Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. RIZ SPLENDOR____________ PERSIL GREEN REFIL 3.6 KG SOK PFANNER 2 L_________ ROZINE 500 G------------ ČOKOLADA MILKA SOL DROGA 1/1 _ OLJE ZÜEZDA ___ OREHI _________ V USEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH PO UGODNIH CENAH *“-1ibJ VIDEO KASETE SONY 180 MIN______________________ VIDEO KASETE SONY 240 MIN______________________ RADIO KASETE SONY 4+1---- 900.00 NA KOM 225.00 S - SSiil Ill Sl lil... I l^pF f I n - OBROKOV! Ponudba velja do razprodaje! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje V LB Splošni banki Velenje d.d. vam nudimo naslednje storitve na področju naložb v vred- nostne papirje: - posredujemo pri prodaji delnic iz privatizacijskega procesa: LEK, MERCATOR, KOVINOTEHNA, KOLINSKA, DROGA,... - nudimo storitve nakupa in prodaje ostalih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi - opravljamo prenose lastništva v klirinški depotni družbi - pripravljamo in izvajamo primarne izdaje vrednostnih papirjev - izvajamo komisijske posle za Banko Slovenije, Ministrstvo za finance in ostale institucije, za katere prodajamo in vnovčujemo blagajniške zapise, zakladne menice, obveznice. Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete na telefon (063) 855-964. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 CAMPUS 3V 2/91 64000 801.755,00 R5 CAMPUS 5V 4/91 41000 808.760,00 R5 FIVE 3V 4/94 30000 951.625,00 CLIO RN 1,2 5V 8/93 44000 1.267.603,00 CLIO RN 1,2 5V 9/93 43000 1.179.499,00 R19 RT 1,4 5V 10/94 67000 1.605.212,00 R19 TS 5V 3/89 97000 915.058,00 ŠKODA FAVORIT 136L 3/9040000 583.794,00 DAIHATSU CHARADE TS 6/91 82000 735.420,00 FORD ESCORT 1,4 C LX 6/91 53300 1.345.050,00 OPEL KADET 1,5 TD 12/90 60100 1.310.074,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 865.200,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. d. 0.0. Obrat Mozirje, tel. 831-020 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT m2 12 N®£loVni@» Sebastjan Ošep foto: Ciril Sem % B Rezultati glasovanja na volitvah za državni zbor Intervju: Vili £isenhut, direktor MGA Nazarje Iq\ Obisk državnega sekretarja J mag. Radovana Tavzesa na Ljubnem . P 3 Predstavitev okteta Rožmarin r-x[ tss^t'f^"1'"' Savinjsih novica na Dolenjsko « BS Odgovor Ministrstva za okolje in prostor glede radarjev na Menini UMMIUMVfl AKEM Najprej čestitke Jakobu Presečniku, Mirku Zamerniku, in Francu ter Jožetu Zagožnu za izvolitev v novi sestav državnega zbora! Štirje poslanci v parlamentu iz Zgornje Savinjske doline - kaj takšnega je verjetno pred volitvami pričakoval le malokdo. Toda volitve so prinesle svoje in če kdaj, potem si lahko sedaj obetamo "močnejšo" podporo vitalnih interesov naše doline tudi v prestolnici države. Saj že nekaj časa vemo, da se vse pomembnejše zadeve odvijajo prav tam. Politične stranke v teh dneh seveda temeljito analizirajo (ne)uspeh na volitvah. Če čisto na hitro primerjamo rezultate volitev v 6. volilnem okraju 5. volilne enote s tistimi pred štirimi leti, lahko najprej ugotovimo, da so se tokrat glasovi volivcev veliko manj razpršili. Leta 1992 je dobil največ glasov dr. Franc Zagožen, kandidat SI-S, in to 21,34%. Tudi tokrat je bil najuspešnejši kandidat Slovenske ljudske stranke, Jakob Presečnik, toda dobil je bistveno več glasov - 32,76%. Kandidat LDS Rade Rakun je kot drugi leta 92 dobil 18,67% glasov, letos drugi najuspešnejši Mirko Zamernik, kandidat SDS, je bil boljši - zbral je 23,52% glasov. Pred štirimi leti tretji po vrsti, Maksimiljan Lipnik (SKD) je dobil 15,83%, letos tretji, Milan Cajner (LDS), je dobil več - 20,41%. Četrti po uspešnosti na letošnjih volitvah je bil mag. Ivo Glušič (SKD), ki je prejel 7,73% glasov, kar pa je več kot enkrat manj kot je dobil kandidat te stranke pred štirimi leti. Bistveno manj glasov kot leta 1992 je prejela tudi Združena lista, saj je za razliko od Franca Miklavca, ki je leta 92 zbral 10,49% in bil takrat četrti najuspešnejši kandidatr Jerica Mrzel dobila le 3,52%, manj tudi od kandidata Demokratične stranke upokojencev, Antona Resnika, ki je kot peti najuspešnejši dobil 4,53%. Bistveno manjše odstotke glasov so prejeli tudi Slovenska nacionalna stranka, Demokrati, Zeleni Slovenije, SOPS, Liberalna stranka, itd., pač na račun večjega števila glasov "zmagovalcev". Volilna udeležba je bila pri nas glede na državni nivo nad povprečjem, vendar okroglih pet odstotkov slabša kot pred štirimi leti. Kot rečeno - volitve so za nami, življenje pa teče naprej. Z vsemi problemi in težavami vred. Teh v dolini res ne manjka, čeprav pa je treba sedaj, ko se leto že krepko približuje svojemu koncu, priznati tudi to, da so zgornjesa-vinjske občine v tem obdobju že prestopile marsikakšno oviro na poti svojega razvoja. Pri tem imam v mislih predvsem področje infrastrukture. Zdaj je "na tapeti" oskrba z vodo, o čemer so se župani in županja pred nedavnim pogovarjali z državnim sekretarjem Radovanom Tavzesom. Da, prav tistim, ki je bil pred časom v Gornjem Gradu zaradi radarjev. In prav o radarjih je Ministrstvo za okolje in prostor posredovalo izčrpen odgovor. Preberite! tA. IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem, Vida Skok, Benjamin Kanjir, Uroš Kotnik, Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, dr. Maja Natek, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Igor Solar, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove OE Nazarje. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306, e-pošta: savinjske.novice@siol.net. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. VOLITVE '96 Volitve so za nami Sodeč po neuradnih rezultatih nedeljskih volitev za državni zbor, v našem okraju se jih je udeležilo slabih 79 odstotkov volivcev, bomo imeli Zgornjesavinjčani v novem parlamentu kar štiri predstavnike. Na listi Slovenske ljudske stranke je bil s skoraj tretjino vseh glasov neposredno izvoljen Jakob Presečnik. Prav tako neposredno je bil izvoljen tudi kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije, Mirko Zamernik, ki je zbral 23 odstotkov glasov in pol. Posredno je poslanski sedež pripadel tudi dr. Francu Zagožnu (SLS), ki je sicer kandidiral v žalskem volilnem okraju, četrti "zgornjesavinjski" poslanec pa naj bi postal dr. Jože Zagožen (SDS), ki je kandidiral v Ljubljani. Uradni rezultati volitev naj bi bili znani danes, stranke pa so medtem že pričele s pogajanji o sestavi nove vlade. Franci Kotnik Skupni rezultati glasovanja za državni zbor Volilna enota: 5 Volilni okraj: 6 Oddanih glasovnic: 10.094 Neveljavnih glasovnic: 367 Ime liste - ime in priimek kandidata X LDS Liberalna demokracija Slovenije Milan Cajner 20,41 Krščansko socialna unija - KSU Roman Fonda Socialdemokratska stranka Slovenije Mirko Zamernik Slovenska nacionalna desnica (SND) Janez Pintarič Združena lista socialnih demokratov Jerica Mrzel Slovenska ljudska stranka -Zeleni Slovenije, Zeleni Liberalna stranka Nacionalna stranka dela SLS Jakob Presečnik Judita Krneža Marjana Košir Anton Seme 0,25 23,52 0,39 3,52 32,76 1,21 0,69 0,19 Stranka enakopravnih dežel (SED) Marko Jezovšek 0,08 Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS Anton Resnik 4,53 Zelena alternativa - Zelena alternativa Slovenije Jana Pavlin 0,13 Demokratska stranka Slovenije - Demokrati Slovenije - DS Jožica Špeh 1,50 Slovenska nacionalna stranka - SNS Edvard Turičnik 1,36 Slovenski krščanski demokrati - SKD Ivan Glušič 7,73 Slovenska obrtno podjetniška stranka - stranka centra - SOPS Herman Remic 1,22 Republikanska zveza Slovenije (RZS), Republikanci Slovenije Franc Čepin 0,50 Nova poslanca o svoji izvolitvi Mirko Zamernik, SDS: “Ne bi bilo pošteno, če ne bi priznal, da smo skupaj z volilnim štabom pričakovali nekje do 25 odstotkov glasov. Zelo sem vesel, da nam je to tudi uspelo in želim izkor istiti to priložnost, da se vsem, ki so pri pripravah na volitve kakorkoli sodelovali, najlepše zahvalim. Še posebej me veseli, da so mi več kot 60-odstotno podporo izkazali volivci iz občine Luče, kar je gotovo rezultat mojega dosedanjega dela. Ko sem bil pred dvema letoma izvoljen za župana, sem dobil nekaj več kot 50 odstotkov glasov, zdaj pa že precej več. Glavni cilj mojega delovanja v parlamentu bo izboljšanje stanja na področju infrastrukture. Mnogi so v preteklosti marsikaj obljubljali, sedaj je treba to tudi zares narediti. Zato ne bom govoril velikih besed, pač pa želim, da me ljudje spoznajo po dejanjih. Prepričan sem, da bom po dveh letih lahko pokazal na konkretne rezultate, tako kot to lahko storim po dveh letih županovanja." Jakob Presečnik, SLS: Odstotek glasov, ki sem ga dosegel, je nad mojimi pričakovanji. Računal sem na približno 20 odstotkov, očitno pa so imeli prav tisti člani naše stranke, ki so napovedovali, da lahko dobim tretjino glasov, kar je seveda velik uspeh zame in SLS. Kot poslanec v državnem zboru se bom zavzemal predvsem za sistematično modernizacijo magistralnih in regionalnih cest, ki so poglavitnega pomena za razvoj podeželja, za načrtno urejanje vodotokov, saj se obseg sredstev zanje manjša iz leta v leto že vse od leta 1990, za odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo, za kar sem se trudil že doslej, za izgradnjo potrebnih šolskih in športnih objektov, za izgradnjo doma za varstvo ostarelih občanov v dolini in za takšno kmetijsko politiko, ki bo zavarovala podeželje pred propadom. Zaustaviti moramo selitev prebivalstva v mesta, saj to ni nobena rešitev za Slovenijo." KF ZAHVALA V IMENU SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE IN V SVOJEM IMENU SE ZAHVALJUJEM VSEM OBČANOM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ZA PODPORO, KI SO JO DALI STRANKI IN MENI OSEBNO NA VOLITVAH ZA DRŽAVNI ZBOR. ISKRENO SE ZAHVALJUJEM TUDI VSEM ČLANOM STRANKE, KI SO POMAGALI PRI PRIPRAVAH NA VOLITVE, POSEBNO PA ŠE GLAVNEMU KOORDINATORJU, BRATU ANDREJU PRESEČNIKU, NA KATEREM JE LEŽALA GLAVNINA VSEGA DELA. JAKOB PRESEČNIK a POSLOVNE INFORMACIJE I 1. Center za tehnološko usposabljanje organizira seminar na temo PRAKTIČNA VPRAŠANJA PRI POSLOVANJU Z NEMČIJO, I ki bo 8. in 9. novembra 1996 v Ljubljani. Informacije in S prijave so na voljo do enega tedna pred pričetkom seminarja na CTU, Ljubljana, Dimičeva 9, telefon 061 342 590, kontaktna oseba g. Janez Kapun. 2. Na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje imamo na razpolago obrazce za pridobitev licence v cestnem prometu ter brošuro PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA PRIDOBITEV LICENC V CESTNEM PROMETU. 3. Od 18. do 21. novembra 1996 bo v Ljubljani potekal obisk Gospodarske zbornice Makedonije in makedonskih gospodarstvenikov. Podrobnejše informacije so na voljo na GZS, služba EOT, g. Miha Bedina, tel.: 061 1250 122. 4. Obveščamo vas, da bo v okviru TEDNA LOMBARDIJE V LJUBLJANI potekala SLOVENSKO-ITALIJANSKA POSLOVNA KONFERENCA, ki bo 25. novembra 1996. 5. Obveščamo vas, da je Služba za konjukturo in ekonomsko politiko pri GZS izdala novo gradivo CURRENT ECONOMIC TRENDS, ki je na voljo na savinjsko-šaleški območni zbornici. 6. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravlja 2. SLOVENSKI TURISTIČNI FORUM, ki bo 2. in 3. decembra v Portorožu. 7. Obveščamo vas, da Ministrstvo za finance - sektor javna naročila in SIPU International AB, Švedski inštitut za javno upravo, organizirata usposabljanje za inštruktorje za področje javnih naročil. 8. Center za tehnološko usposabljanje organizira z Obrtno zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije seminar z naslovom PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO USPOSABLJANJE IZOBRAŽEVALCEV V OBRATOVALNICAH IN PODJETJIH. Seminar je namenjen bodočim mentorjem inštruktorjem kovinske, elektro, frizerske, trgovske, gostinske in lesne stroke. Seminar bo potekal v prostorih Obrtne zbornice Slovenske Konjice in sicer v dveh delih: 1. del 15. in 16. novembra in 2. del. 22. in 23. novembra 1996. 9. Služba za izobraževanje in Združenje za trgovino pri GZS sta izdali priročnik za pripravniški izpit za poklic prodajalec. 10. Še vedno se lahko prijavite v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA, ki jo organizira GEA COLLEGE. Večerna šola podjetništva bo potekala dvakrat tedensko v večernih urah. Skupno je 90 ur predavanj z zaključno nalogo in podelitvijo diplom. PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE. TELEFON: 063 856 920, FAKS: 063 855 645. NOVEMBRSKA AKCUA ZA NOVE NAROČNIKE S A VINJSKIH NOVIC! Majica SN za vsakega, za 3 najsrečnejša pa še nagrade v vrednosti iS.OOO SIT! Podjetniški kotiček Za nami je tudi prav gotovo najpomembnejše opravilo letošnjega leta - parlamentarne volitve. Ali smo izbrali prav ali ne, bomo podjetniki lahko spoznali prav kmalu, saj čakajo na pomembno odločitev v parlamentu prenekateri predpisi, ki bodo olajšali ali pa otežili že tako težko poslovanje malega gospodarstva. Upamo, da se nas bodo spomnili tudi takrat, ko se bodo odločali, ne samo ta čas, ko so nas nagovarjali, prepričevali, obljubljali... Te dni, ko sestavljate obračune plač za zaposlene delavce, nikakor ne pozabite na “Obrazec 1", ki ga je potrebno oddati na davčno upravo skupaj z obračunom plač za mesec oktober. To velja seveda za tiste, ki imate 10 in manj zaposlenih, ostali ste obrazce tako in tako morali oddajati ob vsakokratnem obračunu plač. Obrazce lahko kupite v papirnicah. Prejšnji podjetniški kotiček smo v glavnem namenili spremembam zakona o dohodnini z veljavnostjo od 1.1. naslednjega leta. Danes se bomo ustavili pri dohodnini za leto 1996, saj so se že pojavile prve ocene povprečne slovenske plače za to leto. Povprečna slovenska plača naj bi v letu 1996 dosegala višino okrog 1.500.000 SIT. To narekuje naslednjo končno lestvico obdavčitve po zakonu o dohodnini: Če znaša osnova SIT znaša davek SIT nad do________________________ 745.000 1.490.000 2.235.000 2.980.000 4.470.000 745.000 1.490.000 2.235.000 2.980.000 4.470.000 17% 126.650 + 35% nad 745.000 387.400 + 37% nad 1.490.000 663.050 + 40% nad 2.235.000 961.050 + 45% nad 2.980.000 1.631.550 + 50% nad 4.470.000 Olajšava za - 1. otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana naj bi bila 150.000 SIT, - 2. otroka 225.000 SIT - 3. otroka 300.000 SIT - za otroka motenega v razvoju v višini 750.000 SIT Upam, da je sedaj že vsem jasno, da je pametneje otroke seštevati in uveljavljati olajšavo pri enem zavezancu, tako se sešteva tudi procent olajšav za vzdrževane otroke. - starejši, ki so stari več kot 65 let ali so to starostno mejo dosegli v letu 1996, lahko uveljavljajo seniorsko olajšavo v predvideni višini 120.000 SIT. - dijaki in študentje, ki opravljajo delo preko študentskih servisov, bodo morali prijaviti dohodke, če so v letu 1996 zaslužili več kot 765.000 SIT. V kolikor so med letom zaslužili manj, pa jim je bil morebiti od zneska odbit znesek akontacije dohodnine, je priporočljivo, da prejemke napovejo, saj bodo dobili vrnjen znesek obračunane akontacije dohodnine. - splošna olajšava, do katere ima pravico vsak zavezanec, je v višini 11% povprečne slovenske plače in znaša predvidoma 165.000 SIT. Najbrž ni potrebno posebej omenjati, da so obdavčena plačila, torej vaši prejemki v letu 1996. Zato morda na koncu leta ne boste jezni, če vam bo kdo dolžan preko novega leta. S tem vam bo morda nehote zmanjšal vašo obveznost do države za to leto, ali poskrbel, da boste dobili iz naslova dohodnine za leto 1996 nazaj več?! Predvidoma 19.11. letos pripravljamo štiridnevno delavnico s področja vodenja poslovnih knjig, ekonomike in davkov za samostojne podjetnike. Delavnica je namenjena samostojnim podjetnikom, ki želijo imeti vpogled v svoje poslovanje in vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva. Verjetno vas je nekaj, ki boste morali z letom 1997 na področju vodenja poslovnih knjig preiti na sistem dvostavnega knjigovodstva. Vse, ki bi to znanje radi pridobili, vabimo na tečaj dvostavnega knjigovodstva. Prijave za obe obliki sprejemamo na tel?fax 832-543. Vida Skok Pogovor z direktorjem MGA Nazarje, Vilijem Eisenhutom "Še kako se zavedamo, da na svetu nismo sami..." Tri leta in pol je od takrat, ko je postal koncern BSHC stoodstotni lastnik nazarskega podjetja Mali gospodinjski aparati. Slabo leto in pol pa je od takrat, ko je krmilo podjetja prevzel do tedaj zgornjesavinjski javnosti neznani Vili Eisenhut, diplomirani inženir iz Maribora. Ob pomembnem dogodku za MGA - pridobitvi certifikata ISO 9001, je vsekakor napočil primeren trenutek za vprašanje, kako ga je poslovna kariera pravzaprav prinesla na vodstveni položaj MGA-ja? EISENHUT: To vprašanje mi je bilo že velikokrat zastavljeno, saj nihče ne verjame, da takšnega delovnega mesta ne dobiš po zvezah. Običaj v Bosch Siemensu je, da iščejo nove kadrovske potenciale preko svetovalne firme. Sam sem neko soboto v prilogi Dela zasledil razpis, da iščejo tehničnega direktorja za področje elektro industrije in gradnje malih gospodinjskih aparatov. V oglasu ni bilo napisano,' kje ta tovarna je, ampak je enostavno pisalo: če imate interes, se prijavite. Poklical sem na navedeno telefonsko številko v Miinchnu in bil povabljen na razgovor. In šele pri drugem obisku te firme, kjer so medtem pregledali moj življenjepis, dokazila o izobrazbi in dotedanji karieri, so mi povedali, za kaj pravzaprav gre. Smatrali so, da profil, ki ga imam, ustreza njihovim zahtevam in dali so mi nekaj časa za premislek. Ko sta bili obe strani zadovoljni, smo se dogovorili tudi za obisk tovarne MGA. Vanjo sem prišel v vlogi tehničnega direktorja z nalogo pomagati pri prenosu razvoja iz Traunreuta v Nemčiji v Nazarje. SN: To v tistem trenutku zagotovo ni bila lahka naloga? EISENHUT: Kot sami veste, smo takrat zidali novo stavbo in ko je bila postavljena, smo lahko preselili opremo. Potrebovali pa smo tudi nove kadre. Zaposlili smo 13 novih sodelavcev iz Slovenije, pri čemer smo imeli kar velike težave, saj nekateri na žalost še vedno razmišljajo, jaz pravim temu zaplotniško: "Veš, tam, tista dolina..." Tudi v majhnih dolinah znajo ljudje kaj narediti in ne samo to, da znajo, lahko se tudi dokažejo! V našem koncernu smo kar dobro zapisani, navsezadnje pa tudi ne vem, zakaj bi Nemci kupovali tako tovarno, če iz nje ne bi pričakovali povratnega rezultata. Imamo dovolj dela, da lahko realiziramo zastavljene cilje in opravičimo sredstva, ki so bila vložena v tovarno ob nakupu in nato vsako leto posebej, ko ta sredstva dosegajo tudi 12 odstotkov naše letne realizacije. Takšna investicijska vsota pomeni vlaganje v tehnologijo, v razvoj in v orodja. Dokler bomo delali na takšnem nivoju, imamo vse pogoje, da v doglednem času izvedemo tudi tehnološko obnovo. Res je, da nimamo prastarih strojev v proizvodnji, res pa je tudi, da smo del proizvodnje - izsekovanje pločevine ukinili. To smo storili zato, ker obstajajo specialisti, ki to naredijo bolje in ceneje, zato smo našo proizvodnjo prenesli v idrijsko Rotomatiko. Bili smo namreč pred dejstvom, da bi morali obnoviti naše štance, kar pa bi bil tak strošek, da se to enostavno ni splačalo. SN: Stroški so pač omejeni s prihodki oziroma so pogojeni z obsegom proiz- Vili Eisenhut, direktor MGA Nazarje (foto: F. Kotnik) vodnje... EISENHUT: Stroji, katerih cene zahajajo v milijone nemških mark, se tudi pri takšnem obsegu proizvodnje, kot ga imamo mi, ki delamo 1,2 do 1,3 milijona aparatov letno, v normalni amortizacijski dobi zelo težko povrnejo. Cene naših proizvodov so namreč limitirane na svetovnem trgu. Če nekaj stane 100 DEM, sicer lahko prodajaš za 110 DEM, vendar ne boš prodal. Interesantno postane, ko si v poziciji prodati za 99 ali za 98 DEM. Vedno se lahko primerjamo s konkurenco. Na trgu preživijo samo tisti, ki zmorejo. Se kako se zavedamo, da na svetu nismo sami, da še kdo dela podobne aparate. Naš cilj je, da smo prvi po kvaliteti, kajti edino tak pristop jamči za uspeh. S tem namenom smo vlagali velika sredstva, veliko aktivnosti in osebnega truda v pridobitev certifikata ISO 9001. Po letu in pol trdega dela smo ga pridobili in poudariti moram, da to ni samo urejanje dokumentacije. SN: V čem je bistvo certifikata ISO 9001? EISENHUT: Bistvo je v možnosti preverjanja za nazaj. Če pride do reklamacije izdelka, lahko preveriš, ali je bil material optimalno izbran ali ne. Ko se razvija nov aparat, se v vsaki fazi razvoja testira. Testira se vsak del posebej in na koncu še aparat. Če zdrži predpisano število ur, lahko z gotovostjo rečeš, da napake ne more biti. Če smo sami krivi za reklamacijo, moramo prevzeti tudi vse stroške v zvezi z njo, bolj prijetno pa je, da lahko nekomu dokažemo, da nismo krivi, da je nekdo aparat pač napačno uporabljal. Danes govorijo samo de- jstva. SN: Certifikat pa seveda ni stvar za večnost? EISENHUT: Certifikat ISO 9001 se preverja skozi različna časovna obdobja. Pooblaščena institucija sama izbere termin in sektor preverjanja. Lahko nas preverjajo v proizvodnji, v prodaji, v razvoju... Tako kot je težko pridobiti certifikat ISO, ga je lahko izgubiti, če se izkaže, da se predpisane aktivnosti ne izvajajo. Je pa potrebno sproti, z uvajanjem novih materialov, z modernizacijo proizvodnje spreminjati tudi dokumentacijo v zvezi s sistemom ISO. SN: Če se povrnemo nazaj na prvotno vprašanje, kdaj ste formalno sedli na direktorski stolček? EISENHUT: Že v fazi razgovorov za službo v MGA-ju je bilo predvideno, da v primeru zadovoljivih rezultatov po odhodu takratnega direktorja Jožeta Kudra v pokoj prevzamem to delovno mesto. To se je tudi zgodilo in od 1. junija 1995 dalje sem direktor MGA. SN: Kaj je za MGA pomenil prenos razvoja malih gospodinjskih aparatov iz Nemčije v Nazarje? EISENHUT: Razvoj pomeni zadnji kamenček v mozaiku, ki sestavlja pravo tovarno. Veliko enostavneje je obvladovati proizvodnjo, če imaš razvoj v hiši. Veliko lažje je nekomu nekaj pokazati na 50 metrov oddaljeni liniji kot pa v 500 kilometrov oddaljeni tovarni. Mi smo zaupanje lastnikov v Nemčiji, ki so k nam preselili razvoj, že upravičili in dokazali, da zmoremo. Navsezadnje smo slovensko podjetje, imamo pač tujega lastnika. In zavedamo se, da nam ta lastnik daje naročila, ki pokrivajo 90 odstotkov naše prodaje, ki gre v izvoz. Če tega lastnika ne bi imeli, takšnih količin zagotovo ne bi prodajali. Zato menim, da je bila rešitev pred tremi leti in pol optimalna, da je namreč prišel nekdo, ki je ponudil delo in istočasno postal lastnik. SN: Je to tudi odgovor na govorice, da se bo proizvodnja v Nazarjah ustavila oziroma prestavila drugam? EISENHUT: Če nekdo tovarno kupi in vanjo investira, je to garant, da bo proizvodnja tekla. Zaenkrat smo Slovenci napram sosedom še v bistveni prednosti, ker imamo znanje in obvladamo kvaliteto. To je pogoj, da danes ostaneš na trgu, seveda pa moraš imeti tudi ustrezen marketing. Tega na srečo v koncernu BSHG imamo. Največ prodamo na trg evropske skupnosti, toda tudi trgi čez ocean za nas niso več nedosegljivi. Je pa res, da tam vladajo drugačne razmere kot v Evropi, katerim se je treba prilagajati. Po zadnjih podatkih postaja najbolj interesanten trg Kitajska. SN: Da ste prevzeli vodenje MCA-ja vam torej ni žal? EISENHUT: Nikakor ne. V tem okolju se dobro počutim, nikoli nisem čutil, da bi me kdo gledal kot nekoga in neke druge doline. Sicer pa je Slovenija tako majhna, da si skoraj v dveh urah v obeh smereh. Včasih je menjava kadrovskih potencialov tudi dobrodošla, da nekdo prinese v sredino malce drugačno gledanje. V Sloveniji imamo dve univerzi in mi si želimo kadre z obeh. Trenutno veliko lažje dobimo kadre s štajerskega konca, za kar gre razloge iskati verjetno v tem, da so ljudje v Ljubljani bolje stimulirani. Ni pa vedno vse plača. Mi zaposlujemo ljudi po tistem, kar zanjo. In če nekdo nekaj zna, je upravičen do določenega osebnega dohodka. SN: Ob srečanjih gospodarstvenikov opozarjate na probleme v zvezi s pogoji gospodarjenja v Sloveniji. Kaj bi bilo po vašem mnenju nujno potrebno spremeniti, še posebej za izvoznike? EISENHUT: Osnova za dobro poslovanje je stabilno gospodarstvo. Ne želim reči, da je slovensko gospodarstvo nestabilno, drži pa, da je trenutna pozicija izvoznikov relativno slaba. Država skuša pomagati z ustrezno carinsko zakonodajo, po drugi strani pa sklepa sporazume. Žal zadnja dva s CEFTO in EFTO nista bila recipročna, kar pomeni, da tisti, ki prodajamo iz Slovenije, nimamo enakih pogojev kot tisti, ki prodajajo vanjo. Tudi če bodo bonitete enake s 1.1.1997, tudi če gre samo za en kvartal razlike, je to lahko za nekega neto izvoznika polom. Pridruženo članstvo v Evropski uniji je za Slovenijo seveda pozitivno, vendar ne smemo pozabiti, da gre pravzaprav le za ponovno vzpostavitev položaja, ki ga je imela prej bivša Jugoslavija. Pozicija naše valute v primerjavi z nemško marko je prej neustrezna kot ustrezna. Osebno mislim, da je tolar precenjen in to se nam na žalost pozna. Kljub temu ne trdim, da bi nam morala država razliko vračati v nevemkakšni obliki. Želimo pa si nekaj drugega: da bi bil reeksport obremenjen z nič. Sicer smo v primerjavi s konkurenco v podrejenem položaju. V vsakem primeru si želimo stabilno vlado. Slovenci smo že dokazali, da znamo stopiti skupaj, če je hudo. Zakaj ne bi tega dokazali tudi v primeru gospodarske politike, ne glede na politične barve, kajti sedaj je hudo. SN: Svečana podelitev certifikata ISO 9001, je prava priložnost za besedo ali dve o prihodnosti MGA-ja. EISENHUT: Naši načrti za prihodnost so postavljeni do leta 2000. Paleta naših proiz- e-pošta: Savinjske.novice@siol.net Savinjske, novice@siol.net Savinjsfce.novice@siol.nat Sa^-injs» e.nO'-ice'CSsio'.nfct Sa~**>,r> »>*t S a-viitjrl» it, i»o-vic«@siol. r»«t Savinj ske. aovice@siol.net vodov se predstavlja vsaki dve leti na sejmu Domotehnica v Kölnu. To je največji sejem aparatov za gospodinjstvo, zato tudi mi na njem predstavljamo naše srednje in dolgoročne cilje v ciklusu 4 do 6 let, saj se v tem obdobju giblje življenjska doba posameznega proizvoda. Po štirih letih torej že pripravljamo nadomestni ali nov aparat, ki nadomesti starega. V načrtu imamo kar nekaj novih aparatov. Dva sta že zagledala luč sveta v MGA-ju, kar pomeni, da sta bila od skice na papirju do končnega izdelka izdelana pri nas. Podelitev certifikata ISO 9001 je za nas pravzaprav tudi velika obveza, ker s tem vstopamo v sistem, ki potrjuje, da nekaj obvladamo. Sejem Domotehnica je prihodnje leto in nato znova leta 1999, termini so že postavljeni, in mi se dobro zavedamo, da z zamudo enega sejma ne izgubiš le enega leta temveč dve leti. Tisti, ki je z novim proizvodom na trgu prvi, pobere smetano, drugi malo manj, za tretjega je že vprašanje, če se mu splača na- trg, saj -ostanejo samo še drobtinice. Tudi iz vsakdanjega življenja vemo, da vsak, ki v nekaj investira, želi imeti v določenem času denar nazaj, in tudi mi želimo preko prodaje znatna sredstva, ki jih investiramo, nazaj kot temelj za nove investicije, za nova vlaganja. Nenazadnje še nismo rekli zadnje besede glede možnosti nadaljnje širitve v smislu proizvodnje. Naše kapacitete so trenutno zasedene 80 do 85-odstotno, še bi lahko delali kakšen aparat, za kake nove zadeve pa bi potrebovali nove prostore. Od zemljišča, ki je bilo kupljeno pred leti, sedaj zasedamo polovico oziroma 20 tisoč kvadratov, možnosti širitve torej so. SN: Hvala za razgovor in iskrene čestitke ob pridobitvi certifikta ISO 9001! Franci Kotnik Obisk dr. Janeza Drnovška v Nazarjah Priznanje firmi Cigale V nedeljo, 3. novembra, se je v popoldanskem času na krajšem obisku v Nazarjah mudil predsednik slovenske vlade in predsednik LDS, dr. Janez Drnovšek. V prostorih nazarske občine ga je sprejel nazarski župan Ivan Purnat, nakar se je srečal z najvidnejšimi gospodarstveniki iz tega dela doline. Po predstavitvi občine in njenih glavnih projektov ter bistvenih razvojnih ciljev doline je Purnat predal besedo Drnovšku, ki je izrazil prepričanje, da ima Zgornja Savinjska dolina lepe možnosti za razvoj, še posebej na gospodarskem in turističnem področju. Cesto Ljubno-Luče je omenil kot nesrečni dolg države do doline in zagotovil, da bo cesta naslednje leto končana do Luč. Obljubil je, da se bo osebno zavzel za čimprejšnje odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Milan Cajner je predstavil svoj volilni program, v katerem je posebno pozornost namenil razrešitvi odnosov s Cerkvijo (tudi glede vračanja gozdov). Nazarski župan je nato dr. Drnovšku predstavil zasebno podjetje Cigale iz Nazarij, ki se ukvarja s kovinsko galanterijo. Omenjeno podjetje je kooperant oziroma dobavitelj koncerna Bosch Siemens, ki mu je pred nedavnim podelil laskavo priznanje kot enemu najboljših v minulih dveh letih. Takšno priznanje seveda ni naključje temveč je plod dolgoletnega dela in prizadevanj za čim višji nivo kakovosti izdelkov. Kot je poudaril Mirko Cigale, je njihova firma uspela v treh desetletjih doseči takšen nivo tudi zato, ker je ostala v obvladljivem obsegu. "Imamo 0,8 odstotka bolniškega staleža, pri nas ni štrajkov, nikoli nismo delali konkurence sosedom," je še na kratko strnil razloge za poslovni uspeh Mirko Cigale. Čestitkam firmi Cigale se je pridružil tudi dr. Janez Drnovšek. V nadaljnjem razgovoru so specifiko podjetij, ki jih vodijo, predstavili Vili Eisenhut, direktor MCA Nazarje, Toni Boršnak, direktor Glin IPP Nazarje, Anton Vrhovnik, direktor Glin Holding in Zadruge Mozirje, Marija Vrtačnik, direktorica Elkroja Mozirje, poleg njih pa še Franc Benda, predsednik Zgornje-savinjske obrtno podjetniške zbornice, in Rajko Pintar, ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji. Na povabilo Eisenhuta in Boršnaka, naj obišče MGA in Glin, se je Drnovšek odzval pozitivno in napovedal svoj obisk v kratkem času. Franci Kotnik Dr. Janez Drnovšek čestita Mirku Cigaletu in hčerki Ireni za pomembno priznanje (foto: Jože Miklavc) Občina Gornji Grad objavlja na podlagi 6. točke 9. člena Statuta občine Gornji Grad (Ur. 1. RS št. 24/95) in sklepa občinskega sveta občine Gornji Grad z 24.05.1996 v sodelovanju z Ljudsko banko Celje RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Gornji Grad 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni obrtniki oziroma podjetniki, podjetja oz. gospodarske družbe z do 30 zaposlenimi delavci - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma priglasitev podjetja oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju občine Gornji Grad. 2. Skupni znesek posojila znaša 2.5 mio sit. Največ 20% skupnega zneska bo namenjeno obrtnikom oziroma podjetnikom začetnikom, ki še niso pričeli obratovati. Rok za začetek obratovanja je 6 mesecev po prejemu sredstev. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene - nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov - nakup nove opreme - priprava projektne dokumentacije za izgradnjo poslovnih prostorov - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov 4. Pogoji pod katerimi se dodeljuje posojilo: - najdaljša odplačilna doba 5 let - obrestna mera TOM + 5% - znesek posojila do 50% predračunske vrednosti - rok koriščenja posojila po prejemu sklepa o odobr. največ 60 dni - anuitete mesečno/kvartalno - stroške odobritve in vodenja kredita bo banka zaračunala v skladu s svojo tarifo 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - dejavnosti, ki povečujejo število zaposlenih - dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, storitvami in drugimi podobnimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše - pospeševanje in spodbujanje razvoja malega gosp. z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij - za ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti 6. Vloga posojila mora vsebovati a. prošnjo v kateri so podatki: ime, priimek, stalno bivališče oz. firmo in naslov firme, dejavnost, opis investicije, lokacijo investicije in predračunsko vrednost z viri financiranja in s terminskim planom investicije in višino zaprošenega posojila. b. original dokument s tekočim datumom kot priloga k prošnji: potrdilo o vpisu obratov, v register, oz. podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu podjetja ali gosp. družbe v sodni register in dovoljenje za opravljanje dejavnosti, oz. potrdilo, da je občan vložil pri pristojnem upravnem organu zahtevek za izdajo dovoljenja oz. priglasitev podjetnika. c. dokazila glede namena posojila: pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, pri gradnji oz. adaptaciji zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje, oz. priglasitev del in predračun: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in predračun, pri nakupu opreme predračun ali račun. d. če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju oz. gospodarski družbi: pisno izjavo ustanoviteljev, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju oz. gosp. družbi najkasneje v roku 6 mesecev od odobritve posojila. e. izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev za dobo, ki ne sme biti krajša od štirih let. f. dokazila o kreditni sposobnosti: davčno napoved za preteklo leto in podatki o poslovanju v tekočem letu. Izjavo o dosedanjih kreditih, potrdilo o plačanih obveznostih državi, za podjetje oz. gosp. družbo zaključni račun za preteklo leto in podatki o solventnosti in boniteti (obrazec BON 1,2,3), dokazila o možnem zavarovanju kredita. 7. V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz. da je bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v dveh mesecih po dodelitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal, ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. 9. Vloge podjetij oz. gosp. družb, ki že poslujejo več kot pol leta in redno ne zaposlujejo nobenega delavca ne bomo obravnavali. 10. Rok za oddajo prošenj je 10 dni po objavi v Savinjskih novicah na občino Gornji Grad. 11. Komisija za javne razpise bo najkasneje v 8 dneh po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem. 12. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Komisija za javne razpise Gornji Grad Most na Dreti vendarle bo Po znanih in nepotrebnih zapletih z lastnikoma malo vredne zemlje so v Gornjem Gradu vendarle pred tem, da pričnejo z gradnjo mostu. Pristojno ministrstvo je poleg lokacijskega izdalo tudi gradbeno dovoljenje, izvajalec, Cestno podjetje Celje, je pričel z deli. Kot kaže, je investicija kljub vsemu vendarle rešena; v Gornjem Gradu upajo, da bodo do spomladi dokončno uredili tudi nedorečenosti z lastnikoma zemlje. To je namreč pogoj za nadaljevanje rekonstrukcije do podjetja Smreka. Edi Mavrič Ljubno ob Savinji Otvoritev ceste v Primož Danes bo ob 14. uri slovesno na Ljubnem ob Savinji. Otvorili bodo namreč 3.124 metrov dolg asfaltiran odsek ceste v Primož, ki ga je s sredstvi za demografsko ogrožene sofinancirala država. Občina Ljubno je na letošnji razpis Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj sicer prijavila štiri projekte, vendar je bil le slednji deležen podpore. Otvoritev asfaltiranega odseka bo opravil minister Janko Deželak. KF Vzdrževanje skupnih melioracijskih objektov in naprav V 18. številki smo vas že obvestili, da je na območju, ki ga pokriva naša Upravna enota, stekla akcija rednega vzdrževanja melioracijskih jarkov za območje Pobrežij in Home. Da bi lahko dela izvedli po planu in v višini predvidenih sredstev, ponovno opozarjamo lastnike zemljišč na Pobreškem polju, preko katerih so izpeljani odvodni jarki, da pokosijo travo in ostalo zarast na dnu in bregovih jarkov. Na ta način bo pripravljen teren za strojno čiščenje odvodnikov. Vsi lastniki so od kmetijske inšpekcije prejeli odločbe, iz katerih je razvidno, da so dela dolžni izvesti najkasneje do 30.11.1996. To je resnično zadnji rok, da se predvidena dela opravijo. Upravna enota Mozirje Obisk državnega sekretaija v ministrstvu za okolje in prostor, mag. Radovana Tavzesa, na Ljubnem Urediti oskrbo s pitno vodo Zadnji torek v oktobru se je na obisku pri županji in županih zgornjesavinjskih občin mudil državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor, mag. Radovan Tavzes. Tema razgovora za razliko od njegovega zadnjega obiska v Gornjem Gradu niso bili radarji na Menini ampak oskrba s pitno vodo. To področje se je namreč odločila država urediti bolje, kot je bilo to doslej. Po Tavzesovih besedah se za skoraj petino Slovencev ne ve natančno, na kakšen način se oskrbujejo z vodo in kakšna je pravzaprav ta voda. Cilj ureditve razmer na tem področju je torej predvsem ta, da se v prvi fazi ustvari celovit pregled nad vodooskrbo v celotni državi, nakar se selektivno sanirajo razmere na najbolj problematičnih območjih. V ta namen je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo posebne vprašalnike (prejeli so jih tudi župani in županja zgornjesavinjskih občin), ki bodo po tem, ko jih bodo v občinah izpolnili, pokazali realno sliko. Časa za to občine nimajo kdove kako veliko, saj naj bi se z državnim sekretarjem znova sestali v roku dveh mesecev. Takrat bo predstavljena dejanska situacija, s katero se sooča vsaka od občin in za katero se seveda že sedaj bolj ali manj ve, kakšna je. Kot je bilo razbrati iz besed Anke Rakun, Mirka Zamer nika, Jakoba Presečnika, Ivana Purnata in Tonija Riflja, je najbolj pereče stanje glede oskrbe s pitno vodo v občini Ljubno, najmanj pa v občini Nazarje. Oskrbo z vodo naj bi občine v prihodnje urejale z občinskim odlokom, katerega osnutek bo pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. To naj bi bilo zagotovilo, da bo omenjeno področje po celi državi vsaj v večjem delu urejeno na enoten način. Vsaka od občin bo v odloku opredelila, kdo in kako bo v okviru njenih meja izvajalec oziroma upravljalec z vodnim bogastvom. Praviloma so možne tri rešitve: samostojno javno podjetje, režijsko podjetje ali koncesijsko razmerje. Ob tem je Radovan Tavzes opozoril župane, da odsvetuje varianto, po kateri bi bilo isto javno podjetje v eni od občin izvajalec v drugi pa koncesionar, saj je slednji praviloma vedno v podrejenem položaju, zato naj bi se'župani v primeru takšnega načina urejanja vodooskrbe poenotili glede razmerja do javnega podjetja. Izvajanje oskrbe z vodo naj se uredi racionalno, prednost pri reševanju problemov pa bodo imela tista območja, kjer je stanje še posebej pereče oziroma je voda oporečna. Pri tem bo s subvencijami pomagala tudi država. Kot je dejal mag. Tavzes, bodo s prvim januarjem 97 cene v komunalni infrastrukturi sproščene, ne bodo pa proste. V ministrstvu si želijo cene, ki so bile pred štirimi leti zamrznjene, spraviti "na skupni imenovalec", saj je omenjena zamrznitev doletela različne izvajalce v različnih položajih. V minulem obdobju se je neugoden položaj reševal, kolikor se je lahko, s komunalnimi taksami (tudi v Zgornji Savinjski dolini je bilo in je še tako). Cene za oskrbo z vodo naj bi bile "normalne", torej naj bi pokrivale stroške, tudi tu pa naj bi država, še posebej na območjih, ki niso vključena v večje sisteme, sodelovala s subvencijami. Tavzes je ob tem pohvalil javno podjetje Komunala iz Mozirja, ki je že pred enim letom izdelalo celovit pregled oskrbe z vodo v dolini, ki ga imajo na ministrstvu kot vzročnega in ga pokažejo kot primer, kako je potrebno izdelati takšen prikaz. Izvajalci vodooskrbe bodo ne glede na svojo pravno obliko izvajali storitve po določenih standardih. Svoje storitve bodo zaračunavali uporabnikom. Ker pa uporaba vodnih virov posledično pomeni tudi nastajanje odpadnih voda, je nujno urediti tudi to področje. V ta namen bodo uporabniki plačevali takso, ki se bo v primeru, da bo denar investiran nazaj na to področje, vračala v občinski proračun, pri čemer je lahko investitor občina ali izvajalec. Do leta 2004 naj bi slovenske vode očistili organskih odpadkov. Ob tokratnem obisku državnega sekretarja je mozirski župan Presečnik še posebej Državni dekretar Radovan Tavzes (v sredini) je pojasnil načine ureditve oskrbe z vodo (foto: F. Kotnik) izpostavil problem oskrbe z vodo na Golteh, gornjegrajski župan Rifelj pa v Gornjem Gradu. Ker so v slednjem primeru problem predvsem fekalije, je Tavzes povedal, da se pripravlja uredba o ome- jevanju gnojenja, ki bo imela za posledico izpad pridelka. Kmetovalcem naj bi pomagali na drugačen način in jih tako stimulirali, da bi manj onesnaževali vodne vire. Franci Kotnik Gornji Grad Srečanje za starejše krajane Krajevna skupnost, krajevna organizacija RK in kulturno društvo so dejavniki, ki vsako leto pripravijo družabno srečanje s kulturnim programom in pogostitvijo. Srečanja starejših krajanov, letos so starostno mejo v občini Gornji Grad poenotili na sedemdeset let, so vedno znova prilika sproščenega obujanja spominov, zahval in dobrih želja za čas do prihodnjega srečanja. Uvodoma sta krajane pozdravila predstavnika RK in kulturnega društva Jelka Zidam in spodaj podpisani, se jim zahvalila za njihov velik prispevek v delu in duhovni podpori vsem, ki tako ali drugače skrbijo za razvoj kraja. Župan in predsednik KS Toni Rifelj je prisotne seznanil z dosežki, težavami in načrti, s katerimi se spopadata tako občina kot krajevna skupnost. V kulturnem programu so se tokrat prvič predstavili člani mladega Kulturnega društva Jurij iz Mozirja s starejšim krajanom znano, spevoigro Kovačev študent. Dobro razpoloženje so oplemenitili tudi ljudski godci z Gneča pri Mozirju in sploh so bili starejši krajani razigrani, kot v svojih mladih letih. Da je temu tako, gre velika zasluga neutrudni Viki Veni-šnikovi, ki že leta skrbi za organizacijo in vse, kar sodi zraven. Tudi priložnostna darila, ki jih ob tej priliki prejmejo najstarejši, so rezultat njene prepričljive besede, s katero zna pritegniti k sodelovanju trgovce, gostince in še koga. Tudi njej lepe želje, tako kot vsem udeležencem srečanja. Pravijo, da je starostna žetev odsev setve, posejane v mladih letih. Spoštovanje in obziren odnos odnos "mladih" izpričuje, da starejši Gornjegrajci niso sejali zaman. Edi Mavrič Šmartno ob Dreti Ponosni ob častitljivem jubileju Krajani Šmartnega ob Dreti so splet prireditev ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti in 570-letnici prve omembe Šmartnega sklenili v sredo, 24. oktobra, ko so v večnamenskem prostoru osnovne šole pripravili osrednjo proslavo. V dopadljivo urejenem ambi-entu, ki mu je dajala še posebej svečano podobo razstava "Naši ljudje in kraj skozi čas", se je tega dne zbralo lepo število krajanov. Nekateri so si razstavo ogledali pred nekateri pa po proslavi. In res so imeli kaj videti, saj je razstava kljub prostorski omejitvi nazorno prikazala razvoj kraja in njegovih zaselkov Brdo, Rovt, Volog in Kraše. S fotografijami, zapisi, brošurami in knjigami so bili predstavljeni cerkev, šola, kultura, zadružništvo, domače zdravilstvo, hranilništvo, gasilstvo, splavarstvo in šport ter tudi obdobje v času vojn. Slavnostni govornik na proslavi igrišče, nato mrliška vežica, posodabljale so se ceste in ostala infrastruktura. Razvoj krajevne skupnosti pa se nadaljuje tudi danes. Od letos dalje je Šmartno bogatejše za asfaltirano športno igrišče, prihodnje leto sledi modernejša telefonska centrala z novimi priključki, na pragu je posodobitev mrliške vežice itd. Ob vsem tem je razveseljivo, da so krajani aktivni na različnih področjih, še posebej kultura je z ženskim pevskim zborom Lipa znova polno zaživela. Purnat je ob tem izrazil prepričanje, da je samo s složnostjo in sodelovanjem mogoče dosegati takšne rezul- NflSi LJUDJE IN KRAJ Vzorno pripravljena razstava (foto: F. Kotnik) z-"- psa z pr ^ in In I je bil župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki se je spomnil obdobja po drugi svetovni vojni, v katerem je kraj z okolico hitro napredoval. S prizadevnim udarniškim delom sta bila zgrajena šola in zadružni dom, še posebej slednji je postal mesto, kjer so se redno zbirali krajani. Ljudje se še spominjajo prve kopalnice, ki je bila prav v zadružnem domu in v katero so se hodili kopat ob sobotah. Ko so čakali, da pridejo na vrsto, so prav tako v zadružnem domu spremljali televizijski program na edinem sprejemniku, ki ga je takrat premoglo Šmartno ob Dreti. Pred dobrimi dvajsetimi leti je v Račneku zraslo športno tate. Po njegovem mnenju se odločitev o priključitvi k občini Nazarje kljub takratnemu nasprotovanju nekaterih strank vedno znova potrjuje kot pravilna, saj "v nobeni drugi občini ne bi dobili toliko." Svoj govor je Purnat zaključil s čestitko vsem krajanom in še posebej organizatorjem prireditve. Bogat kulturni program so pripravili učenci nazarske glasbene šole, oktet Rožmarin in domači ženski pevski zbor Lipa. Program prireditve je z razmišljanjem o sedanjem in preteklem času Šmartnega povezovala Vida Rozenstein. Franci- Kotnik Občinski svet Ljubno Kolektor In čistilna naprava tudi na Ljubnem Z obsežnim, kar dvajset točk dolgim dnevnim redom so se soočili ljubenski svetniki na 21. redni seji. Po potrditvi formalnih točk so brez pripomb v drugi obravnavi sprejeli odlok o javnem redu in miru v občini. S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo javnega reda in miru, občanov in premoženja. Sleherni, ki v občini prebiva, oziroma se v njej mudi le začasno, se je dolžan podrejati določilom odloka, to pa pomeni, da ne sme motiti, vznemirjati ali kako drugače ogrožati ljudi pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku. Ravno tako je potrebno spoštovati javno moralo, nedotakljivost premoženja in ne ogrožati zdravja. Odlok vsebuje tudi kazenske določbe, ki so jih dolžni izvajati pristojni občinski organi, inšpektorji oziroma organi, ki izvajajo javna pooblastila. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in sprejeli odlok o obnavljanju in rednem vzdrževanju prometnih površin, s katerimi upravlja občina Ljubno, in odlok o ureditvi cestnega prometa. Po tem odloku so lokalne in gozdne ceste kategorizirane kot javne prometne površine, prav tako so izvzete iz privatne lastnine površine javnega pomena, kot so nekategorizirane ceste, ulice in trgi, pločniki, kolesarske steze, avtobusna postajališča, parkirni prostori izven cest ter dovozne ceste k javnim in poslovnim ter stanovanjskim zgradbam. Pri obravnavi odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave so svetniki opredelili pravila igre določanja plač in prejemkov občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles, občinskega sveta in zunanjih izvajalcev. Tako so svetnikom in predsednikom odborov ter delovnih teles določili 80 DEM, člani slednjih bodo upravičeni do 40 DEM za sejo, zunanji izvajalci, zadolženi za pripravo gradiva in ostalega, pa so kot svetniki in predsedniki upravičeni do 80 DEM nadomestila. V Zgornji Savinjski dolini je že nekaj časa prisotna težnja za izgradnjo doma upoko- jencev. Center za socialno delo Mozirje je pripravil strokovna izhodišča, do katerih so se ljubenski svetniki opredelili pozitivno. Dejstvo je namreč, da je delež starih nad 65 let v občinah Zgornje Savinjske doline višji, od slovenskega povprečja. Pri tem še posebej izstopajo občine Ljubno, Gornji Grad in Luče. Dodatno potrebo po domu nakazuje tudi velika razpršenost prebivalstva, tako da je s servisnimi službami težje obvladovati potrebe starejših. Pozitivno je bilo ocenjeno tudi poročilo o finančnem in vsebinskem uspehu flosarskega bala. S finančnega vidika je bila najstarejša turistična prireditev v dolini speljana brez primankljaja, medtem ko je bil programski del, po mnenju svetnikov, najkvalitetnejši doslej. Za pospešen razvoj turizma je bila imenovana delovna skupina, ki je pripravila program razvoja turizma v občini, na podlagi katerega bi prišli do celovitega trženja. Svetniki so bili mnenja, da bodo potrebna v prihodnje tudi na tem področju vlaganja. Nadaljevanje seje so svetniki namenili čistilni napravi za odpadne vode. Projekt sodi med pomembnejše naloge v prihodnjem letu, izveden naj bi bil predvidoma v drugi polovici leta. Čistilno napravo načrtujejo 300 metrov od Kovinarstva, lokacijsko dovoljenje so že pridobili, v teku je postopek za gradbeno dovoljenje. Ljubenci bodo poskušali priti tudi do dodatnih republiških sredstev, že februarja se planirajo prijaviti na razpis. Gradnjo kolektorja bo dokončalo podjetje za urejanje voda. Iz pogodbe iz leta 1992 so ostale odprte postavke nedokončanih del; v kolikor pa se bo vse skupaj podražilo, so Ljubenci pripravljeni zagotoviti dodatne vire. Edi Mavrič Občinska volilna komisija Nazarje je na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah [Oradni list RS, št 72/93,7/94,33/94 in 70/95] na seji dne 10.11.1995 ugotovila 1. da je bilo v KS Nazarje v štirih (4) volilnih enotah skupno število volilnih upravičencev 976, od tega je glasovalo 786 upravičencev, to je 80,5 % vseh volilcev, 2. da seje v KS Nazarje kot eni volilni enoti neposredno volil predsednik sveta krajevne skupnosti, 3. da seje v KS Nazarje v štirih [4] volilnih enotah volilo skupaj osem (8] članov sveta, 4. daje bil za predsednika sveta krajevne skupnosti Nazarje izvoljen Matej PEČOVNIK, roj. 11. 10.1965, Tominškova 8, Nazarje, 5. da so bili za člane sveta KS Nazarje v štirih [4] volilnih enotah izvoljeni naslednji kandidati, glede na to, da so prejeli največje število glasov v volilnih enotah: - v volilni enoti 1 se je volilo tri (3) člane sveta in so bili izvoljeni: 1. Stanko KOTNIK, roj. 19. 2.1945, Tratnikova ulica 8, Nazarje 300 glasov, 2. Janez ŠTIGLIC, roj. 27.11. 1938, Tominškova ulica 6, Nazarje 225 glasov, 3. Herman REMIC, roj. 10.5.1941, Tratnikova ulica 2, Nazarje 201 glas - v volilni enoti 2 se je volilo tri [3] člane sveta in so bili izvoljeni: 1. Aleksander KLEMŠE, roj. 3.4.1945, Ob Savinji 14, Nazarje 89 glasov, 2. Roman GOLTNIK, roj. 6.2. 1963, Samostanska pot 37, Nazarje 83 glasov, 3. Janez KLOPČIČ, ml., roj. 26.6.1968, Ob Savinji 10, Nazarje 61 glasov -v volilni enoti 3 seje volil en (1) član sveta inje bil izvoljen: 1. Stane RAMŠAK, roj. 9.10.1948, Zavodice 9, Nazarje 46 glasov - v volilni enoti 4 se je volil en [1] član sveta in je bil izvoljen: 1. Hedvika PLANOVŠEK, roj. 3.9.1956, Dobletina 22, Nazarje 46 glasov Občinska volilna komisija Nazarje ugotavlja, da pri glasovanju ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Nazarje je na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95] na seji dne 10.11.1996 ugotovila 1. daje bilo v KS Kokarje v petih (5) volilnih enotah skupno število volilnih upravičencev 412, od tega je glasovalo 307 upravičencev, to je 74,5 % vseh volilcev, 2. da se je v KS Kokarje kot eni volilni enoti neposredno volil predsednik sveta krajevne skupnosti, 3. da seje v KS Kokarje v petih [5] volilnih enotah volilo skupaj šest (6) članov sveta, 4. da je bil za predsednika sveta krajevne skupnosti Nazarje izvoljen Peter KOREN, roj. 17. 5. 1940, Kokarje 37, Nazarje, 5. da so bili za člane sveta KS Kokarje v petih (5] volilnih enotah izvoljeni naslednji kandidati, glede na to, da so prejeli največje število glasov v volilnih enotah: - v volilni enoti 1 sta se volila dva (2) člana sveta in sta bila izvoljena: 1. Marko PEČNIK, roj. 21. 4.1960, Kokarje 17 a, Nazarje 58 glasov, 2. Franc BASTELJ, roj. 26. 9. 1950, Kokarje 41, Nazarje 52 glasov -v volilni enoti 2 seje volil en (1) član sveta inje bil izvoljen: 1. Franc MATKO, roj. 28.6.1956, Lačja vas 8, Nazarje 30 glasov -v volilni enoti 3 seje volil en (1) član sveta in je bil izvoljen: 1. Stanko FLERE, roj. 15.1.1955, Pusto polje 17, Nazarje 23 glasov - v volilni enoti 4 se je volil en (1 ] član sveta in je bil izvoljen: 1. Miran LEVER, roj. 26. 4.1963, Potok 28, Nazarje 58 glasov -v volilni enoti 5 seje volil en [1] član sveta inje bil izvoljen: 1. Alojz KOKOVNIK, roj. 9.7.1958, Čreta pri Kokarjah 4, Nazarje 6 glasov Občinska volilna komisija Nazarje ugotavlja, da pri glasovanju ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Nazarje je na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah [Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95) na seji dne 10.11.1996 ugotovila 1. da je bilo v KS Šmartno ob Dreti v petih (5) volilnih enotah skupno število volilnih upravičencev 540, od tega je glasovalo 422 upravičencev, to je 78 % vseh volilcev, l 2. da se je v KS Šmartno ob Dreti kot eni volilni enoti neposredno volil predsednik sveta krajevne skupnosti, 3. da seje v KS Šmartno ob Dreti v petih (5] volilnih enotah volilo skupaj osem (8) članov sveta, 4. daje bil za predsednika sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti izvoljen Franjo REMIC, roj. 28.5.1957, Šmartno ob Dreti 24 a, Šmartno ob Dreti, 5. da so bili za člane sveta KS Šmartno ob Dreti v petih (5) volilnih enotah izvoljeni naslednji kandidati, glede na to, da so prejeli največje število glasov v volilnih enotah: -v volilni enoti 1 se je volil en (1) član sveta inje bil izvoljen: 1. Dore SLAPNIK, roj. 5.2.1955, Brdo 11, Šmartno ob Dreti 16 glasov - v volilni enoti 2 se je volilo tri (3) člane sveta in so bili izvoljeni: 1. Martina ZAKRAJŠEK, roj. 26.6.1957, Šmartno ob Dreti 15, Šmartno ob Dreti 87 glasov, 2. Božo GOVEK, roj. 19.12.1954, Šmartno ob Dreti 84, Šmartno ob Dreti 84 glasov, 3. Adi GOVEK, roj. 27. 2. 1962, Šmartno ob Dreti 72, Šmartno ob Dreti 59 glasov - v volilni enoti 3 se je volil en [1] član sveta in je bil izvoljen: 1. Anton SLAPNIK, roj. 18.11.1946, Rovt pod Menino 20, Šmartno ob Dreti 33 glasov - v volilni enoti 4 sta se volila dva (2) člana sveta in sta bila izvoljena: 1. Franc PRAZNIK, roj. 13.11.1967, Spodnje Kraše 42, Šmartno ob Dreti 42 glasov, 2. Janez ZABREZNIK, roj. 2.8.1956, Spodnje Kraše 24, Šmartno ob Dreti 39 glasov - v volilni enoti 5 seje volil en (1) član sveta in je bil izvoljen: 1. Stanislav BASTELJ, roj. 24.3.1948, Volog 10, Šmartno ob Dreti 63 glasov Občinska volilna komisija Nazarje ugotavlja, da pri glasovanju ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Ljubno ob Savinji Nov most v Savini Dokaz, da se sanacija posledic novembrskih poplav izpred šestih let vleče absolutno predolgo, je bil do nedavnega tudi most čez Savinjo “pri apnenci“ v zaselku Savina. Most je bil ob takratnem divjanju narave delno porušen, vendar so ga domačini usposobili, da je bil kmalu spet prevozen. Gradbišče novega mostu (foto: F. Kotnik) Toda ostal je načet in zaradi tega nevaren, kljub temu pa so ga vozniki mnogokrat uporabljali kot obvoz. Krajani, ki so nanj neposredno vezani, teh je sedem domačij, so marca letos po večletnem potrpljenju na ljubensko občino naslovili vlogo za obnovo mostu. Projekt rekonstrukcije ceste Ljubno-Luče tega mostu namreč še omenja ne. Predračun je pokazal, da je obnova za Občino Ljubno finančno prevelik zalogaj, zato je županja Anka Rakun zaprosila za pomoč nekatera ministrstva in gospodarske subjekte. Medtem je domačinom iz Savine tudi že prekipelo in so junija protestno zaprli most. Stvari so se k sreči vendarle začele odvijati v pozitivno smer. Ministrstvo za promet in zveze je za sofinanciranje 18 in pol milijonov tolarjev "težkega" projekta odobrilo 6 milijonov, ministrstvo za okolje in prostor 4,2 milijona, pol milijona je primaknila Iskra Feriti, 300 tisočakov mozirska Zadruga, pomoč pa so obljubili tudi MGA Nazarje, BTC Ljubljana, Vegrad Velenje, Ministrstvo za obrambo in Karitas. Razliko, ki bo še odprta do celotnega zneska, namerava občina Ljubno pokriti iz naslova sredstev solidarnosti, ki ji bodo pripadla iz delitvene bilance bivše občine Mozirje. Ob tem domačini seveda ne stojijo križem rok. Za novi most bodo sami prispevali les za ograjo v znesku 411 tisoč tolarjev, opravili pa so tudi odstranitev starega mostu v vrednosti 350 tisoč tolarjev. Dobro se zavedajo, da gre pri tem za njihovo vez z ostalim svetom, zato je njihova aktivna udeležba pod vodstvom Franca Atelška mlajšega razumljiva. V kolikor bodo dela napredovala v skladu z načrtom, bo otvoritev novega mostu še pred Božičem, okrog 20. decembra, po zagotovilih iz Ljubljane pa naj bi jo opravil minister za promet in zveze. Franci Kotnik s j I Brezobzirnost novodobnih piratov narodovega telesa je merljiva z Neronovimi arenami; več ko j j jih premami levja nenasitnost, večja je verjetnost poplave krvi, ki kot transfuzija pljuska v j : odmrlo ponižnost človeške samoohranitve. ■ Ž Edi Mavrič Savinjčan I M________________________________________________________________ HB Nova Štifta Obnovljeni strehi cerkvenih zvonikov Velike naloge so si v letošnjem letu naprtili Nova-štif čani, zdelo se je skoraj nemogoče, da bi jim uspelo večino teh tudi realizirati. Cesta v Mačkin kot, nov avto za gasilce, obnovljeno ostrešje zvonikov na cerkvi Marije Zvezde so realnost, v katero niti sami niso povsem verjeli. Streha z ostrešjem vred, če nekoliko poenostavimo, na farni cerkvi je že nekaj let klicala k nujnosti obnove. Zahteven in obsežen, predvsem pa strokoven poseg so organizacijsko vodili farani sami, finančno je pomagala tudi Občina Gornji Grad. V Novi Štifti so prepričani, da je potrebno znamenito romarsko cerkev obnoviti v celoti. Projekt načrtujejo speljati v naslednjih nekaj letih, marsikaj pa je seveda odvisno od denarnih možnosti fare in zunanje pomoči. Edi Mavrič Obnovljena zvonika (foto: Sašo Bernardi) Predvolilna strankarska aktivnost V času neposredno pred volitvami so Zgornjo Savinjsko dolino obiskali še nekateri strankarski prvaki, ki so želeli s svojo navzočnostjo hovih kandidatov za državni V torek, 28. oktobra, se je v dolini mudil predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, Janez Janša. Med drugim si je ogledal knjižnico v nazarskem frančiškanskem samostanu in skupaj s kandidatom Mirkom Zamernikom sodeloval na javni tribuni v mozirskem kulturnem domu. V soboto, 2. novembra, je v nazarskem Delavskem domu zborovala Slovenska obrtno podjetniška stranka. Med navzočimi je bil tudi predsednik stranke, dr. Gojko podkrepiti kandidaturo nji-zbor. Stanič, ki je predstavil program SOPS-a in podprl kandidaturo Hermana Remica. Dan kasneje je Nazarje obiskal predsednik LDS, dr. Janez Drnovšek, (več o tem v posebnem prispevku), nakar so se v podporo kandidatu Liberalne demokracije Slovenije v šestem volilnem okraju, Milanu Cajnerju, dva dni po tem zborovanja v Delavskem domu udeležili še dr. Pavle Gantar, Igor Bavčar in mag. Janez Kopač. Franci Kotnik UNZ Celje Prometna varnost v prvih devetih mesecih V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je na cestah celjske regije pripetilo 16 prometnih nesreč manj kot lani (letos 4374, lani 4390). S smrtnim izidom se je pripetilo 36 prometnih nesreč - prav toliko kot lani. Prometnih nesreč s telesno poškodbo je bilo v tem obdobju 781 oziroma 2 odstotka manj kot lani, z materialno škodo pa 3.559 oziroma štiri več kot lani. V primerjavi s prvimi devetimi meseci leta 1995 so letos na cestah celjske regije umrle tri osebe manj (letos 43, lani 46), kar za 26 odstotkov pa je manjše število hudo telesno poškodovanih (letos 255, lani 343). Zato pa je bilo letos v nesrečah 14 odstotkov več oseb lahko telesno poškodovanih (letos 838, lani 738). Število prometnih nesreč s telesnimi posledicami se je povečalo na cesti rezervirani za motorna vozila (sedaj avtocesti) in magistralnih cestah. Na relaciji Arja vas - Tepanje se je v devetih mesecih pripetilo 24 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami (lani 20), v katerih je umrlo 10 (lani 13) oseb, hudo poškodovanih je bilo 5 (lani 12) oseb, lahko telesno poškodovanih pa je bilo 20 (lani 18) oseb. Na magistralnih cestah se je povečalo število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami za 7 odstotkov oziroma 16 nesreč, umrlo je 15 (lani 14) oseb. Kljub povečanemu številu represivnih ukrepov, predvsem za tiste kršitve, zaradi katerih se pripeti največ prometnih nesreč (hitrost), je še vedno najpogostejši vzrok za njihov nastanek prav neprilagojena hitrost. Zaradi nje se na celjskem pripeti kar 28 odstotkov vseh prometnih nesreč. Na drugem mestu so nepravilni premiki z vozili in takoj nato neupoštevanje pravil o prednosti. Zaradi neprilagojene hitrosti je umrlo 20 (lani 22) oseb ali 43 odstotkov vseh smrtnih žrtev. V 4.376 prometnih nesrečah, ki so se pripetile v tem obdobju, je bil alkohol kot sekundarni vzrok ugotovljen v 15 (lani 16) odstotkih vseh prometnih nesreč. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo na območju UNZ Celje v prometnih nesrečah udeleženih 328 otrok in mladoletnikov (lani 327), žal pa so ceste tudi letos terjale svoj krvni davek med to kategorijo udeležencev v prometu. Največ prometnih nesreč se je pripetilo ob petkih, ponedeljkih in sredah, in sicer med 13. in 22. uro. Policisti so zabeležili tudi 328 (lani 265) prometnih nesreč s pobegom, kar je kar za četrtino več kot lani. Na območju policijske postaje Mozirje se je v tem času zgodilo 156 prometnih nesreč, kar je 7 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Dva udeleženca sta izgubila življenje (lani 6), 9 je bilo hudo telesno poškodovanih (lani 24), 18 pa lažje (lani 26). V devetih mesecih leta 96 so policisti celjske regije pri kontroli cestnega prometa ugotovili 77.892 (lani 52.924) kršitev cestno prometnih predpisov ali 47 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Sodnikom za prekrške je bilo podanih 17.970 (lani 11.029) predlogov za uvedbo postopka in izrečenih 54.707 (lani 38.358) denarnih kazni, medtem ko je bilo za preostalih 39 odstotkov izrečenih kazni kršiteljem izdano obvestilo o prekršku in plačilni nalog s položnico. Po položnici pa so kršitelji v zakonitem roku plačali le 42 odstotkov izrečenih denarnih kazni. Tako kot doslej bodo policisti tudi v prihodnjem obdobju pri kontroli prometa dosledno ugotavljali predvsem tiste kršitve cestno prometnih predpisov, zaradi katerih se zgodi največ prometnih nesreč. Franci Kotnik Nabor - priprava za služenje vojaškega roka Ena izmed dolžnosti, ki jih imajo državljani Slovenije pri obrambi države, je tudi vojaška dolžnost, ki jo izvršujejo v miru in v vojni moški državljani pod pogoji, ki jih določa zakon o vojaški dolžnosti. Vojaška dolžnost zajema naborno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervnem sestavu. Naborna dolžnost nastane v koledarskem letu, v katerem državljan oziroma nabornik napolni 17 let. Takrat se kot vojaški obveznik vpiše v vojaško evidenco. Naborna dolžnost traja do takrat, ko nabornik nastopi služenje vojaškega roka oziroma do njegove razporeditve v rezervni sestav, če je služenje uredil kako drugače. V času naborne dolžnosti opravi nabornik zdravstvene in druge preglede ter psihološke preizkuse, da se ugotovi njegova sposobnost za vojaško službo. Po opravljenih pregledih je nabornik v letu, v katerem napolni 18 let, klican na nabor. Naborna komisija oceni njegovo sposobnost za vojaško službo in mu določi rod oziroma službo, v kateri bo služil vojaški rok. Pri tem komisija upošteva nabornikova splošna in posebna znanja ter njegove želje. Naborna komisija izbere tudi nabornike, ki se bodo usposabljali za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije. Ob prejemu poziva na nabor ali obveznosti v zvezi z naborom lahko nabornik uveljavlja ugovor vesti vojaške dolžnosti. Pri izpostavi obrambe vloži prošnjo za uveljavljanje ugovora vesti, v kateri navede razloge, zaradi katerih prosi za uveljavitev ugovora. Prošnjo izpostava odstopi v reševanje komisiji pri Ministrstvu za notranje zadeve, ki o njej odloči. Letni kontingent nabornikov iz Zgornje Savinjske doline se vrti okoli števila 170. Nabor opravlja stalna naborna komisija, ki je enotna za celotno področje Uprave za obrambo Celje. Komisijo sestavljajo: Peter Okrožnik - predsednik, dr. Andrej Likar - zdravnik, Zdenko Terpin - predstavnik Slovenske vojske, Miran Bele -socialni delavec in Dani Pungartnik - tajnik. V letošnjem letu so bili skladno z zakonom klicani na nabor državljani rojeni leta 1978. Nabor je na sedežu izpostave za obrambo v Mozirju potekal 22. in 23. oktobra. Kot nam je povedala Boža Polak, vodja izpostave za obrambo v Mozirju, so si potek nabora prvega dne ogledali tudi župani in županja zgornjesavinjskih občin ter načelnik mozirske upravne enote Darko Repenšek. Po opravljenem naboru bodo naborniki poslani na služenje vojaškega roka v enote Slovenske vojske in v organe za notranje zadeve, državljani, ki jim je bil priznan ugovor vesti, pa v nadomestno civilno službo v sistemu za zaščito in reševanje oziroma v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reševalno in humanitarno ali drugo dejavnost, ki je javnega pomena. Franci Kotnik Stalna naborna komisija (foto: F. Kotnik) Lovska družina Gornji Grad Svečano praznovanje Hubertove nedelje Sveti Hubert je po Evropi znan kot zaščitnik lovcev, strelcev in gozdarjev. Častiti so ga začeli v 10. stoletju. Na pobudo gospoda Bauhmana, zdravnika iz Nemčije, velikega prijatelja Gornjegrajcev in lovcev še posebno, so običaj praznovanja Hubertove nedelje ponovno obudili člani LD Gornji Grad. Marijina cerkev v Novi Štifti je bila prazničen ambient, kjer je domači župnik Jože Belak blagoslovil uplenjenega jelena z znamenjem križa in seveda tudi nepogrešljivi prapor, statusno in simbolično znamenje lovcev. Praznovanje in čaščenje Huberta pripada ljudski pobožnosti, ta pa je del vere. Kljub drugačnim maniram v polpre tekli zgodovini, se zdi všečno, da se priprošnje škofa Huberta ponovno vrnejo v kraje lovcev, strelcev in gozdarjev. Zal je slednjih vedno manj, doklej tako, bi se lahko vprašali. LD Gornji Grad pa dokazuje, da so Evropske in domače civilizacijske navade še kako živo zakoreninjene v narodovo tkivo. Tudi iz njih velja črpati pozitivno energijo prihodnosti. Edi Mavrič Gornjegrajski lovci v Marijini cerkvi v Novi Štifti (foto: Sašo Bernardi) Gasilsko poveljstvo občine Nazarje Požar na kurji famu V sklopu programa gasilskih aktivnosti v mesecu požarnega varstva je občinsko poveljstvo občine Nazarje organiziralo skupno vajo na improviziranem požaru na kurji farmi pri Vratnikovih na Prihovi. Namen vaje, v kateri je sodelovalo 30 operativnih članov iz prostovoljnih gasilskih društev Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno, je bil predvsem prikaz taktičnega delovanja gasilskih enot pri reševanju in gašenju požara, nastalem na kurji farmi. Tako smo izvršili notranje napade v ogrožen objekt, prikazali način reševanja pernatih živali, izvedli aktivno gašenje gorečega objekta z obkolitvijo in zaščito sosednjih objektov ter pre prečili razširitev požara na sosednji gozd. Po končani vaji, katero so si z zanimanjem ogledali predstavni- ki občine z županom Ivanom Purnatom na čelu, in opravljeni analizi, smo bili vsi enotnega mnenja, da je vaja v celoti dobro uspela. S takšno obliko izobraževanja moramo še naprej nadaljevati, saj je prav mobilnost in operativna usposobljenost gasilskega kadra najpomembnejši dejavnik uspešnega dela v gasilskih organizacijah. Poveljstvo občine Nazarje se najlepše zahvaljuje družini Vratnik za razumevanje in pomoč pri izvedbi vaje. Poveljnik poveljstva Franjo Pukart ml. "Končno spet slikam" Dobra, ustrezna služba prinese človeku sigurnost in zadovoljstvo. A ostaja še nek^j neizpolnjenega. Imeti od nekdaj željen konjiček. S to prostovoljno zaposlitvijo samega sebe lahko vsak žanje uspeh notranje izpolnitve potreb in izrazi svoj pravi jaz. Učiteljica Anka Rakun je ena od tistih, ki so svojo slikarsko nadarjenost in notranja občutja ustvarili na papirju šele po upokojitvi. Anka Rakun je v času službovanja delala kot pedagog. Poučevala je nemški jezik, likovno vzgojo in glasbo. V življenju je imela mnogo raznih konjiček. Le-ti ji niso smeli jemati mnogo časa, saj je bila v ospredju družina. Slikanje je po tridesetih letih pavze spet dobilo vlogo v njenem življenju. Leta 1994 je prvič sodelovala na skupinski razstavi na Rečici, kjer tudi živi, lan- sko leto pa je v domačem kraju imela že samostojno razstavo. Letos je svoja dela predstavila na treh razstavah. Dve sliki v Celovcu na konzulatu, nekaj slik v salonu pohištva Gala v Pre- valjah in tri na skupinski razstavi v Galeriji Mozirje. Zdaj se pripravlja za naslednjo razstavo, ki jo bo postavila v Slovenski Bistrici, v grajski galeriji. Dela ima na pretek, saj bodo njene slike zapolnile dva prostora. Anka Rakun s svojo nadarjenostjo, voljo in delom dokazuje, daje tudi na jesen življenja mogoče uresničevati svoje sanje. Poleti za slikanje še vedno ni časa, v zimskih večerih pa se preda ustvarjanju. Najraje ima akvarel. Včasih je njena tehnika tudi kolaž ali pa monotipija, prav sedaj pa razmišlja, da bi začela slikati spet z oljnimi barvami. Njeno cvetje, krajina in včasih figuralika so motivi, s katerimi izraža svoja čustva in doživljanje sveta okoli sebe. Anka Rakun je zelo vesela, da končno ni več le občudovalka del v razstavnih galerijah, temveč v njih lahko predstavi tudi svoj pogled na umetnost. Slavica Slapnik Priznanje Matevžu Lenarčiču Za bogatenje ni vedno nujno potrebno trdo delo. Zadostuje že pametna naložba. Svoj denar lahko naložite na milijon načinov, varnost naložbe pa je marsikdaj vprašljiva. Ena izmed naiboli varnih investicij ie prav gotovo nakup bančnih obveznic. Z nakupom obveznic Banke Celje iz druge emisije si lahko zagotovite reden priliv kapitala po svojih željah in zmožnostih. Obveznice so izdane v apoenih po 100 DEM, letna obrestna mera je fiksna in znaša 7,5%. Obresti se bodo prinosniku izplačale dvakrat letno, obveznice pa bodo izplačane v petih letih. Vpisovanje in vplačevanje obveznic se prične 15. 9. 1996. vse informacije o obveznici in izdajatelju pa vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo na vseh vpisnih mestih. Obiščite nas in se pozanimajte o podrobnostih! So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje V varnem zavetju tradicije Na letošnjem natečaju "Slovenska fotografija leta 1996“ je sodelovalo 160 avtorjev s 3292 posnetki, kar je bistveno več kot lani, ko je bil natečaj izpeljan prvič, vendar še vedno številni profesionalci natečaj bojkotirajo. Priznanja so zmagovalci v različnih kategorijah prejeli v torek, 29. oktobra, v ljubljanski zgradbi TR3. Najvišje priznanje, naziv fotograf leta, si je prislužil Bojan Brecelj, visoko priznanje za najboljšo fotografijo v kategoriji "Ljudje" pa je prejel tudi Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji. KF KULTURA Ljubno ob Savinji Likovna razstava v Planinki V penzionu Planinka ste si lahko ogledali razstavo Anje Meyboom. Dela umetnice so pripoved o naravi in človeku. Zaskrbljen pogled v prihodnost Zemlje in njenih prebivalcev je upodobljen v vsakem delu skrbno in z občutkom. Človeka s svojo pripovedjo vabi h globokemu razmišljanju. Likovna razstava je bila odprta od 18. do 27. oktobra. Ob otvoritvi razstave se je zbralo lepo število obiskovalcev. Čeprav so bila dela razstavljena v majhnem prostoru, so pričarala prijetno vzdušje. Ob besedah Ane Kamplin in kulturnem programu harmonikaša Davida Ver-buča, je o razstavi in stvariteljici del spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj. Anja Meyboom se je rodila na Nizozemskem. Po končani srednji šoli se je pridružila grafični šoli v Rotterdamu. Dolgo je potovala po Evropi, živela in delala v Grčiji, Avstriji, Belgiji in na Nizozemskem, pred par leti pa se je ustavila v Sloveniji in si na Ljubnem ustvarila družino. Njen način risanja temelji na globoki čustveni vezi z naravo in človekom. V delih se izraža njena skromnost, iskrenost in globina osebnih iskanj. Ne uporablja pretiranih barv, živi z naravo, njena drevesa in rože so polna človeških obrazov. Svet njenih natančno izrisanih figur je prijeten in zanimiv za bolj in manj umetniško naravnane ljubitelje likovnih del. Razstavo, ki je bila tudi prodajnega značaja, so omogočili Penzion Planinka, Savinja Mozirje, OŠ Ljubno in občina Ljubno. Slavica Slapnik Pogovor s slikarko Anjo Meyboom Iz asfalta k naravi Ali nam narava sploh še kaj pomeni? Vedno sem si želela spoznati ljudi, ki imajo sanje in vizijo ohraniti naravo takšno kot je. Spraševala sem se, kdo bolj ljubi naravo, ali kmet, ki mu le-ta nudi svoje sadove za preživetje, ali pa tisti, ki živi med betonskimi zidovi in ve, kako je, če ga ne obkroža zelenje. Odgovora še nisem našla, našla pa sem Anjo Mayboom in njeno družino, ki živi za naravo in z njo. Anja je slikarka, ki se je rodila v mestu Nieuwe Tonge na Nizozemskem, sedaj pa živi v Rastkah pri Ljubnem. Ko je končala osnovno in srednjo šolo, se je odločila, da bo pot nadaljevala na grafični šoli v Rotterdamu, saj je spoznala, da mora v nečem izraziti svoj globoki občutek za naravo in človeštvo in zaskrbi jenost za onesnaževanje in Anja Meyboom (foto: S. Slapnik) našo prihodnost. Po dolgem potovanju po Evropi, živela in delala je v Grčiji, Avstriji, Belgiji, Nizozemski, je končno našla svoj dom in se s svojo družino ustalila prav v Sloveniji. Pošten in spontan značaj ljudi v Zgornji Savinjski dolini in globok vpliv okolja so najpomembnejši elementi v njenem delu. Pri tem ji pomaga življenjski sopotnik Toni. Zakaj sta se odločila, da bosta živela v Sloveniji? Potem ko sva dolgo potovala in iskala prostor, kjer bi živela z družino, sva pred 11 leti v Avstriji gledala zemljevid in ugotovila, da bi bilo zanimivo iti v deželo, katero "pazijo" gore, med katerimi tečejo reke. Mislila sva si, da morajo biti ljudje, ki živijo v takšni deželi, nekaj posebnega. Iskala sva deželo, ki še ima gore, reke in drevesa, saj jih na Nizozemskem ni več. Kdaj sta spoznala, da je to kraj, kjer si vidva želita živeti? Tu, v Zgornji Savinjski dolini, sva bila en teden in takoj sva se odločila. Prišla sva v Rastke, videla to hišo in začutila sva, da je to najin bodoči dom, kraj kamor spadava. Imela sva možnost, da se tu ustaliva, pomagalo nama je veliko ljudi in še sedaj nama stojijo ob strani. Tu sva našla prijatelje. Si želita kdaj oditi nazaj? Ne, rada bi bila tu in nikoli več šla nazaj, kajti ta dežela ima utrip, všeč nama je, čutiva, da je to najin dom. Imata zelo poseben način razmišljanja, ne mislita na to, kako bi dobila kup denarja? Midva sva svoje življenje posvetila naravi, ker čutiva, da je to najina dolžnost in tudi dolžnost drugih. Zavedava se, da brez narave, brez dre- ves, ni življenja. Kot M. L. King sva tudi midva sanjala, da bo ves svet eno. Trudiva se po svojih močeh. Denar nama pomeni le sredstvo za osnovne življenjske potrebe. Anja, kdaj in zakaj si se začela ukvarjati s slikarstvom? Rišem že približno 15 let, mojemu ustvarjanju bi rekla fantazijska grafika, slikam pa tudi akvarele. Žal mi je, ker ljudje uničujejo planet, strah me je prihodnosti, umiranja narave in preko slikarstva bi rada to pokazala. Risala pa sem ponavadi samo zase, kajti zame je realnost sama po sebi nemogoča. Vse, ki se tega ne zavedajo, bi rada opozorila na uničevanje planeta Zemlje. Predvsem me je strah umiranja dreves, zato velikokrat narišem drevesa s človeškimi obrazi, ki jočejo. Mislim, da če se bojiš za drevesa, se bojiš tudi za človeštvo. Vsi moji izdelki so povezani z naravo, žal mi je, ker ljudje uničujejo planet. Sta v teh krajih srečna? Srečna sva, ker sva lahko tukaj, v tej idilični vasici v Rastkah. Čutiva, da je to najin pravi dom, želiva ostati tu. Zelo sva hvaležna vsem, ki so toliko naredili za naju. Hvala! Lahko bi napisala še več, a Anjine slike govorijo same. Anja in Toni sta človeka, ki ti odpreta obzorje, da lahko začneš na življenje gledati malo drugače. Priznati moram, da je le malo ljudi tako hvaležnih svojim prijateljem za malenkosti, v katerih jima priskočijo na pomoč. Vesna Retko Oktet Rožmarin Na prostoru Zgornje Savinjske doline je petje zelo dobro razvito. V skoraj vsakem kraju delujejo zbori in pevske skupine, ki po svojih zmožnostih notne zapise glasovno darujejo ljudem. Med vsemi temi je tudi oktet Rožmarin, ki deluje pod okriljem Prosvetnega društva Mozirje. Zelja po visoko kvalitetnem petju je pred tremi leti zbrala štiri pevke in štiri pevce. Na pobudo Lidije Podlesnik in Jureta Repenška so se zbrali v pevski sobi kulturnega doma v Mozirju. Z enotno željo, da združijo svoje glasove in jih podarijo ljudem, so se podali v široke vode not in notnega črtovja. Vodja skupine je bil mozirski cerkveni organist, Anton Petek. Ime, oktet Rožmarin, je nakazal glavne usmeritve v smislu repertoarja, ki so ga želeli peti. Narodne pesmi, umetne pesmi domačih Oktet Rožmarin (foto: Ciril Sem) avtorjev, sakralne pesmi in za pokušino kakšna črnska duhovna, so dale oktetu okus nevsiljive pristnosti. Pri vsaki majhni skupini pa čas prinese določene spremembe. Po enem letu delovanja sta jih zavoljo obremenjenosti zapustila Jure Repenšek in vodja Anton Petek. Skupina je dobila novega basista in novega vodjo, ki je v njih videl dovolj velik pevski potencial in vrednost delovanja. Po prigovarjanju je vodstvo okteta prevzela profesorica Tadeja Cigale. Obremenjena s številnimi pevskimi skupinami in službo, je vendarle našla prost večer in začela svoje bogato pevsko znanje podajati tudi oktetu Rožmarin. S Tadejinim prihodom se je začelo povsem novo obdobje. Oborožena z znanjem pevske tehnike se je dela lotila nadvse resno. V roke so vzeli zahtevna besedila in skrojili nov videz, ustvarjen skozi kvaliteto in nepopuščanje. Med tem časom sta jih zapustila še Karmen Poličnik in Jože Pustoslemšek. Pevci se obema iskreno zahvaljujejo, da sta z njimi sodelovala. Disciplina pri delu je ustvarila notranje zadovoljstvo in nasmeh ob aplavzih. Teh pa do sedaj ni bilo malo. Oktet, ki ga sestavljajo: sopranistka Irena Šuligoj, altistki Lidija Podlesnik in Rozika Kanjir, tenorista Jože Repenšek in Dare Rihter ter basista Dominik Slapnik in Gorazd Venek, je do sedaj sodeloval na štirih medobčinskih revijah, zadnji dve leti je v sodelovanju z oktetom Savinjski Ave pripravil samostojna koncerta ob mesecu kulture, sodelovali so na srečanju malih vokalnih skupin v Vojniku, peli mašo na radiu Ognjišče in imeli mnogo priložnostnih nastopov ob otvoritvah razstav, objektov... Kot največjo čast pa si štejejo nastop v Celovcu, kjer so nastopili na generalnem konzulatu RS v okviru predstavitve zamejskim Slovencem. Pevci in pevke so iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline od Nove Štifte do Mozirja. Največji problem je časovna stiska, saj je težko uskladiti termine vaj. Vadijo enkrat tedensko, poseben problem pa jim povzroča prostor. Zadnje leto jim je gostoljubje nudil rečiški župnik, Ferdinand Luknar, za kar so mu resnično hvaležni. Posebno zadovoljstvo jim predstavlja tudi petje v cerkvah. Z veseljem se odzovejo vsakemu vabilu in popestrijo prenekatero mašo. Petje je njihovo plačilo, ki ga z veseljem sprejemajo. Radi bi pridobili tudi sponzorja, ki bi jim pomagal kupiti enotne obleke in pomagal tudi pri nakupu strokovne literature, ki ima svojo ceno. Trenutno je oktet brez ene sopranistke. Člani iščejo drugo, ki bi glasovno ustrezala in bi se bila pripravljena vključiti v njihovo sredino. Ljubezen do ubrano pete pesmi zliva glasove pevk in pevcev v neizmerno harmonijo uglajene čistosti. Želja po izpopolnjevanju bo izboljšala tudi znanje vokalne tehnike. Oktetu Rožmarin želimo veliko uspehov in sreče, ki jim jo daje ubrana slovenska pesem. Trenutki, zliti v grlih opoja glasov, naj še naprej plemenitijo njihove duše in jim pomenijo nesmrtno hrano, zaužito na odru slovenske kulture. Benjamin Kanjir 50 let skupnega življenja Vlada in Angelce Miklavc Ljubezen iz partizanov Na jutrišnji dan bosta zlati jubilej skupnega življenja v zakonski skupnosti praznovala Vlado in Angelca Miklavc iz Lok pri Mozirju. Vlado je bil rojen pred 76 leti v Mozirju, Angelca pa pred 72 leti v Reginčah pri Pristavi (občina Šmarje pri Jelšah). Spoznala sta se v partizanih leta 1944 na Boču. Po končani vojni sta zgradila nov dom v Lokah, njun zakon so obogatili trije otroci - Sonja, ki sedaj živi v Londonu, Toni, ki živi v Velenju, in Zdenka, ki živi na Dunaju. Po vojni je Vlado končal kmetijsko šolo, bil dolga leta občinski kmetijski inšpektor in si veliko prizadeval na tem področju, medtem ko je bila Angelca ob pomoči moža nadvse dobra mati treh otrok, v kraju pa je sodelovala v različnih organizacijah in društvih, kjer se je spominjajo kot marljive in vestne z izrazitim čutom za dobre medčloveške odnose. Z Miklavčevo družino je značilna velika medsebojna povezanost in ljubezen. Vlado in Angelca imata še bolj kot svoje otroke rada vnuke in vnukinje, katerih sta ob vsakem obisku zelo vesela. Pogosto obiščeta Angelčino mamo v Šmarju in ji pomagata. Prav rada pa pomagata tudi drugim Zlatoporočenca Miklavc pred matičnim uradom v Šmarju pri Jelšah ljudem, še posebej starejšim. Vlado je vrsto let aktiven kot sadjar, skupaj z ženo vzorno skrbi za domači vrt, nagrada za to pa so obilni pridelki. Slednje pogosto delita ljudem, ki so jih potrebni. Ob vsem naštetem jima ostane čas tudi za izlete, širom Slovenije imata številne prijatelje, ki često potrkajo na vrata Miklavčeve hiše v Lokah. Rada tudi planinarita in Vlado je bil letos kljub svojim letom spet na vrhu Triglava. Ker vestno skrbita za svoje zdravje, nabirata zdravilne rastline in jih redno uživata. Njuno življenje je po hudem trpljenju v času druge svetovne vojne povsem nekaj drugega. Toda tudi tega ne bi bilo, če ne bi bilo njunega pozitivnega odnosa do ljudi in narave. Vlado je dolga leta pisal mozirsko kroniko, letos pa je dokončal tudi družinsko kroniko Moja pot skozi gorje, o kateri smo pisali v prejšnji številki in za katero dr. Milan Ževart iz Maribora meni, da mora ugledati luč sveta v knjižni obliki, saj gre po njegovem za edini primer, ko je nekdo na tak način opisal streljanje talcev v mariborskih zaporih (Vlado je videl sedem takšnih streljanj, med njimi tudi svojega očeta). Naj bo zdravje obema naklonjeno še dolga leta! Franci Kotnik Izlet Savinjskih novic na Dolenjsko Novo mesto * Pleterje - Kostanjevica Noč se še ni umaknila dnevu, ko je Izletnikov avtobus v Mozirju že začel svojo pot po Savinjski dolini do Ljubnega in nato od Gornjega Gradu navzdol po Zadrečki dolini do Nazarij, od koder je bil napovedan uradni odhod na izlet Savinjskih novic. "Smer - Dolenjska!" je bil jedrnat naš vodič Aleksander Videčnik in kolesa avtobusa so se zavrtela. Po prijetni vožnji do Krškega (vmes smo iz avtobusa namenili pogled gradu Rajhenburgu), kjer smo si ogledali Valvasorjev spomenik in hišo, kjer je umrl, smo se okrepčali z obilno malico, ki so nam jo pripravile vešče kuharice Gli-novega Gostinstva. Nato nas je pot vodila proti dolenjski prestolnici Novemu mestu. Tam nam je prošt Jožef Lap prijazno razkazal tamkajšnjo, zgodovinsko nadvse zanimivo cerkev in proštijo. Sledil je obisk Dolenjskega muzeja, kjer smo si poleg bogate arheološke zbirke ogledali tudi najnovejši film "Po dolini reke Krke", ki nam je poleg naravnih lepot Dolenjske prikazal tudi marsikatero zanimivost, za katero nam je tokrat zmanjkalo časa. Pred slovesom od Novega mesta smo se sprehodili po njegovem Glavnem trgu in si ogledali čudovit stari rotovž ter lepe meščanske hiše. Pot smo nadaljevali proti Šentjerneju. Malo pred njim, v Gornjem Maharovcu, smo si privoščili okusno kosilo in kavico. Naslednja postaja našega izleta pa je bil kartuzijanski samostan Pleterje. V skrivnost zavito dogajanje za samostanskimi zidovi in izjemno burno obdobje v času druge svetovne vojne nam je vsaj delno razkrila multimedijska predstavitev v stari gotski cerkvi. Znotraj obzidja pa nismo smeli. Le kakšen prvovrstni brinjevec ali cviček je romal v popotno torbo katerega izmed izletnikov. Kostanjevica na Krki, najmanjše, hkrati pa eno najstarejših mest v Sloveniji, ki je nastalo na umetnem otoku, je bila naše zadnje postajališče. Precej časa smo namenili ogledu cistercijanskega Zahvaljujem se Aleksandru Videčniku za zamisel o trasi in za odlično vodenje izleta, Ediju Mavriču, ki je skupaj z njim skrbel za humorno vzdušje v avtobusu, Izletniku Celje za varen in prijeten prevoz ter fotoreporterju Cirilu Semu, ki je bil tudi ta dan "v službi", da je lahko nastala pričujoča reportaža. Odgovorni urednik Franci Kotnik samostana, ki se ponaša z največjim križnim hodnikom v tem delu Evrope. Galerija Božidar Jakac hrani poleg njegovih tudi številna dela umetnikov Franceta in Toneta Kralja, Franceta Goršeta, Jožeta Gorjupa, Zorana Didka in Janeza Boljke. Na ogled je tudi zbirka slik starih francoskih, flamskih in italijanskih mojstrov iz 17. in 18. stoletja, ki jih je posodila pleterska kartuzija, ter seveda Forma Viva - razstavišče kipov v hrastovem lesu na prostem. Ker nas je čas že malce priganjal, smo se skozi zanimivi kraj na Krki samo zapeljali z avtobusom in nato krenili proti domu. Vmes smeha, dobre volje in pesmi ni manjkalo, zato priporočamo vsem, ki tokrat niste bili z nami, da se nam pridružite spomladi. Do takrat pa bodo v nas tleli lepi spomini na prijetne urice skupnega druženja pri odkrivanju lepot slovenske domovine. Franci Kotnik Skupinski posnetek pred cistercijanskim samostanom v Kostanjevici na Krki (foto: Ciril Sem) Novomeško proštijo nam je razkazal prošt Jožef Lap (foto: Ciril Sem) Kupovanje spominkov v Kartuziji v Pleterjah (foto: Ciril Sem) MIKLAVŽ in TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE VABITA OTROKE NA SREČANJE - MIKLAVŽE VAN J E - v četrtek, 5. decembra 1996, ob 15. uri, pred GRAD VRBOVEC NAZARJE. Za vse otroke do vključno 5. razreda, je pripravil Miklavž s svojini spremstvom enotna darila, ki pa jih boste lahko prejeli le z MIKLAVŽEVIM BONOM. Bone lahko starši dvignejo od četrtka, 28. novembra do torka, 3. decembra 1996 v FARNI CERKVI NAZARJE, v trgovini BOHAČ, POGO'S, SAVINJA, v mesariji BOGNER na Prihovi, v trgovini ZKZ v Kokarjah in v Šmartnem ob Dreti v trgovini BOHINC. Cena bona je 500 sit. PRIPRAVLJAMO ZANIMIV PROGRAM! Vabljeni Srečanje družin "Družina - ključ sreče" Srečanje družin Zgornje Savinjske doline oziroma članov teh družin, ki ohranjajo ljudsko izročilo petja, plesa ali igranja na ljudske inštrumente, bo potekalo v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline in Kulturnega društva Nazarje v nedeljo, 15. decembra 1996, ob 15. uri v Delavskem domu Nazarje. Edino pravilo za udeležbo na srečanju je, da so si nastopajoči v sorodu. Prireditev postaja tradicionalen uvod v družinska praznovanja Božiča in Novega leta. Prijave za srečanje sprejemamo do 10.12.1996 Ivana Zvipelj Hribernikova 1 3330 Mozirje 831-292 (dodatne informacije) PRIJAVNICA 1. Priimek družine:___________________ 2. Naslov:____________________________ 3. Telefon:___________________________ 4. Koliko članov sestavijo skupino:___ 5. Nastopali bomo (ustrezno podčrtaj): a) petje b) igranje na inštrumente, katere naštej:_ c) ples d) drugo (opiši): Na trgu 2, Mozirje ODPRTO 8.00 - 12.00 /^5=^ in 15.00 - 18.00 sobota 8.00 - 12.00 Izredno nijKc cene J AKNE...7.900 - 9.900 MAJICE_________2.900 PULOVERJI._____3.900 TRENIRKE za OTROKE in ODRASLE .. Obiščite nas! LjolćnrKr jSaiipADjtt 3333, Foršt 32, tel/fax.(063) 841-084 Marija Serbela-Rupnlk ZA OTROŠKA PRIČAKOVANJA IN ŽEUE SMO ŽE PRIPRAVLJENI! NABIRALNIK ZA PISMA MIKLAVŽU, DEDKU MRAZU IN BOŽIČKU ČAKA NA SPOROČILA. CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p.O. Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji. Ugodne cene: - Osnovna antikorozijska barva Belin (notranja zidno barvo)....", od 80,30 siVkg ‘ AnHRorozijski premazi (Korotink, lerapox...) Silko (fasadna bann).. od 253,00 siVkg 'Nivedu' «° 20 Plo!fi“- ™°nie+nol,onje) Epoklit (barvo zo bazene in silose). od 768,00 sif/kg Stalno v zalogi pa: Purpen (zo vgradnjo oken in vrat) Divo (notranjo zidno barva, ki ne kopijo) • Nivelon B (bavarski omet) • Nivelon V (valjčkom omet) • Aquastop (silikonsko impregnacijo) • Hidrozan (zo vse vrste hidroizolacij) Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni! Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00, vse informacije na tel. 831-621 ; KITAJSKA SHI N Ql iMRflviifl sproščuj za Duševno sn cetesno Raraocežse SHEN QI je oblika sprostitve, namenjena ljudem v vseh starostnih obdobjih in primerna za reševanje vseh mogočih problemov, ki jih imamo v vsakdanjem življenju. Ko s treningom SHEN QI dosežemo duševno in telesno ravnotežje, si izboljšamo svoje splošno počutje, dobimo življenjski optimizem in s tem pozitivno vplivamo na naš osebni razvoj in na naš odnos do najbližjih - otrok, staršev, prijateljev, partnerjev, sosedov... S treningi povečujemo svojo pozitivno usmerjenost in življenjsko energijo. Možgane čistimo stare miselnosti, zmogljivost delovanja se poveča, postanejo bistrejši, hitrejši, dosežemo sposobnost hitrih pravilnih odločitev, poveča se koncentracija, kreativnost in še bi lahko naštevali. Ime metode je kitajsko in v našem prevodu pomeni najvišja kreativna energija. Kitajska naravna sprostitev SHEN QI, metoda A1P1NG WANG uspešno deluje - pri raznih telesnih problemih, kot so depresije, psihična napetost, nespečnost, strahovi, vrtoglavica, glavoboli, migrene, sladkorne bolezni, čir, težave s krvnim tlakom, problemi s srcem, problemi klimakterija, problemi govora, problemi z apetitom, alergije, skleroza, problemi kože in las, problemi z želodcem, žolčem, ledvicami, mehurjem, problemi spolnih organov, oči, prehladi, hemeroidi, goljša-vost, problemi mišic, kosti, revmatizem, spondeloza, bronhitis, vnetje grla, sinusi, tumorji, osteoporoza, parkinsova bolezen, astma... - pri težavah otrok dijakov in študentov, kot so prekomerna živčnost in nemir, nočno močenje postelje, pomanjkanje volje za u-čenje in slab spomin, lenoba in slaba koncentracija, nervoza ■ in trema pred izpiti... - pri problemih debelosti - pri problemih zasvojenosti, kot so alkohol, nikotin, kava, tablete, droga... - pri problemih moških in ženskih spolnih organov, kot so povečanje spolne moči, problemi prostate, problemi zasnove, menstrualni problemi... - problemi poslovnih ljudi, kot so stres, živčna napetost, pomanjkanje koncentracije in spomina, neodločnost pri poslovnih od- ločitvah, težave pri komuniciranju s partnerji... - pri problemih med zakoncema in medčloveških odnosih. V kolikor se vam utrne misel, da bi vso stvar radi videli in preizkusili, če imate mogoče kakšne težave ali ste zgolj radovedni, ali pa vas celo te energije privlačijo, nikar ne čakajte na pravi trenutek. Ta trenutek nikoli ne pride, če samo čakamo in se umikamo življenju. Pojdite, dotaknite se svoje duše, razvijte svojo duhovnost, povežite se z izvorom energije, kajti na ta način se vam uravnoteži notranja energija in temu sledi fizična in psihična ozdravitev. Skratka, udeležite se šole, ki poteka v obliki predavanj in vaj, v duhu preprostosti in sproščenosti. Ne bo se vam potrebno spopadati s telesnimi vajami, posebnim dihanjem, predpisano držo ob meditaciji... Prav tako ni nikakršnih prepovedi pri hrani in zahtev po vegetarjanstvu, temveč se vsak posameznik odloča o načinu prehrane, ki ga iskreno želi njegovo telo. In če se boste dovolj odprli in boste vztrajni, boste tudi vi imeli izkušnje, kot jih imajo obiskovalci šole v Celju: Ida je pokadila dve škatli cigaret na dan. Po dveh obiskih treninga SHEN QI je prenehala kaditi in piti kavo. Po dobrem mesecu se je nizek krvni tlak izboljšal. Ladislav je s treningom SHEN QI opustil pitje alkohola. Tadej je s treningi SHEN Q1 pridobil dobro spanje, postal je manj nervozen, uredil pa si je tudi prekomerno izločanje želodčne kisline. Albina je prišla na SHEN QI, da bi si pozdravila alergijo in astmo. To ji je uspelo. Poleg tega se počuti zelo lahkotno in prenehala je piti kavo... Mnogim je svoje težave že uspeli odpraviti. NARAVNA SPROSTITVENA METODA KITAJSKE MOJSTRICE WANG AIPING ZA VAS V DVORANI KS DEČKOVO NASELJE, Šaranovičeva 2a, CELJE. Treninge vodita SHEN QI inštruktorja Lea in Dušan. Prvi obisk je brezplačen! Umik: vsak dan razen nedelje, zjutraj ob 5.30 do 6.30 in zvečer od 19. do 20. ure in ob nedeljah od 19. do 20. ure. POKLIČITE IN POVPRAŠAJTE VSE, KAR VAS ZANIMA: 063/452-632. EP QMI teflonski dodatek - meritev kompresije 11. Teflonski dodatek QMI se prvih 1.500 prevoženih kilometrov obnaša precej dobro, opravljena pa je bila tudi druga meritev kompresije, ki jo je zopet opravil Avtoservis Žunter. Naprava za merjenje je bila ista, prav tako način merjenja. Kompresija seje povečala po vseh valjih, razen v drugem, kjer je padla za 0,3 kg/cmT Zakaj je v drugem valju prišlo do padca, ni prave razlage, lahko pa da jc bila napaka pri meritvi. Torej za vsa tista vozila, ki so žc bolj v letih in na slabem s kompresijo, bo uporaba dodatka QMI prav gotovo nekaj doprinesla tudi k povečanju kompresije poleg vseh ostalih dobrih lastnosti, ki so bile opisane v SN št. 18/96. NOVIČKE, NOVIČKE, NOVIČKE Šala mala!!?? Ha! Ste do sedaj prisegali na mercedesa in to na C razred? Je bil to najboljši avto za vas? NIČ VEČ! AutoBild jc na testu med mercedesom C 230 in novim passatom 1.8 T odločil občutno v prid novega passata. Mercedes 139 točk, passat kar 150 točk. Glavne prednosti novega passata: precej večji prostor za potnike, boljše vozne lastnosti z motorjem 1.8 T in še 1 liter manjša poraba. Passat je tišji, ima boljše zavore, serijske stranske zračne vreče in je precej cenejši - v Nemčiji kar 14.000 DEM. Ja, za ta ostanek drobiža pa lahko ženkici kupite že kakšnega twinga! Če vas skrbi kvaliteta izdelave, si delate skrbi brez potrebe. Nivo kvalitete je enak mcrcedesovemu! PEUGEOT Yes! Prihajata coupe 406 in karavan 406. Kupe je eden izmed najlepših ta hip, oblika Pininfarina a la Ferari. Motorji pa 2.0 16V -136 KM in novi V6 - 24V in 192 KM. CITROEN Vstopa v svet vanov z modelom berlingo. Na trg prihaja predvidoma v začetku leta 97. Paleta enoprostorskih limuzin se tako samo širi in omogoča kupcem čedalje pestrejšo izbiro. RENAULT Espace Novi espace bo nasledil model iz leta 1984 Bo daljši in višji. Armarturna plošča je povzeta po manjšem bratu tvvingu (merilniki na sredini). V serijsko opremo spadajo 2 zračni vreči, ABS, električne šipe in klima naprava. Cena pa bo višja kot pri starem modelu. Začetek prodaje v januarju 1997. LADA Končno nekaj novega iz Rusije. Prihaja nova lada v 3 variantah; limuzina, kupe in avant. Motorji 1.5 1 in 79 KM, kasneje 16V in 95 KM. Začetek prodaje v spomladi 1997. DRSI? Auto Bild je testiral zimske gume osmih proizvajalcev. Testna dimenzija 195/65-15, vozilo mercedes E razred. Najmanj je drselo naslednjim trem tipom: Continental TS 770, Dunlop SP Winter Sport M2 in Goodyear Eagle Ultra Grip. Michelin je bil na testu prisoten z gumo XM+S 330 vendar ni bilo možnosti, da bi prišel med prve tri, čeprav je bil v snegu med boljšimi. Vendar dandanašnje zimske gume morajo biti dobre tako v snegu in v dežju kakor tudi na suhi podlagi. GRAND PRIX 2 Super igra za vse tiste, ki ste lastniki vsaj pentiuma, soundblasterja, in SVGA kartice, pa šc igralno palico potrebujete. V igri najdete vse podatke o nastopajočih moštvih in voznikih iz leta 1994. Grafika odlična, zvok kot na televiziji, možnosti igranja neomejene. Nastavljate lahko celo zakrilca, telemetrijo itd.. Za CD boste odšteli 8.500 SIT, za piratsko kopijo pa 2.500 SIT. POLO Novi motor za VW pola, 1.0 litra, aluminij in 50 KM, poraba 5 do 6 litrov na 100 km. Prav tako 1.4 litra 16V in 100 KM. Razširila se bo tudi serijska oprema in sicer ABS, sicer pa dva paketa opreme "comfortline"in "sportline". VECTRA Vectra karavan bo velika konkurenca mondeu, laguni, audiju, BMW-ju in mercedesu karavan. V serijski opremi ponuja celo bočne zračne vreče. Cena je 2000 DEM višja glede na limuzinsko različico. Še vesela vest: sedaj ima po višini nastavljiv volanski obroč, kar bo do sedaj nezadovoljnim kupcem pomagalo najti najugodnejšo pozicijo za volanom. Novi motor 2.0 litra 16V Dl 82 KM pa vas bo razveseljeval z nizko porabo nafte okrog 5,6 litra. IGOR ZGODOVINA IN NARODOPISJE Trgi in trške pravice Piše: Aleksander Videčnik V naši dolini smo nekoč imeli štiri trge, to so bili Gornji Grad (pozneje mesto), Ljubno, Rečica in Mozirje. Položaj in njihove upravne pravice pa so bile različne. Eno velja za vse, pred oblikovanjem občin so na čelu trgov bili sodniki, ki so jih tržani volili javno, pozneje tudi tajno. Prav to pa je zanimivost, o kateri želimo spregovoriti nekaj več. Trgi so skozi prednostni položaj, ki jim je bil dan v trenutku, ko je vladar podelil trške pravice, postajali neke vrste ozka skupnost, v katero so neradi sprejemali druge, zunaj nje. Šlo je pač za gmotne interese. Ščitili so lastne rokodelce in obrtnike in omejevali prisiljevanje tistih rokodelcev, ki so v trgu že bili. Poleg tega so skozi cehe tudi oblastno omejevali razne obrti, s tem pa zagotovili že obstoječim boljše življenje, trgu pa višje davke. Tržani med seboj so skrbeli, da so s porokami krepili premoženje in tudi tu preprečevali vdor tujcev v njihovo skupnost. Lahko bi torej rekli, da so trške skupnosti bile dokaj vase zaprte, zato se tudi število prebivalcev v trgih ni tako hitro povečevalo, kot se je sicer. Od naših trgov je imelo Mozirje položaj trga s posebnimi pravicami. Edini so imeli magistrat in sindika z znanjem pravnih postopkov, tudi sodnih. To je zahteval sodni red, ki je dopuščal podobnim trgom določena sodna dejanja. Podelitev trških pravic je bilo enkratno dejanje vladarja. Toda vsak naslednik jih je moral ponovno potrditi, lahko jih je ob tej priliki tudi razširil, lahko podelil grb, če ga še niso imeli, in podobno. Pri ponovnem potrjevanju pravic je šlo očitno za gmotno plat, saj je vsakokratni dvorni agent, ki je posredoval med dvorom in trgi, prislužil razmeromg visoko plačilo. Tako je navedeno, da je v mozirskih pravicah v času vladavine cesarja Franca II. posredoval dvorni agent von Praitenau in zaslužil kar 232 zlatnikov, kar vsekakor ni bilo malo. Ko govorimo o sodnih pristojnostih trških sodnikov, je zanimiv pristavek Jožefa II. v privilegijih trga Mozirje, ki se glasi "sodnik mora v administraciji justice upoštevati sodni red, v kolikor stari predpisi v kazenskih postopkih nasprotujejo sedan jim" Tudi to dokazuje, da je magistrat imel v kazenskih zadevah določene sodne pravice. Le pri hujših kršitvah so smeli obdolženca zadržati tri dni, ga zaslišati, potem pa predati deželni sodniji, ki je bila za območje trga Mozirje na Žovneku. Ob tem je zanimiv zapis Žige Laykaufa, ki omenja, da je zadnji mozirski sindik Franc Pallos leta 1848 položil sodniško prisego v Celovcu in je imel 200 zlatnikov letne plače, prosto stanovanje ter prejemal štiri sežnje drv na leto... Seveda je tedaj imel magistrat svoj zapor in običaj je bil, da so hudodelce dajali v železje. Kako so jim pri tem zagodli trije ciganski tatovi, nazorno opiše Žiga Laykauf v svoji pesmi Ciganska nadloga 1790. Preberite! , Cigan, rokomavh, tihotapec in tat, nadloga nadlog je bila takrat, in trški so bili gospodje sodniki v zadregi in skrbi veliki. Prignali biriči cigane so tri, ker konje so kradli in druge stvari. Zapisnik bo treba sestaviti strog, oh težke skrbi si naložil nam Bog. Blago in srebro je valpet odštel, tobačni mošnjiček pa v žep svoj si del, v železo jih trški kovač je vkoval in prapreti v kajhi birič je nastlal. “Gotova nam vsem je cesarska pohvala, in talija tudi ne bo izostala!" Kimaje po starem so pravu sklenili: tri dni bodo tukaj pri nas se postili. In z resnim korakom so k Sivcu odšli, v bokalu vtopili ciganske skrbi. Odtrobil čuvaj je že davno polnoč, ko zibal se zadnji domov je gredoč. Zarana ko valpet se vestni zbudi, pa kletka je prazna in ptičkov več ni. "Z železjem vred vzela jih noč je hudičeva," to bila pobožna je vera biričeva. Zatrobil je v rog. Ko je bila devet, sestali očetje se v dolg posvet, zapisnik pa s sodbo so kratko končali: "Sam Boga nas je rešil ciganske drhali". Laykauf omenja gostilno Sivec. Gre za najstarejšo mozirsko gostilno, ki je bila omenjena že leta 1685 in je bila v hiši nekdanje pošte (preko Hofbauerjeve ulice na Trgu). Davno nazaj v Lučah... Lučani so radi romali. Kot je pač nekoč bilo v navadi, so vso pot prehodili peš. Kadar so se namenili na Višarje, je pot trajala tudi 10 dni. Vsaka vas je imela neke vrste vodnika, ki so mu v Lučah rekli "vajvoda". Zelo znan je bil Prošev Jože, vse je uredil za dolgo pot in pripravil, kar je bilo potrebno. Navadno se je za pot odločilo kakih 15 romarjev, včasih pa tudi več. Romanje se je pričelo na četrtek v Križevem tednu, ko so iz Luč krenili okoli 10. ure dopoldne prek Volovljeka na Kranjsko. Pri vsakem znamenju ob poti so molili. Vsak od romarjev je nosil pri sebi beli ceker pleten iz slame, ta je imel neke vrste naramnice. V njem so nosili hrano: zabelo, moko, obrnjenk, meso, kruh, čaj, sladkor in še kaj. Kuhali so tam, kjer so prespali. Po poti so prepevali romarske pesmi. Pri sv. Joštu nad Kranjem so imeli litanije, mašo pa potem na Ljubnem, kjer so ponavadi prespali. Pot jih je dalje vodila preko Radovljice na Brezje, tam pa so spet peli litanije. Običajno so krenili nato na Bled in se podali v cerkev na Otoku, kjer je bila maša. V cerkvi so legli kar po tleh in tam prespali. Zjutraj so se vozili po jezeru in prepevali romarske pesmi. Potem so krenili spet na pot proti Višarjam. V ponožju so si oprtali vsak svoje poleno (špince) in jih nosili na vrh h cerkvici. Tam so ostajali običajno dva dni. Prenočevali so pod streho, v urejenih prenočiščih. V znameniti cerkvi na Višarjah so opravili vrsto pobožnosti in prepevali pri mašah. Marsikdaj so se na poti proti domu delili. Eni so šli nazaj po isti poti, drugi pa so krenili proti Lučam preko Koroške. Že kar v navadi je bilo, da so v krajih, skozi katere so hodili romarji, v cerkvah "pinkali" (pritrk-ovanje), prav gotovo pa je to bilo vedno na Ljubnem. Seveda so se med potjo skupine združevale, tako so se Lučanom pridružili še od drugod. V Lučah so spoštovali navado, da so na Svečnico prinesli farani na “britaf (pokopališče) cele korpe kruha, namenjenega ubogim. Posebno skrb so izkazovali lačnim otrokom. Kruh so pri ljudeh zbirali vaščani in ga potem delili. Običajno so za otroke na kmetijah spekli kolačke. Običaj delitve kruha je bil tako znan, da so tistega dne prihajali v Luče celo iz "polja", se pravi prebivalci spodnjega dela Savinjske doline. Utrinki iz Luč Mlado se uči... Ko brskamo po starih papirjih, listinah, časopisih in še kje, lahko ugotavljamo izredno pestrost življenja v naših krajih, pa ne danes, daleč nazaj, pred prvo svetovno vojno! V krajih, kjer se danes ne ponašajo ravno z bogato ponudbo kulturnih in drugih družabnih prireditev, temu ni bilo vedno tako. Smemo trditi, da so predniki skrbeli, da je šla ljubezen do iger, petja in družabnosti nasploh, iz roda v rod. Marsikdo bo morda našel izgovor v tem, da tiste čase ni bilo radia, ne televizije, ne kina in še kaj bi se našlo ob podobnih utemeljitvah. Torej so ljudje poskrbeli, da se je vedno kaj dogajalo v kraju, da so se srečevali, gojili medsosedske odnose in sploh iskali družbo. Danes pa je drugače, vsakdo raje poležava ob televizorju, ne mara za vaje, bodisi pevske ali dramske, skratka radi smo na "toplem" in pričakujemo, da bo že "nekdo" poskrbel za kakšno prireditev. To je seveda zapiranje v ozke kroge, odmiranje družabnosti in pripelje k odtujevanju ljudi med seboj. Tako si postajamo že v stanovanjski soseski popolni tujci, to pa ne more biti dobro, je lahko le slabo! V bogati zbirki Janeza Mavriča v Gornjem Gradu naletimo na zanimive dokaze nekdanje prizadevnosti za kulturno dejavnost. Tako najdemo tudi ročno pisan letak iz leta 1910, ki vabi na šolsko kulturno prireditev, ta je bila na dan sv. Jožefa v čitalniški dvorani. Spored je bil izredno pester. Enodejanka, igra, deklamacija in petje. Igrali so Deklico s tamburico, posebej so poudarili "domače petje" in res so uvrstili vrsto Slomškovih pesmi v pevski del sporeda. Verjetno iz tistih davnih dni ni več živečih, prav je torej, da njim v spomin navedemo nekaj imen nastopajočih. V igri so sodelovali: Tonča Fischer, Mici Jager, Stana Mikuž, Ida Božič, Ana Krebs, Cigaleto va, Micka Mikuž, M. Poznič in Pernetova. V enodejanki pa so nastopali: Trohejev Matijšek, Druker-jeva Olga in Hren. Seveda so vsi nastopajoči bili šolarji. Kako prav so ravnali tedanji šolniki, se je pokazalo skozi čas, ko v Gornjem Gradu nikoli ni zamrla odrska beseda in ne zborovska pesem. Verjetno je bilo podobno tudi po drugih šolah v dolini, saj so si slovenski učitelji na vso moč prizadevali bodriti narod v zavednosti in tudi kulturi. Tudi tokrat smemo zapisati - "Kar se Janezek nauči, to Janezek zna! Bogomir Supin je v svojih zapisih med drugim ohranil spomin na lučke svečarje, nočnega vehtarja in nekatere običaje ob novorojenčku. O svečarjih. Od vsakega Vrha, na katere so Luče razdeljene, so med letom po fari pobirali ali denar ali pšenico, da bi iz izkupička nabavili sveče. Pobiralce teh darov so imenovali svečarje. Navada pa je bila taka, da so eno leto pobirali možje, drugo pa fantje. Pri vsaki hiši so jih lepo sprejeli in tudi malo pogostili, seveda ne kaj posebnega, toda kruha in pijače so le pričakovali. Ko je bila bera zaključena, so skupaj ugotovili izkupiček in nato šli v Kamnik kupiti sveče. To pot so najraje opravili na začetku zime. Navadno so šli v skupini šest pobiralcev in "cehmošter". Tedaj so pri svečarju nakupili tudi "končke", to so bile sveče v velikosti do 25 cm, na spodnjem delu so imele zelen rob kakih 10 cm visoko. Za cehmeštre, ministrante, župnika in svečarje pa so nabavili "bogštiklce". To je bila drobna sveča zvita v obliki hlebca, na gornji strani zvitka je bila upodobitev kakšnega svetnika, lahko pa je bil naslikan tudi kakšen dogodek iz biblije. Prav posebno lepi so bili malo pozlačeni. Vse prinešene sveče so na Svečnico blagoslovili. Oltarne so rabili v cerkvi, končke pa je župnik delil pri ofru. Imele so jih vse hiše, da so jih prižigali, če je duhovnik prišel katerega iz družine obhajati ("prišel z Bogom"), nato so jih dali umirajočim v roke. Končki so torej imeli vseskozi obredni pomen, zato so jih ljudje skrbno hranili. Luče so premogle nekoč tudi nočnega čuvaja. Rekli so mu "vehtar". Beseda izvira iz nemščine in pomeni izraz za stražnika. Nekdaj je to bil grobokop Rešetar. Do polnoči je imel obvezno stražo na vasi, opolnoči pa je šel počivat. Ko je opravil obhod vasi, je glasno govoril: "Urica je enajst odbila, da b’la Bogu ljubezniva, Bog nas varji svet’ Florjan, pred hudo uro vsaki dan". To je gotovo že davno pozabljena navada in jo velja ohraniti v spominu. Na sploh moramo tudi v malih krajih ohranjati naše izročilo, ga buditi in vedno znova oživljati ob določenih prilikah, ko se za to nudi možnost. To je naše ljudsko bogastvo! ažčemo sltate fotografije Slikano pred gostilno "Ledenica" na Ljubnem leta 1929. Na sliki so: Miklavž Juvan (Merčinkov), Ivan Kočevar (Miklavžev), Jože Valte (Poberinov), Ivan Novak (Kumrov), Karl Podbrežnik, Maks Podpečan, voznik in lastnik avtomobila, Ana Ermenc (Ledeničarca str.), Tamše, Jože Tesovnik (Ledeničar), Marija Tamše in njegove dve hčerki, Marija Tesovnik (Ledeničarca z otrokom v naročju), Jožefa Žmavc (Poberinova), Alojz Plesec (Merčinkov). Ostali so nepoznani. Sliko je poslal F. Plesnik iz Ljubnega. NASVETI IN OGLASI KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Pomen visokodebelnih sadovnjakov Visokodebelni kmečki sadovnjaki, ki so posajeni okoli kmečkih gospodarstev, na travnikih, pašnikih in med njivami so značilnost urbanih kmečkih področij in dajejo pomemben pečat tudi Zgornji Savinjski dolini. Lepo oskrbovani nasadi so pravi okras domačij v času cvetenja, prav tako so v ponos jeseni z barvitostjo plodov pred obiranjem. Vse to je pomembno tudi z vidika turistične privlačnosti naše doline. Ne samo ohranjanje značilnega videza pokrajine, pomemben je tudi pridelek dobrih sadežev iz kmečkih nasadov, primernih kot namizno sadje ali za predelavo v sokove, kompote, marmelade, suhe krhlje, sadni kis, jabolčnik, žganje, sadne likerje in še bi lahko naštevali. To je lahko v času, ko tržišče vse bolj sega po karseda naravno pridelanih proizvodih, zanimivo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji in tako dodaten vir dohodka. Neintenzivno pridelovanje sadja se lahko nemoteno vklaplja v glavno kmetijsko - tržno de javnost na našem območju -živinorejo, ki je ne ovira niti pri porabi ročnega dela, niti časovno. Za neintenzivne visokodebelne nasade so najprimernejše cepljenke na sejance (divjake) ali na druge bujno rastoče podlage. Močni koreninski sistemi teh dreves so pomembni tudi v boju proti eroziji. Poleg vseh razlogov, ki govorijo v prid ohranjanja tipičnega visokodebelnega sadovnjaka, dajo ta drevesa v polni rodnosti zelo visoke pridelke. Tako na jablani in hruški lahko pridelamo več kot 150 kg plodov, na slivi in češplji 100 kg, na češnji do 120 kg, na orehu več kot 100 kg, seveda ob primerni oskrbi. V jesenskem času, ki je primeren za sajenje sadnega drevja, je prav, da razmislimo o obnovi sadovnjakov. Čeprav je življenjska doba dreves, cepljenih na bujne podlage, zelo dolga, je prav, da drevesa, ki še samo životarijo, nadomestimo z novimi. V drevesnicah imajo na voljo širok izbor na bolezni in nizke temperature odpornih sort, primernih za naše območje. Če ne bomo vzdrževali, ohranjali in na novo obnavljali visokodebelnih sadovnjakov, se bo čez leta videz naše pokrajine popolnoma spremenil. Kmetijska svetovalna služba Sonja Moličnik Oblak Hkrati vas tudi obveščamo, da bomo pričeli z zimskim izobraževanjem za kmete. Predavanje z naslovom UPORABA OVITKOV PRI IZDELAVI SUHOMESNATIH IZDELKOV bo v soboto, 16.11.1996 ob 9.30 uri v sejni sobi občine Mozirje. Predaval bo priznani strokovnjak dr.Stanko Renčelj. KINO LJUBNO predvaja uspešnice letošnjega leta 23.-24.11. MISIJA NEMOGOČE - ameriški akcijski film 07.-08.12. TWISTER - ameriški film katastrofe 21.-22.12. DAN NEODVISNOSTI - ameriški akcijski I fant. film KINO GORNJI GRAD 23.11. ob 18.00 uri MISIJA NEMOGOČE 07.12. ob 18.00 uri TWISTER 121.12. ob 18.00 uri DAN NEODVISNOSTI Človek- težave - energija - zdravje Pa spregovorimo nekaj besed o SHEN Q1 (ŠEN Čl), kitajski metodi sprostitve. Zakaj? Danes se ljudje srečujemo z raznimi težavami, ki jih nekateri obvladajo dobro, druge pa privedejo vse obremenitve, napori, socialni, poslovni, osebni... problemi do stresov, depresij, nervoz, psihičnih napetosti, slabih medčloveških odnosov, pojavijo se težave z želodcem, migrene, problemi z žolčem in še bi lahko naštevali. V takih primerih se zgodi, da določena oseba obsedi doma, brez kančka optimizma ali upanja, se zapre vase, ali odide v bar, kjer se na svojstven način poskuša razbremeniti, seže po cigaretah, kavi, alkoholu ali kakšni drugi drogi, nekdo postane agresiven in krut - a vedno stvari ostanejo na istem in skorajda se včasih takšna oseba več ne prepozna. Nezadovoljstvo z življenjem, občutek praznine in nesmisla življenja, težave pri reševanju problemov - vse to izhaja iz prevelike napetosti duha in telesa. Obstajajo pa metode, kjer lahko s kančkom volje, zaupanja in vztrajnosti najdemo šemi sebe, prepoznamo svojo dušo in poiščemo pravi izhod iz obstoječega stanja. Metod je več in vsakdo si izbere svojo. SHEN QI predstavlja novo obliko kitajske sprostitve, ki nam nudi kvalitetnejše življenje. To je metoda, ki temelji na globoki notranji sprostitvi in vodi v duševno in telesno ravnotežje. Z globokim sproščanjem pridemo v stik z našo prvinsko energijo, ki nam omogoča, da se duševno in telesno uravnotežimo in živimo kvalitetno življenje. Velemojstrica SHEN QI, Aišing Wang, je rojena v kitajski provinci Jiangxi. Je profesorica na vseučiteljišču tradicionalne kulture v omenjenem kraju in svetovalka Kitajskega združenja za znanstvena raziskovanja QI GONGA. Diplomirala je iz klinične medicine in je velemojstrica Ameriškega centra za raziskovanje QI GONGA. Je tudi članica svetovnega društva za medicinski QI GONG in profesorica Kitajskega izobraževalnega inštituta v Ameriki. S pomočjo njene metode sproščanja je na tisoče ljudi doseglo duševno in telesno ravnotežje, notranji mir in telesno dobro počutje. Leta 1992 je velemojstrica Wangova začela poučevati SHEN QI, metodo, ki jo je razvila na podlagi večletnih izkušenj in raziskovanj. Pri svojem poslanstvu v Sloveniji, na predstavitvi ene izmed tovrstnih šol, je dejala, da svoje znanje posreduje ljudem, tako da je v nenehni povezavi z novo, svežo energijo. Kakor se razvija vesolje, se razvija tudi ona. Spreminjajo se besede, a cilj ostaja isti. Obenem pa je njena osnovna naloga, da ljudem, tudi tistim, ki ne verjamejo v njeno učenje, odpre oči v smislu skrajne preprostosti življenjske resnice, ki se glasi: »Ne skrbite, bodite srečni!« Kajti ravno razkorak med našimi pretiranimi željami in realnostjo ustvarja frustracije, razočaranja in kot posledico vsega tega, fizične bolečine. Sam trening je preprost in sproščen. Prvi del poteka v obliki pogovora, ki ljudem pojasnjuje, kako deluje energija, pomaga prepoznavati vzroke bolezni in spodbuja, da se stara sporočila odpustijo in se duša načrpa novih. V drugem delu sledi globoka sprostitev. Pri obiskovalcih se pojavljajo močne reakcije, kot so tresenje, jok, smeh in celo bruhanje. Reakcije so spremljajoč pojav na zdravljenju. Včasih so močnejše, včasih so komaj zaznavne, toda vedno potrdilo, da sveža energija potiska iz duše stare vzorce. Na zunaj je torej vse tako preprosto. Najtežje pa je vendarle doseči prav najpreprostejše reči. Sproščenost je preprosta, a težko dosegljiva. Biti brez misli je najbolj naravno stanje - a kdo ga doseže. Radost je preprosta - a kdo zmore biti radosten. Najlažje je biti zapleten in najtežje biti preprost. Zato ta predavanja niso pretirano resna zadeva, so igrive, nasmejane in vesele šole. Pri vsem tem pa so najpomembnejši rezultati. Kolikor bolj se obiskovalec preda energiji in njenemu toku, kolikor bolj lahko sprejema, kolikor manj je v človeku sodbe in razočaranja, toliko večji so rezultati. V šolah se uči, kako doseči kroženje energije, sprejemati svežo energijo in opuščati staro. Čim hitrejši je pretok, boljšega zdravja smo in višja je naša zavest. Človek pridobi zdravje, ko zviša raven energije. Vsaka bolezen je odsev energije, ki jo nosimo v sebi. Tudi naše psihično stanje, odnosi z ljudmi, odnosi v službi, zrcalijo kakovost energije. Nizka kakovost energije pomeni življenje, polno težav in bolezni. Zdravje nastopi ob poti lastnega razvoja - to pa si menda želi vsakdo. IQ Ptice pozimi Sredi novembra smo, zima je pred vrati. Ptice se na prihajajoči mraz in pomanjkanje hrane pripravljajo na različne načine. Selilci so odleteli v toplejše kraje, nekateri ostanejo v Sredozemlju, drugi letijo daleč v tropsko Afriko ali še dlje. Najbolj znani naši značilni selilci so lastovke, listnice, penice, kukavica, hudourniki. Nekatere vrste se selijo le na krajše razdalje in ne redno po določenih poteh, to so klateži. V naše kraje pridejo prezimovat gostje z visokega severa. Praviloma prezimujejo pri nas npr. poljske vrane. Deloma se pomešajo z domačimi pticami, deloma pa se naše ptice preselijo na jug in zahod in tako napravijo prostor severnejšim vrstnikom. Poleg rednih gostov pride v hudih zimah z veliko snega do nerednih priselitev, ki so lahko zelo številne. Veliko brinovk, ki prezimujejo pri nas, prileti iz bolj mrzlih krajev. Večkrat se pojavljajo v jatah in se posebno rade zbirajo na drevesih s plodovi ali na odpadlem sadju. Preko zime se poveča tudi število kanj, precej jih pride na prezimovanje. Večja sladkovodna jezera, ribniki in jezovi na rekah so vabljiva prezimovališča za vodne ptiče. Ker so vodne ptice odvisne od hrane, ki jo lovijo v vodi, zimo preživijo na vodnih površinah, ki ne zamrznejo. Na sprehodu boste gotovo opazili mlakarico, našo najbolj razširjeno divjo raco. Ker race svatujejo in se parijo že sredi trde zime, bomo lahko občudovali samčke v svatovskem perju. Precej vrst ptic, zlasti tiste ki se hranijo s plodovi in semeni, pozimi ostane pri nas. Pravimo jim stalneži. Ne pozabimo nanje, v bližino našega doma jih privabimo s krmljenjem. Posta- vljanje ptičjih krmilnic in krmljenje ptičev je postalo že del ljudskega izročila. Ptice so naše pomoči zares potrebne ob slabem vremenu, sneženju, močnem vetru in visokem snegu. Takrat krmilnice močno zalagamo. V normalnem vremenu pa si ptice same poiščejo hrano, saj so prilagojene zimskim razmeram. Naj krmljenje ptičev ne postane nadomestilo za bolj učinkovite načine ohranjanja ptičjega sveta kot je npr. zasaditev plodonosnih vrst drevja in grmovja v vaših vrtovih in puščanje rastlin s semeni preko zime. V krmilnici skrbimo za čistočo, da ne bo postala kraj bolezni in okužb. Na varnem naj bo tudi pred mačkami. Spomladi s krmljenjem pravočasno nehamo. Poleg sončničnega semena in pripravljenih mešanic nasujemo včasih sesekljana orehova jedrca ali lešnike. Poskusite tudi z rozinami ali drugim posušenim jagodičevjem ali celo s koščki mesa. Ptice se za tako poslastico skoraj stepejo. Loj in lojene pogače obesimo na primerno drevo. Ob krmilnici lahko od blizu opazujemo veliko različnih ptic in se o njih veliko naučimo (o njihovem vedenju in prehranskih navadah). Zato jih zelo priporočam šolam in vrtcem. Najpogostejši gostje bodo velike sinice, plavčki in male sive močvirske sinice s črno kapico, vrabci, ščinkavci, zelenčki, včasih tudi kalin. Priletel bo tudi brglez, spretni plezalec, ki neutrudno nosi sončnična semena in jih zatika v špranje kot zalogo za slabe dni. Kos, taščica in stržek imajo rajši kot semena koščke mehkejših plodov. Želim vam veliko veselja in nepozabnih trenutkov pri opazovanju ptic na vaši krmilnici! Zeleni Franček Vir: Lohman, Eisenreich: Narava in letni časi, DZS, 1995. Petek, 6. decembra 1996 ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma v Gornjem Gradu MIKLAVŽEVANJE - PREDSTAVA OTROK IN MLADINE. OH, Tl DAROVI Miklavž bo delil otrokom darilo v zameno za bone, katere lahko starši za 1000 SIT kupite v gornjegrajski trafiki ali v župnišču Gornji Grad. l£TO i. STEVHKA ?, OKTCKR = ?96, C?NA 257.00 Sil < REVIJA ZA RAZVEDRILO, INFORMACIJE IN STRIP PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV! Avte sela IM 11 I V vabi na TEČAJ ZA VSE KATEGORIJE s pričetkom V SREDO, 20. novembra. 1996 ob 16.00 uri v prostorih GD Nazarje. Predaval vam bo Franjo Kartuš. Začetek vožnje se prične v Nazarjah. Izkoristite ugodne cene in kredit na 5 obrokov brez obresti! Informacije na tel. 713-368 ali 851-951, mobitel: 0609/640-662 ali 0609/648-131 Se priporočamo in lep pozdrav! MLADI BOBENČEK Oolgi jesenski in malce zatem zimski večeri te kar kličejo, da si zavežeš predpasnik in se zasučeš po kuhinji. Ni dvoma, mraz in zima delata svoje. Vsi začnemo "bolje skrbeti" za svoje trebuščke in ni vrag, da kaj hitro pridelamo kak "nov" kilogram, ki nam v bodoče greni življenje. Pa vseeno, danes te spodbujam h kuhanju oziroma pečenju. Pride pa še pomlad, ko te bom neusmiljeno priganjala k zdravilna • olepševalnim kuram. No, vseeno malo mere le imej, bi ne pozabi na "porabo kilokalorij". Bolje bo, če boš jedi pripravil(a) za vse domače (namesto mame), ali pa na večerjo povabiš ducat prijateljev. Če boš uspešen(a), gotovo zate ne bo ostalo prevelikih količin. Za dobro orientacijo pa malce količinskdt informacij. Mnjam, kako bo dobro zadišalo v vaši kuhinji. Nekega lepega večera... ŽLIČKA, ŽLICA, ŠČEPEC, NOŽEVA KONICA, SKODELICA... Koliko živila pomenijo takšne in drugačne mere, ki jih pogosto najdeš v receptih? Za kako veliko žličko, žlico, skodelico, kozarec gre? Koliko je pravzaprav "en ščepec" in koliko "za noževo konico"? In koliko je "nekaj brizgov"? Da bo zmešnjava še večja, obstajajo precejšnje merske razlike v receptih, ki izvirajo z različnih koncev sveta. "Ena žlica" v evropskih (celinskih) receptih največkrat pomeni 12 ml vsebine, v angleških približno 17,7 ml, v ameriških 14,2 ml in, če sežemo še malo dlje, v avstralskih kar 20 ml. Zdaj se pa znajdi! Za pomoč ti je ugibanje "po občutku", ki pa temelji na izkušnjah. Vendar pa tudi med nabiranjem le-teh mora jed čim bolje uspeti. Za uspešno nabiranje izkušenosti ti pošiljamo to tabelo. V obeh tabelah sem upoštevala "evropsko" žlico, žličko in skodelico. Za vse tri velja, da so ravne in da vsebina sega ravno do roba. Prostornina "evropske" skodelice znaša 1/8 I, torej 125 ml (10 "evropskih žlic"). SCEPEC, NOŽEVA KONICA, PEST, BRIZG... Pri teh merah ne gre ravno na gram, vendar moraš vsaj približno vedeti, koliko je kaj. SCEPEC je količina (največkrat sladkorja, soli ali kake druge zmlete začimbe), ki jo lahko primeš med palec in kazalec. NOŽEVA KONICA je količina, ki ustreza dvema ali trem ščepcem. To domačo mero ponavadi uporabljamo za zmlete začimbe in pecilni prašek. PEST pomeni približno 4 žlice, količina živila pa tehta 10 (corn flakes) do 60 gramov (riž). Kadar najdeš v receptu to mero, vedi, da ne bo jedi prav nič škodilo, če boš z navedenim živilom malo bolj odprte ali pa malo bolj skope roke ("pesti"). Brizg pomeni 2 ali 3 kaplje, kar je približno 1/4 žličke, mera pa se uporablja za tekoče začimbe (tabasco, limonin sok...) - tako kot ščepec za trdne. KANEC je prevod nemške besede "Schuss", v starih receptih so meri rekli kar "šus". Pomeni približno pol "štamperla", to je kozarčka za žganje. Kanec znaša 1 cl, torej desetinko decilitra. Mera se uporablja pri začinjanju s kisom, vinom in drugimi alkoholnimi pijačami. ŽLIČKA, ŽLICA SKODELICA ■ ' 1 žlička 1 žlica 1 skodelica drobtine 38 10 g 80 g jedilni škrob 3 g 8-10 g 90 g kristalni sladkor Ir 6 9 20 g 180 g maslo, margarina 5 g 15 g 135 g moka, kakav 3 g 10 g 90 g i nariban sir 3 g 10 g 80 g ovseni kosmiči 3 g 8 g 70 g I sladkor v prahu 3 g 10 g 90 g j sol 5 g 15 g ,j||i§ I |S|f 1 R : surov riž 5 g 15 g 120 g zdrob 1 4 g 12 g 100 g ŽLICA 1 žlica jogurt 30 g kalčki 10 g kisla smetana 20 g marmelada 30 g med 15 g olje 10 g paradižnikova mezga 20 g rozine 20 g sesekljana zelišča 5 g skuta 20 g KOZAREC pomeni od 100 do 125 ml, se pravi od decilitra do decilitra in četrt. Toliko vsebuje običajen kozarec za vino. SKODELICA v evropskih receptih pomeni, kot že rečeno 1/8 I, se pravi 125 ml, lahko pa tudi 150 ml, to je deciliter in pol. MLADI BOBENČEK Jesen je letni čas, ki se koledarsko začne koncem septembra in traja naslednje tri mesece. To je letni čas, Id s sabo prinese veliko barv in spremeni pokrajino kot kak umetnik. Jeseni je vedno veliko dela. Začno se razna opravila in priprave za zimo. Na njivah, vrtovih in sadovnjakih se začno obirati jabolka bi hruške. V vinogradih se začne trgatev grozdja, kar je eno najlepših opravil. Doma gospodinje pripravljajo ozimnico. Kisajo zelje in repo, delajo razne solate in kuhajo marmelado. Moški pripravljajo drva, a otroci nabirajo in pečejo kostanj. Kakor ljudje tako se tudi živali morajo pripraviti na zimo. Pospravljajo svoje brloge in nabirajo hrano. Nekatere od ptic nas jeseni zapustijo In odletijo v toplejše kraje. Rečemo lahko, da je jesen letni čas, ko potekajo priprave na dolgo in hladno zimo. Marina Carević 5. razred, OŠ Nazarje s-., Jesen, jesen pridi k nam v vas in nam skrajšaj pusti čas. Oa bomo kostanj nabirali, in se v vetru zibali. Da bo listje odpadalo in svoje barve spreminjalo. Lastovice bodo odletele in ptice zadnjič nam zapele. Jesen pridi, pridi v našo vas, da nam ne bo več dolgčas. Daliborka Garič 5. razred, OŠ nazarje Jesenje lepa in vesela, vsakdo jo pozna, listje se takrat obarva in z vej popada na tla. Ježki si ozimnico nabirajo in se s hruškami prepirajo, preden se v zimski spanec utrujeni pogreznejo. Sonce počasi zbledi in išče na jugu svoje moči, ker pa je nikjer ni, se svojemu vsakdanjemu delu posveti. Tudi macesnu iglice porjavijo in popadajo na tla, to pa za druge iglavce ne velja saj pozimi zebe jih, če iglice zgubijo. Lastovke se že v jate zbirajo, da bodo odletele tja v daljne dežele. Nina Orosei S. razred, OŠ Nazarje Čeprav jesen je muhasta gospa, ki vedno prha sredi jase se. Vseeno lepa je kot cvet s skrinje iz zlata. Z zlatimi listi so posute poti po katerih hodimo vsi mi, tudi sonce rado se pokaže in gozdove pozlati. Vse lepe stvari se enkrat končajo, jesenjo je tako. listnato drevje sleče, jih obleče. Sanja Kokovnik 5. razred, OŠ Nazarje Dog Eat Dog je ena izmed tistih skupin, ki združuje vplive ameriškega hardeora, elemente hiphopa in drobce metala. Za svoje občinstvo si je izbrala predvsem občinstvo mlajše generacije. Svojo prvo veliko potrditev sije skupina pridobila lani z osvojitvijo evropske nagrade MTV za najbolj prodorno novo skupino. Maja tega leta pa so izdali album Play Games. Kot sami pravijo, je album produkt nastopov po evropskih klubih in festivalih. Eden takšnih je bil prav gotovo tudi nastop v ljubljanski Hali Tivoli, napovedan za torek, 12. novembra. Skupino Bed & Breakfast sestavljajo trije simpatični fantje: Florian, Kofi in David. Doma so iz Hamburga. S svojimi pop skladbami so postali prava senzacija leta 1996. Uspeli so že s svojim prvim albumom Stay Together. Pred kratkim pa so izdali svojo drugo ploščo In Your Face, za katero upajo, da bo njihov uspeh samo še potrdila. Tudi na tej plošči je večina skladb ljubezenskih. Ostanimo v Nemčiji še naprej. Uspešna glasbena skupina The Kelly Family spada med tiste, katere plošče se uspešno prodajajo tudi pri nas. In tako bo prav gotovo tudi z njihovim novim albumom Almost Heaven. Prva uspešnica z nje nam je tako že znana -1 Can't Help Myself. Poleg omenjene lahko na plošči slišite še 14 drugih skladb, med katerimi je kot uspešnico mogoče napovedati tudi pesem Every Babe. Na sceno se vrača Marijan Smode. Vendar tokrat malo drugače. Na snemanje komada Tri kepice sladoleda je povabil energičnega temnopoltega raperja Mr. Leeja. Marjan pripravlja tudi obširno promocijo za svoj novi album Tudi možje včasih jočejo in najnovejši hit single Tebi pojem Slovenija - Xenia, kjer bo dr. Mr. Leeja tudi predstavil. Nagradno vprašanje: Koliko članov šteje glasbena družina The Keliy Family? Zadruga mozirje SPORT Otvoritev športnega igrišča v Šmartnem ob Dreti V sklopu praznovanja krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so marljivi člani športnega društva “Lipa" poskrbeli za še eno veliko pridobitev v kraju, saj so v uporabo predali sodobno športno igrišče v Račneku. Na slovesni otvoritvi, kjer se je zbralo veliko število krajanov in funkcionarjev, med njimi tudi Danica Simšič, podpredsednica Demokratske stranke, in naša najboljša smučarka vseh časov, Mateja Svet, smo spremljali zanimiv program, na katerem je predsednik športnega društva Boris Cajner opisal razvoj delovanja v kraju ter priprave in potek dveletnega dela pri graditvi tega zahtevnega objekta. Zahvalil se je gradbenemu odboru z Adijem Govekom na čelu in vsem, ki so kakorkoli pomagali k uresničitvi zastavljenih ciljev, še posebno vsem krajanom za denarno pomoč iz krajevnega samoprispevka in seveda občini Nazarje. Zahvale so bili deležni tudi vsi sponzorji, ki so priskočili na pomoč pri končni finalizaciji objekta, saj jim je uspelo celoten športni kompleks opremiti z razsvetljavo. Po besedah župana občine Nazarje, Ivana Purnata, je prav sloga in prijateljski odnosi ljudi v kraju samem tisto, kar lahko privede do rezultatov, s kakršnimi se lahko pohvalijo danes. S predsednikom športnega društva sta nato opravila simbolični otvoritveni met žoge na gol in igrišče je bilo predano svojemu športnemu namenu. Za popestritev sobotnega športnega popoldneva je poskrbela slovenska ženska nogometna reprezentanca, ki se je v otvoritveni tekmi pomerila s predstavniki sponzorjev in na koncu še z najmlajšimi udeleženci domače krajevne lige. Med tem se je odigralo tudi redno kolo krajevne lige. Znano je, da so člani športnega društva "Lipa" v igrah z žogo predvsem odlični nogometaši, čeprav so svoje znanje kalili doma le na travnatem igrišču. Z novo pridobitvijo na asfaltni podlagi bo razvoj v vseh športnih panogah zagotovo naraščal, še posebno pri mlajših generacijah iz osnovne šole. Zaželimo športnemu društvu “Lipa" Šmartno ob Dreti in kraju samem še veliko športnih in delovnih uspehov. Franjo Pukart Ženska nogometna reprezentanca seje pomeriia s sponzorji krajevne lige (foto: F. Pukart) Smučarski skoki 3. tekma za pokal stajersko-koroške regije Smučarski skakalni klub Ljubno - BTC je pripravil 3. tekmo za pokal štajersko-koroške regije v vseh kategorijah, na kateri so domači skakalci spet dosegli vidne rezultate. V konkurenci skakalcev iz petih klubov je v najmlajši kategoriji dečkov do 9 let slavil Rok Mandl iz SSK Šmartno na Pohorju, ki je presenetljivo premagal domačega upa Saša Tadiča, ki pa še naprej z naskokom vodi v skupni razvrstitvi. V kategoriji dečkov do 11 let se je spet izkazal Jure Jurjevec, ki je z drugim mestom zaostal samo za Aljošo Ču-tukom iz SSK Velenje. Drugi je tudi v skupni razvrstitvi po treh tekmah. V skupini dečkov do 13 let je prav tako drugo mesto osvojil Gašper Juvan in si s tem uspehom zagotovil tretje mesto v skupni razvrstitvi. V starejših kategorijah dečkov do 15 let in 16 let se je najbolje odrezal Luka Ajnik, ki si je "priskakal11 drugo in tretje mesto, v članski konkurenci pa je bil drugi še Robi Kopušar, ki se tako počasi vrača v staro formo. Po prikazanih rezultatih so ljubenski skakalci na dobri poti, da bodo v pravi formi že prav na začetku zimske sezone. Franjo Pukart Turnir Glinovih podjetij v tenisu Konec oktobra je na teniškem igrišču na Rečici ob Savinji, ob dobri organizaciji sindikata GLIN Pohištvo, potekal turnir posameznikov v tenisu, na katerem so sodelovali predstavniki vseh novo nastalih podjetij GLIN-a. V konkurenci 15 tekmovalcev je največ teniškega znanja pokazal Nado Naraločnik iz podjetja GLIN GRIF, ki je v finalnem obračunu premagal Bojana Goloba iz GLIN-a K&M, tretje mesto pa je osvojil Miran Krefi iz GLIN Pohištva. Po besedah predsednika sindikata GLIN Pohištvo Mirana Rosensteina, rezultati niso toliko pomembni, kot je pomembno sodelovanje in povezovanje članstva znotraj sindikalnih organizacij, saj "smo konec koncev še vedno v isti hiši", čeprav organizacijsko ločeni med seboj. Franjo Pukart Liga malega nogometa Luče Rezultati 9. kola - 27. oktobra: Gloria : Solčava 3:0, Struge : Gamsi 2:4, Krnica : Suše 4:0, Luče : Joples 2:6. Prosta ekipa Alpinisti. Lestvica po jesenskem delu: 1. Gloria 25, 2. Joples 25, 3. Solčava 20, 4. Luče 19, 5. Gamsi 14, 6. Alpinisti 8, 7. Suše 8, 8. Struge 7, 9. Krnica 6. Franjo Pukart NAROČNIK/ SAVINJSKIH NOVIC /MAJO m POPUSTA PRI NAROČNINI, ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH Radarji na Menini Glede prizadevanja občinskega sveta in občinske uprave Gornji Grad proti izgradnji radarjev na Menini planini in v vezi z vprašanji postavljenimi Ministrstvu za okolje in prostor v mesecu aprilu 1996, smo končno dobili odgovor. Odgovor velja vsem, ki so postavljali javna vprašanja v Savinjskih novicah županu in občinskemu svetu. Predsednik sveta Župan Jakob Filač Toni Rifelj Tukajšnje ministrstvo je bilo koncem tega tedna iz sredstev javnega obveščanja seznanjeno, naj bi občinski svet Občine Gornji Grad že sredi meseca aprila naslovil na Ministrstvo za okolje in prostor dopis s petimi vprašanji v zvezi z nameravano izgradnjo radarjev na Menini planini, da pa kljub temu, da je preteklo že pol leta in da je Odbor za zaščito Menine planine telefonično urgiral, to ministrstvo sploh ni odgovorilo. V tej zvezi je potrebno najprej pojasniti, da je župan Občine Gornji Grad 19.4.1996 poslal sklepe in vprašanja občinskega sveta Občine Gornji Grad (št. 063-3-7/96 z dne 12.4.1996) v zvezi z nameravano postavitvijo radarjev na Menini planini na Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje, ki je po predpisih o organizaciji in delovnem področju ministrstev organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, pristojen za strokovne in z njimi povezane upravne naloge, ki se (med drugim) nanašajo na prostorsko planiranje ter urbanistično in krajinsko načrtovanje. Ker sodijo tehnična vprašanja v zvezi z obema radarjema v pristojnost drugih ministrstev, je moralo Ministrstvo za okolje in prostor za pripravo odgovorov na ta vprašanja najprej opraviti ustrezno uskladitev z Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za promet in zveze, ki v predmetni zadevi tudi nastopata kot investitor. Usklajeni odgovori so naslednji: 1. Območje radarja za vodenje zračnega prometa na Menini planini je določeno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (OdPSDP, Uradni list RS, št. 72/95), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na svoji 35. seji dne 13. novembra 1995. V skladu s svojimi pristojnostmi je Vlada Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji) sprejela dopolnitev programa priprave prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih bo v skladu s srednjeročnim družbenim planom Republike Slovenije za obdobje 1986 - 1990 sprejela Vlada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 73/95). S tem programom je določeno, naj bi se za obravnavani radar izdelal in sprejel lokacijski načrt. Navedeno pomeni, da bo Vlada RS, seveda ko bo osnutek lokacijskega načrta izdelan, ta osnutek poslala prizadetim občanom v javno razgrnitev in obravnavo najmanj za mesec dni, po preteku javne razgrnitve pa bodo občinski sveti oblikovali stališča in predloge k osnutku in jih poslali Vladi Republike Slovenije (drugi odstavek 41. člena ZUN). Ministrstvo za okolje in prostor bo na zahtevo investitorja radarja dolgega dosega za vodenje zračnega prometa na Menini planini lahko pričelo s postopkom izdaje lokacijskega dovoljenja šele, ko bo navedeni lokacijski načrt sprejet in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Za pripravo osnutka lokacijskega načrta mora poskrbeti pristojno ministrstvo (68. člen ZUN), torej Ministrstvo za promet in zveze. Osnutek lokacijskega načrta bo moral vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, to je tudi s področja okoljevarstvenih predpisov. Po določbah 69. člena ZUN lahko izdela strokovne podlage za pripravo lokacijskega načrta ustrezno podjetje, ki je registrirano za opravljanje dejavnosti urbanističnega načrtovanja. Po podatkih, s katerimi razpolaga tukajšnje ministrstvo, pa osnutek lokacijskega načrta še ni pripravljen. 2. Za radar za potrebe obrambe, katerega lokacija je v skladu s predpisi s področja obrambe in na podlagi ustreznega prostorskega izvedbenega akta tudi opredeljena na območju Menine planine, je Ministrstvo za okolje in prostor na zahtevo investitorja, to je Ministrstva za obrambo, koncem leta 1995 oziroma v pričetku letošnjega leta že pričelo s postopkom za izdajo lokacijskega dovoljenja. Območje predvidene gradnje se ureja z veljavnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji za prostorsko celoto Mozirje (Uradni list RS, št. 51/92), ki v 36. členu konkretno določa, da se interesi in potrebe obrambe ter zavarovanje prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah urejajo skladno z veljavnimi predpisi z navedenega področja. Na podlagi predpisov s področja obrambe, zaščite in reševanja in v skladu s 44. členom v povezavi s 94. členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) pa je obravnavano območje s posebno odredbo (Uradni list RS, št. 48/94) opredeljeno kot območje s posebnim pomenom za obrambo države, ter s posebnim sklepom Vlade Republike Slovenije o razglasitvi gozda s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 21/94) določeno kot gozd s posebnim namenom. Ker gre pri vojaškem radarju za zadevo, ki je v fazi upravnih postopkov označena kot vojaška skrivnost s stopnjo "strogo zaupno", navedena stopnja zaupnosti pa ima podlago v ustreznem Odloku o varnostnih ukrepih na obrambnem področju (Uradni list RS, št. 49/92) in Navodilu za izvajanje posebnih ukrepov za varovanje dokumentov in drugih zapisov, ki so določeni kot obramba - državna skrivnost oziroma vojaška ali uradna skrivnost s stopnjo “strogo zaupno" (Uradni list RS, št. 38/93), je bilo potrebno opredeliti medsebojno ločeni lokaciji. Postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja za "vojaški" radar, ki ga na podlagi drugega odstavka 52. člena ZUN vodi Ministrstvo za okolje in prostor kot pristojni upravni organ, pa še ni končan. To ministrstvo v tem postopku med drugim ugotavlja tudi dejstva in okoliščine, ki so oziroma bodo pomembne za pravilno in zakonito odločbo. Če pa se stranke z odločitvijo ne bi oziroma ne bodo strinjale, imajo oziroma bodo imele možnost sprožiti upravni spor, kjer se bodo sodno preverjale odločitve v zvezi z izdanim lokacijskim dovoljenjem. S postopkom izdaje gradbenega dovoljenja pa se bo šele lahko pričelo, ko bo oziroma če bo lokacijsko dovoljenje pravnomočno. S 36. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84) je namreč določeno, da mora (vsak) investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja poleg drugih predpisanih sestavin predložiti tudi pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Z gradnjo radarja pa se bo lahko začelo šele, ko bo zanj izdano gradbeno dovoljenje (7. in 33. člen ZGO), z njegovo uporabo pa šele, ko bo zanj izdano tudi uporabno dovoljenje (8. člen ZGO). Uporabno dovoljenje se bo lahko izdalo šele po opravljenem tehničnem pregledu. Po določbah ZGO tehnični pregled lahko opravi posebna strokovna komisija, ki jo imenuje organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (prvi odstavek 67'. člena ZGO). Drugi odstavek 67. člena ZGO določa, da morajo biti v tej komisiji tudi predstavniki oziroma strokovni delavci organov in organizacij, ki so določili pogoje ali dali soglasje za gradnjo. Ker je s 70. členom ZGO določeno, da se s tehničnim pregledom ugotovi, ali je objekt izveden v skladu s tehnično dokumentacijo o stabilnosti objekta in njegovi varnosti glede požara, naravnih iir drugih nesreč, življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjih objektov in okolja, ali je izveden v skladu s predpisi, normami in standardi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo objekta na zemljišču, ali so bili storjeni predpisani ukrepi, s katerimi bo preprečena oziroma na najmanjšo možno mero omejena škoda, ki jo utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici, ali so napeljave, naprave in oprema kvalitetno vgrajene in ali izpolnjujejo projektno predvidene parametre, upoštevajoč tehnološki proces ter varstvo okolja, in ali so izdelana navodila za obratovanje, menimo, da je tudi s tem "končnim" upravnim dejanjem preprečeno kakršnokoli ones- naževanje okolja. Določbe 71. člena ZGO namreč tudi omogočajo organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, torej temu ministrstvu, da po opravljenem tehničnem pregledu izda odločbo, s katero dovoli uporabo zgrajenega objekta oziroma naprave, ali odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ali pa odredi, da je treba objekt oziroma napravo podreti oziroma odstraniti, če bi šlo za takšne pomanjkljivosti, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti in ogrožale življenje in zdravje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje. 3. V zvezi z vašimi vprašanji tudi pojasnjujemo, da v ugotovitvenem postopku pred izdajo lokacijskega dovoljenja v konkretnem primeru sodeluje tudi občina (93. člen Zakona o lokalni samoupravi), ki je v danem primeru tudi že dejansko sodelovala. Navedeno pomeni, da bo lahko občina sodelovala tudi v okviru komisije za tehnični pregled, pred izdajo uporabnega dovoljenja. Seveda pa to ne velja za vsak lokacijski oziroma drug upravni postopek, ki je v zvezi s posegi v prostor, pač pa je potrebno to dejstvo -ali ima občina lastnost stranke z vidika 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) - ugotavljati od primera do primera; nesporno pa ga ima tedaj, kadar v postopku nastopa kot investitor. Po določbi 49. člena ZUP ima vedno položaj stranke v upravnem postopku ’ fizična ali pravna oseba, na zahtevo katere se je uvedel postopek, zoper katero teče postopek, ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. 4. V zvezi z vprašanjem o možnosti postavitve radarja dolgega dosega za nadzor zračnega prostora (vojaški radar) in radarja za vodenje zračnega prometa (civilni radar) na skupni lokaciji, je potrebno pojasniti tudi naslednje; po pojasnilih Ministrstva za obrambo in Ministrstva za promet in zveze gre v predmetni zadevi za dvoje različnih funkcij in dva tehnološko popolnoma različna sistema, ki ju ni mogoče združiti, niti ne more en radar nadomestiti drugega. Ustrezne strokovne službe obeh resornih ministrstev so namreč na podlagi posebnih sklepov Vlade Republike Slovenije to vprašanje predhodno proučile, ter tudi na podlagi podatkov proizvajalcev obeh radarjev ugotovile, da morata biti radarja medsebojno oddaljena najmanj 1344 metrov. Podrobnejša pojasnila o tem vprašanju so vsebovana v dopisu Ministrstva za obrambo (št. 351-1720/96 z dne 18.6.1996) in dopisu Ministrstva za promet in zveze (št. 351-4/96/4100 z dne 19.8.1996). 5. V zvezi z vašimi vprašanji o tem, kakšne možnosti so za ustavitev začetih postopkov v zvezi z izdajo lokacijskega in kasneje gradbenega dovoljenja za obe lokaciji, vam tudi pojasnjujemo, da veljavni predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov nimajo določb, ki bi določale, da se vprašanja v zvezi z navedenimi postopki lahko rešujejo z referendumom. Ustavitev postopka lahko sicer zahteva vsakdo, saj se tudi o takem vprašanju odloča v okviru upravnega postopka po določbah ZUP. Za izdajanje dovoljenj za gradnjo namreč veljajo predpisi, ki v okviru pravil upravnega postopka določajo posebnosti izdaje teh dovoljenj in v povezavi z njimi tudi izdaje lokacijskih ter kasneje gradbenih dovoljenj in uporabnih dovoljenj. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) podrobneje ne določa postopek za izdajo lokacijskih dovoljenj. Prav tako tudi ZGO podrobneje ne določa postopek za izdajo gradbenih dovoljenj in po končani gradnji postopek za izdajo uporabnega dovoljenja. Navedeni postopki se začnejo, razvijajo in končajo na podlagi ZUP, ki se v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1) uporablja kot republiški predpis. Pravice, obveznosti in pravne koristi, ki gredo posameznikom iz pravnih razmerij na področju izdaje kakršnegakoli dovoljenja za gradnjo in ki so v primerih izdaje lokacijskega dovoljenja na splošno določene v ZUN kot materialnem predpisu, v primerih izdaje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja pa v ZGO, se uveljavljajo (realizirajo) šele v postopku, predpisanem z ZUP (upravni postopek). 6. Ker Ministrstvo za okolje in prostor tudi sicer ni pristojno odločati oziroma pojasnjevati zakonskih določb v primeru, če pride do kolizije med dvema predpisoma (v konkretnem primeru med ZUN in Zakonom o referendumu, Uradni list RS, št. 15/94), to ministrstvo oziroma katerokoli drugo ministrstvo zato tudi ne more v zvezi z vašim vprašanjem o učinkih referenduma na izdano upravno dovoljenje, ki da ga predlagajo posamezniki in politične stranke v občini, zavzemati stališč in dajati mnenj. Za to je pristojen samo zakonodajalec, to je Državni zbor Republike Slovenije, npr. s tolmačenjem prej navedenih predpisov. dr. Pavel Gantar minister Odgovor Ministrstva za okolje in prostor smo zaradi pomembnosti vsebine izjemoma objavili v celotnem obsegu. Uredništvo Uredništvu Savinjskih novic Prosim za objavo naslednjega dopisa, s katerim bi rada seznanila ljudi v zvezi s krivicami, ki so se mi zgodile z razvezo zakonske zveze s Francem Rakunom iz Dobletine 3. Gre za spor v zvezi s stanovanjsko hišo, katere lastnik je bivši mož in v kateri nadaljujem življenje po razvezi zakonske zveze. Z Rakunom sem bila dvakrat poročena. Prva zakonska zveza je trajala 17 let. Razvezo sem predlagala jaz, ker so nastajala v odnosih v družini, kjer je živela tudi moževa mati, čedalje večja nesoglasja. V zakonu namreč ni bilo otrok. Druga zakonska zveza je trajala več kot deset let. Razvezo pa je zahteval v moževem imenu njegov skrbnik. Do ponovne sklenitve zakonske zveze je prišlo na željo moževih sorodnikov in moža, ki je po materini smrti potreboval gospodinjo, jaz sem bila takrat že več kot 7 let zaposlena v Titan v Kamniku, kjer sem imela tudi stanovanje. Med tem sem rodila tudi sina. Sorodniki so me hvalili, da sem dobra gospodinja in delovna in da bo, če se vrnem, tako najbolje za vse. Mož bo imel urejeno gospodinjstvo, midva s sinom pa dom. Res sem se vrnila in ponovno poročila. Zaposlila se nisem ponovno, ker nisem dobila v bližini primerne zaposlitve, zaradi težje operacije, ki sem jo prestala, pa tudi nisem bila sposobna za težja dela. Mož se je upokojil, postal pa je tudi bolehen. Vendar večjih nesoglasij ni bilo. Tudi sina je lepo sprejel. Potem pa se je začel nenavadno vesti. Zapiral se je v sobo, po cele dneve odklanjal hrano in osebno higieno ter postal do mene sovražno razpoložen. Sumila sem, da je bolan in o njegovem stanju seznanila zdravnika in socialno službo. Povedala sem, da ne morem skrbeti zanj in predlagala, naj ga napotijo v bolnico ali pa v dom za ostarele. Vendar mojim težavam ni nihče verjel. Moževi sorodniki in tudi drugi ljudje pa so me začeli blatiti in obtoževati, da mu nočem kuhati in skrbeti zanj, da sem lena in podobno ter, da bi se ga rada znebila od doma. Pozneje mu je socialna služba le uredila varstvo v domu za ostarele, od koder pa je bil kmalu premeščen v dom za varstvo duševno motenih oseb, kjer se nahaja še sedaj. S tem se je izkazalo, da je bil mož vendarle bolan oz. duševno moten in da ni bil sposoben za življenje v družini. Mož je bil postavljen pod skrbništvo, za skrbnika pa mu je bil postavljen sorodnik. Ta je takoj vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in krivdo za težave v zakonu naprtil meni, kljub dokazom, da je mož duševno motena oseba. Jaz sem vložila zahtevo za plačilo odškodnine v denarju oziroma lastništvu stanovanjske hiše. To zahtevo sem utemeljevala s tem, da sem s ponovno poroko in prekinitvijo zaposlitve bila prikrajšana pri delovni dobi in pokojnini, da sem zgubila stanovanjsko pravico in ugodnost odkupa stanovanja. Z zahtevo seveda nisem uspela. Možev skrbnik je tudi s pričami dokazoval mojo lenobo in slabo gospodinjenje, jaz pa nisem imela denarja za plačevanje prič, bila pa sem tudi že dodobra očrnjena v javnosti. Ljudje namreč zelo radi govorijo grdo o drugih, ne da bi preverjali, če je res ali ne. Z zahtevo torej nisem uspela, skrbnik pa me je začel z milom in šilom naganjati iz stanovanja, češ, da je treba hišo prodati. Hiša ni velika in ni veliko vredna, je pa na dobri lokaciji, ki bi bila primerna za novogradnjo. Nagajanje in motenje mojega življenja se nadaljuje. Sedaj moram plačevati tudi najemnino, kar mi zelo poslabšuje moj socialni položaj, saj prejemam le minimalno pokojnino. Pri vsem tem pa bivši mož ni igral in ne igra nikakršne vloge. Od kar se mu je zdravstveno stanje zboljšalo, ne kaže nikakršnega sovraštva do mene. Večkrat prihaja na obisk, posedi nekaj časa, se pogovarja in popije kavo. Očitno tudi on potrebuje dom, vsaj za obiske. Spor je torej samo med menoj in moževimi sorodniki in to zaradi tega, ker ne morejo prodati hiše, dokler jaz stanujem v njej. Jaz pa se ne morem umakniti, nimam kam iti in tudi drage najemnine v st. bloku ne morem plačevati. Nikomur nisem nič storila in mu tudi ne bom. Prosim le, da me pustijo pri miru, naj ne hodijo v stanovanje in naj si nehajo prizadevati za prodajo hiše in mi delati hudo ter uničevati zdravje. Amalija Rakun, Dobletina 3 Udaril ga je po obrazu 26. oktobra so bili policisti obveščeni, da je bil teden dni prej v gostilni Bric v Šmartnem ob Dreti kršen javni red in mir. Šmarčan Ivan B. naj bi z roko večkrat udaril po obrazu sokrajana Vlada T.. Pretep v Gornjem Gradu 27. oktobra sta se ob’0.10 uri v Gornjem Gradu stepla domačina Franc M. in Rajko M.. Posledice pretepa, v katerem je bilo uporabljeno tudi hladno orožje, so bile lažje telesne poškodbe, zaradi katerih je Rajko M. ostal na zdravljenju v bolnišnici, medtem ko jo je Franc M. odnesel nekaj bolje. Tatvina v župnijskem uradu 28. oktobra je med 11.30 in 11.50 uro neznanec obiskal prostore župnijskega urada v Šmartnem ob Dreti. Župnik Avguštin K. pogreša 370 tisoč tolarjev gotovine. Vlom v avtomobil 30. oktobra je med 2. in 7.30 uro neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke Cimos GS, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom v Kokarjah. Iz vozila je ukradel avtoradio in notranje ogledalo. Smrtna nezgoda v gorah 1. novembra so okoli 7.30 ure svojci 28-letnega Mateja U. iz Gorice pri Slivnici obvestili mozirske policiste, da se omenjeni v predvidenem času ni vrnil s ture po gorah na območju Logarske doline. Policisti in gorski reševalci so takoj pričeli z zbiranjem obvestil in akcijo iskanja pogrešanega. Okoli 12. ure je bil Matej IJ. najden mrtev v bližini koče na Klemenci jami. Ugotovljeno je bilo, da je nesrečnemu planincu na ozki gorski stezi na mokrem odpadlem listju spodrsnilo in je padel preko previsa v sto metrov globok prepad. Zdravnik, ki je truplo pregledal, je ugotovil, da se je Matej U. ponesrečil že v nedeljo, 27. oktobra. Planinec omagal v steni 3. novembra je pet minut čez polnoč na policijsko postajo prispelo obvestilo, da je v Turškem žlebu omagal Branko K. iz Slovenske Bistrice, ki je planinaril skupaj s prijatelji. Izčrpanega planinca, ki je bil za gorske ture povsem neprimerno opremljen, so v dolini prinesli reševalci. Padel s kolesom z motorjem 3. novembra je ob 18.10 uri F. K. vozil kolo z motorjem v Okonini. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal z vozišča in se pri trčenju z več obcestnimi objekti lažje telesno poškodoval. Zakuril si je 4. novembra je nekaj minut pred 18. uro 51 -letni Franc K. iz Nazarij v tamkajšnji trgovini razmetaval oblačila. Pri intervenciji policije je napadel policista in ga udaril v glavo, nakar pa ga je patrulja le obvladala. Prepeljan je bil v prostore za pridržanje do streznitve na policijsko postajo v Velenje, kjer so mu odvzeli več vžigalnikov in vžigalic. Očitno mu je eno škatlico vžigalic uspelo skriti, saj si je z njeno pomočjo v prostoru za pridržanje zakuril. Ogenj so pravočasno pogasili. Poškodovana fasada in polit avto 9. novembra je v zgodnjih jutranjih urah neznani storilec na Praprotnikovi ulici v Mozirju poškodoval fasado stanovanjske hiše Marije M. tako, da je z neznano tekočino polil fasado in prebarval okna ter vhodna vrata. Prav tako je z neznano tekočino polil osebni avto znamke Tavria last Helene B.. Z dejanjem sta lastnici oškodovani za približno 100 tisoč tolarjev. Policisti so medtem pri možnem storilcu že opravili hišno preiskavo in zasegli predmete, ki so lahko dokaz v postopku. Zadeva pa s tem še ni zaključena. OPOZORILO VOZNIKOM! Ker je napočil čas obilnejših padavin in temu primernih slabših voznih razmer na cestah, policisti opozarjajo voznike, naj vozijo previdneje in naj svoja vozila pravočasno opremijo z zimsko opremo. drogerija \ A šli \/J Grabnerjeva hiša, Na trgu 7, 3330 Mozirje imi Telefon v lokalu: 063/ 832 541 int. 17 U 'J !/ 'J i KO SI NARAVA IN LEPOTA sile PODATA ROKE S i WmmSm ... m iisgi fS.HH .r VELIKA IZBIRA NARAVNE KOZMETIKE IN DARIL OD 25» TÖ. 1996 DALJE V DROGERIJI MAXI, Spri, KJER DARILA TUDI ARANŽIRAMO! §1 L >5#? 4 J8f Za posebne trenutke v vašem življenju - nekaj posebnega... BOUTIQUE ELEGANCE POLZELA 1 POROČNE IN SVEČANE OBLEKE * ACCESSOIRES * ELEGANTNI KOSTIMI, COCKTAIL MODA * ČEVLJI VRHUNSKE KVALITETE V BARVI, KI JO DOLOČITE VI Odpiralni čas: PO-PE 9.00-12.00, 15.00-19.00, SO 8.00-12.00 Povabljeni v svet mode! - BREZPLAČNE POIZKUSNE TEČAJE - TEČAJE ZA ZAČETNIKE - L TEČAJI - NADALJEVALNE TEČAJE - A TEČAJI - POLETI V TANDEMU INFORMACIJE: 063/843-296 0609/625-960 Savinjska cesta 2, 3331 Nazarje Izobraževalna organizacija (prej Delavska univerza) še vpisuje v ENOLETNI PROGRAM ZA PREKVALIFIKACIJO V POKLIC TRGOVEC - PRODAJALEC Program je namenjen vsem, ki že imajo IV. stopnjo izobrazbe katerekoli druge poklicne usmeritve in po novih predpisih ne izpolnjujejo pogojev za delo v trgovinski stroki. Učni oddelek bo pričel z izobraževanjem takoj, ko bo vanj vključeno zadostno število kandidatov. Evidenčne prijave sprejemamo po telefonu ali osebno na naslovu: Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200 VELIKA IZBIRA ZLATEGA Grabnerjeva hiša Na trgu 7, Mozirje ODPRTO: vsAk dAN od 8h do 19h SOBOTA od 8k do DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI, ICRAČE, GALANTERIJA.. VAŠEMU MIKLAVŽU, BOŽIČKU IN DEDKU MRAZU SMO BOGATO NAPOLNILI POLICE. POLEG UGODNIH PLAČILNIH POGOJEV NUDIMO ŠE I______ PRI NAKUPU Z NAŠO KARTICO. 10% POPUST PUSTITE SE PRESENETITI I Na trgu 36, Moziije I Pestra izbira modnih KAP iz TERMOFUSA. § .... GAZ IN CASUCCI zimske jakne. UGODNO: bomb. puli 1.900 otr. puli 1.100- 1.300 SIK IXON SALCN Selška Tel. pcnišm 10, Mozirje §32-936 OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 db^ db^ db~ db^db^db^db^ NUDIMO VAM: domače in uvožene korekcijske okvirje in stekla, kvalitetna zaščitna sončna očala, očala za zaščito pri delu, popravila očal, vrvice, etuije, krpice... Tekočine za kontaktne leče, povečevalna stekla, strokovno svetovanje nami bo 'dan lepši PRAZNUJMO SKUPAJ! 10 let smo že povezani s češkim proizvajalcem vozil Škoda. To so leta sprememb, naporov, napredka in uspeha. Veseli smo, ker nam zaupate. Zato vam pri nakupu kateregakoli vozila Škoda podarjamo 1000 DEM. Volkswagen Group Količine so omejene. Podrobnejše informacije pri PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. & fax: 063/861-570 (salon), 063/853-928 (servis) mvvya PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE PAPIRNICA MOZIRJE Vom za praznične dni nudi POSLOVNRDRR/LR, HOL€DRRJ€,IGRRČ6, SLIHRNICČ IN BRRVRNH6 SAMO MOZIRJE i \ / Vam nudi veliko izbiro svilenega cvetja BLAGOVNICA r ODDELEK TEKSTILA Lepa izbira ženske, moške in otroške konfekcije PULI Ji že öd 1.100 SITjdalje l\ j j POSLOVALNICA ŽELEZNINA REČICA OB SAVINJI I V noši prodajalni ddbite vse za centralno ogrevanje (peči, oljni gorilci...), rv-.j* . , .v, «... €NOROČN€ RRT6RIJ6 RRMRL (pAdSqRJq) 6RRVN6 reievizoRje gor€nj€ Ip rfiaitea ipQaiaaaaaa [UIT S to< SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! V. (a Sastoji, fo je koml &iyovi*ta( ŽAROVA 19, Velenje (prej zgradba Gorenja Point) Tel.: 063 / 862-200. Mob.: 0609/635-300 KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH VOZIL - AUD1100 2,8 E, I. 91, s celotno opremo, cena 25.000 DEM - OPEL CALIBRA 2.0 1,1. 92, rdeča barva, cena 22.700 DEM - HONDA CRX 1,6, 16V, L 90, rdeča barva cena13.900 DEM - R5 CAMPUS 5V 1.6 D, 5V, I. 91, reg. 5/97, cena 7 300 DEM SEAT TOLEDO 1 8 SE. nov, cena 24.600 DEM MOŽNOST PLAČILA: NA KREDIT, LEASING, SISTEM STARO ZA STARO, PRENOSI LASTNIŠTVA TER ODKUP. Ze 6 let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V življenju le delo in skrb si poznal, sedaj od vsega si truden zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno ostal bo spomin. 21. novembra mineva boleče 6. leto, kar nas je zapustil naš dragi mož in ata Franc REMIC Zelo te pogrešamo. Ohranili te bomo v neizbrisnem lepem spominu. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi NIHČE NE SUŠI KADAR JOČEM, NIHČE MI SOLZE NE OTRE, NIHČE ME NEŽNO NE POBOŽA, IN VSE MOLČI ODKAR TE NI. V SPOMIN 13. novembra je minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami, a v srcih naših še vedno živiš, dragi Gašper HRIBERNIK iz Grušovelj Hvala vsem, ki mu z lepo mislijo posvetite trenutek spomina in obiščete njegov prerani grob. Žena Nevenka, sinova Mitja, Miha in mama Oh dragi Roman, kako želimo spet enkrat te objeti, v oči ti tvoje mile se zazreti. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Odšel si tiho brez slovesa tja kjer ni več trpljenja, a nam pustil žalostne spomine si življenja. ZAHVALA ob nenadni izgubi dragega Romana ZAJCA iz Zg. Pobrežij se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi gasilcem, g. župniku, govornikoma in skratka vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi domači, brat Janko z družino in zaročenka Emi Solze se dajo skriti, bolečine zatajiti, a prazen prostor med nami ni mogoče nadomestiti. V 15. novembra bo minilo leto, odkar nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in tast Ivan RIHTER iz Radmirja Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke. Žalujoči vsi njegovi Zaman je bii tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Vsaka pot se nekje konča. Tudi tvoja se je, draga mama Jožica PIKL roj. Erste iz Mozirja, Nove trate 21 Ni besed, ki bi lahko opisale bolečino, ki stiska srce. Le solze, ki polzijo po nemih licih govorijo, kar usta molče: zakaj, le zakaj, si morala umreti? Tvoji najbližji, ki te ne bomo nikoli pozabili SPOMIN V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega si trudna zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in babice Alojzije LUKAČ iz Sp. Rečice. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, lepo se zahvaljujemo tudi govorniku g. Grudniku, gasilcem in pevcem, lepa hvala tudi g. dr. Kelemenu za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči mož Tone, hči Romana in sin Robert z družinama, ter sin Miloš s Petro Ljubila je zemljo domačo, ljubila s srcem svoj dom, delala tako, kot da ga zapustila nikoli ne bo. Toda bolezen je bila močnejša, vzela nam jo je, vendar v naših srcih bo ostala za vedno. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, babice in prababice Jožefe IRMAN 11.2.1908 - 21.10.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, darovali za sv. maše, vsem ki ste jo pospremili k večnemu počitku, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in g. govorniku ob odprtem grobu. Posebej se zahvaljujemo sestrični Mariji za njeno pomoč. Naj vam vsem Bog povrne. Žalujoči vsi njeni Samo srce in duša ve, kako boli, ko Tebe več med nami ni. V SPOMIN 22. novembra 1996 bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Konrad LOVRENČIČ Tiho, mirno in žalostno je ob tvojem grobu... vendar polno hvaležnosti in zahvale za vse. Vsem, ki ohranjate spomin nanj in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Njegovi domači Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat, tast in dedek Anton MEŽNAR iz Mozirja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče in svete maše, ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Naša iskrena hvala velja vsem sosedom, sorodnikom in kolektivu Miš-Maš za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, ter govorniku za poslovilne besede. Hvala pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Usar iz Vinske Gore za opravljene storitve. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči žena Ana in otroci z družinami POGREBNA SLUZBAMORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 OBVESTILA IN OGLASI mm jJ l.Ml.oK# VETERINARSKO DEŽURSTVO OD 11.11. DO 17.11. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418. OD 18.11. DO 24.11. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419 OD 25.11. DO 01.12. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 451-031, SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: 0609-631-933 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DELAVNIK OD 7. DO 8.30 URE. C------------------------------------------------------- ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. ^ DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE OD 11.11. DO 17.11. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, 831-263. OD 18.11. DO 24.11. MAROLT MARKO, MOZIRJE, 831-877 OD 25.11. DO 1.12. JERAJ FRANC, PRIHOVA, 831-910. V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441- 242 ALI 485-110, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE._ C SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. c------------------------------------------------------- MATIČNA KRONIKA ZA MESEC OKTOBER 1996 ROJSTVA: Rodilo se je 8 deklic in 10 dečkov. SMRTI: 1. Lukač Alojzija iz Sp. Rečice, 2. Bolarič Ivan iz Mozirja, 2. Irman Jožefa iz Ljubije, 4. Robnik Andrej iz Nazarij, 5. Pevec Ana iz Trnovca, 6. Jelenko Drago iz Rečice ob Savinji, 7. Janžovnik Alojz iz Mozirja, 8. Zavolovšek Frančišek iz Bočne, 9. Mavrič Apolonija iz Florjana pri Gornjem Gradu, 10. Zajc Roman iz Zgornjih Pobrežij POROKE: 1. Vodušek Blaž iz Gornjega Grada in Pustoslemšek Irena iz Gornje ga Grada, 2. Pevc Erik iz Radmirja in Germelj Mateja iz Raduhe, 3. Podsedenšek Blaž iz Mozirja in Šporn Polonca iz Mozirja, 4. Acman Jožef iz Brezja in Lever Darja iz Šmartnega ob Dreti, 5. Bider Ivan iz Dol Suhe in Kaker Zofija iz Dol Suhe, 6. Završnik Matevž iz Dobrovelj in Strožič Frančiška iz Črete pri Kokarjah, 7. Fricelj Franc iz Potoka in Kumprej Irena iz Potoka, 8. Glušič Andrej iz Dol Suhe in Orel Zdenka in Radegunde. VZAMEŠ DANES, PLAČAŠ FEBRUARJA! Do 10. decembra posebna ugodnost za vaše denarnice: 10% popust pri nakupu otroške konfektije nad5.000 SIT. -termovelur: mikice, telovniki, puliji, kape, šali, rokavice... - žabice s stopali in brez - termo nogavičke - ple tenine. Na trgu 6333Q Mozirje; Tel.: 063A§31 981 !r€ ■ mm mm KINO MOZIRJE 16./17.11.1996 V OBJEMU S TUJCEM - triler Režija: Peter Hail Vloge: Rebeca deMornay, Antonio Banderas Dr. Sara Taylor je zelo uspešna psihologinja. Zna reševati probleme drugih, ko pa je treba reševati svoje probleme, odpove. Kot zelo zadržana osebnost, nezaupljiva do tujcev, se spusti v razmerje z nekem, ki je njeno popolno nasprotje. Je zelo skrivnosten človek in Sara ne ve ali mu lahko zaupa... 23./24.11.1996 OD MRAKA DO ZORE - triler Režija: Robert Rodriquez Vloge: Harvey Keitel, George Clooney, Quentin Tarantino, Juliette Lewis Razvpita brata Gecko bežita pred teksaško policijo in FBI. Družino Fuller prisilita, da ju z avtodomom prepelje v Mehiko. Ustavijo se v baru, ki dela od mraka do zore, toda ta lokal vodijo vampirji... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO NAZARJE 16./17.. 11.1996 TWISTER - ameriški film 23./24.11.1996 TAJNI AGENT 000 - komedija Režija: Martin Campbell Vloge: Pierce Bronson, Robbie Coltrain James Bond po naročilu svojega šefa odpotuje v Rusijo, potem ko je ruska mafija ugrabila Natov helikopter. Bond mora prekrižati načrte mafijcev. Pomaga mu lepa računalniška programerka... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAVINJI 16./17.11.1996 ZGAGA - komedija Režija: Ben Stiller Vloge: Jim Carrey, Mattheu Broderick Ko se Steven Kovacs preseli v novo stanovanje, ponudi inštalaterju 50 dolarjev, da mu vgradi vse kabelske programe na TV. Toda Zgaga (instalater) noče denarja, temveč njegovo prijateljstvo, ki pa postane celo nevarno. Čudaški blaznež se vrine v njegovo življenje in stvari se pričnejo zapletati... 23./24.11.1996 MISIJA NEMOGOČE - vohunski triler Režija: Brian De Palma Vloge: Tom Cruise, Emannuelle Beart, John Voight, Vanessa Redgrave Mojstrska roka režiseija Briana De Palme, napeta vohunska zgodba, odlična igralska zasedba s kot prerojenim Tomom Cruisom - več kot dovolj za odličen film. Tom Cruise je veliko tveganih prizorov posnel sam in ravno ta vloga mu je pisana na kožo. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. SAMUS tdl-o.O- |e pm ivtomobilskih škodah — Vleka voxil — Odkup poškodovanih vozil Tel 832-822, 8809-646-442 RUMENILO, HOROSKOP 15.11. - 28.11.96 Pa smo jih preživeli - volitve namreč. Bilo je hudo in naporno poslušati vsakodnevna predstavljanja in prepiranja strankarskih prvakov po televiziji, radiu in kajvemkje še. Predvolilne obljube bi lahko tehtali v tonah, toliko jih je bilo. Volitve na Martinovo pa so seveda prinesle svoje, za nekatere veselje, za druge razočaranje. Prav gotovo je razočaranih več kot zadovoljnih, toda ali ni vedno in povsod tako? Poraženci si ližejo rane in napovedujejo "come back" na lokalnih volitvah leta 1998. (KAJ PA VI, STE ZADOVOLJNI Z REZULTATI?) Ravno na volitev dan bi jih naš odgovorni kmalu dobil po glavi. V neposredni bližini volišča je namreč srečal moža, ki ga je kar konkretno povprašal, kaj da ga "ser-je"? Mar ni sranje nekaj najbolj normalnega na svetu? Eh, seveda je, toda ne takšno, kot se ga gre odgovorni. Na naslovnico napiše "Izlet Savinjskih novic na Dolenjsko" - o izletu oziroma o članku pa ne duha ne sluha. A to še ni najhuje, je skoraj kričal možakar, veliko slabše je, da pišete o Glinu in čistem zraku, mi, Naz-arčani, pa se bomo zdaj zdaj zadušili. Kaj je zdaj to? Prekleto resna zadeva, je priznal odgovorni in nato skušal oporekati, da je šlo za naslov v zvezi z novim filtrom na iverki. Toda nič kaj ni zaleglo. Če se ne boste poboljšali, je zagrozil odločni mož, vas bomo dali čez kolena! Kdo ve, če je mislil dobesedno, v vsakem primeru je grožnja zalegla. Odgovorni je že v ponedeljek zjutraj zaskrbljeno pogledoval skozi okno proti Glinu in z očmi meril količino lepega plavega dima, ki se je pod kotom okrog 180 stopinj navdušeno valil iz tovarniških dimnikov. Potem je prinesel zijala naokoli še en kritizer, ki mu ni mar usoda tamkaj zaposlenih, in trdil, da se zunaj na parkirnem prostoru zaradi dima in prahu še dihati ne da. Odgovornega je to tako pretreslo, da je brez suknjiča odvihral na prosto in globoko zadihal. Tedaj mu je revčku, ki je že pred osmimi leti prenehal kaditi, nabilo oči na peclje in ni mogel drugače, kot da je zakašljal. Zdaj se tudi on sprašuje, kdo je v resnici za čisto okolje. Volivci prav gotovo ne, saj ste se v nedeljo za obe zeleni stranki, temno zeleno in svetlo zeleno, opredelili zgolj simbolično. Prav vam je, potem pa kašljajte naprej! (Z ODGOVORNIM UREDNIKOM VRED) Zgoraj napisanega nikar ne vzemite kot povolilno propagando. Kajti ni to. Odgovornega smo komaj prepričali, da teksta ni cenzuriral, šele na prigovarjanje zadreč-kega dopisnika s savinjskim naglasom je končno le popustil. Zdaj siromak, odgovorni namreč, razmišlja, kako bi brez novih krivic popravil grehe iz prejšnje številke. (MISLITE, DA MU BO USPELO?) Cvetiie 0i hofttive to pMwenjem mMččtte Piše: astrologinja Milena Zakrajšek OVEN od 21.3. do 20.4. Vem, da imate radi pomlad, je pa tudi jesen lahko čudovito, v vsej svoji botvni harmoniji, še posebno za tiste ovne, ki čutijo prihajajoče novo obdobje no ljubezenskem področju. Čas, ki je pred vami, vam bo odpri posluh zo prijetne in nežne besede, ki se šepetajo samo na uho. Najprej potibem, potem pa bo zabobnelo okrog vos in vse jesenske barve bodo zažarele v svoji krasoti. Svojo ognjevito in trmasto naravo že poznale, sedaj ko je Wars še v devid, po boste lažje vzpostavili slik s portnerjem. Nove besede, ki ste jih pred krotkim slišali, so vom dole misliti in somi ste se odločili zo novo pot. Strateško in po vojaško, vendar pravilno. Če boste še naprej tako dobro načrtovali, vas bodo ljudje videli v povsem novi luči, nekateri po ne bodo razumeli. ludi pohlevnost je lahko zanimiva potezo, če ji boste kos. BIK od 21.4. do 20.5. Čas, ki je pred vami, bo precej občutljiv na ljubezenskem in zdravstvenem področju. Marsikateremu izmed vas bodo no dan privrele stoie nerešene težave, katere v preteklosti niste reševali, kompleksi in pomanjkanje samozavesti bodo bodovali vašim dnem vse do konca novembra. Čas, ki je pred vami, bo torej kar precej boleč, ko pa boste vse spomine zabrisali, boste tudi lažje zadihali. Čeprav boste proti koncu meseca precej nejevoljni in melanholični, boste kmalu spoznali, da tako ne gre več naprej. Spoznali boste nekaj novih ljudi in kmalu uvideli, da «im želijo sama dobro, tudi če so krilični. Na delovnem mestu nekaj sprememb, ki vos lahko pripeljejo do novih odločitev. Pazite na svojo občutljivo grlo in na prebavo, če boste vztrajni, boste kar kmolu spel v stori formi. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Vsi dvojčki boste vstopili v hladen in meglen november z lahkotnostjo, prepričljivostjo in svojevrstno eleganco. Prav v govoru, vedenju in oblačenju ter pripravljanju brane boste te dni blesteli. To bo tudi čas odpiranja pob' k novim znanstvom in možnosrim, iz katerih se lahko razvije kaj več, če vos ne bo strah samo zo lastno eksistenco, kajti ob lem bi pozabili na globoko vsidrone želje po ljubezni in pripadnosti, ki že dolgo Hi v vaši notranjosti. No delovnem mestu si potihem želite blišča, kar se bo nekaterim dvojčkom tudi posrečilo. Prah koncu tega meseca boste v družbi naravnost očarljivi in prepričljivi, še posebno, ker se boste poglabljali v religiozno in filozofsko poglabljanja. Kljub občutku zbranosti bodite previdni v prometu in na potovanjih. RAK od 22.6. do 22.7. V tem obdobju se boste kor dobro sprijaznili z vremenskim položajem, čeprav ravno nad njim dostikrat godrnjale. Mogoče vam bosta meglo in vložen zrak celo dobrodošla v nekaterih posameznih trenutkih, ko si boste zaželeli miru in sprostitve, lep popoldan na kavču je lahko sprostitev za morsikalerga rako. V roko vzemite dobro knjigo in se ob njej sprostite. Ne dovolite, da bi vas prevzelo malodušje, ki je že nekaj časa vaš problem, ker bi ravno okrog tega obdobja lahko začutili praznost lune, ker vam bo nekdo pokazal prst. Ne objokujte svoje samote, raje se vprašajte, ali niste včasih preveč kritični in neprijazni do drugih. Vse do konca meseca bodite na delovnem mestu nevsiljivi in mirni, več poguma boste potrebovali že kar nekaj dni zatem, saj vos čoka srečo z vašo pripravljenostjo, da se ji dejavno in odločno približate. LEV od 23.7. do 23.8. Vaša življenjska energija je kar nekako usahnila. Bolj kot se približuje mrzlo obdobje, bolj se poglabljajo vaše psihične težave, ki pa so močno povezane z vašim zdravstvenim občutkom. Jesen je polna različnih skrivnosti, je magični čas, ki ljudi navaja na temne misli in mračna razpoloženja, ki pogosto begajo. Poskušajte se imeti v oblasti, zlasti tisti levi, ki ste doslej zanemarjali zdravje in telesna počutje, kajti če ne boste poslušali nasveta, boste somi sebi največji dolžnik. Kar nekaj časa je že minilo, ko vam je nekdo med vrsticami povedal, koko dobro je imeti nadzor nad svojim življenjem, v kar se vključuje tudi skrb zo lastno zdravje. Pluton v strelcu vas lahko postavi pred dejstvo. No delovnem mestu boste kljub temu uspešni, dobri boste v prepričevanju poslovnih partnerjev in vaše igralske sposobnosti bodo no višku. Proti koncu meseca vam bo nekdo všeč, ne napodite go takoj, pustite mu čas, da se vam sam približa. DEVICA od 24.8. do 23.9. Čas, ko so se polja pospravilo in je minila žetev, je mimo. Ker tudi somi pri sebi rodi napravite analizo storjenega, ste spoznali, da trud in delo nista bila zaman. Skoraj vse device sle finančno in poslovno zadovoljne in sedaj boste lahko malo ložje zadihale, le nekaj dni bo malo oblačnih in tedaj se paste telesnih poškodb. Če boste v časovni stiski, si ne dovolile preseganja lastnih zmožnosti, do ne boste prišli v kaotično stanje, ki vas tako močno obremenjuje. K reševanju problemov pristopite sistematično in bolj umirjeno. Potrebno bo tudi nekaj resnih pogovorov s partnerjem in ugotovili boste, do sle no nekatere dali preveč samoumevno in jih tudi preveč rutinsko obravnavali. S čustvi ravnajte pošteno, do ne boste začudeni, če bi v okolici naleteli na TEHTNICA od 24.9. do 23.10. ’vezni aspekti so na vaši strani. Tek; Venera na vaši strani, bt Uran v Vodnarju znova pričenjata dinamično gibanje, tudi v vašem osebnem življenju. Zlasti na področ|uri£tsiva^alQOsH:da1tko;V tem času pričakujete uspeh. Tudi po finančni plati ne boste čutili pomanjkanja, le malo več prilagodljivosti bo potrebno. Naleteli boste na nekaj novih prijateljev, s katerimi boste v prihodnosti navezovali nove stike, tako osebne kot poslovne. Tudi kako avonturica je lahko vmes. Problem je le v tem, da zelo težko molčite in potem slišite kako neprijetno besedico, ki vos lahko tudi prizadene. Kor se tiče zdravja, puzite na telesne tekočine, ledvice in živce. Na koncu tega obdobja boste potrebovali ogromno spanja. Nospile se do konca in še čez, soj vam bo spanje vrnilo izgubljene moči in vas obenem tudi pomladilo. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Skoraj vsi škorpijoni boste končno v tem času razmišljali bolj razumsko kot s čustvi, kar je še posebna umiritev osebnega stanja in razpoloženja v okolici. Kar kmalu boste spoznali, do se nekatere zadeve in odločitve po razumski plati dosti bolj elegantno rešujejo in predvsem manj boleče. Še posebno škorpijoni tretje dekade boste prisebni v času prazne lune, po čeprav bo vaš bioritem na nekoliko nižji ravni. To izkušnjo skušajte uporabiti vselej, ko od vos pričakujejo razsodne in hibe odločitve. Škorpijoni iz tretje dekade, ki praznujete svoj rojstni dan sedaj, pa povabile prijatelje v prijeten lokal in se z njimi razveselite. Toko vos ne bo skrbelo, kaj bi ali česar ne bi opazili pri vas doma, vi pa boste delovali še bolj skrivnostno. Vsem škorpijonom čim lepše praznovanje. STRELEC od 23.11. do 21.12. Pluton v vašem znamenju se giblje sicer počasi, vendar njegovih neprijetnosti in nagajivosti niste občutili samo vi. Podobno kot na domačem in tujem prizorišču, se bodo ob koncu novembra začele stvari odvijati z večjo hitrostjo. Povrnila se vam bo vero v prihodnost, navdušeni boste, veseli in to boste svoji okolici tudi pokazali, sicer na svojevrsten način, vendar dovolj poudarjeno, da bodo to ljudje tudi razumeli. Razumeli ste tudi, da se razvoj pri otopelosti popolnoma konča. Dejavnosti in načrti, ki jih boste kovali v tem obdobju, bodo imeli precejšen učinek, idejno pa boste najboljši med 23. in 25. novembrom. Študij filozofije in duhovnost bosta v lem času na višku pri vseh sbelcih. Ob polni luni boste zočurili val novih in svežih energij, ki vos bodo ponesle v neslulene višave, prepustite se temu čudežu. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Skoraj vsi kozorogi boste imeli v tem obdobju kar precej energije, čeprav vaš čas šele prihaja. Veliko stvori lahko postorite ravno sedaj, še posebno tiste, ki ste jih v preteklosti zanemarjali. Nova odgovornost na delovnem mestu vos je malce prestrašila, ne bojte se, tudi to boste zmogli. Ne ozirajte se na to, če vas imajo za karierista, vam pač ambicije predstavljajo eno najvažnejših vodil. Med pohlevnostjo in pohlepnostjo pa le najdite razloček, drugače vas bodo ljudje napačno ocenjevali. Dostikrat v življenju je napačno pokazati prosi obraz, še bolj napačno pa go je nikoli pokazati. Če boste ob koncu ledno povabljeni, nikar ne oklevajte, družbo bi lahko bilo razburljiva in prijetna. Nekoliko previdni bodite le v telesnih vajah, da vam ne bo škodovalo. VODNAR od 21.1. do 20.2. Pred nedavnim vom je uspelo pritegnili pozornost nekoga. Ob spoznanju, da vom ni zameril, ste si prav oddahnili. Še vedno pa sle nekoliko negotovi. Zelo težko se zanesete na svoje izjemne sen zorne sposobnosti. Zelo pogosto se vam dogaja, do vaš razum izpodrinjojo čustvo, zaradi česar ste občasno onemogočeni v delovanju. Preveč vam deluje intelekt, mogoče bi včasih odprli samo srce. V zdravju ni nevarnosti, najbolj napeli dnevi so minili, mogoče se bo okrog 20. pojavil občutek razdvojenosti in osamljenosti, krivde in krivice. Velja po opozorilo, da morale stati z obema nogama na Heb, čeprav je vaša glava v zraku. Sprehod v naravo, skozi gozd ali jutranjo roso, vas lahko z zemljo močno poveže. Ob koncu meseca boste načrtovali nadaljnji potek dogodkov, ali starih ali novih. Krutosti pa le ne zamenjajte s prisebnostjo. Prostor za čustvo pa morale odmetati sami. Drugače obstaja nevarnost, da nanje popolnoma pozabite. RIBI od 21.2. do 20.3. Dojte no dajte, zopet se vam smili ves svet. Najrajši bi pomagale vsem ljudem, ob vsem tem po pozabile nase. To so vaši obrambni mehanizmi, ki delujejo samo občasno pri lastnih težavah. Začutili boste, da ste ljubljeni in svoje sreče ne boste znali skriti. Ljubezen vam veliko pomeni in v njej vedno odkrivate lepoto bivanja, postanete polni sebe. Kor precej pa vos spremlja notranja nervoza, a se v prijemi družbi tudi kmalu sprostite in pozabite no težave. Ko boste začutili klic ljubezni, se ji odzovite, ne sprašujete se, ali je prav ali ni. Če jo čutile v srcu, se ji predajte. Kdo ve, morda tudi toplo sonce ljubezni odgovori vašemu srcu na veliko neznanega. Pred vami so lepi dnevi, marsikateri dan bo prinesel nove odločitve. Noj vos ne bo strah, prepustite se toku vode, motda vas odnese no srečni otok. ZA RAZVEDRILO AVTOSOLA BREZ INŠTRUKTORJA Nedavno tega je bila neka starejša dama obsojena zaradi kraje avtomobila. Poglejmo, kako je bilo. Obsojena je čakala za volanom avtomobila avtošole, medtem ko se je inštruktor mudil v bližnji trgovini. Ko se po dvajsetih minutah še ni prikazal, je dami prekipelo in se je kar sama odpeljala na učno uro vožnje. IZMAKNIL SE JE STRELU Preteklo noč se je gospod Janez Flekač nenadoma zbudil, ker se mu je zazdelo, da se v sobi nekaj premika. Prepričan je bil, da gre za vlomilca. Segel je pod blazino, izvlekel pištolo in sprožil... Pozneje je ugotovil, da je prestrelil lastne hlače, ki so visele na stolu. Gospod Flekač je imel izredno srečo, daje pred spanjem slekel svoje hlače. OPOZORILO NAZARČANOM! Zaradi občasnih okvar telefona v krajevni telefonski govorilnici pri pošti, smo vas dolžni prositi, da ob okvari aparata obvestite poštno uslužbenko. Povsem nesmiselno pa je razbijati po napravi, saj je ni notri! IZGUBLJENI PREDMETI Tistemu, ki je v naši upravi našel kalkulator casio FX - 850P, se vnaprej zahvaljujem, ker ga bo pustil v pisarni uprave. Mimogrede, kalkulator je brez priročnika neuporaben. Nagrada po dogovoru. Sporočilo tistemu, ki je našel kalkulator casio FX - 850P. Prodajam potrebni priročnik. Sporočilo pustite v uredništvu. OBUPANA ŽENA Miha Zavretnik se je pred dnevi vrnil kot po navadi iz službe. Doma je našel ženo v solzah. Jokala je in jokala. Končno mu je povedala, da se je zgodilo nekaj strašnega. Posebej zanj je prvič v njunem zakonskem življenju spekla pito. Potem je prišla mačka in pojedla pito, ki jo je pustila na mizi. Gospod Zavretnik je svojo ženo potolažil in ji včeraj kupil novo mačko. V treh letih sem te videl samo trikrat v cerkvi! KDOR GA NAJDE, NAJ GA SKRIJE Izgubil sem indeks s faksa. Poštenega najditelja prosim, da ga nikomur ne pokaže. ŠPORT IN ŠAH Za treniranje troskoka najamem dva pomočnika. POŠTENEGA NAJDITELJA PROSIM... Izgubil sem denarnico z deset tisoč tolarji. Kdor jo je našel, naj mi pošlje pisno potrdilo, da je denar res bil v denarnici, kajti žena trdi, da sem ga zapil. GASILSKO DRUŠTVO VABI... ...na zabaven dogodek: Ples pod čeladami! Če pridete vi na naš ples, bomo prišli tudi mi na vaš požar! ŽIVAL PRODAM Rad bi ohranil zakon in mir v hiši, zato prodajam papigo, ki veliko ve o mojem izvenzakonskem življenju in ki ji žena bolj verjame kot meni. VABIMO VAS... ...na poljedelski sejem. Ob 10. uri pri-vod živine; ob 11. uri prihod častnih gostov; ob 12. uri skupno kosilo. ZAPOSLITEV: Iščemo moškega, ki bi ribal tla in dve natakarici. PREKLIC Zaradi nepredvidenih dogodkov je združenje jasnovidcev odložilo nocojšnji sestanek. UGODNI POGOJI Pogrebno društvo sporoča, da so odjemalci, ki smo jih postregli, naše najboljše priporočilo. Delam, kot mi najbolj odgovarja! SLOVENSKE CESTE V OBNOVI STENSKA OBLOGA ČLAN AKADEMIJE SAMUEL PASTIRSKA PLEMENA. SELIVCI JEZIKOVNA SKUPINA V AFRIKI PLESALEC. KI VODI KOLO PREBIVALCI POKRAJINE ANAM V VIETNAMU EKSPLOZIVNA GRENKA PIJAČA ORIENTALSKA NALEZUIVA BOLEZEN MESTO V INDIJI GOSTINSKI STARA JAPONSKA PRESTOLNICA FINSKI SMUČARSKI SKAKALEC (ARI PEKKA) SLOVENSKA PEVKA (MERI) KDOR IMA STARŠE RAZLIČNIH RAS ČASTUIVA ,..gz[ounL aai: od g. do 75. LIZE, 10(jota zaf2zto. ZIMA M/m im LETO ■■n______] radie alfa L na PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK N/ POSLOVNEM SVETU IC7,8 MHz I