Velièastna poèastitev evharistiènega Odre-
šenika v zborovanjih teh dni in v preteklih
prazniènih tednih – praznik sv. rešnjega telesa
in Srca Jezusovega z njunima osminama – ne
sme biti nekaj enkratnega in prehodnega,
temveè mora v nas povzroèiti trajen uèinek.
Zato se vprašajmo v tihem premisleku: Kako
lahko v srcih drugih zanetimo ljubezen do
evharistiènega Odrešenika? – to pomeni ev-
haristièno vzgajati. Predpostavljamo, da lahko
me kot `enske na poseben naèin sodelujemo
pri tem delu in da vse – ne glede na razlike
našega `ivljenjskega polo`aja: kot `ena in
mati, kot redovnica, kot samska, poklicno
ali svobodno dejavna `enska – k temu nekaj
skupnega prispevamo. In kaj bi moglo biti
to drugega kot `ensko srce s svojim hrepe-
nenjem po brezmejni, po`rtvovalni preda-
nosti, ki je tako rekoè naravno podobno Bo`-
jemu srcu, ki za vse bije v tabernaklju, in bi
moralo biti zato posebej dovzetno za vzgi-
be tega Bo`jega srca? Zato `elimo razmišljati,
kaj nas more usposobiti za delo evharistiè-
ne vzgoje in kako lahko evharistièno vzga-
jamo. Eno naèelo velja za vse nas, ki hoèe-
mo evharistièno vzgajati: to moremo le, èe
evharistièno `ivimo. Druge hoèemo voditi k
evharistiènemu `ivljenju in to moremo le
tako, da smo jim zgled. Zato bo naše prvo
vprašanje:
=.
2


 

1

Evharistièno `iveti pomeni pustiti, da ev-
haristiène resnice zaènejo praktièno delovati.
To so v bistvu tri preproste dogme, za ka-
tere pri tem gre: 1. Odrešenik je navzoè v najs-
vetejšem zakramentu. 2. On dnevno obnavlja
svojo daritev/`rtev na kri`u ¡Kreuzesopfer¿ na
oltarju.3 3. Vsako posamezno dušo hoèe na-
jintimneje zdru`iti s seboj v sv. obhajilu. Naj-
prej vprašujemo:
570".%%6"0


%<
Veselje Odrešenika je, da je med otroci
èloveškega rodu,4 in obljubil je, da bo ostal
z nami do konca sveta.5 To obljubo je ure-
snièil s svojo zakramentalno navzoènostjo na
oltarjih. Tu èaka na nas, in èlovek bi mislil,
da bodo ljudje drli na posveèene kraje. Pre-
prost pomen te verske resnice zahteva, da bi
tu morali imeti svojo domovino, da bi se od
tu oddaljili le, kolikor bi to zahtevale naše
naloge, te naloge pa bi morali dnevno pre-
jemati iz rok evharistiènega Odrešenika in
opravljeno dnevno delo polagati nazaj v nje-
gove roke.
Odrešenik je na Kalvariji umrl za nas.
Toda ni mu zadostovalo, da bi s tem `rtvo-
vanjem dovršil odrešenje za nas enkrat za vse-
lej. Vsakemu posamezniku je hotel osebno
privesti ¡zuführen¿ sadove svojega dejanja.
Zato dnevno obnavlja daritev/`rtev na oltarju
in vsak, ki je navzoè z vernim srcem, se v krvi
Jagnjeta opere in duševno prenovi. Vsaka ma-
šna daritev je doloèena za to, da privede to
milostno polnost ljudem, ki jih lahko dose`e,
tj. tistim, ki morejo omogoèiti, da so nav-
zoèi in to narediti rodovitno zase in za druge.
Kdor pa bi lahko bil navzoè, pa ni, gre hlad-
nega srca mimo Gospodovega kri`a in z no-
gami potepta njegovo milost. Odrešenik ne
daje milostnih sadov daritve/`rtve za nas le
na oltar. Priti hoèe k vsakemu posamezni-
ku; nas kot mati svojega otroka hraniti s svo-
/ 
=%
< 
!3
 #
jim mesom in krvjo, vstopiti v nas same, da
bi mi povsem šli vanj, se kot udje njegove-
ga telesa vrasli vanj. Èim pogosteje pride do
zdru`itve, tem moènejša in intimnejša po-
stane. Ali je razumljivo, da se kdo odtegne
temu najtrdnejšemu Bo`jemu dokazu ljubez-
ni, èetudi le enkrat manj pristopi h Gospo-
dovi mizi, kot mu je dejansko mogoèe? To
je torej tisto, kar zahteva od nas pravilno ra-
zumljeni pomen evharistiènih resnic: iska-
ti Odrešenika v tabernaklju tako pogosto, kot
moremo, prisostvovati pri sveti daritvi tako
pogosto, kot moremo, prejemati sv. obha-
jilo tako pogosto, kot moremo. – Zdaj vpra-
šujemo dalje:
570%08+%
"".%-"0%0'<
Prièakuje nas, da bi vzel vsa naša bremena
nase, nas potola`il, nam svetoval, nam po-
magal kot najzvestejši, vedno enako stano-
viten prijatelj.
Hkrati nam daje so`iveti svoje `ivljenje, po-
sebno ko se pridru`imo liturgiji ter v njej iz-
kusimo njegovo `ivljenje, trpljenje in smrt,
njegovo vstajenje in vnebohod, nastajanje in
rast njegove cerkve. Tedaj se dvignemo iz oz-
kosti svojega bivanja v prostranost Bo`jega
kraljestva; njegove zadeve postanejo naše, vse
globlje postanemo zdru`eni z Gospodom in
v njem z vsemi njegovimi. Vsa osamljenost
preneha, mi pa smo popolnoma varni v Kra-
ljevem šotoru, hodimo v njegovi luèi.
==.
< 
!
@ivljenje, ki ga `ivimo mi sami, moremo
in moramo posredovati drugim. To se do-
gaja z zgledom, pouèevanjem in navajanjem
¡Gewöhnung¿.
Z zgledom: èe je evharistièno `ivljenje v nas
uèinkovito in se ga da obèutiti kot moè, mir,
veselje, ljubezen in pripravljenost za pomoè –
èe je po drugi strani evharistija jasno središèe
našega `ivljenja in vir vseh teh uèinkov – te-
daj mora razviti osvajajoèo moè. S pouèeva-
njem: potrebno je uvajanje v evharistiène re-
snice; šolski pouk uèinkovito podpira dopolnju-
joèa beseda ter ustrezno ravnanje matere in obi-
èajno okolje otroka. Otrok v zgodnjih letih se
ka`e posebno dovzeten za te resnice in njiho-
vo uresnièevanje. Pri veèjih otrocih in pri odra-
slih je treba biti redkobeseden in poèakati na
hrepenenje po pouèevanju, za to pa biti ved-
no pripravljen.
Navajanje: telo in dušo je treba oblikovati
za evharistièno `ivljenje; èim prej, tem dovzet-
nejši je material in la`je oblikovanje: zato zgod-
nje obhajilo. Èim pogosteje, tem moènejši ob-
likujoè uèinek: zato po mo`nosti dnevno ob-
hajilo. To postavlja doloèene zahteve telesu in
moèno vpliva na dnevni `ivljenjski red, a hkra-
ti skrbno šèiti dušo: odvaja od greha, kar je
precejšna `rtev za naravnega èloveka. To tudi
ne more biti drugaèe, saj je evharistièni Odre-
šenik kri`ani Odrešenik in `ivljenje z njim ude-
le`ba pri njegovem trpljenju. On je sv. Marjeti
Mariji Alacoque6 razodel, kako ljuba mu je po-
kora njegovih zvestih. Toda popolna posveti-
tev Bo`jemu srcu je dose`ena šele tedaj, ko
imamo v njem svojo domovino, svoj dnevni po-
stanek in središèe svojega `ivljenja, ko je nje-
govo `ivljenje postalo naše `ivljenje.
<Osnutek predavanja>
 2./11. VII. 30
Evharistièna vzgoja
1.
A. Prazniki v èast evharistiènega Odreše-
nika
Zdaj premislek: koga moramo vzgajati in
kako? Oboje morebiti razlièno za matere, uèi-
teljice (samostanske in svetne), samske `en-
ske. Toda skupno: evharistièna vzgoja drugih
ni mogoèa brez lastnega
I. Evharistiènega `ivljenja:
/ 
	






1. Kaj smo dol`ni Odrešeniku?
Tistemu, ki biva v tabernaklju, dnevno
obiskovanje.
Tistemu, ki se dnevno daruje, udele`enost
pri daritvi.
Tistemu, ki hoèe priti k nam, sv. obha-
jilo.
2. Kaj nam on daje v zameno za to?
3. Kaj moremo tedaj dati drugim?
3. VII.
I. 1. Dogma: Zakramentalna navzoènost.
Odrešenik je prišel na zemljo, ker je njegovo
veselje biti pri otrocih èloveškega rodu. On
hoèe biti pri nas do konca sveta in je v ta-
bernaklju. Tu nas prièakuje in tako ne bi
smelo biti nobenega kraja, kamor bi nas bolj
vleklo. Drugje bi morali biti le, kolikor to
terjajo naše naloge; toda te naloge bi morali
prejemati iz njegove roke, polagati nazaj v
njegovo roko, pri njem iskati nasvet in po-
moè zanje, tj. biti tu povsem doma.
2. Dogma: Odrešenik obnavlja svojo da-
ritev/`rtev na kri`u na oltarju: on hoèe dati
darove tistim, ki morejo biti navzoèi. Kadarkoli
moremo prisostvovati pri sv. maši in jo opu-
stimo, zanièujemo milostni sad daritve/`rtve
na kri`u, pustimo umreti Odrešenika, ne da
bi nam bilo za to mar.
3. Dogma: Odrešenik prihaja k nam v sv.
obhajilu. On nas hoèe hraniti s svojim mesom
in krvjo, nam zgraditi telo velièastva, nas na-
rediti za ude svojega telesa. Èim pogosteje se
to dogaja, tem bolj rastemo vanj. Kaj je lah-
ko tako pomembno, da bi nas moglo zadr`a-
ti proè od tega?
2. Kaj nam daje Odrešenik v evharistiè-
nem `ivljenju?
/ 
Irena Podobnik: Odprto dvorišèe, akril na papirju, 2003.
 #
On vzame nase vsa bremena, ki jih prine-
semo ob obiskovanju, on pozna nasvet za vse
in nam jih s tem olajšuje. Niè, kar nas zade-
va, mu ni preveè neznatno; je najzvestejši, vedno
enako stanoviten, najne`nejši prijatelj.
On nam daje so`iveti svoje `ivljenje,
predvsem ko se pridru`imo liturgiji. Te-
daj gremo skozi njegovo `ivljenje, trplje-
nje, smrt, vstajenje, vnebohod, nastajanje
in rast cerkve. Povsem se dvignemo iz oz-
kosti svojega bivanja, njegov naèin mišlje-
nja in obèutenja ¡Gesinnung¿ postane naš
naèin mišljenja in obèutenja,7 njegove za-
deve naše zadeve, prisiljeni smo k temu, da
se v njegovi daritvi sodarujemo, da celot-
no `ivljenje `ivimo zanj. Vrašèamo se vanj,
v njem nerazvezljivo povezani in v njem z
vsemi njegovimi. Vsa osamljenost preneha,
popolnoma smo varni v Kraljevem šoto-
ru, hodimo v njegovi luèi.
4. VII.
Oblikovanje celotnega `ivljenja
pod vplivom evharistije:
1.) Redovnice: prosta naravne dru`ine, prija-
teljskih odnosov itd. Redovna dru`ina
brez osebnega upoštevanja/naklonjenosti
¡Rücksichtnahme¿. Odrešenik oèe, mati,
osebni prijatelj, tola`nik in svetovalec
sponse Christi.8
2.) @ene in matere: skrbi za mo`a in otroke,
bremena gospodinjstva, neznosne malenkosti
brez priznanja, nevarnost `ivène raz-
dra`enosti. Pri Odrešeniku poèitek, razu-
mevanje, tola`ba, okrepitev.
3.) Samska, poklicno dejavna `enska: veliko
dnevnega dela, neprijazno, morebitno niz-
kotno okolje, posmeh. Pri Odrešeniku
dvignjena nadvse in povzdignjena v nje-
govo kraljestvo, odprta ¡weit¿ in prosta
vse do ljubezni do svojih muèiteljev, po-
plemenitena kot Kraljeva nevesta, ki kot
taka navdaja s strahospoštovanjem.
5. VII.
3. Kaj moremo dati drugim?
II. Evharistièna vzgoja
je posredovanje evharistiènega `ivljenja
drugim. Kaj boljšega more `eleti mati svo-
jemu otroku kot to, da bi bil nenehno na
varnem v Kraljevem šotoru? Kaj boljšega
more delati vzgojiteljica kot uèiti otroke `iveti
z evharistiènim Odrešenikom? Kaj naj bi dali
utrujenemu in preoblo`enemu, blodeèemu,
hiteèemu, nemirnemu èloveku drugega kot
mir evharistiènega `ivljenja? Kako ga je mo-
goèe dati? Zgled, pouèevanje, navajanje.
6. VII.
1.) Osvajajoèa moè lastnega evharistiènega `iv-
ljenja: vtis moèi, miru, veselja, ljubezni
in pripravljenosti za pomoè – in po drugi
strani evharistija kot središèe, kot tisto naj-
višje in najpomembnejše.
2.) Pouèevanje: za otroka sprva uvajanje v ev-
haristiène resnice prek verouka. Toda pod-
pora dopolnjujoèih besed ter ustreznega
ravnanja matere in uèiteljice je zelo po-
membna. Prav otrokova dovzetnost za te
resnice (preprosto srce, ki je še odprto ne-
beški resnici) in za njihovo uresnièevanje.
Pri veèjih – v prehodni starosti – in pri odra-
slih biti redkobeseden, a paziti na hrepe-
nenje, za to pa èim bolj pripravljen.
3.) Navajanje: telo in duša sta takšna, da je vsa-
ko dejanje 1. korak na poti in nastavek za
trajno oblikovanje. Èim zgodnejši zaèetek,
tem obse`nejši material. Zato zgodnje ob-
hajilo za otroke. Razvojna starost najne-
primernejša. Kdor je od otroštva dalje ne-
goval zaupljiv odnos ¡Verkehr¿ z Odreše-
nikom, ga ne bo zlahka opustil. Zagotovo
ne, èe je ta enkrat dejansko postal središèe
`ivljenja. Dejavnik navade najmoèneje de-
luje pri dnevnem sv. obhajilu, ki je prav-
zaprav samoumeven sklep iz evharistiè-
nih resnic. Temu pa sledijo zahteve za te-
lesno navajanje in dnevni `ivljenjski red.
8. VII.
Za šoloobvezne otroke – kot za veèino
odraslih – je zgodnje vstajanje nujno potrebno
/ 
	






in temu ustrezen zgodnji konec dneva ter po
mo`nosti izogibanje veèernim prireditvam.
Zdrav otrok, ki gre spat ob 20h (morebiti ob
21h), bo lahko brez te`av vstal zjutraj ob 6h;
in prav tako bo ob dobro urejenih obrokih
tešèost neškodljiva. Pri bolnih in slabotnih
otrocih se seveda ravna previdno.
Seveda bo treba prav duševno naravnanost
na sv. obhajilo v celotnem ̀ ivljenju skrbno va-
rovati; zato je dnevno sv. obhajilo najmoènejše
sredstvo za odvajanje od greha; hkrati je in-
timen odnos z Odrešenikom urjenje v tem,
kar ugaja Bo`jemu srcu, tj. najuèinkovitejša
šola v kreposti. In tako se celotno `ivljenje no-
tranje in zunanje evharistièno oblikuje. Strogo
uravnavanje zunanjega `ivljenja spominja na
redovno pravilo, ki je tako rekoè le posnet „na-
ravni zakon“ milostnega `ivljenja. To je `r-
tev za naravnega èloveka, toda evharistièno ̀ iv-
ljenje je hkrati `ivljenje s kri`anim Odrešeni-
kom in zdru`itev s trnjem okronanim srcem,
ki vabi k soèutju in pokori.
9. VII.
Kristus je v zakramentu z bo`anstvom in
èloveško naravo. On je bla`enemu Henriku
Susu9 trpeèo èloveško naravo oznaèil za dostop
k bo`anstvu. On je sv. Marjeti Mariji10 razo-
del, kako ljuba mu je pokora njegovih zve-
stih: spokorne molitve, spokorno obhajilo,
praznik sv. Srca. Toda popolna posvetitev najs-
vetejšemu Srcu je vendarle dose`ena šele te-
daj, ko imamo v njem popolnoma svojo do-
movino, pravo središèe, dnevni postanek in
vsakdanji kruh, ko je Njegovo `ivljenje po-
stalo naše `ivljenje in je naše izginilo v Nje-
govem. Biti zgled te popolne predanosti in
druge vnemati zanjo, to je prava evharistièna
vzgoja.
!"#
70
/ 
1. Edith Stein (1891-1942), nemška filozofinja,
judovskega rodu, ki jo je iskanje resnice vodilo
prek filozofije h kršèanstvu in katoliški veri. Leta
1933 je vstopila v karmelièanski samostan v
Kölnu. Umrla je muèeniške smrti v taborišèu
Ošvienèim (Auschwitz) kot `rtev nacistiènega
nasilja nad Judi.
2. Prièujoèe predavanje Edith Stein je prevedeno iz
Edith Stein Gesamtausgabe, Bd. 16, Schriften zu
Anthropologie und Pädagogik; 4. Bildung und
Entfaltung der Individualität, Verlag Herder
Freiburg im Breisgau 2001, str. 63-70. Prevod
osnutka predavanja, ki sledi samemu predavanju,
je za to objavo oblikovno nekoliko prirejen. V
konièastih oklepajih so opombe prireditelja izdaje
v izvirniku, v oglatih oklepajih pa prevajalca.
Edith Stein je imela to predavanje 14. julija 1930
v Speyerju ob „Evharistiènem kongresu de`el
nemškega jezika“ (12.–14. 7.) ob 900. obletnici
polo`itve temeljnega kamna stolnice v Speyerju
(1030–1930). Predavanje je spadalo k neki
prireditvi skupine `ena iz Speyerja, ki se je sestala
ob 15. uri v Martinem domu. – Rokopis se nahaja
v Arhivu Edith Stein v Speyerju. Besedilo je bilo
objavljeno v Pilger, Speyerer Kirchenzeitung, 30
(1930), str. 699 sl. (27. julij 1930; EI 8, B I 3a/b,
P/B I 19); ponatis v ESW XII, str. 123–125. – K
temu predavanju primerjaj pismo 94 z dne 27.
VI. 1930 èlanu stolnega kapitlja Franzu Josefu
Gebhardtu, v katerem da Edith Stein svojo
privolitev (ESGA 2, str. 119). Neposredno za
predavanjem je natisnjen rokopisni osnutek
predavanja iz sivega zvezka v P/B II, ki vsebuje
misli, neomejene na predavanje.
3. Nem. beseda das Opfer pomeni tako `rtev kot
daritev.
4. Prim. Prg 8,31.
5. Prim. Mt 28,20.
6. Marjeta Marija Alacoque (1647 Lauthecour/
Burgundija–1690 Paray-le-Monial), redovna sestra
Marijinega obiskanja, je bila mistièno obdarjena,
posebno z zrenji Bo`jega srca, in je podpirala
uvajanje praznika Srca Jezusovega in petka Srca
Jezusovega (tj. posebna pobo`nost do Srca
Jezusovega na prvi petek vsakega meseca).
7. Die Gesinnung pomeni tako mišljenje in
obèutenje (oseb in stvari) kot tudi (notranjo)
naravnanost/odnos (do njih).
8. Kristusove neveste.
9. Henrik Suso — Heinrich Seuse/Suso (1295-1366),
mistik, uèenec mojstra Eckharta, napisal Knji`ico
veène modrosti.
10. Glej op. 2.