r***9lii!ua pMun T ip>li>*tiit.
Leto m, štev. 84
LJubljana, nedelja 12. aprila 1931
Cena 2 Din
Upravniitvo: Ljubljana, Knafljeva nlica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel 3492 m2492. Podružnica Maribor; Aleksandrova cesta §t 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 — Telefon št 190 Račun- Dri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana 5t 11.842 Praha čislo 7S 190 Wien 5t 105 241
		;• - ;
1911	.	
ea	» ,	L
Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40 — Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon §t 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova al 8 Telet U 190.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif u
Portugalska revolucija
Poostreno obsedno stanje nad vso državo — Ponesrečena revolta letalcev - Revolucionarna vlada na Madeiri — Blokada pobunjenih otokov
l/mdon, 11. aprila, d. Položaj na Portu* galskem postaja vedno bolj resen. Lizbona je bolj podobna vojnemu taborišču, kakor pa prestolnici republike. Vse ulice so pol« ne vojaštva, vsa državna poslopja so naj' strožje zastražena, vlada pa se je preselila v artiljerijsko vojašnico, ki je na vse strani utrjena in zastražena po najzvestejših četah. Na vseh važnejših križiščih in trgih s>o postavljene strojnice. Policija in vojai št v o sta v najstrožji alarmni pripravljeno!' sti, po ulicah pa patruljirajo ok lopni av» tonrcobili. Aretacije se nadaljujejo. Opaža se, da se revolucionarni pokret naglo ši« ri tudi med vojaštvom. Čete, ki jih je vi a: da poslala proti upornikom, so večinoma prešle v uporniški tabor. Vrhovni inspek* tor vojnega zrakoplovstva je skupno z ne« katerimi drugimi višjimi oficirji pobegnil na letalu in je bržkone prešel k uporni* kom.
Pariz, 11. aprila AA. »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da so tam dobili poročila, po katerih je portugalska vlada odredila obkolitev letališča pri Lizboni zaradi. bega generalnega inšpektorja portugalskega letalstva.
Lizbona, 11. aprila. AA. Danes je bilo obsedno stanje na vsem Portugalskem zelo poostreno. Policija je izdala razglas, kjer pravi, da bo, če bo treba, izpraznila vse javne lokale s silo. Čete še vedno prihajajo v Lizbono in križarijo po ulicah. Kabinet zboruje permanentno v vojašnici 3. topni-čarskega polka. Vsa javna poslopja so strogo zastražena. Zdi se, da je armada v glavnem zvesta vladi, dasi so aretirali več častnikov. Vlada trdi, da popolnoma obvlada položaj. Časopisje brani pod pritiskom cenzure vlado in svari prebivalstvo pred razširjanjem neresničnih vesti. Časopisje dalje potrjuje vest, da vodi revolucionarno gibanje bivši portugalski predsednik Machado. ki živi v pregnanstvu v Parizu.
Madrid, 11. aprila AA. Poročila iz Por-
tugalske so še vedno nejasna. Uradno poročilo pravi, da vlada v vsej deželi razen na Madeiri in na Azorih popoln mir in red. Potniki pa prinašajo t>olj vznemirljive vesti. Tako poročajo da se je na letališču Amadora uprl del letalskih bojnih sil. Upor najbrž ni uspel, ker je poveljnik portugalskega letalstva polkovnik Pais z drugimi častniki pobegnil v Španijo.
Lizbona in druga mesta sc ostro zastražena. Iz južnovzhodne Afrike poročajo, da so se politični begunci v Angoli uprli in pridobili tudi posadke za revolucijo. Uporniki na otoku Madeiri in na Azorih so brzojavili Društvu narodov, da so ustanovili provizorno vlado in proglasili Funchal za giavno mesto.
Portugalska vlada je proglasila nad vsem madeirskim arhipelom blokado. Vsa pristanišča teh otokov so za paroplovbo zaprta. Prebivalstvu je vsak promet z zunanjim svetom onemogočen.
ženeva, 11. aprila. A A. V krogih Društva narodov se potrjuje vest, da je revolucionarni odbor na otoku Madeira brzojavil generalnemu tajništvu Društva, da smatra mesto Fuchal za začasno prestolnico portugalske države. Društvo narodov zanika vest, da bi uporniki notificiraii Društvu neodvisnost Madeire in Azorov. Tukajšnji krogi menijo, da smatrajo uporniki otoke le za operacijsko oporišče protidiktaturi v Lizboni. Njihova zahteva avtonomije je najbrže le strategična poteza.
Pariz, 11. aprila č. O ozadju upora na Madeiri se sedaj doznava. da je bil prvi vzrok nezadovoljstva žitni monopol, ki ga je priznala vlada neki skupini špekulantov. Zaradi odpora javnosti je morala vlada nozneie ta mononol ukiniti, vendar pa ie nezadovoljstvo stalno naraščalo in prišlo sedaj do izbruha Na Madeiri se je sestavita revolucijonama vlada, ki je obvestila Društvo narodov, da ie za enkrat glavno mesto Portugalske Funchal
Velikonočna pavia v Bukarešti
Pogajanja za sestavo vlade se bodo nadaljevala v ponedeljek — Skupne avdijence politikov pri kralju
avdijenci pri kralju najprvo Titulescu, na* to predsednika obeh zbornic, za njima pa skupno voditelji vseh strank Kralj je pri tej priliki ponovno apeliral na politične
Bukarešta, 11. aprila, d. Designirani mi* istrski predsednik Titulescu je včeraj in danes nadaljeval svoja pogajanja za šesta; vo vlade. Razgovori z voditelji strank so končani in zdaj se že kaže bolj jasna sli« ka. V načelu so vse stranke izjavile svojo pripravljenost podpirati novo vlado, ven« dar pa so stavile d,okaj različne pogoje. Prof Jorga je pripravljen s svojo skupino podpirati vlado strokovnjakov, dočim druge vlade ne bi niti podpiral niti pobijal Ma« niu je v načelu pristal na Titulescove pred* loge. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da so b:!i včeraj popoldne posamezno sprejeti v
vodje, naj se združijo k solidarnemu delu. Navzoči politiki so na to pristali, vendar pa le pod gotovimi pogoji. Preko pravo* slavne velike noči bodo pogajanja bržkone prekinjena, toda listi napovedujejo, da bodo v ponedeljek vsi vodifeljj strank znova sprejeti od kralja v skupni avdijenci. Tej avdiienci pripisujejo v političnih krogih odločilen pomen Zatr juje se celo, da bo pri tej priliki že sestavljena nova vlada.
Trda preizkušnja Društva narodov
Majsko zasedanje sveta DN se bo bavilo z nemško carinsko unijo in
manjšinskimi zadevami
Ženeva, 11. marca, d. 63. zasedanje sve« ta Društva narodov, ki se bp zaradi fran* coskih predsedniških volitev začelo šele
18. maja, se bo bavilo z mnogimi važnima zadevami. V ospredju zanimanja je av* strijsko*nemška carinska unija, ki jo bo moral svet Društva narodov podrobno pro* učiti z juridične strani in predvsem ugo* tpvdti, ali je v skladu z mirovnimi pogocU bami in mednarodnimi obvezami Avstrije in Nemčije. Predlog za to bo stavila Angli* ja. vendar pa doslej tajništvo Društva na* rodov tozadevnega Hendersonovega pred; loga še ni prejelo.
Ker bo tokratnemu zasedanju predsedo« val nemški zunanji nvnister dr. Curtius, pripisujejo v diplomatskih krogih veliko
važnost tudi manjšinskemu problemu. V razpravo pridejo številne pritožbe narodnih manjšin, med katerimi imajo seveda nem« ške pritožbe večino Svet Društva narodov se bo bavil tudi s poročilom poljske vla« de o položaju v poljski Šleziji, glede kate* re so bili na zadnjem zasedanju Društva narodov sprejeti važni sklepi.
V zvezi s predhodnim zasedanjem evrop* ske komisije se pričakuje, da bo zasedanje sveta Društva narodov odločilne važnosti za nadaljnji razvoj evropske mednarodne politike. V krogih Društva narodov je opa* žati precejšnjo nervoznost, ker niso izklju* čeni hudi konflikti zlasti glede avstrijsko« nemške carinske unije.
Praške resolucije »Evropske kooperacije«
Praga, 11- aprila, s. Ožji odbor za evropsko sodelovanje je danes končal svoje delo. Razpravljal je o resolucijah glede agrarne krize in glede brezposelnosti, ki ju ie moral pripraviti za kongres v Budimpešti. V prvi resoluciji se poudarja velika lazlika med cenami poljedelskih in industrijskih produktov in se zahteva znižanje te velike razlike, ki nosi glavni del krivde na bedi kmečkega prebivalstva. V resoluciji o brezposelnosti se poudarja zlasti potreba primerne organizacije nacijonalmh in internacionalnih javnih del in se priporoča znižanje delovnega časa, toda na ta način, da se ne bo ogrožal življensk' stan-dar d delavca. Obe resoluciji sta bili sprejeti soglasno.
Občinske volitve v ŠDaniji
Madrid, 11. aprila, g. Po vsej španski se bodo jutri vršile občinske volitve. Prvič po devetih letih bodo v Španiji zopet vo* litve. Vršile se bodo pod parolo za ali pro« ti monarhiji Pri jutrišnjih volitvah bo izvoljenih nad 100.000 občinskih zastopni* kov. Približno 11.000 monarhistov in 1300 republikancev je bilo brez volitve potrje« nih od vlade, ker ni bilo postavljenih pro« tikandidatov. Tako monarhisti kakor re« publikanoi zatrjujejo, da s polnim zaupa« njem pričakuieio izida volitev.
Velike poplave
Moskva, 11. aprila. AA. Reka Irtls je tako narasla, da fe velik del mesta Semipa-ia ti n skega pod voflo. človeških žrtev ni.
$myrna, 11. aprila. AA. Nad mestom in okolico je divjal silen orkan, ki je povzročil velike povodnji. Materialna škoda je zelo velika.
Popoln nedeljski počitek v Angli ji
London, 11. aprila p. Vlada Je predlo« žila spodnji zbornici že dolgo napovedani načrt zakona o prepovedi nedeljskih pri« reditev, da bi se tako zasigural popoln ne» deljski počitek. Zakonski načrt določa, da se ob nedeljah ne smejo vršiti gledališke in kinematografske predstave, a tudi druge zabavne prireditve le s posebnim dovolje« njem oblasti pod pogojem, da bo imelo osobje, ki bi bilo zaposleno pri takih pri* reditvah, zato med tednom dan počitka. Zakonski načrt je naletel v tisku na pre« cej ostro kritiko. Listi poudarjajo, da do« ločbe tega zakona nikomur ne koristijo. Pred vsem na protestirajo listi proti pre« povedi gledaliških predstav in izražajo na« do, da bo zbornica ta načrt v tem smislu spremenila.
Aparat za gledanje v daliavo
Pariz, ll. aprila, d. Francoski inž- Bar-thelemy, ki je napravil že več važnih izumov na polju radiotelesrrafiie, bo prihodnji torek predvajal na francoski akademiji za elektrotehniko svoi najnovejši izum. docela nov aparat za gledanje v daljavo. Svoj aparat ie že ponovno preskusil in so baje vsi poskusi siiaino uspeli. Njegov aparat omoeoča vsakomur, da lahko z doma posluša predavanje ali gledališko predstavo in obenem gleda tudi predavatelja ali igralce. Dolžina valov je razmeroma kratka in znaša jedva 1"0 m
Potres v Italiji
Rim, 11. aprila s. Včerai ponoči ob 2.28 so čutili v Bologni, ob 2.25 pa v Faenzi lahne potresne sunke.
TRPLJENJE V FAŠISTIČNIH JEČAH
Grozni očitki pariškega lista proti fašistični policiji — Mučenje političnih jetnikov pred obsodbo in po obsodbi — Agenti provo-
katerji
Pariz, 11. aprila, d. »Liberta in za njo drugi pariški listi objavlja strahovite po« drobnosti o trpljenju političnih aretiran« cev v Italiji, zlasti v Rimu. Med drugim poroča »Liberta«:
Vincinguerra je bil aretiran 28. novem« bra popoldne. Odpeljali so ga na kvestu« ro v Collegio Romano, kjer so ga pozvali, naj izda svoje tovariše, Ko je to odločno odklonil, so ga slekli in ga pustili takega vso mrzlo noč na odprti terasi. Nasled* njega dne so ga prepeljali v zapore Regina Coeli. Odvedli so ga v veliko dvorano za zasliševanje, kjer so tedaj ravno mučili Slovence. Pod nohte na nogah in v meča so jim zabijali male žeblje. Ko je Vincm« guerra ostrmel nad strahovitim prizorom, ga je zagrabil neki uradnik s tako silo za prsa, da mu je na hip strgal srajco s tele« sa, obenem pa ga je udaril s pestjo po glavi, da mu je prebil bobnič v ušesu. Tudi znanega učenjaka Rendija so ne« usmiljeno pretepali. Te procedure je vo* dil vedno komisar javne varnosti Menin« ghieri, k' je že od prej znan zaradi po« dobnih sadističnih ekscesov. Vincinguerra ni priznal nobene svojih obtožb, vkljub temu pa je bil obsojen obenem z Rendiiem na 15 let težke ječe. ter je sedaj zaprt v jetnišuici v Fossombrone. Položaj obsojen« cev je strašen. Vincinguerra nima v celici, ki meri komaj 4 kvadratne metre, niti mi« ze niti stola. Ob 7 zjutraj priklene jecar desko, ki služi jetniku ponoči za ležišče, od zid. tako da mora jetnik čez dan sedeti na tleh. Samo pol ure dnevno ma je do«
voljeno iti na zrak. Ne sme z nobenim go« voriti in dovoljno mu je samo vsakih 15 dni pisati po eno pismo. Slična je usoda tisočev p roti fašistov, ki so bili obsojeni pred izjemnih sodiščem na daljše zaporne kazni.
»Liberta« objavlja dalje številne podat« ke o sredstvih, ki se jih poslužuje fašistič« nI režim, da se reši svojih političnih na« sprotnikov. Bavi se zlasti s slučajem Ceva, k5 je pred tremi meseci umrl v preiskoval« nem zaporu fašističnega izrednega tribuna« la v Rimu Vlada je tedaj izdala službeno objavo, da si je Cevo sam vzel življenje, vendar se je njegova smrt dogodila v tako čudnih okoliščinah, da je rimsko Javno mnenje zahtevalo preiskavo Preiskava se vodi že tri mesece, a oblasti še vedno ni« so objavile nobenega rezultata. »Liberta« pripoveduje, da je dan pred aretacijo obi« skal Ceva v uradu neki Del Re, ki je te« daj užival v protifašističnih krogih še ve» liko zaupanje.a je bil med tem razkrinkan kot eden najnevarnejših fašističnih agen« tov. Del Re ie prinesel Cevu poseben obrazec za izdelavo eksplozivov in ga je na« prosil, naj ga takoj pregleda Cevo se je izgovarjal, da ima silno posla v uradu in da ne bo imel časa zanimati se za stvar. Del Re mu je tedaj svoj list položil na mizo in odšel Naslednjega dne je policija udri a v Cevov urad in takoj stopila k pisalni mizi. kjer je zaolenila pismo, kate« reffa ie dan prej pustil Del Re.
Nekaj dni pred tem je skušal Del Re zavleči v svoie sni e tke tudi Luigia Batti«
sti a, sina znanega italijanskega narodnega mučenika, ki so ga Avstrijci med vojno obesili v Tridentu. Prišel je tudi k njemu na dom, se mu s solzami v očeh vrgel okoli vratu, čeprav ga osebno ni poznal, ter mu zatrjeval svojo brezmejno udanost. Nato ga je prosil, naj spravi zanj proti« fašistične letake, naslovljene »Pravica fn svoboda«. Battisti je slutil izdajo in se je branil nevarnega zavoja. Tedaj mu je Del Re vrgel zavoj pod noge in se odstranil. Še isto noč je tudi pri Battistiju udrla po« licija v hišo in mu premetala vse stano« vanje. Ni pa našla ničesar, ker je Battisti pravočasno uničil ves materijal, ki je bil določen, da ga spravi pred izjemno sodi* šče.
»Lfberti« zaključuje: Ti novi podatki mečejo vedno temnejšo senco na sistem fašistične policije in izpodkopa vajo oči t* ke še proti zadejim obtožencem, ki sede v zaporih Regina CoeK.
Prihodnje razprave pred izrednim tribunalom
Rim, 11. aprila g. Dne 13., 14. in 15. t. m. bo izredno sodišče v Rimu zopet počelo s svojim delom. Sodbo pričakuje to pot 20 oseb. ki so obtožene antifašistič-nega delovanja in nedovoljene kritike Mussolini ja. Deportacijo, ki jo je izredno sodišče izreklo proti bivšemu ministru Bellotlju, je ministrski predsednik Mussolini razveljavit
Tekmovanje industrijskih držav za jugoslovenski trg
Zanimivi podatki »Neue Freie Presse« — Ostra konkurenčna borba med uvozniki industrijskih izdelkov v Jugoslavijo — Neugoden položaj za Italijo
češkoslovaške zlasti v tekstilnem blagu, pa tudi v kovinski industriji, v strojih in sploh v tehničnih izdelkih pa že prevladuje Nemčija. Bodoči razvoj bo torej stal v znamenju poostrene konkurence med Nemčijo in Avstrijo na eni ter češkoslovaško in Madžarsko na drugi strant pa tudi bolj oddaljene države, kakor Anglija, Francija, Belgija, švedska in druge in ne nazadnje ameriške države, bodo skušale prodreti na jugoslovenski trg. Najslabše bo pri tem odrezala Italija, čije izvoz v Jugoslavijo je že sedaj stalno padal. Malo verjetno je, da bi mogla Italija vzdržati konkurenco srednjeevropskih držav.
Dunaja 11. aprila d. V svoji gospodarski prilogi objavlja »Neue Freie Presse« članek, v katerem se bavi s tekmovanjem industrijskih držav v trgovinskih odnošajih z Jugoslavijo. Uvodoma naglaša, da so glavni konkurenti Avstrija, Nemčija in češkoslovaška, ki so tudi glavni dobavitelji industrijskih izdelkov za Jugoslavijo. Pisec pravi, da v splošnem obvladajo jugoslovenski trg srednjeevropske države, da pa si je Nemčija zopet pridobila vodstvo. To čuti zlasti češkoslovaška, ki je bila doslej po vrednosti svojega uvoza v Jugoslavijo na prvem mestu. Ta položaj je spričo gospodarske združitve Avstrije in Nemčije zelo važen. Avstrija je konkurent
Priznanje nemškega ministra
Minister Treviranus priznava Trgovinska pogajanja z
Dunaj, 11. aprila, d »Neue Freie Presse« objavlja izjave prominentnih politikov in predstavnikov gospodarskih krogov o av* strijsko*nemški carinski uniji.
Pozornost je vzbudila izjava nemškega državnega ministra Treviranusa, ki prav nič ne prikriva, da načrt carinske unije ni« ma samo gospodarskega, marveč tudi poli« tično ozadje. Uvodoma poudarja da je nemški narod že preživel najhujšo krizo in da pristopa zdaj z vso odločnostjo k re* sevanju velikih nalog ki mu jih nalaga njegova bodočno6t Nemšk- narod v Avstri. ji in Nemčiji, ki se je tako težko boril za svoj obstoj, ima pravico do življenja ter se lahko udaja prepričanju, da njegovo de* lo zadnjih let ni bilo zaman.
Bivši predsednik nemškega državnega zbora dr. KahI pa poudarja, da predstavlja avstrijsko*nemški carinski pakt najvažnej« ši dogodek, ki mora utrditi vero v boljšo bodočnost nemškega naroda. Nemci v Reichu in Nemci v Avstriji niso pozabili, da so en narod. Kljub vsem napadom in zmotam bo nemški narod šel svojo pot
Praga, 11. aprila, d. Poljedelski minister Bradač je imel v Jicinu govor, v katerem se je bavil z avstrijsko«nemško carinsko unijo. Izjavil se je odločno proti temu pak« tu ,ki ogroža državno in nacionalno samo«
politično obeležje carinske unije umunijo in Češkoslovaško
stojnost češkoslovaške republike.
Dunaj, 11. aprila d. V začetku prihodnjega meseca bodo zaključena trgovinska pogajanja med Nemčijo in Rumunijo, ki se vršijo na Dunaju, že dejstvo, da se vrše ta pogajanja na Dunaju, kaže, da sta začeli Avstrija in Nemčija nastopati pri trgovinskih pogajanjih enotno. Očividno gre za to, da sklene trgovinsko pogodbo najprej Nemčija, nato pa bi se ji Avstrija kratkomalo priključila, čeravno bi se formalno sklenila nova pogodba. V nemških krogih pričakujejo, da bodo pogajanja z Rumunijo končala uspešno. Nemčija je pristala na preferenčne carine in bo pogodbo podredila avstrijsko-nemški carinski uniji. Med tem se bodo nadaljevala tudi pogajanja med Rumunijo in Avstrijo, nakar bodo uvedena trgovinska pogajanja z Madžarsko.
Praga, 11. aprila h. Danes so se pričela pogajanja za revizijo carinske pogodbe med Avstrijo in češkoslovaško. V svojem govoru je predsednik avstrijske delegacije sporočil, da bo avstrijska vlada 15. aprila odpovedala s 15. julijem trgovinsko pogodbo s češkoslovaško. Izrazil je upanje, da bodo do tega termina nova trgovinska pogajanja dovedla do ugodnega rezultata.
Župan Čermak razvija svoje načrte
London, 11. aprila h. Novoizvoljeni chi-oaški župan Čermak je podal v »Dailv Te-legraphu« izjavo, v kateri zelo prisrčno govori o Angliji in v kateri izraža upanje, da bo Anglija ignorirala nesramno volilno, agitacijo njegovega nasprotnika Thomnso-na. ki ie bila naperjena proti Angliji Čermak je izjavil, da bo še to leto posetil Anglijo in najbrže tudi svojo domovino Češkoslovaško. Čermak je vodja čikaških nasprotnikov orolrbicije ter je že najavil, da bo v kratkem času ooslal v Washington deputacijo, ki bo prosila, naj se ukine pro-hibicija
Epilog katastrofi pri Gibraltarju
Gibraltar, 11. aprila č. Pred pomorskim sodiščem so se morali danes zagovarjati oficirji angleškega parnika »Gloriousa«, ki so bili obtoženi, da so s svojo nepazljivostjo povzročili trčenje s francoskim parni-kom »Florido«, pri čemer je našlo smrt 32 ljudi. Vsi obtoženci so bil! oproščeni, ker se je izkazalo, da gre za nesrečen slučaj.
Proces proti sokrivcem Šleglovega umora
Zagreb, 11. aprila, n. Dne 4. maja se bo pričel pred zagrebškim sodiščem velik pro« ces proti skupini teroristov in atentatorjev, med katerimi so tudi sokrivci umora Toni« ja Slegla. Senatu bo predsedoval predsed« nik zagrebškega sodnega stola dr. Bubanj Vsega je obtoženih 23 oseb. med njimi tu* di ena ženska, sestra glavnega obtoženca Hraniloviča. 21 obtožencev je v preisko* valnem zanoru, dva pa se bosta zagovarja« la na svobodi.
»Zeppefin« v Palestini
Kairo, 11. aprila, s. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je ob 7.20 zjutraj pristal na pristanišču v Almazi. kjer se ie kljub rani uri zbralo nad 25000 oseb Ko se je zra« koplov dotaknil taL je množica prodrla policijski kordon ter priredila posadki na« vdu^ene ovacije.
Kairo. 11 aprila, d. Po krožnem poletu nad Palestino se je »Zeppelin« vrnil v Kairo, od koder je d-nes pred solnčnim za* tonom startal za polet nazaj v Friedrich6* hafen.
Kralj in kraljica obdarovala beograjske reveže
Beograd, 11. aprila, č. Današnja veliko« nočna sobota je bila v Beogradu prav ži« vahna. Trgovine so bile ves dan odprte in povsod je vladal velik vrvež. Po starem običaju sta danes Nj. VeL kralj in kralji* ca obdarovala beograjske reveže. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so ae začeli zbirati brezposelni in drugi siromašni na ulicah pred dvorom, ob 11. pa jim je dvor« nd maršal razdelil darove v blagu in denar« ju, tako da bodo po naklonjenosti kraljev« ske dvojice tudi ti reveži v zadovoljstvu preživeli velikonočne praznike.
Problem stabilizacije dinarja
Pariz, EL aprila AA. V listu »Information« objavlja znani praivnik, profesor tn dipl. Bertrand Nogaro pod naslovom »Denarna reforma v Jugoslaviji« članek, ki se •bavi a tem problemom in podrobno dtouču-Je vse razmere Jugoslavije, zlasti gospodarske. Avtor ugotavlja, da so v Jugoslaviji v zadostni meri realizirani vsi pogoji, ki jamčijo aa zakonsko stabilizacijo dinarja brez velikih težkoč. Toda ne smemo spustiti izpred oči dejstva, da glavni Droblem ni v vprašanju pokritja in obtoka bankovcev v razmerju, ki ga je treba doseči nasproti pokritju v zlatu In tujih devizah, nego da je jedro problema v tem, da ima zavod, ki izdaja zlat denar ali bankovc« ali devize, zadostno možnost, da vedno pokrije morebitno potrebo po zunanjih devizah države, ki bi utegnile nastati iz spremenljivega računskega ravnotežja. V tem pogledu ne bi bilo slabo imeti pred očmi nasvete, ki jih je o teh stvareh dalo Društvo narodov.
Prometno ministrstvo pod lastno streho
Beograd, 11. aprila, č. Uradi prometnega ministrstra in beograjske železniške direk« cije so se začeli te dni seliti v novo palačo prometnega ministrstva. Sedanje poslopje beograjske železniške direkcije in promet* nega ministrstva bo kupila Narodna ban* ka, ki bo na tem prostoru podaljšala od« nosno dogradila svojo palačo.
»Mokranjac« v Zagrebu
Zagreb, 11. aprila, n. Danes popoldne je prispelo semkaj skopsko pevsko društvo »Mokranjac« Na kolodvoru je bilo zelo prisrčno sprejeto Navzoči so bili ban dr. Perovič, zastopniki mestne občine, pred* stavniki raznih pevskih društev ter drugih kulturnih organizacij. Jutri dopoldne bo »Mokranjac« pel v pravoslavni cerkvi, zvečer pa bo priredil koncert. Popoldne bo izlet v okolico in sestanek s hrvatskimi seljaškimi pevskimi zbori.
Svečana proglasitev izvolitve evangeljskega škofa
Zagreb, 11. aprila n. Jutri bo evangelj-ski cerkveni inšpektor dr. Bruckner v evangeljski cerkvi svečano proglasil izvolitev prvega škofa evangeljske cerkve v Jugoslaviji. Kdaj se bo vršilo slovesno ustoličenje, še ni znano.
Šahist Spielmann v zagrebškem Novinarskem domu
Zagreb, 11. aprila n. Jutri zvečer bo znani šahovski mojster dr. Spielmann odigral v Novinarskem domu simultanko z zagrebškimi šahisti.
Težak poraz praških nogometašev
Praga, 11. aprila h. Danes se je vrSila medmestna nogometna tekma Dunaj : Praga. Dunajska reprezentanca je izvojevala visoko zmago 5:2 (3:t). Jutn se vrši tekma češkoslovaška : Avstrija, ki šteje k tekmovanju za mednarodni pokat
Slovanska delavska manifestacija v Pragi
Kongres čsl. narodnosocialistične stranke ob prisotnosti zastopnikov narodnega delavstva iz drugih slovanskih držav
Praga. 8. aprila.
Velika noč zbere v Pragi vsako leto ogromne množice ljudstva na raznih ma-nifestacijskih zborovanjih ali humanitarnih prireditvah. Tradicijonalna in v srce segajoča je vsakoletna velikonočna proskva in počastitev miru. Božjega miru med posamezniki. strankami in narodi »Treuga Den je simbolizirano kulturno etično poslanstvo češkoslovaškega Rdečega križa. Milijonsko mesto utihne za dve minuti, da je čuti le utrip src. ki bijejo v pobožni molitvi za mir na zemlji. Kdor to veličastno, skoro mistično manifestacijo gleda, se mu porosi oko in v duši se mu zbudi kes za vse storjeno sovraštvo. Lepo bi bil-o. ako bi tudi Rdeči križ po vseh državah velikonočne praznike posvetil počastitvi božjega miru na zemlji.
Velika m pomembna prireditev je bil letos tudi zbor češkoslovaške narodno-soci-alistične stranke, saj je ta stranka tretja najmočnejša v državi, na ozemlju bivše Češke pa sploh najmočnejša in ji pripadajo ugledni in vplivni politiki, kakoršni so minister dr. Beneš. senator Klofač. minister dr Franke in drugi. Narodnosociali-stičnd kongres pa je bil posebno pomemben tudi zaradi tega, ker se je preko notranje političnega okvira razvil v impozantno manifestacijo slovanskega narodnega delavstva. Prisostvovali so mu poleg delegatov iz vseh pokrajin ČSR tudi zastopniki narodnega delavstva iz drugih slovanskih držav, iz Jugoslavije v imenu Narodne strokovne zveze gg. Rudolf Juvan in Franc Rupnik. Jugoslovenski delegat Juvan ie od vseh burno aklamiran v svojem pozdravnem govoru med drugim poudarjal, kako sta prezident Masaryk in kralj Aleksander svojima narodoma simbola svobode, ujedi-nienja in napredka in kako sta z-ato ljubi je na in čislana ne Le vsak v svojem narodu temveč tudi v bratskem narodu, kralH Aleksander med Čehoslovaki. prezident Masa-ryk med Jugosloveni.
J\>leg poročila zunanjega ministra dr. Beneša so bila na kongresu nad vse zani-mmiva izvajanja ministra dr. Franketa, ki je orisal vodilne smernice gospodarskega in socialno političnega uveljavljenja češkoslovaške vlade, v kateri je stranka zastopana. Osnovno krizo gospodarskega življenja tvori kriza brezposelnosti, ki jo vlada rešuje v glavnem s sistemom produktivnega dela. V to svrho je iz državnih in samoupravnih sredstev za prihodnjih 10 let mobiliziranih okrog 9 milijard Kč; s tem bo omogočeno, da se gospodarska kriza iz" pelje v tir normalne in zdrave sanacije. Pri vladi ie poleg tega ustanovljen poseben frmd za reševanje gospodarske krize v znesku 150 milijonov, iz katerega je bilo na primer za veliko noč med otroke brezposelnih delavcev razdeljeni 5 milijonov Kč. vsak mesec pa se iz teea fonda porabi za prehrano brezposelnih 12 milijonov Kč.
Kancelar Briining
Koncem marca je preteklo leto dni, kar je postal dr. Heinrich Briining nemški kan-cel ar Njegova osebnost se v politika Nemčije čuti vedno bolj in režim, ki ga vodi ta »molčeči mož z Vestfalskega«, postaja tako rekoč od meseca do meseca usodnejši za Nemčijo ia Evropo. Briining se je skoraj nepričakovano u-vrstil med one zelezne osebnosti, ki skušajo brzdati in preusmeriti ljudske množice v današnji Evropi r.er uveljaviti brezkompromisno državnotvorno voljo.
O Brun in gu je pravkar priobčila praška revija »Pfitomnost« obsežen članek svojega berlinskega sotrudnika A. Peška. V dneh, ko politika tega Vestfalca vzbuja nove burne odmeve po Evropi, utegnejo zanimati nekateri podatki o Briiningu in o njegovi politični vlogi. »Pritomnost« pravi med drugim:
Da razumemo Bruninga, moramo najprej vedeti, da je to »Frontsoldat«, nekaj, kar v nemški politični psihologiji mnogo pomeni; beseda Ima skoraj magičen zvok. Briining je takoj po dovršenih pravnih in narodno gospodarskih študijah odrinil na fronto in prebil vso vojno kot častnik na fronti aLi vsaj blizu nje. Sedanji kancelar je na to silno ponosen; pravijo, da so z njegovo vednostjo imenovali Briiningovo vlado »kabinet frontnih bojevnikov«. Po vojni je bil Briining nekaj časa uradnik samouprave, nato pa tajnik krščanske delavske strokovne zveze. Dobil je v šleziji poslanski mandat V parlamentu in v stranki se je rad oglašal k narodnogospodarskim vprašanjem, vendar ni nikdar pokazal nadpovprečnih političnih sposobnosti, šele po L 1928. se njegovo ime češče omenja. L. 1929. je postal predsednik poslanskega centra. Po Stresemannovi smrti, ko je Nemčija iskala novega voditelja, je Briining občutil ambicijo, da postane lz predsednika centra centralna osebnost Nemčije. To mu je uspelo. S spretnim manevriranjem si je pridobil vpliv na nemško ljudsko stranko in preko nje ožji stik s Hindenburgom, ki nI mogesl zatajiti svojih simpatij do naraščajočega nacionalističnega gibanja v Nemčiji- Najprej je Briining razbil tako zvano wetmarsko koalicijo (katoliške stranke, demokrati ln socialni demokrati), po uza-konjenju Toungovega načrta, ki ga 3« Bruning sprejel samo proti notranjepolitičnim koncesijam, pa je strmoglavil Miillerjevo vlado in razbil »veliko koalicijo«. Tako si Je pripravil pot. Dne 1. aprila 1930 je »molčeči mož z Vestfalskega« razvil v državnem zboru program svojega »kabineta frontnih bojevnikov«. V enem letu je pokazal, da se nova nemška politika po ciljih nič preveč ne razločuje od prejšnje, da pa je uvedla povsem nova sredstva in me tode. Prav to pa je najvažnejše in to čuti sedal vsa Evropa na lastni koži.
Bruningova finančna in gospodarska politika 1e bila v prvem letu dokaj pasivna. Kar Je imela uspehov, so problematični. Znižanje delavskih mezd se je zlomilo ob deistvu, da se cene življensklh potrebščin niso dale z administrativnimi ukrepi potisniti navzdol in tako je zopet delavstvo tisto, ki mora plačevati Briiningovo napačno kalkulacijo. Tudi v zunanji politiki so msnehi Bruningove vlade še zelo sporni.
Vzlic temu si Nemčija ne Išče novega
Melioračni fond. cestni, fond in vodna fond
omogočajo ublaževanje krize v meri, ki utrjuje notranji socialni mir in politično udanost naroda do države. S temi fondi^ se
pričenja organizacija gospodarskega ziv-Ijenia na družabni podlagi, v kateri se država uveliavlja kot regulator novega gospodarskega sistema. Prilike silijo državo, da gre še dalje in da organizira tudi sladkorno, tekstilno, pivovarniško. hmeljarsko, žitno in druge važnejše gospodarske pano. ge K temu se mora pridružiti tudi organizacija in regulacija denarnega gospodarstva »Zasebna kapitalistična organizacija, je pooidarial referent, ie zadoščala samo toliko časa. dokler ie prinašala podjetjem dobiček, nič več pa ne zadošča, ko se javljajo izgube in grozi pogin ne s podietnikom. marveč tudi delavcem m nameščencem ter celotnemu narodnemu gospodarstvu. Kar hočemo mi, ni državni kolektivizem. še mani boljševiški državni kapitalizem. Gre za državno regulacijo^ zasebno vlogo gospodarskega podjetništva. Tu mora igrati svojo posebno vloeo zakon o kartelih.
Zunanji minister dr. Beneš je v uvodnih besedah podčrtal, da narod in država ne moreta zavzemati v svetu odločilnega mesta. ako v notranjosti države same ni jasne in dobre kulturne, gospodarske in socialne politike. Notranji red in notranje harmonično življenje dajeta narodu moč na zunai. Naša zunanja politika je bila vodena s težnjo, da bi tako tudi naša država prišla v moralni položaj, v katerem sta biR Belgija in Srbija tako da bi se tudi za nas postavil ves svet, ako bi bilo treba«. O gospodarski krizi ie dr. Beneš izjavil med drugim: »Gospodarska kriza resno ogroža svetovni mir. To krizo je treba rešiti. Priti mora do gospodarskega združenja vse Evrope, v katerem se bo točno vedelo, kaj in koliko naj kdo producira, kam in kako nad prodaja. Gospodarsko življenje je treba _Po enotnih načelih reglemirati v vseh državah. Tej osnovi in edino pravilni potrebi se p roti vi nemško-avstrijska carinska unija. Zato ta urnja ni sprejemljiva.«
Zbor je označil program stranke kot program gospodarske demokracije. Temu dosledno je zbor sprejel nekaj važnejših smernic za delo stranke: dosledno izvedbo agrarne reforme, ustvaritev poljedelskih zbornic, organizacijo poljedelskega kredita ker je treba preprečevati nadaljni beg iz dežele v mesta in ker ni želeti še večje industrializacije države: organizirati ie kon. zum in prodajo poliskih pridelkov, ustvariti ie poseben fond za preskrbo prevžitkar-jev. Zbor osvaja načelo svobodne svetovne trgovine. Ustanoviti ie državni kontrolni urad kot vrhovno nadzorno oblast nad poslovanjem denarnih zavodov, utrditi m povečati je odgovornost vod;lnih organov teh zavodov, preoovedovati je nesocialno kumulacijo dohodkov, uzakoniti je obveznost kolektivnih pogodb itd.
Danes ob 3^5*t7*b> 9« zvečer
PREMIERA najboljšega govorečega filma te
moža. Bruning stoji trdno In nič ne kaže, da bi mogel v bližnjem času kdo stopit! na njegovo mesto. V kabinetu, ki ga Je kancelar sestavil na lastno pest, ne oziraje se na stranke, so zastopane poleg centra ln bavarske ljudske stranke (86 kat. poslancev) nemška ljudska stranka (30), petčlen-ska skupina konservativca Treviranusa In petnajst-členska demokratska skupina Toda nobena teh strank ali skupin ni dolžna podpirati vlade; trdna večma je postala za Briininga dokaj nevažna zadeva, preko katere gre mirno na dnevni red V nemškem političnem taboru je sedaj takle položaj: Na desnici je 107 narodnih socialcev, ki jim zvesto sekundira 41 Hugenbergovih naeio nalcev. Dalje je treba sem prišteti skupino malih strank, krščanske socialce. kmetij-ce, konservativce, obrtniško stranko in nemško ljudsko stranko, ki štejejo skupaj kakih 100 mandatov. Sredino tvorita katoliški stranki (centrum s 67 in bavarsk« ljudska stranka z 19 poslanci) Na levloi so poleg 15 poslancev državn« (demokratske) stranke sami marksisti in sicer 143 socialnih demokratov in 77 komunistov. 2e površnemu pogledu je očitno, da so tu možnosti parlamentarne večine zelo omejene.
Ta politični položaj je Bruning znal dobro izkoristiti zase. V začetku je pretil z razpustom državnega zbora, nato je razpust res dosegel; volitve dne 14. septembra lan skega leta pa so tudi njega kruto razočarale. Toda prav v novonastalem položaju je občutil, da je mogoče marsikaj doseči, če temeljito izpremeni politične metode V tej prilagoditvi je pokazal Bruning nenavadno politično gibčnost. Ojačenje pro-tidemokratične fronte je temu katoliškemu demokratu na mah ojačilo položaj; spoznal je, koliko se dS doseči z ultimati. Ce se socialni demokrati resno upro, jim preti vlada desnice s fašistično diktaturo. »Molčeči mož z Vestfalskega« je doslej s tem bav-bavom izvršil vse svoje, za prvo leto določene načrte. Kako izvršil, to je drugo vprašanje. Toda zdi se, da je njegova me toda najboljša v sedanjem položaju Nemčije: treba je ljudi staviti pred dovršena dejstva! Nemci danes marsikaj vtaknejo v žep.
V zunanji politiki je Curtius samo Izvrševalec Bruningove volje. Njegovi cilji se bistveno ne razlikujejo od Stresemanno-vih: treba je stopnjema, v etapah likvidirati vojni poraz, priključiti saarsko ozemlje in Avstrijo, doseči revizijo vzhodnih meja in odstraniti poljski koridor; nadaljnja etapa je: pridobiti Nemčiji Izgubljene kolonije in nekega dne obnoviti predvojno pozicijo Nemčije kot svetovne velesile. To je hotel tudi Stresemann, ki pa je nemške zahteve zagovarjal docela drugače in jih skušal Izvesti z metodo sporazumevanja Bruning hoče k cilju bolj naravnost In brez velikih ozirov na levo ln na desno. Za njim pa stoji večina nemškega naroda.
Novi »železni mož« je osebno vase zaprt, hladen, molčeč mož, zato Ima malo prijateljev. Nekateri trde, da v tem katoličanu tiči mnogo jezuitskega duha. Njegove metode bi to potrjevale. Mrk bi nedostopen gre za svojim ciljem in zahteva, da se mu drugi podrede ter ga ubogajo. V Nemčiji Je Briining danes zaree vladar in bo to ostal najbrž še dolgo.	—
Važne nove izpovedi
morilca Mohorka
Umor posestnika Kanclerja pojasnjen — Mohorko je Izdal prave morilce — Mati in brat zaradi tega obsojenega Kovača aretirana — Neresnične vesti o smrti Mohorkove matere
Okrog carinske unije
Avstrijsko*nemška carinska unija. ^ 3« vzbudila, dasi se je post-viJa šele v prm. cipu, ogrpmno pozornost in po velikem de. lu tudi ogorčenje, je ostala v ospredju splošnega političnega interesa. Ne more se reči, da sc je razburjenje, ki ga je povzro. čila, že poleg'o in tudi to se ne more trdi. ti, da sc je situacija v tej zadeva že kaj razčistila in raajasnila. Morda se ravno s tem kaže, da se je problem pokazal v po. pol-noma pravi luči, da ga je evropska jav. nost priv razumela. Zakaj kakor vsa zaple. teni problemi se tudi ta prav težko razvoz. Ijava in bržkone je prav to vzrek, da se še ne vidi niti približno, kako se bp ta afe. ra razpletla. Konstatirati moramo pri do. sedanjem razvoju samo nekatera dejstva.
Prav gotovo so se tako v Berlinu kot na Duna,u dobro zaved 13, da bodo z napo. vedjo carinske unije med pbema državama vzbudili v Evropi veliko nejevoljo. Prav tako pa 60 tudi za gotovo račun ili, da Ev. popa ne bo reagirala enotno na nemško. avstrijski načrt. Poglavitne uspehe, ki jih more beležiti Nemčiji v povojna dobi, je mpgla doseči pač spričo tega, ker se je po* kazalo, kakor je pač naravno, da je zain. teresiranost in z> radi tega tudi pojmova. nje situacije pri posameznih zmagovitih ve» lesi lah različno. Da bo enako tudi v za. devi carinske unrje, ©o mogli za gotovo pri» čakov-ti v Berlinu in na Dunajni tudi se« daj, ko so gradili bod^oo gospodarsko skirpnost med obema državama.
Kakor vselej igra tudi to pot VeKka Bri« tanija »zmernejšo« vlogo neso Fr ncija, da o Italiji niti ne govorimo. Vendar se raz. Irke v mišljenju doslej uveljavljajo prese. netljivo malo Jksrv>. Glavna pozornost se je, kakor je bilo pričakovati takoj od po. četka, koncentrirala na vprašanje, ali gre samo za gospodarsko ali tudi aa politično stvar. Za vsakogar, ki more točno in jasno Ipčiti med dejansko in formalno vsebmo dogajanja, je sicer izven dvoma, da gre po. glavitno za politično stremljenje, vendar pa je naravno, da v Berlinu in na Dunaju z vsemi sredstvi vztrajajo nu trditvi, da gre samo za gospodarsko akcijo, m da so svoj aranžma že skrbno pripravili na tej osnovi.
Nemška politika si je vzela za direktivo, da se na zapadnib mejah, uvažujoč sedanje razmerje sil drži kolikor mogoče rezervirano, svoje težnje pa koncentrira na vzhodno stran, kjer se ji zdi območje relativno manjšega odpora. Zato se ponavljajo incidenti s Poljsko, ki se z nemške strani dosledno napihujejo v veliko večje afere, kakor so po svoji dejanski vsebini. Zato se združitev z Avstrijo uvaja ali vsaj pripravlja po pre-udarjeni taktiki in se nedvomno snujejo še nadaljnji poskusi in načrti. Na nemških vzhodnih in južnovzhodnih mejah se Čuti ta aktivnost in nič ni bolj značilno, kakor da se je te dni signaliziralo toliko projektov za carinske in sploh gospodarske ukrepe, ki naj bi se pripravljali kot reakcija na avstrijsko - nemško carinsko unijo v območju Vzhodne Evrope, Podunavja in Balkana. Kakor so napovedi teb projektov vsekakor še prezgodnje ali vsaj preveč konkretne, je v njih pravilno pojmovanje, kje je iskati za ta del Evrope solucij in direktiv za bodočo ureditev meddržavnih odnošajev na našem kontinentu, posebno pa v nas neposredno se tieočem območju. Ce bi mogla postati iz tega konkretna posledica, bi mogli biti z učinkom kar zadovoljni.
V goreči hiši zgorel
Zagreb, 11. aprila, n. Davi je pogorela na Onroku lesena hišica delavca Ljudevi« ta Senkoviča, ki je bil brez posla in je pre. življaJ sebe in svojo 6 člansko družino z izdelovanjem papirnatih igrač. Predno so prihiteli gasilci, je hišici pogorela že do tal. Pri lokaliziraniju požara pa so napravili še drugo strašno odkritje. Prilepljeno ha dimnik v višini podstrešja so našli popol« noma zoglenelo truplo neznanega moške« ga. Domnevajp, da se je ponoči ki; brez« poselni delavec skril na podstrešij« ter da je bržkone zavrgel gorečo cigareto v kupe papirja ter s tem povzročil požar.
Smrt lekarnarskepa laboranta
Brod na Sav», 11. aprila n. 19-letni laborant Bogdan Gabič, ld se je vfieraj hudo ponesrečil pri sestavljanju nekega zdravila ln dobil pri tem strašne opekline, je nekaj ur po prevozu v bolnico umrl, ne da bi prišel prej k zavesti
Maribor, 11. aprila. V preiskavi o velikonočnem pokolju v Jelovcu nad Kamnico, pn katerem je na zverinski način izgubilo življenje pet nedolžnih človeških žrtev, ni zaznamovati
nobenih novih momentov,
ki bi prinesli kaj več jasnosti v to strašno tragedijo. Mohorko vztraja pri svoji trditvi, da je bii pri zločinu soudeležen tudi njegov stari pajdaš Hriberski in treba bo počakati, da bodo avstrijske oblasti izročile Hriberskega našim oblastem ter da bosta oba konfrontirana. V zvezi z jelovško tragedijo pa se obrača sedaj vsa pozornost
novim razkritjem, ki so prišla na dan z aretacijo Rudolfa Mohorka. Sodeč po raznih znakih se namreč pripravlja
popoln preokret v zagonetem roparskem umoru posestnika Rudolfa Kanclerja,
ki je bil izvršen dne b. oktobra nedaleč od kapelice, kjer zavije pot v ovinku od Kamnice proti Sv. Križu. Na občinski cesti proti Šobru so našli tedaj, ka" kor smo svoječasno že obširno poročali, posestnika Rudolfa Kanclerja od Sv. Križa mrtvega z razbito lobanjo. Vračal se je zvečer s sejma v Mariboru, na katerem je prodal junico, mirno, domov. Spotoma pa so ga pobili neznanci na tla, ga izropali, truplo
pa pustili kar na cesti. Po napornem večdnevnem poizvedova" nju so orožniki aretirali tedaj kot osumljenca Rudolfa in Antona Kovača, čev" Ijarja Josipa Domanjka, v preiskavi pa sta bila tudi Friderik Klančnik in nje" gova žena. Razen Rudolfa Kovača pa se je vsem posrečil protidokaz, tako da je
ostal v zaporu končno samo še Rudoli Kovač,
ki je bil 17 aprila 1930. od senata trojice v Mariboru zaradi soudeležbe pri roparskem napadu v Sv. Lovrencu na Pohorju in pri roparskem umoru posestnika Kanclerja
obsojen na 14 let težke Ječe,
čeprav je odločno zanikal, da bi bil v kakršnikoli zvezi s Kanclerjevim umorom. Mohorko, ki so ga orožniki isto-tako zasledovali, pa je po Kanclerje-vem umoru
Izginil brez sleda. Na odredbo državnega tožilstva ▼ Mariboru sta bila v petek aretirana in oddana v pre* Iskovalnl zapor okrožnega sodišča v Maribora mati v moški kaznilni-
Lepa počastitev
LJubljana, 11. aprila
Popoldne se Je vršila v prostorih g. Kavčiča na Privozu presrčna slavnost, ki je znova prikazala, kako zelo priljubljen in čislan je restavrater in kavarnar g. Fra-njo Krapet Zveza gostilničarskih zadrug ga je ob priliki 40-letnega udejstvo-vanja v poklicu imenovala za častnega člana. Danes je bila na čast g. Krapežu prirejena lepa slavnost, kjer mu je bila poklonjena prekrasna diploma, res lepo in prav originalno delo slikarja Maksima Gasparija: tako v zvezdo je vkovan restavrater iz Zvezde, spodaj pa so nameščene mize in gostom strežejo sami angelci. Bo pač dobro tisto, kar donašajo...
Slavnosti so se udeležili tudi gg. župan dr. Dinko Puc, predsednik Zveze za tujski promet dvorni svetnik dr. Marn, zastopnik banske uprave prof. Prezelj. generalni tajnik ZTOI dr. Vindišer in tajnik dr Pless, mag. nadsvetnik Fran Govekar, mestni fizik dr Rus, načelnik Zveze obrtnih zadrug Rebek in jubilantovi številni ožji tovariSi. Prvi je pozdravil goste v imenu šolskega kuratorija Zveze načelnik g Kavčič, ki je kratko očrtal jubilantove vrline in zasluge za gostilničarski stan, njegovo zlato srce in čutečo dušo za reveže in je zaključil z željo, da ostane Se dolgo vrsto let čil in zdrav na svojem mestu. Ob izročitvi diplome so nato g. jubilantu presrčno čestitali vsi navzoči, posebej že z nagovori gg. župan dr. Puc, ar. Marn ln dr. Vindišer. G. jubilant se je za vse čestitke, ki so prihajale gotovo res od srca, zahvalil ves ganjen.
Po ofidelnem delu se je vršila presrčna intimna zabava, na kateri se je obravnaval marsikak prijeten spomin okrog osebe g. jubilanta iz starih časov. Govorilo pa se je tudi o resnem bodočem delu, ki čaka naše gostilničarje v doglednem času.
ZAGREBŠKI ZBOR
(sejem)
od 25« IV. do 4« V. 1931
Vm. salon avtomobilov, motornih koles, biciklov in pribora.
XV. specialni sejem poljedelstva (strojev gnojil, potrebščin) perutnine in kun-' cev (samo od 25. do 28. aprila).
Bacstava holandsldh cvetlic, tnrlstike in športnih potrebščin, higijene.
Proti legitimaciji ZAGREBŠKEGA ZBORA, nabavljeni pred odhodom brezplačen po-vratek na železnicah, a na parobrodih višji razred za ceno nižjega. 5514
ci se naha]ajočega Rudolfa Kovača, Ana Kovač in njen drugi sin Anton Kovač,
proti kateermu je bila svoječasno preiskava ustavljena. Mohorko je namreč pri zaslišanju podal med drugim tole
izjavo:
1.	Dejanski ubijalec posestnika Kanclerja ni bil Rudolf Kovač, temveč nekdo drugi, čigar ime pa v interesu preiskave še ni za javnost.
2.	Načrt za nmor Kanclerja ln tn-dl sekire, s katerimi je bil umor izvršen, je pripravil Kovačev brat Anton.
3.	Kovačeva mati Ana je najela dva človeka, ki naj bi ubila neko pričo, ki je v procesu zaradi Kanc-ierjevega umora Izpovedala neugodno za Rudolfa Kovača.
Mohorko sam je dal
o umoru posestnika Kanclerja
naslednji opis:
Ko so on, Rudolf Kovač in oni tretji, čigar ime je še tajno, prišli na lice me" sta v Šobru, so videli, da vodita tam dva pota. Da jim Kancler ne bi ušel, sta se Mohorko in Rudolf Kovač postavila na eno, oni tretji pa na drugo pot. Do" govorili so se, da bo zažvižgal oni, po čigar poti bo prišel Kancler. Ko sta končno Mohorko in Rudolf Kovač zaslišala žvižg svojega tretjega roparskega tovariša, sta stekla tja, toda med tem je
oni tretji že opravil s Kanclerjem, i
ki je ležal na potu z razbito lobanjo. Pravi morilec Kanclerja Je za enkrat
še na svobodi, vendar pa so tudi njemu že za petami,
Anton Kovač pa je bil sedaj aretiran zaradi priprav Kanclerjevega umora. Pripravlja se torej nova faza v zadevi Kamclerjevega umora in bo konfrontacija Antona Kovača z Mohorkom in onim tretjim vsekakor zelo dramatična. Kmalu se bo pokazalo, v koliko so te Mohorkove trditve resnične ali ne.
Končno naj še omenimo, da so se sedaj, kakor poprej tudi vesti o poizkuše-nem samomoru Mohorka v zaporu izkazale kot
navadna kombinacija prebujne fantazije
tudi vse vesti nekaterih listov, da M bD Mohorko svoječasno ubil tudi svojo mater ln Jo položil na tračnice pri ŠpHJu, da bi tako zabrisal zločin. Od občinskega urada v Zgornji Polskavi je namreč prišlo včeraj uradno poročilo, da je Mo-horkova mati nmrla tam koncem decembra 1930 naravne smrti in je bila tudi tam pokopana.
Slovenjgraške občinske zadeve
Slovenjgradee, 9. aprila.
Občinski odbor je imel te dni redno seja. Preči tal se je odlok sreskega poglavarstva glede nastavitve kvalificirane občinske babice za občine Slovenjgradee. Pameoe, Jele, Vrhe, Gradišče in Troblje. Babica naj bi dobivala mesečno 700 Din, od tega odpade na mestno občino 450 Din. Za službo se potegujeta dve prosilki. Sledila je daljša debata, po kateri se je na predlog primarija dr. Vinka Zeleznikarja nastavitev občinske babice z navedenimi dohodki odklonila i* razloga: prejemki so skrajno visoki in ne odgovarjajo številu porodov. Zato bi bilo priporočljivo, da se babice plačuje po številu porodov. Večina ubožnib slojev je zavarovana pri OUZD, ki sam plača vse stroške babice. Občina pa tudi nima v to avrbo potrebnega kritja.
Nova tarifa, ki jo je »resbo poglavarstva določilo za konjača, je previsoka in »e odobritev odkloni. Ker je občina sama dovolj-no poskrbela za popravo občinskih cest, se bo zaprosilo, da se izvajanje kuluka za občinske ceste ne izvrši, ker bi se s tem davkoplačevalci ponovno močno obdavčili- Re-krutni spisek se soglasno odobri. Občinska zemljišča se oddajo v zakup po starih cenah; tam, kjer bi bilo to nemogoče, se naj izvrši dražba. Nadalje se odobri odlok banske uprave, po katerem je občina dolžna skrbeti za vzdrževanje vojaških grobov v svoiem območju. Grobovi se morajo dostojno popraviti in opremiti s primernimi lesenimi križi. Zvezi kulturnih društev v Mariboru in se dovoli enkratna podpora 50 Din. Enak znesek se nakloni tehnični srednji šoli v Ljubljani za ekskurzijo slušateljev.
Banska uprava obvešča, da se bo daljnovod iz velenjske elektrarne skozi Mislinj-sko dolino gradil šele čez dve leti. Na predlog župana se določi za pogrebe nastopni vrstni red: Takoj za križem gredo otroci, društva, duhovništvo, mrtvaški voz, sorodniki, dostojanstveniki, moški in nato ženske. Ce pa je umrla ženska, gredo za dostojanstveniki ženske in končno moški. Za mrtvaški voz, ki je popolnoma nanovo lakiran in opremljen, se je kupilo pregrinjalo. da bo vedno pokrit, sicer se zapraši in pokvari.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved ea danes:
Stalno; spremenljiva oblačnost: toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon. Id pokriva srednji del kontinenta in deloma tudi naše kraje, je začel pojemati. Sredozemska depresija se je umaknila proti Črnemu morju. Pritisk je v splošnem padel za 0.5 do 5 mm, temperature pa so večinoma porasle za 1 do 7 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za nedelj«: Najbrž jasno in hladno.
Naši kraji in ljudje
Z angleško dvoživko v zračne višave
Polet z lordom Lywingtonom nad ljubljansko pokrajino
Lord Lywlngton (v letalu) a svojima spremljevalcema: na levi smeli pilot kapetan S c o 11, na desni pa M. M a p p 1 e-b e c k, zastopnik tvornice De Haviland Mots.
Ljubljana, 11. aprila
BeleHH smo, da je v četrtek popoldne pristal na vojaškem vežbališču pri Devici Mariji v Polju s svojim velikim ptičem lord M. P. Lywington iz Anglije, ki se mudi v Jugoslaviji kot gost princa Pavla. S svojim letalom se vozi lord na izlete kak:or mi z avtomobili. Na Angleškem je civilno letalstvo že zelo razvito in ni prav Bič nenavadnega, če se premožnejši zasebniki vozijo na daljša potovanja namero z vlakom, parnikom ali avtomobilom rajši z letalom, kar je udobnejše, hitrejše tn morda niti ne dražje in nevarnejše. Užitek, ki ga ima človek s takim potovanjem, pa prežene na mah vse predsodke, ki jih tmfljo nekateri konzervativnejši ljudje za sjotovanja v letalih. Prav gotovo se pa armada teh bojazljivcev manjša z vsakim povim potnikom, kajti kdor se je z letalom. enkrat vozil, se je zanj ogrel.
Da smo se lahko prepričali, kako udob-fca je vožnja s takim ptičem, ki lahko starin. in pristane na suhem ali na vodi (zato tfh tudi imenujejo amfibije — dvoživke), ^e povabil lord Lywtngton predsednika
ljubljanskega Aerokluba g. Rada Hribarja in poročevalca »Jutra« na kratek izlet z letalom. Moram reči, da je bila vožnja res lepa. Niti čutili nismo, kdaj se je letalo dvignilo od tal. Naenkrat je pod nami zemlja lahno vzvalovila in že smo se dvigali više in više pod sinje pomladno nebo. Z udobnih sedežev se nam nudi božanski razgled na pokrajino pod nami. Tu iz ptičje višave je prijaznost slovenske žemljice šele razgledna v vsej svoj lepoti. Razo rana polja se v sočnih barvah vrste v ostrih geometričnih likih, globoke brazde so kakor ravno zarisane s črtalom. Tu je mal gozdiček, tam bela cerkvica, okoli nje se plašno gnetejo mali slovenski kmetiški domovi. Smaragdna Sava, beli savski prod in svetle ceste so harmonični barvni kontrasti v neskončno lepi podobi. Tacenski most je kakor tisti pri otroški železnici, ljudje na poljih so male gibajoče stvarce, Z rokami si senčijo oči in se ozirajo na nebo, na nas, ki se vozimo tu gori po brezmejni cesti, brez ovinkov, prahu, obcestnih kamnov, nerodnežev in drugih prometnih ovir na zemlji.
Za nas ni nikake predpisane brzine, brezskrbno uživamo pogled na sliko spodaj, lei jo vso okvirjajo na jugu dolenjski griči, proti severu pa Kamniške planine, v čistem ozračju ostro začrtane kakor kulise. Višje gori lahno izginevajo Karavanke, iz megle se še svetlika vrh Triglava, človek nima dovolj oči, da bi se v kratkem času napile tolike lepote, preveč je je, sodiš, da je pod teboj vse skupaj igrača otrok, ki razpostavljajo različne kamenčke in pisane papirčke ...
Lord sedi na svojem sedežu mirno kakor v salonu, v roki drži krepelce, s katerim krmari. Včasi se malo razgleda na levo in desno, vidim, da mu je ugodno ob pogledu na našo žemljico, čeprav ne trene z očesom in mu na obrazu nobena mišica ne zatrepeCe. Pri sedežu poleg njega je še en vzvod, za katerega prime g. Hribar. Seveda, krmariti takega ptiča, je še veselje posebej. Anglež hladno izpusti svoj vzvod in g. Hribar je nekaj časa srečen pilot in varuh našega življenja.
Ko bi znal dobro angleški, bi prosil lorda, da bi še nekaj časa plavali po zraku. Tako pa le opazujem, kako se hitro bližamo zemlji, stvari dobivajo navadne oblike in že nas dotik koles z zemljo zdrami in opozori, da smo na prozaični zemlji, v stari, dolgočasni vsakdanjosti.
Da bi se g. lord le še kdaj vrnil!
i
%
Letalo »Saro Cutty Sark«, a katerim smo se vozili.
60 let nepretrgano v službi K ID
Jzreden Jubfte} proknrfcta Josipa Vilfana
Jesenice, v aprila.
Te dni Je praznoval 60 letnico nepretrganega sAužbeaiega de®o vanja pri enem in Istem oodjetjn g. Josip Vilfan, prokurist in glavni blagajnik Kranjske industrijske jirnžbe na Jesenicaft.
JniMfemt teteia iz ogledne narodne obi-leiS Rodi! se ie 1854 na Reki, pristojen pa |e v Ljubljano. Obiskoval je Mahrovo trgovsko šoilo, nato pa L aprila 1871 vstopil S 1.7 le15 v službo kot uradnik pri I. Ijub-ganskem paromlam, katerega lastnica je bila KJD, ki je imela poleg mlina tudi tovarne za železo v Bohinju ter rud okope na Rudnem polju in drugod po Gorenjskem.
Gospod Vilfan jc po službenih letfh najstarejši uradnik KID in nedvomno tudi na vsem Gorenjskem. 2e 57 let vrši nepretrgoma posle kot prokurist. Se vedno je irtarljdv kakor mravlja, ohranil si je kljub visoki starosti izredno čile življenjske sile ter dela in skrbi za prospeh podietia še z isto intenzivnostjo kot v mladosti. Tako ie še vedno eden glavnih stebrov KID renotnirane in velike naše veleindnstrije.
Jubilant je bilo dolga leta tudi odbornik krajevnega šolskega sveta na Jesenicah. V mladosti je bil izboren pevec in telovadec, predvsem pa vedno in tudi še sedaj strasten lovec in velik prijatelj narave. Od niadih dni je kot trden naprednjak eden najstarejših naročnikov »Slov. Naroda« in naravno tudi »Jutra«, katerega čita dnevno z največjim zanimanjem. Po letih je najstarejši član jeseniškega Sokola in najstarejši fant v naši fari. Ljudstvo daleč na okrog pozna simpatičnega in sivolasega gospoda, skozi katerega roke je šlo nešteto milijonov med delavstvo, uradništvo in tudi druge sloje, kar ie prineslo v naše kraje boljše gospodarsko stanje. Uverjen naj bo, da uživa med vsemi, ki ga poznajo, nedelj ene simpatije in priznanje za naporno in odgovornosti polno delo. K nad vse častnemu, izrednemu poklicnemu iubilein izrekamo g. Vilfanu najiskrenejše čestitke z željo, da nam ostane še dolgo let ohranjen čQ in zdrav.
Pijanost, uho j gospodarja in lunin mrk
Coden dogodek pri vožnji vina
Brinje, 11. aprila.
Veletrgovec z vinom Jure Jurašič je od* poslal nedavno iz Brinja v Sen j tri vozove * sodi po vino. Konje je vodil njegov 201etni hlapec Mate Margeta, rodom __ iz ETtolca blizu Senja. Tretji dan so se vracaik vozovi natovorjeni z vinom nazaj v Bn> pje. Gospodar, star že preko 70 let in bo» (eh«n, se je podal z avtobusom naprej pre» ko Vratnika, pri vozovih pa je pustil hlap« sa in najete dninarje. Ko so dninarji vo« lili vino proti Vratni ku, so enostavno sod, ti je držal okrog 400 1, nastavili, vlekli iz ojega vino po ceveh, namesto čaše pa so ie posluževali konjskega zvonca. Ker so bili pijani, je mnogo vina izteklo, in ko so prišli do gostilne, kjer jih je čakal gospo« dar, je bil 4001iterski sod prazen.
Ko je Jurašič doznal, kaj se je zgodilo, te je zelo razsrdil ter psoval pijane dni* na rje. Pozneje pa se je pomiril, plačal jim je še 2 litra vina ter jih nagovarjal, naj zapojo. V mraku so se slednjič le odpra* vili proti Brinju in je na prvem vozu sedel spredaj vinski trgovec, za njim na sodu pa hlapec Mate. Dninarji so vozili počasi in tako je bil prvi voz naenkrat sam daleč
spredaj. Stari JtrrašK se Je zopet trjesri ter začel zmerjati hlapca zaradi iztočenega vina. Namesto odgovora je Mate zgrabil za kod, ki je ležal poleg soda, ter z vso močjo trikrat udaril gospodarja po glavi. Starec je bil takoj mrtev, hlapec pa je mirno obsedel na sodu, goni] konje in še prepeval je do par kilometrov oddaljene vasi Žuta Lokva. Tu je ustavil voz in kma» lu so ga dohiteli tudi dninarji. Ti so za» gledali najprej gospodarja Jurašiča, ki je sedel spredaj na vozu, kakor da bi dre» tmal, in klicali so: »Dedo, dedo, ali vas zebe?« Ker ni odgovoril, so stopili k nje« mu ter opazili, da je ves krvav in da ima glavo razbito. Ko so vprašali hlapca, kdo ga je ubil, se jc ta nasmejal in hladno* krvno odvrnil:
»Trikrat sem {Ja udaril s kolom Id aedal je- kar je!«
Dninarji so hlapca zvezali ln odvedli v Brinje na orožniško postajo.
Ubiti Jure Jurašič je bil zaradi svojega premoženja precej važna osebnost. Njego« via preteklost pa ni bila čista. Ravno na istem mestu, kjer je sedaj sam našel smrt, je pred 40 loti ubil nekega človeka in. se
je zaradi tega več let pokoril v ječi. Ljudje pravijo, da se je maščevala nad njim usoda, ko je umrl na istem kraju in je bil ubit ravno tako s kolom, kakor je on ne* kdaj ubijal. Ljudje tudi trdijo, da je bil mladi Mate od vseh najbolj trezen, da Jc imel svojega gospodarja rad in da je prav za prav tudi on žrtev usode, ki si ga le izbrala za svoje maščevalno orodje. Ker je bil ravno 2. aprila zvečer lunin mrk, so ga ljudje takoj spravili v zvez o z ubojem Jurašiča ,drugi pa so še dostavljali, da je to gotovo tudi napoved kake še hujše ne» sreče, seveda najmanj vojne ali potresa ali ku«e.
Razburljiv karambol kolesarja z avtomobilom
Rimske toplice, 11. aprila
Včeraj okrog pol 16. se je pod viaduktom na glavni cesti, vodeči iz Laškega proti Rečici, pripetila huda avtomobilska nesreča, ki le po naključju ni zahtevala človeških žrtev. G. Karel Golob, uradnik pri premogovniku Hudi jami, se je peljal s kolesom proti domu na Sevce pri Rimskih Toplicah. Ko je privozil do viadukta, kjer se odcepi cesta na Rečico, je naenkrat zaslišal hupo v bližini vozečega se avtomobila.
Misleč, da vozi avto iz Laškega proti Celju, je krenil na levo, toda v trenutku, ko je privozil izpod viadukta, mu je pridrvel avtomobil baš z obratne strani, iz Celja, in se obrnil na cesto .vodečo proti Rečici. G. Golob je imel toliko prisotnosti duha, da se je pognal s kolesa na obcestni travnik pred viaduktom, dočim je kolo obležalo na sredi ceste in ga je z brezalkoholnimi pijačami natovorjen avto popolnoma zmečkal. Le zadostna prisotnost duha je rešila g. Goloba gotove smrti.
Po kratkem postanku se je avto odpeljal proti Rečici, dočim je moral g. Golob nadaljevati svojo pot proti domu peš.
Bela nedelja
Dopolnilo je k veliki nedelji. Spet dišijo potice in gnjati. Zadnje pisanke se delijo.
Vlak brzi v solnčno dopoldan mdmo Zelene jame. redkih borovcev in hdš, ki rastejo prav kakor gobe obilno in kar na kredit Devica Marija mirno kleči sredi polj med svetlim zelenjem pšenice, rži in ječmena, k)i spet gre v rast. Kakor v pol-snu še sopejo rjave brazde sveže zorane za oves, krompir in lucemo.
Po poljski stezi hitijo vernfki od jutranje maše. Spredaj možje, za njimi žene io prav zadaj mladi pari.
»Ce bo še letos ovsa sama pleva, ne bo fcaj sejati h letu. Ze letos je bulo komaj dvoje mernikov semena iz dvajsetih mernikov zrnja. Sam Bog se usmili nad pridelki. Malo, brez teže in brez cene.«
»Za grimte nam gre. Najboljši krompir so požrle svinje. Sej ga še po petdeset para ni bilo mogoče kidati. Sedaj, ko bi ga Tad izmenjal za seme, pa niti dinar ne stegne.
»Jaz sem pa kar lucerno nasejal. Ce ne bo šila v denar gioved, začnemo pa s kunci, kokošmi in bobni, o katerih smo zadnjič čitati hvale na klaftre. Gospodje že vedo, kie ima kmet kurj.e oko, da mu ga podložijo.«
»Pred leti Je tudi nekdo v Udmatu začel
z rejo morskih prašičkov. Prav dobro je voail od kraja in je šel prav lepo na širino. Vsa otroci so hoteli .imeti vsaj en par teh čudnih živalic. Kunci, kokoši in bobri vsi so igrača otrokom in dobra reč za dolge strokovniaškie članke gospodom in masten zaslužek pametnim rejcem. Za dva, tri morda za deset je kruha — za ostale ie izguba. Izguba molči, zato pa dobiček na vso moč vpije.«
»'Pa mislijo, da jim kdo kaj verjame. Kaj se boš pogovarjal z njimi. Kakor, da bi nas učil cesar Jožef, ki je držal v dveh brazdah plug za ušesa, kako naj orjemo. Kar eno se čudim, kako da daje država in celo banovina za tako igračkanje naš izza nohtov izcuzani denar.
»Kako da ga daie? Veste, mladi so gospodi pa vse verjamejo knjigam. Ce hočeš biti kjerkoli samo za pomočnika moraš prestati v žuljih in potu dobo učenja. Strokovnjaki za kmetovanje pa bi nam bili radi za mojstre pa ne znaio niti kositi, kaj šele drugih sto in sto del. Lahko nam kmetujejo na papirju, kjer jim ne vzame številk ne suša, ne moča, ne toča.«
Gruča očancev živahno pritrjuje in se zamaknjena v zdravo zelenje nasmiha. Štorjanci se smejejo v solncu kakor mlada dekleta, ki šumijo zadaj v laku in svili...
Pri Zalogu teče pokojno Ljubljanica zelena ko smaragd, mehko nagubana. Eh, še celo ta je znorela na starost, saj izgleda kakor, da je oblekla najmodernejši svet-lozeleni orepe de Chine. Ob vodi vrbe kradoma zelenijo. Pred hišami kopljeio v ne.sku otroci in kokoši. Goloroki očetje in stasiti petelini gledajo z ledine ponosno na svoj zarod____
Kakor po met en a lrotj bd a cesta za pri-
(Judi oh hladnem
ostanite lepa...
Kadar ob prehodu k toplejšem letnem času pošilja varljivo vreme izmenoma solnce in dež, tedaj je Vaša koža izpostavljena mnogim nevarnostim. Vendar ' Vas ni treba skrbeti: Elida Creme de chaqueheure varuje Vašo nežno kožo. Ne-vidljiva plast te edinstvene kreme napravi kožo odporno proti dežju in vetru.
C®
ELIDA CREME DE CHAOUE
sojinimi breai na njih pojejo gosti šopi
trobentic svoj pomladni pozdrav. Pod le-ševimi grmi že morajo cveteti vijolice; oko jih ne vidi iz brzečega vlaka, pa srce jih občuti.
Litija je mrtva, spet govore o redukcijah. Težko peljeta železničarja visoko natovorjen voz s pomarančami iti glavna-to salato. Vlak pa drvi kakor mlad žre-bec po ozki dolini.
Ob skaloviti soteskii oveti zamolklo rdeče mlado resie. Ob vodi diši opojno smoJ-nato popie jagnedov, po senčnih drčah še pa samevajo snežni plazovi in zelena ome-la v vršičkih golih dreves.
Zagorske apneni ce gorijo v žarki sebični luči mimo kakor pastirski ognji. Za-gOTje, Trbovlje, Hrastnik ... kakor da je tiha m ne bela nedelja. Kjer ni biik> veftke noči. tudi ne more bdti bele nedelje...
Zidani most ie v solncu ves pomlajen. Pestra gnieča. Tam nekje za postajo veka otožno nadušljiva lajna vrtiljaka. Na ogra-zjj sedita dva svetlooka fanta izletnika ia igrata zajčke po dolgočasnih kupe iih vlaka.
Na tri vetrove gredo nededjske množice od tod v belo nedeljo, da si dobiijo za ves dolgi grenki delavni teden veselja, solnca in zraka.	Janko Kač.
Drzen vlom pri belem dnevn
Gospodar je vlomilca sam obvladal In zapri v svinjak
po orožnike v Braslovče.
Braslovče, IL aprila. V hišo posestnika Toneta Babiča, podo-mače Papeža, v Parižljah se je te dni pri belem dnevu splazil neki moški in vdrl v kuhinjo, kjer je bila tudi sušilnica za svinjsko meso. Zlikovca je pri vlomu zasačil sam posestnik Tone Babič in ga krepko prijel. Neznanec se mu je skušal izmuzniti, postal je nasilen in je zagrozil posestniku: »Čeprav si še mlad, lahko še prej c-»rkneš kakor jaz.<
Kljub čvrstemu odporu ga je Babič obvladal in ga zaprl v svinjak, nakar je hitel
Med tem časom se je vlomilcu posrečita,
da je pobegnil iz svinjaka, toda na begu ga je pa zalotil in prijel gospodarjev brat France in ga še enkrat zaprl v svinjak.
Orožniški narednik Šifrer iz Braslovč, kf je s Tonetom Babičem nemudoma prihitel v Parižlje, je spoznal v prijetem vlomilcu znanega postopača in berača Drnulovca iz Št Jurija ob Taboru, ki je imel že opeto-vano opravka z oblastvi in je bil tudi že večkrat kaznovan
Roparski napad pred senatom
Obsodba napadalca Vincenca Simončiča na 18 mesecev težke Ječe
kaj vinjena. Simončič je celo vrgel za odhajajočim Levičarjem prazen kozarec. Ko se je Komočar vrnil v gostilno, ga je vprašal Simončič, ali je Levičar že daleč, in dodal, da bo stopil za njim in ga malo premeta!, da bo lažje tekel domov. Komočar
Novo mesto, 11. aprila.
V	petek sta se zagovarjala pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča posestnikov sin in hlapec v Krškem Vin-cenc Simončič in hlapec istotako v Krškem Ivan Zakšek zaradi roparskega napada.
Dne 6- februarja letos pozno zvečer se Je pripeljal iz Zagorja v Krško posestnik Franc Levičar iz Creteža. Na poti skozi Krško se je ustavil v Komočar je vi gostilni, da bi dobil luč, ker je bilo temno in mesec še ni izšel. Ker luči ni dobil, ;je posedel v gostilni do 2. zjutraj, ko se je zjasnilo in se je prikazal mesec. Izpil je medtem v družbi gostilničarja in čevljarja Kostelca poldrugi liter vina in pripovedoval, da Je prodal v Zagorju 10 hI vina po 350 Din. Okrog 2. ure zjutraj je odšel Levičar iz gostilne proti domu in ga je gostilničar še pospremil kakih 50 korakov.
V	istem času kakor Levičar Rta bila ▼ Komočarjevi gostilni tudi obdolženca, kt sta sedela pri drugi mizi in bila oba že do-
Vzorni prekmurski
2e lani začetkom marca se je ustanovila v Dolnji Lendavi podružnica CebeSarskega društva, ki je imela že ob ustanovitvi lepo število članov. Članstvo stalno narašča ln je društvo tudi zelo agilno. Podružnici predseduje g. Ivan Leskovec. S članarino, podporo banske uprave v znesku 2000 Din in s prostovoljnimi prispevki 1175 Din, kt sta jih nabrala predsednik Ln tajnik podružnice, si je podružnica nabavila dve garnituri čebelarskega orodja in novo moderno točilnico. Podružnica je priredila več predavanj in letos marca tudi dvodnevni čebelarski tečaj, ki ga je vodil znani čebelarski strokovnjak g^ Jožef Okorn, kmetijski referent banske uprave.
je to zabranil in Simončiča malo prid ržaL Kasneje se je Simončič podal iz hiše in dohitel Levičarja, ki ga je z eno roko zgrabi! za ovratnik, z drugo, v kateri je imel odpri nož, pa zamahnil proti njemu. Levičar je zamah prestregel, a pri tem padel na gladki poti vznak- Simončič mu je hitro segel v notranji žep suknjiča, potegnil iz njega listnico z denarjem (480 Din) in zbežal nazaj proti Krškemu. Naslednjega dne je prišel Levičar prijavit dogodek orožnikom in spoznal v Simončiču onega, ki ga je ponoči oropal.
Obdolženi Simončič je rop orožnikom sprva tajit potem pa je priznal dejanje in povedat da je oropano listnico z denarjem pred aretacijo vrgel v stranišče pri Dolin-šku, kjer je bil v" službi. Orožniki so potem res našli v stranišču listnico z vso vsebino.
Tudi pred sodiščem je Simončič priznal dejanje, trdil pa je, da ga je k temu zapeljal soobdolženi tovariš Zakšek, ki ga je baje že v Komočarjevi gostilni z mežikanjem in sunki z nogo opozarjal na Levičarja in mu baje pred Levi carjevim odhodom šepnil: »Le hodi za njim in mu vzemi denar, midva bova že potem naredila.« Na nadaljnje podrobnosti se Simončič ni hotel spomniti, češ. da je bil močno vinjen.
Obdolženi Zakšek je krivdo dosledno za-nikoval in se zagovarjat da ni nikdar nagovarjal Simončiča, naj gre za Levičarjem in mu vzame denar.
Mali senat ki mu je predsedoval s. o. ?. Kuder. jc obudil Simončiča Vin-e? ca. ki je starejši mladoletnik, na 18 mesecev težke ječe, dočim je bil Zakšek oproščen.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnjiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri kata-ri motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« vodo že desetletja pri odrastlih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah,-in špecerijskih trgovinah.
X. JUBILEJNI OSIJESKIV1E1L1ESEJM
S,—44. V. 4954.
PotoTsnfe ga polovično ceno
Perspektiva Ljubljane po ljudskem štetju
Kakšna je Ma Ljubljana ob koncu 1910 — Stare statistike so glasilke
naglega in velikega razvoja
in gluhih 93; poročenih 10.110, ovdovelih 2386, razporočenih pa 116.
Mladoletnih do 13. leta, ki ao biK v oekr> bi staršev ali drugih je bilo 9692, nad 60 let starih, ki niso več izvrševali svojih poki i* cev, pa 3577. Onih, ki so se preživljali sa* mi ter so bila stari od 14 do 56 let, pa je bilo 28.458. Vojaških obvezancev, starih od
LJubljana, 10. aprila.
V	ddbi ljudskega štetja je umestno pri* pomniti, da segajo prvi popisi prebivalstva daleč nazaj v najstarejšo zgodovinsko dobo vseh kulturnih narodov. Ko so države do* segle višje in močnejše organizacijske obli« ke ter prevzele važnejše upravne posl-e, so morale izvesti ljudsko štetje zaradi ugoto« vitve davčne, produkcijske in obrambno moči svojega ljudstva. Tako so faraoni iz* vedli ljudsko štetje, še preden so se zacc« le ob Nilu dvigati ogromne piramide. Moj« zes kot judovski državnik pa je celo med 401etnim blodenjem svojega naroda po Si* rajski puščavi izvedel štetje Izraelcev ter to zabeležil tudi v eni svojih petih knjig, imenovani »Numeri«. Na Kitajskem je bilo ljudsko štetje že kakih 1000 let pred Kon* 4ucijem. Zgodovina beleži tudi precej na* tančna ljudska štetja stari Grkov in Rim« •lianov in tudi zgodovina krščanstva je zve 7xna z ljudskim štetjem, kakor to vemo iz časa Kristovega rojstva.
Ljubljana ob zadnjem Štetju
V	Avstriji je bilo ljudsko štetje vsakih 10 let in sicer po stanju zadnjega decembra ob polnoči. Iz ljudskega štetja 31. decem« bra 1910. naj sledi nekaj zanimivih podat« kov glede Ljubljane in njenega prebival*
EtUubljana brez 35§ke je imela tedaj 1769 stanovanjskih hiš s 7888 strankami in 41.727 prebivalci. Praznih je bilo tedaj 24 stano* vanjstkih hiš. Moških prebivalcev je bilo 30.493 dmed njimi 3066 vojakov) in 21.234 žensk. Dejanski prirast prebivalstva v Ljub« Ijani v zadnjih desetih letih (od 31. XH. 1900) je znašal 5180 oseb ali 14.17 odst V tem času je število smrtnih primerov pre« koračilo število porodov za 1412 Prebival« stvo Ljubljane se je torej že tedaj vzdrže« valo samo z dotokom iz dežele kakor vsa večja mesta. Po veroizpovedanju je bilo 41.132 katoličanov, 365 protestantov, 116 židov, 61 pravoslavnih. 22 brez konfesije in 31 drugih konfesij. Slovencev je bilo v Ljubljani tedaj 33.846, Nemcev 5950, osta* Hh narodnosti 1203 im 1128 tujcev (inoze-m* cev). V Ljubljano pristojnih je bilo 25.142. Nad deset let starih Ljubljančanov, ki so znaK samo brati in ne pisati, je bilo 799, kompletnih analfabetov pa je imela Ljub« ljana 1315. Slepih Ljubljančanov je bilo 42
21 do 23 let je bilo 3356, črnovojnikov pa 9323.
O stanovanjih pa imamo naslednjo, sicer primitivno ali vendar dokaj idilično sliko. Bilo je 988 sta« novanj po največ 10 kron na mesec in 37 stanovanj nad 133 kron mesečno. Skupno število stanovanj za najem v Ljubljani je bilo 6078. Od teh je bilo 5 stanovanj s preko 20 stanovalci. Samo ena hiša je ime« la preko 100 stanovanj, 15 hiš pa preko 20 stanovanj. Proti požaru nezavarovanih hiš je bilo 73. Štirinadstropnih hiš je bilo 35, petnadstropnih samo 3. Vodovod je imelo 1368 hiš. Hiš s slamnato streho je bilo 47, z leseno streho 2, nad 50 let starih je bilo 601. Osebna dvigala so imele v Ljubljani samo 3 hiše. Konjskih hlevov je bilo 420, ostalih pa 407. Samo 604 hiš je bilo brez vrta, kanalizacijo pa je imelo 605 hiš. Hiš. ki so imela stranišče v sebi, je bi'lo 1442, ostalih 405 hiš je imelo stranišča poleg hiše.
V Ljubljani s Šiško vred je bilo 9275 sta« novanj: takih z eno sobo 842, z dvema 3100, s tremi 2220, s štirimi 975, s pet in več so« bami pa 2138. Od teh stanovanj jih je bilo 2439 z uporabo vrta.
•
Mogoče bo zaradi te statistike marsikdo s pomilovanjem gledal na Ljubljano iz leta 1910, ne sme pa pozabiti, da nas ločita od te Ljubljane komaj dve desetletji, od ka« terih pa je eno zaradi svetovne vojne iz« gubljeno za napredek. Kako bodo šele na« ši potomci gledali na Ljubljano v luči da« našnjega ljudskega štetja čez, recimo, sto let, ko bo imela Ljubljana toliko in toliko kilometrov podzemeljske železnice, toliko m toliko nebotičnikov z aerodromi na stre« hah, hangarjev za prekooceanske in trans^ kontinentalne zrakoplove ter še marsikaj drugega, kar je že v največjih svetovnih mestih ali pa celo samo še v fantastičnih romanih. V luči statistike je perspektiva Ljubljane vsekakor zadovoljujoča.	o
Dajmo otrokom solnca in zraka!
Dnevi posvečeni organiziranju počitniških kolonij
Ljubljana, 11. aprila.
Kakor lansko leto, prirede tudi letos protituberkulozne lige in antituberkulozni dispanzerji po vsej državi v dneh od 1. do 6. maja pro ti tuberkulozne dneve z geslom: »Dajmo otrokom solnca in zraka!« Namen teh dnevov je živahno pospeševanje vsesplošnega boja proti najhujši socialni bolezni, jetiki. Skrbi, M jo posvečajo zatiranju tuberkuloze država, občine in zdravstvene ustanove, se mora pridružiti še privatna incijativa, vsa Javnost mora sodelovati po svojih močeh pri omejevanju in zatiranju te bolezni. Borbi za sezidanje potrebnih bolnic, ljudskih zdravilišč, hiralnic, dispanzerjev, zahtevam po zidanju stanovanj, se mora pridružiti tudi higienska propaganda, zdravstveni pouk, skrb za slabotne otroke z ustanavljanjem počitniških kolonij.
Dajmo otrokom solnca tn zraka! Pod tem geslom naj prirede vsa kulturna, humanitarna, prosvetna in zdravstvena društva protituberkulozne dneve. Pod tem geslom naj se prvomajski dnevi posvete zbiranju sredstev za organiziranje počitniških kolonij ob morju, v planinah, v čistem gozdnem zraku. Ako bo privatna ini-cijativa pridno na delu, ji bodo nedvomno priskočile na pomoč tudi občine in javne zdravstvene ustanove.
Zavedajmo se, da nobeden izmed nas ni zavarovan proti tej kužni bolezni in da je vsak dan za dnem lahko izpostavljen okužen ju. Zato pa je tudi naloga vsakega,
da po svojih močeh sodeluje v splošnem boju proti tuberkulozi. Tega se premalo zavedamo, zato naj imajo vsakoletni protituberkulozni dnevi namen pouka, vzgoje s predavanji, slikami in filmi.
Poleg vsega je treba vedno Se znova tudi pouka. Predpisi glede čuvanja pred okužitvijo v javnih prostorih se površno izpolnjujejo. Popljuvana tla, zakajeno ozračje, to je nekaj navadnega. Na vlaku si moraš v oddelku za nekadilce zrak brez škodljivega dima šele priboriti. Gostilne, pivnice, ki so dostikrat pravo leglo vsemogočih kužnih bacilov, rastejo nove iz tal. Tudi v privatnih stanovanjih, čeprav skromnih, bi bilo mogoče mnogokrat urediti zdravejše bivanje.
Težke in mnogoštevilne so žrtve, ki jih vsako leto zahteva jetika. Vsako leto 3e množi število obolelih in okuženih, zato postaja protituberkulozno skrbstvo vedno bolj pereče socialno vprašanje, za katerega se mora zanimati vsak, sodelovati vsa javnost Namen protituberkuloznih dnevov, ki jih vsako leto prirejajo protituberkulozne lige, je zainteresirati vso javnost za važnost protituberkuloznega boja, pridobiti za sodelovanje vse sloje. Vsi moramo v tem boju sodelovati: država, občine, društva, vsak posameznik. Ob priliki letošnjih protituberkuloznih dni naj vsak pomaga tn sodeluje za cilj:
»Dajmo otrokom solnca ln zraka!«
Osrednja pro ti tuberkulozna liga v Ljubljani.
Prestolnica v dvojni Veliki noči
Katoliške In pravoslavne proslave vstajenja
Beograd, 6. aprila.
Lani smo jih imeli skupne, letos pa smo samo za teden dni navzkriž in tako se je zgodilo, da imamo kar celih 14 dni veliko« nočnih praznikov. Katoliški že minevajo, pravoslavni pa so se pričeli v soboto z obredom, ki* je za ves srbsko*pravoslavni svet gotovo najmilejši, z — »vrbico« (na? glas na »i«).
Veliki teden je minil skoraj neopaženo. V katoliški stolnici v Krimski ulici se je pač zbiralo vse polno ljudstva zlasti k po« poldanskim obredom, morda še več pravoslavnih kakor pa katolikov — pravo« slavnim je veliki petek ne samo največji post, temveč tudi največji praznik in se čudijo, kako da ga mi ne praznujemo. Ali Velika noč se je spoznala šele v soboto pod večer, po vstajenju, po procesiji, ki se je opravila kaT najslovesneje in je letos, pač zaradi ogromne udeležbe, znatno raz« tegnila svoj obhod. Spremljalo jo je vojaštvo, ki je ob končnem blagoslovu izstreli« lo običajno salvo.	_ .
Za nas, ki smo navajeni »božjega gro-ba«, beograjska stolnica s svojimi tesnimi prostori, po naših pojmih komaj primer« nimi za skromno podružnico na kmetih, ni nudila nič velikonočnega: nič »božjega groba«, samo s cvetjem okrašen _ stranski oltarček, vojaška straža in komaj za dve osebi prehoda med njima do razpela, h ka« teremu so se gnetle množice, da ga polju« bijo. Med temi množicami je bilo zopet veliko, veliko nravosk. nih.
Litije za »vrbico« »o se vršile v soboto popoldne od 2. do 4. Sprevodi krenejo po obredu v cerkvah v glavne ulice: iz sabor« ne cerkve pride procesija do »Moskve« in se vrača po Terazijah in Knez Mihajlovi; vr. Vaznesenske prihaja po ulici Miloša Ve« likerta v Milanovo, kamor prihaja istočas* tko »litija« « palilulske cerkve sv. Marka,
da gresta potem obe skupno po Milanovi mimo dvora do »Moskve«, kjer kreneta vsaka na svojo stran. Iz dvora opazuje »vrbico« naša kraljeva deca. Letos je bilo vreme zelo neugodno, naravnost zimsko hladno, in tisočeri malčki, ki so od mra« za premrli capljali v procesiji, so bili ob največjo radost, da bi namreč videli in po« zdravili kraljeviče: vdeli so jih pač, ali za zaprtimi okni, pozdravljali so jih, maha« joč z rokami, toda onega razkošnega ve« selja, ki bi bilo zavladalo, če bi bilo sijalo toplo popoldansko solnce in bi bili kralje« viči z balkona mogli odgovarjati na njiho« ve pozdrave, pa ža le ni bilo. Tako je mi« nila »vrbica« brez pravega zadovoljstva.
Toda kaj je vendar ta »vrbica«? _
Pravoslavna cerkev praznuje ž njo sve« čani Kristov vhod v Jeruzalem, toda obi-čaj je brez dvoma staroslovanskega, pred« krščanskega izvora: praznovanje prihoda pomladi Litij (jprocesij) se udeležuje v glavnem deca. Letos so dobile nalog, da se udeleže »vrbice«, vse šole, tudi najvišji razredi srednjih šol. Za starše pomeni »vr« biča« velik kup izdatkov: vsi otroci morajo dobiti vse novo od nog do glave, kajti na »vrbico« se gre samo v novi obleki in seve« da kar najlepši, ker pač hoče vsaka mati, da bodo njeni otroci najbolj prikupni. Le« tošnje zimsko vreme jim je delalo silno preglavico, ker so uač napravile deci lah« ne oblekce, pa je pritisnil mraz m so m o« rale povesti svoje ljubljenčke na »vrbico« v zimskih plaščkih, da jim ne zmrznejo. V ostalem pa je »vrbica« glavni dan za« služka za trgovce vseh vrst in panog: toliko ne prodajo menda vse leto.
S šopkom vrbovih vejic z »muckami« v roki in majhnim zvončkom na traku okoli vrata, prepevaje starodavno »Oipšteje vos« kresenije...« in cingljajoč z zvončki stopi« ca deca v sprevodu. Cvetoča vrba, oe pa
oljka ali palma, prva napovedovalka vtgre-di, cingljajoči zvonček — tudi tam na gozdnem parobku cingljajo prvi glasniki pomladi, zvončki — in vse, vse novo: tako je pač praznovala deca naših pradedov ob« če vstajenje iz zimskega mrtvila, praznik božiče pomladi, pa je potem prišla cerkev rn prilagodila ta običaj svojemu prazniku. Katoliška »cvetna nedelja«, pravoslavni »cveti«. In na dan »vrbice« — Lazarova subota — hodijo po hišah »lazarice«( tri deklice — v Beogradu so se polastile tega običaja ciganke — ki prepevajo staro pe« sem, s katero voščijo hiši za majhen dar »pet stotina dukata«, poln hlev, zvrhano kaščo in vso drugo srečo. Nekdaj so pač drugače imenovali te koledujoče deklice, napovedujoče pomladno vstajenje, pa je potem tudi nje vzela cerkev v svoio zašči« to in jim dala za zaščitnika od smrti vsta« lega Lazarja.
Pijančevanje
Od te grozne strasti zamorete zanesljivo odvrniti pijanca z AVINALOM, preparatom berlinskega lekarnarja Franka. A VIN AL lahko daste pijancu, ne da bi on o tem kaj vedel. Jamčimo, da je sredstvo neškodljivo. S pomočjo AVTNALA so rešili v naši državi že par stotin oseb, 1 zavojček zadostuje za uspeh. Cena Din 237 s poštnino.	4617
Glavni depo: Lekarna Mr. ROŽMANA, Beograd, Terazlje 5
Radovljiški kmetski parlament
Radovljica, v aprilu. Zadnja seja kmetijskega odbora za srez Radovljico na sreskem načelstvu je bila pravi kmetski parlament Predsednik seje g. Janež je po pozdravu navzočih, zlasti pa sreskega načelnika dr. Vidmarja sreskega kmetijskega referenta inž. Rateja. živino z d ravnika Zamika in gozdarskega referenta inž. Kirauta podal daljše poročilo o delovanju odbora ter potem .poročal, da sta nekaj dni pred sejo Ješki župan Ažman in on posetila g. bana v zadevali kmetijskega odbora. V poročilu je naglašai da imajo kmetijski odbori isto sanK>siojnost kakoT nekdanji živinorejski odbori in poznejše še okrajne blagajne. Ta samostojnost se kaže zlasti pri nakupu plemenskih merjascev. Danska uprava da na razpolago plemenski materijal in bo kmetijski odbor plačal tudi tistih 200 Diin. ki bi lih moral drugače prispevati vsak rejec sam. Za predsednikom je poročal sreski kmetijski referent mL Ratej.
Temeljito se Je debatiralo o proračunu, ki ga je sestavil ožiji odbor. Dolga je bila tudi debata zaradi cepljenja prašičev, ker se je zdela zastopnikom občin cena od komada previsoka. Na zadnje se je dosege! sporazum z žiivinozdravnikom, da se bodo cepitve letos vršile za ceno 5 Din od komada po vseh vaseh sreza in da bo za posebne stroške kmetijski odbor plačal živi-nozdraviiiiku še po 1.50 Din od komada. Ob tej priliki so zfoorovaika izrazili tudi željo, naj bi se naprosila banska uprava za dovolitev primitivnega cepljenja prašičev zanesljivim posestnikom v vsaki občimi. To naj bi se uvedi'« po vsej banovini
(Razpravljalo se je tudfe o drevesnici v Mošnjah, ki je lansko jesen začela oddajati drevesa po srezu in bo tudi v bodoče zadostila vsem potrebam. Izvoli en je bifl odsek za sadjarstvo, kateremu predseduie župan Ažman.
Proračun se Je letos znižal fn znaša 107.001 Din. Zborova-lci so ga brez ugovora sprejeli. Seja je trajala od 10. do 15.30 ter so bile vse debate prav stvarne in poučne. Šolski upravitelj iz Do v j ega g. Se-rajnik je v nje mnogokrat posegel ter žel popolno priznanj p za temeljito poznavanje kmečkih potreb. Pri nadomestnih volitvah zastopnika v banski kmetijski odbor je bil izvoljen župan Ažman iz Lesc.
Ta mesec je Kcencovanje bikov v radovljiškem srezu združeno z ogledi plemenskih merjascev in se ob tej priliki razdelijo poleg zaostalih lanskih tudi letošnje nagrade. Živinorejska zadruga v Gorjah priredi letos živinorejsko razstavo v Gorjah za svoje člane in je seja določila primeren znesek za nagrade._
■n Solnčne pege mmm
odstranjuje naglo ln brez sledu
„CREME 0R1Z0L"
Dobiva se povsod/ Depo Cosmoehe-mia, Zagreb, Smičiklasova ul. 23. 4261
pisarna 3500, časopisi in bolniško za v aro« vanje 1900, pokojninske zavarovanje, opra« va in renumeracije 1500 Din. Gasilci dobe 1000 Din, za javno razsvetljavo je določe« nih 8000 Din. Javna dela so proračun ana z 29.500 Din in to za ceste, mostove, grad« njo novih mostov in za napisne tablice (4000 Din). Zdravstvo izkazuje 1000 Din babici, ogledniku živine in konjaču 2325 Din, izolirnica 1500 Din in razno 450 Din. Obči stroški so 6275 Din; socialno skrb« stvo ima znesek 47.150 Din in prosveta 244.868 Din, od katerih odpade na Skofjo Loko 179.000 Din zaradi prispevka k novi šolski zgradbi, na Reteče 41.078 Din, na Žabnico 14.830 Din, na Bukovščico 3639 Din rn na Bukovico 127 Din. Obrtno na« daijevalno šolstvo prejme 3696 Din, šolska kuhinja 500 Din. sokolska in druga društva 2000 Din, Prispevek občinskemu kme* tijskemu skladu je 16.000 Din, izredni iz«
Zanimiv proračun velike kmetske občine
Stara Loka, 8. aprila.
Stara Loka je ena naših največjih in najnaprednejših kmečkih občin. Novi pro® račun, ki ga je banska uprava pravkar odo* brila, prinaša naslednje zanimive številke: Ubožni zaklad predvideva 52.250 Din do* hodkov, od katerih se prejme na plesnih prireditvah 1000 Din, na darilih 2000 Din, iz občinske blagajne 46.150 Din in pri raz« noterostih 3100 Din. Izdatki znašajo za no* vo obč. ubožnico 1000 Din, vzdrževanje ubožcev pri oskrbnih strankah, hiralnicah in ubožnicah 27.750 Din, v zavodih pose« bej 4700 Din, denarne podpore 14.000 Din, razno 2700 Din; obleka, obutev in kurjava 2000 Dm.
Proračun izkazuje dozdevnega prebitka 25.000 Din, lovnina od 13.000 Dm, občin* ske takse 7000 Din .izredni cestni prispev* ki 2000 Din m odkup tlake 2000 Din. V kritje potrebščin se bodo pobirale 105 od* stotne doklade v iznosu 230.574 Din. Tro* širina na vino 1 Din od litra znese 70.000 Din, od vinskega mošta 500 Din m od pi» va 15.000 Din. Od uvoženega mesa se prejme 960 Din, tako da so skupni dohod* ki proračunani na 413.034 Din. Izdatki za upravo znašajo: osebni prejemki 30.100, potnine ra najemnina 740. snazenje, kurja* m Id razsvetljava uradnih prostorov 1760
dafiki so 12.500 Din. Celoletni izdatki tedaj 412.071 Din. Prebitek proračuna jo 962,77 Din.
Proračun je sestavljen po načelih skraj« ne varčnosti in štedenja, upoštevajoč tež« ke gospodarske prilike, ki tarejo današnje čase v enaki meri kmetovalca, kateremu ogromni del občanov Stare Loke pripada. Občina je jako razsežna. Šteje 28 vasi; ži» panuje jim g. Anton Hafner, posesitnik in £>ostiiniča<r na škofjeloškem kolodvoru
Bourjois daruje
Pri svojem liferantu dobite stekleniftico parfuma »SOIR DE PARIŠ« v mičnem emajlnem etuiju ZASTONJ, ako kupite škatljico pudra »SOIR DE PARIŠ« za ceno 33 Din.	157
Samo od 1. do 80. aprila!
V domovini Martina Krpana
O skrite Bloke, v vas me iti mika...
Na Blokah, v aprilu.
V kotu srno. Tam, kjer je Bog na ljudi pozabil. Tudi drugi radi na nas pozabijo. Posebno, kadar je smuška sezona na višku. Bloške burje, ki strehe razkriva in z vragom pleše se boje. Mogoče tudi bloških lju« di in romantične bloške planote. Saj govo« re, da je romantika v modernih dušah umr« la. Bog z njimi! Pri nas smo stare vere in ne verujemo v njeno smrt. Pa nas prav do» bro poznajo Ljubljanci, če drugače ne, po Valvazorju. Naše smučke prebivajo v ljub* ljanskem muzeju, zadnje čase so jih pre» nesli celo v Nemčijo in na Norveško. Se« veda, za čast je ljudem. Bloke, zibelka srnu* čarstva v Evropi. Saj je to v Jugoslaviji. Smo lahko ponosni. Ej, ljudje! Tako se ne gremo. Kronisti nas omenjajo povsod, a obišče nas malokateri. Je pač tako povsod. Smučarji, tudi na Blokah je lepo! Seveda, sedaj smo zimi dali slovo, a za drugo leto. Ne samo po Valvazorju, temveč po živem
bloškem svetu.
Imeli smo tudi letos nekaj smučarjev. Iz Ljubljane, Zagreba, iz Maribora. Ti zadnji so se najbolj odrezali. Mazijevim iz Velikih Blok so rekli, da še drugo leto pridejo, da je prijazno, romantično, lepa smuka itd. Ce« mu bi se hvalili? Pustimo tisto. Le v nekaterih gostilnah, da je drago, so tudi pri« pomnili. Tisto bo občina uredila, da bo zadovoljeno vsem. Cez trideset dinarjev na dan ne bomo šli. Lahko verjamete.
Bloke niso dosti znane. Vsem se zdi ta kraj nekam daleč. Pa je samo za Krimom. Torej v bližini Ljubljane. Propagande je malo. Res, nato smo pozabili. Kaj hočete, krornni ljudje! Nekaj ste brali o nas. Va hočete več. Pa je dosti, da veste kje in kako živimo. Notranjci smo. še najbolj pristni in ohranjeni Nekak folkioristični muzej. Ljudje starih tradicij. Nekoliko pre« več vdani v usodo in premalo samosvoji
Bločani delamo, o tem na dvoma. Letos smo priredili že tri igre, ki jih je reširalo učiteljstvo. Dve za odrasle, eno za mladino. Obisk je bil bolj slab, ker je nagajalo vre* me. Pa nič za to. Bo z novo boljše, ki se je že fantje in dekleta učijo.
Sokola smo tudi ustanovili. Seveda je moralo učiteljstvo skrbeti za ustanovitev in prevzeti večino najtežjih funkcij: načelni« ka, načelnice, orosvetarja. A nič za to. v učiteljskih vrstah je dovolj nezgorljrvega idealizma, četudi ga marsikdo hoče uničiti. Pa Bločana so dobri ljudje. Vse znajo ceni-
ti po delo. Tudi svojemu učiteltjstvu so hvaležni za ves trud. G. upravitelj je vrtm.r, znan po vsej Notranjski po svojih pleme* nito vzgojenih rožah. Njegov vrt v popila« di, poletju in jeseni je vedno spreminjajo« ča se roža. Pa tudi vidite vrtnarja od jutra« do večera na njem.
Od tod doma je Martin Krpan. Biotki motivi najbolj ugajajo slikarju Gaspariju. Naš svet je ohranjen. Sicer mu kriza ni prizanesla, a išče novih poti. Z<aril se bo v zemljo in iz nje čipal svojo srečo. Dosedaj jo je iskal po Franciji, Ameriki... Vsaka hiša ima Aimerikanca ali Francoza. Odtlej bo drugače.
Kmetije so umno obdelane. V sleherno hišo je prodrl časnik ali strokovni list Šola vrši veliko preroditveno akcijo. Vzbuja abstinentsko miselnost in širi s knjigo pro-sveto med narod. Ljudska knjižnica vsebu« je samo dobre in najnovejše knjige. Od leposlovnih do strokovnih. Ljudje zelo radi čitajo, posebno pa otroci. Otroške knjige so vedno razdane. Je pravi naval nanje. Zato mladina izdaja svoj list »Bloški Zvon«; ki je že prešel v drugo leto. Poleg zabavnih zgodb, liričnih in epskih pesmi (ki jih ob priliki nekaj pošljem »Jutru«-), pri občuje tudi strokovne članke, ankete; kritike in poročila o prireditvah. Seveda g3 krase tMrotako izdelane ilustracije.
Prosvetne stavbe so lepe, prostorne, rarač» , ne, imajo lep vrt m še lepšo lego. Občina sploh skrbi za njih stanje. V zadnjem času oelo misli Hranilnica šn posojilnica oa svo* jo stavbo, kjer bi bik tudi dvorana. Tako bi bilo šolsko poslopje malo razbremeni no. Telovadnica v njem je dosti prema; h*1 na, istotako oder.
Na koncu vasi imamo tovarno za azde to>-vanje lesenih otroških igrač. Je ena prvih v" naši državi Na velesejirni njena razstavi ni ostala neopažena; vzbujala je splošne* zanimanje. Im »o igrače res lepe. Vse r pristnem narodnem slogu. Morali bi ran dati prednost pred mnogimi slabšimi z mo» zemstva. V času težkega gospodarskega sta* nja je taka ustanova rešitev za marsikoga. Samo, da se nekaj zasluži.
Potem je še drugo, in dosti vsega; bona* »ti griči v reber in dolino zasajene vasice. Cerkvice na vseh straneh, z rdečimi zvoni* ki pod obzorje segajočimi Jelovi gozdovi; dobri, šegavi ljudje. Preprosta notranjska duša na vsaki stezi. Odprta srca, dobri Bločani Pridite in poglejte!
KMETIJSKI VESTNK
Gnojenje krompirja
v Dravski banovini sadimo krompir m razno korenstvo na približno 57.000 ha površine, od katere prideta na krompir gotovo dve tretjini. Naš krompir ]e čislan an ga tujci radi kupujejo za seme. Naše podnebje in zemlja sta za vzgojo krompir:a gotovo zelo primerna.	_
V teku zadnjih let so se P« nas izvršili številni gnojilni poizkusi na krompmu, »n jih je izvedla Kmetijska družba, pa tudi mnogi sreski kmetijski referenti. Vsi ti poskusi so zopet pokazali, da ie gnoienle krompirju z umetnimi gnojili ne le potreD-no. temveč tudi zelo dobičkanosno. #
Krompir je rastlina, ki potrebuje izredno mnogo gnoja. Brezdvomno ostane kot glavno gnojilo hlevski gnoj.
Na podlagi poizkusov, ki so se Izvedli, se pridela pri nas na ha njive, ki je Ma gnojena samo s hlevskim gnojem, od 70 do 120 kvintalov krompirja. Kdor je pa uporabljal poleg tega tudi umetna gnojila, od in sicer na podlagi polnega gnojenja tto je, da se je gnojilo krompirju ne samo z dušičnat mi in fosforjevima gnojili temveč tudi s kalijevo soljo,) je zvišal pndeleK najmanj za polovico, če ga ni celo podvo]®. Enostransko gnojenje krompirja (n. pr. sa. mo s superfosfatom ali pa samo z apnenam dušikom) ni na mestu. Za krompir m sploh za vse gomolj niče je kalij neobhodno gnojilo za proizvodnjo škroba, pa tudi kakovost tako gnojenega krompirja ie mnogo boliša S kalijem gnojen krompir ostane zdrav, je odporen proti boleznim u tudi
ne pozebe tako hitro. .
Pravilno se gnoji kronrpiru tudi nomada kake 14 dni prej preden se posadu Kabjevo sol se zmeša z apnenim dušikom ah oilskam soiitrom in se skupno potrosi. Nato ie treba njivo povleči z brano. Na ta način se umetna gnojila najbolje pomešajo z zemljo in se hitreje razseopijo, da Jih mlade krompirjeve nstline lahko hitreje izrabljajo. Nekaj dni pozneje potrosi superfosfat po njivi in se še enkrat na lahko pobrana. Poudarjamo, da se apneni dušik in super-sosfat ne smeta skupaj trositi. Trošenje umetnih gnojil naj se izvrši takrat ko ie vreme mirno (nevetrovno).
Običajno računamo na 1 OTal pet mernikov po-.etve) 120 kg kalijeve soli, 100 kg apnenega dušika in 150 kg rudninskega su-persosfata._ Fr. K.
Za deslnfekeijo rok in perila se priporoča
SANOFORM
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
Deset navadil za perutninarje
L Predvsem je treba skrbeti da sta t kokošnjakih red in snaga. Prav za prav se znaži in pobeli kokošnjak dvakrat na leto: pomladi in jeseni Dobro je, da pomešainft obenem med apneni belež nekoliko laz^a, da se vsaj tHa in gredije temeljito razku-
ždšo.	. , , . . .
2 Perutninar mora zjutraj zsrodai točno ob istem času in sam ter z dobro klajo krmiti žrvalioe. , ,	t!i,	„
3.	Za domačo režo Je vzgojiti pisčeta. TcS izviraio od dobrih zimskih nesnic Ce se dobavljajo jajca za valjenje od drogod, potem se mora to storiti le od zanesljivih m dobrih rejcev. Jajca za valjenje ne smejo biti nad 14 dni stara in se mora ž n:.:mt previdno ravnati, da se ne pretresejo.
4.	Samo piščeta. kS se izvale pred Junijem. se razvijejo v zdrave in krepke zimske jajčarice. Bo mesecu junija tevaljena piščeta se goje samo za zakol.
5.	Za naše kmečke razmere se priporoča gojitev štajerske rjave kokoši, ka najboJJ ustreza reinim pogojem v naših krajih.
6.	Vsako drugo ali najkasneje tretje leto se morajo premen j a tj petelini v svrho osveženja krvi. Petelin za pleme ne sme briti star nad dve leti, mora biti dober, krepak in čfl. Na vsakih 12 do 15 kokoši računamo do enega petelina.
7.	Umni rejec uvecle čimprej zaznamovanje pri svojih živalih z obročki na nogah. S tem se najiažje dožene starost kokoši. Kokoši, ki so namreč stare nad 3 leta. še odstranijo. Prav tako petelini.
*8. Pri nas kaže, da se poprimemo ttwB rejo kapunov. Petdimčki ki dosežejo dvanajst do štirinajst tednov starosti, so za kopirne primerni.
9.	Jarčke, ki po osmfli mesecih nočejo nesli, redimo tudi za zakol. Tako zredimo najlepše in najboljše p-ularde. ki so vedno iskana in se drago plačujejo.
10.	Umen perutninar vodi tndi točno knjigovodstvo in zapisuje vse izdatke Važno je tudi. da se ne redi več živali, foakor se Rh more zares dobro in skrbno gojiti.
Pr. K
I. SLANOVIC
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA
Ga jeva nllca t.
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Spedjelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala is medenine ali železno poniklovana, 3084
V Pariz na kolonijalno razstavo
Priprave za »Jntrovo« prvo ekskurzijo y maja
belnih dru En. Ce p«	"""e P®
odrečeta, odreko tudi čebele: - nastopi kriza, ki io odvrnejo samo ljubitelji čebel — čebelarji s tem, da pokladajo še shranjene rezerve ali posežejo po dragem slad korin
Čebelice so izletele na pašo, da nasrkajo zdravilnih sokov zase in za zdravje ljudi. Pričakujmo blagoslovljenega zdravilnega meda ki je že marsikomu podaljšal z-iv-
njena rujna vina...
Svet pozna Jugoslavijo
Na prostora kolonialne razstave v Parizn so postavili natančen posnetek svetišča v Angkor Bahtt (v francoski Kambodji). Svetišče je mani biser prastare vzhodne
arhitekture.
LJubljana, H. aprila.
Prvo potovanje v Pariz na kolonijalno razstavo, ki ga aranžira pod veščim vod« stvom »Jutro« ,bo v časti od 22. maja do 3. junija. Odhod iz Ljubljane bo 22. maja ob 2.30 z gorenjskim brzovlakom. Vožnja v direktnem vozu III. razreda preko Je-fiemc-Scharzach-iSJL Veit-Buchs-VBaselhOu-rich-Pariz. Prihod v Pariz 23. maja ob 23. Takoj skupni odvoz na avtokarih v hotel in večerja. Bivanje v Parizu bo trajale j>otem do 31. maja. Ta dan bo predpoldne r-dhod iz Pariza. Prihod v Ljubljano 1. junija ob 9.
Natančen, podroben program osemdnevnega bivanja v Parizu, ki je zelo zanimivo sestavljen, bo obsegal poleg ogleda kolonialne razstave tudi ogled vseh najzanimivejših točk v Parizu, obisk opere, louvreskega muzeja, Eiflovega stolpa, nekaj izletov v zgodovinsko zanimivo pariško okolico itd. Prihodnji teden bomo objavili v listu podroben program, na kar opozarjamo Interesente.
Stroški za vso ekskurzijo, to je za vož-
njo tja in nazaj v UL razredu (za nočni del vožnje se lahko na željo doplača razlika za IL razred), stanovanje v hotelu v sobah z eno in dvema posteljama, za hotelsko hrano trikrat na dan (zajtrk, kosilo in večerja brez pijače), za avtokare za ogled Pariza in izlete v okolico, vstopnina v opero in v kolonialno razstavo ter v muzeje, za vodnike in napitnine znašajo skupno le 3.300 Din.
Za prvo potovanje je prijavljenih okrog trideset oseb, ki jim bomo v teku tedna doposlali pismeni podrobni program in vsa navodila, še nekaj mest je prostih. Kdor se misli prijaviti, naj se požuri. Sprejemamo še prijave za prvo potovanje do konca tega meseca. Nadaljnja potovanja bodo še po eno v mesecih juniju, juliju, avgustu in septembru, ako se bo za vsako priglasilo dovolj udeležencev, sicer pa opozarjamo še enkrat na podrobne pogoje in program, kar bomo objavili v teku tedna v »Jutru«. Prijjave sprejema: Tajništvo uredništva »Jutra«, Ljubljana, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. »Jutro«
Obnpen položaj hrastniškega delavstva
Rndna praznuje že 10 dni — Kriza v steklarni — Težbo prizadeti
obrtniki
Hrastnik, IX. aprila
Dočim faaajo po drugih rudnikih upanje vsaj še na dva delovna dneva v tednu, stoji naš rudnik že 10 dni, to je od velike« ga četrtka. V rovih so samo straže. V to« rok po praznikih so prišli rudarji na delo, opoldne pa so poslali vse domov ter se jim i« reklo, naj ostanejo doma do preklica. .VIak> je opamja, da bodo kmalu poklicani, govori se oek>, da se bo ves ta mesec pra» znovaJo.
Kriza je tod! v ateMami te fcocfi ta je vzrok isti: pomanjkanje naročiL Kakor se iruje, ima steklarna edino večje naročilo iz Tuncije. Delovni čas v steklarni je zni« žan na ta način, da se dela vsak drugi te« den, m sicer ne kakor poprej nekdaj po 8, temveč samo po 5 ur na dan. Delavci so razdeljeni na dve skupini, ki se izmenja« vata in spravri tako vsak steklar na mesec komaj po 60 delavnih «r. V zadnjem času so odpustili tudi 50 mlado! etarih delavcev odnašale ev.
V kemični tovarni Je še 8urnd deSovntk.
odpuščenih in upokojenih pa je bilo, kaikor smo že poročali, tudi tu precej delavcev. Od teh delavcev, ki so še ostali ter jim več ali manj tudi preti redukcija bo kaikih 20 tako srečnih, da bodo našli posel in za« sAužek pri zgradbi nove apnenice
Ta delavska kriza je težko zadela tudi vse obrtnike. Trgovine in gostilne so sko« ro prasne. Neki gostilničar je lani stočil 150 hI vina, letos v prvem četrtletju pa samo 18 hI. Naši obrtniki, trgovci in rokodelci sicer že od nekdaj nimajo dovolj na« jetih delovnih moči, ker delajo ponajveč sami s svojimi družinskimi člani in si po« magajo tudi z vajenci, kriza pa bo zadela prej ali slej tudi malo število pomočnikov in uslužbence
Najboljši in najbrž tudi edini izhod iz tega obupnega položaja bi bil, če bi se oimpreje začela graditi nova šola in pa vo» dovod ter bi tam vsaj del brezposelnih na« šel skromen zaslužek.
čebelice so izletele na pašo...
Zima je za nam L Vse kliije in brsti. Milijoni cvc-tov čakajo poseta onih malih žuželk, da ustvarjajo nova življenja — plodove s semenom, v prospeh rastlinstva in sočasno v korist našega zdravja, kar vse pa še premalo cenimo. Čebelice opravljajo ogromno in koristno delo, kaftero ve prav -eenili le čebelar sam.
Skromen panj je bivališče čebefarih drn-ffin, ki ao urejene na jm odre je. Niti najum-atejši učenjaki in inženjerja ne bi bili v ffdaou stvori H lične in pravilne celice ali
naravi je poverjeno izključno samo čebelam delavkam, ki jih je v močnem modernem Znidaršičevem panju ob času pred rojenjem 30 do 60 tisoč. Te »delavke< niso nič drugega kakor spolno nerazvite samice, ki izvršujejo vsa opravila v panjih in izven njih. Matica, ki je v vsakem panju samo ena, ima edino nalogo leči jajčeca, trotje pa so potrebni samo pomladni, da oplemene mlade matioe. Kadarkoli govorimo o čebelah splošno, so mišljene le čebele delavke, ki imajo obilo skrbi z donašanjem medu,
satne pš&krce, kakor to delajo čebele- le eeliee so zibelka mlademu zarodu, ob času paše pa najpripravnejša shramba za pre-filadko zdravilo — med. Z zimsko dobo je iz teh celic izginila strd, ki so ga družine porabile za prehrano in vzdrzavanje potrebne toplote v panjih. Zato s tem večjim zanosom planejo spomladi v naravo, da poiščejo sladkega nektarja in obno-&i.ne za rastoči zarod, ki se z neverjetno naglico množi in polni panj.
Vsf! zanimivo pomladno delo se vrSi v dveh smereh, zunaj v prosti naravi, — enakovredno in morda še večje važnosti pa v panjih samih.
Za nečebelarje je vidno samo zunanje delo. ki se vrši na travnikih, vrtovih in v gozdu, sploh povsod, kjerkoli vzklije še tako mala cvetica. Ako le vreme dopušča, ne ostane pozabljen noben cvet Vse delo v
vede za niiadež, cvetnega prauu, izpotevatl morajo voeek, da stavijo celice, skratka; od njih pridnosti je zavisno mnogo.
Prva pomladna paša, ki se pričenja s cvetjem, nudi čebelam predvsem najnujnejše, to je cvetni prah, ki 9e nabira na njih telesen in ga s pomočjo prvega in drugega para nožic urno stržejo v »koške« na bedra zadnjih nog, in pa prvi nektar, ki komaj zadostuje za številno družino. Kdor še ni videl s cvetnim prahom obložene čebelice, naj si ob priKki ogleda raznobarvne LlebČ-ke cvetnega prahu, ki ga spravljajo potem v celice, kd so najbližje zalegi. Ce pomislimo, da gre v vsako celico 30 do 4o takih Mebčkov po pol grama in da mora biti pripravljena hrana za 50 do 70 tisoč mladic, si šele moremo ustvariti približno 9odbo o delu, ki ga opravljajo te male živalice. osi-----:— cvetja je združen razvoj če-
Bloški motiv: pri Fari
Skozi Mojstrano
Mojstrana, 11. aprila
Naš kraj ni samo glavno izhodišče v Julijske Alpe in na Triglav, temveč tudi dru-eače središče našega turizma. Zimsko-sportna sezona, ki je bila prav živahna, se nagiblje h koncu, dasi je v dolini še 1 meter snega ter smuka prav idealna Na triglavskem ledeniku pa je sezona še vedno na višku in je bilo zlasti za praznike mnogo obiskovalcev- Staničeva, Vodnikova ln tudi vse koče na Kredarici so bile prenapolnjene. Letos nas je obiskalo tudi izredno veliko avstrijskih smučarjev. Jutri na belo nedeljo bo visoko-alpski smuški tek od sedla Rž v dolino Krmo in bo imela ta prireditev mednarodni značaj, ker se Je udeleže tudi Avstrijcu
Sokolsko društvo, kateremu je povodenj v jeseni 1926 uničila skromni dom, je potrebno novega zavetišča. Zemljiška zajedni-ca je že podarila za zgradbo lep in precej obsežen kos zemljišča, ki je proti povodnji zavarovano, pripravljeno je tudi že kamenje, samo denarnih sredstev še manjka in računa društvo, da mu priskoči na pomoč vlada s primernim posojilom proti nizkim obrestim. Triglavsko pevsko društvo se pripravlja na velepomembno prireditev Aljaževega večera, ki bo repiroducirana tudi potom radija
Ob tej priliki moramo spregovoriti tudi glede naše trafike. Sedanjo trafiko upravlja vojni invalid, da lahko preživlja svojo mnogoštevilno družino. Sedaj se poteguje za novo trafiko še neki trgovec, ki je prav dobro situi/ran. Sedanja trafika je itak že
njene čuvstvene pesmi in blesteče zobe njenih prebivalcev!
A svet pozna tndl tajnost, na kateri način stotisoce Jugoslovanov vzdržuje lepoto svojih zob. Sargov Kalodont ima ta blagodejni učinek. Nedotaknjeno zdravje zob in biserni sijaj, kakor tudi vonjajoči sveži dih so posledice tega negovanja.
SARGOV
KALODONT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
v središču kraja, ter bi bffca nova oddaljena od nje le kakih 50 korakov. Za drugo trafiko ni nobene krajevne potrebe, ubogemu 80-odst. invalidu bi bil odvzet velik del skromnega zaslužka in končno bi tudi novi trafikant ne imel posebnih dobičkov.
Smučarjem in turistom neznani svet:
Zelenica
Lepote pomladnega izleta na snrnčfcah alfi s ceptooni
Tržič, 2. aprila
Smuški tereni v okolici Tržiča so širšemu krogu smučarjev skoro neznani. Vse hiti v Kranjsko goro in Bohinj. Ko pa naše doline in bližnji griči izgubijo svojo belo odejo, takrat polovica prijateljev belega športa spravi smučke doma pod streho; druga, trdovratnejša, ki se ne boji nositi smuči in nahrbtnik nekaj ur na ramenih, preden pride do zaželjenega cilja, se navadno porazgubi v posameznih skupinah v kraljestvo Julijskih Alp in le redki so tisti, ki sem in tja zaidejo v okolico Tržiča: na Kofce, Konščico, Javornik in prijazno Zelenico. Vsakdo pa, ki pride smučat v naš konec Karavank, se čudi lepim terenom in krasnemu razgledu z naših gora in marsikdo je že dejal: škoda, da tako lepi kraji niso znani širšemu občinstvu.
Pojdi na Zelenico! Prijatelj, morda se Čudiš, da boš sedaj, ko te pomladansko solnce že vabi na sprehod v božjo naravo, mogel smučati tam v okolici Ljubelja? Prazni pomisleki! Na severni strani Be-gimščice, na Vrtači, pod grebeni Zelenice in plazovih Stola bodo vozili t rži Ski smučarji še najmanj do srede maja
Pot na Zelenico te vodi s postaje skozi mlado jugoslovensko mesto Tržič, po ljubeljski cesti ob potoku Mošeniku do Sv. Ane. Ko pustiš na desni cerkev Sv. Andreja in stopaš po klancu navzgor, poslušaš pod cesto ob šumečem potoku glasen ropot starodavnih Globočnikovih fužin. Pred seboj imaš vso svetoansko dolino.
Ko imaš za seboj Ankeletovo in žvirče-vo gostilno, prideš ob vznožju Begunščice do Lajbe, skupine hiš, v katerih so stanovali rudarji, ki so tudi kopali ži vos rebrno rudo. Rudnik je že nekaj desetletij opuščen, ostali so samo sledovi.
Cesta postaja vedno bolj strma, grebena Košute in Begunščice segata prav do ceste s svojimi stenami, šumeči Mošenik, ki izvira na desni, je utihnil. V zimskih nočeh brije tu oster in mrzel sever, poleti pa vlada mir in prijeten hlad.
Soteska se zopet razširi s slehernim korakom se odpira nov svet pred teboj. Obširen travnik, ob robu gozda cerkev sv. Ane in Bornov gradič, za njima pa cesta, ki se v ostrih serpentinah vije čez Ljubelj na Koroško. Na desni opaziš Babo (1966
m) 8 planino Korošico, najbolj pa te morda zanimajo strme stene Košute in Begunščice, ki padajo proti severu, če imaš srečo, opaziš tik nad cesto v stenah Begunščice tudi kozoroge, ki se v zimi sicer najraje sprehajajo ob plazu nad finančno stražnico.
Ko gledaš ta kotiček naše zemlje, misliš, da si zašel v Švico, kajti vsa okolica te spominja švicarskih pokrajin. Niti ne veš, kdaj si ob občudovanju prirodnih krasot prišel mimo cerkve do cestarja Ako pa Imaš srečo, da te je kdaj pogledal Bog skozi veliko okno in imaš nabranih zadosti Plutovih darov, se do cestarja lahko pripelješ tudi z avtom. Iz Tržiča prideš z motovilom k Sv. Ani v 12 minutah, »blau-es Fussvolk« pa potrebuje dve uri.
Zopet se začne svet strmo dvigatL V
velikem plazu si, močno moraš udarjati z nogo ob tla, da se prime smučka V cik-cakasti črti ležeš v višino: danes, ob jasnem vremenu se ni bati plazov, ki ob dežju z vrha Begunščice grmijo v dolino. Kar oddahneš se, ko prideš na vrh plazu, —■ še dvajset minut, in pred teboj se odpre nov, z vseh strani od gora zaprt svet z malo kočo v bližini, na cilju, si na Zelenici!
Smuška koča Je sicer majhna, pa vendar te prijazno sprejme pod svojo streho. Res ne nudi toliko udobnosti kakor druge planinske postojanke, toda še vse to, kar je, Je plod privatne podjetnosti. Ima 12 postelj tn skupno ležišče za 12 oseb, v sili pa Jih more prenočiti do 40, če so nekoliko pohlevni, seveda. Veliko truda in požrtvovalnosti Je bilo treba, ko so fantje pripravljali les za stavbo. Preko 8000 kg materiala in opreme znositi na hrbtu od Sik. Ane, tudi ni bila igrača.
Snroških terenov imaš na Zelenici na Izbiro. Vežbaš se lahko v bližini koče, ob studencu. Ce hočeš, jo mahneš za drugim na greben Rjave pečL Krasen razgled ti poplača malenkosten napor. Pod seboj <nmfi tiho Sv. Ano, na drugi strani zapaziš oesto, ki se kakor kača vije v dolino proti Bo rovi jam, na vzhodu zreš dolg hrbet Košute, Babo, Obir, na severu pa se ustavi tvoj pogled ob sklenjeni verigi zasneženih koroško-gornještajerskih gor, ki kakor zid zapirajo vzhodni del koroške kotline. Skozi vrzel med Košuto in Be-gunščico vidiš Kamniške planine, Storžič in če imaš prav dobre oči, ti ne uide t^dl dolenjski stric Kum Najbolj pa te gotovo zanima ogromni masiv bližnje Begunščice, ki se prav tu odraža v vseh mogočih potankostih. Na zapadu krivi hrbet mogočni Stol b Prešernovo kočo, njegova soseda Vrtača pa je videti odtod kakor ostra piramida Daleč na zapadu kraljuje nad svojimi sosedi Triglav, ki med Stolom in Be-gunščico radovedno kuka na Zelenico.
Ce si se že navozil okoli koče, uberi Jo preko Kuclja pod Zeleniške Može! Ne boš prikrajšan na razgledu! Pod teboj leži Blejsko jezero, temna Jelovica in Pokljuka. Vidiš Bohinjsko kotlino, v daljavi osamljeni Blegaš, Črno prst in vse Julijce južno od Triglava — A tisti, ki se jim hoče vrhov, se lahko preko Srednjega vrha podajo na Stol ali pa gredo za medvedom na Begunščico; toda, to so že težje ture, ki zahtevajo cele možeu Tržiškim fantom je Begunščica skoro igrača.
Zelenica je eden naših najlepših planinskih svetov, škoda, da je skoro še neznani
Preserski možie in fantie v gospodarski šoli
Preserje, v aprilu.
Rmetsko nadaljevalno šolo, ki jo je vo« dil g. šolski upravitelj iz Jezera,_ smo ne* davno slovesno zaključili Sola je trajala nad 5 mesecev, tedensko po 6 ur. V začet« ku je bilo 40 udeležencev, ob koncu pa 35 v starosti od 18 do 45 let Pohvalno je treba omeniti izredno dober obide tudi ob slabem vremenu.
Poleg jezerskega šolskega upravitelja sta poučevala tudi domača učitelja, župnik ter dva absolventa srednje kmetijske šole in strokovni tajnik Kmetijske družbe. Pouče«
valo se je kmetijsko prirodoznanstvo, ra« čumstvo, sipisje, gospodarstvo, narodopisje, zgodovina ter o državi in državljanstvu. 11 udeležencev je prejelo spričevala, ker so obiskovali tečaj že drago leto: 24 pa jih je prejelo le izkaze iz prvega tečaja. Slovesnega zaključka se je udeležilo več članov občinskih odborov p rese rake in to« nrrršeljske občine in načelnik domače lome« tijske podružnice. Slovesnost se je zaklju« čila s pomembnimi in jedrnatimi govori nekaterih gg. predavateljev. Na sliki so udeleženci šole z gg. predavatelji v sredini.
KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA
Miklošičeva cesta 164
nudi novosti v DAMSKIH PLAŠČIH, OBLEKAH in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJŠE
Domače vesti
Vsem svojim čitateljem pravoslavne vere želi srečno in prijetno VeBko noč	»JUTRO«.
♦	Izlet Jadranske Straže na morje. Na
mnogoštevilne izjave izletnikov, naj se uvede II. razred in izlet poceni, izjavlja ,z-letni odbor, da je iz tehničnih razlogov in zaradi že sklenjenih pogodb za letos nemogoče uvesti še II. ali celo III. razred. Pač pa se je naknadno posrečilo >dboru napraviti nekaj nebistvenih izpremema v programu, ki se tičejo le prenočišč in prehrane in znižati na ta način ceno izleta od 950 na 850 Din. Program pa v bistvu ostane neizpremenjen. Izletni odbor upa. da ie s tem ugodil željam članstva, in pripominja, da so prehrana kakor prenočišča še vedno prvorazredna. Zaključek prijav 5. mai a. Informacije in prijave: Izletna pisarna Jadranske Straže. Ljubljana, Vogelna 3.
♦	Udruženje graditeljev kraljevine Jugoslavije. sekcija Ljubljana, ima občni zbor 19 t m. ob 9. dopoldne na Rimski cesti 13.
♦	Občni zbor UJMA (Udruženje jugoslovenskih muzičkih autora) v Zagrebu bo 19. t m ob 11. v prostorih Autor-Centrale za autorska prava — S. Bakarčič ter bo na dnevnem redu poleg običajnih poročil tudi predlog upravnega odbora o spremembi pravil.
♦	Baje pol milijona za spomenik nemškemu komponistu v Slovenjgradcu. Iz
Slovenjgradca nam pišejo: Tukajšnja občina ie prejeta od društva Deutscher Ar-beiterturnverem. Gesangssektion. iz Bo. stona (Zediniene države) dopis po katerem ie imenovano društvo pripravljeno prispevati za spomenik tukajšnjega rojaka nemškega komponista Huga VVolfa 10.000 dolarjev, kar znaša v naši valuti preko Pol miliiona dinarjev. Vse to bo naibrže navadna aprilska šala, ker so se podobni primeri že pripetili v lanskem letu, ko sta biJa dva meščana obveščena o velikanski dolarski dedščini, a se je obvestilo pozneje izkazalo za navadno aprilsko šalo. Gotovo pa bi ne imeli ničesar proti temu, ako se znamenitemu komponistu postavi primeren spomenik.
♦	Stroj mu ie odrezal tri prste. Iz Rimskih toplic nam pišejo: V petek popoldne se je zgodila v tovarni podpetnikov na Gračnici huda nesreča. 22-1 etni Franc He-lesberger je stružil pete v stroju ob kolesu na e'ektričnj pogon, ki močno nalikuje kolesu v cirkularki. Nesreča je hotela, da je Helesberger dobil v roko kos lesa z grčo. Ko ie pritisnil les na vrteče se kolo. se mu je nepričakovano izvila že skoro »zstružena peta iz rok, ker je kolo zadelo ob močno grčo. Posledica je brk. da so mu spodrsnili prsti skozi špranjo med kolo. ki mu ie odrezalo troje prvih prstov na desni roki. Po prvi pomoči so prepeljali ponesrečenca k zdravniku v Laško.
♦	Slaboumnik pobegnil orožniku. K zadevnemu poročilu dne 4. t. m. iz Trebnjega pojasnjujemo, da slaboumnik ni pobegnil orožniku, marveč nekemu občinskemu des-infektorju in stražniku.
♦	VeMika podptora industriie Tekstilni šoli v Kranju. Pišejo nam: Opetovano se je iiagfešalo, da bo razvoj tekstilne šole v Kranju, ki je vedno poudarjal, da je dolž-ja tudi gmotno podpirala. Tekstilni odsek Zveze industrijcev v Ljubljani se je večkrat bavil s tem vprašanjem, še preden je bila šola ustanovljena, ker je v polnem obsegu priznaval potrebo take šole v Dravski banovini. Po ustanovitvi je stopilo vprašanje podpiranja v akuten stadij in .ie tekstilni odsak v svoji seji v pričetku februarja obširno razpravljal. Na predlog g. Maksa Horwitza. ravnatelja Jugočeške v Kranju, ki je vedno p o vda r j al da je dolžnost vse tekstilne industrije podpirati šolo. se je sklenilo, da je do Kan vsak član Zveze — tekstilnega odseka plačati za leto 1931 za vsak tkalski stroj, ki ga ima v
Samo Se danes ob 11. dopoldne
ASrika govori
v ELITNEM KINU MATICI
JCino „<&cof"
FILM 0 RAKU
danes ob V2II. uri
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
U. aprila
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperatui i, 4 relativno vlago v %, 5. smer m brzino vetra. 6. oblačnost 1—10 7 vrsta padavin 8 padavine v mm
Ljubljana: 7, 766.7, 4.2, 83, tiho, 2. Mas ribor: 7, 765.1, 5.8, 86, SSW2, 10. Zagreb; 7, 765.3, 7.6, 54, tiho. 0. Beograd: 7, 763.5, 7.7, 72, tiho, 10. Sarajevo: 7, 764.6, 5.8, 70 tiho, 8. Kumbor: 7. 760.3, 8.7, 92, E2, 0. Split: 7. 761.7, 12.2, 57, SSE2, 7. Rak: 7, 763.3, 3.4, 32, tiho, 9. Vts: 7, 761.4, 11.0, 26 E4, 8. Mostar: 7. 761.4, 6.8, 82, tiho, 6.
Soinee vzhaja ob 5.16, zahaja ob 18.47 luna vzhaja ob 4.1, zahaja ob 14.3. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —, najnižja 3.4, v Mariboru najvišja 13.4, najnižja 4.2. v Zagrebu najvišja 13.6, najnižja 5.7, v Beogradu najvišja 13.2, najnižja 4.8, v Sa» rajevu najnižja 3.6, v Kumboru najvišja 16.2, najnižja 7.6, v Splitu najvišja 16.8. najnižja 12, na Rabu najvišja 17.2, najniž» ja 122, na Visu najvišja 16.4, najnižja 10.6, v Mostaru najnižja 6.
svojem odboru po 10 Din. Ker pa nekatera
tekstilna podjetja niso člani Zveze industrijcev. jih zveza seveda ne more siliti k plačevanju prispevka, pač pa so vsi ti podjetniki ravno tako moralično obvezani k plačilu enakega prispevka, kajti vsem in-dustrijcem mora biti na tem. da bo tekstilna šola imela domače kvalificirane moči. Kot prijatelje nove tekstilne šole iskreno pozdravimo zvezin sklep in smo prepričani. da bodo tudi vsa podietia prispevala določeni znesek. Ker ie danes v Dravski banovin' v obratu pribliižno 5000 stolov bo znašal celoten prispevek za leto 1931. 50.000 Din, kar bo vsekakor za začetek lepa podpora.
*	Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je včeraj po kratkem trpljenju umrla gdč. Angela V i d m a r j e v a. Pogreb bo jutri ob 6. izpred bolniške mrtvašnice. — Ob Ljubljanici št. 13 je včeraj zjutraj umrl v 75. letu g. Lovrenc M a j e r. Pogreb bo jutri ob 16. izpred hiše žalosti — Smrtna kosa je ugrabila in najlepše moške dobe vestnega učitelja in narodnega delavca iz obmejne Cankove g Oberžana. Zemski ostanki so bili včeraj prepeljani iz Cankove v rojstni krai Zidani most in položeni k večnemu počitku na pokopališče v Radečah. — V Novem mestu je umrla 18-Ietna prodajalka gdč. Pepca Javornikova. — Po daljšem bolehanju je umrla v Slovenjgradcu privatna uradnica gdč. Ema Andrejče-v a v najlepši starosti. — V Pobrežju pri Mariboru je včeraj zjutraj umrl mestni stavbeni mojster g. Jakob Sonnenvvald, star 63 let. — V celjski bolnici je umrla 33-letna posestnikova žena Ana Novakova iz Škofje vasi pri Celju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
*	Zagonetna najdba razmesarjenega trupla. V bližini postaje Grobelno v smeri proti Ponikvi so našli 9. t m. zjutraj razmesarjeno. nago truplo neznane. 35 do 40 let stare ženske, ki jo je najbrž povozil ponoči brzovlak. Kolesa so šla ženski črez trebuh in jo grozno razmesarila. Ob tiru je ležala obleka, v kateri ie bil samo rožni venec. Truplo so prepeljali v mrtvašni-oo v St. j ur ju ob juž. žel. Ni še ugotovljeno, ili gre za zločin ali za samomor. Kdor bi kaj vedel o neznani ženski, naj to takoj javi orožništvu na Grobelnem
v Nevaren padec otroka. Iz Novega mesta nam pišejo: Hčerka finančnega pod-nadzornika g. Petančiča 23 mesecev stara Man i a se je igrala doma na verandi eno-nadstropne hiše v Dolgi ulici. Deklica se ie prislonila na slabo zaprto okno. ki se je nenadoma odprlo. Otrok ie izgubil ravnotežje in padel več metrov globoko na ulični tlak Pri padcu je dekletce dobilo pretres možganov in so ga v brezupnem stanju prepeljali v žensko bolnico.
*	Tatovi fcoles na deželi. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Na velikonočni ponedeljek popoldne je priredilo Bralno društvo od Kapele gledališko predstavo v zdraviliški restavraciji g. Josipa Maršika v Slatini Radencih. Tjakaj je prispel s kolesom tudi Ivan Adanič, posestnik iz Melov ki je pustil kolo pred vratmi navedene gostilne. Kljub njegovi pažnji se je posrečilo neznanemu tatu odpeljati Adaničevo dvoko-lo. Tatvina je bila prijavljena orožniški postaji j Slatini Radencih.
+ Hudobnost. Iz Gornje Radgone nam pišejo: V noči od 7. na 8. t. m. so neznani storilci pri posestniku Ivanu Bračku v La-stomercih <z sovraštva uničili v njegovem sadonesniku 8 sadnih drevesc. Toda zli-kovcem to še ni bilo dovolj, nego so se podali še h gospodarskemu poslopju in !z dveh svinjakov izpustili 2 veliki svinji s prasci vred. Zadeva je prijavljena orožništvu v Gornji Radgoni.
*	Nesreča pri nakladanju hlodov. Iz
Bras&ovč nam pišejo: Te dni je posestnik Ivan Turk nakladal hlode na voz. Pri tem mu ie težak hlod zdrknil z voza, padel na desno nogo in mu jo v stopalu skoio zmečkal. Prvo pomoč je ponesrečencu nudil dr. červinka nakar so Turka nrepe-Ijali v celjsko bolnico.
*	Popularizacija higijene. Svetovna vojna in od nje povzročene škode so naučile človeka, da ceni svoje življenje in pazi na svoje zdravje. Po vojni se zdravniki in učenjaki vedno bolj trudijo, da bi poučili široke narodne sloje o higijeni. Ni dneva brez predavanj o čuvanju zdravja- Zdravniki in zdravstveni članki listov se bavijo z vprašanjem zdravja. Nedvomno je, da zasluži pri tem posebno pozornost dobra prehrana in prebava. Večkrat so bili tudi uspehi bitk odvisni od tega, če je bila prebava vojskovodje v redu ali ne. Zaprta ali drugače bolna čreva se lahko izlečijo, če se vzame na večer po dva Artin-dražeja, ki jih zdravniki priporočajo. Kdor je samo enkrat poizkusil Artin, ve, kaj je najboljše sredstvo proti zaprtju.
*	Lepotično grmlčje, ciprese, borovce, smreke, visoke in nizke vrtnice, pelargo-n'ije itd. priporoča Anton BAJEC. Ljubljana, Tržaška cesta 34, vrtnarstvo, tel. 3242. cvetličarna telefon 3322.
*	Služkinje! Izšla je nova številka našega glasila >Gospodinjska pomočnica«. Izhajal bo vsaki mesec in stane celoletno 12 Din. Naročajte in širite ga povsod. Dobival se bo vsako nedeljo popoldne v sba-iališču Prečna ul. št 2. med tednom pa v tobakarnah. Cena izvodu je Din 1.50. Nove naročnice sprejema iz prijaznosti g. Darinka Vdovič, Erjavčeva c. 2. Prosimo tndi, ako bi se katere javile tudi kot poverjenl-ce iz Kranja, Maribora, Celja in tudi iz letoviščarskih krajev, kakor Bled, Kranjska 20ra. kakor tudi iz drugih krajev Jugoslavije, kjer bivajo slovenska dekleta in bt hotele širiti naš list in mu pridobivati novih naročnic. Vsa pisma naslovi in naročnina naj se pošiljajo na začasni naslov g. Darinka Vdovič, Ljubljana, Erjavčeva cesta 2, trgovina s papirjem
*	Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi naioeneie katnnose-?ko-kiparsko podjetje Fran jo Ktrnovar. pokopališče Sv Križ Litrbliana
*	Darujte podpornemu druitvu slepfh, Ljubljana, Pod trančo 2*111.
*	Naročite Se pravočasno Pesmi Srečka
Kosovela pri založbi »Luč« Ljubljana I. poštni predal 171. Izvod s poštnino vred 21 Dn. Denar naprej ali po položnici.
*	Ure popravlja, renovura, večletno jamstvo: Koiošec. urar. Ljubljana, Sv. Petra 55-1
*	Priporočamo nakup za pomladanske obleke v spec. trgovini sukna Novak, Ljubljana. Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). Dobro in poceni
*	Pri obolenju črevesja priporoflajo zdrav, nlkl sladko marmelado ali med in pa da se pijejo sadni šoki, iz katerih se dela pravi in znani Figol. Figol je zelo prijetnega okusa in so v njem na posebni način združeni soki iz zdravilnega primorskega zelišča in najboljših dalmatinskih smokev. Figol pospešuje pravilno delovanje črev in se 'fobi v vsaiki tekam!
*	Obleke In klobuke kemično čisti, barva. ol'«lra In l'ka tovarna los Relch.
ITO zobna pasta n a I b o 11 š a !
RUDOLF KOKALJ ANTONIJA TREBAR
POROČENA Ljubljana, dne 12. aprila 193L
Iz Ljubljane
o— Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora Zveze, ki bo v torek 14. t. m. ob 20. v društvenem lokalu v Kazini v Ljubljani. Dnevni red: poročilo o pogajanjih in sklepanjih o načinu združitve organizacije. Zbor bo sklepčen, če bo prisotna najmanj ena tretjina članov. Ako ob napovedanem času ne bo zbranih zadosti članov, bo zbor pol ure lasneje brez ozira na število navzočih.
u— Prihod češkoslovaških medlclncev iz Brna. Danes se pripelje ob četrt na 9. zjutraj z vlakom iz Zagreba 45 brnskih medi-cincev, ki se nahajajo na poučnem potovanju do Jugoslaviji. Akademiki, posebno medicirici, so vabljeni, da se udeležijo sprejema na kolodvoru. V Ljubljani ostanejo drjgi gostie do 24. ure. nakar se odpeljejo z brzim vlakom v svojo domovino.
u— Iz koncertnega življenja. Južnosrb-sko društvo »MOKRANJAC« koncertira te dni po raznih mestih kraljevine. Dne 11. v Zagrebu. 13. v Ljubljani. 14. v Karlovcu, 15 v Vukovaru, 16. v Osijeku, 17. Sombo-ru. 18. v Subotici in 19. v Beogradu. Koncert izvaja 50 društvenih članov pod vodstvom dirigenta Sijačkega. Društvo vodi njegov predsednik dr. Radovanovač Vojl-slav, prof. univ. v Skoplju. Društvo uživa v vseh pevskih krogih velik sloves, ima prav dober glasovni materijal in je tehnično na visoki umetniški stopnji. Obisk koncerta prav toplo priporočamo. Vstopnice v Matični knjigarni. — Vsa narodna društva se naprošajo, da se udeleže jutri ob 10. na glavnem kolodvoru sprejema. Društvo pride v narodnih nošah, s seboi Pa prinese zastavo, ki jo je daroval društvu Ikralj. Glavni namen prihoda v naše mesto ie. -la spoznajo naše kraje in da manifestirajo za edinstvo. Vabimo na večerni koncert v Fiffiiarmon. dvorani. — Spored koncerta Brandlovega tria v petek 17. t m. v RTharmonični dvorani ie: 1.) Brahms: Trio v c-molu. op. 101. 2.) Beethoven, Trio v g-duru op. 1 St 2. 3.) Marx: Trio fantazija. Vstopnioe so že v predprodajj v Matični knjigami po običajnih cenah.
n— Ljudska univerza za obrtniške vajence. Za 13. april napovedano vaj enško predavanje se ne ho vršlJo, ker Je dvorana Mestnega doma ta dan nujno oddana za prenočišče. Prihodnje predavanje bo 20. t m.
u— SJSU »Preporod« bo v soboto 18. t m. priredil v areni Narodnega doma akademijo pod pokroviteljstvom ravnatelja g. Antona Juga in častnega damskega komiteja. Na sporedu bodo orkestralne, pevske in deklama to rske točke in točke na saksofonu. Spored bodo izvajali naši nadarjeni srednješolca in s tem pokazali, kaj znajo tudi izven šole. Po sporedu ples! Posebnih vabil ne bo. Cisti dobiček akademije ie namenjen »Preporodovi« počitniški koloniji na morju za bolne dijake. Naša javnost naj v obilnem številu poseti prireditev in podpre to humanitarno akcijo.
u— Občni zbor Podsaveza muzičara Ljubljana, ki Je bil sklican za 3. t m., se v smislu saveznih pravil zaradi nesklepčnosti preioij na nedeljo 19. t m. in se bo vršil ob 10. v restavraciji hotela Lloyd.
o— Gibanje trgovskih potnikov. Danes dopoldne se odpelje iz Ljubljane deputa-cija Društva trgovskih potnikov in zastopnikov na skupno konferenco potnikov Jugoslavije. ki se bo vršila jutri ob 9. v Beogradu. Konferenca se bo bavila z vprašanjem, kako doseči ugodnosti na državnih prometnih ustanovah. Trgovski potniki vodijo že od 1934 akcijo za to pridobitev, a brezuspešno. Delegacija bo posetitla g. mi-strskega predsednika in g. prometnega ministra.
n— Sokolsko društvo v Zg. Slškl uprizori danes v nedeljo, ob 20. v »Vodnikovi dvorani« veseloigro »Pegica, srček moj«. Opozarjamo na to posebno članstvo
o— Iz gledališča. Veseloigra »Pri belem konjičku« se vprizori drevi ob 20. Pri vseh dosedanjih predstavah se je občinstvo prijetno in prešerno zabavalo. Glavno vlogo veletrgovca Budka igra priljubljeni komik g. Cesar. Vlogo natakarja Zana pa danes prvič g. Zeleznik. Predstava se konča olkrog 22. kar omogoča ogled tudi zuna-
Vade plošče u filme
Vam najvestneja
razvil e in ko p Ira
drogeri)« KANC & LJUBLJANA	MARIBOR
Hote! Zaka na Bledu
pod kolodvorom BLED-JEZERO s 35 sobami, nudi Šolskim izletnikom celodnevno prehrano s prenočiščem od Din 30—35. — Kosilo Din 8—15, večerja Din 6—12. — Izletniki v grupah imajo znaten popust. Kompletni pension v predseziji Din 50—55. 4599
Za Vašo deco
Naše drugo priznanje.
ffpti o tfivuiai alfll M kiMB t Iull*i
Sta.. 124/30.	Iaribor,4ae 28.*.1930.
f. a. tr, Vaoder 4.4*
- tarT«*-
čast ta j« sporočati.4a trn o »porabljali Val propa« rat (f »i il t i i ,katerega sto prispevali ss oafto 4o«Jo počitniško oapravo # Poftltaiiki doa kraljico Marijo* pn So.Karttas sa Pohorja,tor laeli prt 4eei prav agodes sspeh.Dečki,ki ao atlvsll Ovoaaltls so pridobili v eoea bo« secu povprečno 950 gr sa teli.aed to« ko so ostali 4o£ki pridobili povprečno lo 153 graaov. Deklice,ki ss slivsls t Ovoaaltis so pridobilo * enem. meseca So več is slsor pov* prečno 1413 gr,dočle so oatale deklico pridobilo povprečoo po 870 graaov. ladajaajo Ovomaltiaa so jo vrSilo po dols* čilih io asdaoratvo Zdravatvooogs doaa e Maribora,katsrt Tam saaors naSe podatke potrditi. Lepo uspehe VaSega sredsU ve sao povdarill tudi e takaJSoih listih,katere Vsa obeso« prllagsas.
lajalodneje so Vsa sahvaljajeao sa isfcazaao.aalloaJe« vost ter so Vsa isti v oadaljo prlporočsaos
Za odbor i
1.1. Ujnlk/
t.C. predsedoica.
Smatramo za svojo dolžnost, da v Interesu roditeljev kakor twB učiteljev obelodanimo gornje priznanje, ki je najboljši dokaz, da ja OVOMALTTNE za zdravje v istini dragocen izdelek. Na zahtevo pošljemo brezplačen vzorec.
Dobiva se povsod: mala škatljica 16 Din.	6610
Dr. A. VVander A «1. Zagreb
njim posetnikom. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi tudi telefonično štev. 2231, ali pri večerni blagajni v drami. — Jutri bo za red B predstava koiaediie »Zivlje-nie je lepo«. Prihodnja premijera v drami bo stari misterij o bogatinu Slehrniku. Delo ie poslovenil Oton Zupančič. Ulogo Sflehrnžka kreira g. Levar, v ostalih vlogah pa je zaposlen ves ženski in moški dramski ansambel. Pri predstavi bo sodeloval operni zbor in orkester Dravske divizije. Specijalno muziko, kompozicijo Šveda Cinerja Nilsena. študira z zborom in orkestrom kapelnik dr. Svara. režijo pa vodi prof. Sest. — V operi bo drevi prva repriza novitete »Snegurka«. V naslovni partiji je prvič ga. Ribičeva, ostala zasedba kakor pri premijerl.
u— Samo še danes ob II. »Afrika govori« v Elitnem Kinu Matici. Nepreklicno zad-njikrat danes ob 11. dop. bo predvajala ZKD senzacionalni govoreči in zvočni film »Afrika govori«. Vsi, ki tega krasnega filmskega dela še niso videli naj ne zamude zadnje prilike.
u— Proslava Flnžgarjeve 60-letnice na Viču. Sokol na Viču priredi drevi ob 20. v proslavo 60-letnice pisatelja Finžgarja njegovo tridejanko »Verigo« v režiji člana narodnega gledališča hr. Drenovca. Uvodno besedo bo imel ravnatelj meščanske šole br. Fakin. Predprodaja vstopnic pri br. Jeločniku v Rožni dolini in br Fran-
zotu v Sokolskem dormi.
n— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v S>Ski priredi 10. maja v primeru slabega vremena pa 17. maja veliko javno tombolo na Kongresnem trgu v Ljubljani.
u_ Premijera »Deviškega Tenca« na
Šentjakobskem odru. Drevi ob 20.15 uri vprizori Šentjakobski oder prvič izvrstno francosko veseloigro »DeviSki vienec«. Igro, ki je polna velezabavnega duhovitega humorja in besedne komike, je zrežiral režiser Narodnega gS-edalššča g. M-ilan Skr-binšek. Sodelujejo dame Bučarjeva. Petr:-čeva. Gorupova, Kramarieva in Ravnova. ter gg. Skerlj, Leder in Videtič. Vstopnice sc dobe od pol 20 pri večerni blasrajni.
u— O najvainejših socialno političnih ta-konih bo v sredo 15. t m. ob 20. predaval v dvorani glasbenega društva »Sloge« ravnatelj OUZD g. dr. Joža Bohinjec. Vabljeni vsi železničarji kakor tudi širše občinstvo
n— Novi zakon o davku na ponovni promet In njega Izvajanje ie predmet javnega predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani v četrtek dne 16. aprila 1931 ob no* 9 uri zvečer v restavracijskih orostorih »Zvezde«. O tem važnem davčnem problemu bo izpregovoril g. Franc Žagar, konzulent Zbornice za TOI v LJubliani. ki vsestransko nožna to važno ln nereče dnvčno vnrašani?. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodo^i.
b_ Dražba mestne košn'e. Mestno načelstvo v LfubMani lavlia. da bo v nedelio 26 t. m. ob 13 Javna dražba košnje mestnih ootov hi štradonov na Bariu v rostiln« Jakoba VMmarJa na Ižanski oesti Dražba košnje mestnih notov in Štradonov trnovskega. karlovSkega ln ooljanskeea nred-mestia oa bt v nedelo 3 mara ob 13. v gostiln' ort Koscu na Opekarski oesti o— Granate v Ll«Wl*n'd V strtih fljatrice so 15»dle v tekn let nameta^ vso tnocoSo ropotijo, vojna pa le postH* Frančiškanskega mostu tudi dve artilerij-
ski granati, ki so Jn te dni našfi delavci.
zaposleni pri gradnji novega mostu. Odnesli so ju na magistrat, na kar je Ma obveščena policija, ki je preskrbela prenos po strokovnjaku na pristojno mesto. Pozneje so našli še eno granato igraHodi sc otroci, ki so jo odnesli v neko hiSo na Cankarjevem nabrežju in že nameraval tolči po njej. K sreči so početje otrok še pravočasno opazili odrastli ljudje in preprečili katastrofo.
u— Hudobni ponočnjaki Ljubljanskim ponočnjakom prihajajo zadnid čas na misel prav neumestne, zlobne šale. Pred par dnevi ie korakalo pet mladeničev iz Ljubljane proti &iški in so se ustavil pred pivovarno, na kair je eden izmed njih pobral kamen in ga vrgel v okno nekega višiega uradnika. Za jaice debel kamen je razbil šipe. ograža] pa je tudi osebno varnost stanovalcev. Policija ponočnjake zasleduie in jim bo znala prav pošteno stopiti na prste.
u— Najdeno kolo. Ivan Gorše, hššnf posestnik v Hradeckega vasi. je našel ob svoji hiši ponoči moško kolo. sivo pleska-no, s tovarniško številko 483.800. vredno kakih 400 Din Kolo .ie bilo gotovo kje ukradeno in policija išče lastnika. — Šofer Šmihel Daniel uslužben pri Viktorju Hartmanu v Zagrebu ie pred nekaj dnevi izgubil med vožnjo od Tržiča do Kranja dve kompletni avtomobilski kolesi znamke »Stever«. vredni 2500 Dn Najditelj nai ju izroči orožnikom v Kranju.
«— Hudo poškodovano motorno kolo. Ponoči si je nekdo izposodil mol kok) Romana Go!obiewskega. ki je stailo pred hišo 10 na gosposvetski cesti. Neznanec, ki se te odpeljal, je kolo pokvaril in napravil nad 7000 Dim škode. Vozilo je našel Golobiew-ski zouet pred hišo.
n— Zobozdravnik dr. Jos. Tavčar. G5e-dališka ul 4. tel. 3,393 zaradi bolezni do '9. t. m. ,ie ordiniTa.
n— Se en kuharski hi tečaj na tikanje.
Ker uživa kuharski tečaj odseka Zveze gospodinj splošno oriznanie. a presegajo nri-glašenke že določeno število, priredb odsek še en kuharski tprai in posebei še teč^i za pravilno likan-e. Vse one. Iti so se že priglasili. in tudi drrsre. ki se zanimajo za enega tečaiev. vab; Zveza gosnnd'ni na sestanek v ponedeliek 12. t m. ob 7. zvečer v p^nski kuhinji šentlakobske šole, vhod s Florianske uVce. Odsek želi zvedeti zflast'" srlede kuharskega tečaja posebne želte rrisrlašenk.
n— Tombola. Osrednje društvo ni^fh poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skun-na v LivbMani. naznanja, da priredi tndi lefos VITI vei;ko iavno tombolo dne 3 maja v prid sklada b^Viim č^nom. vdovam in rirotarn. zato se rc^oroia občinstvu ?a n^VVvnienost — O^bnr.
O— G«"trf-1fiJnnfa	Dunaislc* cesta
9. nonravli^ r naimn^f.rTieišJTn? ^troii n*i*v. matilke. ralnše. snerne čev'ie in nn/f^o"
n— »Pan« pri Bizfekn, Krisperju. P*r-natu. Turku.
Zflffltfie	dosežete. če Vam IzvrSi ^^	načrte, proračune tn nad-Stavbfte	sorstvo Tehnični biro ___________	»Tehna« L1ubl1an*. Mest-
prinranKe n! trg st 2sn.
Danes ob 3, pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer
POLA NEGRI
v prekrasnem ljubavnem velefilmu Premiera!	Popolnoma novo!
KINO IDEAL
Iz Celja
e—■ Seja občinskega sveta bo jutri ob 18. Na vrsti so poročila odsekov in slučajnosti.
e— Gledališče. V torek ob 20. bo gostovala ljubljanska drama s krasno igro Leonida Andrejeva »Mladoletje«. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Go-ličar & Leskovšek.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. zvočni velefilm »Ljubljenec bogov« z Emilom Janningsom in Olgo čehovo v glavnih vlogah. Dodatek je zvočna predigra. Isti spored se bo predvajal še v ponedeljek ob pol 21.
e— Glavna skupščina Oblastne organizacije poštnih uslužbencev bo danes popoldne v mali dvorani Celjskega doma. Zborovanja s~- bodo udeležili tudi številni delegati sorodnih organizacij iz vse države.
e— Razpis služb pri policiji. Predstojni-štvo mestne policije v Celju razpisuje 1 mesto konceptnega uradnika, 3 mesta pisarniških uradnikov, 2 mesti pisarniških pomočnikov oziroma pomočnic, 4 mesta policijskih agentov (1 nadzornika in treh agentov), 1 mesto uradnega sluge in 22 mest organov varnostne straže (1 mesto poveljnika, 3 mesta nadzornikov in 18 mest stražnikov), Vsa mesta se oddajajo le kot pogodbena proti enomesečni obojestranski odpovedi. Prošnje je vložiti najkasneje do 1. maja. Podrobnosti na uradni deski.
e_ Naborniki ki so pristojni v vojna okrožja izven Celja, pa bi želeli biti rekru-tirani v Celju, naj vložijo prošnje na poveljstvo celjskega vojnega okrožja ali na mestni vojaški urad ali pa na vojaški oddelek okoliške občine najpozneje do 15. t- m.
e— Ribarsko društvo ima na razpolago še precej postrvjega zaroda. Interesenti naj se prijavijo čim prej.
e— Davkoplačevalci se opozarjajo na razglas mestnega načelstva, da je 1. aprila zapadel v plačilo drugi obrok samostojnih občinskih naklad (gostaščine, kanalske pristojbine in vodarine). Stranke, ki so s plačili v zaostanku, morajo plačati pri mestni blagajni najpozneje do 15. maja.
e— Cesta na hrib sv. Jožefa. V petek se je vršil komisijski ogled nove ceste na hribu sv. Jožefa. Komisijo so tvorili kot zastopniki mestne občine magistratni nad-svetnik g. Šubic, finančni referent g. dr. Vrečko in mestni inženjer g. Pristovšek, kot zastopniki okoliške občine pa župan g Mihelčič, podžupan g. Kukovec in občinski odbornik g. Strenčan. Komisija je obravnavala važno vprašanje dograditve ali preložitve ceste.
Reklamne cene!
Reklamne cene!
Trajsta ondulacija
Din 120—150, zajamčeno mojstrsko delo, brez bolečin in opeklin. — E. Paidasch, frizer za dame, v hiši trg. Konig, F. Kranjc, frizer za dame, Glavni trg št. 18. 5619
e— Nesreče. 52-!etna Marija Kovačeva je na poti s Trnovega hriba pri Sv. Krištofu v Laško padla tako nesrečno, da si je zlomila ievo roko v zapestju. 12-letni Jo sip BLagotinšek, sin nočnega čuvaja v La škem, je skočil prj igranju z žogo čez ne ki zid in si pri padcu poškodoval levo ro ko v zapestju. V Laškem se je 21-letni mesarski vajenec Anton Topole pri razseko-\anju prešioa pičil z neko kostjo v desno rc :o. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
a— Prof. dr. Murkov večer v Mariboru.
Krepka četa kulturnih Mariborčanov se ie zbrala na prof. Murku posvečenem večeru zgodovinarjev. Prostore je krasila lepa in velika slavljenčeva slika. V retorično in slavnostno izklesanih besedah je otvoril predsednik dr. Kovačič proslavo, prikazal prof. Murka kot moža izrednih sposobnost:. volje mi delavnosti, katerega 70-letnico praznuje letos ves kulturni svet. Z rezultati svojega dela ie p ros. Murko proslavil genij Slovanstva in postal najlepši in idealni vzgled naše mlade generacije. Čilemu in duševno mladeniškemu jubilantu je nato zbor odposlal brzojavni pozdrav in ča-stitke. Slavnostni govornik dr. Kotnik je !v vzorno zasnovanem referatu vsestransko razkril pred zbranimi življenje, znanstveno in javno delo slavljenca. Zgodovinsko društvo v Mariboru, ki je večer organiziralo, je izvršilo zelo potrebno nalogo. da je ponovno predstavilo mariborski kulturni javnosti velikana duha Slovenca, Jugosiovena in Slovana.
a— Ljudska univerza. Umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. Strzygowski bo predaval v petek 17. t. m. o častitvi Jezusa Kri-sta v krščanski umetnosti, v ponedeljek 20. t. m. pa o častitvi Marije v krščanski umetnosti. Mnogo skioptičnih slik! Predprodaia vstopnic od srede pri ge. Brišnik in g. Ilo-fer ju.
a-— Koncert vojaške godbe, ki se bo vršil danes od 11. do 12., ima sledeči spored: 1. čižek: koračnica »Carja Dušana«. 2. Thomas: uvertura iz opere »Hamlet«. 3. Smetana: potpuri iz opere »Prodana nevesta«. 4. Gounod: fantazija iz opere »Faust«. 5. Mokranjac: VHI. rukovet. 6. Vačkar: koračnica »Oslobodjenje«.
a— Simultanka. V veliki dvorani hotela Stopar v Mežici je odigral 9. t. m. g. B. Pušenjak simultanko proti 22 igralcem. Po triurni borbi je zmagal g. Bogdan Pušenjak v razmerju 15:7. Večino partij je dobil simultant potom sijajnih otvoritev in končnic, s katerimi je dokazal, da obvlada te dele partije v teoretičnem in praktičnem oziru, dočim opazimo slabosti v srednji igri, tu je tudi iskati vzroka izgubljenih partij. Upamo, da nas g. Pušenjak v kratkem zopet obišče.
a— Izlet gostilničarjev in hotelirjev Dravske banovine na Tirolsko, Predarlsko, v Švico in Nemčijo je zaradi zadostnega števila udeležencev zagotovljen. Kljub nizki ceni, saj stane izlet za udeležence iz Maribora 1658 Din, za udeležence iz Ljubljane pa 1750 Din, pa pogrešamo še vedno mnego gostilničarjev in hotelirjev iz naših najbolj tujsko-prometnih krajev, in sicer iz okolice Bleda, Bohinjske Bistrice in Kranjske gore. Tudi Dolenjska, Savinjska
ln Mlsllnjska dolina se niso doslej odzvali
v takem številu kakor bi želeli. Nujno svetujemo vsakemu zavednemu gostilničarju in hotelirju, kateremu leži na srcu napredek naše gostilne in ki ceni vrednost tujskega prometa, da se tega Izredno poučnega izleta udeleži. Izlet se bo vršil od 2. do 9. maja in sprejema prijave Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
a— O stanju naše tekstilne industrije je predaval v petek zvečer pod okriljem Jčlige v lovski dvorani hotela »Orel« ob veliki udeležbi poslušalcev iz vseh slojev naroda tajnik Delavske zbornice iz Ljubljane g. Uratnik. Predsednik JČL dr. Reis-man je uvodoma poudaril važnost tega vprašanja zlasti za Maribor, ki pred vojno ni ime! tekstilne industrije, po vojni pa se je razvil v velik center te industrije v naši državi. Predavatelj g. Uratnik je podal pregledno sliko stanja tekstilne industrije v naši državi. Konstatiral je, da domača produkcija stalno raste, inozemski uvoz stalno pada. Razpravljal je o carinski zaščiti, o postopanju z delovno silo, o vprašanju nadur, glede katerega je izrazil željo po mirni likvidaciji, da se zopet ustvarijo znosni odnošaji med industrijo in delavstvom. Večer je zaključil predsednik JČL s konstatacijo, da nam je tekstilna industrija ustvarila v Mariboru novo nemško kolonijo in da imajo nekatera podjetja — dasi je samo v hipotekah na vseh 6 mariborskih tekstilnih tovarnah investiranih nad 20 milijonov Din našega kapitala — samo nemško tehnično uradniško osobje, ki ne razume našega jezika.
a— Kino predstave. Grajski kino: Prvovrstna 100% govoreča in zvočna veseloigra: Njeno veličanstvo ljubav... — Union kino: 100% govoreči in zvočni velefilm v nemškem jeziku Letalci. (Nasprotniki nad oblaki). — Apolo kino: Danes dvojni spored: Na nočni straži. Leteči cowboy.
a— Pouk v dramatični šoli danes odpade, ker sem nujno zadržan. Prihodnja predavanja bodo v nedelio. 19. t. m. Želim poln »številno udeležbo. — Jože Kovic.
a— Na Dunaju aretirani ponarejalec čeka iz Maribora. Dne 24. marca t. 1. sta na ma* ribor.ski policiji prijavila ravnatelj tvrdke Berndorf in ravnatelj Prve hrvatske šte* dionice v Mariboru, da je prejšnjega popol* dne ob 16. skladiščnik tvrdke Berndorf, Vinko Pavalec, dvignil s ponarejenim če* kom pri banki 30.000 Din. Pri tvrdki so prišli na to šele drugi dan, ko so dobili od banke običajno obvestilo o dvigu. Izkazalo se je, da si je Pavalec neopaženo prilastil prazen ček, ga izpolnil na 30.000 Din, opre* mil s štampiljiko in podpisal na njem rav* natelja tvrdke Richterja tako spretno, da
v	banki niso niti najmanj dvomili o prist= nosti čeka in podpisa. Pavalec pa je še isti večer s prvim vlakom odpotoval preko Špilja v Avstrijo. Tukajšnja policija je ta* kaj obvestila policiji v Gradcu in na Du* naju in poslala tudi Pavaličevo sliko. Vče* raj je prispela iz Gradca od policije tele* fonska depeša, da je bil Pavalec v petek na Dunaju aretiran. Našli so pri njem še 8300 Din gotovine. Državno tožilstvo bo zahtevalo od avstrijskih oblasti njegovo izročitev. Pavalec je staT 42 let in je rojen Mariborčan.
a— Pri reševanju živine iz ognja ponesrečil. Ko je 28-letni viničar Alojzij Šalamun iz hleva svojega gospodarja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je nastal ogenj, hotel rešiti ogražano govedo, ga je nemirna živina tako obrcala, da je padel pod goreče trame in dobil pri tem opekline na glavi in obeh rokah. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtom v splošno bolnico v Mariboru.
Iz Kamnika
ka— Šahovski turnir Kranj:Kamnik. Da«
nes popoldne se pripeljejo v Kamnik kranjski šahisti, ki nastopijo proti Kam« ničanom. Za Kamnik bo nastopilo okrog 10 igralcev, ka— Dolg je pozabila plačati. Pred dne«
vi	si je neka nemško govoreča tujka, ki je ložirala pri Sv. Primožu nad Kamnikom, izposodila 220 Din z obljubo, da jih takoj vrne po cerkovniku, češ da je svoj denar pozabila doma. Tujka je seveda pozabila na dolg in tako so jo obiskali orožniki in jo oddali v zapore. Bila je brez legitima* cij in se je izdajala za mlado vdovo po ritmojstru. Trdila je tudi, da ima na Kor* čuli velik hotel. Nadela si je tudi lepo domače slovansko ime. Tujko bodo pridr« žali v zaporu, dokler se ne ugotovi, kaj je z njo.
ka— Naše ceste. Cestni odbor si je na* del nalogo, da razširi cesto na Podgorju ob železniškem prelazu, kjer je pregled ce« ste onemogočen zaradi nasipa. Cesto bo* do razširili za dva metra, nasip pa naj bi odpadel. Kakor doznavamo, so pa nastale zaradi nasipa, ki je edini vzrok, da se ne vidita proga in cesta, zapreke. V splošnem interesu bi bilo, da se načrt izvrši.
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja zvočno opereto »Solnce v srcu«. V glavnih vlogah Janet Gaynor in Charles Farrele. Predstave so v nedeljo 12. t. m. ob 15. 17. in 20.
Iz Hrastnika
h.— Ktno Narodni dom bo predvajal danes Ufin film »Beg pred ljubeznijo«.
Iz Trbovelj
t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 4. in 8. »Pravi raj« in »Donavski valček«.
t— Anonimne pritožbe. Našli so se gen-tlemani, ki pošiljajo na razna oblastva pritožbe in denuncijacije s f in gi ranimi podpisi raznih uglednih tržanov. Navadno se tičejo te pritožbe občinskega gospodarstva. Pred prazniki pa so dobivali posamezni občinski funkcionarji žaljiva ano-nima pisma, v katerih se jim očtajo razne nekorektnosti. Razume se, da oblastva takih pritožb s fingiranimi podpisi ne morejo upoštevati. Občinsko gospodarstvo in tudi delovanje posameznih občinskih funkcionarjev je in mora biti izpostavljeno javni kritiki, ali ta mora biti poštena in odkrita. Komur nekaj ne ugaja, mora biti toliko pošten, da nastopi javno in svoje očitke utemelji. Baje so piscu anonimnih pisem že na sledu.
Iz Ptuja
Zbor Rodu deroče reke v Ptuju bo
danes v Mladiki z začetkom ob 10. Točna udeležba je za vse fantovske in dekliško taborniške družine strogo obvezna! Mir z vami! — Samotni volk.
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes ob pOl 21. in v
nedeljo ob 16.. pol 19. in pol 21. zvočno opereto »Dijak prosjak«. V ponedeljek ob pol 21. predvaja nemi film »Baron Trenk«, v glavni vlogi Lil Dagover in SvetosJav Petrovič.
OBLEKE POVRŠNIKE
NAJUGODNEJE PRI
JOS. ROJINA, Ljubljana
Iz Novega mesta
n— Otvoritev tenis igrišča bo ob
ugodnem vremenu sredi aprila. Interesenti se pozivajo, da se prijavijo najkasneje do 15. t. m. SK «ELANU». V prijavi jo navesti tudi želje glede igralnih dni m ur. Članarina je za letošnjo sezono znižana na 200 Din, za dijaštvo pa na 150 Din.
n— Moderen hotel. Ljubljanska gradbena družba je pričela adaptirati hotel Union, last g. Polajnarja ,ki ga namerava preurediti v velik moderen hotel. Za stavbo ,ki bo nov kras mesta, je izvršil načrte ljubljanski inž. g. Kregar. Hotel bo imel 16 tujskih sob, opremljenih z vsem modernim komfortom.
Iz Konjic
nj— Krasni posnetki koče na Pesku, po*
večani, so razstavljeni v izložbi tukajšnje* ga trgovca g. Petka Antona. Obe veliki sli* ki, »Pesek pozimi« in »Pesek poleti*, sta določeni po sklepu občnega zbora j>odruž» niče SPD kot darilo zaslužnemu bivšemu predsedniku podružnice g. sodniku Miiller* ju Janku, ki nas je zapustil letošnjo zimo in nastopil novo službeno mesto v Ljub* ljani.
nj— Otvoritev sokolskega gledališkega odra v Oplotnici se je izvršila na veliko«
nočni ponedeljek popoldne na prisrčen na« čin z igro »Domen«. Pred igro je zbrano občinstvo, ki je do zadnjega kotička na* polnilo telovadnico, pozdravil starešina br. Petelinšek. Igra, ki jo je režiral br. Sekir* nik, je bila podana dobro in v splošno za* dovoijstvo vseh gledalcev. Med igralci je bilo nekaj bratov in sester, ki bi se mirno lahko pokazali tudi na odru naših mest. Le tako naprej, zabavljače pa pustite go* voriti in pojdite s preziranjem preko njih. Igro so posetili mnogoštevilni bratje in se* stre iz Konjic. Zreč, Trnja in Tepanja. Predstava se ponovi na belo nedeljo po* poldne.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Odlikovanja v Slovenski B'strici.
9. t. m. je sreski načelnik g. dr. Hacin v slovenjebistriški mestni posvetovalnici izročil odlikovanja naslednjim gospodom: iz SI. Bistrice dr. Josipu Pučniku reda sv. Save IV. r. in jugoslovenske krone V. r.. dr. Schaubachu red jugoslovenske krone V. r. Ludoviku Lorberju, Pečauerju in Gradišniku pa red sv. Save V. razr. Iz okolice so bili odlikovani z redom sv. Save V. r. Pavel Zafošnik, Ivan Ferk, Pernat, Štefan Pečovnik, Anton Tramšek, Štefan Kiker, Miha Ceder in Kapun Zigart; z zlato kolajno Podvršnik, Leskovar, Breznik, Ivan Koren, Faustin Frešer, Andrej Predan in Fran Obersne: srebrno kolajno so prejeli: Ivan šega. Ačko, šega, Josip Rut-nik, Vrhovšek, Simon Tramšek, Fran To-mažič in Justinek. G. sreski načelnik je odlikovancem iskreno čestital. V limenu odlikovancev se je g. načelniku zahvalil župan dr. Schaubach in pozval prisotne na trikratni: 2ivio Nj. Vel .kralj!
Fantovska bitka z motikam!
Nesrečna šmamica
Zreče pri Konjicah, 11. aprila. Pretepi in poboji zaradi nesrečne šmar-nice, ki ima med nepoučenim ljudstvom mnogo zagovornikov, so na dnevnem redu. Nedavno so na Grašifu pri Zrečah kopali v nekem vinogradu. Pri delu je bilo zaposlenih med drugimi tudi 17 fantov. Že med delom so malo srkali šmarnioo, a po dovršenem delu so je dobili, kolikor so je hoteli. Strupeni alkohol je fantom kmalu zmešal glave. Nenadno so se zaradi malenkosti sporekli, nastal je prepir in temu je sledila pravcata bitka, katere se je udeleževalo vseh 17 fantov kar z motikami. Žalosten prizor se je končal s tem, da je na
jim je zmešala glave
bojišču obležalo nekaj hudo in večje število lažje ranjenih, od katerih so prve morali prepeljati na zdravljenje v konjiško bolnico.
Taki dogodki odpirajo našemu duh ovni-štvu na deželi široko polje za udejstvova-nje, ki naposled spada tudi v okvir njihovega dušnega pastirstva. So duhovniki, ki to lepo nalogo vrše, a še vse preveč je takih, ki se še niso otresli politiziranja proti sokolskemu pokretu in tako zvanemu brez-verskemu časopisju, zaradi česar se ne utegnejo pečati s prosvetnim delom in z borbo proti pijančevanju, tej strašni rak-rani našega naroda
Iz življenja na deželi
BLED. Pretekli mesec je bilo zaključenih več uspelih tečajev, ki jih je priredila kolektivna obrtna zadruga na Bledu na inicijativo g. Jana, agilnega načelnika zadruge. Od 15. novembra lani do 31. marca letos sta se vršila tečaja za knjigovodstvo in nemščino. Prvi tečaj je obiskovalo 40, drugi pa 70 oseb obojega spola Tečaj za nemščino je bil zaradi prevelikega števila razdeljen v dva dela. Uspeh obeh tečajev je zadovoljiv, kar je zasluga v prvi vrsti g. Rajka Gradnika, šolskega upravitelja na Bledu, in g. Janka Barage, šolskega upravitelja na Koroški Beli. Za naklonjenost banske uprave kakor tudi za podporo v znesku 3840 Din najlepša hvala. Dalje smo zahvalo dolžni tudi g. Jureti ču, restavraterju na Bledu, ki je dal brezplačno na razpolago gostilniške prostore, Dne 28. marca je bil zaključen tudi vrlo uspeli tečaj za avtogensko varjenje, katerega se je udeležilo 21 mojstrov in pomočnikov. Po zaslugi inž. g. Kneza in varilnega mojstra g. Djurakoviča so si pridobili naši kovinarji na tem tečaju najmodernejšo tehniško znanje. Zanimivo je bilo skioptično predavanje o avtogenskem varjenju v kinu »Bled«. Udeležilo se ga je okrog 60 mojstrov in pomočnikov. Najlepša hvala gg. voditeljem in prirediteljem tečaja, kakor tudi g. Francu Kunstlju, ključavničarskemu mojstru, ki je odstopil svojo delavnico za pouk. — V prihodnji zimi naj bi se priredila tečaj o gospodinjstvu in tečaj za hotelsko pomožno osobje. Upamo, da bo banska uprava ugodila naši prošnji.
DORNOVA. Na cvetno nedeljo se je vr« šil sestanek v dornovski šoli v svrho usta* novitve sokolske čete. Sestanka, ki ga je vodil br. Murkovič, so 6e udeležili tudi za* stopniki Sokola iz Ptuja, podstarosta brat Komac, prosvetaT br. Šestan, br. Skaza in br. Orožen. Br. Šestan in br. Skaza sta v kratkih potezah očrtala zgodovinski posta* nek, pomen in načela Sokola. H koncu sta spregovorila tudi še br. Orožen in šolski upravitelj br. Rusijan in podala nekaj prak* tičnih navodil. Upamo, da bo ta sestanek Skoro pokazal sadove.
DOMŽALE. V ponedeljek 30. marca je sreski načelnik g. dr. Ogrin z lepim govorom pripel odlikovanja zaslužnim možem iz domžalske in iz okoliških občin, g. Berniku Francu, župniku v Domžalah; g. Janežiču Francu, županu v Domžalah; g. Turku Ma* teju, prvemu svetovalcu v Domžalah in g. Ložarju Francu, županu v Ihanu rede sv. Save V. razreda; odborniku občine Domža* le g. Adamiču Josipu zlato kolajno za dr* žavljansike zasluge in g. Hočevarju Matev* žu iz Trzina srebrno kolajno za državljan* ske zasluge. Za umrlega prvega svetovalca občine Depalje vasi je prevzel odlikova* nje župan g. Dime, da ga izroči svojcem
Za male prince in princeske
najmodernejši vozički v zalogi pri
JOSIP KVEDER
Krekov trg 10.	5630
pokojnika. V imenu odlikovancev se je g. sreskemu načelniku zahvalil župnik gospod Bernik Franc, pr£«eč g. vladnega svetnika, naj tolmači na najvišjem mestu čustva od« likovancev, in poudarjajoč, da je s tem či* nom odlikovano vse prebivalstvo občine in fare Domžale, ker se odlikovanci zavedajo, da brez složnega sodelovaja naroda ne bi posamezniki dosegli ničesar. Zagotovil je, da bodo vsi odlikovanci kakor do sedaj tu* di v bodoče delovali po svoji najboljši mo« či tako, kakor je to dolžnost nas vseh do naroda, države in njenega vladarja. Pp od* likovanju se je vršila na domu župana g. Janežiča zakuska. pri kateri je bilo izreče* nih še mnogo lepih zdravic in ki jc potekla v duhu svečanosti prisrčno in animirano.
GORNJA RADGONA. Na osnovni Soli v Kruplivniku pri Gornji Lendavi v Prekmurju je nameščena učiteljica gdč. Emica Dobajeva, hčerka komisarja fin. kontrole g. Franca Doba je v Gornji Radgoni. Z njenim odhodom izgubi tukajšnji Sokol marljivo sokolsko delavko.
GRIŽE. Na veliki ponedeljek je proslavilo mlado sokolsko društvo Griže - Zabu-kovea 601etnioo pisatelja Finžgarja. Dramatični odsek je naštudiral »Divjega lovca« v režiji staroste br. Razpotnika. Primerno okrašeno dvorano ge. A. Piklove v Grižah so napolnili zlasti domači Sokoli, prišlo pa je tudi mnogo ljudi iz sosednjih krajev, zlasti iz Žalca, da vidijo, kaj zmorejo mlade sokolske sile. Pred pričetkom igre je v lepih besedah opisal pomen pisatelja br. Goršek. Igra je uspela nad pričakovanje. Upoštevati moramo, da je mnogo igralcev bilo prvič na deskah. Posebno moramo omeniti Tončka, ki ga je kar odlično podal br- Zavolavšek. Majda je bila premalo Čustvena, pa je kljub temu prav dobro rešila svojo ulogo po sestri Divjakovi. Njen enakovredni partner Janez je bil br. Jurhar Martin. Br. Razpotnik je poleg dobre režije skušal čim globlje in prepričevalneje podati rihtarja, br. Zupanek pa je Gašperja prikazal prav po »lisičje«. V manjših ulogah so nekateri bolj, drugi manj zadovoljili. Obeta pa se Sokolu dobra garda igralcev. Mlademu sokolskemu društvu želimo na začrtani poti mnogo uspeha, ki ga vsekakor rodi le složno in vztrajno delo. —r.
GORENJA VAS — POLJANE. Sokol je uprizoril na velikonočni ponedeljek igrokaz »Rokovnjači«. Ze priprave so kazale, da bo uspeh sijajen. In tak je tudi bil. Naš dile-tantski oder, kakor je še mlad, je pokazal najlepše igralske sposobnosti. Gledalci, ki so napolnili Sokolski dom, v pretežni večini kmetsko ljudstvo, so sledili igri z največjo pozornostjo. Vsi igralci so v poinl meri izvršili svojo nalogo. Režiser učitelj br. Brejc je z vso vnemo vodil vse skušnje.
Zamenjava
rabljenih starih
KOLES
za nove. Vprašati pri »Tehnik« Josip Banjai,
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20. Palača Okrožnega urada.
Bil je redno med prvimi v Sokolskem domu, dasi je dobri dve uri oddaljen. Blaža Mozola je igral z značilnimi nastopi trdnega kmeta, vinskega bratca in pohlepneža. S- Pavla Koširjeva je ponovno pokazala igralsko sposobnost, ki naj služi za primer vsej ženski skupini našega odra. Učiteljica s. Rusova je s srebrno čistim sopranom odpela pesem None, da so bili gledalci naravnost vzbičeni ter je morala ponavljati. Poročnik granične čete br. Ivan Bizjak, požrtvovalen in neutrudljiv sokolski delavec ter močna opora naše prosvete v dolini, jo v glavni ulogi Ferdinanda pokazal, da Ima vse sposobnosti dobrega igralca. V gorenjski narodni noši, z energičnim nastopom, močnim in simpatičnim glasom, dovršeno gestikulacijo in mimiko je odigral svojo ulogo, menjaje krutega brezsrčnega osvet-nika, glavarja rokovnjačev in milega, pri-kupljivega ljubimca Polonice ter nesrečnega, duševno zlomljenega brata Štefana. Vsem bodi izrečeno priznanje za trud. Le tako naprej in naša Poljanska dolina se bo s ponosom nazvala Sokolska dolina.
ZAGORJE. Ob veliki udeležbi občin« stva smo pokopali ugledno gospo Ano Se« pe, gostilničarko iz Kisovca. Pokojnica je bila skrbna, dobra mati svojim otrokom, lri jih je težko zapustila, čeprav so že vm preskrbljeni. Radi plemenitega značaja in narodne zavednosti je bila priljubljena v vseh naprednih krogih. Težak udarec jo je zadel, ko je v svetovni vojni padel sin Vilko, česar ni mogla preboleti. Pred tre« mi leti je umrl še drugi sin Žane, ki je bil zaposlen kot ob ra to vodja rudnika v Bosni. Kmalu nato je umrl tudi mož Ivan. Od tega časa je začela bolehati tudi sama. Navezana je bila na bolniško posteljo 1«« to dni in jo je smrt rešila trpljenja. Blag jj spomini
UMETNO GNOJILO
ra cvetlice stalno na zalogi
drogerija KAN C — Ljubljana, Maribor
5534
LOKOMOBILO
po možnosti 9 pregrevačem, v dobrem stanju, 20 konjskih sil, KUPIM.
Ponudbe s točnim opisom in najnižjo ceno je nasloviti na tvrdko Kir-biseh, Celje.	5618
^orarifis^a v zastopstva
v
t
i ♦
«
IŠČE
dobro vpeljana zagrebška tvrdka. Javiti na oglasni oddelek »Jutra« | pod »Nova«.	6614
fi II ■■!—MH1———M
Salon „CHIC"
Ljubljana
WOLFOVA ULICA ŠTEV. S
sprejme samostojno prvovrstno POMOČNICO (modistinjo). — Istotam se sprejme tudi UČENKA.	5604
Za stavbno sezijo
se priporoča slav. občinstvu in cenj. zavodom stara renomirana splošna kleparska in vodovodna instalacijska tvrdka
Jakob Fligl, Ljubljana
Delo solidno! Cene konkurenčne! Poslovalnica: Novi trg št. &.
Delavnica: Rimska cesta 2 ta Gregorčičeva ulica 5. — S spoštovanjem Telefon S35S	5405
ZAHVALA
Za premnoge dokaze Iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega srčno ljubljenega očeta, sina, brata in svaka, gospoda
FRANCITA ZAJCA
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, družini gospoda dr. Rasto Tusulina, in g. Jožefu Skubicu v Črnomlju za njihov trud in tolažilne besede. Dalje se zahvaljujemo črnomeljski mestni godbi, vsem darovalcem krasnega cvetja, Sokolu v šiški, pevskemu odseku »čitalnice« iz Spodnje šiške za ganljivo petje in končno vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 15. t. m. ob 6. url zjutraj v cerkvi Sv. Roka v Dravljah.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1931.
5621
Žalujoči ostali.
GOSPODARSTVO I
Gospodarska kriza in njeni vzroki
Posla OŠM-.je gospodarsKin razmei, !ti ga opažamo danes po vsem svetu in težke posledice krize v obliki brezposelnosti in padanja cen, vse to je tudi v širokih krogih naše javnosti vzbudilo večje zanimanje za bistvo sedanje gospodarske krize i n za njene vzroke. Mnogo se o tem razpravlja, m Je bi hoteli našteti vse glavne vzroke sedanje krize, ki se dnevno čujejo, potem sploh ne bi prišli do konca- Prav tako so tndi številni najrazličnejši predlogi za »rešitev« krize. Žal ti predlogi večinoma ne more;o vzdržati znanstvene kritike. Vrhu tega pa vsebujejo že nevarnost za dejansko ozdravljenje. Čim težje so razmere, tembolj postajajo megleni pojmi o najenostavnejših in najelementarnejših odnošajih v gospodarskem življenju. Ves svet govori o tem, da vlada nadprodukriia in pomanjkanje kupne moči in da je zaradi tega treba produkcijo reducirati Proti temu naziranju je ze mred leti odločno nastopil znani švedski ekonom dr. Gustav Cassel, ki je to dedukcijo označil kot največjo neumnost današnjega časa. Po najrazličnejših ponesrečenih eksperimentih zadnjih let, prihajajo nacionalni ekonomi danes vedno bolj do prepričanja, da so nazori, ki vladajo po svetu glede gospodarske krize, povsem napačni.
Samostojna abstraktna kupna moč sploh ne obstoja. Zato pravi Cassel, da ni druge kupne moči nego produkoija sama. To zlato resnico je treba vedno vpoštevati, kajti dohodki, 9 katerimi kupujemo dobrine, izvirajo končno le iz produkcije, ki določa tudi višino teh dohodkov in s tem kupne moča. Zato je napačno naziranje, da se višina racionalne" produkcije ravna po konsumu, kajti produkcija sama določa višino kon-zu ma.
Ta teoretična razlaganja so na videz v nasprotju z dejanskim stanjem. Kamor se človek ozre po svetu, povsod tožijo„ da ne morejo produciranega blaga razpeeati in da zaradi tega padajo cene. Toda vzrok da ni mogoče razpeeati blaga, ne leži v tem, da obsiojajo motnje v izmenjavi dobrin. Le poglejmo malo bližje v Evropo in videli bomo, da v industrijskih državah gladujejo brezposelni delavci, ker ni mogoče prodati industrijskih izdelkov, agrarne države pa trpijo na obilici živil, ki jih ne morejo prodati in zato tudi ne morejo kupovati industrijskih izdelkov. Ni torej nadprodukcija, ki povzroča težkoče, temveč pomanjkanje možnosti za medsebojno izmenjavo produ-cti ranih dobrin.
Pri pravilni sestavi skupne produkcije ne bi sploh mogla obstojati meja za dviganje produkcije. Življenski standard širokih mas v svetu je danes tako nizek, da bi morali dvigniti svetovno produkcijo na desetkratno sedanjo višino, če bi hoteli življensk e razmere vsaj kolikor toliko iz* enačiti. Točka nasičenja človeških potreb po dobrinah leži torej izredno daleč. Tež« koča je le v tem, kako pravilno dvigati produkcijo posameznih panog, da ne pride do disharmonije. D i sp ropo r c ionalnost v produkciji dobrin ima lahko najtežje po« sledice, kakor jih danes opažamo v obliki svetovne gospodarske krize. Pri komplici* ran os tih modernega gospodarstva zadostu« je, da se le gotovi del produkcije razvija v napačni proporci ji z ostalimi panogami, kar ima za" posledico, da ta del produkci« je pri zastoju in pri nastalih težkočah po* tegne s seboj vse o&tale produkcijske pa* noge. Tako nastopi kriza, bi jo ni^ povzro« čila splošna nadprodukcija, temveč le dis« p roporcionalnost v produkciji. Danes je povsem jasno, da je svetovno krizo po* vzročilo prenaglo naraščanje produkcije sirovin v primeri s produkcijo gotovih iz* del kov, kakor tudi disharmonija produk« cije kon sumn i h dobrin v primeri s proiz« vajanjem produkcijskih sredstev. Ce ho* čemo priti čim prej do ozdravljenja seda« nje krize, tedaj moramo stremeti za tem, da po možnosti ne omejimo preveč sploš* ne produkcije, kajti nazadovanje splošne produkcije povzroča, nazadovanje dohod« kov in s tem konsuima: tako nastane cir» culus vitiosus. ki stanje le še poostruje. Za tem so najvažnejši smotreni medna« rodni ukrepi za olajšanje izmenjave do« brin. Na povsem napačni in za skupnost skrajno nevarni poti so one države, ki sku« šajo lokalne težkoče odstraniti s tem, da se na zunaj še bolj zapirajo. Vzroki seda« nje krize so mednarodni in se ne dajo lo« kalno reševati Žal se Evropa danes prav malo drži tega načela, kajti vsa dolgolet* na stremljenja za gospodarsko zbližanje med evropskimi državami, ki bi moglo prinesti znatno izboljšanje situacije, so ostala brezuspešna. Nasprotno, ekonomsko neznanje mas in slepa sebičnost gospodar« stvenikov vodi danes evropsko gospodar* sko politiko, razni strankarsko politični oziri pa zahtevajo, da se temu ekonom« skemu neznanju uklanjajo tudi oni, ki pro« blem zasledujejo s pravilnega vidika, ki pa nimajo poguma, da bi nastopili proti vla* daj očim popularnim, toda napačnim nazo* rom.
Naša država sama ne more mnogo storiti za zboljšanje gospodarskih razmer. Gospodarska depresija pri nas je v glavnem le odsev svetovne gospodarske depresije in je zaradi tega ozdravljenje naših gospodarskih razmer v prvi vrsti odvisno od zboljšanja svetovne gospodarske konjunkture. Lokalni vzroki za naše gospodarske težko-f.- so bolj podrejenega značaja- Da pa je niša gospodarska depresija le posledica svetovne gospodarske krize, to nam dokazuje že dejstvo, da so pri nas težkoče nastopile šele nekako pol leta potem, ko je bila kriza v ostalem svetu že v polnem razmahu. Na samostojno »rešitev« naše gospodarske krize, kakor se v splošnem zahteva in predlaga, ni misfiti. Odveč so tudi razna ma::motrivanja o številnih lokalnih vzrokih naše krize, ki se navajajo, kajti rešitev moremo pričakovati le od zunaj. Prav tako niso na mestu razne kalkulacije, kakor n. pr. napovedi glede trajanja krize, kolikor se naslanjajo na naše lokalne statistike. Nedavno smo čitali razpravo, v kateri je pisec samo na podlagi gibanja števila zavarovanih delavcev v Sloveniji prišel do zaključka, da bo gospodarska kriza v Sloveniji trajala do konca leta 1932. Take napovedi povzročajo le zmedo, prav tako kakor trditev, da je naša sedanja gospodarska kriza štirikrat večja od krize v letih 1?,23._1925., ker je tedaj število zavarovanih delavcev padlo za i5o0, letos pa za 6000. Naše stremljenje mora iti za tem, da olajšamo za prehodno dobo, do zboljšanja svetovne gospodarske konjunkture, posledi-ipe krize in da skušamo čim bolj znižati na-
še produkcijske stroške, toda ne na Škodo
delavca ali nameščenca, temveč z boljšo organizacijo vsega produkcijskega aparata ln s štednjo pri neprodukcijskih javnih izdatkih.
Avstrijski in nemški gospodarski krogi k carinski uniji
V	krogih avstrijske industrije so nazlra-nja glede carinske unije prav različna. In-dustrijci, ki jih je objavljena predpogodba o carinski uniji prav tako presenetila, kakor ostali svet, izražajo bojazen pred nemško konkurenco. Avstrijske industrijske koiporaeije doslej še niso zavzele nikakega oficijelnega stališča napram načrtu carinske unije, ki se zanj zavzema samo skupina luksuzne, galanterijske in modne industrije, dočim je vplivala skupina težke industrije le pogojno za carinsko unijo, to Je če se ji zasigura stalna zaščita pred nemško konkurenco (to pa ni mogoče, ker so vmesne carine predvidene le za 3 leta). Odločno odklanja vsako carinsko unijo avstrijska strojna industrija, ki je mnenja, da ji tudi vmesne carine ne morejo nuditi zaščite pred konkurenco močne nemške strojne industrije.
V	posvetovanjih strokovnih industrijskih korporacij ee trenutno razpravlja predvsem o vmesnih carinah za zaščito avstrijske produkcije. Na eni strani gre stremljenje za tem, da naj ostanejo še nadalje napram Nemčiji vse avstrijske pogodbene carine, ki jih vsebuje avstrijsko-nemška trgovinska pogodba, na drugi strani pa prodira spoznanje, da zaščita na podlagi vmesnih carin nikakor ne more biti omejena samo na 3 leta. Če pa se uvedejo vmesne carine kot trajno sredstvo za zaščito pred nemško konkurenco, potem pa nastane vprašanje, če je tako carinsko združitev mogoče še smatrati za carinsko unijo. ' To bi bil potem le preferenoni režim, ki pa ni v mednarodnih pogodbah izvzet od klavzule o največjih ugodnostih.
Avstrijski agrarci 9o bolj zavzeti za ea-rinsko unijo, ker bi neprimerno višje nemške agrarne carine potem veljale tudi za Avstrijo. Bojijo pa se uvoza mesnih svinj iz Nemčije, ki se je navzlic sedanji visoki avstrijski uvozni carini v zadnjih letih močno dvigniL Zato zahtevajo za mesne svinje (in še za neketere druge manj važne agrarne proizvode) primerne vmesne carine. Razlike med avstrijskimi in nemškimi agrarnimi carinami so prav znatne in bo carinska unija prinesla le razširjenje izredno visokih nemških agrarnih carin (ki znašajo n. pr. za žito okrog 200 odst svetovne cene) na Avstrijo. Sploh bo carinska uniia prinesla le povišanje carin, kajti v bodočo skupno carinsko tarifo bodo vnesli vedno višjo nemško ali avstrijsko postavko za posamezno blago, tako da se bo carinska bar-jera Nemčije in Avstrije v celoti precej povišala. Ta okolnost vzbuja bojazen, ki mora računati 9 tem, da se bodo po uveljavlje-nju skupne carinske tarife življenski stroški v Avstriji občutno dvignili, kar bo povzročilo nova mezdna gibanja in zmanjšanje konkurenčne zmožnosti avstrijske industrije nasproti ostalemu inozemstvu-
Nemška dobro racionalizirana in karte-lirana industrija gleda seveda bolj prijazno na projekt carinske unije, kfer se ji v glavnem ni treba bati avstrijske konkurence. Vrhu tega vidijo nemški karteli (ki jih Je okrog 2500) v carinski uniji možnost za razširjenje svojega akeijskega radija, kar jim bo zopet omogočilo, da v še večjem obsegu držijo domače cene nad svetovnimi cenami in da pri povprečnem domačem trgu še lažje izvajajo dumping v inozemstvu.
Drugače p« gledajo na ta projekt nemški agrarci. Že sedaj izražajo bojazen, da se bodo s earinsko unijo na vzhodu odprla vrata za uvoz živine in drugih agrarnih proizvodov preko Avstrije v Nemčijo. Zaradi veterinarskih določb je sedaj uvoz JSivine iz vzhodno-evropskih agrarnih držav v Nemčijo minimalen. Tudi Jugoslavija nima z Nemčijo veterinarske pogodbe. Nemški agrarci pa že sedaj zahtevajo, da se obstoječa nemško-avstrijska pogodba nikakor ne sme razširiti na druge države in da se na vsak način onemogoči uvoz vzhodnoevropske živine preko Avstrije v Nemčijo.
Pred ustanovnim občnim zborom Gostilničarske pivovarne
Od pripravljalnega odbora za Gostiln i-čarsko pivovarno smo prejeli dopis, iz katerega posnemamo:
Vsa slovenska javnost nestrpno priča« kuje poročil, kako se razvija akcija za ustanovitev domače naše pivovarne, ki bo na mah spremenila kvaliteto m ceno piva na boljše in cenejše. Premnogim se zdi, da gremo prepočasi proti svojemu cilju, mno« gi obupa vaj o, češ, predolgo se ne skliče ustanovni občni zbor, preveč se odlaša in zakaj se ne prične z gradnjo, ogromna večina pa trdno zaupa pripravljalnemu od« boru in ga podpira v njegovem delu.
Treba pa je nekaj pojasnil, ker stojimo tik pred ustanovnim občnim zborom. Nad 12 milijonov Din delniške glavraice je pod« pisano, bližamo se trinajstemu vplačanemu milijonu in od dineva do dneva se naglo dviga vplačani kapitaL Priznati se mora, da so vplačila proti pričakpvanju velika In točna, ker smo pričakovali, da bodo vsi subskrrbenti odlašali s plačilom do usta* novnega občnega zbora. — Ce se navzlic temu vplačuje tako pridno že zdaj, je to znak, da se nevzdržema bližamo uresničen njn svojih načrtov.
Veliko zanimanje za našo pivovarno kaže, da se ta ne bo smela zgraditi v najmanjšem obsegu, temveč, da moramo ra* čunati z velikim konzumom našega piva, ki mu mora odgovarjati tudi kapaciteta pivovarne. Radi tega se bo morala glavni« ca povišati in se baš vršijo sondiranja in tudi že pogajanja za pridobitev nadaljnih 5 do 10 milijonov Din.
Ustanovni občni zbor bo sklican takoj, ko dobimo koncesijo. Prošnja se nahaja pri trgovinskem ministrstvu ter je poskrb* ljeno, da bo v nekaj dneh ugodno rešena, nakar se bo brez odloga določil dan usta« novnega občnega zbora.
Ni nobenega dvoma več, da bomo v enem mesecu pričeli z gradnjo, da bo stavba letos že zgotovljena v toliko, da se bo
pričelo ▼ pozni jeseni % varenjem ptva ln
da bo spomladi pivovarna ie v polnem obraitu. Da se to delo pripravljalnemu od* boru olajša in da bo tudi bodoči upravni svet imei lažjo nalogo, je pač treba, da storite vsi, ki ste podpisali delnice, svojo dolžnost ter vplačate glavnico. Ni treba odlašati do občnega zbora. Občni zbor bo tem sijajnejši, s čim večjim vplačanim ka« pitalom se bomo lahko pri tej priliki iz« kazali.
Pričakujeroo tedaj, da se boste našemu pozivu odzvali in da bodo vplačila do obč« nega zbora še hitreje napredovala, kakor so do danes. Ne zadržujte, temveč potna« gajte in ustvarjajte 1
Vinarski kongres in prva banovinska razstava v Mariboru
Letošnji V. redni letni občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino, III. vinarski kongres in I. banovinska razstava z vinskim sejmom se bodo vršili 9., 10., 11. in 12. maja v Mariboru. Razpored prireditev je naslednji:
V	soboto 9. maja ob 16. uri se bo vršila seja glavnega odbora in delegatov podružnic, nato pa redni letni občni zbor Vinarskega društva v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Dne mi red občnega zbora: 1. Otvoritev občnega zbora; 2- imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutinatorjev; 3. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov; 4. poročilo urednika in upravnika »Naših goric«; 5. odobritev odborovih predlogov za dobo do sledečega občnega zbora; višina članarine in kraj prihodnjega občnega zbora; 6. volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov računov za dobo enega leta; 7. obravnava predlogov in morebitnih pritožb od strani podružnic in društvenih članov: 8. slučajnosti.
V	nedeljo 10. maja se bo vršil ob a uri III. vinarski kongres v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti v Mariboru. — Dnevni red: 1. Splošni pregled našega vinarstva (poroča g. Lovro Pe-tovar. predsednik Vinarskega društva itd., Ivanjkovci); 2. izvoz vina v inozemstvo fpo-roča g. Niko Petrič, direktor vinske sekcije Priv. d. d. za izvoz, Beograd); 3. obnova vinogradov (poroča g. inž. Ivo Zupan' 8, re ferent za vinogradništvo pri kr. banskl upravi, Ljubljana); 4. resolucija — Ob 11. uri 30 minut pa bo otvoritev I. banovinske vinske ra?stave z vinskim sejmom v dvorani pivovarne »Union« na Aleksaudr»«i eesti ▼ Mariboru. •
V	ponedeljek tL maja bodo prirejeni teleti, in sirer: 1. Ogled banovinsko vinarske :n sad,aiske šole v Mariboru; 2. ogled ba-novinski t;«r.ice in drevesnice v Pekrah, tvornice za dišik v Rušah m elektrarne Fala; 3. ogled Rogaške Slatine, 4. ogled gornjih Slovenfkih goric od SveSlns do ct Ilja.Izletov se morejo u&slsfiti »ann tisti, ki se bodo do 5. maja prijavil! Vinarskemu društvu v Mariboru.
Vinska razstava z vinskim sejmom bo trajala 10., 11. in 12. maja in bo odprta vsak dan od & do 18. ura
= Priprave sa ustanovitev privilegirane izvozne družbe za živino. Iz Beograda poročajo, da se vršijo v ministrstvu za trgovino in industrijo priprave za ustanovitev privilegirane izvozne družbe za živino, po vzorcu obstoječe Priv. izvozne družbe za poljske pridelke. Namen nove družbe bo predvsem ta, da se pospeši izvoz naše živine v Češkoslovaško.
Položaj na naših borzah
LJubljana, ti aprila.
MhraH teden Je bil devizna promet na ljubljanski borzi prilično velik, čeprav Je borza poslovala zaradi praznika v ponedeljek le 4 dni; znašal je 17.5 milj. Din nasproti 18.1, 13.9, 13.7 in 12.9 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Narodna banka drži sedaj novi tečaj devize Curih (1095.6) nespremenjen, zato 90 zaradi intervalutarne okrepitve švicarskega franka tudi pri nas devizni tečaji v teku tedna nekoliko popustili (Newyork od 56.835 na 56.79, Dunaj od 8.011 na 7.9978 Trst od 298.15 na 297.9 itd-).
Na zagrebškem efektnem tržišču so se tečaji za Vojno škodo gibali na višini zadnjega tedna, vendar je bilo le mak) prometa za aranžma in kašo po 424. V Blairovem posojilu aploh ni bilo zaključkov. Nekaj več zanimanja je bik) za 7% Seligmannovo posojilo Drž. hipotek, banke, ki notira v zadnjem času višje nego 1% Blairovo posojilo in se je trgovalo po 83 — 83.5. Nekaj prometa je bilo tudi v investicijskem posojilu po 89 in v begluških obveznicah po 67.75 do 68.25.
Bančne vrednote so navzlic ugodnim di-videndam ostale nadalje precej zanemarjene. Promet je bil zabeležen v Praštedioni po 917.5 — 922.5, v Unionbanki (brez kupona 16 Din) po 174, v Srpski po 184—187 in v Poljodelski po 52. Med industrijskimi delnicami se je Trboveljska trgovala v po-četku tedna po rastočih tečajih od 310 do 316, včeraj pa je zopet popustila na 308 (zaklj.). Do zaključkov je prišlo še v Danici po 92 — 94, v Gutmannu po 128, v Se-
čerani po 290, ▼ Narodni mlinski po 20, t Dubrovački po 38o in v Oceaniji po 205.
Devize.
Ljubljana. (Prosti promet) Amsterdam 22.825, Berlin 13.55, Bruselj 7.9168, Budimpešta 9.9206, Curih 1093.6, Dunaj 7.9078, London 276.52, Ne\work 56.79, Pariz 222.49, Praaa 168.56, Trst 297.9.
Čirih. Zagreb 9.1270, Pariz 20.3050. London 25.22875, Ne\vyork 519.1750, Bruselj 72.1750, Milan 27.1775, Madrid 57.50, Amsterdam 208.30, Berlin 123.58, Dunaj 72.®$, Sofija 3.7625, Praga 15.3775, Varšava 58.15, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.08875.
Žitni trg
-f Budimpeštanska terminska borza (11.
t m.). Tendenca za pšenico stalna, sicer prijazna; promet miren. Pšenica: za maj 15.79—15.80; rž: ra maj 12.79—12.80; koruza: za maj 12-70—12.71, ra julij 13.08 do 13.09.
Šport
II1rij"a : Hermes
Danes ob 16. na igrišču Iliri fe
Srečanja med Ilirijo in Hermesom so spadala vedno med redke naše domače tekme, ki so privabile razmeroma mnogo publike, ker so nudile pač dober šport, lep nogomet in skoro vselej ostro in izena« čeno borbo za zmago. Tudi današnja igra obeta zanimiv in napet dvoboj. Hermes nastopi kompleten, s svojim v kornbinaior* nem pogledu glasovitim moštvom, v kate« rem je posebno dober forward. Ilirija ne nastopi docela kompletna, vendar pa ne bistveno oslabljena, ker ima za igralce, ki so postavljeni v podsavezni team, zadovo* ljivo nadomestilo.
Rezerva Hermesa in komb. moštvo Iliri« je odigrata ob 15. predtekmo.
SK Ilirija rez. : SK Hrastnik. Danes gostuje v Hrastniku rez. moštvo Ilirije, ki je eno najboljših naših rez. moštev. Za gostovanje vlada v Hrastniku precejšnje zanimanje, posebno sedaj, ko je Hrastnik dosegel dva lepa uspeha proti ljubljanski« ma kluboma Svobodi in Jadranu. Zato se pričakuje prav lep poset Tekma se igra ob vsakem vremenu.
Iz celjskega športnega življenja. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo imel da« nes svojo otvoritveno dirko na progi Ce* 1 j e« Vojnik*Cel je, skupno 16 km. Start bo ob 9.30 pred Gamsovo trgovino v Gaber« ju, cilj pa isto ta m. V zvezi z otvoritveno dirko bo klub priredil popoldne kolesarski izlet v Žalec. Zbirališče izletnikov bo ob 13.30 pred hotelom »Hubertus« v Gosposki ulioi, kjer bo odhod točno ob 14
Lep uspeh slovenskega motociklista. O velikonočnih praznikih so se vršile ve« like mednarodne motocikiistične dirke na dirkališču v Grazu. Pri tej priliki se je iz« kazal kot posebno vztrajen vozač član Mo« ttokolesarske Ilirije g .Ivan Šiška, ki |e idosegel prvi in drugi dan v kategoriji do 350 ccm n« motorju AJS dve drugi mesti tza znanim mednarodnim dirkačem Hub* imfffloom. Gotovo izreden usneh za našega mladega motornega dirkača, ki je moral tekmovati z mednarodnimi dirkači iz Ber> lina, Dunaja in G raz a. Ob smo trenem tre« ningu je upati, da bo g. Šiška v bodoča se« zoni dosegel še lepše uspehe.
Otvoritvene pomladanske kolesarske dirke. SK Vrhnika, kolesarska sekcija je razpisala za danes otvoritvene kolesarske dirke na progi Vič — Vrhnika — Logatec. Start glavne in juniorske skupine ob 13. pri km 4 na Tržaški cesti. Po izvršenih dirkah športni sestanek v restavraciji Mantua na Vrhniki, kjer se bodo razdelile nagrade SK Vrhnika iz sezone 1930.
Motokolesarski klub Ilirija, v LJubljani. Povodom današnjih kolesarskih otvoritvenih dirk SK Vrhnike priredi MK Ilirija izlet kolesarjev in motociklistov na Vrhniko. Sestanek ob 13. na Tržaški cesti pri km 4
(restavracija Kušar), potem skupni odhod
na Vrhniko.
Dirkači kolesarske sekcije ASK Primorja
se vabijo na trening, ki se bo vršil jutri v nedeljo. Zbirališče ob 9. na Celovški cesti pri mitnici (Sp. šiška).
Plenarna seja Jugoslov. ZimskoSport« nega saveza se vrši v ponedeljek ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Zelo važno.
ŽSK Hermes (nogom. sekcija). Danes, igra z Ilirijo rezerva trening tekmo ob 15.
I.	moštvo ob 16.30. Ob 14. naj bodo v Reininghausu: Poženel, Prešern, Daneu, Zore, Sterle, Simčič I in II, Kerpan, Zupan« čič, Lasič, Flujhar, Hibšer, Novak in Lor« bek; ob 15.30 Mikluš, Klančnik, Kos, Gla» vič, Košenina, Škrajnar, Svetic R, Svetic V., Kariž in Primar. Opremo prinesite se* boj. Vsi točno. L moštvo igra ob vsakem vremenu. — Pri današnji prijateljski tek« mi z Ilirijo odigra popularni igralec sred« nji napadalec Svetic Vili 150. tekmo za barve svojega kluba. Pri tej priliki se mu bo klub za njegov dolgoletni trud oddol* žil z malim spominskim darilom. Pozivamo vse člane in prijatelje kluba, da se tega malega jubileja vsi polnoštevilno udeleže ter posetijo tekmo.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Zbira« lišče rezerve za potovanje v Hrastnik toč* no ob 13.30 pred glavnim kolodvorom. Za tekmi s Hermesom naj bo kombinirano moštvo v garderobi ob 1430. L moštvo ob 16. Sestava moštev v članska knjigi in v garderobi.
ASK Primorje (nogom. sekcija). Da*
nes igrajo proti Svobodi Bairm I, Šinkovec, Bizjak, Sinkule, Baum EI, Pišek II. Caleari, Kiopčič, Jože, Lojze, Petelin, Golob, Str* nad. Imenovani morajo biti na igrišču ob 15.40. Vsak naj prinese hlačke seboj. Vsi in točno.
SK Grafika. Za nogometno tekmo
Amater : Grafika v Trbovljah se poziva* jo za 13.15 na glavni kolodvor Zupančič, Mihelič, Kobal, Kmetič, Bežan, Žagar An* drej, Stupica I in O, Katavič, Strobmaver, Trobevšek in Srebotnjak. Vsi navedeni igralci se morajo javiti danes ob 10. dop. na igrišču Ilirije zaradi prevzema garde ro^ be. Točno in sigurno!
TSK Slovan. Danes ob 13.30 morajo biti pred Mestnim domom Globelnik I in
II,	Brudermann. Sevnik, Grm, Schlegl, Vlaj, Gircl, Volkar, Vidic, Pirš, Kobe,
Ključec, BogeL Poznik. Popadič, Pravdič. Dejak. Ob 13t45 se odpeljemo, zatorej točno!
TKD Atena (bazenska sekcija). Danes točno ob 10. strogo obvezen trening na dva gola: Frida, Tita, Piosa, Spela, Nana, Ica, Neta, Malka, Elca, Vida. Milena, Fam» či, Gerta, Erika, Zdenka, Nela, Boža In Francka narj se ga sigurno udeleže.
TKD Atena (bazena sekcija), poziva vse članice na trening, lri se vrši danes oib 10. na igrišču. Udeležba strogo obvezno za vse igralka
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Nedelja, 12-: Pri belem konjičku. Na korisJ Udruženia gled. igralcev. Izven.
Ponedeljek. 13.: Življenje je lepo. Red E.
Torek, 14.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20.
Nedelja, 12.: Snegurka. Ljudska predstava po znižanih cenah- Izven.
Ponedeljek, 13.: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15
• Nedelja, 12.: Deviški venec. Premflera.
Ponedeljek, 13.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE-
Začetek ob 20.
Nedelja, 12.: Ob l5. uri Gospa ministrov ka. Kmečka predstava. — Ob 20. uri Od-godena noč. Zadnjič. Cene od Din 12.— do Din 2.—.

CSff

STROJNO MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA
VT2MARJE (poleg postaje) — ST. VID NAD LJUBLJANO Oglejte si lepo zalogo raznovrstnega pohištva. — Izvršujem naročila po lastnih
IZVRŠITEV SOLIDNA.
in danih načrtih.
169
CKNK ZMERNE.
Novi O cilindrski
Ope
je tukaj!
GENEBAL-A1JTO, LJUBLJANA
TAVČARJEVA FLICA ŠTEV. 7
Modroce
pi«d<Jiije ta Msil «"><>
praha os specialnem etroju samo Rudolf Sever, Marijin trg »t. 2.	129-30
t9ccc.cc<r-do *,&cc.cccr- (D««*
BČE
dokaznim
dobro vpeljano industrijsko podjetje z čistim dobičkom 25 %
Ponudbe pod »Ugodna prilika 45« na oglasni oddelek »Jutra«.	5608
Gostilničarjem in privatnikom
nudim KROGLE (lignus santus) kakor tudi KEGLE za kegljišče po najnižjih cenah
LovrenSič Viktor
stragar 5602 Ljubljana, Zalokarjeva ulica IS.
t
Občina LJaMjaoa Mestni pogrebni »rod
Po kratki bolezni Je odšel v večnost naš ljubljeni soprog, papa, stari papa, tast, gospod
LOVRENC MAJER
• ki Je danes ob 7. uri zjutraj, ▼ 75. letu starosti, umrl. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti Ob Ljubljanici št. 13 v ponedeljek ob 4. uri popoldne.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1931.
MARIJA, soproga — CIRIL, VALERIJA, VALERI-JAN, ERNEST, otroci.	5606
Pogrebni zavod: Gajšek I., Moste
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična
(ffidtnar •Angela
po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, dne 11. t. m. Bogu vdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 13. aprila 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne IL aprila 193L
0620
Žalujoči ostali.
/
K1ALJESTVO MODE
barvah. Tak plašč ^ nas ščiti popolnoma
pred vlago, a ko dež poneha, ga lahko na drobno zvijemo in spravimo v malo torbico iz istega materijala. Najnovejši »žabje-kožni« plašči prinašajo seveda vse modne sezonske barve, predvsem jih vidimo v žl-| vih rumenih, rdečih, zelenih in kohaltno-modrih tonih.
In zopet jersey. •.
Komplet iz jerseya zastopa letos tako-zvani »klasični kostum«, kajti moda pletenin prinaša vsak dan novosti, ki so poleg svoje praktične vrednosti tako nena-
vadne in »pikantne«, da se povsod brezpogojno uveljavljajo, že tkivo jerseya se popolnoma razlikuje od običajnih pletenin, tu vidimo pikčaste in progaste vzorce, izredno originalno izvedene, razen tega pa so jerseyeve barve tako bogate, da se nam naravnost vsiljujejo elegantne kombinacije v izvrstnih kontrastih. Zato ni čuda, da so v inozemstvu kostumi iz jerseya izpodrinili navadne kostume in verjetno je, da se bodo kmalu pojavili tudi pri nas.
Tri muhe na en mah
Nevestina poročna obleka
Ljudje se vedno iznova čudijo, kadar ču-j&jo, da je bela nevestina oprema s pajoo-lanora in vlečko zopet postala moderna in da se vedno bolj priljubila. Dolga leta smo jo pogrešali. Dekleta so pač spoznala, da pomeni takšna obleka veliko denarno žrtev, ima pa le trenutno vrednost Nasprotno je poroka v promenadni obleki veliko bolj poceni, ne glede na to, da moremo takšno obleko še pozneje dobro izrabiti. Drugi so sicer temu ugovarjali, češ, da nam tudi bela poročna obleka dobro posluži, če jo pozneje prebarvamo.
Čudno je to, da vpliva romantika bele poročne obleke na današnja dekleta navzlic njihovi često poudarjeni stvarnosti in treznemu pogledu na življenje, tako da si želi vsaka praznovati veliki dan v dostojnem »zunanjem okvirju c. In prav to je vzrok, da se nam je »povrnila« bela poročna oprema.
Predvsem velja omeniti, da izdelujemo letos poročno obleko in pajčolan iz istega prozornega materijala, večinoma iz slonokoščeno barvnega gazastega šifona, ker dobimo na ta način izvrsten celoten vtis. Oblika poročne obleke sme biti enostavna, saj učinkujeta že dolžina obleke in nenavadna lepota materijala.
Izredno lep inodel vidimo na naši sliki: dolgo, bogato krilo ima kazaku sličen gor-n;i del. S tem sledi obleka zadnji modni liniji- Največje važnosti je seveda lepo ukrojen pajeolan Na naši sliki vidimo zadnjo novost v tej stroki, takozvani >nunski pajčolan!:, ki sega spredaj do prsi, zadaj pa se vleče. Kapica, na katero pritrdimo pajčolan, je mala in često posuta z biseri, ki se f no leskečejo skozi gazo. Za poročni šopek pride v poštev vedno le sezonsko cvetje. T-enotno so priljubljene bele anemone, pa tudi skromne marjetice. Rumeni prašniki in zelena stebelca podajajo namreč okusen kontrast k beli poročni obleki-
Najlepši okras elegantne neveste sta njena >nosi!ea vlečkec Ta čast doleti seveda
najmlajša člana družine. Deklica bo prav ljubko izgledala v rožnati oblekcd iz muse-lina, obrobljeni z enakobarvnimi rožicami in z venčkom iz istih rožic v laseh. Njen »kavalir« bo nosil obleko iz belega svilenega platna, z dostojanstveno dolgimi hlačami in s svetlomodrim ovratnikom in man-šetami na prepasanem kazaku.
Za nevestine spremljevalke prihajajo zadnje čase v modo enako ukrojene, toda raznobarvne obleke. Obleki na naši sliki sta iz svilenega organdija z zanimivim zvon častim krilom in širokim kepastim ovratnikom. Široki pas je iz atlasa v kontrastni barvi, iste barve kakor pas so dolge rokavice in umetno cvetje na ramenu. Široki klobuk je iz organdija in navadno v barvi obleke.
Pogled na našo sliko pač dokazuje, da je elegantna bela nevestina obleka v svoji slavnostni gosposkosti zares prekrasna ...
Kaj takega v modi vedno radi slišimo, kajti težavne gospodarske prilike povzročajo, da se morajo tudi oni, ki' polagajo veliko važnost na elegantno garderobo, omejiti v svojih izdatkih. Zanimivo premenjal-no oblačilo je brez dvoma »fregoli - poletni - pulloverc. Ime mu je sicer malo predolgo, a vredno, da si ga zapomnimo. Tak pullover je namreč dvostransko pleten, se-
iNG-j-inflUENnM fiTrilTIlfel
MSiSVtRSRS ULICA 21II
oderne toalete za dame
PLAŠČI, najnovejši žoržet-plašči, kostumi in komplejt obleke tac volnenega blaga
itd. v velemestni izberi pri
F. LUEIČ - Ljubljana, Stritarjeva ulica
Kadar dežuje
Ob toplem deževnem vremenu je vsak navaden plašč pretežek. Zato so postale moderne »žabje kožec, prozorni gumijasti plašči, ki jih vidimo v vseh mogočih živih
veda na vsaki strani v drugi barvi Zalo ga
moremo na svetli strani nositi preko teniške obleke, za štrapac pa na temni strani preko športne obleke. Seveda nam tudi lahko služi namestu bluze in ga nosimo k elegantnemu kostumu pod pasom v krilu.
Rešitev križaljke »Kralj Debeluh In sinko Debelinko pri gospe Zajklji"
Vodoravno: 8. rep; 5. nn; 6. vikar;
T. kolo; 9. žar; 10. os; 12. če; 14. t L; 15. Igo; 17. Sokrat; 2L lev; 22. lok; 23- ob; 24. sto; 26. idila; 27. pav; 28. ena; 29. dro-medar; 30. ako; 3L ar; 32. R. U. R. (Ros-sum's Univereal Robots); 34. stranica; 35. tak; 36. karavana; 4L od; 42. dih; 43. Sava,
Navpičnot 1- opeka; 2 tul; 3. iS; 4. par; 5. nos; 7. kolovrat; 8. odgon; IL v;d; 12. čelo; 13. Eva; 14. tla; 16. ohara; 17. »in; ia kad; 19. rja; 20 ti; 2L lik; 24. a r.; 25. to; 27. prt; 28. Erik; 31. as; 33. Una; 36. kos; 37- Ana; 38. Ada; 39. vi; 40. ah.
Spominjajte se slepih!
Marija H.:
Kaj bi storili vi?
Našemu Martinu se dogode voasi res prav neverjetne reči. Da je pomorščak, že veste. Ta dogodljaj se mu je pripetil na dopustu, ko si je bil za izpremem-bo oblekel civilno obleko — prav to je v veliko pomirjenje našega Martina rešilo lepo mornariško uniformo zasmehovanja.
Takrat je šel skozi Tržno. Kar peš jo je bil ubral iz inesta K. v Ljubljano. Tržno je precej dolga vas, dolga — m kakor se je zdelo Martinu, tudi dolgočasna. Ob začetku te dolge, dolgočasne vasi je stala gruča fantov.
Martin jih pozdravi: »Dober večer!« Oti ve, kako se mora vesti omikan človek.
»Kaj gobezdaš?«
»Ali te je kdo kaj vprašal?«
»Jezik za zobe!« so se drug za drugim obregoval' vani iantini.
Martina je pogrelo Pa kaj je hotel? Molčal je in korakal dalje; bil je sam, a fantov je bilo vsaj sedem. Niso bih ravno dika svoji občini.
Tržno, ki je skozenj korakal Martin, je ležalo prazno, kakor izumrlo. Le na koncu vasi je bilo zbranih zopet nekaj fantov, kakih osem ali deset
Martin je pomislil: »Bolje je, da ne pozdravim!« in gre molče mimo njih.
»Kaj nimaš jezika?«
»-Ali ne znaš nič manire?«
»Kaj tako zijaš — butec neumni?« so fantje zahrumeli nad njim in med tem mu je tudi že zapelo v ušesih.
Martin, čeprav sam, je vrnil zaušnico!
Malo jim je bilo pa le nerodno ta niso mu storili ničesar žalega več. Le tesneje so ga obkolili in eden, ki se je bil odstranil, se je zdaj vrnil z dolgim kolom v rokah. Vsi so se zlobno zarežali in kakor na povelje so ga z vseh strani zgrabile močne pesti.
Martin je prebrisan dečko, a tega še danes ne ve, kako so mu porinili kol skozi suknjič in rokave, tako hitro se je odigral dogodek.
Roke je imel zdaj razprostrte, kakor da bi bil na križ razpet in ni si mogel pomagati. Fantje so se zlobno režali in porinili Martina dalje. Pohlevno res da ni šel, srd in gnev sta se kuhala v njem.
In tako z razprostrtimi rokam* je stopal proti Ljubljani. Dolgo uro!
Tedaj mu pride nasproti sključena starka.
»Hej, mati — pomagajte mi, da se rešim kola!«
Starica je bila gluha.
»A —? Vola?«
»Ne! Kol mi potegnite iz rokavov«.
Starka zmaje z glavo: »Ne —U Jokava pa nisem. Jokava ne!«
Martin je pogumen, a zdad bi bil kmalu obupal nad seboj m vsem svetom! Skoraj pol ure je trajalo, preden je žen-šče razumelo, kaj hoče možakar od nje.
Tedaj pa je starka izbruhnila v krčevit smeh; tolkla se je po kolenih in vreščala. Bolj ko se je Martin togotil, bolj se je ona grohotala.
Kakopak, zelo smešen je moral biti na pogled — a vedenje te ženske pa res m bilo več ijudomilo.
Šele ko ji je zarjovel na gluha ušesa, da ji bo dal kovača, ako mu pomaga, se je umirila ter mu s tresočimi se rokami in z vso močjo svojih starih kosti izvlekla vražji kol.
Martin pa zdaj samo premišljuje, kako bi se maščeval tem šmentanim fantom.
Danes mu je prišla dobra misel. Prosil me je, naj vprašam vas, dragi čita-telji, kaj bi storili vi na njegovem mestu?
Martin je tič — on rad prepusti drugim, da si namesto njega ubijajo bistre glave.
Vprašanja in odgovori
Gdč. S. G., Hrastnik. Takšne senzacije
se javijo kot delni simptom razdraženega živčevja. Da pa ste popolnoma sigurni, se zglasite o priliki v zdravniški ordihaciji, če niso kje organske napake. — F. K. Ad 1.) V trenutni razburjenosti m misliti na to, da 9e človek tako obvlada kakor pri treznem mišljenju. Tu odloča že par desetink sekunde. Ad 2.) Je možno- Ad 3.) Ne, to ni nervoznost, temveč popolnoma normalno. Sicer pa je nekdo ves srečen pri svoji abstinenci, drugemu pa to povzroča komplicirane duševne boje, ki so včasih sicer zelo produktivni. Narave 90 pač različne. — G. V. K. is Str. Svetujemo, da poiščete naj-preje špecijalista za živčne bolezni, ki Vam bo povedat če so toplice za Vas. Sedanje težkoče utegnejo biti v vzročni zvezi s tedanjo boleznijo, je pa zelo čudno, da se javljajo tako pozno. Mnenja smo, da je nekaj drugega, morda revmatičnega. Mogoče ie, da bi se v toplicah zdravili brez baska. Čemu izdajati toliko denarja za lečenje, ki ne obeta uspehov. — Z. A. R. Lo. Bolniku, ki toži o takih stvareh, bi tudi mi priporočali pomirjevalno sredstvo, ki ste ga prejeli od svojega zdravnika. Gotovo pa Vam je tedaj dejal, da po potrebi ponovite kuro, to je, da si napravite one praške jKmovno-Takšna živčna razdraženost ne preneha kar naenkrat kakor tudi ne pride v takih slučajih čez noč, temveč se to pripravlja dolgo časa. Uspehi takšne kure se kažejo šele po daljšem času. Ako po mesecih ne bi bilo bolje, se zglasite ponovno pri špecijalistu.
—	G. V. St! v P. Res je. da so že pri živem človeku fotografirali želodčno sluznico z malo kamero in pri umetno razsvetljeni notranjosti. Medicinska literatura j>a ni mnogo prinesla o praktičnosti te diagnostične metode in je to možno le v posebno opremljenih institutih. — Ga. M. N. v N. Če ste že imeli jasen napad vnetja slepiča pred tedni, se je ves proces gotovo v tem času tako pomiril, da ni ugovora proti operaciji. Nikoli se ne ve vnaprej, kaj lahko nastane, če se star proces nanovo razname. Mogoče, da bo tudi pri drugem napadu ostal omejen na manjšo krajino trebuha, prav lahko pa je možno, da se gnojitev širi po vsej trebušni duplini. V obeh teh primerih so posledice nepregledne. Ravnajte se vendar po zdravniškem nasvetu! — Miši
—	rak. Kaj je na tem resnice, da bi miši oznanjevale opasnost da obolijo prebivalci neke hiše pogosteje na raku? Cinitelji, ki izzovejo po daljšem ali krajšem času raka, nam niso znani v pretežni večini slučajev, tu kvečjemu nekaj domnevamo, vemo pa prav malo. Ako oboli v isti hiši v kratki dobi več stanovalcev na raku, je verjetno, da so raka povzročujoči cinitelji vezani na oni kraj in se kaže njih učinek kakor pri neki izrazito kronični kužni bolezni po dol-eem času, ne da bi s tem hoteli reči, da je v istini infekcijska bolezen- Ker vemo, da zbolijo miši zaradi njih krajše življenske dobe že po par mesecih, dočim je ta doba pri človeku neprimerno daljša, bi bil mišji organizem neke vrste indikator, ki bi opozarjal človeka na pretečo nevarnost Računati je seveda tudi z drugačnim ustrojem organizmov. — G. B. L. v T. Pri udarcu na kost. ki ni zavarovana po debelejši plasti masti ali maskulature (n. pr. pri prednjem robu golenice, to je večje kosti v krači) zadene sila zelo občutljivo pokoetnioo, nosi-teljico obilnih čutnih živcev. Tej preobilici živcev se imamo zahvaliti, da je udarec tako boleč. Ako se rani pokoetniea in Če krvavi med njo in kostjo, nastanejo pogosto kostne bule, ki so opažati še mnoga leta po poškodbi. — G. P. T. v K- Nikakor, visokofrekvenčna struja se v medicini mnoao rabt le metoda in aparatura po dr. Fr. Zedleisu je v naši državi prepovedana.
Pripravljalni odbor Jugoslovenskega dm-Stva sa proučaranje tn satiranje raka, pododbor Ljubljana, »topa te dni pred javnost, da opozarja na nevarnost te vedno bolj pogoste bolezni. S predavanji, s predvajanjem filma se skuša zbujati interes za to čedalje bolj nevarno bolezen. Film, ki se predvaja te dnt je kupdla centrala v Beogradu. Nazorno se kaže gostost obolenja, postanek raka, metode, ki točno ugotovijo bolezen, vidijo se razni načini zdravljenja, operativni kakor obsevalni z Rontgenom in radijem in zaključi se podučni film z nasveti, kako je ravnati, če se pojavljajo simptomi začetnega raka- Film spremlja kratek komentar.
V srede. 15. t m. bo Javne predavanje o raku in danes teden Be vrši ustanovni občni zbor društva v slavnostni dvorani OUZD, na kar že danes opozarjamo publiko. Tudi mi ne smemo zaostajati za drugimi državami, kjer se vrši sistematična borba proti raku in njemu sorodnim boleznim.
Kino
ChapUnavo spremstvo
Nu, pa recimo še besedico, dve, o ChapH-novem spremstvu. Kdo hodi s njim po svetu, kdo je posvečen ▼ njegove tajne? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Lahko se mu le nekoliko približamo.
Nerazdružljivo spremstvo CharBe Chap-lina sta Američan mr. Robinson in Japonec T. Kono. Robinson je bil prvotno novinar. To je fin, globoko naobražeo mož, ki nima le glave na svojem mestu, ampak tudi ljubi ChapJina iz vsega svojega srca. Chaplin mu je poveril vse poslovne zadeve. Njemu sta podrejeni dve tajnici filmskega zvezdnika in ostalo osobje.
Japonec Kono Je Chaplinov strežaj bi — prijatelj. Ne čudite se tej besedt Pravijo namreč, da ni mogoče biti v Chaplinovl službt ne da bi postal človek tej sugestlv-ni osebnosti vdan in se mu popolnoma zaupal- Kono Je mož, ki stoji drugače v ozadju. Molčeč je, in to je tisto, kar vliva Chaplinu zaupanje vanj, da ga imenuje prijatelja. Zvečer je Kono zadnji, ki vidi Chaplina preden leže k počitku, zjutraj prvi, ko vstane. 2e petnajst let sta neraz-družljiva gospodar in sluga. Kooo bi šel zanj v ogenj in Chaplin ne bi ga hotel izgubiti za noben denar.
Kakšnjim skušnjavam mora kljubovati Chaplinov tajnik Robinson, nas lahko preveri doživljajček. ki ga je imel v Londonu. Neka angleška bogatašinja ga je hotela podkupiti s 3000 funti šterlingt če pregovori Chaplina. da prebije nedeljski oddih v njeni hiši Zaman. Poskus je spodletel, kajti Chaplin pač rad zasluži s svojimi filmi. a v takSne kupčije se ne spušča.
Chaplin Je v zasebnem življenju čisto drugačen kakor na platnu. Kdor ima priložnost videti ga doma, pri študiju in delu, se čudi, kako more biti ta postaran go-apod % naočniki ic roženim nedosegljiv
PAR IS.
komik s platna. Umetnik je popolnoma zaverovan v svoje notranje življenje. Kadar ga kakšna stvar zanima, se ji ves posveti in predeluje vtise, ki se mu vidijo vrednt Govori pa počasi, previdno in tiho. Kadar koga posluša, rahlo odpre usta in d»ne je-zik malce naprej. V njegovi zunanjosti so najocitnejši bleščeče beli zobje. Zelo značilen je njegov smeh.
Chaplin sprejema obiskovalce z največjo rezerviranost jo, njegovi odgovori pa kažejo, da je vedno poučen o vseh tekočih zadevah in kadar se spusti 8 človekom v živahen razgovor, se njegova oseba docela spremeni in dobi tisti videz, ki ga poznamo — g platna.
Fatty Arbuchle — mrtev
Mnogi se bodo začudeno vprašali, kdo Je to? Pa povejmo: Fatty Arbuckle je bil nekoč najslavnejši filmski komik Amerike. Slovei je pod imenom »iFatty«. Bjl je pa tudi naj debelejši igralec, kar jih je svet kdaj vioel na platnu. OS&de uspehov pri občinstvu se lahko reče. da je M predhodnik Charlieja Ghaplina. Ko pa je bil na višku svoje slave, se je zgodilo nekaj, kar ga je čez noč zasenčiik>. Za vedno. Osumili so ga, da je na bestigailen način umoril svojo ženo. Čeprav mu oblasti niso mogle dokazati najmanjše krivde, se je začelo proti njemu strahovito ščuvanje ženskih društev. Posledice niso izostale. V Ameriki kmalu ni bilo nobene filmske družbe več, ki bi s? brila tipala angažirati komika. Vsako podjetje se je balo, da ne bi začeli bojkotirata izdelkov, kjer b| nastopal.
Kaj pomeni in koliko zaleže takšen bojkot v Ameriki, ie pokazal primer Chapfina, proti kateremu se je začela strahovita gonj ko se je ločil od svode žene. Takšne vconje niso v Ameriki nnč nenavadnega. Naperjene niso samo proti moškim, ampak postanejo časih n$ih žrtve tudi filmske igralke. Zato Je ttmrf Fattv Arbuckle zapuščen v revščini m siromaštvu, ki ni bilo nič manjše od njegove nekdanje slave.
Vaš mož
se vam lahko Izneveri«
ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako ta ni dovolj privlačna. Poznana, milovonjlva sol za izpiranje (Isla Sptil-salz) vam pomore, da ostanete vedno zdrava, sveža in mladostna, ako se redno nje poslužujete za svojo intimno toaleto. 346-1
Filmski drobiž
Samo španski filmi v Argentini. Argentinska vlada j« določila petkratno carino na filme tujega izvora Od 8. aprila se v republiki ne predvajajo več filmu tuje provenience in mogoče je, da bodo konec aprila zaradi tega zaprti vse bioskope. Petikratoa obremenitev uvoženih filmov, kj jo je dekretirala argentinska vlada, ima svod pomen v tem. da hoče v Argentini predvajati samo zvočne filme v španskem jeziku.
Opustitev dveh ameriških Rimskih podružnic na Dunaju. Z 31. marcem je opustila svod o podružnico na Dunaju Universaf Fictures Corporation, ki je izdelala film po Remarqueovem romanu »Na zapadu nič novega.« Tudi »Fox« kana opustiti svoje delovanje na Dunaju 5n je odpovedal službo svojim nastavlaenoem za konec junija. Od ameriških tvrdk se drži čvrsto na Dunaju samo še Paramount kS pa ima svojo glavno evropsko podružnico v Jon-vfffleu pri Parizu.
Križaljka »Labod«
Pomen besed. Vodoravno: 2. kratica; 3. stročofca* 6. kraj v Prekmurju; 8. tt; 9. živalsko orožje; 12. francoski spolni k; 13. jd; 15. poljsko orodje; 17. tečajna dežela.
NavpiSno: 1. atenski državnik; 2. jn-goslov. reka; 3. mrzel veter; 4. oš; 5- pridevnik; 7. azijska država; 10. osebni zaimek;; IL kemijska kratica; 14. kratica^ 16. bt; 16. ri.
Ceorg Bernhard:
Apel na Brianda
Ugledni nemški novinar in politfik razvija v današnjem članku nemško stališče o vprašanju carinske unije med Nemčijo in Avstrijo. Njegovi argumenti bi morda držali ,ako bi šlo pri uniji res samo za gospodarsko zadevo česar pa ne verjame nihče v Evropi, najmanj Avstrijci in Nemci sami. Bernhard v svojem članku seveda zanika, da bi imela unija politične cilje, a prepričati tudii on ne more nd-kogar, saj so pravi nemški naklepi preveč znani.
Pogodba o carinski uniji med Avstrijo in Nemčijo je razburila ves svet. Akt sporazuma ie deloval kot vojna napoved. Tudi Briand. modri Nestor iz Locarna, se ie spremenil v srdečega se Ahila.
V trenutku splošnega razburjenja ie gotovo težko pozivati se na pamet in razsodnost. Se težje pa je nastopati kot zaščitmk onega, ki ie po splošnem pojmovanju kršil mir. Lahko mi oporekajo, da se kot Nemec zavzemam za svojo domovino in da je to sicer lepa dolžnost, vendar pa da gre to pot za pravico, ne pa za pristransko zavzemanje. Temu nasproti smem poudariti, da sem bil vedno ne samo dober Nemec, marveč tudi navdušen Evropec. prijatelj Stresemannov in častilec Briandov. torej pristaš dveh apostolov sporazuma na evropski celini in ojačania iz mnogih ran krvaveče Evrope. Napram vsem tem vpra, šanjem sta mogoči le dve stališči in dve stranki: Evropci in protievropci. Vsa pravica Pa ]e na strani Evropcev.
Kje stoji Aristid Briand? Nikakega dvoma ni: On ie s srcem vedmo v taboru, ki se bori za Evropo. Toda njegov razum se mudi pri metodah one partikularistične državne politike, ki ie že vekove nesreča Evrope. »Narod je v nevarnosti!« krice nacaionalisti vseh dežela in temu alarmu često podlegajo tudi najboljši možje. Nekaterim upade pogum, drugi pa si skušajo z zvdiačno navidezno žrtvijo ohraniti moč ob državnemu krmilu, da bi na ta način dosegli svoj končni smoter. Briand gotovo ni med strahopetci, ali on si ie v stoterih parlamentarnih bitkah pridobil izkustva, kako se vajeti obdrže v rokah: splašene konje je treba sprva spusititi v dir, da se jim ob koncu da čutiti moč uzde.
Vendar pa nastopijo često zgodovinski trenutki, ko šolska modrost popolnoma odreče. Stare metode ne bodo vedno dobre. Ali so še dobre napram temu. kar se je pravkar zgodilo? Ne srditi Ahil, ampak modri Nestor mora naiti odgovor na to vprašanje.
Zdi se. da je temu že davno, odikar ie francosk-i zunanji minister razposlal vladam svoj poziv na evropsko združitev. Od teh dob se ni zgodilo nič. Prav za prav še mani ko nič. Mnogo govorjenja je bilo na konferencah, toda med propovedovanjem ljubezni se je sejalo peklensko seme. Carinske pregrade med evropskimi narodi rastejo od leta do leta. kakor trnjeve seči med njivami sebičnih kmetov. Zdaj pa sta dva soseda sklenila vzeti v roko vrtnarske škarje. (Nista jih še vzela v roke, samo obvezala sta se, da se bosta lotila tega dela v doglednem času). Čisto majhen začetek Evrope bi biilo to, v resnici prav majhen začetek. Žele nekak uvod k Evropi, kakor si jo ie zasanjal Briand in za kakršno je razposlal svoj poziv. Ali hoče Briand ta sen samo sanjati, ne pa ga tudi doživeti?
Briandov načrt Evrope, ki je šel na vse vlade, je vseboval kompromis: Franooz Briand ie v njem zasenčil Evropca Brianda kajti načrt postavlja politiko nad gospodarstvo. Ko sem tedaj z navdušenjem pozdravil njegovo idejo, sem takoj naglasil, da pelje v pravcu k Evropi več cest, kakor pelje več cest v R8m, Več lepih in več grših cest. Najtežja se mi je zdela pot do evropske državne zveze, kajti ta vodi preko medsebojne ljubezai narodov. Pripravneiša se ml je zdela tedaj pot k evropski carinski uniji. Ta pot bi namreč morala evropskim državam nedvomno pokazati njihovo gospodarsko bedo. osobito pa bedo pritlikavih državnih gospodarstev. Ali pa je kje kako siromašneiše pritlikavo gospodar, stvo, nego je v Avstriji?
Gola bajka j>e. dia bi Avstrija mogla živeti kot osamljena carinska tvorba. Primer Švice, ki ga je marsikateri Avstrijec pred časom navajal kot - idealno stanje, je gola fata morgana. Avstrija potrebuje zveze s kakim večjim gospodarskim področjem, ako hoče živeti. Ni države, ki bi bila silne-je interesi ran a na evropskem celinskem gospodarstvu, nego Avstrija. Ako se južno-vzhodna Evropa združi, ie Avstrija ogrožena. Nemčija hoče evropsko unijo, zato •ie ponudila Avstriji gospodarsko pobratenje. Pomagati hoče Avstriji do življenjske možnosti kot sosed in poziva vse ostale so. sede, da se pridružijo tej pomožni akciji, ki naj postane začetek gospodarsko zedi-ni eme Evrope.
To je nedvomno druga pot, nego jo je
predložil Briand, vendar pa ie pot, po kateri se da hoditi in ki vodi k istemu cHju. Prizadevanje za dosego tega cilja bo Bri-andu nekdaj zgodovina poplačala s tem. da ga bo dvignila med bogove Olimpa. In vendar so zavoljo politične nezaupljivosti vse sii2 mobilizirane proti temu načrtu.
Ne samo v Franciji, ne samo v Angliji — da o manjših državah niti ne govorimo! — marveč tudi v sami Nemčiji. V ostrih kritikah, ki se čujejo doma in na tujem, je vsekakor zrno upravičenosti. Lahko se graja čas, v katerem je prišlo do tega. Razumljivo je. da je nenadnost povzročila neljubo začudenje. Morda bi bili morali tudi predbežno pojasniti pomen tega ali one. ga člena nemško-avstrijskega sporazuma Ali pa naj bodo odločilni očitki — čeprav upravičeni — o načinu izvedbe, ne pa dejanje samo? Dejanje ni politično, marveč gospodarsko, evropsko. Naperjeno ni proti nikomur in njega namen je bil: dosega Evrope.
Treba se je vprašati, naj bo-l! zopet enkrat politika usodna evropskemu gospodarstvu. Mri Nemci smo v lastni domovini občutili strahoto, ki nastane, ako strankar-
ska poRtflra v svoff nespameti predpisuje
pota gospodarstvu. Kakor vse kaže, se nič drugega ne pripravlja sedaj v širšem okviru. Na mesto strank stopajo sedaj nacionalisti vseh držav, ki se združujejo v nekako internaciji on alo proti Evropi. Nacionalisti kriče v vseh jezikih babilonske zmešnjave in mislijo pri tem tako različno, kakor njihovi narodi. Enotni pa so v zanikanju: nočejo gospodarske enotnosti v Evropi. Ne upajo Pa si odkrito priznati tega smotra, kajti narodi hočejo Evropo. Zato pa se oklepajo oblike, potiskajo v ospredje svojo nezaupljivost, govore o ogražanju in se rogaje vabilu na sodelovanje.
Odkar je Stresemann lege! v grob. jim ie najbolj osovražen Briand, oče evropske ideje. Dolgo so ga zasmehovali kot evropskega lirika, zdaj pa. ko vidijo, da njegova misel začenja poganjati korenine, si prizadevajo zrušiti moža. Zavisno bo samo od Brianda. da-li naj se jim delo posreči. V njegovi lastni domovini govore zdaj o njem tako. kakor so včasih govorili o Strese-mannu, in naglašajo fiasko locarnske politike. Valovi pa ga bodo pogoltnili le, ako stopi na to trhlo brv, ki ga nanio vabijo naciionalisti. Dunaj ni konec marveč ie začetek na poti do izpolnitve Locama. Iznol-nitve po poti, ki morda sicer ni taka. kakor si jo je zamislil Briand. ki pa jo lahko ubereta tud; Francija in Briand. Briand naj voli: on lahko Evropa razbije, ali pa jo uresniči
Jugoslovensko Sokolstvo
Ugotovitve in sklepi prve glavne skupščine SKJ
V »Jutru« smo že poročali o lepem poteku in lepem uspehu glavne skupščine Sokola kraljevine Jugoslavije. Skupščina je izvršila ogromno in važno delo in je rešila poleg tekočih zadev tudi mnoge, o katerih se je poprej razpravljalo na sokolskih saborih. Potrebno je zato, da se naknadno ozremo se podrobneje na poročila in sklepe beograjske sokolske skupščine.
Splošni pregled
Na skupščini podana poročila pričajo, da je bilo delovanje jugoslovenskega Sokolstva v 1. 1930. nad vse intenzivno. Najprej je bilo treba organizirati ves veliki korpus na osnovi novega zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije, potem pa z vsemi slama delati na to, da uspe že od JSS sklenjeni vsesokolski zlet v Beogradu čim veiičastneje. Oboje se je posrečilo in danes je Sokolstvo zopet popolnoma organizirana celota; prestalo je tudi svoi zlet častno in uspešno ter nabralo novih sil za svoje vzgojno delovanje med jugoslovenskim narodom. Število pripadnikov stalno narašča, snujejo se društva in čete tudi tamkaj, kjer poprej to ni bilo mogoče, tako da se je sokolska družina že več ko podvoiila. Razumljivo pa je, da nastajajo s tem za vodstvo povsem nove, večje in širše naloge. Nastajajo povečane skrbi za vzgojo dobrih predniakov, potrebno bo poglobiti pravilno razumevanje sokolske misli, naloge, smeri in cilje; pri številu skoraj 1000 društev in čet ne sme ostati, prodreti bo treba v vsako naselje, da se tako uresniči program organizacije, ki si je stavila za nalogo, da združi v svojih vrstah ves jugoslovenski narod. Zato pa je treba na tisoče prednjakov, dobrih prosvetarjev pomočnikov pri vodstvu telovadnih odttel-tkov, dobrih organizatorjev itd.
Telesna in duševna vzgoja
Poročilo saveznega načelnika br. Bajže-lia je pokazalo pota, ki sta jih ubrala sa-vezno načelništvo im zbor župnih načelnikov. da se čimpreje doseže enakomerno delo po vseh društvih in četah. Savez vzdržuje v to svrho dvoje prednjaških šol, za člane v Mariboru, za članice v Ljubljani. Ti šoli pa ne zadoščata: tudi župe, ■okrožja in društva bodo morala v bodoče vzgajati prednjake,'da jih bo zadostno število za tekoče delo. Načelništvo je pokre-nilo tudi vso pažnjo pravilni in smotreui gojitvi lahke atletike, smučarstva in tabo-renia. tako da bo v bodoče naše sokolsko delo mnogo pestrejše im prflagodeno modernim srrujam telesne vzgoje
Savezna načelnica s. Skalarjeva je podala poročilo za ženske oddelke v Sokol-stvu. Njeno kratko, toda kritično sestavljeno izvestie je istotako pokazalo, da so se polagali temelji za razvoj v bodočih letih, ko bo moralo naše ženstvo še vse bolj pri. jeti za sokolsko delo kakor dosedaj.
Prosvetno poročilo br. dr. Belajčiča je pričalo, da je savezni prosvetni odbor po svojih člamih krepko na delu. da se idejna vzgoja članstva poglobi in ustvari vsepovsod pravilno razumevanje Tyrševe sokolske misli Namerava se v tem ozaru izdati tudi nekaj publikacij.
Iz poročil ostalih odsekov (organizacijskega, narodno obrambnega, poškodbenega fonda, uredništva sokolskih listov itd.) sledi. da se je v letu 1930. res krepko prijelo za delo. Poškodbeni fond je narastel na 420.731 Din Organizacijski odsek je uredil in izdal tekem leta vse pravilnike in po-
slovnike za društva in odseke, izvršil je ogromno delo in omogočil, da je prišlo delovanje cele organizacije v pravi tir. Poročilo statističnega odseka je pokazalo, da je Sokolstvo največja organizacija v Jugoslaviji in da je svoje vrste po ustanovitvi SKJ podvojilo.
Finančne zadeve
Proračun za leto 1931. obsega nad 8 milijonov izdatkov. Pri tem je predvidena večja postavka za pomoč novoosnovanim društvom, za sokolske domove itd. Savezni davek se je določil za leto 1031. še po 10 dinarjev za Plana, obstoji pa upanje, da bo mogoče znižati ga že prihodnje leto. Vsako društvo mora letos prispevati z zneskom 50 dinarjev za pomožni fond za nova društva. Garancijski zletni fond se bo obračunaval s posameznimi društvi tako, da se bo porabil za plačilo starih dolgov, oziroma kjer teh ni, za davek za 1. 1931. V splošnem se opaža iz celotnega gospodarskega poročila, da teže organizacijo še dolgovi iz prejšnjih let, obstoji pa upanje, da bo tekom leta 1931. napravljen tudi v tem oziru velik korak naprej.
Sokolski program
Nad vse važna je bila na skupščini razprava o potih in ciljih SKJ. Tajnik br. Brozovič je čital celotni predlog savezne uprave, ki se je o njem razpravljalo že na zaupnem sestanku prejšnji večer, tako da je skupščina brez debate in soglasno odobrila ta obširni sokolski proglas, ki izide kmalu kot posebna brošura. Iz »Potov in ciljev« posnemamo naslednje glavne misli:
1.	Sokolski pokret v smislu Tyrševe sokolske ideje stremi za dvigom telesnih in moralnih sil vsakega posameznika ter preko njega celega jugoslovenskega in ostalih slovanskih narodov do skrajne meje popolnosti. Brez ozira na pleme, vero in stan se mora izvesti trajno duhovno uedinjenje vsega našega naroda, stvoriti višji kulbirni tip jugoslovenskega človeka, ki bo v vsakem primeru znal braniti edinstvo naroda in neodvisnost kraljevine Jugoslavije. Od Jngoslovenstva moramo stremeti k Slovan-stvu in od Slovanstva k človečanst ru, dvigajoč visoko bratsko zastavo enakosti in ljubezni, poživljajo« ves narod k skapne-mu dela.
2.	Sokolstvo leli Bm večjega sodelovanja slovanskih narodov v vseh važnih skupnih vprašanjih. Zato hoče tudi v bodoče kazati vsemu svojemu članstvu pot k realizaciji svojega slovanskega programa-
3.	Sokolstvo pozdravlja ustvaritev nedeljive kraljevine Jugoslavije z enim narodom, eno zavestjo. Osnovana z zakonom, vendar privatne inicijative, zbira sokolska organizacija pod svojim okriljem vse po-edinoe, ki hočejo delovati v dobro kralja, naroda in domovine. Sokol kraljevine Jugoslavije je zakoniti naslednik našega prej-šnega celokupnega Sokolstva in hoče tudi v bodoče vršiti svojo nalogo v smislu vzvišenih 9okolskih ciljev, t j. vzgoje telesno zdravih, moralno močnih in nacijonalno zavednih državljanov Jugoslavije, s čimer prevzema na sebe eno najvažnejših nalog države same. Zato zahteva od svojega članstva, da vedno in povsod izpolnjuje svoje sokolske dolžnosti in se ▼ vseh slučajih ravna po sokolskih načelih.
4. Sokol kraljevine Jugoslavije Je kot vsesplošna narodna organizacija nepolitična ter prepušča svojemu članstvu, da se opredeli v mejah splošnih sokolskih načel
J. C. Curvvood:
Medved Tir.
XVIII.
Odpuščanje mogočnlka.
Pridušen vzklik — hripav krik smrtnega strahu, to je bilo vse, kar je spravil Langdon iz sebe. Po bliskovo so se podile misli po njegovih možganih. Bežati? A kam?! Za njim se je dvigala navpična stena. Spustiti se preko roba prepada? Nemogoče — stena je padala navpično kakih sto metrov. Onih deset trenutkov, ki so sledili, je Langdon občutil kot deset dolgih, dolgih ur.
Bil je izgubljen. Smrt je iztegnila svojo koščeno roko po njem — živeti mu je bilo samo še nekaj trenutkov.
Potem je postal čudno miren. Ozrl se je na grizlija, mu pogledal v rdeče žareče oči, opazil brazgotino na hrbtu, ki jo je bilo povzročila njegova krogla, videl tudi rano na Tirovih plečih. Izključeno, da bi bilo drugače! Grizli ga je ves čas zasledoval po skalni steni navzgor, da ga tu zajame in obračuna z njim.
Tir je napravil še en korak proti svoji žrtvi. Nato se je vzpel v vsej velikosti in poln sovraštva zrl na človeka pred seboj. Langdon se ni mogel ubra-
niti občudovanja — prekrasna žival, je pomislil. Nepremično je strmel v orjaka. Sedaj je tudi že vedel, kaj bo storil, kadar bo zverina planila nanj. Rajše se vrže v prepad, nego bi se pustil razme-sariti grizliju! Mogoče se pa le ujame na kaki skalni polici, dasi je bil tak srečen slučaj zelo, zelo malo verjeten.
In Tir!? Popolnoma nenadoma, povsem nepričakovano je bil naletel na svojega sovražnika. Zdaj je bil bitju, ki ga je preganjalo in ranilo, tako blizu, da ga je mogel zdrobiti z enim samim udarcem. Zdaj lahko ohladi svoj srd in se maščuje!
Nekaj pa je pričelo Tira polagoma vznemirjati. Zakaj je mož tako miren? Kje je ostalo ono grmenje, oni goreči blisk? Ali je bil to njegov grozni sovražnik? Še pes bi se postavil v bran, zarenčal in pokazal zobe!
Počasi se je oglasil v Tirovi ogromni lobanji dvom. Ali ga je to pohlevno bitje v resnici moglo raniti? Vonj po človeku je bil sicer tu, a nobena pekoča rana mu ni sledila. Oklevaje je Tir majal z glavo in se nato zopet spustil na vse štiri. Pri tem pa ni niti za trenutek izpustil Langdona iz oči. če bi se bil lovec zdaj ganil, bi bila to njegova gotova smrt. Tir je čakal na grožnjo, na napad. Ko se pa ni zgodilo nič takega,
se je silno začudil. Globoko je pobesil gobec in vrtinčil prah s svojo vročo sapo. Langdon se še vedno ni premaknil. Iznova je Tir dvignil glavo in spet sta se spogledala človek in orjaški medved. Potem se je Tir obrnil, zelo počasi, na pol v stran, pri čemer je še vedno nezaupljivo opazoval Langdona. Obstal je, zarenčal in odprl žrelo. Še vedno ni našel razloga za boj. Belo bitje, ki je čepelo tam na skali, se še vedno ni ganilo.
Nu, pa prav — če mn Človek noče nič žalega, potem mu tudi on ne bo storil nič hudega. Polagoma se je grizli oddaljeval v smeri, odkoder je bil prišel. Njegovi dolgi kremplji so klopotali po skalnih tleh — potem je spet obstal, se ozrl nazaj, nato pa godrnjaje izginil za ovinkom.
Šele zdaj se je Langdon spet tipal dihati. Šele zdaj je občutil, da mu srce še vedmo utripi je, da se po njegovih žilah še vedno pretaka kri. Kamen se mu je odvalil od srca in globoko se je oddahnil. Poizkusil je vstati, a bil je še kakor ohromel in se je spet sesedel. Šele čez dobre tri minute se je mogel dvigniti. Počasi se je zavlekel k steni, za katero je bil izginil Tir. Za grizlijem ni bilo nikjer več sledu. Počasi se je Langdon vrnil k svojemu konju.
in pozitivnih državnih zakonov svobodne
po svojem prepričanju.
5.	Na osnovi sokolske enakopravnosti
imajo ženske v Sokolu iste pravice in dolžnosti kakor moški v vseh ozirih. Velja na] pri tem načelo, da moški vzgaja moške, žena ženske.
6.	Sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje in čustvovanje, ker smatra, ila Je vera najsvetejši del notranjega življenja vsakega poedinca. Ta bistveni del človekovega svetovnega nazora Sokolstvo ceni in spoštuje. Vsak pripadnik sokolske organizacije moro svobodno izvrševati zapovedi in predpise svoje vere in cerkve.
7.	Jugoslovenska vojska je važen in odličen del našega naroda. Zato ta del ne more ostati izven Sokolstva; sokolska misel obsega torej tudi našo vojsko- V vsakem društvu naj se ustanovi odsek, ki naj vzdržuje trajno zvezo z brati vojaki ter jim nabavlja sokolske liste in knjige.
8.	Vezi med Sokolstvom in šolo naj bodo čim jačje. Šola naj seznanja mladino s težnjami Sokolstva, budi zanimanje za sokolsko delo in otvarja tako mladini pot v sokolske vrste. Sokolstvo samo pa bo prožilo šoli vso pomoč. zlast; s svojimi telovadnicami in telovadišči. Tudi v učiteljiščih naj se pripravljajo učitelji za svoj bodoči poklic med narodom v smislu sokolskih načel. Na vseučiliščih naj se o«nujejo stoli-ce za telesno vzgojo in zlasti seznanjajo slušatelje filozofske fakultete z bistvom sokolske misli in s sokolsko vzgojo. Pri vseh osnovnih in srednjih šolah naj se zgrade telovadnice in urede letna telova-dišča.
9.	Kot vsenarodna organizacija je Sokolstvo pozvano, da razširi svoje delovanje zlasti na selu. Poveže naj prebivalstvo mest in trgov s prebivalstvom na deželi v čvrsto enoto. Sokolske čete po selih naj postanejo centri vsega dela za napredek. Pobijanje nepismenosti, alkoholizma, zlih navad je vzvišena naloga sokolskih čet, ki pa naj posvečajo vso pažnjo tudi gospodar-
skim te sodjalnim vpraSanJem, AbH zadružništvu .
10. Naloga Sokofetva je tudi, da po svoajih prosvetnih odsekih dviga splošno obzorje vseh plasti naroda. Intelektualec, ki je v službi Sokolstva, je v službi vsega naroda.
Drugi načelni sklepi
Važno je stališče, ki ga zavzema Sokolstvo do drugih organizacij. Ostati hoče v prijateljskih "stikih z vsemi onimi katerih program ni v nasprotju s sokolskim, ter odobrava, da tudi sokolsko članstvo sodeluje pri njihovem delu, zahteva pa od njega, da tudi v ostalih organizacijah pred-njači s svojo vestnostjo, pridnostjo in vztrajnostjo in pokaže tako svoje sokolske vrline, plod sokoNke vzgoje.
Skupščina je odobrila stališče savezne uprave, da se odkloni vsako sokolsko odlikovanje. pač pa se določi, da sme od časa do časa glavna skupščina podeliti spominske plakete inozemskim ustanovam in osebam. zaslužnim prijateljem našega Sokolstva in naroda.
Savezni načelnik br. Bajželj je sporočil v imenu tehničnega vodstva, da se letos ne vrši noben savezni izlet, ker je potrebno, da se vse sile osredotoči pri pripravah za drugoletni vsesokolski zlet v Pragi, ki se ga udeleži naše Sokolstvo korporativno in nastopi pri vseh zletnih točkah-
Iz poteka zborovanja je bilo jasno razvidno, kako svež in čvrst duh veje v največji vzgojni organizaciji v državi. In to je prav. Sokolstvo ima samo eno pot — naprej, ki mu je jasno začrtana v programu, po zakonu in pravilih. Na tej poti ni nikakega počivališča, ker ne smerno^ biti nikdar zadovoljni s svojim delom. Vedno nam mora biti pred očmi cilj: ustvaritev popolnega .Tusroslovena, Slovana, človeka. In pri tem velja:
Ce cilj na5 dale«, pot težak, ne straši Sokol se junaki
Josip Fr. Knaflič:
Skrivnostni preganjalec
gospoda žulaja
Poglavje te zgodbe, k|er je avtor v škripcih
Advokat je samo zmignil z rameni in je pozvonil tipkarici: — Akt Zulaj!
Dražestna plavoslaska je prinesla debel akt in je mimogrede vrgla name interesiran pogled. Ker sem domišljav človek, sem si to tolmačil tako, da utegne biti v aktu nekaj zanimivega o
meni. In sem postal zdaj res radoveden. *
—	Kar sprožite, ljubi doktor! sem dejal advokatu, listajočemu po aktu. — Prisegam vam, da nimam pojma, kaj hoče od mene gospod Zulaj.
Spet me je začudeno pogledaJ ta spet je dejal z očitno ironijo:
—	Kaj ste imeti že toliko poslov z gospodom Žulajem, da se ne morete spomniti, kateri...
—	Pardon, sem ga prekanil. — Imel sem samo enkrat posla z njim, a zapomnil si bom to za vse življenje.
—	No vidite, se je zasmejal, — kako dobro veste, kaj hoče imeti od vas gospod Zulaj! Tisti posel, tisti edini posel, kakor pravite, ki ste ga prevzela zanj, da ga izvršite — to zahteva gospod Zulaj in nič drugega. Izpolnitev prevzete obveznosti, izpolnitev sklenjene p<«od-be.
—	Pa saj mi Je sam spet odvzel tisti posel! Ven me je vrgel in me povrh še ozmerjal z norcerfi. Imam to črno na belem. Pismo hrani moj prijatelj.
Advokat je zmignil z rameni in Je dejal, gledaje v akt:
—Kaj sta imela z gospodom Zulajem, mojim klijentom, to se pravi, za kaj in kako sta se pogodila, tega ne vem. To je vajina privatna zadeva in je tudi brez važnosti za moj nalog. Jaz imam od svojega klijenta samo ta nalog: doseči od vas izjavo, da ste pripravljeni, od njega vam poverjeno zadevo spet prevzeti in sicer takoj in brezpogojno..
—Nikoli! sem za vpil, planivši pokoncu.
—	Počakajte malo, me Je zavrnil. — Kaj se razburjate? Pustite me prej izgovoriti! Torej, navsezadnje, hm, če vam je ta stvar tako neljuba... saj moj klijent, gospod Žulaj, navsezadnje tega od vas niti ne zahteva tako absolutno, ampak bi se zadovoljil... zaradi dobrega prijateljstva...
Advokat je premolknfl, me motril nekaj trenutkov prav prijazno in nadaljeval z nekako toplejšim glasom:
—	Saj vam je znano, kajne, da je gospod Zulaj zelo interesiran na neki osebi, ki mu je sicer popolnoma neznana, vendar mu pa povzroča gotove neprili-ke in tako dalje. S to osebo bi gospod Zulaj, moj klijent, rad že enkrat prišel na čisto. In zato želi in vas prosi, ki poznate dotično osebo, da mu poveste, oziroma meni, njeno ime in naslov. S tem bi bila ta zadeva med vami in gospodom Žulajem popolnoma poravnana.
Tako mi je z vso dobrodušnostjo in dobrohotnostjo razložil to pravni zastopnik gospoda Zulaja in se zdaj zazrl v moj obraz, poln pričakovanja. Jaz pa sem kratko in suho odgovoril:
—	Povejte vašemu gospodu Žnlara, naj si tisto osebo kar sam poišče, mene pa enkrat za vselej pusti na miru.
Advokat se je dvignil s stola:
—	AK je to vaša zadnja beseda? je vprašal rezko.
—	Moja zadmja sem odgovoril trdo.
—	Tedaj pa bo govorilo to-le! In je zavihtel nad glavo spis.
—	To je saimo papir! sem se smejal. — Da le ni pest gosnoda Žulaja. Te edino bi se jaz ustrašil!
—	Je pest gospoda Žulaia. je pest. pa še kakšna! To je njegova kazenska ovadba proti vam!
Advokatu so se zabKskale oŠ. Meni pa so se zašdbi-la kolena.
—	Kazenska ovadba? sem zajec&aL — Zakaj pa?
—	Da, da, prijatelj. Kazenska ovadba« Ze sestavljena, kakor vidite, osem tipkanih strani. In bo še danes uložena! Porogljivo se je smejal, videč moio preplašenost. Zdaj me je imel v roki
Skrivljen v vprašaj sem stal pred njegovo pisalno mizo in se kar nisem mogel zbrati. Cisto omamljen sem bil, kakor od strele zadet
—	No, le vsedite se še mak), sem slišal kakor od daleč advokatov glas in zvenel je sočutno. Mož je bil le dobra duša. In sem ga slišal, kako mi je prigovarjal: — No, prijatelj, kar iepo pametno se pobotajmo, pa bo vse v redu.
Molčal sem s klavrno povešeno glavo, kakor bi že sedel na zatožna klopi. In šele čez čas sem spravil iz sebe s tihim, skrušneim in vendaT še vedno kljubovalnim glasom: — Prosim, gospod doktor, 'kaj sem pa zakrivil? Nič ne vem, ka<j bi bil storil žaiega gosipodu Zu-laju...
—	Čudno, da imate tako slab spomin, oprostite, je s prizanesljivim smehljajem pripomnil pravni zastopnik gospoda Žulaja. — Pa je šele nekaj tednov tega, ko ste tam v hiši gospoda Zulaja uprizarjali velike škandale... Da; oprostite! Nasilstvo... nevarne grožnje... izsiljevanje, da, izsiljevanje! ... tvorni napad... in pa žalitve, žalitve, žalitve...
S strašnim poudarkom Je izgovarjaš vsako besedo, kakor kladivo je padalo po moji glavi.
—	To bi bile ta-kode glavne točke obtožnice mojega kHšemta. No, kaj pravi* te zdaj na to?
—	Pravim samo to, da bi jaz gospoda Žulaja lahko tožil še za vse kaj več!
—	Tako, tako? Zakaj ga pa potem niste tožili?
Na to sem spet molčal. Ali naj sem še na glas priznal, kar sem si na tibem očital: Da sem bedak vseh bedakov!? A sem rekel potem:
—	Rad bi le vedel, kake priče oeJrf ima gospod Zulaj za te svoje čudne ob-dolžitve!
—	Ne skrbite vl za njegove priče, prijatelj. Tu je pred vsem gospa Bre-žanova...
Ha, gospa B rezano va! Njo Imam vendar popolnoma v žepu... Takog mi je malo zrastel greben. In sem se vzravnal na stolu in izzivajoče pogledal ad-vokata *
—	Pa kakšno pričo ima še gospod Zulad?
—	Patra!
Prestrašeno sem se spet sključfl ▼ stol. Pater, ta je bil nevaren. Advokat pa, ko je videl, kako me je zadelo, mc je brž še bolj pritisnil, rekoč:
—	Da, patra, prijatelj. Ta je dobro slišal, kako ste od gospoda Zulaja za-htevaE dvajset tisoč dinarjev, grozeč mu...
—	Pardon, to nf <točno! Zahteval sem dvajset tisoč in štiri dinarje. Tiste štiri dinarje, ki sem jih izdal zanj iz svojega žepa.
Advokat me Je strmo pogledal ne ve-doč. ali se šalim ali kaj. Postajal je že nervozen. In sem videl, da je čas, to stvar dokončati.
(Nadaljevanje prih. nedeljo).
Najlepši roman zadnjega Saša:
»Dom in svet«. (R. Tagore — VI. Levstik). Izdala »Tiskovna zadruga«.
Radio
Izvleček iz programov
Nedelja, 12. aprila
LJUBLJANA 9: Pravno predavanje za kmete. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Nauk o serviranju. — 11: Končfert radio-orkestra.
—	12: Napoved časa in poročila, plošče. — 15.30: Humoristično čtivo (Milčinski). — 16: Koncert na citre. — 17: Veseloigra »Ekstemporale«. — 20: Varietetni večer. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — Jazz-band. Vmes napoved časa in poročila.
BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve.
—	10.30: Plošče. — 12.30- Koncert radio-orkestra. — 16: plošče. — 17: Narodne pesmi na kitaro. — 17.30: Koncert pevskega zbora »Jedinstvo«. — 20: Koncert narodnih pesmi. — 20.30: Plošče. — 21: Komedija.
—	21.30: Poročila. — 21.50: Narodni nape-vi. — 22.20: Prenašanje tujih postaj. — ZAGJREB 10: Pravoslavna služba božja. — 11: Orkestralen koncert. — 17: Koncert godalnega kvarteta. — 20: Lahka glasba radio-orkestra. — 22: Koncert operetne glasbe. — PRAGA 16: Prenos koncerta iz Brna. — 19.05: Koncert vojaške godbe. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Večer pri orglarju. — 21: Orkestralen koncert — 22.30: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16: Popoldanski koncert. — 19.05: Prenos koncerta iz Prage. — 20.30: Dramski večer. — 21: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Koncert godbe na pihala.. — 19.45: Plošče. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22.15: Klavirski koncert. — 23: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 10: Koncert dunajskega komornega zbora. — 11.05: Sodobni avstrijski skladatelji. — 13.10: Koncert orkestra mandolin. — 14.50: Popoldanski koncert orkestra — 17.45: Pomlad v pesmih. — 19.30: Brahms: »Nemški Requiem«. — 21.35: Koncert Lannerje-ve glasbe. — BERLIN 19: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Mešan glasbeni program. — Godba za ples. — KČNIGSBERG 15.30: Koncert orkestra mandolin. — 16.45: Popoldanski koncert. — 18.30: Koncert solistov. — 19.25: Veseloigra. — 21.20: Orkestralen koncert. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — MtrHLACKER 16.30: Orkestralen koncert. — 18.30: Glasba ruskih skladateljev. — 19.45: Zabaven glasbeni program. — 21.15: Simfoničen koncert. — 22.55: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12: Koncert orkestra. — 17.30: Kabaretni program. — 18.30: Pevski koncert. — 20.10: Koncert operetne glasbe. — 21.30: Violina in klavir. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Prenos simfoničnega koncerta iz Augustea. — 19.50: Plošče. — 20.32: Operetni večer.
Ponedeljek, 13. aprila
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 19.30: Dr. Igličar: O rentgenskih in radije-vih žarkih. — 20: Prenos trio-koncerta za klavir, gosli in čelo iz Ljublj. dvora. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.30: Koncert radio-orkestra. — 17: Koncert narodnih pesmi — 17.30: Plošče. — 20: Večerni koncert. — 20.15: Prenos koncerta iz Bele cerkve. — 21.30: Poročila. — 23: Koncert orkestra balaJajk. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 19.30: Prenos koncerta iz Budimpešte. — 22.40: Prena^ <anje tujih postaj. — PRAGA 16.30: Prs nos kancerta iz Bratislave. — 19.15: Kabaretni program iz Brna. — 20.30: Koncert komornega pevskega zbora. — 21.15: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.15: Ka-bareijii program. — 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — 21.15: Orkestralen koncert. — VARŠAVA 11: Plošče. — 13.10: Nadaljevanje koncerta. — 15.20: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Potovanje po pampah na ploščah. — 20: Prenos koncerta iz LeiD-ziga. — 21.30: Plošče. — BERLIN 19.05: Koncert orkestra mandolin. — 21.10: Orkestralen koncert. — Koncert plesne glasbe. — 23.30: Literaren programi — KO-NIGSBERG 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Orkestralen koncert. — 20: Pevski koncert. — 21.10: Prenos koncerta iz Berlina. — 22.30: Koncert lahke glasbe. —
MtrHLACKER 16.30: Prenos koncerta tz Wiesbadena. — 19.35: Koncert komorne glasbe. — 20.40: Lokalen nemški večer. — 22.30: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.35: Madžarske narodne pesmi a cigansko godbo. — 19.30: Koncert budimpeštanske filharmonije. — Koncert ciganske godbe. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 19.50: Plošče. — 20.40: Koncert godbe na pihala.
Iz službenih obiav
Dražba nepremičnin: Pri okrajnem sodišču t Logatcu 7. maja ob 9.30 parcela 103, hiša 616/6, travnik, 637/3, njiva, 635/7, travnik, 702, travnik in 696/2, travnik zemlj. knj. Opale vlož. št 43. Cenilna vred-uost 15.033.65 Din, najmanjši ponudek 8522.41 Din
Pri okrajnem sodišču ▼ Kozjem 23. aprila ob 10. zemlj. knj- Zdole vlož. št. 161 in 243. Cenilna vrednost 17.591.30 Din, najmanjši ponudek 6394.20 Din.
Pri okrajnem sodišču v Ložu 4. maja ob 10. osem skupin raznih nepremičnin v ce-nilni vrednosti od 8000 do 348.000 Din za posamezno skupino.
Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni 7. maja ob 10. zemlj- knj. Plitvi čki vrh v! št. 69, cenilna vrednost 1482.60 Din, najmanjši ponudek 990 Din.
Pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi 4. maja ob 9. zemlj. knj. Dokleiovje vL št 15 in 209, cenilna vrednost 6870 Din, najmanjši ponudek 4581 Din.
Pri okrajnem sodišču v Krškem 1- maja ob lo. zemlj. knj. k. o. Krška vas vL št 9S7. Cenilna vrednost 9120 Din, najmanjši ponudek 6080 Din.
Ustavljeno je poravnalno postopanje o imovini Lavre Martina v Konjicah ter je razglašen konkurz o tej imovini. Prvi zbor upnikov je pri okrajnem sodišču v Konjicah 14. aprila ob 9., oglasitveni rok do L maja, ugotovitveni narok 12. maja.
Razglašen je konkurz o imovini Aniona Mazorana, lastnika tvrdke »Mariborska konzerva« v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 9. aprila ob 10., oglasitveni rok do 5. maja, ugotovitveni narok dne 11. maja ob 9.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini dolžnika Ladislava Brezovnika, trgovca v Vojniku. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju 4. maja ob 9. Rok za oglasitev do 25- aprila.
Konkurz o imovini prezadolženca usnjarja Alojza Henžela v Ljutomeru je odpravljen, ker je bila razdeljena vsa masa.
0 imovini dolžnikov Alojzije in Elizabete Vinder, trgovcev v Mariboru, ni uveden konkurz, ker imovina dolžnika ne zadošča za založbo stroškov.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini dolžnice Lizike Vodlak, trgovke na Polzeli. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju 4. maja ob 10.30. Rok za oglasitev do 25. aprila.
Na predlog dolžnika ranceta Rebolja, trgovca in gostilničarja na Gmajni pri Krki, se preloži narok za poravnavo na 17- aprila ob 9.
Konkurz o imovini prezadolženca Bogo-mirja Dragarja, trgovca v Velenju, je odpravljen, ker je bila razdeljena vsa masa.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje prvo javno pismeno ofertno licitacijo m dobavo in montažo sterilizacijske napravo v novi porodnišnici v Celju v skrajšanem roku na dan 28. aprila ob 11. pri sreskem načelstvu v Celju.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na dan 13. aprila ob 11. javno pismeno ofertno licitacijo za ridars-ka dela pri renovariji zdraviliškega poslopja Sozura v Laškem. — Istočasno je razpisana enaka licitacija za pečarska dela istotam.
Sreski cestni odbor v Krškem razpisuje na dan 15. aprila ob 11. naba/o 500 cestnih kamnov - mejnikov (kamen ali beton) dimenzije 12 X 12 X 10 plus 50.
Zaradi umobolnost je popolnoma preklican Ivan Mlakar, posestnika sin, prej stanujoč v Pungartu, občina Osilnica, sedaj na Studencu pri Ljubljani. Za skrbnika pomočnika mu je postavljen Ivan Mlakar starejši, posestnik v Pungartu.
Izbrisani sta firmi B. &. J. Gradiš, zastopstvo in zaloga pnevmatik in avtopotrebščin Firestone, ker je ustavljen obrat ter tvrdka Železarna Muta, ker se je spojila z delniško družbo »Greinitz«, industrija železa d. d.
človek ne velja nič
če se ne zna sam uveljaviti Tudi svoje zunanjosti ne sme zanemariti. Pred vsem ne sme nositi čevljev z izhojenimi petami
Zato so tudi PALMA podpetniki tako priljubljeni v vseh kulturnih državah, ker so elegantni in trajnejši od usnjatih pet.
Ne zaradi luksusa, temveč iz ozirov preudarnosti in varčnosti se nosijo čevlji samo s
PALMA gumastimi podpetniki.
Domači proizvod.
o>
Ona na grlo i zobe.
Kadar so postali vaši zobje grdi radi madežev in zobnega Kamena in kadar so pokvarjeni, je to vider znak, da tu m prave nege zob. ki jih varuje K.OLVNOS čisti zobe temeljito, kakor to zahteva digijena da bodo očiščeni Antiseptična pena prijetnega okusa promkne v vse zobne razpokll-ne in izmečf preostanke brane.
Ona odpravi zoprne nun ene madeže, uničuje nevarne klice in daje celim ustom občutek prijetne čistoče.
Očarani boste nad uspehi, Id jih dosežeU S KOLVNOS-OM.
Lepota očesa in las
SEVE ASIATIQUE. Z uporab« tega
preparata dobimo izvanredno bujne, goste in dolge obrvi In trepalnic«, a g tem dobijo oči tisti pikantni, lra žestni in privlačljivi pogled. Din 45. N0IR D' 0R1ENT ima isto svojstvo ka kor »Sčve Asiatique«, samo da istočasno barva v temni barvi. Din 55.
KOPELJ ZA OČI daje očem oni zamamljivi, lepi in blesteči pogled. 06i postanejo bistre, svetle, ognjene, a rdečilo. trudnos.t in mo-tni pogled izgine. Din 58.
0RIS0LDE nam daje po preteku ene noči naravne kodraste lase. Kodri »o dolgotrajni in dajo vsakemu obrazu dražest in zamamljivost. — Din 40.
lasje
to v resnici največja- sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo lep.>to vsake dame. — »EXCELSIOR-llBfflTl HENNE« od dr. Doraine & Cie., /^fefcS^BSk Pariz, barva lase perfektno in '	enako v vseh niansah. — Samo
barvanje je jako lahko in enostavno za vsakega posameznega. Ne maže roke, glave niti perila. Popolnoma neškodljivo za lase in za uspeh vsakemu jamčimo. Garnitura stane 36 Din.
CENTIFOLIA, kozmetiSkl zavod, Zagreb, JuHŠIČeva 8.
Zahtevajte brezplačne ilustrirane cenike! 231
Iščem družabnika
za seriozen in dobro uveden obrat v centru Zagreba v glavni ulici. Potreben kapital 300.000 Din. Ponudbe poslati pod »Kavana 26226« na Publicitas d. d., Zagreb Hica 9.
5362
Petroleiski plinski kuhalnik
S V JE A"
99
brez stenja, da se povsem regulirati.
1 nter vode zavre v 3 minutah. — Čeden in praktičen.
50 LETNA IZKUŠNJA v tej stroki.
Prodajajo jih vse dobro sortirane trgovine z železnino
Aktie-Bolaget
MAX SIEVERT
STOCKHOLM (ŠVEDSKA).
Pomlad prihaja!
A. <$ E. Skabernl
Ljubljana
išče dva glavna ZASTOPNIKA ln več pod-zastopnikov manufakturne stroke za obisk privatnih strank v Mariboru in Celju. Prednost imajo oni gospodje, ki so v enem izmed teh mest dobro poznani. Ponudbo z navedbo višine garancije, prepisom izpričeval in plačilnimi zahtevami poslati na upravo »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Tekstilni koncem«.	5597

GLASBILA ZA VSE:
violin« . od Din ».—
gitare . od Din 199.— trn«pete od Din 480,— harmonike od Din 86.— __ _	krom. lo klavir-barmo-
y	Ji nike, ja« instrumenti.
^V^fi Zahtevajte brezplačni
CENIK
največje lo najceneje tvrdk« glasbil Jugoslavija
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil lo harmonik Prod podr. Maribor br. 1*1
Brezplačen ponk v rr iranjn. Navodila v oenikn
Stavbne
parcele
v Bolgarski ulici (ob Smartinskl cesti) — naprodaj. — Pojasnila v pisarni mestnega stavbnika g. Zupana Miroslava, Ljubljana, Vošnjakova ulica 6.	5599
iPrava mita mdravjt ftt lepote
■ znamko »ELSA*
Lilljlno mlečno milo, posebno fino cvetno mila Lilijino kreme milo, zelo blago delujoče.
Kumenjakovo milo, tudi za otroke, (»licerinovo mflo, tudi za razpokano kožo.
Boraksovo milo, za solnčne pege.
Katranovo milo, sa gUro In lam.
Milo u britje, higijem&ko čisto, vsebuj« m« dicinsko dobro delujoče sestavine, ki so potrebne ca zdravje Id leipoto. Kdor jih enkrat poskusi. oetaoe zveet.
STORITE TUDI VI TAKO, POMAGALO BO TUDI VAMI
8 poŠto 5 kooov mila v poljubni Izberi. Se se potlje denar naiprej 53 Dit_ brez vseh daljnih «tro6kov, ali s povzetjem 62 Din Zraven
Fellerjeva »Elsa-Creme. pomada ta zaščito Hca la kože, Fellerjeva Elsa-pomada za rast las, ta naprej poslanih 40 Din 3 lončka brez vseh daljnih stroftkor. ali s povzetjem 50 Din Elsadont krema za zobe 8 Din 80. Elsa-Shampoo za pranje glave S Din 30, Elsa-Sachet dišeča blazinica 6 Din 80. — Naroča se pri lekarnarju
Engen V. FeDer, Stubtca Donja, Elsatrg 245. Savska banovina.
Ako vas muči
protin in trganje, otrplost in krči v žilah, zbadanje in slabosti v udih vzemite popolnoma neškodljivo že davno preizkušeno sredstvo
Rheusanal
Dobiva se v vseh lekarnah in pri edinem izdelovatelju
Apot. ARKO, Zagreb
Ilica lz
Nenadkriljivi higjjenski lotion zoper izpadanje las ln prhljaj. Cisti, omehčava in daj« lasem blesk, olajšuje čnsajije in ondulatijo — ooobito se prij>iro£a za trajno oudulacijo.
Prodaja se povsod.	158
Zastopstvo: Zagreb, Bogovičeva ul. 3
HOLAMDSKE LIKERJE

mLA FILLETTE*
TI
si lahko vsak sam priprav!
s poznanimi holandskimi »La Fillette« ekstrakti iz Wvarne H o-ll and. Vrucht-
•isencefabriet, Hilversun. _
Sena steklenici 7 Din. Dobiva se v vseh lekarnah la drogerijab ter boljSih špecerijskih trgovinah. Po poAtj razpošiljamo tu ca« za 84 Din Sortiran« po telji po poštnem povzetju franko
»Fnicta!« sadni soki
Zagreb, 8enotna nllea 32.
Žlahtne kanarčke
v latinl One pevce znamenite turike
mojstrske Šale Mark 8 it viSje. Pred pevce, pare za pieme, kletke, krmo. • itičja idravila. Velezanimiv e e n 1 k i dragocenimi navodili poSlje brezplačno Srosszucbt Heydenrelch. Bad Suderode 150, Harz.	tis
šmarješke Toplice
pri Novem mestu
učinkujejo proti vsem kroničnim boleznim. 14dnevna cela oskrba v predseziji! do 30. junija 560 Din. Prospekti zastonj!
4603
Vsled opustitve predmeta prodam:
150 tac. Flor nogavic
Fabrikate Hega, Hellas, Dukra, Kristal, pod inventurno ceno. Samo na tucate.
Ivan 2efleznikar, Marijin trg
5545
SADNO DREVJE
jablane, hruške, slive, češnje, marelice, breskve, lešniki, kostanji, ribizel, kosmulje, nešplje itd., je še na zalogi v drevesnici
Josip Rosenberg, 5424
MARIBOR, Tržaška cesta št. 64.
Telefon intr. 2301. — Brzojavi: Rosenberg, Maribor. — Zahtevajte sezname!
Dota no voljeno 1845.
Zlata
Bratislava 1930
7 strojev v 1
Naravnalnik, skobelnik, vrtalni stroj, krožna žaga, rezkalni stroj, brusilni aparat, aparat za brušenje lesa. Z vzgrajenim motorjem ali brez njega.
Najboljši, najcenejši stroji za mizarje.
Brez konkurence. Najboljše reference. Tisoče komadov v rabi.
Ti! [lit &
Liegnitz 34
Beograd: Robert Flel-scher, Zrinjskoga ulica 58. — Ljnbljana: Ludovik Heršič, Stari trg. 26.
Za velesejem Osijek, 2. do 14. V. in velesejem v Ljubljani, 30. V. do 8- VL, dradoce-ne novosti.
f Vsi hišni
posestniki
in kmetje pustijo ograditi svoja posestva z žičnim pletivom
PRVE JUGOSLOVANSKE ŽIČNE INDUSTRIJE D. Z O. Z., CELJE Telefon 117.	171
Oni,
ki uporablfafo gumaste predmete
Vsled velikega razširjenja svoje tovarne sem v stanu, da Vam postrežem v vsaki količini s prvovrstno kakovostjo po najugodnejših cenah. — Katalog-cenovnik na zahtevo.	5567—3
Prva jugoslavenska tovarna gume REKORD, Leskovac.
Beli zobje
olepSaJo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno
čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo sa Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobiva ee povsod.
_ oglas! _
V vsakem mestu se otvori podružnica, V to svrho 1 i č e m o zanesljivo osebo (poklic postranska stvar) v
svojstvu upravitelja filijale
Mesečni dohodki 150—200 dolarjev. Vpošljite kuverto z naslovom. Dopise poslati na: »The Novelty-Compagny« Valkenburg (L. Holland). — Dopisovanje po možnosti nemško ali francosko.	5584
Iz življenja in sveta
Skrivnosti eterskih valov
Kabel iz zraka! — živali, ki vidijo toploto — Nova
pota moderne tehnike
Naš čas je vendarle čas čudovitih možnosti: slike spreminja v zvoke, zvoke fotografira, posluša večerno zarjo in gleda grom. Petorico naših čutov meša vsevprek kakor žganice v cocktailu. Mrtvi organizmi se pokorijo govorjeni besedi in ob priliki prižigamo tako za zabavo luč na nasprotni strani zemeljske krogle. A to še davno ni vse. Zdaj pribaja na vrsto nevidni električni kabel!
Nikola Tesla,
naS rojak, ki se je doslej največ bavU s problemom brezžičnega prenosa električne energije
Nekoliko let sem mrgolijo po ozračju vsi mogoči električni valovi, dolgi, srednji in kratki.
Dolgi valovi, to so takšni, M merijo 16 m do 2 km, spadajo v področje brezžične elektrike. Toda brezžični valovi obsegajo samo neznaten del vseh eterskih valov. Najmanjši med njimi, skrivnostni kozmičnd valovi ali žarki, merijo komaj nekoliko bi-Ijontink milimetra in o njih vemo samo to, da prihajajo od daljnih svetovnih. teles do naše zemlje.
Nekoliko večji so žarki gama, ki jih uporabljajo deloma v visokofrekvenčni terapiji. še »večji«, nekako milijardinko milimetra, so žarki X, h katerim pripadajo znani Rontgenovi žarki, žarki X segajo približno do sto tisočinke milimetra, potem prehajajo polagoma v ultravioletne žarke, a ti postanejo prilično pri 0.0004 milimetra valovne dolžine vidni kot svetloba človeškim očem. A že podvojitev te valovne dolžine jih napravi kot infrardeče žarke nevidne. Občutimo jih le kot — toploto. So pa neke živali, n. pr. bolhe, o katerih domnevajo, da vidijo infrardeče žarke. Bolhe tedaj vidiio — toploto, zakurjena peč in toplo človeško telo se jim vidita svetla tudi v popolni temi.
Infrardečim žarkom sledijo milimetrski, centimetrski, decimetrski in metrski valovi, ki preidejo pri 16 m dolžine v brezžične valove našega radia.
Ataman Semjonov pridiguje novo vero
že dalj časa ni bilo slišati nobene novice o znanem kozaškem atamanu Semjo-novu, ki je vodil svoj čas belogardistične čete na Daljnem vzhodu proti sovjetom. Sedaj se je končno doznalo, da živi čisto osamljen nekje v bližini japonskega mesta Osake. Japonski novinarji so odkrili njegovo bivališče in so ga šli »intervjuvat«.
Semjonov jih je sprejel zelo prijazno in precej so ugotovili, da je oblečen v navadno opravo ruskega mužika. Ko so ga vprašali, kako in kaj, jim je odgovoril, da se je odločil stopiti popolnoma iz političnega življenja in posvetiti svoje misli in dejanja Bogu.
»To misel sem že davno nosil v sebi«, je dejal, »in sem samo iskal poti, kako bi z vsem srcem služil Najvišjemu in dobrobiti človeštva, šele sedaj sem spoznal to pot. Novo versko gibanje, ki mu pripadam, gre v glavnem za tem, da bi se pristaši raznih veroizpovedanj, pravoslavni, katoliki, protestanti, muslimani, budhisti zedinili in verovali v isto božanstvo. Vsi ljudje na svetu so si bratje, ne glede na izvor, pleme in vero, ter morajo odstraniti vse zapreke verskega, plemenskega in socialnega značaja.«
Semjonov sodeluje z vodjo japonskega
verskega gibanja Degučijem. Deguči ima dar prerokovanja in nekoč so ga radi točne napovedi nekega potresa — vrgli celo v ječo.
Kakor je povedal Semjonov sam, se odpravi v bližnji bodočnosti na dolgo potovanje preko azijskih, evropskih in ameriških dežel. Povsod bo pridigoval svojo vero. Na koncu je izjavil, da se njegovi nazori v mnogem zlagajo z nazori Leva Nikolaje-viča Tolstega, velikega ruskega pisatelja in filozofa.
Zoro vodo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Odobrena od zdravstv®-
„__,___pod št 1793—20 kot za
zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA L OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) uL 33. Pošljemo po povzetju, in to samo na HOJtrn
naslove.
Zak. zašt nega odseka
Ti valovi, zlasti oni med dolžino 10 cm in 8 m so postali v zadnjih časih predmet posebne pozornosti. V laboratorijih jih ustvarjajo umetno s posebnimi elektronskimi cevmi. Kažejo vse lastnosti zelo kratkih električnih valov, a istočasno tudi lastnosti svetlobnih žarkov. Zato so jih nazvali »Skoraj svetlobni valovi«. Odbijajo se kakor svetlobni žarki in jih je tedaj mogoče zbirati z vboklimi zrcali, ki jih potem izžarevajo kakor žarometi svetlobne snope. Namestu svetlobnega vira je pač treba postaviti oddajno anteno v go-rišče zrcala.
Takšni, sicer nevidni žarki imajo potem še to svojstvo, da prodirajo skozi vsako oviro in da jonizirajo zrak na svoji poti, to se pravi, da ga napravijo prevodnega za električni tok. »Valovni žaromet« ustvarja tedaj v zraku neviden električni vod. In s tem je v načelu rešeno vprašanje brezžičnega prenosa električne energije.
Gotovo je, da pride nekoč čas, ko bo zemlja rešena grdega žičnega omrežja, ki
jo danes prepleta. Električno silo bodo tedaj prenašali po »kablih« iz joniziranega zraka, za katere ne bo treba postavljati ne drogov in še manj kopati kanalov v zemljo. Toda tisti čas utegne biti tudi čas raznih nevarnosti in celo nezaslišanih nevarnosti. Tako bo n. pr. lahko vsak lastnik takšne žarilne priprave uporabljal električni tok, ki bo tekel po zračnem kablu, ne da bi mu bilo treba plačati niti pare odškodnine. Usmeril bo v svoji sobi samo valovni snop proti najbližjemu zračnemu vodu in bo tako dosegel skriven stik, ki ga bodo najboljši monterji zaman iskali.
A še slabše bo, če bo kdo ta postopek obrnil. Po jonizi ranem zračnem vodu se da električni tok vendar pošiljati in to tudi tok najvišje napetosti. V tem trenutku pa postane valovni žarek lahko strahovito orožje, ki bo ubijalo in uničevalo vse, kar se mu nameri na nevidni poti. Tedaj bo malenkost uničevati s smrtnimi žaril-niki sovražna letala v zraku ali pa cele sovražnikove armade na zemlji. Upati pa je, da bo tehnika našla varnostna sredstva proti zlorabam, kakor jih je našla doslej še vedno v drugih primerih. Sicer pa so ti žarki danes itak samo zanimiva igrača med štirimi stenami laboratorijev in bo treba rešiti še marsikakšno njihovo skrivnost preden postanejo uporabni v praktičnem življenju.
Novi vatikanski denar
Prvo serijo so v celoti pokupili numizmatiki — Enakovrednost pape-
škega in italijanskega denarja
Za velikonočne praznike je prišla v obtok prva serija novih vatikanskih kovancev. Novce je izdelala kraljeva kovalnica v Rimu. 15. t m. pride v promet druga serija, ki se bo ločila od prve samo po tem, da bo nosila namestu 1929 letnico 1930. Prva
serija, izdana po sub-skripciji v 10.000 primerkih s tečajem 220 lir je zaradi živahnega povpraševanja numizmatikov že skoro pospravljena in na ta lačin praktično odteguj ena iz prometa.
Druga skupina sestoji kakor prva iz 9 novcev, ki bodo iz zlata, srebra, nikla in bakra v skupni vrednosti 118 lir 85 sto-Ink. Vse vrste novega papeškega denarja so iz iste kovine kakor novci italijanske države in tudi oa isti način zlite. V teži ln po nominalni vrednosti sta si torej novi papeški denar in denar italijanske države enaka. V Italiji se bo 'ahko plačevalo s par peževimi novci, v Vatikanskem mestu pa bodo sprejemali italijanski državni denar kakor svojega.
Papeževe kovance so izdelali s staro vatikansko stiskalnico, ki je ustavila svoj obrat 20. septembra 1870. Zdaj je stroj dovršil svoje delo in pojde v vatikanski muzej. Načrte za papeške novce je napravil prof. Avrelio Mistruzzi, kipar papeške države.
Naročen umor v brzem vlaku
Podrobnosti iz preiskave proti morilcu vinskega trgovca Steinherza
O preaslcavi proti tapetniku Fischlu, morilcu trgovca Steinherza iz Kečkemeta poročajo: Ura, ki jo je bil umorjeni Steinherz izročil morilcu pred zločinom, je bila baje dogovorjeni znak. za nagrado d^oO dolarjev, ki bi jo moral izročiti neki Bela Vago. ki ga je Steinherz opisal Fischlu kot bivšega madžarskega ljudskega komisarja.
Nekega Fischlovega sostanovalca, ki je po umoru Steinherza pobegnil iz Kečki-meta, so prijeli, ker je osumljen zveze z morilcem. Spltoh prevladuje mnenje, da so bile tudi druge osebe poučene o Steinher-zovi nameri. Steinherz ni ostavil nikake oporoke, pač pa so našli v njegovem stanovanju hranilno knjižico za 9000 pengov in tri zlate ure. Policija sklepa, da se je Steinherz, preden se je izročil Fischlu v obdelovanje s kladivom, najbrže omamil s kakšnim mamilom.
Dr. Vary, strokovnjak v madžarskem kazenskem pravu pravi, da v svoji tridesetletni praksi ni doživel sličnega primera. Kar se tiče § 282 madž. kaz. zak., ki določa kazen treh let za morilca, je mogoče to določbo uporabiti le pri osebah, ki so izvršile tak zločin iz sočutja, ljubezni ali plemenitega nagiba. Ta paragraf se lahko uporablja za omiljenje kazni n. pr. zdravnikom, ki umore bolnika na lastno željo ali pri zaljubljencih, ki sami nimajo poguma, da bi izvršili samomor in prosijo dru-
ee za to usliugo. V FSschlovetn primeru gre za težko telesno poškodbo s smrtnim izidom. za kar določa kazenski zakon do deset let ječe. Dejstvo, da je Steinherz naročil umor, se lahko upošteva samo kot olajševalna okoliščina. Verjetno je. da bo državno ptavdništvo dvignilo proti Fischlu obtožbo zaradi premišljenega uboja v zvezi s tatvino. Vary pravi, da ni izključeno, da se je morilec šele na podlagi časopisnih vesti odločil navesti kot vzrok svojega dejanja Steimherzovo naročilo, naj ga umori. Številne zavarovalne pogodbe, ki jih je sklenil z raznimi zavarovalnicami govore končno tudi za istinitost morilčeve navedbe, da ga je Steinherz najel za umor.
Kadilec po smrti
V češkem mestu Pferovu je umri pred nekoliko dnevi ključavničar Hasek. Ker so bile okoliščine njegove smrti precej skrivnostne, je dala oblast njegovo rakev izkopati in odpreti. Kako so se začudili, ko so našli v njej mrtveca vsega pokritega s cigaretami! Toda vdova je kmalu razjasnila to stvar. Povedala je, da je bil pokojni strasten kadilec in da je še na mrtvaški postelji izrazil željo, naj ga po smrti dobro založijo s cigaretami. In žena mu je to poslednjo željo izpolnila.
Šestletni požigalec
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. - Posamezna številka 2.— Din.
Jutri se prične proces proti diisseldorfskemu vampirju
Krvava kronika zveri v človeški podobi — Obtožen je devetih umorov in sedmih poskusov umora — Psihiatri so ga proglasili za zdravega na možganih
Naši čitatelji se gotovo spominjajo zločinov diisseldorfskega vampirja Petra Kiir-tena, ki je bil nad leto dni strah in trepet Dusseldorfa. Njegovi gnusni zločini so prebivalstvo tako navdali s strahom, da si ljudje o mraku niso več upali na ulico.
Jutri v ponedeljek se začne proti njemu proces. Glede na ogromen naval občinstva, pravnikov in novinarjev so morali dobiti za to razpravo prostor v telovadnici diissel-
Morilec Peter Kiirten (policijske slike)
še v isti noči je skušal Kiirten umoriti 24-letno služkinjo Gertrudo Schulte, ker se mu m hotela vdati. Njeni klici na pomoč so privabili ljudi in zver je izpustila žrtev ter zbežala. Mesec dni je bil mir. 30. septembra pa je pretresla diisseldorf-sko prebivalstvo vest o novem zločinu, ki je silno preplašil ljudstvo. Na levem bregu Rena so našii 31-letno postrežnico Ido Reuter
t razbito glavo.
Topot je morilec zavrgel nož in je umoril svojo žrtev s kladivom.
Tri tedne pozneje je ubil Kiirten s kladivom 20-letno Elizo Dorrier. Potem je napadel Ano Meurer in še isti večer Elizo Wanreds v dvornem parku. Slednji dve sta bili le lahko ranjeni.
11. novembra se je zgodil grozoten zločin, čigar žrtev je postala 5-letna Gertruda Al-bermann. Morilec jo je izvabil iz stanovanja njenih staršev v gozd, kjer jo je najprej zlorabil, nato pa jo zabodel z nožem v prsa.
Par ur preden so našli trupelce, je prejelo uredništvo diisseldorfskega dnevnika pismo s podatki anonimnega pisca, kje leži truplo otroka. Podatki so se izkazali za pravilne. Tako je ostala petletna Gertruda
zadnja morilčeva žrtev. Najbolj izvedeni kriminalisti so šli na, delo, da bi odkrili zločinca in so se pol leta trudili, da bi mu prišli na sled. Delo je bilo težko, kajti preiskati so morali 15.000 sledov. V maju 1930. so slednjič prišli storilcu na sled. Slučaj je dal policiji v rok--; gradivo proti Kiirtenu. 19-letna služkinja Marija Butlik je pisala svoji prijateljici pismo, da se ji je zgodilo
nekaj groznega, pri čemer bi bila kmalu izgubila 0 vi jen je. Kiirten jo je bil peljal s seboj v stanovanje. Postregel ji je in jo potem spremil skozi Grafenberški gozd, kjer jo je podrl na tla ln jo zlorabil Nato je potegnil nož, da bi jo zabodel. Butlikova pa ga je pro-
Kttrtenovo stanovanje (X)~v Dusseldorfu (spodaj desno: Roza Ohliger, 5-letaa žrte* morilca). — Desno zgoraj: Edina morilčeva moška žrtev invalid Scheer. — Spodaj:
Kurtenova žrtev Ida Reuter.
Komaj šestletni deček na sliki je že velik zločinec, ki je zažgal neko vas pri Augs-burgu. Požar je uničil sedem hiš in cerkev, 23 družin pa je ostalo brez strehe,
dorfske policijske vojašnice. Pa tudi ta telovadnica ne bo mogla sprejeU vseh interesentov. Mnogi, ki so dobili vstopnice že pred tedni, so bili pozvani, naj jih vrnejo zaradi tesnega prostora.
Kiirten, zvei v človeški podobi, se je rodil 1883 v Miihlheimu pri Kelmorajnu. Prvi umor v svojem življenju je izvršil že 25. V. 1913. Takrat je postala njegova žrtev neka
devetletna deklica. Naslednji umor je izvršil šestnajst let pozneje. Serija njegovih zverinskih zločinov pa se je začela šele 1929.
Gradivo za proces, ki je preračunan na najmanj 10 dni, se čita kakor pravcati s krvjo napisani kriminalni roman, v katerem se vrsti umor za umorom, zločin za zločinom Maja 1913. se je Peter Kiirten splazil v stanovanje gostilničarja Kleina, vdrl v spalnico njegove mladoletne hčere in jo zadavit
Dogodek se je pojasnil šele, ko je prišel volkodlak v roke pravice. Navedel je o tem toliko podrobnosti, da ni nikakega dvoma, da je izvršil dejanje on.
Med prvim in drugim umorom je zakrivil morilec serijo drugih zločinstev, večinoma tatvin, za katere je bil obsojen skupno na 22 let ječe, ki pa mu je bila večkrat deloma odpuščena. Vrsta njegovih perverznih zločinstev se je začela zopet 8. februarja 1929, ko je
umoril 8-letno Rozo OhHgee. Zabodel Jo je z nožem po prsih in glavi, potem je polil truplo s petrolejem in ga zažgal.
14. februarja 1929 je napadel ln usmrtil invalida Roberta Scheera. 20. avgusta je zabodel do smrti 20-letno služkinjo Marijo Hahn in je truplo zakopal na polju.
Dan po tem dogodku je napadel z nožem dve mladi ženski in enega moškega, ki pa so srečno ušli smrti, dasi so bili težko ranjeni, že 25. avgusta pa so odkrili
dvojen umor. 2rtvl sta Mil dve deklici. Prva je bila stara 5, druga pa 14 let Kiirten ju je izvabil od neke prireditve in ju usmrtil na polju, kamor so se slišali zvoki godbe in ve-seličnega hrupa.
SpomlaelansGe
chleiee
NajcenejSi nakup pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana.	Največja zaloga.
sila, naj ji prizanese. Kiirten Je odnehal.
Pismo, M ga je pisala Butlikova svoji prijateljici, je prišlo v roke materi prijateljice in ta ga je poslala policiji.
Morilec je bil izsleden. Toda Kiirten je imel dober nos. OčBel Je z doma, zato je kriminalna policija zahtevala od njegove žene, naj mu napove sestanek. Žena mu je pisala pismo in KOr-ten je prišel, nakar so ga detektivi obsto-pili in zvezali.
Takšna je zgodovina diisseldorfskega volkodlaka. V zadnjem času se je govorilo, da obeta Kurtenov proces senzacijo. Kakšno pač? Mislili so najbrže, da bodo morali preiskavo ustaviti in proglasiti KGr-tena za blaznega. Toda Kiirten
ni blazen človek in psihiatri odločno ugovarjajo, da bi s® v njegovem primeru uporabil § 51 nemškega kazenskega zakona, ki govori o umobol-nostt Kiirten je zločine tako podrobno opisal, da ni nikakega dvoma o tem, da jih
je zagrešiL	_
Obtožnica ga dolži devetih umorov te sedmih poskusov umora. Kiirten sam pa je priznal še mnogo več. Ker pa ni bilo za ostale zločine mogoče dobiti dokazov, je državni pravdnik postavil na dnevni red obtožnice samo dokazana dejstva.
Vsak dan ena
»Moja hči hoče izvežbati svoj glas v inozemstvu.«
»Kakšna obzirnosti«
Ljuba Prennerjeva:
Pdiorska vlgred
»Ter'c!« je ušlo Janezu, ko ga je zagledal; kajti Matevž ni bil oblečen kakor kmet, celo polgosposka noša obeh ženinov mu je bila premalo slavnostna. On je imel na sebi črno suknjo do kolen z dvema vrstama gumbov, kakor jo nosi gospod kaplan, in pred oglatim ovratnikom snežno belo petljo pa bele rokavice na rokah, kakor da bi moral streči pri škofovi maši. Pozdravljal je: »Klanjam se!« in se zraven celo v resnici priklanjal, kar se je zdelo nekaterim sila imenitno, večini, zlasti moškim razen Kamškemu Jaki, pa prismojeno in zoprno.
»Pozdravljen pod našo sivo streho, gospod ženin in tovariš.« Tako je nagovoril Janeza in ga vodil s svojimi belo orokavičenimi rokami v vežo, kjer je čakal pred zbranimi sorodniki stari Potočnik, droben in suhljat možiček, ki je venomer mežikal in izgovarjal »r« kakor »1«.
Pozdravljanja tako številne družbe ni bilo konca ne kraja in Janez se je sredi vrveža šele zavedel, da še ni videl svoje neveste. V kuhinji, kamor je bil stopil, je bilo vse v neredu in cel kup belo prepasanih žensk se je motovilil okrog. Dišalo je po mastnih jedilih in težka para je puhtela iz loncev in kožic.
»Ho — ženin!« je zajavkala Lužiška Lena, ki se je ukvarjala s kuho. »Uršika te že čaka — kar tu notri stopi.«
Odprla mu je stranska vrata v čum-nato. Ob oknu, skozi katero je nekdaj lazil in skakal, je stala v preprosti sivi obleki njegova nevesta Urša in ujčkala Vančka v naročju.
»Ti si! Dolgo sem te čakala. Poglej ga^ravno zdaj je zaspal!« je šepetala
Urša. Janez je pristopil po prstih ta ko je preko njene rame ogledoval sina, je nehote objel Uršo čez pas.
»Mati so v kuhinji! Ali jih nisi videl? Nikogar ni, da bi osital pri fantu! Pa saj zdaj itak spi!«
»Pojdiva! Še zamudili bomo!«
Urša je položila dete na posteljo, ga odela in sd zavezala novo svileno ruto, sivkasto in srebrno se svetiikajočo, takšno, da jo lahko tudi obrnjeno nosi, ker je tako lepo stkana. Ko sta bala že pri vratih, je Janez hipno izpustil kljuko in vprašal: »Kdo bo pazil nanj?«
»Saj so mati obljubili, nič se ne boj!«
»Saj se ne bojim, le sitno je, če bi se drl in ne bi bilo nobenega človeka blizu!«
šla sta k onim.
Par trenutkov predno je izgovoril trikratni usodni »da«, se je spomnil krč-marjeve Maričke. škoda?! Oh, kaj — zdaj je bilo itak vse eno .
»Vprašam vas, ženin — ali je vaša poroka, dobro premišljena volja — skleniti s tu pričujočo nevesto zakrament svetega zakona — recite »da« —« je bral mladi kaplan naglo in s pojočim glasom in črnih bukvic.
»Da,« je pritrdil Janez moško m odločno in tete, botre in druge sorodnice so si segale z robci — Bog vedi zakaj — po očeh.
Gostija se je vlekla ves teden do ponedeljka. Mnogo so pojedli, še več popili in zabili denarja lep kup. Tudi govorniki so nastopali; zlasti je opozoril nase s svojim učenim govorom Potoški sin, ki se je izkazal, da nekaj zna.
»Draga ženina, dragi nevesti! Vaša mlada leta se nagibljejo v svoji situaciji do konca in novo življenje se pora-
ja pred vami. Novo solnce rmn bo si-
jak) in vas grelo s svojimi ultraviolet-nima žarki in nova streha vas bo ob senčila. Mimo naj vam teče barka življenja po deroči strugi svetega zakona in vaša srca naj bodo napolnjena z duhom enakosti in zveste ljubezni.« Take in enake je dajal od sebe Potoški Matevž in spravljal Kamškovega Jako ob vso dolgoletno slavo najboljšega slavnostnega govornika daleč naokoli. Da — brez dvoma in ugovorov — Matevž je bil svojega denarja vreden, to je priznal celo gospod kaplan, ki se ob teh govorih ni malo zabaval.
Janez pa se ga je proti polnoči mak) nalezel in skoro bi se bil spri s svojo mlado ženo, ki ga je prosila, naj nikar ne pije preveč; a tedaj ga je prišla klicat domača dekla, češ, mati bi radi, da pride v kuhinjo.
»Pojdi!« je poklical s seboj še Uršo.
V kuhinji so počivale kuharice na klopa poleg štedilnika. Mlinarjeva mati, prva med njimi je bila zakuhala vino in poklicala sina, da bi trčili na bodoče zdiavge.
»Le pijmo ga!« je velel Janez ln se
že nekoliko vinjen zibal med materjo in ženo. »Zdaj ga bomo še tri dnd fiksali pri bajtah okrog — potean bomo pa oženj en i !«
Ženske so zagnale smeh in praznile kozarce. Janez pa se je bil nečesa domislil.
»Ti, Urša?« se je vprašujoče obrnil k ženi. »Kje pa je fant?«
»Doma je še. V ponedeljek šole pride k nam.«
»Veš ti...« je nadaljeval važno in ji zažugal s prstom. »Zdaj moramo paziti nanj, ko je pa naš.«
In spet so se ženske široko za smejale.	v
»Kaj bo pa zdaj?« se fe še vedno
vpraševala Marička. Zdaj je vedela, da bo odšel drugam, ker se je bil zaradi
nje t fostflnj topel z vaščani.
»Kaj bo pa zdaj?« se je vpraševala, ko je zadnjikrat počivala ob njem in držala njegovo ljubo, kuštravo glavo v naročju.
Kako lepo jima je bilo, tako lepo, da sama nista vedela kako. Ona učitelj, ki se je bil obstrelil na lovu, je bil že davno spet okreval in Ciril je sme* ostati. Izkazalo se je bilo namreč, da so imeli Šentlenarčani premalo učnih moči za toliko otrok, m Ciril je dobil nov razred.
Kako lepo bi jima lahko bik), če ne bi bila prišla vmes ta nevolja. Koliko nepotrebnih, razdraženih besed, koliko otročje, trmaste zamere jama je kalilo kratko dobo njune ljubezni. Nikdar več ne bo tako; kajti Marička je slutila pod vsemi tolažilnimi besedami in načrti trdo resničnost življenja, ka je dopuščala le neizogibno slovo in prav malo upanja na kedajšnje svidenje. — On ji je šepetal tisoč vročih, sladkih besed o ljubezni, vzneseno je slikal njuno bodočnost, in vendar — na dnu — še sam ni verjel, ni mogel verovati vanjo, dasi bi bil rad, nad vse rad.
Tako pa je ostajala v obeh le bridkost slovesa, kesanje za zamujenimi »rami in obupen, dasi omagujoč upor žalosti, ki jima je grenil poslednje trenutke sladkosti.
Prvega svita sta dočakala bedč in v obeh je prestrašeno kriknilo: »Že?«
Siva svetloba se je lomila zunaj, kakor se pač lomi v jutranjih urah pomlad ob mrjočd zfoni; dan, ki ni bil ne zimski, a tudi še ne pomladanski, se je vzdigoval nad obzorje kakor velrka ptica z dolgimi, strašilastimi krili.
Do bolesti so se sklopile trde m žgoče ustnice, iz možganov je bila vzeta sleherna misel in čuti so bili onemeli, otrpli. Nič sladkosti, nič gorkote ni bilo v tem poslednjem poljubu.
šipa je zažvenketala, ko se }e zaprlo okno za Cirilom. »Kaj bo pa zdaj?« se
je oglašalo v njem, nezaveden odmev njenega strahu pred bolečino. Zavihal si je ovratnik in šel prav počasi domov, ne misleč na to, da se vas že prebuja, da ga vsak trenutek lahko vidi baba, ki pride k vodnjaku po vodo, ali dedec, ki stopi iz hleva do hiše. Bil je ves bedast, tako ga je bil prevzel ta najresnejši doživljaj njegovega življenja.
Ko je prišel v sobo, se je vsedel na kovčeg, ki je stal tu pripravljen za potovanje.
Podprl si je glavo z dlanjo in ob tej kretnji se je utrnila misel, ki je odtrgala od srca solze in bol:
»Zdaj se joka, tako rada me je imela...« je zajokal kakor užaljen otrok.
VI.
»Ali že veste? Ali že veste?« je šlo nekega dopoldneva po Veliki noči v fari svetega Lenarta od hiše do hiše.
»Kaj? Kaj?«
»Naca so ubili — Luka je pa v caj-tengah!«
»Kdo ga pa je?«
»Bog ve, menda že v Ljubljani ke-do!«
»V Ljubljani? Kaj pa je iskal Nac v Ljubljani? Ali je spet bil zaprt?«
»A ne, ne. Naca je France zaklal, oni, ki škili in krivo prisega. Luka je pa že teden dni od doma in zdaj je v cajtengalL Kdo bi si bil mislil! Lani so enkrat govorili, da nekaj uganja, pa kdo bi bil mislil, da je tako kunštei!«
»Kaj pa je uštimal?«
»Pisal je. Čudno lepo reč bojda.«
»Maj, maj! Nacu se je že prav zgodilo, saj ga ni bilo nikoli kaj prida! Kaj bo pa s Katro? Bog ve, če bo bajta njena? Meni je Nac še od predlanskega dolžan na kravi. — Pa Luka? Kaj pišejo cajtenge o Luki?«
(Nadaljevanje tega romana v nedeljski
številki.)
OMLAD SAMO POLCEVLJI.
Vrsta 2651-05
Prodajamo jib iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da se jim bodo nožice pravilno razvijale.
Krsta 2642-30
Navadno Beba noče istih čeveljčkov kakor jih imajo bratci. Zato smo ta čeveljček okrasili.
Vrsta 2922-00
Športni čeveljček za dedke. Je iz rjavega boksa z okrašenim jezikom. Podkovan je z medeninastimi klincL Za šolo in izleta
Vrsta 1937-22
Vam, M
štrapacu,
mlad lažjih čevljev, jih s stanovitnim gumastim podplatom. Za neverjetno nizko cena
Vrsta 9637-21
Ta udobni, enostavni čevelj ima stalen krog odjemalcev. Izdelujemo jih iz laka, črnega, rjavega boksa za isto cena
Vrsta 6627-08
Eleganten, udoben čevelj za odličnega gospoda. Športniki na terenu in na tribunah ne morejo prebiti brez te oblike. Ur. 192
Vrsta 6637-lt
Ako nosite obleko tz em-
fleškega blaga, ne morete iti brez te oblike športnega čevlja, izdelanega iz najboljšega boksa in okrašenega z okusno perfora-cija
ti £ & 4ij iTcI
flSTi L O tiioo
Narava nam je pogrnila pestro pobarvan prt duhtečih cvetlic ia le vabi v svoje naročje, da se odpočiješ.
Pomlad je že v deželi!
Pridi! ZterjStlBsS tocfi zavetje, kakor ga imajo ptički v toplem gnezda naroči ljubko weekend - hišico, katero fl postavi po najmodernejših načelih v prav kratkem času in za malo denarja
TVRDKA
FRHN RHIfHIKHR
LESHH INDUSTRIJA
LJUBLJBHB
LINHARTOVA UL. 25 - TEL. 24-15
•m •
V
jer po zmerni ceni kupiti, oglejte si najmodernejšo zalogo pohištva kakor spalnice 2S00 Din—6500 in dalje. Jedilnice 9000 Din in dalje, ter kuhinje 1000 Din pri
M&id&el	tti «»cw
tovarniška zaloga pohištva St. Vid nad Ljubljano (nasproti kolodvora) Ogled tudi v nedeljah
Od 16. do 26. maja 1931*
Spomladna mednarodna razstava in vzorčni sejem v Novemsadn
Preko 1000 stalnih domačih in inozemskih raz-stavljalcev. — Obiskovalci iz vse države m inozemstva.
Kolektivno razkazovanje jugoslovenske trgovinein	T"
Najboljša prilika za sklepanje novih zvez. — 50 70 popusta pri transoortu. — Pobližja pojasnila daje
S A JAMSKI URED NOVISAD
kakor tudi častna zastopstva in potniški biroji.	6474
NOVO OTVORJENA DELAVNICA
Oenj. občinstvu kakor trgovcem, mesarjem, gostilničarjem itd. vljudno sporočava, da sv& o tvorila podružnico z&
specialno izdelovanje in popravila
TEHTNIC ter UTEŽI
vseh sistemov ln dimenzij v LJUBLJANI, HRENOVA ULICA 24,
gostilna pri »Sodčku"
v neposredni bližini Kontrole mer.
Cene nizke. — Delo specialno ln pradzno
dovršeno.
Priporoča se
STANKO PESJAK in IVAN
ŠTEFANČIC Ljubljana, Hrenova ulica 24
Vaš zdravnik predpisuje pri vsakovrstnih bolečinah
NEOKRATIN
o
co
So
ki Vas osvobodi bolečin.
Dobite ga v vseh lekarnah.
5583
Odontnile
(Dr. Sehnedit* ffvan
je s T. t. m. svojo odvetniško pisarno v PTUJU, Vošnjakova ulica (prej dr. Visenjak) OTVORIL.
Najnovejta kolo s motorčkom, 1V4 K. Sn dvoko-lesa, Šivalni stroji, otroški in tgračni vozički in posamezni deH najceneje.
5338	Satjrin
numeimto repeneradj. pomlajujoče sredstvo ustvarja noro življeosko jak-ost in moško moi isi reeelje. — Okrepčuje slabe io itmi-čan« žrvoe m povračuj« z<lra/vje. Cona Skatljici 100 Dim. Dobiva h« t vseh lekarnah. Izdeluje: Ho-nnooa A. G., Dttsseld-orf, Geibel-strasso 21. — Zahtevajte proepetot in priložite 3 Din T znamkah.
Creme Daruvarj
dovršen izdelek modeme ln znanstvene kozmetike. En poizkus z vzorcem vas bo o tem uvertL — Pošljite še danes v poštnin znamkah 3 Din za stroške, nakar vam bomo vzorec takoj poslali. Crema Daruvary bo zadovoljila tudi vas, kar dokazujejo mnoge zahvalnlce. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke v originalnih trloglatlh škatljlcah po ceni 15 Din. — Lekarna Blum, Subotlca 3.
Ceniki frank o.
»TRIBUNA« F. B. L,
tovarna dvokoles ki otroildk vozičkov. LJUBLJANA, Karlovika c. j dobro domačo kuhinjo,
HOTEL SKUSIČ
»JUŽNI KOLODVOR«, ZAGREB.
Ljubljanska SS. Telefon 63—50. priporoča svoje dobro znano sediSče Slovencev s prvorazredno restavracijo in čistimi okusno opremljenimi botelskiml sobami po najnižjih cenah. — Potniki iz Slovenije dobijo za mai denar prijetno prenočišče in
311»
Cetie malim ©|/a«ctti *
Ženffv«, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pru stojbine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492
Za 0<l|oocr
2 Din e
mamicah
•Vas/ore tnalih oglasov
dobite takoj po izida tista v podružnicah , Jutra* v •Mariboru, 0 Valju, 0 ACovetn medu, 0 Trbovljah in na {Jesenicah, ki spre/emajo tudi naročila na male oglase in inserate.
\VtXWAVi*
Natakarico
aamoetojoo in dobro izvež-b»tvo, z 10.000 Din kavcije iščem za dobro idočo gostilno. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15175-1
Graščinsko kuharico
(Herrschaftskochin) dobro in samostojno, iščem za na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >34«.	15156-1
Zastopnike
preti dobri proviziji, v ■loki izvežbane tudi proti fifcsni plači, išče inozemska zavarovalnica za vso Dravsko banovino. Oferte z navedbo dosedanjega delovanja. na ogl. oddelek Jutra pod »-Krajev™ zastopnik«.
13137-1
Dobro stalno službo
in eksivt-einco v pisarni dobi gospod ali gospodif.ua. če zamor« takoj pol-vžiti »l.OOO Din v sigurno podjetje v Ljubljani ali v Ceiju, proti dobrim obre-stim in jamstvu, ali financirati za dobo 2 mesecev, proti visokim obrestim. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod fc-fro »Munchf*!«. 13219-1
Kontoristinja
■možna. perfektno slovenščine. srbohrv. in nemščine ▼ govora in pisavi, ter eiirifire. strojepisja in stenografije, dobi takoj služ-ibo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Stalna &! užba v Ljubi ja-ai<.	13200-1
Mizarskega vajenca
• v »o oeikrbo v hiši sprejmi« Zupan Ivan, Slovenski Javormik.	1323G-1
Ključavničar, pomočnika in učenca
•prejme Rovtar Fra-nc — ®ov. Javoru! k 3. 13235-1
2 raznašalca kruha
Naslov v ogl. odde-lkn »Jntra«. 15001-1
Resne rudarje
r prvi vrsti neoženjene, proti dobremu zaslužku s p r e j m e premogovnik »Oplenar« pri Arandjelovcu — Srbija.	13192-1
Učenko
za »trojno pletenje »prejme takoj Parzer, Trn o viti pristan 14.	13271-1
Učenko
zgovorno, pridno in pošteno. s hrano in stanovanjem v hiši sprejme v trgovino mešan, blaga Kos. Ernest, Posreda. 13254-1
Več dobrih tesačev
rabim takoj. Dopise je poslati na naslov: Ivan Žuraj, lesna industrija, Slov. Bistrica. 15081-1
Mlado dekle,
prijaizno, ki zna nekaj Šivanja in druga domača dela. dobi službo v gostita! »Triglav«, Ljutomer.
15085-1
2 čevljarska
pomočnika
ra R-vana in zbita dela sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Mihael Oernfflec,	čevljarstvo,
Strah inj 4B, p. Naklo.
15104-1
Ključav. orodničar
z večletno prakso dobi službo. Mesto stalno. Le resne ponudbe s prepisi spričeval in navedenimi službenimi mesti. Ponudbe je poslati do 20. t. m. na * podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Orodničar«.	15097-1
Pekov, vajenca
sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Radivoj Steiner, pekarna, SI. _ Ja-■voivr.ik 81 pri Jeseniicah.
15003-1
Medičar. pomočnik
zmožen samostojnega dela, 25—40 let star, dobi takoj službo. B. Grah. Ljubljana Kolodvorska ulica št. 11.
15204-1
Th. Rotman:
Zgodba o Vrtismrckn in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
47
Cipoljcapelj in Migorepec, ki sta bila privezana drng k drugemu, seveda nista mogla s mesta, zakaj vsak je silil v drugo utran. Brka* ju je ujel. a Migorepec je ves prestrašen zacvilil: >0h, Brkač, saj midva nisva ničesar storila! šilonoška je vsega kriva!«
48
Tedaj jo jo Brkač z dolgimi koraki ubral It najinima očetoma! Verjemite mi, izprva so kar nisva upala domov; a kaj sva hotela. treba se je bilo ohrabriti... Oče je bil že pripravil otepalo za preproge- In v kak namen ga jo porabil, to vidite na sli-
Jii...
49
Hekega dno mi jo mati dejala: >PogIej, kupila sem ti nov klobuk; ali si ga kaj vene! ?< Ne, vesel ga pa res nisem bil, zakaj ▼edel sem, da se mi bodo vsi prijatelji smejali, če bom imel tisto smešno reč na glavi. A nič ni pomagalo, inoral sem se pokriti i njo!
Brusača in vajenca
za kamnoseško obrt sprejmem. Franc Bačnik, kam-noseštvo, Moste pri Ljubljani.	15111-1
Brivski pomočnik
ima priliko prevzeti pod ugodnimi pogoji staroupe-ljano in dobroidočo briv-nic-o. Interesent maj pošlje svojo oferto pod »Damski frizer ima prednost« na oglas« i oddelek »Jutra« v Ljubljani.
15128-1
Služinski zavod Masarykova ul. 9 Zagreb
nujno potrebuje kuharice, sobarice, vešče nemščine, natakarice, dekleta, vešča kuhe in hišnih poslov. Služb dosti na izbero v Zagrebu i.n izven mesta. Za odgovor priložite 1 Din znamko.	15095-1
Šofer mehanik
ki je zmožen vseh popravili, dobi službo pri avtobusu Chevrolet takoj. Pismene ponudbe na: Avto-oodjetje, Rajher.burg.
15153-1
Mizar, pomočnika
za pohištvo sprejmem takoj. Jakob Novak, Zbilje 38 pri Medvodah. 15148-1
Gospodično
nemškega jezika, solidno in pošteno, iščem k dvema dečkoma. Prednost imajo samo one. katere znajo šivati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »št. 2018-7«. 15127-1
2 šivilji in mladeniča
za slugo in lahka dela sprejmem. Ljubljana, Karlovška c. 4. 15234-1
Mlinarja
pridnega in poštenega Išče Edvard Mesesnel, Vič 55, valjčni in umetni mlin.
15048-1
Strojnika
zanesljivega in treznega išče večji obrat. Ponudbe
?. zahtevkom plače na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Strojnik 333« 15074-1
Trg. vajenko
s potrebno predizobratbe sprejmem v boljšo trgovino mešanega blaga. Pismene pomudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Pridnost«. 15073-1
Fanta
ki bi se rad izučil v šofi-ranju, vzamem seboj proti odškodnini 1100 Din na potovanje. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Le v Ljubljani stanujoče ga«.	15246-1
Kroj. pomočnika
za boljše velike komade sprejmem takoj. Anton Vrbinc, Vidovdanska c. št. 20.	15239-1
Prodajalko
pošteno, sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Prednost ima tista, ki bi bila zmožna samostojno voditi manjšo trgovino na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 200«. 13119-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega in vojaščine prostega sprejme takoj Jurij Šimunac, Kranj.
13125-1
Ribiča, ozir. hišnika
iščem. Dam prosto stanovanje in zaslužek pri ribolovu. Upokojenec brez otrok ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ribič«.
13185-1
Trg. pomočnika
špecerijske stroke, mlajšega in agilnega sprejmem takoj. Pomudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »špecerist 1931«. 13191-1
Pošteno dekle
ki zna nekoliko šivati, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13280-1
Vzgojiteljico
z Bnanjem nemškega jezika sprejmem k 2 dečkoma v starosti 6 in 1 y2 'Rta-Ponudbe 8 pogoji na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica 003«.
15003-1
Pisarniška moč
popolnoma samostojna v
knjigovodstvu ter v slov. in nemški korespondenci, dobi mesto, pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna moč 1900«.	15066-1
Šoferja
vojaščine prostega, mladega rn treznega, neomenjenega, ki bi opravljal tndi druga dela, iščemo za takoj k osebnemu avtu. Ponudbe z navedbo zahtevkov in prepisi spričeval na oglasni oddelek Jutra, pod značko »Snežnik«.
13245-1
Trg. vajenca
poštenih staršev išče tvrdka Em. Fux, Metlika.
13346-1
Bolničar
z Zakonitimi k vali frk*<ct jami, ta vsa dela v bolnišnici s 15 posteljami, dobi nameščenje. — Stanovanje, kurjava in razsvetljava v naravi. Pojasnila tn ponudbe z zahtevo plače na Krajevno brntovsko sklad-nioo v Velenju. 13349-1
Starejšo kuharico
pridno in pošteno ^>rej mem takoj za gostilno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13197-1
Dekle
ki ima lepo stepati, sprejmem. Naslov pove. oglasni oddelek »Jutra«. 15270-1
Avtomehaniku
veščemu vseh del, ki bi ee rad osamosvojil, nudim lokal. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ugodnost«.	15210-1
Šoferja, ev. hišnika
v Ljubljani sprejmem. — Pismene ponudbe na Aloma Company, Ljubljana — pod »Osebni" avto«. 15233-1
Tapet, pomočnika
sprejme takoj Kobilic« Avgust, tapetnik in dekora-ter, Ljubljana, Dunajska c. št. 25.	15279-1
Šiviljo
v moškem krojaštvu dobro izvežbano — kakor tudi
vajenca
sprejmem takoj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jntra«.
15294-1
Hotelsko kuharico
prvovrstno in perfektno, z dobrimi referencami sprejmem od 15. maja do 15. septembra. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Perfefctna kuharica«.
12845-1
Poštno pomočnico
i izpitom, sprejmem takoj za večjo pogodbeno pošto ob postaji v Savinjski dolini. Pismene ponudbe pod šifro »Pošta« na oglasni oddeleik »Jutra«. 12898-1
Vrtnarja
neomenjenega, treznega ta
zanesljivega, veščega popravil v svoji stroki, sprejmemo takoj. Ponudbe na poštni predal štev. 153.
12960-1
Šoferja
neožanjenega, zanesljivega in treznega, popolnoma veščega vseh popravil sprej-me.mo takoj. Ponudbe na poštni predaj Štev. 153.
12961-1
Elektromonterja
Izprašanega, neoženjenega, treznega hi zanesljivega, veščega vseh elektrotehničnih del, kakor tudi popravila vseh strojev v lesni industrij^ sprejmemo takoj Ponndbe na poštni predal 5t. 153.	12962-1
Čevljarskega
prikrojevalca
g<*rnj9i delov, poštenega i<n izurjenega, starega od 25—30 let, sprejmem v trajno delo. Predno6t imajo z več spričevali prikro-jevalnih tečajev. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 13056-1
Zobotehnika
perfektnega v kavčuka ln zlatu, siprejmem s 1. majem v Ljubljani. Reflekti-ram le na prvovrstno moč Pismene ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra moč 25«. 13058-1
Pek. učenca
poštenega fanta sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13043-1
Kontoristinja
starejša zaupna moč z dobrimi spričevali, samostojna delavka se sprejme. Prednost imajo reflektan-tinje, ki so v trgovini z mešanim blagom izurjene. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 12842-1
Vzgojiteljico
z znanjem nemščine ln klavirja, sprejmem k dvema otrokoma. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica« 15305-1
Kuharico
samostojno, dobro, čisto in snažno iščem k 2 osebama v centru mesta Dobra plača. Navedbe dosedanjega službovanja pod šifro »Srednje starosti« na ogl. odd. »Jutra«._15346-1
Vrtnarja
neoženjenega, pridnega, veščega v cvetlicah ln sočivju, sploh izvežba-nega v vseh vrtnarskih poslih sprejmem na grad v Sloveniji. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Gospodarstvo«.	15353-1
Klepar, pomočnika
treznega, dobro izurjenega
in vajenca
sprejme Ivan Kavčič, kiparstvo v Škofji Loki.
15317-1
Deklico
14—U! let staro, ki govori
nemško, iščem k 2 otrokoma, v starosti 3 ln 5 let, za boljšo hišo v Koprivnic. Naslov v oglss. oddelku »Jutra«. 15337-f
Dve učenki
sprejme šivilja Rijavee na CelovSki cesti štev. 14.
15362-1
Učenko
za (Jamsko Vrojaštvo sprejme modni atelje Fani Ja-ger, Kolodvorska nI. 28/1.
15365-1
Prodajalka
Išče službe s 1. aH 15. majem, pridna ln poštena, vajena tudi v gostilni; pomagala bi tudi pri drugih gospodinjskih delih. Ponudbe pod »Delavna« na ogl. odd. »Jutra«.	15302-2
Mladenka
lz boljše rodbine, Šolsko naobražena. s štiri razredi meščanske šole, 5 mesečnim gospodinjskim tečajem ter z nekoliko znanjem nemščine želi dobiti nameščenje pri boljši rodbini kot vzgojiteljica otrok ali Domoč gospodinji. Gre tudi v pisarno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poštena mladenka«.	15304-2
Prodajalka
dobra moč, izurjena v trgovini z mešanim blagom, Išče v katerem-ko-11 kraju službeno mesto. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vešča moč«.
15298-2
Modelni mizar
absolvent strojne delo-vodske šole. Gre tudi kot pisarniška pomožna moč ali kot skladiščnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Lahko nastopim takoj«. 15301-2
Absolvent
drJa-me dvorazredn« trg. šole, žel! zaposlenja v pisarni kakega podjetja. Ponudbe na podrtiž. »Jutra« v Celju pod značko »Ko-respondent«.	11936-2
Primerno službo
iščem. Dovršila (em 6 razredov ljudske šole ter 4 razrede meščanske lole. Cenjen« ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod šifro »P. K. 19«.
12458-2
Začetnica
!§če primerne službe v pisarni v bližini Celja. Vešča Je strojepisja ln stenografije. Cenj. ponudbe na podr. »Jutro« v Celju pod šifro: »Pisarniška moč 50«.
13350-2
Mesarski pomočnik
vešč sekanja mesa. dober delavec, vojaščine prost, želi službe. Nastopi takoj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
15315-2
Gospodična
z drl. dvorazred. trgovk« iolo, ie nekoliko vajena pisarniških del, želi primerne namestitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva 1«. 15310-2
Šivilj, pomočnica
išče slnžbo v Ljubljani. — Ponudbe na oplas. oddelek »Jutra« pod »šivilja«.
1533t-*
Mesto gospodinje
išče gospa k nad .r>6 let staremu gospoda. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Gospodinja 37«.	15339-2
Trgovski pomočnik
železninar, vešč tndi mešane sfcrofce, voj. prost, želi prememiti službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši.fro »železninar«	15547-2
Krojaški pomočnik
za malo delo Išče službe za takoj. Frlan Anton, češnjlca, p. Železniki.	15303-2
Korespondent
vojaščine pro6t, zmožen slovenskega, nemškega ln deloma hrvatskega jezika, knjigovodstva ln strojepisja, želi pristopiti v drugo službo. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten 1904«.	15324-2
Pekovski pomočnik
mlajši, marljiv in pošten, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15355-2
Dobra kuharica
z letnimi »pričevali, želi premenit-i službo — najraje k 2—./članski družini. 5»n-nndbe na oglasni oddelek »Jirtrac pod šifro »Nastop maja«.	15217-2
Mesto k otrokom
ali v pomoč gospodinji, išče ženska srednjih let.. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Poverljiva«.
15170-2
Mladenič
vojaSčine prost, iSče »est-o sluge ali kaj sličnega. — Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »št. 2830«.
15171-5
Podjetnik!,
stavbeniki!
Mest« rfcordanta. polirja, nadzornika m slično sprejme samostojen strokoo-niak pri kamnolomu, gradnja cest, stavbah, žagah, lesnih industrijah in gozdnih podjetjih. Cenj»ne ponndbe pod »Samostojen strokovnjak« n* oglasni oddelek »Jutra«.	15177-2
Absolventinja
trgovske šole
iSč« shižbo v kaki pisarni ali kaj podobnega. Gre tudi nekaj mesecer brezplačno. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« po.1 značko »Praktikantinja«. 13145-2
Pekovski pomočnik
samostojen dela.vec. zanesljiv, želi službo predpeč-niTca, mešalca ali skupnega delavca. Vajen parne in štajerske peči. ter dober delavec pri tabli. Nastopi 26. spri* ali 1. maja Ceni. ponudbe na naslov: Jaklič Frane, Dolgo Tw>lje št. 4 — Celje. 13323-8
Krojaški pomočnik
izvedban v moškem m dam-
«kem krojenju, išče slnžbo za takoj. Ponudbe na naslov: St.imol Konrad. Žalec pri Celju.	13103-2
Absolvent vinarske in sadjarske šole
s polletno kmetijsko prakso, žeH primerno mesto. — Vasi o v pri podruž. ».T'rtra« v Celju.	13102-2
Mlekar
s sedemletno prakw> v «f-
rarstvu in maslarstvn, vešč tudi knjigovodstva, išče službo s 15. aprilom ali 1. majem. Naslov pove ogl. oddeJek »Jutra«. 11751-2
Samski šofer
g 15letno prakso, zmožen vseh popravil, išče »talno službo — najraje pri potniškem avtomobilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zopet domov«.	12900-2
Perfektna kuharica
samostojna gospodinja, z letnimi spričevali, ki govori slovensko rn mmško, ošč« mesto pri boljši družini — tudi na deželi. Ponudbe na naslov; Kastelic Frančiška, Pragersko 38.
13S16-2
Prodajalka
začetnica, mešane stroke, želi slnžbo v Ljubljani ali okolici. Gre za prav nizko jplačo. — Cenjene ponndbe prosim oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Proda ialka«.
13204-2
Gospodična
in nemškega jez5ka ter šivanja, želi službo k otrokom. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Gospodična«.	13Č14-2
Trgovski pomočnik
zmožen 50.000 Din garancije, išče roosto skladiščnika ali kaj sličnega pri večjem podjetja. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skladiščnik« 13275-2
Plačilni
star 90 let in kavcij« »tožen. išče fJnžbo. Ponndbe pod »Plač H ni« na oglasni oddelek »Jutra«. 1:289-2
Službo točaja
CSchankbursch)	tudi za Bežijo iščem. —	Ponudbe na oglas. oddeJek	»Jutro« t>od šifro »Točaj«. 16295-2
Kot skladiščnik
lomi manipnlaat ali prejemale« iščem službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >P«Stena moča.	13294-2
Prodajalka
«4rihia, poSteina, z dobrimi spričevali, iiučena v mefiani stroki, cmožna knjigovodstva In korespondence, ŽeH preminiti mesto. Vaje®» je tudi vsakega dela. pomagala, bi tnidi pri gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico .»Jutra« v CeJjn pod šifro .»Na deželo«.	15076-2
Manufakturist
mlajši. Hče elužb« v trgovini *3i pa kot začetnik v pisarni. Zadovolji se z manjšo plačo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15063-2
Trgov, pomočnik
manufakturist in galan-terist, izložbeni araaž.er. z večletno prakso, želi premeni® riužbo. Conj. ponudbe se prosi na po-družnico »Jutra« Maribor pod »Dobra moč/52«.
15052-2
Dekle
19 let staro. zdravo,
pridno in poštenih staršev, išče mesta k otrokom, ako mogoče v Maribora ali okolici. Po možnosti nastopi s 1. majem. Ponudbe pod šifro »Ljubim deco« na oglasni oddelek »Jntra«i. 130J5-2
Prodajalka
iznfena v mešani strok', z večletno prakso, želi prememiti službo s 1. majem. najraje v bližini Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddeJek »Jntra« pod šifro »Izvežbana moč« 15033-2
Gospodična
pnituno, išče mesto v pe-kariji. trafiki ali kaj sličnega. Zmo','>a je ve i« kavcije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »530«.	15067-2
Natakarica!
dot** računane«. ffiče mesta za sezono aH stalno izven Ljubljane. Po-nu«Tbs na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena 70«.
15103-2
Prodajalka
meEane stroke, vajena vseb gostilniiških in gospodinjski*! del, išče mesta kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 15100-2
Prodajalka
zmožna kavcije, išče službo. Vajena je galanterijsko in delikatesne stroke. Ponudbe pod »Galanterija« na oglasni oddelek »Jutrac..	15101-2
Sobarica
žeU prememiti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15248-2
Mizar
za stavbena dela in n«b'-'anje išče slnžbo. Ponudbe pod šifro »Mizar« na oglasni -oddelek »Jutra«.
Kuharica
mlad«, pridna, čista Vi poštena želi mesto za takoj. Grem tudi na s<^ono. Ponudbe pod šifro »116« na ogl. oddelek »Jutra«.
15110-2
Sedlarski pomočnik
želi službe, je avtoličar, tapetnlk. Nastopi takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	15299-2
Boljša sobarica
išče službo v boljši hiši ali letoviščn. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra« 15110-2
Kuharica
vajena gospodinjstva in vseh dragih hišnih del želi službo pri boljši družini. Gre tudi v Za gr<-b. Nastopi s 1. majem Na-slfvv v oglasnem oddelku »Jutra«.	15122-2
Kontoristinja
samostojna, z večletno prakso v gradbeni pč farni, želi plemeniti službo. Conj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj služba«.	15134-2
Začetnica
absolventinja trgovske šoie, vešča poleg vseh pisarniških del perfektno nemščine ln slovenščine ter obeh stenografij, prosi me«ta takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem odd-elku »Jutra«. 15131-2
Brivski pomočnik
prvovrsten, išče službe v Ljubljani ali okolici. Cenj. ponudbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod značk« »Prvovrsten pomočnik«.
15149-2
So bos lik ar
in pleskar
samostojen, marljiv delavec, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »S ob osli-kare.	15134-2
Kovinarske obrti
Sznč.eo, išče službo skladiščnika. sluge ali kaj sličnega. ZmorZen tudi kavcije Franc S t r u s, Ljubljana, Cegnarjeva ulica žteiv. 4.
15181-2
Mladenič
poCtoe in zanesljiv, žeT; prem«niti službo kot sluga pri kakem podjetju ali zasebniku. Cenj. ponudbe na ©odružnjc« »Jutra« v Celju pod šifro »Sluga«. 15075-2
ŠSvflja
dobro kurjena, išč« »est« za takoj. — Meri Senčar, Cedje, Nova cesta. 15068-2
Strojnik
•trojni ključavničar, veBč v*edi popravil, kakor elektrike in struženja, z dolgoletno prakso na parnih žagah, išče službo. Žarko-vič, Teharje - Celje.
16069-2
Krojaški pomočnik
izurjen v moškem in dam-skem krojaštvu, išče službo z 19. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15230-2
Iščem službo
portirja, skladiščnika, inka-santa aH spremljevalca avtomobila. Vozim »v to in govorim več jezikov. Star sem 25 let. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Pošten in delaven«.
15242-2
Prodajalka
meS. stroke, zmožna pisarniških del, želi mesta prodajalke ali bla-gajničarke. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pridna prodajalka«. 15229-2
Mlad trg. pomočnik
vešč mešane stroke, dober železninar, želi službe takoj ali s 1. malem. Naslov v o?:l&s. odd. »Jutra«. 15252-2
Otroška negovalka
fKinderflegerin) z enoletno prakso, išče s 15. majem »H 1. junijem mesto k doienčku. Naslov v rgl. oddelku »Jutra«. 13113-2
Trgovski pomočnik
pono-tnoma vešč m e S a n e
stroke, vojaščine prost — želi kamorkoli premeniti službo. Ponudbe na oglas, odd»Jutra« pod šifro »Agilen pomočnik«. 13'.27-2
Zobotehnlk
z veHetno prakao, sedaj v
neodpovedani službi, želi premeniti mesto. — Cenjeie ponndbe na og'as. odlelek »Jnt-a« pod »Zobotehnik«.
13165-?
Gospodična
star« 33 l«t, poltena tn snažna, pridna, želi službo pri boljši rodbini, kie.r b: se š« nekoliko priuči'* kuhanja. Službo nastopi ta-koi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13253-2
Mlad trg. pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, želi s 1. majem premeniti službo v mesto ali na deželo. Naslov v ocrl. oddelku »Jutra«. 13256-2
Vrtnar
verriran v vseh panogah
vrtnarstva, z dolgoletnimi spričevali. želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »VrlnaT«.
13291-2
Prodajalka
poštena in dobro vorrirana v mešani stroki, želi mesta za tako i. Ponudbe ra oglas, oddelek »Jutra» pod
15114-2 ' šifro »Pridna«.
15013-2
Restavracijska
kuharica
stareJSa. vajena vs»-ga gospodinjskega dela rn samostojnega vodstva kuhinje, išče stalno m«sto. Are pa
tudi v kopališče. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna 12«.
13213-2-
Absolvent trg. šole
zmožen nemščine, išče službo — najraje v trgovini ali konzumn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	15300-2
Gospodična
Išče mesto gospodinje ;n kuharice k vdovcu z otroci aH financarjem. Vajena vsega dela. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vajena otrok« 15262-2
Restavracijska
blagajničarka
začetnica. Išče stalno mesto, event. gre tudi na sezono kot Je že bila. Pomagala bi tudi pri drugem opravilu. Izuče-na Je v trgovini z mešanim blagom ln žeU ltl predvsem na deželo. Cenjene ponudbe pod »Pridna ln poštena« na ogl. odd. »Jutra«.
15263-2
Izučen mizar
oženjen, ;šče mesto hlS-nlka v Ljubljani za takoj. Ima 2 družinska člana. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Pošten in trezen«.	15275-2
Mehanik, pomočnik
Išče službe za takojšn.11 nastop. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. Mirko Zit-ko, Grčarevec št. 16, p. Planina pri Rakeku.
15285-2
Kovaški pomočnik
s podkovsko Solo išče službe za takojšnji nastop. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	15289-2
Ključavničar
in kurjač
Iščem mesta za kurjača alt ključavničarja v kakšni tovarni ali na žagi. Pismene ponudbe na Andrej Brajer, Cesta 7, št. 21, Gllnce, Ljubljana.	15290-2

Nemško
konverzacflo
na sprehodu t«K gospodična s starejšo damo. Pismene ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dnevno«.	15196-4
Nemščino hi klavir
temeljito poučujem. — /Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«.
13045-4
Oblastveno koncesltonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosporvetska 12 — Zahtevajte informacije.
13027-4
Camernikova šoferska šola
Ljubljana, Dnnajska e. 36 (Jogo • Auto) telefon 2236. Prva oblast, ktmcesljonirana Prospekt zastonj; pišite pon|
251
132

Delavne agente
iščemo za prodaj« jedilnega pribora, oblek:, čevljev, posteljnih garnitur, namiznih prtov in preko 40 hišnih predmetov. Niikafce kavcije, nikak riziko. Razpo-šiljalnica »Omnia«, Miklo-
šičeva cesta 14.
15225-3
Zastopnike
v vseh mestih, kjer je »rezka uprava, išče veliko inoaemsko podjetje po-J najugodnejšimi pogoji. Refiek-tira samo na gospode, k: delajo že z vsaj 3—5 pod-zastopniki. — Ponudbe na Deutsche R-adinm A. G. Berlin, Zagreb, Massrvk«va ulica 23/1.	1299S-3
Zastopnika
zs »Sofra« patentiran« ležeče kartoteke <Tlachkar-tei) »čem za Ljubljano in okolico. Refl«ktanti z znanjem onranizacije v knjigovodstvu imajo prednost Ponudbe na: »Sofra«, Maribor, Aleksandrova e. 13.
13251-3
Perilo v pranje
hi krpanje ali samo krpanje perila in nogavic sprejmem. T«totam prodam dohro ohranjeno omaro in malo mizico »a i<*o Din. Florijanska 17,% Fine. _ 15141-3
Razne pletenine
sprejmem v delo na 8-klučni ln ravni strol. Na slov v oglas, oddelku »Jutra«.	15172-3
Agilne zastopnike
iščemo za prodajo brezalkoholnih produktov. — Le re'ne r>onudbe na i»odrui-nieo ».Tutra« v Maribora pod šifro »Vi&oka provizija«.	15055-3
Entlanje 1 m 1 Din
Moderne zavese, zastori m nregrinis1*. Dunajska ce«ta št. l-a/rv.	15272-3
Starejši tirar
aH brezposeln,	tudi podeželski. dobi	postranski zaslužek.	Ponudbe na ogl. odd.	»Jutm« pod: »Lahko	umrsko delo«.	15322-3
Brezposelni
ki Imajo vsaj 30 Din, dobe takoj stalen zaslužek. NI treba zdaj denarja poslati, temveč počakajte, da Vam pošljemo prospekte in pojasnila. potem se boste pa odločili. Pošljite takoj svoj naslov ln znamko za odgovor Breza, LtubUana, poštni predal 245.	36-3
100 Din dnevno
je mogoče zaslužiti z obi--kovanjem privatnih strank Alahastritt. Ljubljana, Ko menskega nlica 17. 14£
Ne verujte nikomur!
Zahtevajte od nas prospek te o donosnem in lahkem hiš. obrtu in adrese onih. ki »e ž njim že pečajo ter se sami uverite o stanju stvari in možnosti za-slnžka. Vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. — Zadniga jugoslovenskih pletača, Osijek.
2500 Din
zoslufUe najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! Tovarna Vesra. Ljubljana, poštni predal št 307. Priložite zm.smkc za odgovor!	12525-3
Agenti
Veste, kako izgleda v drugih deželah? Slabše kaior pri na«. Pazite, da n« pod-ležete bedi. Z našimi, pozornost vzbujajočimi poletnimi predmeti stopite v novo življenje! Ne izgubljajte časa. uro za uro se dviga Vaš zaslužek, nikjer ne naletite na težkoče. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Dormifactor«.
15236-5
Trgovski potnik
jak« dobro upeljan v Sloveniji, želi premeniti službo*. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Potnik 40c.	15090-5
Potnike
r msnufaktnrni stroki dobro izvežbane, za obisk privatnih strank po Gorenjskem, sprejme žs dobro vpeljana tvrdka. Pismene ponudbe pod značko »Stalna služba 31« na »gl. oddelek »Jutrac. 13122-5
Potnika
v Slovenigi dobro vpeljanega sprejme trgovina z galanterijo, pleten i najmi in s perilom. Reflektira se le na dobro moč, ki je v navedeni stroki že potoval. Pismen« ponudb« na ogl. oddeJek »Jutra« pod šifro »Potnik 1800«.	15065-5
Za Gorenjsko
sprejmem več potnikov za obisk privatnih strank. — Manufakturisti imajo prednost. Služba stalna. Pismen« ponudbe na podruž-nioo »Jutra« na Jesenicah r>od šifro »Fiksiran 660«.
13237-5
Potnike (ce)
agflne in neoporečne veliko si o vems'K o trgovsko podjetje za takojšnjo prodajo novega predmeta, za katerega j« kuioee vseh 100 % prebivalstva. Fiksum 1000 Din in 35 % provizije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zlata Oa«.	13094-5
Fiksum In provizijo
dobe v manufakturt verzl-rarrf potniki za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici aH vsej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponube na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Fiksum«.
11870-5

Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Tržaška eesta 1«. Tel. 33-13
Kompletna jedilnica
orehove barve,, zelo dobro ohranjena, poceni naprodaj. Na ogled od 9. do 11. dopoldne. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	15215-6
2 aparata za kopiranje načrtov
enega s šipo 70 X 75 cm in enega s šipo is celuidn 60 X R5 cm, proda inž. Rudolf Tre o, Ljubljana. 0-r>sposvetska cesta št.. 12 Zgladiti m je med 12. in 14. uro.	13071-6
DvokolesnI voz
rabljen, in eden nov ter posebno močan naprodaj. Informacije med 12. in 14. uro daje inž. Rudolf Treo, Ljubi iana, Gosposvetsk* e. št. 12.	13072-6
Volno
zs nH»1rooe poceni proda
R"ga. Oankarievo nabrežje št. 5/L	12751-«
Reglstrir. blagajno
srednje velikosti ter malo rabljene, se ugodno proda. Ponudbe na cgl. odd. »Jutra« pod »Blagajna«.	12789-6
Premog In drva
orodajs Jezeršek. Vodmu' 200
Puhasto perje
Stato. Subano. kg po 48 Dtr Irugs vrst« po Din 38 kg čisto. Sobano, kg po 48 Din 'b čisti tmh kg po 950 Din razpošilja po poštnem po» teljn L. Brrmo-rlč, Zagreb Ilica 8!. kemična čistilni«-.* oerja.	862
Gostilniški inventar
p<*\eni naprodaj v Roho-ričevi sfiai 1&. 16104-6
Tovarne In podjetja
Kontrolna ura za delavstvo poceni naprodaj.
Posredovalci ln urarjl dobe popust. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
15307-6
Otroški voziček
dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v og^snen oddelku »Jutra«. 1530S-6
Poceni naprodaj:
14 postelj. 14 nočnih omaric. 14 umavalnih miz, starih, hotelskih, iz trdega lesa in dobro ohranjenih 24 žimnic. deloma nova vrata in okna ter nov praini stroj. Pojasnila daje vratar hotela »OTel« v Maribora.
13S7G-6
Starinska zofa
rmedailla) 4 fotelji. 6 stolov, naprodaj. Golob, Gallusovo nabrežje 29.
15345-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, ns rvvesili poceni naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
15216-6
Pomlad ne prihaja
bre® rokavic in svilenih nogavic! Cene, ki se nikdar več ne vrnejo. Stvar je vredna poizkusa. Vprašajte na Miklošičevi cesti št. 14ri, desno. 15224-6
Avbe
in nekaj starin« Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	16178-6
Otroški voziček
vas ponfkljan, malo rabljen. v brezhibnem spanja ugodno naprodaj. Naslov ▼ oglsenem oddelku »Jutra*.
15200-6
Statva za perzijske preproge
t M a naprodaj. H v oglasnem oddelka »Ja. tra«.	15" 6?«
Jajca za valjenje
od čistoplem enakih storo-
štajerskkh kokoši (ležejo do 300 jajc na. loto) 1 k-omad 2 Din. Poleg tega goeia in račja jajca. Oddaja jih Fiether. Pekre pri Mariboru, pošta Limbuš. 13837-37
Juto
večjo množino, p. -za emboJažo aH izdelavo copat, po ugodni e*ni proda Julij Zupan, LjahLjn.no, Sv. Petra cesta štev. 35.
181834
Čebele
10 sMiCno obljudenih A. panjev s mladimi matiea^ mi ugodno proda M. Fu-gina, Sv. Peter v Savinjski dolini.	18217-6
5 oleandrov
anai-Sh, kiraenih, roladlb, 2.80 m visokiJi, e finimi hrastovim: podstavki takoj prodam. Dopis« oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oleandri*.	13238-6
Otroški voziček
boljši, dobro ohranjen naprodaj. Naslon pove oglas. oddeJek »Jutra«. i3tJtj6-6
Akvarij
za 100 iitrov vod«, ■ različnimi ribami, kormpletivo s stojalom rn vsemi pripravami i«lo pooeni prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 132304
7 hI jabolčnika
in 100 t"wrwd<Fv smrek Oimeijnic) naprodaj. — Kamnik — Perovo štov. t 15094-6
Seme dišeč, izraba
/Lartv-ms) v slifcorrtjJi barvah in enoletni šparjre!jn< se dobijo v ovetfičarni
Hernmanskv,	ting S.
132)3-«
Medena postelja
z nočno	omaric« tn 6 s (»k.
lov za	kmečko sobo na-
nrodaj.	Naslon v ogfoe.
oddelka	»Jutra«. 10082-*
Star hotel, inventar
kakor: glinaste in žele*, ne peči. okna s st-efclom, štedilnik in ramm dragi predmeti, vsled nabav« n ovega hotelskega inverv-taj-ja poceni naprodaj. —• Več se =z>v« pri lastnfkm A. Polajnar, Novo m«;«, 15091-6
Otroški voziček
ponikla«. prodam in V»-pim ve/je ptičjo k let V o. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«.	15105-4
Prodam:
staro obieko, plafič, ho«,
šivalni s-troj. jopice. Naslov v oglasnem odd«wtm »Jutra«.	15099-6
Opravo za
slaščičarno
aJ? ddUkateso: pndel, ste-
laže in kredeneov prodam za polovično ceno. Pe-■zve se pri A. Gorianee, Tržaška e. 86, Vič. 15121-6
Cepljene trte
in korenjake ima še no-
kaj na prodaj Uprava oo-?oste<v Guido pl. Pongrati, Dornava, p. Moškanici.
15130-6
Čebele
prvovrstne (inidarfiSevi po-nji) io
harmonij
nemSke znamke, tudi bro ohranjen, proda me3T nsrii« Trstenik, pošta Golnik.	16117-6
Otroški voziček
na vzme.tih. ponikljsn, dobro ohranjen. ugodni prodani. Kralovski n*mi> »1*4

4.000.000 le ▼ rab i pisalnih strojev
17763
i Zaloga:
...................
ker |e neprekosljiv v trpežnosti, sato tudi najcenejši
LUBV, BARAOA, ielenbnr^ova ulica štev. & - Telefon štev. 20-80
2 otroška vozička
1 drap otroški za dvojčke, globok za sedenj« in Ježaoj-e, in 1 športni ceno naprodaj. Naslov v oglas, o-ldeiku »Jutra«. 15130-6
Otroška postt jca
lopa, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15191-6
Čista postelja
naprodaj r Staničevi ulici št. 8/1.	15198-6
Galvanizerji
Prodam večjo partijo že-!«mih izdelkov za oprave po Din 3 kg. Naslov pove oglasiti oddelek »Jutra«.
15205-6
Sobno kredenco
kuhinjsko kredenco, umivalnik ter več ženske obleke prodam na StaTem trgu št, 26,111.	15207-6
Dvoje vrat
2.20—80. kompletnih, belo pleskan;h ln v najboljšem stanju prodam po ugodni ceni. Ena cd teh s šipami in kopalna banja. Reflektantl naj se oglase od 9.—11. ln od 3.—5. Kongresni trg 16, priti. levo. 15231-6
Klepar, in inštalacij, orodje
prodam — istotako tudi
moško kolo
prodam ali zamenjam za ?,ensko kolo, v istotako dobrem stanju. Poizve in osleda se pri F. Lončarju v Sp. Šiški, Celovška c. St. 66.	13262-6
Otroški voziček
(froraj nov, na vzmetih, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 15007-6
Jermenlce
ewv4 in poljsko vozičke prodani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15026-6
Otroški voziček
skoro nov. obenem za sedenje in ležanje, poceni rmda P. Mihelak, izd»Io-vataica perila. Ljub!:ana. Rimska cista 5. 13052-6
Manjše izložb, okno in dvojna vrata
za trgovino kupi A. Va-lentiučie, Grosuplje.
15245-7
Stare predale
za špeceriio in	kemikalije
kupim. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro »Predali«. 15249-7
Kisle kumarce
domače — večjo količino kupi Ivan Javornik, Domobranska cesta štev. 7.
13170-7
Vagonete
rabljene. 500 mm me-dosja, pol kubika vsebine, kupujemo. Ponudbe z navedbo cene na In-terreklam d. d. Zagreb, Masarvkova ul. 28 prd št. P-2184.	15320-7
Handbuch d. Staats-wissenschaften
Mischler-Ulbrieh, novejšo izdajo, kupim. Ponudbe z navedbo cene in leta izdaje na oglasni oddelek »Jutra« pod »I. S.«
15112-8
Strah na Sokolskem gradu in Beračeve skrivnosti
kupim. Ponudbe pod šifro »Lepo ohranjene« na oglas, oddelek »Jutra«. 13187-8
Mayer Lexikon
najnovejše izdaje ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15318-8
Mayer Lexikon
popolnoma čist. poceni prodam proti takojšnjemu plačilu. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
15332-8
Otroški voziček
dobro ohranjen ugodno na-•nrodaj na Ambroževem trsu Žt. 7/1.__15278-6
Lep, velik paviljon
ra VeVsejmu z vsem in ventarjem naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 152S0-6
Halo!
Takupovalei radio aparatov! Skoro nov 3 cevni yRadione« anarat, zvočnik fBled), akumulator 18 »Tip. [popolnoma nov) z polnilcem za akumulator, anodni aparat za priključek ra izmenični tok. dve r ušalki, vse kompletno opremljeno z vsem pri-ključitvenim materi jalom, naprodaj za 1500 Din. — Xaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15136-9
Sedemcevni radio in močan gramofon
v:?ok. s 100 dobrimi ploščami poceni prodam. Primemo za društva ali re-stavracije. Dopise na osi. oldelek »Jutra« pod šifro »Gramofon na priklinčitev k radiu«.	13184-9
Trgovsko opravo
pult in omare kupim. Na-s'ov pove oglasni oddelek
»Jjtra«.
15169-7
Rabljeno peč
s kotlom — brzoparilnik (Futterdampfer) in velike trgovske predale (stelaže) kupim. Ponudbe s točnim naslovom in ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod dobro ohranjeno«. 15158-7
Foto
r. dobro optiko kizpi-m. — <"*pLs in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hi var«.	12968-7
Železen sod
od petroleja ali bencina, dobro ohranjen kupim. — Fonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »železen sod«.	13243-7
Vrtno palmo
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Palma«.	15009-7
Berkel-tehtnico,
rabljero. ltupim. ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Berkel-vasra«.	15129-7
Telefonski aparat
malo rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S-t. 8888«
15199-7
Poljsko kovačnico
(Feldvhmaede) kupim takoj Ponudbe na oglas,, oddelek »Jutra« pod »St. 9999«. .
15200-7
Poliske tračnice
kupi Strnad, Cankarjevo nabrežje št. 7. 16327-7
Poltovorni avto
lahek, takse prost, zelo pripraven za trgovca, peka ali mesarja, Z3 12.000 Din prodam, ozir. zamenjam za vino ali špecerijsko blago. — Na ogled v restavraciji Iv. Rahne — Moste št. 3.	12238-10
Disselov motor
25 HP. znamke Deutz, v popolnoma dob-em stanju, ugodno proda tovarna testenin »fekate-te« Ljubljana. Posredovalcem provizijo.
15306-10
Fiat 501
športna tipa, v najboljšem stanju ugodno naprodaj. — Pojasnila daje S. Ainon, Maribor, Glavni trg št. 5.
12361-10
Tovorni avto
znamke R. H. R., ki nosi težo 5000 kg, s polnimi gumiji, za 15.000 lir na-•rodaj v Trstu. Pojasnila jaje Z. žurman v Celju, Pred grofijo št. 6. 13101-10
Motorno kolo
BSA, 500 cm3, z original aluminium prikolico v najboljšbm stanju, radi nabave avta takoj prodam za 11.000 Din. Steinbauer, Kapela.	15086-10
Motorno kolo
BSA model 28, 250 cm«, v brezhibnem stanju, naprodaj za 6500 Din. Maks Gale, Škofljica 50. 15106-10
Chevrolet,
poltovorni takse prost v dobrem stanju, dobre pneumatike, prodam za 12.000 Din. Ogledati v garaži Kopač, Blei-vveiso-va cesta 52.	15109-10
Poltovoma
avtomobila
za 400 in 600 kg, rabljena, v dobrem stanju, proda ugodno Laimpret in drug, Ljubljana, Selenburgova 4.	15135-10
Levoročni stroj
(li.nks-links), prodam ali "3 zamenjam za motorji o kolo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15115-10
Fiat 503
žejo dobro ohranjen, po nizki ceni (20-000 Din) proda žužek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 15188-10
Avtobus Chevrolet
kakor tudi razne, rabljene motocikle in avtomobile zelo usodno proda žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
15189-10
Dvosedežni avto
znamke »Donet« v najboljšem stanju, pripraven za potnika, po prav nizki ceni proda Josip Prusnik v Kamniku.	13126-10
Enocilinder. magnet
skoraj n,o<v poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15005-10
Redka prilika
Sestsodežna limuzina znamke Steuer ugodno naprodaj Poizve se v restavraciji »6« (Sestici), Dunajska c. št. 8.	13134-10
Tovorni avto
1%—2tonski, malo rabljen po možnosti brez karoserije kupimo takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tovorni avto«.	13284-10
Fiat
509/A (štirisedežno limuzino) takoj po zelo ugodni ceni prodam, radi nabave odprtega voza. Ponudbe na naslov: Celje, poštni predal 84.	15071-10
Avto-limuzino
malo rabljeno — znamke Adler prodam. Na ogled v Strossmayerjevi ulici 51. 5 15266-10
Ariel
500 ccm OHV, brezhiben zelo poceni proda Hilbert, Mirje, Dobri! ova ulica 6.
15261-10
Avto »Ford«
zaprt voz, malo rabljen, v izvrstnem stanju ugodno proda tovarna lepenke v Tržiču.	15264-10
Avto-limuzino
znamke »Peugeot«, dobro ohranjeno prodam za 30.000 Din. — Pojasnila daje dr. Vrtačnik Alojzij, advokat v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/1.	15256-10
Motorno kolo
v najboljšem stanju poceni proda Turna, Glince, c. I St. 1.	15274-10
Motorno kolo
Sumbeam s prikolico poceni proda P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11 15287-10
Motorno kolo
200 cm3, z elektT. razsvetljavo, 3 mesece voženo. usodno proda Laimpret in drug, Ljubljana, Selenburgova ulica 4. 12857 10
10 % provizije
dobi tisti, ki mi do 30. aprila proda dobro ohranjeno Oakland limusino. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13031-10
Petsedežni avto
odprt, generalno popravljen naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 25.000«. 13041-10
Pleskarji!
Crkoslikar išče družabnika za ustanovitev pleskarskega in črkoslikarskega pud-jetja v Ljubl;ani. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Znano ime«. 15001-16
Družabnika iščem
sodelujočega, s kapitalom ea Din 35.000 za jako ren tabilno. manjšo industrijo. 200% dobiček. Podrobneje pri »Posest«. Miklošičeva 4.	12559-16
Družabnico
za šiviljsko obrt iščem, do 3000 kavcije, s strojem imajo prednost. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem odd »Jutra«. 15309-16
Več lepih spalnic
(trdih in mehkih) in ku hiinjskih oprav, priznano solidnega izdelka ter s poljubnim jamstvom pro daja po globoko znižanih cenah Vidmar, Zg. Šiška.
15098-12
Pohištvo
na prodaj zaradi odpoto-vania. Naslov v o-glas. oddelku »Jutra«. 15140-12
Kompletna spalnica
za 2 osebi z volnenimi madraci naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13049-12
Črešnjevo pohištvo
najceneje izdeluje Mohar Ivan, Stanežiče, St. Vid nad Ljubljano. 15267-12
Jedilno mizo
kredenco in omaro za obleko prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
15297-12
Novo spalnico
iz trdega lesa, rdeče-rjave barve, politirano. obstoječo iz 10 komadov (ovalna psiha) za 4500 Din proda Cvetko Kladnik. mizar v Mokronogu	11965-12
Damsko kolo
3 mesece voženo, za polovično ceno naprodaj v Vodmatu, Pod ježami 11.
12908-11
2 moški kolesi
prodam ali zamenjam za eno brez prostega teka, pa tudi za kako potrto. Lipuš, Vodovodna c. 56.
15079-11
Damska kolesa
tovarniško nova prodajam po globoko znižani ceni — tudi na obroke! Izvolite takoj ogledati zalogo pri A. Bremec, Celje, Miklošičeva ulica 2. 1507011
Damsko kolo
prodam, šmartinska 22. v Žirovnici. 15251-11
Več abonentov
na dobro domačo hrano sprejmem na Cankarjevem nabrežju štev. 7/II, jevo.
15326-14
77
Trenchkoat
skoraj nov, za močnejšega gospoda ter obleko za 14 let starega fanta ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15257-13
Družabnico
za vinotoč, starejšo, vdovo ali ločenko, iščem. Potreben ma! denar. Ponudbe pod šifro »Vinotoč« na oglasni oddelek »Jutra«.
15154-16
Kapitalistu
z gotovino 500.000 Din se
nudi prilika lepega zaslužka, proti popolni varnosti. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sijajna eksistenca«.
15176-16
Družabnico
starejšo vdovo ali ločenko iščem za malo trgovino. Potreben mal kapital. Ponudbe pod šifro »Veselje do trgovine« na oglas, oddelek »Jutra«. 15155-6
Družabnika
veščega galanterijske stroke, sprejmem takoj kot pomočnika k že obstoječi tovarni trikotaže in nogavic. Denar postranska reč — želi pa se osebno delovanje in nadziranje uslužbencev. Večje mesto Go-renjske. — Tozadevne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna bodočnost 156«.
15034-1«
Boljšo šiviljo
z obrtjo, sprejmem kM družabnico. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« |iod šifro »Šivilja 40«. 15186-16
Nad 5 m3
hrastovih desk
skoro suhih, posebno lepih, rezane za mizarstvo, takoj proda Petrič BI., Brezovica št. 10, pošta Vrhnika.
15218-15
Kostanjeve kole
za vinograd, 2000 komadov po Din 1.25 proda Anton Glaser, Bezena pri Rušah.
12982-lo
2 vagona bukovine
52—60 mm, neobrobljene, suhe in lepe kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »Najcenejše«. 13107-15
Smrekove
in borove hlode
kupim fco vagon Medvode ali fco vagon nakladalna postaja. Ponudbe z navedbo: sveže ali suhe, na E. Teme, lesna industrija Medvode. 15096-15
Bukova drva
prvorazredna kupim vsako množino. Na ponndbe brez cene se ne oziram. Drvara Ivica Praznik, Zasreb, Draškovičeva 54. 13123-15
Bukova drva
suha, večjo množino, za ta kojšnjo dobavo, za ceno po dogovoru proda Franc Kmet, Trbovlje n.
12948-15
Dvoriščno poslopje
za primerno obrt oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15161-17
Osebno pravico
oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« _ 13189-17
Gostilno v najem
iščem ali prevzamem na račun takoj. Sem kavcije zmožen. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina takoj«. 15118-17
Pekarijo v najem
dobroldočo, vzamem ra Štajerskem. _ Dopise na oelasni oddelek »Jutra« pod »Najem«. 15113-17
Pekarijo
oddam v najem dobremu zanesljivemu peku. Cena 600 Din mesečno s stanovanjem. Janko Mevželi. Mokronog.	15123-17
Kolarsko delavnico
dobro vpeljano z vsem inventarlem (orodie in stroll) in zalogo suhega lesa. oddam ▼ najem. Pripravna tudi sa mi-?ar1e. Naslov v oel odd »Jutra«.	15179-17
Trg. in gostilno
z imventarjem oddam po ugodni ceni v najem v Gornji Višnici, Hrvatsko. Dopise na naslov-. Štefan Grcbec, Gornja Višniea — Hrvatsko.	15058-17
Mlin
valjčni ali navadni vzamem v najem, eventuelno tudi kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Mlin I«.
13233-17
Majhno gostilno ali vinotoč
kjer se iztoči mesečno najmanj 3 hI vina. vzamem takoj v najem. Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 64«. 1325S-17
Trgovino
mešanega blaga, dobro 'do 6o. ob glavni cesti tik ita lijanske meje oddam v na jem radi izselitve. V niši je tudi stanovanje s ("i tiklinami. V isti hiši w nahaja pošta in mlekarna. Prevzem zaloge 50—60.000 Din Cena najemnine «ta novanja in trgovine po dosovoru Pojasnila 1aje g. Matko Kranjc, trgovec na Vrhniki, ali oglas, od delek »Jutra«. 11772-17
Trgovski lokal
V predmestju Ljubljane aa zelo prometnem kraju, v vogalni hiši, pripraven za trgovino z mešanim blagom in že-leznino, brez tamkajšnje konkurence, oddam za 600 Din mesečno. Tavčar, Kodeljevo, Zadružna Ulica 14. 15242-19
Manufaktumo trg.
v Ljubljani, na naj-prometne'šem prostora, oddam Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prodam«.
15328-19
771
Mesarijo
na prometni točki vzame takoj v najem Franc Pole-nek. Lemberg, pošta Dobrna pri Celju. 15351-17
Trgovina
v Ljubljani na prometni cesti, 35 let obstoječa, oa prodaj radi družinskih razmier. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« t>od šifro »150.000 ▼ Ljubljani«.
15041-19
Čevljar, delavnico
oddam poceni v prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«.
15108-19
Brivski lokal
v centru mesta takoj prodam radi rodbinskih razmer. Zraven stanovanje. Mesečni prome«t 10.000 Din cena 25.000 Din. Vprašati: Dr. Raimnja.k, Bosko-vičeva 36, Zagreb. 15132-19
Gostilno
prodam na prometneiši ■točki radi odhoda iz Zagreba. Letni promet 200 hektolitrov vina in 150 hektol. piva. Ponudbe poslati na S. Basarič. Bo-škovičeva 17, Zagr*b.
15133-19
Malhna trgovina
v Mariboru takoj nan-odaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15053-19
Majhen trg. lokal
za trgovino, pisarno ali manjšo obrt. blizu mitnice na Dunaiski cesti oddam za maj. Naslov pove ->gl. oddelek »Jutra«. 13274-19
Boljša natakarica
zmožna kavcije, išče slu ž bo v kaki boljši gostilni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijazna«.
15043 19
Stavbeniki, pozor!
Obrtno tvavico mlzartev s soudeležbo oddnm s»m veSč stavbeneea. venea-a ln modelnee« mizarstva. Ponudb« 7 laverivinmi no nodmjnl-"o »Jutra« Maribor pod šifro »Obrtni list*
15357-17
Primerno nagrado
dam tistemu, ki mi pove za lokal, ki bi bil primeren za ključavničarsko delavnico Rabim za takoj. Dopiise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno«.
15016-19
Gostilna v Zagrebu
v najstrožjem centru mesta, ležeča v glavnem prometu med Jelačiče-vem trgom ln kolodvorom, ki Iztoči na leto 250 hi vina in 250 hi piva, kompletno opremljena z vsem Inventarjem. z dolgoletno najemninsko pogodbo ln solidno najemnino na-prodal zaradi bolezni lastnika za 85.000 Dtn. Informaclie dale poslov-n:ca M S. PavlekovlC. Zagreb, Ilica 146 T levo.
15125-19
Mlekarno in
zajtrkovalnlco
oddam z vsem Inventarlem. dobro ldoča. v sredini mesta, zaradi nreselitve lz LJubljane. Resne ponudbe je Dosla-tl na oel. odd. »Jutra« pod »Preselitev«.
15269-19
Brivnica
*a eosDode in dame v Ltubllanl. na prometni točki, ugodno narirodal. Ponudbe t><->d »'nrivnlca« na ogl. odd. »Jutra«.
15282-19
^neceri?. trcovlno
dobro vpeliano. na timmet-uem prostem nrodsm Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. J. ?fU«.
13004-19
Lep lokal
r» trgovino, s «t*rmv*n''*n dri. cesti bMfn Cefs "ddam radi nrevlitve. nene nonudbe rn M<-n »Jntra« v CM'n pod značko »Lep! prostoH«.
15354-19
Lepo posestvo
približno 7 oralov veliko, pol ure od Maribora, ob lepi cesti, vse v ravnini — gozd, njive, travnik, lep sadonosni vrt, brajda. vse pri hiši, donaša 13 polov-njakov jabolčnika in vina, električna razsvetljava in vse v dobrem stanju po ugodni ceni naprodaj. — Pobrežje, Zrkovska <-esta št. 79.	12980-20
Gostilno
s trafiko in zemljiščem zelo ugodno prodam blizu Celja. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
12996-20
Posestvo
obsegajoče 30 oralov zemlje, z vso premičnino vred in 2 konjema prodam za 100.000 Din radi družinskih ra®mer. Letno se pridala 20 polovnjakov sadne pijače. Naslov pove podružnica »Jutrac v Celju. 13106-20
Visokopritlično hišo
v Sevnici ob Savi prodam.
Obstoji iz 5 sob, velike predsobe, kuhinje in kuhinje za pranje, cela pod-kletena, krasen velik vrt, s teraso in dvoriščem. Obseg 400 čet. klafter. Cena prav primerna. Pojasnila daje Ivnfl Priboužič, Zagreb, Kraj Laka ulica 1-a /I.
12897-20
Lepo zemljišče s hišo
v izmeri 9000 m». ob Zaloški cesti v Mostah poceni proda Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova SO.
13278-20
Novo hišo
enodružinsko, z vrt »m prodam. Vprašati: Zavodna št. 101 — pri Skalni kleti 15029-20
,posesr*
Realitetna pisarna
iružii« i u i
Ljubljani,. Miklošičeva e. 4
proda
HISO, vili sllčno. enonadstropno, novozlda-no, 700 m« vrta, dva dvesobna stanovanja, kopalnica, pritlkline, pod TI voli Jem, Din 220.000.
KRASNO PARCELO 1100 m- najlepša lega. Bežigrad, po Din 75.
HISO. enonadstropno, prenovljeno. 8 dvo-oz. trisobnih stanovanj, v najboljšem stanju, blizu centra, Maribora, s prav dobrim obrestovanjem. Din 370.000.
VTLO. komfortno, krasno Izdelano. 6 sob, 2 dile. lep urejen vrt, blizu Tivolija, D;n 390.000.
HISO. starejšo. sredi mesta. 12 stanovanj. Din 320 000. Letni donos Din 50.000.
ZA BEŽIGRADOM: štiri vile. trlstanovan<ske. novozld.one. z vrtovi. Din 385.000. 480 000. 530 000. 550 000. PARCELE: pri Sv. Krištofu 620 m! po Din 125. Pe^ierad 1089 m1 no Dtn 60 600 mf po Din 77.
OB VODOVODNI CESTI: H:šo. trlstano-vai^sko. 7. vrtom. D1n 290 000. onreela 800 m* DO Din 140.
POD MARTINOVO CESTO r Hišo. dvostano-vantsko. novo. vrt. Din 220.000. vilo tri-stanovanlsko 5000 m! vrta. r>in 4fli ono parcela 750 m« po Din 70. 550 m* po Din 90.—, 600 m» po Din 120
OB ZALOŠKI CESTI: Hišo, enonadstropno. osemstanovanjsko Din 350.000, dvodružlnsko, vrt. Din 265.000.
NOVI TJDMAT tn MOSTE: Hišo. dvostano-vanjsko. Din 130.000. lepo dvostanovanjsko vrt. Din 160,000. enodružinsko Din 100.099. dvostanovanjsko. novo, vrt. Din 160.000.
NA KODELJEVEM: Vse novozidane, 2—4 stanovanjske. vrtovi Dfn 175.000 215.000. 230 000.
NA MIRJU: Vile. dvo-in štiristanovanjske. Din 380.000 do 550.000.
V ROŽNI DOLINI' dvo-ln trlstanovanjske. Din 125.000 130.000. 145.000 275.000 Poleg tega več stano-vanlskih in trgovskih, gostilniških hiš, parcele v raznih velikostih, v mestu ln predmestjih, po najugodnejših cenah in največji Izberi. 15221-20
Hišo z gostilno
novo ln enonadstropno, prodam na zelo prometnem krnlu na najbližji periferiji Ljubljane. Potreben kapital 150.000 D;n, ostalo po dogovoru. Naslov v oel. oddelku »Jutra« pod »Velik vrt«.	15184-20
Krasno posestvo
naprodaj v bližini Slov. Bistrice, arondirano 35 oralov, ln sicer 8 oralov strogo sortiranega vinograda. prvovrstni pridelek znanega renomeja, 6 oralov njiv. 6 oralov gozda ln 15 oralov travnika ter sadonosnik s 300 rodnimi drevesi. V sredini posestva Je dvoje docela renovlranlh stanovanisklh hiš. Izredno pripravnih letovišče večje družine. 2 vinfarljl, 2 gospodarska objekta, 3 kleti. 1 drvarnica. 1 čebelnjak ln 1 domači mlin. Lega: Južno pobočje Pohorta. ob državni cesti Slov. Bistrica—Maribor, avtobusna postaja. Posestvo Je rentabilno ln lahko preživlja dvoje družin. Rediti Je mogoče 12 glav eovele živine. — Podrobnosti o prodaji, ceni ln event. slike posestva na razpolago pod naslovom: J. Peče. Rlov. Bistrica.	12875-20
Stavbno parcelo
proda R;t"ne v Zeleni istm? Val. Vodnikova ul^a 29.
15265-20
Poletna restavracija in mlekarna
rila »Bellevue« v Krapln-«kih Toplicah, z me*čwi-«ko pravico se odda v na-:»m brez inventarja za »jim« ren« in to vpoko-;encn. obrtriVn rtd„ ki bi to obrt vodil kot rvovtran-sk! posel. Pn<ssnila daie uprava kopališča. 13155-20
Enonadstropno vilo
z vrtom, v letovišču Laško prodam. Na*!ov v oglas, oddelku »Jutra«. 15025-20
Stavbno parcelo
333 m» veliko, z betonsko ograjo prodam na Kodelje-vem, Slomškova ulica 4.
13150-20
V Slov. Bistrici
na najlepšem kraju prodam
novo hišo
podobno vlit. v pritličju trt kuhinje, štiri velike sobe, klet, vodovod. V I. nadstr. stanuje pet najemnikov. Lep sadovnjak in trte, prt hiši je 1 oral zemlje, v bližini mesta pa dva orala. Hiša stoji tik cerkve Sv. Jožefa ln glavne ceste, 10 minut do farne cerkve. četrt ure do postaje :n meščanske šole. Več prt Ivan Lender. Slov. Bistrica. 15180-20
Gostilno, trg. zmeš. blagom in lesom
trafiko. 2 orali zemlje, inventarjem. konji in vozovi, na prometni točki tik okrajne ceste pri Mariboru prodam za 225.000 Din. — Po<nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Priložnostni nakup«.	13250-^1
Majhno posestvo
s skupnim zemljiščem do 10 oralov, z majhnim mlinom, četudi opuščenim — bolj blizn železnice in ee-ste. bolj v sredini Slovenije kupim. Ponudbe na orlas. oddelek »Jutra« nod »južna lega«. 13257-20
Dvostanovanj. hiša
v Krčevini pri Mariboru naprodaj za 55.000 Din. — Pojasnila daje lesna trgovina Pišianec, Maribor.
13110-30
Dvodružinska hiša
i vrtom. i>arketi tn električno lučjo, blizo cestne železnice naprodaj sa Din 175.000. — Pojasnila Is j« Društvo posestnikov. Sa-lendrova 6.	15049-20
Restavrant-pension
v zdraviliškem ta kopališkem mestu Crikvenici od dam v najem, proti odkn pu inventarja. Ponudbe tmi oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Pension«. 13194-20
Novo hišo
z gospodarskim poslopjem v bližini Ctilja, ob državni cesti, na zrlo prometni točki, 20 minut oddaljeno od postaje, prodam po zelo ugodni ceni vsled družinskih razmer. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju.	15072-20
Posestvo
15 oralov travniki, njive in sadonosnik, stanovanj- ' ska hiša in hlev z gospodarskim orodjem in 9 oralov gozda za posekati v Dravski dolini blizu mesta naprodaj. Vpraša se: Maribor. Koroška cesta št. 20, Straus. 15061-20
Malo posestvo
25 min. od glav. trga, hiša z 2 stanovanji, velik hlev, vrt, sadonosnik, njiva, naprodaj. Vprašati v trgovini Komar, Sp. Rad-vanjska cesta, Maribor.
15060-20
Vilo aH hišo
dvostanovanjsko, v območju mesta Ljubljane kupim. Po sklenitvi kupne posodibe denar takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »ifro »Gotovina«.	15137-20
Gostilna in trgovina
z mešanim blasom, dobro idoča, poleg tudi mlin na 3 pare kamnov in stope, pri kolodvoru, z gospodarskim poslopjem, 15 oralov gozda in 4 orale tTavnika, vsled preselitve po ceni nanrodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Do-broidoča 44«. 15144-20
Pekarija
s enonadstropno hišo in trgovino prodam t vsem
inventarjem in blagom. — Potreben kapital 120.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek ijutra« pod značko »Industrija in mesto«.
12942-»
Krasno posestvo
z dobro obiskano gostilno, trafiko, avtoj>ostajo, naprodaj ob banovinski cesti na zelo prometnem kraja. Posestvo obsega 48 johov in krasen sadni vrt. idda-ljeno četrt ure od p-».ta-je. Naslov v ogl-.5nem oddelku »Jutra«. 11967-20
Trinadstropna hiša
v Ljubljani na Bregu, z 12 suhimi stanovanji, v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. »ddelek »Jutra« pod s:fro »Priložnost«.	1Ž392-20
Hiša
v malem mestu blizu Maribora za vsako trgovino kakor tudi privatnika pripravna. 9 sob in pritikli-ne, elektr. luč. veliko gospodarsko poslopje i živim in mrtvim inventarjem, 28% oralov posestva: travniki, njive, od teh 6 '4 oralov zelo pripravno za skladišče ali stavbiSče, doloma z gozdovi za sekat, zelo poceni na prodaj. Ponudbe po možnosti v nem-' ščini pod »Plačljivo v gv tovini« na podruž. »Jutra« Maribor.	12612-29
2 nadstropno hišo
lepo, v sredi mesta t Celju prodam. Vpraša s« pri g. Karo! Gregorič-u v Celju, Vodnikova ulica St. 5, I. nad. desno. 12629-20
Krasno posestvo
ki meri okoli 12 oralov z njivami, travniki ln gozdom, tri četrt ure oddal j no od mesta Celja, spadajoče pod faro VoJ-nlk, 5 minut od glavne ceste, 4 poslopji, kritimi z opeko, v dobrem stanju ln na lepem rodovitnem kraju, ugodno proda Sovine Apolonlja, 2epl-na št. 8 pri Celju.
15352-20
Hotel, kavarno ali boljšo restavracijo
▼ LJubljani, Beogradu ali Zagrebu kupim ali vzamem v najem. Natančne ponudbe na naslov: Oset, Mariborski dvor, Maribor. 15356-20
Hišo v Trbovljah
na prometnem prostoru -— enonadstropno, celo pripravno za trgovino ali obrt — najbolj pa za sta-rinarja, ki ga še v okraja ni, prodam za 160.000 Dii\, ali pa dam tudi v najem. Pogrebno j« polovica kapitala. Hi&a ima 3 trgovske prostore in 2 dvesobni stanovanji, ter nosi letno do 15.000 Din, In je Se 8 let davka prosta. Naslov pov« oglas, oddelek Jntra 13077-20
Vogalno parcelo
528 m, ograjeno, v mestu, prodam a 220 Din za kvadratni meter. Mirna solnčna lega. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Idealna parcela«.	15329-20
Parcelo
v izmeri 3000 m*, pri vojašnici ob Dunajskoi cesti poceni prodam, ali oddam v najem. Sattler, Olovška cesta 44.	15321-20
Hišo v Ljubljani
eno- ali dvodružlnsko kupim. Dopise na osla«, oddelek »Jutra« pod značko »Bližnja periferija«.
15519-»
Parcelo
400 m' veliko, blizu pokopališča pri Sv. Križa
Srodam. — Pojasnita prt [»uri. Cesta na Jarše 32. pošta Moste.	15331-20
Stavbna parcela
vogalna, 1300 kvadratnih metrov velika, najlepša solčna razgledna točka, bližnji del mesta pod Rožnikom prodam po zmerni ceni. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Naravno sožitje«. 15340-20
Mal! oglasi
so uspešni!
Parcele za stavbe
ob Dunajski cesti naprodaj Naslov v oglasnem oddMV-n »Jutra«.	15187-20
Lepa vila
v Ljubliani
10 minut od gl. pošte, z vsem komfortom, 2 moderni garaži, cca 2000 m' le. pesa vrta. prodam za Din 430.000. Plačilne olajšave. Posredovalci izključeni. — Naslov v oglasnem oddolkn »Jutra«.	15202-20
Novo hišo
nnodružinsko prodam v Zeleni Jami. Val. Vodnikn-v« St. 21.	15203-20
Dve hiši
eno dvostanovanjsko v bližini Tržaške ceste in drugo tristamovanjsko na Kodeljevo m po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
15206-20
Novo hišo
prodam. VpraJSat!- Pobrežje nr! Mariboru, Vrtna ulic* it. 12.	15050-20
{Kljub poletni vročini in nevihtam
(Vam nudi umitica poln Mprojont brest motenj
na šeratšeih valovih
INGELEN U3 m U 6.
nu
(Vse evropsŠce in prelcetncrslce oddajite postaj* v zpccnilcu.
(Dajte mi aparate predvajati pri namih trgovcih'
samtopnileih s
Celje: Mestna elektrarna
Celje: Ing. Schmiedinger Jesenice: Markeš Kranj: Schilling Ljubljana: Radio Ljubljana Ljubljana: Radiotehnika
LJubljana: Radi oval Maribor: Wipplinger Murska Sobota: Nemetz Novo mesto: Ogrizek Cakovec: Spitzer Varaždin: Sobeslawsky
Za vsa druga memta iieemo mamtopnilee
(Hadio Qngeien, &)uU)anaf
•MiGlomieeva cesta 3č/t.
NAD 30 LET IZKUSTVA V GRADNJI MOTOCIKLOV
Nešteti uspehi pri svetovnih konkurencah v vseh delih sveta dokazujejo, da so AJS motorna kolesa konstrukcijsko na višku in prvem mestu. — Vsi modeli in rezervni deli na zalogi! — Brezkonkurenčne 5605	cene! — Plačilne olajšave! — Zahtevajte cenike!
Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, Tavčarjeva uL št 11.
fUHfhmn^u
Lepo stanovanje
B, event. 2 sob in kopalnice oddam s 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15166-21
Stanovanje
»obe in kuhinje, v S i S k i iščeta mirna zakonca za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odsotna«.	15212-21
Sob in kuhinjo
•ddam s 1. majem. Naslov ir oslasnem oddelku Jutra 15167-21
Stanovanje
E&e mirna stranka 2 oseb, bres otrok. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna 666«.	15178-21
Sobo s kuhinjo
•ddam samski šivilji. Po-fcve se Stani trg 11.
15164-21
Stanovanje
H-vnh sob. kuhinje in pritiklin. oddam s 1. majem. Elektrika v hiši. Kožna dolina, e. XV/17. 15157-21
Sobo in kuhinjo
n suterenu oddam samo odraslim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15159-21
'4 sobno stanovanje
komfortno, s pritiklinami, takoj oddam. Naslov v •glasnem oddelku »Jutra« 15160-21 jh—-
Stanovanje
6 »ob, kabineta, kuhinje, shrambe in vseh pritiklin »ddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 13037-21
Dvosob. stanovanje
* Ljubljani ali v bližini išče stranka brez otrok. Ponudbe na ocrlas. oddelek ►Jutra« pod »Uredov«.
13967-21
Stanovanje
9—t sob, kuhinje in pritiklin, i&če tričlanska dru-iina. 'Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ne daleč od mesta«.
13144-21
20.000 Din posodim
ra hišo tistemu, ki mi da rta novanje sobe in kuhinje ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Okolica »v. Petra«.	12865-21
Stanovanje
Bn<>e in kuhinje, z elektr. razsvetljavo oddam v Zeleni jami. Tovarniška ul. tt. 26.	13264-21
Trisob. stanovanje
■ kopalnico, v centru me-trtn išče za avgust dvo-ftlanska družina. Ponudbe pod šifro »Avgust« na >gl. oddelek »Jutra«. 13290-21
3 stanovanja
tmo in dvosobna v najlepšem kraju v Zeleni jami v novi stavbi oddam ra 1. junij. A"praša »e: Vrtnariia. Koritkova ml. 86, Ljubljana. 15089-2!
Stanovanje
pobe, kuhinje in pritiklin BSeta zakonca brez otrok dan odsotna. Ponudbe pod šifro »Jumii« na ©glasni oddelek »Jutra«.
15107-31
Sobo s kuhinjo
oddam stramki brez otrok. Prodam parcelo 600 m5. Glince IX/'.14 a. 15120-21
Sobo in kuhinjo
lepo solnčno, s pritiklinami, v strogem centru, ifče 3 Slamska družina. — Plača 5 do 600 Din mesečno. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čistost 1. maj«, 151-42-21
2 sobno stanovanje
kuhinja in pritikline, separirano, oddam. Našlo.? v oglasnem oddelku »Jntra«.	15143-21
Solnčno stanovanje
krasno, strogi centrum, 5 ▼elikih sob. kopalnico in vseh pritiklin oddam v poletju. Ponudbe pod »Centrum-sta.nova.nje« na oglasni oddelek »Jutra«.
15146-21
avgust, komfortno, Din 1200. TRISOBNA: center, Din 1700, mesto Din 1200 ln 1000. strogi center Din 1600. Zelena Jama Din 700, Moste trisobno, lepo. Din 600, Kodeljevo Din 1100. ENOSOBNA: Vič, Din 250, Kodeljevo 400. mesto Din 500, Mirje Din 500, Bežigrad 400, 1 uro od mesta Din 225, pol ure od mesta Din 250, 3Q0, Sp. šiška Din 485, soba s štedilnikom. Kodeljevo Din 300. Poleg tega opremljene in prazne mesečne sobe trg. lokale itd. v mestu ln vseh predmestjih.
15222-21
Pritlično stanovanje
soba. kuhinln s pritiklinami, elektrika in vodovod, oddam mirni in čisti stranki za 1. maj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	15197-21
Stanovanie
3 <«>b. knhinje, pritiklin in kopalnice, išče s 1. maiem stranka 2 oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik«.
15037-21
Enosob. stanovanje
išče s 1. majem starejša go?ipa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ena soba«.	15035-21
Stanovanje
2 soib. kuhinje in pritiklin v Stožicah oddam s 1. maiem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15046-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin, x vodovodom in elektriko, za 500 I>in s 1. majem oddam v Kožni dolini, cesta V/31.	15359-21
Stanovanje v Kranju
na glavnem trsru, v pritličju na dvorišču oddam s 1. majem. Zelo pripravno za krojača, čevljarja, trgovca z zelenjavo itd. — Pojasnila daje Frane Maj-dič v Kranju. 13190-21
Stanovanje
sobe in kuhinje, v bližini glavnega kolodvora, za takoj ali pozneje išče mirna stranka. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13273-21
Stanovanje
3—4 sob. solnčno. v prometni ulici v Ljubljani iščem. Ponndbe pod šifro »1. maj 1931« na podruž-uteo »Jutra« v Mariboru.
13215-21
Solnčno stanovanje
trisobno, za maj oddam na Dunajski cesti St". 99 15020-21
Leno stanovanje
obstoieče iiz dveh sob s pritiklinami v bližini Banske uprave oddam s 1. junijem. Ponudbe pod »Za 1. junij« na oglasni oddelek »Jutra«. 15147-21
Stanovanje
S »ob in kuhinje oddam s B. majem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15247-21
Stanovanje
B sob in vseh pritkilin — ne daleč od glavnega ali gor. kolodvora iščem za takoj ali za maj. Ponudbo I navedbo najemnine na otrlas. odd"!«>k ».Jutrac pod Šifro »Petčlanska družina« 15254-21
,.P0S£!T"
Pealitetna pisarna
družba z o z Ljubljana. Miklošičeva e. 4 odda sledeča stanovanja: DVOSOBNA: Podrožnl-kom. Din 1000, Rožna dolina Din 450, Kodeljevo Din 900, Moste Din 500. Bežigrad Din 1000, Rožna dolina, leno. za junij. Din 900. center Din 1000. komfortno center Din 1200. mesto Din 700, St. Vid Din 300, Mirje.
Stenice
ščurke, miši in podgane zanesljivo pokončava M. Zor, Dunajska cesta la'IV 15273-21
Skromno stanovanje
odda Korošec, nrar na Sv. Petra cesti 55/1. 15232-21
Stanovanje
S parketiranih sob in knhinje, z elektriko, poleg Gasilnega doma v Zgornji Šiški št. 205 oddam s 1. majem	15281-21
Stanovanje
3—4 sob iščem za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inženjer«.
15293-31
V novi stavbi
»Viktoria«
na Aleksandrovi cesti oddam za avgust velik lokal ob Kreditni banki, v mezanlnu pisarniški prostori ter nekaj manjših stanovanj z 2 in 3 sobama s celim komfor-tom. Vprašat; Poljanska cesta 18 med 2. in 3. uro popoldne. 15185-21
Stanovanje
3 sob, kuhinje, pritiklin in kopalnice iščem v vili. v centru ali kje v bližini. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stanovanje za 1. maj«.
15286-21
Enosob. stanovanje
podpritllčno, v novi vili v mestu, se takoj odda mirni redni stranki. Z junijem se priključi k stanovanju še 1 soba. Ponudbe pod »Solnce« na ogl. odd. »Jutra«.
15291-21
Stanovanje
2 sobe. kuhinja, balkon fn vse pritikline oddam s I. majem v novi hiši. Moste. Poljska pot 29. 12862-21
Manjše stanovanje
1—2 sob in pritiklin. v vf-sokem pritličiu. T. ali TT. nadstropju išče točno pla čnioča majhna stranka. — Reflekti^a se samo na cen ter mesta, v snažni hisi. Podnaiem izključen. Vseli tev od maja do avgusta 1931. Ceniene ponudbe ra osrlas. oddelek »Jutra« r>od šifro »Malo solnčka tndi«.
12406-21
Sobo in kuhinjo
z vodo in lučjo v hiši oddam s 1. maiom v Zeleni jami. Tovarniška nlica 7.
15336-21
Stanovanje
2 sobi in pritikline, takoj prosto, oddam nizka cena. na Dolenjski cesti blizu kolodvora. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »450 dinarjev«.	15341-21
Lepo solnčno sobo
s parketi	in elektriko, sredi mesta	takoj oddam. — Naslov v	oglasnem oddelku »Jutra«.	152-13-23
Sobo
novo opremljeno, s posebnim vhodom in elektriko, sredi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15227-23
Sobico
s posteljo	in hrano dam
brezplačno ženski, ki bi pomagala	gospodinji. Primerno za	vpokojenko. Naslov pove	oglasni oddelek »Jutra«.	15168-23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15174-23
Opremljeno sobo
oddam 2 gospodičnama ali zakoncema. Eventuel. uporaba kuhinje. Bleiwei-sova c. 5/Ul, desno.
15163-23
Prazno, mirno sobo
s parketom in elektr. lučjo odda.m v hiši poleg hotela »Bellevuec.	13226-23
Sostanovalca
mlajšega im solidnega gospoda sprejmem. Vprašati do 10. ure zjutraj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 13261-33
Lepo, zračno sobo
'na Aleksandrovi cesti oddam s 15. majem dvema gospodičnama. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijeten dom«.	13286-23
Sobo s hrano
lahko tudi prazna, čisto in solnčno, iščem za boljšo gospodično. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna — center«.
15004-23
Opremljeno sobo
solnčno in strogo separi-rantf, z elektriko i.n souporabo telefona, pri Taboru oddam za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	15023-23
Čisto sobico
oddam solidni osebi ▼ cemtru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15083-33
Opremljeno sobo
solnčno, z električno lučjo lin parketom, oddam eosipodu. Streliška nI. 24. II. n. desno.	15102-23
Solnčno sobo
elektrika, parket, oddam gospodični po zmerni ceni. Ogleda se od 11. do 2. pop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15150-23
Priprosto sobico
s posebnim vhodom oddam na Sv. Petra oesti št. 55.
15190-23
Na stanovanje
v zračno sobo s posebnim vhodom sprejmem 2 boljša gospoda ali gospodični, — Rožna dolina, cesta XV/15 1519-3-23
Opremljeno sobo
mesečno, oddam s 15. aprilom 2 gospodoma ali zakonskemu paru. Ogledati vsaki dan dopoldne ali pa popoldne od 4.—6. v Čopovi ulici št. 21/11. levo.
15208-23
Opremljeno sobo
z vhodom iz stopnjišča iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Mirna oseba«. 15238-23
Lepo sobo
prazno oddam. Bežigrad 15, vila »Rozlnka«.
15235-23
1 ali 2 sobi
prazni ali meblovanl oddam v centru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
15165-23
Sobo
za 1 ali 2 osebi poceni oddam v bližini bolnice: Na Kodeljevo 13. 15360-23
Opremljeno sobo
meblovano oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	15240-23
Sobo ali kabinet
s hrano ali brez iščem s 1. majem v bližini obrtne šole. Poizve se v Ex-pres Vegova 8. 15253-23
Prazno sobo
solnčno. zajamčeno čisto. Vhod iz stopnic ln elektriko oddam s 1. majem boljšemu stalnemu gospodu. Vprašati na Karlovški cesti 8 T.
15243-23
Sostanovalca
sprejmem takoj sredi mesta. Naslov pore osrlasni oddelek »Jutra«. 13287-23
Onremljeno sobo
« senaratnim vhodom iz stonniic oddam v Ciril-Metodovi ulici št*»v. 19/T-4 15028-23
Ooremlieno sobo
krasno, trk glavnega kolodvora oddam gospodu. — Naslov ▼ oglasnem odd»lkn »Jntra«.	15295-33
Kot sostanovalca
sprelmem gospoda ali gospodično na stanovanje ln hrano. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
'5276-23
3 pisarniške sobe
s telefonom takoj oddam za 1000 Din mesečno, ob prometni cesti v Ljubljani Istotam oddam razna skladišča in velike prostore za skladanje lesa ali slič no. Pojasnila daje Društvo posestnikov, Salendrova 6.
15050-23
Sostanovalca
s hrano ira vso oskrbo sprejmem takoj za 150 Din tedensko. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra cest« S 13207-23
Sobico
prijazno in zračno takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15323-23
Sobo s štedilnikom
prazno takoj oddam zakoncema brez otrok v Zeleni jami, Val. Vodnikova ul. št. 30.	15268-23
Opremljeno sobo
event. s hrano oddam takoj na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15284-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in elektriko v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15312-23
2 opremljeni sobi
lepi, na Mestnem trgu, med seboj vezani, oddam s 15. ali 30. aprilom samo skupno za 650 Din mesečno eni ali dvema poštenima, solidnima, zdravima in stalnima gospodičnama. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
15241-23
»Tiha želja po
lastnem domu«
Dvignite pismo, — sestanek v nedeljo nemogoč.
15119-24
Inteligentna vdova
z razpoložljivimi 200.000 Din, želi v svrho ženitve spoznati akademsko izobraženega višjega uradnika, ali višjega oficirja. Ozira se samo na dober značaj in starost od 45-»55 let. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Duševna harmonija«.	15201-24
Tihi log
Dvigni pismo v oglasnetm oddelku »Jutra«. 15363-34
Sobo
preprosto toda čisto § posebnim vhodom in eleiktriko iščem za 1. maj (ev. tudi 15. april). Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod >Ab-solvirana fconservatoristka« 12856-23
Boljšega gospoda
sprejmem kot sostanovalca v lepo sobo s hrano sredi mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
15313-23
Zakonski par
brez otrok, išče s 1. majem 1 ali 2 elecantno opremljeni sobi. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro plačam«.
15311-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom s 1. majem oddam PodTožnik št. lil.	15344-23
Opremljeno sobo
oddam v Rožni ulici 19.
15330-23
Sobo
prarao ali opremljeno^ — event. z nporabo kuhinje oddam v Grablovčevi ulici št, 20/1.	15960-23
Opremljeno sobo
lepo, z elektriko, parketom in posebnim vhodom, STeJi mesta oddam. — OgleJati med 12. in 13. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15359-23
Sostanovalko
k uradnici, v separirano sobico, z dobro hrano »prerinem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15338-23
Sostanovalca
bilzn univerze sprejmem k akademiku. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1536423
Večjo prazno sobo
išče zakonski par. ves dan odsoten, po možnosti okrog Sv. Petra cerkve ali na Kodeljevem z nastopom s 1. majem. Ponudbe pod »Trgovec« na ogl. odd. »Jutra«.
15333-23
VvpM
Gospodična
srednjih let, želi znanja z gospodom srednje starosti, v svrho skupnih nedeljskih izletov. Dopise na ogl ta ni oddelek »Jutra« pod šifro »Izleti«.	1Ž863-24
Gospodično
simpatično in zdravo, po možnosti trgovsko nanbra-ženo, prijetne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, ki bi imela veselje do trgovine in manjšega gospodinjstva, z nekaj premoženja, ka-r pa ni neobhodno potrebno, želi spoznati trgovec v starosti 40 let, v večjem kraju. Dopise s sliko, katera se takoj vrne, na oglasim oddelek »Jutra« pod značko •»Trgovec«. Disk reci ia zajamčena.	13883-34
Kateri starejši
dobrosrčni gospod bi pomagal vdovi - gostilničar-ki s kapitalom od 10 do 18.000 Din. Zemitev ni izključena. Dopise s polnim naslovom je poslat.i na podružnico »Jutra« v Celju pod »Osamljen os t/77« 15077-34
Dve prijateljici
iz boljše hiše, dobri gospodinji, se želita seznaniti z dvema gospodoma.. Državni uslužbenci, samostojni obrtniki, imajo prednost. Dopise jo poslati na podružnico »Jntra« v Celju pod »Vesefi maj«.	16078-84
Ločenka
z obrtjo in stanovanjem, išče gospoda, za skupno gospodinjstvo. Ponndbe na osla*, oddelek »Jutra« ped »Stalna služba 40«.
15385-94
Posestnik
dobro situiran, iz učen v gostilniški in mesar, obrti, bi se priženil na kako boljšo gostilno in mesarijo — event. gre za družabnika ali pomočnika. Samo resne ponudbe na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«.	13138-25
Uradnik
stalno nameščen, 34 let star, išče resno gospodično staro 25—30 let — najraje obrtnico, radi ženitve. — Resne ponudbe na oglasni •oddelek »Jutra« pod šifro »Boka«.	12913-25
Vdovec
osamljen, z Jobro vpeljano trgovino, želi znanja s starejšo gospodično ali vdovo s primernim premoženjem, v svrho takojšnje poročitve Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zenitev«.
12991-25
Gospod
srednjih let, z urejeno eksistenco, žel; znanja z gospodično ali mlajšo vdovo, ki poseduje nekaj kapitala in sposobnost za samostojno vodstvo prodajalne. Samo resne ponudbe Je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »TakO'šn1a ženltev«.	12758-25
Samec
z lastnim prihrankom 80.000 Din želi poročiti starejšo gospodično ali vdovo, katera poseduje lastno obrt ali kaj slič-nega. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Varčna«.
15296-25
uu
'AUllIJ
Pianino
baročno ogledalo, livaJni stroj, 2 železni postelji z modroci, 2 omari iz mehkega lesa in druge, tudi kuhinjske stvari naprodaj na Cankarjevem nabrežju 5 IM 15214-26
ii Šal 'ffe Je Izgubil na poti na Rožnik. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v ogls. odd. »Jutra«.	15288-28
Kompl. jazz-tolkala
(Schlagrcerk) prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	13277-26
Harmonike
znamke »Lu bas«, popolnoma nove, poceni proda Mirko Rajh, Novo mesto.
15095-36
Dobra vijolina
.poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	15138-26
Kovčeg-gramofon
skoraj nov, dobro ohraniem po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15182-26
Pianino
s krasnim glasom, rnjav, modeim, proda Dobrajc v Mariboru — Frančiškanska ulica 21.	15056-26
Kratek klavir
original Stingl, črn, s tremi pedali, nov, poceni proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska ulica štev. 21.
15057-36
Klavirji
planini, harmoniji se strokovnjaško popravljajo ln najč;stejše u-glašujejo. Tovarna klavirjev E. WARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva št. 5.	15237-26
Prima gramofon
»His Masters vnice« prodam za 2000 Din, evnt. tudi nekaj plošč in omaro za plošče. Na«1ov v oglas, oddelku »Jutra«. 13163-26
Ia gramofon
najnovejša tip«, z izredno lepo izbranimi ploščami naprodaj telo ugodno v 12 do 20 mesečnih obrokih. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	15047-26
Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikate BOsendorfer. Steinway. FOr 3ter. H5lzl StingI original. hI so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih 11 k 1 j u J n o le sodni izvedenec in bivSi učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikanska lsbira v• e b
• glasbil in strni. Najcenejša izposojevalnica!
396
Pianino
dobro ohranjen — železne konstrukcije, po ug-odni ceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelki »Jutra«. 15381-36
Nov pianino
po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15843-36
>11X1
Duco lakiranje
avtomobilov, llčanje vozov ln splošno sedlarstvo priporoča Pr. W!s-Jan, Kolodvorska 25. Cene nizke. Točna postrežba.	15250-30
Velika uharica
lepa in izredno živahna na lovu, naprodaj ta. 1000 D:n Ponudbe sprejema Prusnik Jože, lovec, Vrhnika 31.
13208-27 _<-
Lovski pes
kratkodlaki, 6 mesecev star ptičar, od nagrajenih roditeljev na internacionalnem nastopu, zelo lep in
2 lovski puški
Mavser 7 mm ceno naprodaj. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	15017-27
Nemške doge
l«pe. mlade, stare štiri mesece, z rodovnikom prodam. Ponudbe na i>gl. oddelek »Jutra« pod »Do-ga«.	15151-27
Mladi psički
krasni, svileni pinči naprodaj. Sottler. Rožna dolina,, cesta M/4 — Vič pri Ljubljani. 15183-27
Lep osel
z vozom in vprego naprodaj na Večni poti štev. 17 15195-27
Psa-čuvaja
volčje pa>-me, mladega in
dresiranega kupi Palonc, ' Šmartno ob Paki. 15067-27
»EF-A-KS«
tvorniško sklad. barv. lakov, kreme in ostalih kem. preparatov za konzerviranje usnja.
Kemično barvanje
usnjenih Izdelkov, čevljev, suknjjčev, torbic, klubskih garnitur itd. Ljubljana, Napoleonov trg 7.	15244-30
Pozor, dame!
Za pričetek sezije Izvršuje trajno ondulacijo od 100 do 150 Din salon Hešik, Kolodvorska ul.35 15283-30
Okrasite svoj vrt
10 nizkih vrtnic v kra«nih barvah za 60 Din razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec Maribor.	11132-30
Prava bivolova kvaša
fBdffel-Beize) za pod. r rumeni, rjavi ln rdeči barvi 1 kg 54 Din. »A kg pa 30 Din se dobi tudi po pošti v specijalni trgovini barv F. Weiler. Maribor. Gosposka ulica štev. 29.
11575-30
Golobe Florentince
črni. cena za par starih 200 Din, za par mladičev 100 Din. naprodaj pri Fr. Tome, DravUe št. 15.	15236-27
Kunci
Več Ohinchiila mladičev ter tri šestmesečne samce prodam. Pozneje tudi črne reks. Josin Lanrič, Vransko pri Celju. 12489-27
IzzfiiMfen?
Črn ženski pas
z biserno zaponko, je bil izgubljen. Najditelj naj ga odda v »Novi založbi« — Kongresni trg. 15255-28
Zlata zapestna ura
se je zgubila. Prosi se, da Jo najditelj odda proti nagradi na stanovanje Ranzinger. Masa-rykova c. 19. 15292-28
Usnjena rokavica
svetla, se je Izgubila od Cojzove do Karlovške ceste. Oddati proti nagradi Karlovška cesta 15, 1. nadstropje, levo.
15325-28
2 šivalna stroja
v dobrem stanju, in novo
žensko kolo
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13158-29
Pletilni stroj
8/70 zelo poceni proda Parzer, Trnovski pristan št. 14.	13270-29
Lokomobila
vročeparna, 50/60/70 Ks, iz leta 1929. kakor nova, poceni naprodaj. — Mag, Zagreb, Vlaška ulica 53.
15228-29
Rezkalnico za les
(Frlsmaschine) rabljeno a dobro ohranjeno kupi lesna industrija Mirko Gori-šak, Ruše.	13244-29
Pisalni stroj
Royal, najnovejšega modela, v brezhibnem stanju. poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«	15277-29
Mali železni
polnojarmenik
kompletni, proda poceni Adolf GlBck v Celju.
12630-29
Nov šivalni stroj
vreden 3500 Din zamenjam za enako vreden kompleten radlo-aparat. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	15314-29
Pletllne stroje
v*eh številk poceni na en *-inpolletno odplačevanje proda »Persson« — Ljubljana, pošt. predal 307 15348-29
Pisalni stroj
poceni proda »Halda« — Ljubljana, poštni preda! 307 15349-29

Ključavničarsko delavnico
v ljubljanskem predmestju s kompletno opravo za 4 pomočnike, vse orodje skoraj novo, z električnim vrtalnim strojem, aparatom za avtogeno varenje itd. prodam iz prost« roke prav poceni — aii dam v najem Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Ferrus«.
15192-30
Komplet, pletflnico
obstoječo iz 4 pletilnih in 1 _ šivalnega stroja, z vs&-mi pritiklinami poceni prodam radi opustitve obrata Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Pletil-ak« obrt«.	13348 30
Amaterska dela
(razvijanje in kopiranje) tn foto-materija! je najcenejši pri foto Joško Smuč. W»1 f&va 12. podružnica Bled.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Rugon Hibšer, fotograf. Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. 85
Številke, napise
emajlirane ln medene, za sobe, ključe, pasje znamke itd. izdeluje »Emall«, Ljubljana VII.; Bel jaška 4. telefon 32-52.
146-30
Ure popravlja
z enolotnim jamstvom Fran Korožec, urar na Sv. Petra cesti št. 55 — preje Barvarska steza.	12379-30
77?i
Preklic!
Izjavljam. d.i nisem plačnik za mojo hčer Marijo Kramar. M. Kramar, Trbovlje.	15316-31
Izjava
Podpisana Katarina Lasfč. posestnica iz Rač iz&jrlja,
da ni plačnica za dolgove, katere bi napravil njen mož Jurij Lašič. 15358-31
7
Oklic prostovoljne sodne dražbe
Na zahtevo Mosche Terezije v Ljubljani in drugov kot lastnikov zemljišča pod vi. št. 169 k. o. Sv. Petra predmestje L del, se bo vršila prostovoljna sodna dražba tega zemljišča v torek dne 14. aprila 1931 ob 10. uri dopoldne v pisarni notarja Hudo-vemika Aleksandra v Ljubljani, kot sodnega komisarja. — Izklicna cena in obenem najnižji ponudek znaša 48.600 Din. Vsak ponudnik mora položiti pred početkom draiž-be varščino v znesku Din 5000 v gotovini ali v tu-zemskih državnih papirjih ali v drugih tuzemskih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih ali vlož-nih knjižicah tuzemskih hranilnic ali posojilnic. — Natančnejši dražbeni pogoji _ se morejo vpogleda-ti v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja. — V Ljublja-tii, dne 10. aprila 1931. Aleksander Hudovernik, notar kot sodni komisar. 15152-32
Prostovoljna dražba
7 lepih gozdnih parcel se vrši pri posestniku šteblaj v Rudniku 4 na nedeljo 19. aprila 1931 ob 1. uri popoldan na licu mesta. Zbirališče prt županu Jeršinu v Rudniku	15335-32

Suhe smrčke
Mc
(mavrahe) kupuje po najvišji ceni Sever i Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. štev. 5.	5607
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna »luiinska paienl postelja zloiljiva, s ta-peciranora madracom, zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne tlui-be in potujuče ' o»obe stane samo Dia J90.—. Razpošiljam po poitne-noru povzetju.
TAKO
IZGLEDA
Suhe gobe
v vsaki množini kupimo. Ponudhe t vzorcem na naslov- Schieppati Giuseppe, Milano, Corso Como 19.
12119-33
h ^ . ^ / ^ ^
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija	dragih
kovin. Ljubljana,	Ilirska
ulica 36, vhod i*	Vidov
danske eevte. pri	gostilni
M ožina.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
Černe — juvelir
Liubliana. Wolfova nI. 3.

Leto vi šč ar jem!
Pension »Jelovea« v Kamni gorici na Gorenjskem odda od maja naprej več sob s popolno dnevno oskrbo za osebo 45 Din dnevno. Informacije daje uprava Pen-siona v Kamni gorici.
15211-38
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Pučnika za pljučne bolezni (Privat - Lungenbeila.nf.taJt) S e č o v o, pošta Rogtrika Slatina. Prospekt 3 Din.
13352-40
Lesena patent posteča,
zloiljiva. • tapeciranim madracom. zelo titna. stane nmo D M0.
Leialka za »nnčanle —
(Licgcstuhl) najnoviie vrgli, »tane samo Din 150.
Madraci poni eni « vol-sod stanejo samo D 750. L. BROZOVie, ZAGREB IUCA 62.
Ležalne stole
140, pe povietju 150 Din
Spalne fotelje
Gamsov čop
9&Četicna
rele-trg®vina
galanterijskega blaga, ki obstoji že več let, z veliko množino odjemalcev, naprodaj radi bolezni lastnika in odhoda iz Zagreba, s stanovanjem ali brez tega. Ponudbe na Publici-tas d. d. Zagreb, Hi-ca 9, pod br. 26382.
5431
(Gemsbart) krasna sksem-j
f>Larji. Gar. pristna anti-' upska dlaka, temna, polna,/ mehko mahedrava, z lepim\ belim pobom. 16 cm dolga i dlaka, stane z okrašenim j tulcem samo 40 Din, po- j sebno lep eksemplar s po-srebrenim tulcem in grand-lom skupaj samo 70 Dia* dvojnomočna. 18 cm dolga dlaka s tulcem » gra-nd-lt>m 100 Din (priloinoffcTrf nakup) razpošilja po poštnem povzetja veealni-ca kozjih brad
H. PEN1CHEL, Wie« HU Kussdorferetr. 68/5. 8064
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENBC Liubliana VIL
Botram in botricam
se priporoča za nakup UR, ZLATNINE in SREBRNINE po nizkih cenah
zlatar Stanko JapelJ
DUNAJSKA CESTA ST. 9.
Lastna delavnica. — Popravila in nova dela točno in pocenL	5554
patent, di vame, otomane, garniture, modroce, posteljne mreže, železne zložljive postelj« in tapetniške izdelke nudi najcenejc
Rudolf Radovan
tapetnik
Mestni trg štev. 13
trboveljski premog in angleški koks — pri tt. »Kurivo«, Dunajska cesta 33 (Balkan). Telefon št. 34-34. 5581
2V> bote»nih
zeicdca, ereveaa,
slabe prebave in hemoroidov vzemite tudi vi FIGOL. FIGOL po-svežuje in čisti kri. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri _ steklenice s poštnino 105 Din, " osem steklenic 245 Din, 1 steklenica 40 Din.	365-a
I
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
'.realno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA \n — Telef. 23-43
ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK g
Cr
bot« ti rabljen* Web TVBt tflf
lato za embalažo;
ima veda« v salogi j
Mirko Mlakar I
LJubljana, Momgkova nllca 11.
Poslužujte se
Malih oglasov!
(Vse Gar potrebujete
pri olepšan ju svoje hiše, stanovanja in pohištva, kupite najugodneje pri tvrdkt!
speč. trgovina z barvami LJUBLJANA Stari trg 24.
4363
VINSKI POTNIK
IŠČE dobave zmožno vinsko trgovino, dobro vpeljano v Avstriji, da bi jo zastopal.
Ponudbe pod »Serios« 341« na Anzeige-Biro Witzel, Celovec (Klagenfurt). 5613
Priporočamo
IZREDNO POCENI
blago sa modne pomladne obleke g kompletno podlogo:
Din £98-—
športno modni ševlot
kupon 3 m in celotna podloga za r
Modni polkamgarn
kupon 3 m in kompletna podloga ra
Elegantni čisti kamgarn
kupon 3 m in kompletna podloga za
Din
445*—
Din 575#-
Velika Izbira. — Priznano dobro blago. — Plačilne ngodnoett. Specialna trgovina mricna fn krojaSldh potrebfičln.
NOVAK, Ljubljana
KONGRESNI TRG 15.
Nasproti Nunski cerkvi.
E. Ebensteint
17
Dva zakona
Roman
Govorila sta Se o te mM onem. Gospa Heidlaufova je povedala, da se čuti Maja v Parizu strašno tujo in zapuščeno. Tako žalostna pisma ii piše. Stanuje s spremljevalko vred v opremljenem hotelu, ki se strogo drži načela, da sprejema samo neoporečne dame. Z doma ne nodita skoro nikoli. Pariz s svojim hrupnim vrvežem m svojim nenasitnim hlepenjem po zabavah se Maji kar upira. Samo Marches jeva io časih povabi k sebi na dom. Nečemu se ona, mati, velikokrat čudi: kako neverjetne malo denarja porab' Maja Predstavljala si je, da je življenje v Parizu dosti dražje. Seveda — obleke si šiva sama. Sestrična, ki ji daje v tem navodila, jo navduše-šeno hvali, češ, koliko zmisla ima za šik. Tudi drugače se je menda Maja v tujini zelo izpremenila. Jest hodita samo opoldne z doma. Ostale obede pripravlja Maja na špiritovem kuhalniku, zakaj sestrična ne zna ničesar razen šivanja klobukov in oblek.
Videti je bilo: gospa Heidlaufova je čutila potrebo, da si olajša srce o vsem, česar ji je bila glava neprestano polna. Spet in spet se je domišljala novih podrobnosti. In vmes se je večkrat opravičila: »■Kaj ne — prava stara klepetulja sem postala! A saj ne boste hudi, vi, ki ste stari prijatelj moje Maje.«
Poslušal jo je kakor v sanjah. Niti beseda mu ni ušla. Njegov »azum se je nekje skrival in molčal. Čuden čar, skrivnostno stkan iz starih spominov in novih predstav, se je zgrinjal okoli njega.
A zdajci se je gospa Heidlaufova prekinila: »Nečesa vam še nisem povedala. Tista pesem, ki ste jo bili dali Maji — saj se spominjate, kaj?«
»Da, ljubavna pesem Waltherja Vogehveidskega — «
»Da. Izmed vseh, kar jih Maja poje, je ta Marchesijevi najbolj ugajala. Postala je Majina najljubša pesem. Tudi na svojem koncertu jo bo pela.«
Vsa kri je pritisnila Heinzu na srce. Njegova pesem! Nato mu je zatemnila oči rdeča megla. Komu jo je bila takrat toli prisrčno zapela? Tistemu napetemu lordu! Zanj jo bo pela tudi v bodoče — v Parizu, v Rosehillu in v Londonu.
Ko se je zvečer vrnil domov, se je zavest krivde naspToti Eriki še močneje oglašala v njem nego po navadi. Srečanje z gospo Heid-laufovo in vse, kar mu je bila povedala v Maji, mu je vendar bolj rojilo po glavi, nego je bilo prav. Enoiičje njegovega vsakdanjega življenja se je izpremenilo v nemir.
Spotoma je kupil Eriki velik šopek temnordečih ro2 in jo pozdravil s podvojeno nežnostjo.
Udobno zleknjena je ležala v malem salonu na oiomani. Ko je stopil v sobo, je odložila modni roman, ki ga je brala,, in se jela veseliti rož. »Mu, kako je bilo pri profesorju Holzmannu?« ga je vprašala.
Povedal ji je. Nato — zakaj sveta dolžnost se mu je zdelo, da ji ničesar ne zamolči — je tudi poročal o svojem srečanju z gospo Heidlaufovo. Sleherno besedo, ki jo je bil slišal iz njenih ust, je zvesto ponovil.
Erika ga je s posmehljivim obrazom poslušala. Ko je utihnil, je rekla: »Nu, da — papir je potrpežljiv! Ce teta Meta vse verjame, kar ji Maja piše — «
»Ali ti ne verjameš?«
» Da bi Maja šivala obleke ln kuhala kavo — presmešno!«
Njen dvom ga je spravil v slabo voljo. Molče se je poigraval s knjigo, ki jo je bila položila v kraj. A v tem se je Erika mahoma spomnila skrbi, zaradi katere si je že vse popoldne belila glavo.
»Da, pomisli, tvoja mati se je napovedala, da pride za nekaj dni na Dunaj!« je dejala nenadoma. »Opravka ima pri zobarju.«
Odsev mehke radosti je izpreletel njegov obraz, ki je bil pravkar še mračen. »Mati? Nu, to je vesela novica!«
V duhu je zagledal svojo malo, veselo mamico, kako bo stopila čez prag in prinesla sseboj vso toplo prijaznost domače hiše. Zakaj ta je bila neločljivo združena z njo. Kjer je bila mati, tam je sijalo soinee.
A tedaj je opazil ETikin zamišljeni obraz. »Nu — ali se ti ne veseliš?«
Nekam v zadregi je pokimala. »O pač — seveda! Samo — kaj misliš Heinz — najbrže se zanaša, da bo stanovala pri naju?«
»Ali — to se vendar razume! Kje drugje naj bi moja mati stanovala? Menda ne v hotelu? Tudi prejšnje čaše je vselej v moji samski sobici, kadar je prišla.«
Erika je sedla pokoncu. »Da — ali potem mi vsaj povej, kje? V obednici in v salonih vendar ne more spati! Svojo sobo imaš pa tako zastavljeno s tistimi strašnimi omarami, da ni za nobeno reč več prostora. Sicer pa vobče nimava postelje za gosta.«
Osuplo jo je pogledal. Nato ga je prešinila dobra misel. »Namestu otomane lahko postavimo v to sobo mojo posteljo, zame pa pripravimo ležišče v spalnici na otomani.«
»Ali se ti meša, Heinz? Svoj prelestni salonček naj skaziva s tisto grdo posteljo? In če bi tudi tako napravila — ta soba nima svojih vrat in je neizogibno potrebna za prehod. Kako bi potem zjutraj služkinja hodila v spalnico. In razen tega bi bilo treba umivalnika — ne glede na to, da sem morala Malki danes odpovedati, ker je bila predrzna. Cez tri dni mora od hiše. Bog ve, kakšno bom zdaj dobila! Kdo more pričakovati od mene, da si povabim gosta v hišo, kadar menjavam služkinjo?«
Nazadnje je bil njen glas že čisto ogorčen. Heinz je bfl skočil pokoncu in jel hoditi po sobi. Strašno mu je bilo pri srcu.
»A to bi bilo vendar nezaslišano, da mati ne bi stanovala pri naju dveh! Izhod se mora najti.«
»Na žalost ga ni. In nezaslišano bi bilo samo to, če bi stanovala tukaj. Na obed in večerjo — to naj še bo, a da bi pri naiu spala — ne, to res ni mogoče! Na vse načine sem že ugibala — tudi na to sem mislila, da bi spala pri moji mami. A mama ima vse oddano. V r.ioji sobi spita nova dva v; iu je vzela n~ stanovanje, in svojo sobo je, kakor veš, pred tednom dni oddala neki Angležinji. Sania spi v sobi za služkinjo. Ce hočeš za vsako ceno nastaniti mater pri sebi, tedaj mi ne ostane drugega, kakor da ji odstopim svojo posteljo in se za ta čas preselim v hotel.«
S R
A
«f C E
In vse drugo perilo za DAME in GOSPODE razpošilja v najboljši kvaliteti in po zelo nizkih cenah tovarna perila S T E R-M E C K L Naročite še danes novi, veliki, Uustriranl cenik! Velika izbira kravat, žepnih robcev, naramnic, rokavic, nogavic in raznih drugih modnih predmetov.
Tovarna perila Stermecki, Celje št. 20
Ceniki in vzorci zastonj I
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel staro gostilno
n
v hiši na Mestnem trgu št. 11, sedaj last g. Josipa Cigliča, trgovca v Ljubljani, kjer bom točil samo pristna Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po najnižji ceni, kakor sledi:
Muškat silvanec Rizling ...» Zavrčan , . Cviček . , ■ « Haložan . . . črno dalmatinsko
Din 18.— » 14.— > 16.— » 14.— > 14.— » 10.—
Belo dalmatinsko . Turški vrh ...» Prošek . . . . , Slivovka domača , Brinovec domač . , Hruševec domač
Din 10.-14.-30.-50.-50.-50.-
* » » » »
Istotam sprejemamo stalno abonente na dobro domačo hrano tudi po najnižji ceni. — Za obilen obisk se priporočata
MILKA, ANTON PERNAT, gostilničar.
5601
Razpi§.
»Tujsko - prometno društvo" v Kranjski gori razpisuje oddajo restavracije v kopališču „Jasna" ob PišencI pri Kranjski gori za 3 leta v najem.
Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah je vložiti najkasneje do nedelje dne 26. aprila 1931. Društvo si pridržuje pravico, oddati kopališko restavracijo brez ozira na višino ponudene najemnine.
Pogoji kakor tudi vsa pojasnila se dobe vsak dan v društveni pisarni. Pripominja se, da bo v glavni sezoni vsak dan svirala godba v kopališču.	5525
Tujsko - prometno društvo Kranjska gora
dne 8. aprila 1931.
Najbolje kupite
šivalni stroj in Gol o
za dom, obrt in industrijo samo
Srita&tter-ftdler
Švicarski pletilni stroj »DUBIED«
Elegrantna oprema, neprekosljiv materijal! Pisalni stroji v 8 velikostih. - Novost! - šivalni stroj kot damska pisalna miza samo pri
JOS. PETELINC - LJUBLJANA
TELEFON 2913.	ZMERNE CENE TUBi NA OBROKE!
Garaža Splendid
ZAGREB
Zvonimirova ul. 23. Telefon $9-49
Brušenje cilindrov in kolenastih osi. — Izdelava
zobnikov in ostalih avto-delov. — Skladišče Bohna-lite batov in obročev pri batih.
Največja delavnica s specialnimi stroji v Jugoslaviji. 3
t-
G. Topham & Co.
dr. s •. s.
tvornica strojev In felezolivaraa WIen. XI.. Hauptstrasse 36
Brzotekočf polnojarmenik tipe Bruna
Naš v žagah največ uporabljeni jarmenik crete v enem letu prt enošthtnem delo 8000 do 10.000 m* okroglega lesa.
Prt uporabi naših preizkušenih brzosponskib vozičkov c gonilno pripravo se more kapaciteta Jarmenlka zvišati za 80%. Za upravljanje Jarmenika potrebna samo dva moža.
Vsakovrstni stroji za žage m obdelavo lesa, kakor tudi mehanične transportne naprave.
Tehnična posvetovanja ter obisk tnženjerja brezplačno.
Zastopstvo: Inženersk) biro JULIO BREITWIESER, ZAGREB, Vodnikova 11, TeL br. 26-89.

S

.>35
Vilšf
Telefon K. ?®5

9
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN FINEJŠl PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE^ REKLAMNE SLIKE, VTNJETE
JUGOGRAFIKA
LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP ST. 23
»VlV,
£ix)rv
M
m. m
m.
m S&B
ysk> Ǥ2
m
m m
m j-t^i
JJ?1!
NAZNANILO
Opekarna Lajteršberg ▼ Košakih pri
Mariboru
naznanja, da obrat opekarne v Košakih vsled smrti gospoda Franca Dervvuschek ne trpi nobene omejitve in se bode v polnem obsegu nadaljeval.
Nadalje naznanja podpisana tvrdka, da vsled pomanjkanja prostora odda
Ha. Laporit zarezne ter prešane strešnike 1000 komadov
Din 500.— do 600.— franko tovarna in je ta opeka za pokrivanje gospodarskih poslopij, lop itd. zelo priporočljiva.	5540
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja, za poklonjeno cvetje in obilno udeležbo pri pogrebu naše srčno ljubljene, nepozabne mame in soproge, gospe
Franie Jeranciceve
izreka vsem najtoplejšo zahvalo
Globoko žalujoča rodbina Jerančičeva.
Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh'
Naznanilo.
Uprava trsnic tvrdke Clotar Bouvier v Gor. Radgoni ima le še omejeno število prvovrstnih cepljenk Belega Burgundca, Renskega rizlinga, Muškatnega Sil-vanca, Laškega rizlinga, Biser Csaba in Neuburgerja na podlagah Riparia Portalis, Riparia Berlandieri Teleki 8B in Solonis Riparia 1616 na prodaj. Seznam in cenik na željo brezplačno na razpolaga 5541

£• PICKEL, Maribor
Koroščeva ulica 39
Tovarna umetnega kamna in cementnih izdelkov. Asfaltno podjetje. Trgovina z apnom in cementom. Skladišče bituminozne in katranizirane strešne lepenke, aresita, izolacijske asfaltne zmesi. Prevzame dobavo in polaganje terazo-tlaka, cementnih in Klinker plošč.	4498
»jurao« 3t 54
20
Nedelja, 12. IV. 1931
Smonu
dri ene (iCrep Sloveti
emberg
emberg
tnhevg
so imena naših prvovrstnih domačih izdeltčov, (eateri morejo teHmcvati x vsafeo inczemsicc svilo• - (Prepričajte se s poisfcusont o Kvaliteti
in cenosti naseda blaga.
ftugoeestca d. d. tfCranp
Zahtevajte v vsaiei boljši modni trgovini gornje svile
... - s ^ v' • ■ ' ' ' ^ 1					■HBHB;	■ - . . 1 ■ ' ■ - - - ■ ■ - -v;'
	B		1			
		mm				
ogaš/ea fSfat
ma
je svetovno znano zdravilišče za bolezni
želodca, čreves, ledvic in jeter, srca tn živcev. Naravna, mineralna zdravilna voda iz znamenitih vrelcev TEMPEL, STY-RIA, DONAT se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem sveto. Sezona od 1. maja do oktobra. Izven glavne
sezone t. j. od 1. V. do 15. Vn. in od 1. do SO. septembra je zdravljenje najuspešnejše, bivanje v zdravilišču najndobneje
in znatno ceneje. Za glavno sezono naročite stanovanje takoj! — Prospekte
dobite v vseh pisarnah »PUTNIK-a«.
Podrobna pojasnila zahtevajte od ravnateljstva zdravilišča«
RAZPIS.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljnbljani razpisuje oddajo
zidarskih, železobetonskih
in težaških del
za palačo na vogalu Gajeve in Beethovnove ulice v Ljubljani«
Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe pri podpisanem uradu od 1$. t« m. dalje, med uradnimi urami za Din 200.—•
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 23« aprila 1931 pri podpisanem uradu do pol 12« ure dopoldne«
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
ftrhitefit — vodja
stavb, L moč, v vsakem pogledu samostojen, energičen in izurjen v poslovanju, trden v izdelavi projektov in izgradbi stanovanjskih in trgovskih hiš, industrijskih in naselbinskih naprav, upravnih poslopij, visokih poslopij, institutov za znanstveno preiskovanje itd., išče vodilno mesto ali dejansko soudeležbo. Reflektant je vodil in dozidal že obsežne in znatne stavbe vsake vrste v Nemčiji. Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5.	5544
Znana dunajska tovarna za gorčico (ženof), ki je v Jugoslaviji dobro vpeljana in ima stalno zacarinjeno skladišče išče za Ljubljano in okolico dobro vpeljanega
ZASTOPNIKA
Ponudbe z navedbo referenc pod »Senf-fabrik« B. Laszlo, Wien L, Schttlerstrasse 11.	5565
(Pocem
m dohrc
kupite ure, zlatnino in srebrnino pri svetovno znani tvrdki
H*Suitnet
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htttte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Dco, Azo, itd. T	protokolirana to-
varna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto.
Gospodje nad 40 let
M Ml prHoiujejo red oda« jenja »roj«
»oči (seksueLna nevrasfcenija). Diagnoza «e vedno glasi: zmanjšanje, Miroma presta, a ek delavnosti žlei i notranjo sekrecijo Dajte srojemu telesu za šivljenje važne in poti>ebne hormone hipofize io test, ki jih vsebuj« |>re parat »Titus-Perlenc in to prvikrat t standar dizirani obliki. »Titus-Perleo« m znanstvene priznan neškodljiv koanbinacijski preparat, ki jemlje ▼ poštev vee možnosti povišanja potence s »edikainentoznim zdravljenjem. To je rezultat preiskavanja nekaj desetletij posna nega znanstvenika na polju seksualne vede. zdravstvenega svetnika dra. Magnne Hirocb felda. »Titus-Perlen« se izdelujejo pod stalnim kliničnim nadzorstvom berlinskega instituta aa seksualno vedo Dpoznajte se s funkcijami človeških organov po mnogobrojnih petero-barvnih slikah, znanstveno raztolmačenih. —
Znanatreo« brošure raopoSilja bre*plačno tvrdka
COSMOCHEMIA - ZAGREB
SMIdKLASOVA ULICA 23 105
TttM-Pertoite v originalnih zavojčkih p« tO0 komadov aa moške 135 Din, po 100 komadov za ionske 160 Din. Dobijo ae ▼ vseh lekarnah.
Ljubljanska Kreditna banka,
podružnica Slovenjgradec
sprejme sa tako)
pripravnika (prafctikanta)
Prednost imajo absolventi trgovske visoke šole ali trgovske akademije, po možnosti iz slovenjgraškega ali prevaljskega. okrožja. Ponudbe poslati na Ljubljansko Kreditno banko, podružnica Slovenjgradec. •	5585
VOJAŠKA POSTELJA »MASA«
1:111	W uporabi
zložena
Jug. patent štev. 7838
Absolutna stabilnost. — Z enim hipom odprto ln zloženo. — Elastično kot postelja z žimnico. — Teža samo 10 kg. — Izdelki
lastnika patenta:	4614
MAKSO ŠALGO K. D., OSIJEK I.
.Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaroarja Franc Jezeršek. Za interatni del |e odgovoren Alojz Novak. .Vsi t Ljubliani,