetovnih nazorov, različnih starosti in poklicev in z različnih vidikov razmišljajo o slovenskem problemu.
Ankete se je udeležil z zanimivo razpravo tudi dr. Celestin Jelenec, ki po razmišljanju o naši zgodovini pride do zaključka:
„Ne geografija, ne zgodovina, ns ekonomija, samo živo slovensko narodno ičustvovanje drži skupaj Sovenijo.“ Nato pa med drugim nadaljuje:
„Pri prizadevanjih, da najdemo za Slovenijo tako državno-pravno obliko, s katero bi soglašali vsi državljansko zavedni Slovenci, ki so dobre volje, je prvo vprašanje, ali imamo določen konkreten političen cilj, ki bi ga vsi priznavali kot najvišjo politično vrednoto >— neglede na to, ali si v ostalem žele federativno Jugoslavijo ali suvereno slovensko državo ali republiko ali monarhijo.
Mislim, da je tak naš najvišji politični cilj: da se izvlečemo iz sedanjega komunističnega oklepa in se pridružimo svobodnim evropskim narodom, ki so združeni v Evropskem svetu in drugih evropskih ustanovah, ki so ustanovili Evropsko sodišče in se podvrgli njegovi pristojnosti.
Mislim, da se okoli tega cilja lahko zedinimo vsi Slovenci dobre volje, ki živimo v svobodni emigraciji.
Mislim, da izraža ta cilj tudi resnično željo in zahtevo vseh Slovencev v domovini, ki so od vsega začetka spoznali, da je šlo pod zapeljivim imenom ^ -n narodno aktivnost In kdo Osvobodilna fronta samo za to, da se je bo]. temu poklican kot žlani Ko_
Pet let Koroške dijaške zveze
Peto obletnico Koroške dijaške zveze so proslavili 29. decembra 1965 z doibro pripravljenim seminarjem in akademijo, ki je bila v mali Kolpingovi dvorani v Celovcu. Predsednik KDZ Filip Warasch je v imenu organizacije pozdravil vse člane in goste, prav posebno pa še predstavnika dunajskih Čehov Karla Hansemana, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka, ravnatelja Slovenske gimnazije dr. Joška Tischler ja in predsednika Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavla Zablatnika, ki so iskreno čestitali KDZ k petletnici nesebičnega dela.
Dopoldanski del sestanka je vodil predsednik visokošolske veje KDZ Ha-bernik. Dr. Tischler je imel referat o delu in življenju koroških Slovencev po drugi svetovni vojni s pogledom na razmere in številčnost slovenskih dijakov, študentskih domov in izobražencev sploh pred drugo svetovno vojno. Poudaril je, da je Sedanje stanje bolj razveseljivo; prva dolžnost članov KDZ je in ostane temeljit študij, druga pa zadeva slovenske konverzacije.
Dr. Valentin Inzko je podrobno prikazal delo Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je krščansko demokratsko opredeljena organizacija, nakazal probleme, ki jih mora reševati in pokazal na uspehe in neuspehe. Nakazal je v svojem govoru tudi določne cilje, ki jih mora Koroška dijaška zveza z drugimi demokratskimi organizacijami zasledovati. Po notranji konsolidaciji je sedaj napočil čas, da KDZ usmeri svoje sile na teren, na slovensko ozemlje, kjer mora biti težišče vsake slovenske organizacije na Koroškem. Poudaril je, da paka slovenska mladina raznih slojev v petdesetih občinah na dan, ko jo bo kdo organiziral in usmeril njene sile v
vensko podeželsko mladino, ki bo po kršč. načelih utrjevala slovensko miselnost.
V	debati so vsi navzoči prišli do prepričanja, da je nujno potrebno delo na podeželju. Ob zaključku je predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Pavel Zablatnik nakazal možnosti, ki se dijaku nudijo pri sodelovanju v prosvetnih društvih v domačih krajih.
V	popoldanskem delu je bila kratka akademija, nato pa je sledil izredni občni zbor, kjer so odobrili razne spremembe pravil. Udeležencem seminarja sta poslala brzojavne pozdrave Hrvatski akademski klub iz Dunaja in Slovensko
katoliško akademsko društvo iz Gorice.
Podpredsednik KDZ Grilc je nato v govoru pokazal poleg uspehov na pomanjkljivosti organizacije predvsem zaradi pomanjkanja stikov s podeželjem ter začrtal delo, ki si ga bo zastavila Koroška dijaška zveza.
Pliberški podžupan in nosilec liste ,/Koroška volilna skupnost“ Mirko Kumer je čestital Zvezi za delo in izrazil upanje, da bodo člani KDZ vnesli novega duha v vse plasti slovenskega življa na Koroškem.
Nevidna fronta — knjiga spominov polkovnika Vladimirja Vauhnika, je na razpolago v knjigami Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
komunisti, kakor so se naučili pri Stalinu, pelaste oblasti v Jugoslaviji.
Mislim, da danes sprejemajo ta cilj
roške dijaške zveze, šele v tesni povezavi in sodelovanju s' podeželsko mladino bo zavzela KDZ v zgodovini koro-
vsa koristna budala, ki so iz neumnosti v,
i ških Slovencev svoje mesto. Vsak dijak ali iz kakršnekoli špekulacije nasedla .	....	. .. „	...	_
*	J	j m visokosolee mora ostati v stiku s
komunistom.	j svojjrnj nekdanjimi sošolci, ki so ostali
Mislim, da ga danes sprejemajo tudi tisti, ki so odkritosrčno verjeli komuni-
Angleški zunanji minister na obiskd v Argentini
Britanski laburistični zunanji minister Michael Stewart je bil prejšnji teden na obisku v Argentini. Bil je sprejet pri predsedniku republike dr. liliji, imel z njim razgovore o vprašanjih, ki zadevajo obe državi, še več sestankov pa z zunanjih ministrom dr. Zavalom Ortizom. Ob zaključku razgovorov britanskega gosta z argentinskimi vladnimi osebnostmi je bilo izdano skupno po-
občina bo pa vse tiste uslužbence, katerim so bili odpustitveni dekreti že vročeni, ponovno sprejela v službo. Med stavko je občina večini zahtev mestnega uslužbenstva ugodila.
Trenja med peronisti
Med peronisti so hudi notranji boji. Povečali so se zlasti ob imenovanju članov za Delegacijo vrhovnega poveljstva. V ta svet vodja sindikatov kovinarskega delavstva Vandor ni bil imenovan, pač pa glavni tajnik Glavne de-
ročilo. V njem je 'povedano, da bosta lavske konfederacije José Alonso. Van-vladi obeh držav v smislu priporočil dor je zaradi tega začel gonjo proti XX. glavne skupščine ZN nadaljevali po j Alonsu in ga hoče zrušiti kot glavnega diplomatski poti razgovore za mirno j tajnika v OGT. Do spora med Vandor-rešitev vprašanja Malvinskih otokov, ' jem ;n Alonsom je prišlo tudi zaradi
da bosta storili vse, da se bo trgovanje med obema državama nemoteno razvijalo, zlasti glede pošiljanja mesa iz Argentine v Anglijo, ki je, kot znano, tradicionalna odjemalka argen-
zahteve po ustvaritvi delavske fronte za izvedbo enodnevne stavke v podporo grafičnemu delavstvu, ki zahteva visoke poviške prejemkov.
Med peronisti se tudi še naprej
CERKEV V MODERNEM ČASU
(Nadaljevanje s 1. strani)
no po svojih članih. Glavno skrb za vzgojo javnega mnenja in dela za mir turističnega prometa umestno ukiniti jnutno ni aktualno. V Madridu je tudi! imajo škofje. Posebno važnost imajo vize med cbema državama. Sklenjeno ie ; Peron sam izjavil, da na vrnitev sicer tozadevne katoliške mednarodne orga-bilo tudi, da bosta Argentina in Anglija 'misli, da pa smatra, da trenutno ne pri- nizaeije, čeprav niso neposredno vklju-
tinskega mesa. Zunanja ministra sta j vzdržujejo govorice o Peronovi vrnitvi, tudi mnenja, da bi bilo za povečanje j To vprašanje pa po pisanju listov tre-
I Z TEDNA V TEDEN
V Luksemburgu se je 16. t. m. začelo zasedanje zunanjih ministrov Francije, Zahodne Nemčije, Luksemburga, Belgije in Holandije ter italijanskega ministra za finance — v Italiji trenutno vodi zun. min. predsednik vlade dr. Moro. Je to prvi sestanek predstavnikov Skupnega evropskega trga po 30. juniju 1965, ko je francoski zun. minister Maurice Couve de Murville zapustil zborovanje, ker predstavniki ostalih peterih evropskih držav niso pristali na francoske zahteve glede financiranja poljedelskega načrta Skupnega evropskega trga. Tokratno zasedanje bo pokazalo, če bodo Zahodna Nemčija, Italija, Luksemburg, Belgija in Holandija mogle s Francijo urediti sporna vprašanja. če do tega ne bo prišlo, potem se bo Francija sploh umaknila iz SET. V tem primeru bodo omenjene evropske države Skupni evropski trg ohranjale same naprej, ali pa bodo navezale tesnejše trgovske zveze z Anglijo in ostalimi evropskimi nekomunističnimi državami brez Francije.
Bivšo brazilsko prestolnico Rio de Janeiro je prejšnji teden zadela huda nesreča. Nad mestom in okolico so neprestano divjala silovita neurja. Nastale so velike poplave, zemlja se je na pobočjih okoliških planjav tako razmočila da so nastali veliki zemeljski plazovi, ki so pred sabo podirali hiše. Pod razvalinami hiš ter v blatu so pokopali okoli 400 ljudi. Zaradi te , nesreče je ostalo brez stanovanj nad 58.000 ljudi.
poglobili kulturne zveze.
Sobotne maše
stičnim obljubam o boljšem in lepšem svetu in življenju.
Mislim, da bi ga radi sprejeli tudi mnogi med tistimi, ki še danes vztrajajo v Zvezi komunistov in opravljajo ko-
Buencsaireški kardinal dr. Caggiano je objavil v pastirskem pismu vernikom, da so argentinski škofje med trajanjem zadnjega vatikanskega koncila prosili papeža, da naj bi bilo vernikom v Argentini zaradi pomanjkanja duhovno, in dati vodilne osebe za to Koroško j	ggine, dovoljeno, da bi cerkveni zapo-	.
I mladinsko zvezo, posebno še, ker je del ;	vedi 0 obveznosti obiskovanja nedeljske !	nepravilnosti	pri	sestavi	volilnih
članstva brez konkretnih nalog. Zato bi ,	sjužbe ho^ zaidostiii 2e s tem, če bi lmemkov-	Ugotovili	so	namreč,	da	je
moralo biti geslo KDZ za prihodnje	b;jj pr; ,magj ob sobotah. Sveta koncil-
V domači vasi. KDZ mora zato ustanoviti organizacijo za podeželsko mladi-
baja v poštev. Iz Madrida tudi poročajo, da Peron prodaja svojo palačo v vilski četrti Madrida ter se misli preseliti v stanovanje v bližino peronistič-nega finančnega magnata Jorge Antonija v središču Madrida.
Volitve v Jujuyu
Kot znano bi bile morale biti 9. januarja. Pa so jih odložili na 30. t. m.
immistióne službe, ker zaradi svoje eksistence ne morejo prekiniti z njimi. !
Mislim, da bi ga z veseljem sprejeli me in verjetno za vse Slovence stopilo mlajši rodovi komunistov, ki nimajo kr- j vprašanje Jugoslavije v krizo.
petletje: V vsaki občini ustanoviti m ; ska kongregacija v Rimu je tej prošnji voditi KMZ, organizacijo za vso slo- argentinskih škofov ugodila.
vavih rok in za katere je pod dokazi živega izkustva hokus-pokus dialektičnega materializma izgubil svoj čar.
Prepričan sem, da ta cilj brezpogojno sprejemajo tudi vsi Srbi in Hrvati, ki so dobre volje, pa tudi vse druge narodnosti, ki žive v Jugoslaviji.
Ni neznano, da osebno smatram federativno Jugoslavijo za najboljšo rešitev za Slovence. Samo popolnoma hipotetično izjavljam, če bi recimo Hr-
Samo združeni z Evropo lahko spravimo v red in izboljšamo gospodarstvo v Jugoslaviji. Mi potrebujemo Evropo. Pa tudi Evropa potrebuje nas, ne samo Slovenijo, temveč celo Jugoslavijo.
Če sprejmemo ta cilj, sprejmemo tudi idejno osnovo Evropske unije, ki je Deklaracija Združenih narodov o človo-
Stavka mestnih uslužbencev končana
Stavka mestnih uslužbencev, ki se je v Bs. Airesu začela 22. decembra
bilo vpisanih v volilne imenike 8047 Bo-livijancev, ki so na delu v tej provinci.
Sredi volilnih priprav je v tej provinci umrl zvezni komisar dr. Fernandez Jensen.
Pritožbe zaradi slabe dostave pošte
V Argentini se je v zadnjem času dostava pošte zelo poslabšala. To ugo-
1965 po bolnišnicah, naslednjega dne pa ; tavljajo buenosaireški listi, ki kot prikuh' v Direkciji za sanitarne ustanove, mer nerednega poslovanja poštne upra-je bila te dni zaključena skoro isto- j ve navajajo dejstvo, da pismo iz Bue-časno kot v New Torku. Sporazum so | nos Airesa do Castelarja potrebuje pol-
dossgli 15. t. m. občinski svetovalci
canskih pravicah z dne 10. decembra i ljudskih radikalov, justicialistov, na-1948, ki v svojih tridesetih točkah pri- ! prednih demokratov, argentinskih so-kazuje ideal prave demokracije, ne sa- ; cialistov ter demokratskih konservativ-
vatje ali Srbi ne sprejeli tega cilja in ! mo politične, tudi gospodarske, socialne cev. Določeno je bilo, da se morajo
bi iskali neko drugo orientacijo, bi za- in kulturne.“
stavknio-i delavci takoj vrniti na delo,
BRALI SMO
šalove protizahodne usmerjenosti. V J Varaždinu je npr. Tito označil za na-
„Jugoslovanska gospodarska ref orma v kritičnem ?ako’ da kocei° _ jugoslovanska podjer-
o v o	m	la v prvi vrsti trgovati z Zahodom.
obdobju «— N asprotujoce si S sle	Ljudje npr. še vedno mislijo, da so nem-
ški stroji najboljši. Po Titovem mnenju datkih v inozemstvu dosega 200.000. je pa mogoče visokokvalificirane izdel-Nemčija s 100.000	jugoslovanskimi de-	ke dobiti	tudi na Vzhodu. Tudi	pada v
lavci je na prvem	mestu, sledi ji Fran-	oči, kako	se Tito skrbno varuje	in ote-
cija s 30.000, za njo je Avstrija z pa očitkov, da bi bile za sedanje slabo 20.000, nato pa pride švedska s 5.000 gospodarsko stanje krive napake komu-delavci iz Jugoslavije. Kljub temu pa nistov, ali celo samega Tita osebno. V morajo biti še vedno administrativne Čakovcu je nor. maršal zatrjeval, da ovire za odhajanje v inozemstvo velike, imajo trenutne gospodarske težave tudi ker je več kot polovica delavcev odšla druge socialistične države, v letu 1965 na delo v inozemstvo tako, Tito je tudi dejal, da je po razvred-da je na razne načine obšla zakonite rotenju dinarja izvoz jugoslovanskega predpise. Jugoslavija si prizadeva, da blaga napredoval in da ima danes Ju-bi odhajanje delavstva v inozemstvo goslavija s 140 mili'oni dolarjev večie sama kontrolirano organizirala. Tre- rezerve deviz, kakor jih je sploh kda' nutno so v teku razgovori s Švedsko, imela Jugoslavija po vojni. Istočasno Izgleda pa, da	je sedanje vrhovno	pa je moral priznati, da dve	tretjini
vodstvo v državi	glede izseljevanja	teh deviz	niso valute, ampak jih	je mo-
ljudi zaskrbljeno. To se da razbrati iz voce realizirati samo z nakupom blaga, nedavnega Titovega govora v Čakovcu KT'ub temu pa je Jugoslavija pred ne-na Hrvatskem. V njem je Tito dejal, kaj tedni na osnovi svojih deviznih reda se mu ne zdi prav, da se delavci zerv izvedla občutne uvoze konzumnega izseljujejo v zahodnoevropske države {n: blaga in luksuznih predmetov v višini
nih 10 dni.
Nad slabim dostavljanjem se pritožujejo tudi uprave ne samo emigrantskih, ampak tudi argentinskih listov, v kolikor pošiljajo svoje publikacije po
čene v mednarodne politične organizacije.
Zaključek
Načela in napotki tega odloka hočejo nuditi človeštvu učinkovito pomoč, da bi celotna zgradba življenja v svetu bolj odgovarjala človekovemu dostojanstvu.	_	_____ ____
Morebiti dobi odlok videz suhoparnosti, presplošnosti, a je splošen namenoma. Škofje, duhovniki in laiki bodo po koncilu te splošne smernice opredelili, naprej razvijali in jih prilagajali posameznim razmeram primerno.
To besedilo želi nuditi le podlago za razgovor med vsemi ljudmi. Spominja na edinost in tudi ločene brate prosi, da bi vsi kristjani v bratskem sodelo-lovanju služili vsej človeški družini. Odlok o „Cerkvi v modernem svetu“ vabi k razgovoru tudi vse vernike nekristjane in podčrtava, da ta razgovor (dialog) ne izključuje nikogar, niti preganjalcev Cerkve. In da se mora na koncilu začeti razgovor v Cerkvi sami nadaljevati tudi po koncilu.
Gospod naj nas razveseljuje, in Sv. Duh naj nam da moči, da bomo vsi kristjani, združeni z vsemi, ki veruje-
pošti. Ponekod je slaba tudi telefonska jo v pravico, mogli in hoteli spolniti to služba. Prav te dni so listi navajali, da skupno poslanstvo in dolžnost: današ-ie v državi poškodovanih 24.733 tele- nji svet moramo zgraditi tako, da bo ; fonov. Poškodbe so delno zaradi neurij, dosegel svoj zadnji in končni cilj. delno pa zaradi namernih okvar.	1	J. Re.
Pod gornjim naslovom in podnaslovom je ugledni švicarski dnevnik „Neue Züricher Zeitung“ z dne 4. decembri 1965 objavil daljši članek o sedanjih gospodarskih težavah v Titovi Jugoslaviji in o ukrepih komunističnih oblastnikov za njihovo rešitev.
Pisec članka v svojem opazovanju sedanjega položaja v Jugoslaviji med drugim ugotavlja naslednje:
„Med prebivalstvom je še kar naprej nezadovoljstvo zaradi drastičnega znižanja življenjske ravni. Temu se je sedaj še pridružil problem številnih odpustov delavnih moči. Jugoslavija je bila prisiljena, da je svojim državljanom pripravila večjo možnost za izseljevanje v inozemstvo. Zvezni odbor delavskih sindikatov je izjavil, da bi bilo povsem napačno, če bi z upravnimi ukrepi ovirali odhajanje delavstva. Številni Jugoslovani, ki so zaradi slabih razmer razočarani, zato sedaj iščejo zaposlitve v inozemstvu. Samo letos (1965, op. prev.) je odšlo v inozem-
zlasti v Zahodno Nemčijo. Tito bi rad ( 28 milijo-ov dolarjev. Te bedo zavest-jugoslovanske delavce poslal v politično ! no porabili za to. da bodo domači in-
nenevarno Afriko, recimo v Sudan. Za-
stvo dosedaj 60.000 oseb. Med njimi 30 { to je Tito osebno delal veliko propagan-bili številni visokokvalificirani strokov- i bo z možnostmi zaposlitve v Sudanu, njaki. Skupno število jugoslovanskih I Sploh šo bile vse zadnje Titove iz-delovnih moči po zadnjih uradnih po- | jave o gospodarski reformi polne mar-
dustnji delali konkurenco in jo s tem nrisilih’. da bo proizvodnjo in ceno svojih izdelkov uredila tako, da bo mogla
Nevidna fronta
O tej knjigi spominov polkovnika Vadimirja Vauhnika, biv. predvojnega jugoslovanskega vojaškega atašeja za časa Hitlerjeve Nemčije, ki vzbuja spojno zanimanje, je gorički „Katoliški '"’as“ z dne 6. januarja prinesel nadvse nohvalno oceno. V njej med drugim ugotavlja naslednje:
„Polkovnik Vauhnik je bil stoodstotno prepričan, da le poraz nacistične
že kot prav ta ljubljanski, prav gotovo pa ni nihče skoraj tri polna leta vzdržal v tistem najtežjem času v podzemlju kakor prav polkovnik Vauhnik. Bil je izredno previden in organizacijsko sposoben, tako da mu je uspelo ostati nepoznan sredi tiste Ljubljane, kjer je mrgolelo vohunov in protivohu-nov vseh vrst.
Tako nam je polkovnik Vauhnik na-
Memčije lahko reši jugoslovanske naro- nizal v knjigi svojih spominov, posvete, zlasti pa slovenskega pred uniče-j čeni najgrenkejši dobi v obstoju sloven-Uem. Zato je smatral kot jugoslovan-j skega naroda, premnoga zgodovinska
ki generalštabni častnik za svojo do -ovinsko dolžnost, da s tajnim obve-evalnim delom vztraja v svoji zasebni ;’°jni proti nemškemu okupatorju. S -m, da je iz Ljubljane, ki so jo imeli -asedeno Italijani in kasneje Nem^i, 'se do zavezniške invazije v Norman-M-o poročal Angležem, kje in kako se U nemški stroj najbolj raniti, je po--zročil posredno Hitlerjevim armadam več škode kot vsa Jugoslavija za časa -asedbe. Vse leto 1942, kakor tudi 1943 -a do zime leta 1944 je po tajnem kanalu obveščal zavezniško zasterastvo v
tekmovati z inozemskimi industrijskimi , “vici, Verjetno ni noben obveščevalni
proizvodi.“
center tako daleč razpredel svoje mre-
dejstva, od katerih so nekatera ohranjena le v tej knjigi. Vsakdo, ki jo bo vzel v roke, se ne bo ločil od nje, dokler je ne bo prebral do konca. Pri tem se bo počutil ponosnega, da je prav sin slovenskega naroda zmogel kljubovati vsemu nacističnemu vohunskemu stroju ter bil v silni meri koristen za zmago zavezniških sil.“
Knjigo je izdala založba Svobodna Slovenija v Argentini — Ramón Falcon 4158, Buenos Aires. Vezani izvod stane 800 pesov, broširani 700. Pri naročilih po pošti priložiti 100 pesov za poštnino in ovojnino.
/<W>kl«lc>vice :« StowcinSi«
Ni denarja za šole
V Kobaridu nimajo šole. Staro šolsko poslopje je bilo že v tako slabem stanju, da so morali pouk v njem ustaviti, ker so bili otroci v življenjski nevarnosti. Da pouka sploh niso prekinili, so si pomagali na ta način, da so posamezne razrede spravili v privatne hiše. Tako so sedaj razredi raztreseni po vsem kraju.
Šolo v Kobaridu obiskuje 440 otrok. Starši otrok enostavno ne morejo razumeti, da za najosnovnejšo vzgojo Uudskošolske mladine sedanja komuni- ; stična oblast ne more najti sredstev. Zato je nejevolja med ljudmi vedno večja. Predsednik krajevne občinske skupščine Franc Skok se pred ljudmi brani s tem, da vso krivdo zvrača na Splošno gospodarsko banko, ki da posojuje denar le tistim, ki zberejo sami določeno vsoto denarja. Tolminska občina ga ni spravila toliko skupaj, kakor določajo predpisi in je zato banka njeno prošnjo za odobritev posojila za zgraditev novega šolskega poslopja v Kobaridu zavrnila.
Otroci pa nimajo neprimernih šolskih prostorov samo v Kobaridu, ampak tudi še po drugih slovenskih krajih. Pa no samo v podeželju. Celo po trgih in mestih so taki primeri. Npr. novih šol zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogoče postaviti v Spodnji Idriji, Postojni, Logatcu, Starem trgu pri Ložu, v Mirni, Mirni peči, Slovenskih Konjicah, Ljutomeru in Lendavi.
Na takih primerih ljudje še bolj občutijo, kako daleč je komunistična oblast od tega, da bi bila res ljudska, ko na eni strani vidijo razmetavanje denarja pri komunističnih funkcionarjih in njihovo razkošno življenje, ko se že navadni komunistični trabanti prevažajo z avtomobili zadnjih modelov, za najosnovnejšo vzgojo otrok pa komunistična oblast nima sredstev.
V	Ljubljani je umrl dr. Igor Tavčar, redni profesor medicinske fakultete. Bil je ve,č let tudi predstojnik interne klinike. Napisal je več medicinskih znanstvenih del ter je bil zaradi tega imenovan tudi za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rajni je bil sin slovenskega liberalnega politika in pisatelja dr. Ivana Tavčarja.
V	Sloveniji vozijo sedaj na elektrificirani progi Ljubljana—Jesenice trije električni motorni vlaki. In to s hitrostjo do 100 km na uro, potnikov pa imajo lahko 340. Vlake so dobili iz Wroclawa (prejšnji Breslav) na Poljskem. V zadnjem času je poljska tovarna iz omenjenega mesta slovenskim že-nituro, med tem, ko ena taka garnitura leznicam dobavila novo štiričlansko gar-že vozi na elektrificiranih slovenskih železniških progah. V teku leta bodo železnice v Sloveniji dobile še več električnih motornih vlakov, tako, da jih bo do konca leta 15.
Po zadnjih statističnih podatkih ima sedaj Jugoslavija 19,500.000 prebivalcev, t. j. okrog 292.000 več kot jih je
bilo v letu 1964. Prirastek ni toliko zaradi povečanega števila rojstev, ampak zaradi manjše umrljivosti ljudi- Zaposlenih ljudi v Jugoslaviji je 3,580.000. Med temi je nad en milijon žensk. Šte.-vilo nezaposlenih je ob koncu leta 1965 doseglo že 236.000. Industrijska proizvodnja je bila v letu 1965 za 8% večja kot v letu 1964, poljedelska se je pa v minulem letu za 7% zmanjšala.
Po podatkih lista „TT“ Se je v zadnjih letih ločilo v Sloveniji 10.000 parov. Kor je bila le slaba tretjina teh brez otrok, lahko mirno zapišemo, da je zaradi tega osirotelo 14.000 slovenskih otrok, ki nimajo več toplega družinskega doma in pogrešajo ali očeta ali mater, še bolj pa obeh in njunih skupnih naporov za dobro vzgojo otroK. Kako slabo razporoke vplivajo na otroke, povedo statistični podatki policijskih in sodnih oblasti, ki navajajo, da je večina mlađih kriminalcev ter mladostnih prestopnikov iz razporočenih družin.
O gradnji nove ljubljanske bolnišnice govorijo in pišejo doma že leta in leta. Sedaj beremo v ljubljanskem Delu, da se bo gradnja verjetno le pomaknila naprej kajti „vodilni zdravstveni strokovnjaki in kolektivi so se zedinili za predloženi koncept“, ikot je zapisano v omenjenem listu. Predstavniki sklada za graditev nove ljubljanske bolnišnice, ki ne bo samo ljubljanska bolnišnica, ampak glavni slovenski zdravstveni zavod, so na tiskovni konferenci zagotavljali, da se je podjetje Slovenija projekt obvezalo, da 'bo do leta 1970 vsa poslopja nove bolnice zgradilo. Za izvedbo preddel t. j. zgraditev glavnega kanala za odvajanje odplak, za kanalizacijo, gradnjo toplovoda in predstavitev gluhonemnice so doslej porabili eno milijardo in 633 milijonov dinarjev. Financiranje gradnje nove bolnišnice v Ljubljani bo zagotovljeno z zakonom, tako, da bo republika prispevala za kritje stroškov 40% vseh izdatkov, občina pa 60%.
Umrli so. V Ljubljani: Nežica Vrhovec roj. Podbevšek, vdova poštnega kontrolorja, v starosti 92 let, Carmen Jež-Gala, univ. docentka na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezije, Jože Mohar, brivski mojster v p., Antonija Dovič, višja medicinska sestra, Janez Vovk, Marjeta Šušteršič roj. Sardoč, Edvard Šerko, Franja Rosič, Stan-
Stanko Marinček - 50-Ietnik
Podpredsednik Slovenskega doma v San Martina g, Stanko Marinček je dne 1. januarja t. !. slavil 50-letni-co svojega življenja.
Jubilanta je rodila kmečka hiša na Velikem vrhu na Blokah. Stanka je zanimala mizarska obrt, katero z velikim uspehom izvršuje 'še danes. Prav zgodaj je ipokazal veselje tudi za javno življenje. Začel je kot naraščajnik pri „Orlu“ in nadaljeval kot član in telovadec pri
ko Horvat, duhovnik, Alojz šerjak, mesarski mojster v p., Marija Centa, upokojenka, Irma Primožič, Mihael Okorn, posestnik, Valentin Eržen, sodnik v p., Valerija Mikuletič roj. Škrinar, Jože Kovačič, avtobusni šofer, Draga Gostinčar roj. Isajlovič, dr. Krsto Cazafura, redni prof. za anorgansko kemijo na lj. univerzi, Jože 'Kralj, Mirko Guštin, žel. zavirač, Marija Gajser roj. Kerč, Angela Hacin, upok., Ana Marija Zelenik1 roj. Lido, Franc Struna in Josip Jerbič, pok. referent v Kočevju, Neža Mehle roj. Kesar v Slapah, Franc Sajovic v Velesovem, Ivanka Borštnik roj. Omejc v Izlakah, Gregor Flis, elektrovarilec v Tacnu, Stanko Oražem v Smledniku, Frančiška Drčar v Dolskem, Frančiška Martinc na Rudniku, Viktor Hren, inšpektor drž. žel. v p. v Sežani, Ludvik Mesar, upravitelj osnovne šole v Lučah, Avguštin Perne, bivši cerkovnik v Kranju, Franja Rosič na Homcu pri Kobaridu, Terezija Švigelj roj. Gačnik v Metliki, Franc Blažek, kovač v Razdrtem, Ciril 'Prošek, elektrovarilec na Fšati, Pa’ùa Dolničar roj. Kestnar v Šuici, Janez Dimic, prof v Mariboru, Robert Pevec v Lendavi, Amalija Mohar roj. Rošek v Kresnicah, Ignac Taufer, žel. upok. v Zalogu, Neža Senica roj. Golež v 'Št. Vidu, Anton Šubic, zidar v Železnikih, Stanislav Cijan v Mirnu pri Gorici, Minka Gajšek, učit. v p. v Mariboru, Franc Grlec, gradbeni strojnik v Škofji Loki in Frančiška Leben roj. Švigelj v Borovnici.
SLOVENC! V ARGENTINI
BUENOS AIRES
POVERJENIŠTVO SLS (Slov. krščanske .demokracije) sklicuje za v nedeljo, 23. januarja t. 1. običajni redni sestanek, ki bo na slovenski PRISTAVI v Moronu. Sv. maša, iki je na Pristavi ob nedeljiah običajno ob desetih, bo ta dan ŽE OB DEVETIH. Takoj po sv. maši se začne sestanek z važnim dnevnim redom.
Kdorkoli ne bi bil dobil vabila, pa ga je redno dobival, naj fse udeleži sestanka.
Vsi, ki so redno vabljeni na te sestanke, lahko pripeljejo tudi somišljenike krščanske demokracije, ki se zanimajo za aktualna politična vprašanja. V Slovenski hiši
so te dni zaključili železobetonska dela. Trinadstropna stavba s podstrešnimi prostori je postavljena. V njej je velika dvorana z odrem, pod njim začasna kapela. Pred dvorano je velik prostor, kuhinja, jedilnica, mala dvorana in več sob.
V kratkem bodo prišli zidarji in bodo začeli s svojim delom. Ta dela bodo
SFZ. Tudi se je krepko udejstvoval pri Prosvetnem društvu na Blokah in pri Smučarskem klubu. Udeležil se je tudi več društvenih tečajev. Ta prosvetna šola, ki je dala predvojni Sloveniji in sedanji emigraciji toliko sposobnih javnih delavcev, je tudi našega jubilanta izoblikovala v izrazitega, požrtvovalnega in neutrudnega javnega delavca, načelnega in borbenega moža ter odločnega protikomunističnega borca od prvega dne komunistične revolucije dalje. V' 1. 1939 je pomagal organizirati veliki tabor cerkniškega okrožja SFZ na Blokah, katerega se je udeležil tudi dr. Anton Korošec; politični liniji Slovenske ljudske stranke je Marinček ostal zvest do današnjega dne.
Prav posebno pa se je jubilant izkazal v času komunistične revolucije. Kmalu po začetku vojne in zasedbe Blok po Italijanih je prišel v stik z zastopnikom Slovenske legije g. Janezom Kraljem in je organiziral edinice SL v vsem svojem okolišu. Organiziral je zbiranje orožja in streliva, učil fante, kako se uporablja orožje in obveščal vodstvo SL o delu Italijanov in komunistov, ki so začeli pripravljati revolucijo. Ko so komunisti videli Marinčkovo delo, so ga hoteli „likvidirati“, pa se je pravočasno umaknil v Ljubljano in od tam pošiljal domov navodila za osvobodilno delo. Ko se je v ljubljanski okolici ustanovila prva Vaška straža v Klečah, je takoj stopil vanjo in spada torej med prve protikomunistične borce. V decembru 1942 je odšel v svoj domači kraj in ustanovil Vaško stražo na Blokah s sedežem na Runarskem. Poiskal je poveljnika zanjo v osebi rezervnega častnika Franca Omerza, sam pa je prevzel podpoveljniško mesto. Partizani so hoteli to edinico takoj spočetka uničiti in so jo napadli takoj po ustanovitvi, pa so se morali poraženi umakniti. Pri tem napadu je bil Marinček težko ranjen, njegov brat France pa ubit. Drugega brata Jožeta je izgubil ob vrnitvi iz Vetrinja. Ko so se Marinčku rane zacelile, se je vrnil k svoji ediniei, ki se je medtem preselila v prostore jadralne šole v Novi vasi,
Ob razpadu italijanske vojske je odšel Marinček v Ljubljano po navodila. V tem času so združene partizanske sile s pomočjo laškega orožja in laških topničarjev uničile Grčarice in takoj navalile na Bloke, ki se tej premoči niso mogle upirati. Tedaj je padlo mnogo zavednih slovenskih mož in fantov.
V sah teden ena
ROŽ, PODJUNA, ŽILA
Rož, Podjuna, Žila, venec treh dolin, moja domovina, narod moj trpin.
Ti družica moja, dom moj in moj rod, ko borni truden boja, bodi mi še grob!
Rož, Podjuna, Žila, nagelj, rožmarin, v sveti zemlji sniva tvoj slovenski sin.
Umorjen je bil tudi domači župnik Anton Hren.
Marinček je tedaj takoj šel k domobrancem, ki so se zbirali v Obrtni šoli v Ljubljani in bil v službi domovine vse do konca vojne. Z ostalimi domobranci in begunci se je z družino napotil čez Ljubelj na Koroško in od tam čez Beljak v Italijo. Tudi v Italiji je v raznih taboriščih (Monigo, Serviglia-no, Senigallia, Barletta) pomagal pri urejevanju skupnih taboriščnih zadev. Leta 1948 je odpotoval v Argentino.
Po trdem delu se je v Argentini počasi gospodarsko postavil na samostojne noge in danes poseduje lepo hišo in dobro urejeno mizarsko delavnico. Kakor se je vse svoje življenje zanimal za javno delo, se je temu delu posvetil tudi v Argentini. Je član in odbornik mnogih organizacij, reden obiskovalec slovenskih prireditev in naročnik slovenskega časopisja. Njegova posebna skrb in ljubezen pa je Slovenski dom v San Martinu. Spada med njegove ustanovitelje ter najbolj delovne in požrtvovalne člane. Od vsega početka je podpredsednik doma. Politično se udejstvuje v Slovenski ljudski stranki in je član njenega zbora zaupnikov.
Jubilantovo zasebno in javno delo z vsem razumevanjem spremlja in mu pri tem delu tudi pomaga njegova življenjska družica gospa Marija rojena Baraga, tudi javna delavka od mladih nog, znana pevka, članica Slov. pevskega zbora v San Martinu in Slovenskega pevskega zbora „Gallus“, s katero ima pet otrok: Stanko, Matejo, Janeza, Heleno in Lučko.
G. Marinčku želijo še mnogo srečnih in uspehov polnih let vsi njegovi prijatelji in znanci. Tem čestitkam se pridružuje, tudi Svobodna Slovenija, katere zvest naročnik je jubilant od vsega začetka.
Slovensha mladina na počitnicah
Smo v dobi počitnic. Nanje odhajajo j dejo tudi slovenski skavti. Njihovo ta-starejši, pa tudi mladina. Prav je, da* 1 borjenje v Villa iRumipal ob istoimen-jih užije zlasti mladina, da pride za1 »kem jezeru vsako leto pripravi Zveza nekaj časa v lepo naravo, da se tam1 slovenskih skavtov pod predsedstvom naužije svežega zraka, utrdi telo in ! šefa slovenskih skavtov g. Marjana duha in tako pripravi za novo šolsko Trtnika. Njihovo taborjenje se je za-leto.	j čelo 11. januarja, trajalo bo pa do 31.
Vsako leto odhaja precej slovenske januarja. Letos prvič v tem kraju ta-mladine na počitnice. Mislimo, da jih borijo tudi skavtinje. V vsem je ob je-je letos še več. Na razne strani so že zeru postavljenih 13 šotorov. Nobenega odšli in še bodo. Bralce Sv. Slovenije j dvoma ni, da so vsi s taborjenjem žabo gotovo zanimalo, kateTe so si iz- ■ dovoljni in da se bo ob koncu meseca
brali za letni oddih. Poglejmo.
Pri g. dr. Hanželiču pod kordobski-mi hribi je IV. otroška kolonija letos zbrala 90 članov. Iz Bs. Airesa so otroci slovenskih tečajev s svojimi spremljevalci odpotovali dne 27. decembra 1965, vrnili so se pa v sredo 12. januarja t.l. O počitnicah slovenskih otrok nam je napisal posebno poročilo P. V. Objavili ga bomo v prihodnji številki. Gotovo ga bodo vsi z zanimanjem brali.
S IV. otroško kolonijo iz Buenos Airesa se je pri g. dr. Hanželiču nekako začela letošnja počitniška sezona. Že med trajanjem otroške počitniška kolonije so v ta kraj začeli prihajati rojaki iz vseh krajev, po odhodu otrok so pa prostore počitniškega doma zasedle zlasti slovenske družine.
kar težko ločiti od tamošnjega lepega kraja.
V Bariloče, ki ji tudi argentinska Švica pravijo, jo je mahnila skupina dijakinj dne 30. decembra 1965. Z zidano voljo so se dekleta odpravila na daljnjo pot z železnico. Nekatera so se že vrnila, druga so pa še na jugu in uživajo lepoto narave.
Bariloče si navadno izberejo za letovanje tudi akademiki. Letos so odšli tja v četrtek dne 13. januarja. Kar lepa družba jih je bila. Pridružilo se jim je tudi nekaj deklet-gostinj. V Ba-riločah menijo ostati dalj časa. Se pravi, dokler bo dopuščal finančni minister. Da bi svoje bivanje v Bariločah in tamošnjem divjeromantičnem gorskem svetu lahko podaljšali čim dalje,
V Kordobske planine vsako leto odi- bodo počitnice prebili na taborjenju.
Po vrnitvi iz Jujuya na daljnjem vročem severu je odšla v Bariloče tudi akad. slikarica ga. Bara Remčeva. Prepričani smo, da nas bo po vrnitvi pre-j senetila z novimi svojimi pokrajinski-t mi umetninami.
I
I Tudi Chascomus v provinci Buenos I Aires je letos dobil večjo skupino slo-!' venskih izletnikov. Ob velikem jezeru j v tem kraju je skupina slovenskih fan-I tov organizirala taborjenje. Ker so
I fantje v starosti od 14. do 20. leta, so I organizacijo prevzeli sami s pomočjo ! starejših voditeljev (gg. Franca Bidovca. Jožeta Žaklja in Andreja Finka); budi kuhinja in druge zahteve počitnic so v njihovi oskrbi pod šotori. Poleg kopanja in zabave jo v tabornem redu sloven-! sko branje in petje, zvečer pa skupni j rožni venec. Taborjenje se je začelo 10.
t. m., zaključilo se bo pa prav danes, j Precej slovenskih otrok je pa s svo-! jimi starši odšlo tudi na morje. Zlasti i v letoviško mesto Miramar za Mar del Blato, kjer so se s tujskim prometom zaželi ukvarjati tudi že naši rojaki.
■ Tudi nekaj Slovencev iz Buenos Airesa ima že tudi svoje počitniške hiše v tem lepem argentinskem letoviškem mestu.
Med počitnicami je na Slovenski pristavi letos že drugi počitniški tečaj. Ob sredah se ga udeležuje 44 deklic, ob četrtkih pa 33 fantičev.
zahtevala še veliko izdatkov. Kriti jih bo mogoče s prispevki rojakov.
Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki nimajo poravnane naročnine za leto 1965, prosimo, da to store čimprej, najkasneje pa do 10. februarja. Od tega dne dalje bo’ uprava začela pošiljali pismene opomine za zaostalo naročnino.
Velikonjeva literarna nagrada
Žirija S'KA je za leto 1965 razpisano knjižno nagrado (100.000 pesov) združila in jo v enaki meri podelila dr. Vinku Brumnu za zbirko esejev (geslo P. D. 46/1940) Iskanje iz zmed, zmot ih zablod in Rudi Jurčecu za delo (geslo Pu in Do) : Marcelino Vazquez.
MENDOZA
Društvena novoletna prireditev
Na Novega leta popoldne je Društvo povabilo vse člane, prijatelje in znance na vsakoletno prireditev v .Slovenskem domu.
V prvem delu je nastopil v dvorani pevski zbor z vencem naših domorodnih, rodoljubnih pesmi. S tem je zaključil vrsto prireditev, s katerimi smo se v preteklem letu spominjali 20. obletnice naše narodne tragedije in zdomstva.
Za uvod je zborovodja prof. Bajuk spregovoril nekaj 'besed o pomenu pevskega nastopa. „Z vencem slovenske domorodne pesmi — je dejal med drugim — hočemo v prvem delu izpovedati našo skupno ljubezen do domače grude in slovenskega naroda; v drugem pa izliti našo bol domotožja. — Ta dvojna misel naj nas za nekaj trenutkov v naši melodiji združi ob spominu na prvi dve desetletji zdomstva ter narodne tragedije in nas povede v tretje desetletje s pozdravom naši domovini Sloveniji in z obnovitvijo naše neomajne zvestobe slovenskemu narodu.“
Sledile so v prvem delu sledeče pesmi: S. Premrl — Zdravica (Prešern); A. Foerster — Ljubezen do domovine; F. Venturini — Znamenje (Gregorčič); A. Kosi — Slovenka sem (ženski zbor);
dr. G. Ipavec — Slovenec sem (moški zbor); A. Nedved — Moj dom (moški zbor); M. Vilhar-M. Hubad — Po jezeru; M. Bajuk —i Pozdrav Gorenjski; L. Viternik — Slovenska domovina; A. Mav-M. Bajuk — Ej zato.
Navdušenje je očividno naraščalo v dvorani od pesmi do pesmi in dejansko doseglo svoj višek, ko je v srcih vseh odmeval zborov klic: „Ej zato je v Sloveniji lepo!“
Po dmoru pa je zbor ogrel vso dvorano v mehkoobčutnem domotožju s pesmimi, ki so nam zbujale misel na rodni dom in na domačo grudo, od katere nas ločijo tolikšne daljave. Poslušali smo:
p. Angeliik Hribar — Hišica očetova; J. Klemenčič — Oj, poglejte ptičke; D. Jenko — Oj le šumi (ženski zbor s klavirjem); P. Kernjak — Rož, Podjuna, Žila; A. Nedved — Naša zvezda.
H globljemu in intimnejšemu razu-I mevanju ter doživljanju petja je mno-I go prispevala kratka pripomba pred j vsako pesmijo. Obisk pri pevskem na-I stopu bi morda res bil lahko številnej-I ši: pa eno je gotovo: naša pesem je pri-I vabila v iskreno povezanost prav po ! Prešernovi Zdravici, iki smo jo slišali v začetku, vse, „ki smo zato se zbratli, kor dobro v srcu mislimo“.
Po pevskem nastopu se je na prostornem igrišču pričela prosta zabava. Ob pogrnjenih mizah so posedli prijatelji in znanci ter si ob hladni pijači želeli srečo v novem letu, ki jo je vsem navzočim v imenu Društva tudi voščil predsednik ing. agr. Marko Bajuk (ml.). Vsi smo preživeli nekaj prav prijetnih, prisrčnih in zabavnih uric. Mladi so nas veselo presenetili s „pokopavanjem" starega leta in predstavitvijo novega.
Tako smo vsi zadovoljni odhajali v večernih urah domov z mislijo na našo „slovensko stvar“ in z željo po iskreni medsebojni povezanosti v novem letu.
Bb.
i i o v k n c I
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Osmo zborovanje slovenskih akademikov v ZDA
Bilo je 4. in 5- septembra lanskega leta v Chicagu v cerkveni dvorani pri sv. Štefanu. Udeležilo se ga je 60 oseb. Zborovanje je vodil predsednik Stane Osenar, duhovno misel je pa podal duhovni svetovalec društva p. Vendelin špendov.
Na zborovanju so bila zanimiva predavanja. P. Fortunat Zorman, urednik verske revije Ave Maria je govoril slovenskim akademikom o Stari slovenski liturgiji in slovenskem bogoslužju. Dr. Rajko Ložar pa o Slovenski umetnosti. Po tem predavanju je dr. Jože Bernik podal nekaj misli ob 20-letnici komunistične revolucije na Slovenskem in ob 35-letniei protifašistične borbe na Primorskem.
INa zborovanju so bila podana tudi
SVIT«
moči. Sprejet je bil sklep, da naj to boru Zedinjene Slovenije poslali nasled-vprašanje rešujejo krajevnim razmeram j n\P*™am potekajo počitniški dnevi ra so podali Stane Osenar, Krista in primerno.	| v COrdobskih planinah. Veselimo se vi-
Lojze Arko in urednik društvenega glasila Odmevi Jaka Okorn. Poročila krajevnih odborov pa naslednji: iz Chicaga Janez Arko, Clevelanda Peter Sodja in iz New Yorka Ludvik Burgar.
pri volitvah je bil izvoljen naslednji glavni odbor, predsednik Hajni Štal-zer, prvi podpredsednik Helka Puc, II. podpredsednik Janez Arko, tajnik Tonč- gkj zbor_ yod; ga g. Ludvik Klakočer. ka Burger, blagajnik Tone Arko. Nad- : jmenuje se „Škrjančki“. Vodstvo zbora zorni odbor: Bine Medved, Miro Med- se jg 0(jiočilo, da bo izdelalo gramofon-ved in Helka Puc.	I sko p]0gčo s slovenskimi pesmimi.
Zaradi inkorporaeije je bil določen p q ŠPORTNEM SVETU angleški naziv društva, ki je American Slovenian (Slovene) University Club.
Nevidna fronta — Vanhnikovi spo- Sokih hribov in tople vode v bistrem mini je v prodaji: V New Yorku: Liga ; potočku. Presrečni smo v naši slovenski of CSA, P. O. Box 32 Brooklyn, N. Y. i družbA- Igra se vrstl za lgr°’ PeS6m ™ 11227 m v Clevelandu: Slovenska pisar- Za vso srečo, ki jo občutijo naša na v Baragovem domu, 6304 St. Clair otroška srca v tem gorskem svetu, smo
Avenue.
AVSTRALIJA
V Sydneyu imajo rojaki dober pev-
dolžni zahvalo vam. Hvaležni vam pošiljamo vesele planinske pozdrave in voščimo prav srečno novo leto!
„Zedinjena Slovenija“ se č. g. prof. dr. Hanželiču, ge. Anici Marinič (za odlično hrano), ge. voditeljici in vsemu spremstvu prav toplo zahvaljuje za tako lepo uspelo kolonijo.
Tombola v pomoč gradnji Slomškovega doma bo v nedeljo 13. marca.
ESLOVENU LIBRE
Editor responsable: Milos Star» Redactor: José KroselJ Redacción y Administracién: Ramon Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Na zborovanju so tudi razpravljali o notranjih društvenih vprašanjih. Tako so npr. navajali, da je potrebno, da bi starešine SAVE morali imeti možnost, da bi v SAVI imeli svoj forum, kjer bodo lahko izražali svoje ideje. To da je potrebno, ker sedaj med starešinami in
pregledna poročila glavnega odbora dru- člani ni pravega razmerja. Bil je tudi štva SAVA, kakor tudi poročila kra- predlog, naj bi SAVA in Slovensko kat. jevnih odborov. Poročila glavnega odbo- akademsko starešinstvo združili svoje
Teološki študij je kat. laikom, ženam in možem, v Nemčiji in na univerzi v Fribourgu (Švica) dostopen. Žene seveda ne morejo biti posvečene za duhovništvo. Več katoliških teologinj prihaja do besede v publikaciji Dr. Gertrud Heinzelmann, ker so tudi same odposlale vloge na koncil. Tu iz vidika teologije stavijo predloge za izboljšanje pravnega položaja žene v Cerkvi ter pojasnjujejo in navajajo dokaze. Zahtevajo: Pripustitev žene k cerkveni, učiteljski službi, verouku in pridigovanju; tudi pripustitev žene k službi ministranta ob oltarju pri maši, kar je doslej po kanonu 813, člen 2 bilo prepovedano. Samo izjemoma, v primeru da ni bilo moškega, je bilo odgovarjanje žene V zadostni razdalji do oltarja dovoljeno. (V Ženevi npr. je vsak dan sedela v drugi klopi in odgovarjala, župnik sam si je pa pred mašo vse sam pripravil na oltar.) To je bilo že pred 40 leti.
V eni izmed teh vlog teologinja navaja, da so pozno judovski predpisi določali, naj bi žene ne recitirale gotovih molitev; žene, otroci in sužnji naj pri molitvah pred in po jedi — molčijo. Zgodnja Cerkev te razlike ni delala, posebno sužnje je kot popolne članice krščanske skupnosti pripuščala,
Žena in Uoncil
blikacij Svetovnega sveta Cerkva. Ta cerkvena strnitev ima oddelek t za vero in cerkveno ustavo in oddelek za skupno delovanje moža in žene v Cerkvi, družini in družbi. Obe ti komisiji, ime-
Lanska jugoslovanska himalajska ' odprava, ki so jo sestavljali sami Slovenci, ni mogla osvojiti drugega naj-višjega še neosvojenega vrha Kang-bachen (7902 m). 22. oktobra se je mo-
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propied*4 Intelectual No. 817.086	
arja, 'bo po drugi slovenski maši, to je ob 10,30 v društveni dvorani XIII. redni letni občni zbor Sociedad de Fomento Villa Eslovena.
Fantje iz Morona, Castelarja in
rala umakniti zaradi slabih vremenskih bliž -ih okraj,ev! y četrtek, 20. janu-razmer Dve navezi Sazonov-simenc »j arj se zberemo na potavi ob pol 8 Juvan-Khnar sta ^ dosegli na grebenu zvejer Zanimiv razgovor z živo pričo koto 7535m. Poročevalec odprave Jerin d dk 0 katerih bo debata. je v ljubljanskem „Delu zapisal, da je
T alleres Gràfico« Vilko S. R. L.. Eatadoa Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
to največja višina, ki so jo kdaj dosegli;	.	v
Slovenci oziroma Jugosiovani. Seveda naskega poveljnika 16. cete Boza je Jerin hote ali nehote prezrl, da je ; lota vabim vse domobrance stiskega
•*	r	T_1 t____ J«	vn n • n n Q
Ob obletnici smrti idealnega in ju-
že leta 1954 član argentinske himalaj ske odprave, ki je pod vodstvom Paca Ibaneza sicer neuspešno naskočila 8175 metrov visoki Dhaulagiri, iprišel do višine okoli 7700m Slovenec Dinko Bertoncelj.
OBVESTILA
Četrta otroška počitniška kolonija, č.
g. dr. Rudolf Hanželič poroča: „Kolonija je prav dobro usjiela. Kljub nestalnemu
bataljona, da se udeleže sv. mase na Pristavi v Moronu dne 30. januarja ob 10. — S. Bitenc.
novani „FERATA“, sta imeli nalog, da vremenu mnogo igranja, izletov, kopa-pripravita preiskovalni spis o tistih nja>; petja... Vse zdravo. Spremstvo iz-vprašanjih, ki glede na pripustitev žene
k popolni župnijski službi, iz teološkega in bibličnega vidika, še niso popolnoma jasna.
Preiskava je zelo zanimiva, saj nam
borno.“
Ur. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
Zaradi sodnih počitnic je odvetniška ; pisarna ves mesec januar zaprta, i Poslovala bo zopet 1. februarja 1966 ;
Otroci IV. počitniške kolonije so od-
najrevnejšem okraju mesta — kjer je postal župnik v East End v Londonu — ostal ves čas zadnje vojne. Leta 1951 je za naš položaj posreduje bistvena pri-j bi imenovan za škofa v Leeds, nato poznanja. Vsi vemo, da so v Švici že v stal nadškof v Liverpoolu (1957). Sedaj več kantonih (Basel, Zürich, Bern, Grau- je kardinal westminstrski, primas Anbünden) v Reformirani Cerkvi ženo že glije. Za žene se je na koncilu najbolj pripustili k popolni župnijski službi. zavzel. Napisal je izredno število važ-Naj končno še omenim, da je Sve- nih knjig, tovna zveza ženskih katoliških organi- l Oba kardinala sodelujeta tudi v or-zacij, ki vključuje vse dele sveta, na ! ganizaciji za mednarodno socialno pra-cerkveno povabilo poslala svojo pred- ! vičnost, kjer objavljata svoja dela. sednico kot udeleženko na koncil. Ta j Najnovejši poskus, ki je zbudil čije hkrati tudi sotrudnica pripravljalne ' sto izredno zanimanje, se uresničuje v komisije za laični načrt. Svetovna zve- , majhni skupnosti redovnic v severnem za je koncilu že pred časom predložila | Brazilu, kjer sestre kot župnijske vi-vlogo glede na položaj žene v Cerkvi. ' karke žunnije Njzia Floreste v južnem In Uspeh? Prišel je ,čaa< ko se morajo Navalu opravila,jo vse župnijske posle, žene resno in praktično zanimati za so- ■ Prednica je bila cerkveno pravno po-delovanje žene z možem v Cerkvi ter ' oblaščena, duhovnik pride samo ob ne-
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Hotel Lago VILLA RUAIIPAL
(SIERRAS DE CORDOBA)
Ljubomir in Daria Vučkovič
Lepa lega, 100 m od jezera evropska kuhinja, sobe s kopalnico.
Rezerviranje sob, direktno, prosimo z ekspresno pošto
jtŠčEM
samsko
opremljeno sobo
Službo dobi
samostojna ženska
ki bi hotela živeti na posestvu (kin-ti) v okolici San Miguela. Mesečna plača. Stanovanje v hiši. Lastnik: posestva je navzoč konec tedna, '^nanje španščine ali nemščine je potrebno. Oskrbnik posestva je Slovenec. —• Podrobna pojasnila i& tena telefonu 42-5614, Avda Alvenr 1445 8" A
; pri slovenski družini v okolici Ciu-S dadele, Ramos Meji«, Lomas del Mi-
•	radorja, San Justa ali Morona —
z oskrbo.
■
•	Ponudbe s ceno za sobo samo ali s ■ preskrbo na Zedinjeno Slovenijo pod
šifro Soba
*	Pri slovensko-srbski družini v kor- j ■ ■ j dobskih gorah — domača hrana — >
■
•	plavalni bazen
■	a
■
JOSE BODIC
: :
■
! Villa Colachanga	La Quebrada |
; Rio Ceballos, Pcia de Cordoba *
m	3
■	i
"	3
preiskati vse možnosti v cerkveni zakonodaji. Vatikan je zadnji čas usta-
To spoštovanje krščanskega človeka ! novil posebno tajništvo za laike. In laik
je ženam prav prišlo; tudi one kot popolne članice krščanske občine, so se udeleževale skupnih molitev. V smernicah nemških škofov iz leta 1961 k praznovanju skupnostne maše pa le beremo: Žene, dekleta, otroci, naj pri bogoslužju župnijske skupnosti ne prevzemajo službe bralca.
V izjavi Dr. Heinzelmann se nahajajo sklepi St. Joans’s Alliance (orga-
je tudi žena,
Na kratko naj omenim, komu se moramo žene posebej zahvaliti za to spremembo našega položaja v Cerkvi:
1. kardinalu Leonu Jožefu Suenensu, nadškofu malinskemu in primasu Belgije; roj. 1904 v Bruslju, doktor teologije filozofije potifikalne univerze v Rimu; posebej je študiral cerkveno pravo, nato postal profesor moralke v semenišču
deliah maševat, V ostalem pa sestre učilo verouk, dajejo pouk v liturgiji in opravljajo socialne naloge žunnije. Izkušnja je dozdevno zelo dobra in jo duhovništvo odobrava.
Na nrošnio škofa iz kolumbijskega mesta Girardot v okraju Viora je Vatikan dovolil usmilienim sestram, da vernikom delijo obhajilo. Škofija Girardot šteje 375.000 katoličanov in v njej deluje samo 58 duhovnikov.
Dr. Julija Payman
Slovenski dom v Carapaebayn
otvarja svoj igralski oder in priredi dne 30. januarja 1966 ob 19 JALNOVO KMEČKO DRAMO
DOM
Režija: Albin Petelin
Scenerija: Jože Korošec
Vstopnice se bodo prodajale 2 uri pred pričetkom predstave pri blagajni v Domu Rojaki prisrčno vabljeni!
«izacija angleških katoliških žena, kiivMalines (Meschelen), pozneje pa vice-
je nastala iz angleškega ženskega gibanja 1. 1864), ki so bili tudi predloženi koncilu.
Tudi v nekatoliških Cerkvah se raz-
rektor univerze v Louvainu. Njegova dela so prevedena v vse jezike, tudi v japonskega.
2. Johnu Carmelu Heenanu, britan-
pravlja o pripustitvi žene k popolni žup- j skemu kardinalu. V duhovnika je bil. nijski službi, kot je to razvidno iz pu-| posvečen 1930, nato doktoriral v Rimu,
22. I. ob 21
Naš dom v San Susta
VELIKI PBLETNI
OrHester Moulin Rouge
MLADINSKI DRUŽABNI VEČER
NAŠI	Leto III.	Štev. 2
MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT
VESELJE AL’ ŽALOST
Poletje je in v sobi je vroče. Zato so se otroci spravili na vrt. Domaći otroci in sosedovi. Igrajo se „šolo“. Za „učiteljico“ je Štefka. Je hotel biti Tonček za učitelja, pa mu niso dovolili. Je še premajhen.
Tudi Milan je med učenci. Pa je v razmišljenosti — to ai dobro zapomnimo: v razmišljenosti, ne pa iz nagajivosti ali iz hudobije — sunil 8 komolcem Slavkino knjigo, da je padla na tla. Slavka, huda 'kakor poper, skoči pokonci in — čof! — že sedi krepka zaušnica Milanu za ušesi. Milan ne ve, kaj bi: ali naj Slavko zatoži „učiteljici“, ali naj jokaje steče k mami, ali naj se zakadi v Slavko in ji vrne klofuto z obrestmi vred!?
Pa ne naredi ne tega, ne onega. Spomni se na, to, kar je Slavka pozabila: „Kar boli tebe, boli tudi druge!“ Res sta se mu zablestela v očeh dva bisera in jok bi mu bil kmalu ušel, a — premagal se je! Pobere knjigo in jo položi na stol.
Slavki je neprijetno, prav močno neprijetno. Da pokrije zadrego, se hoče še nekaj vsajati. Pa jo Štefka — „učiteljica“ — zavrne: „Je že dosti tega. Drugič se pa malo premagaj!“
Še kaj? Nič več, kot samo to: če hočemo, da bomo Bogu všeč, se moramo vaditi v premagovanju. Takrat, ko nam je najbolj hudo; ko bi s-e radi jezili in trmoglavili, sitnarili in se kregali: prav takrat Se spomnimo, da Jezus gleda na nas. Gleda, kaj bomo napravili, če se premagamo, se nam veselo nasmehi ja; če se ne premagamo, zagrne njegovo obličje žalost.
Kaj hočemo delati Jezusu: veselje ali žalost?
Danilo Gorinšek:
POD NOČ
Vse že spi, nič zvezdic ni, zemlja vsa se v sanjah ziblje, niti sapice nikjer.
Lahko noč!
Božji dih gre čez poljane, da ljudem srce še giblje, da jim v spanju ne zastane.
Lahko noč!
Brez skrbi zaprimo veke, božji dih pričara vanje nam, srebrmčiste sanje.
Lahko noč!
Poslovenil Mirko Kunčič
Mizica, mošnjiček in krepelce
Nekoč zdavnaj je živel vrtnar, ki je 'bil reven kot miš. Nesreča na noben način ni hotela iti od njega; zmerom mu je bila za petami. Naj se je lotil katerega koli dela — vse mu je šlo narobe. Če j-e zasejal na svojem vrtu melone, so zrasle kumare; če je zasadil solato, je zrastel plevel. In če bi opustil vrtnarstvo in se posvetil klobučarski obrti — bogve, če se ne bi potem otroci rodili brez glav? In če bi mu kdo podaril mošnjo cekinov, bogve, če
se ne bi cekini kar čez noč spremenili v plesnive pare — takšno bridko smolo vam je imel siromak!
Onega leta, s katerim se ta čudovita zgodba prične, je izgledal vrt ubogega vrtnarja kakor zapuščena ledina. Vsenaokoli vrta je 'bila že pomlad, polna sočnega zelenja in cvetja, v vrtu samem pa je bila še vedno jesen, puščobna in nevesela. Same koprive, sam plevel, kamorkoli so pogledale žalostne oči. Nobena rastlina ni več uspevala. Le ničvredni zelnati storž se je šopiril sredi te revščine in rastel mogočno navzgor. Rastel je — o čudo čudovito, tako hitro, da se je kmalu vzpel čez ograjo do strehe, od strehe do cerkvenega stolpa, od cerkvenega stolpa do oblakov in se slednjič dotaknil s svojim vršičkom samih nebdških vrat.
Vrtnar in njegova žena sta postala medtem že prava mojstra v stradanju. V njunih grlih bi si bil pajek nemoteno lahko spletel pajčevino, kajti zaradi dolgega posta mož in žena grla sploh nista več rabila.
Pa se je nekega dne zdelo vrtnarju stradanja dovolj. Ukazal je ženi, naj izruje štorž in skuha iz njegovih lističev borno kosilo.
Žena Marjeta pa se je moževemu ukazu odločno uprla. Postavila se je pred storž (katerega bi sicer sam ve-
likan Teleban ne mogel izruvati, tako čvrsto je koreninil v zemlji), kakor da ga hoče ščititi s svojim telesom, štor je bil njen ljubljenec in ga je čuvala kakor punčico svojega očesa.
(Dalje prihodnjič)
PISAN DROBIŽ Besedna uganka
Sem glava zelena, košara rumena, sem lučica rahla kot prah. Razpihneš, otrok, me na mah!
Ali veš... ?
Katero izmed spodaj navedenih mest je na Gorenjskem?
Celje
Radovljica
Gorica
Črnomelj
Rešitev ugank v prihodnji številki.
[ NAŠI PREGOVORI — Narava : ■ ■
I :	Kar narava dà, dà bogato
• Narava dà zrno, moke ne.
Narava je najboljšj zdravnik.
Narava si sama pomaga.
Rešene uganke iz 1. številke: U-ganka v tujem jeziku: bereš od konca proti začetku in dobiš: Kdor hoče biti povsod prvi, je sam sebi in drugim v napo tj e. — Besedna uganka: Pes.