NO. 103
Ameriška Domovina
7* flA E RI G/* Ul—HO JVt E
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 25, 1960
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LIX — VOL. UX
Pastirsko pismo proti komunizmu na Kubi
Novi grobovi
Frank Ba.hn
V ponedeljek popoldne je nenadoma preminil na svojem dd-Nadbkof V Santiago je dal V mu Frank Bahn, star 77 let, sta-nedeljo prebrati po vseh, nujoč na 1732 Belle Terre Ave., cerkvalh nadškofije pastir- N,ieS) Ohio. Bil je nekaj časa sko pismo, v katerem svari rahlega zdravja. Doma je bil iz pred komunistično nevar- stare vasi pri Škocijanu na Do-nostjo.	jlenjskem, odkoder je prišel v
HAVANA, Kuba. — Fidel Ca- Ameriko leta 1906. Nekaj časa stro, predsednik kubanske vlade Je bival v Milwaukee, Wis., na-'n vodja revolucionarnega giba- kar se je z družino preselil v nja, je obsodil one, ki se javno Ohio ter je živel v okolici Gi-oglašajo proti rasti komunizma rarda, Ohio. Bil je član društva na Kubi. To vodnikov katoliške Slovenska Bistrica št. 42 SDZ in Cerkve ni preplašilo. Nadškof v Samostojnega društva. Veliko Santiago Enrique Perez Serran- let je delal v Ohio Leather Co. tes je izdal posebno pastirsko pi-1 v Girardu, zdaj pa je bil nekaj smo, ki ga je objavil v dveh še let v
Angleži nočejo biti krivi poloma v Parizu
Angleži so močno nejevoljni na ameriške očitke, da je Macmillan kriv, da je prišlo do sestanka na vrhu in polomije v Parizu.
LONDON, Vel. Brit. — Tukaj pravijo, da je že običaj, da v slučaju, če gre kaj narodne v zahodnem taboru, zvale krivdo na Anglijo, tokrat pa se jim to zdi le malo preveč.
V delu ameriškega zastopstva v Parizu se je ustalilo prepričanje, da misel na sestanek na vrhu ni bHa nikdar nič prida, da
, .	,	, ,jo je sprožil in se za njo zavze-
pokoju. Na obisku domo- .j angleški ministrski predsed.
neodvisnih Ustih v prestolnici, vine se je zadnjic nahajal leta nik Macmillan> da torej tudi nanj
pa ga dal prebrat tudi po vseh ,1953. Zapušča soprogo Mary, ro-|pade odgovornost za njen ne-
cerkvah svoje nadškofije, ki ob-| jeno Komljanc, doma iz Jer-jUSpek
sega pokrajino Oriente, zibelko . manvrha pri Bučki na Dolenj- Anglieži priznaVajo da je ide-in glavno oporišče Castrovega skem, sinove: Pavla v San Fer- j0 Sprožil Macmillan, pa odgo-upora proti Batisti.	^ nando Valley, Calif., Franka in varjajo, da je sestanek propadel
Nadškof je v pastirskem pismu . Stanleya v Girardu in Rudya v zai-adij poleta ameriškega letala povedal jasno in odločno, da ka-1 Nilesu, hčere: Justino in Mrs. ju_2 nad Sovjetijo. Pri tem do-toliška cerkev ne bo mirno gle-(Mary Thedka v Nilesu, Mrs.; dajaj0) da ni bil Macmillan tisti, dala, kako se 'bo nemoteno krepil j pauhne Kender v Pittsburghu, jkj $0 jg domenil končno za sesta-ojen načelni sovražnik. Upora-, jn Ann v Southgate, Calif., nek na vrhu, ampak predsednik
Eisenhower preprečil železničarsko stavko
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je zadržal stavko železničarjev na nekaterih progah Zahoda in Skrajnega zahoda dežele, ko je imenoval posebni odbor treh mož, da preišče celotno vprašanje spora pla? med unijo kretničarjev in železniškimi družbami.
Po zakonu mora biti v takem slučaju stavka odložena za najmanj 60 din.
bila bo vsa sredstvo, da to nevarnost ustavi in odstrani.
brata Toneta v Milwaukee, Wis., I Eisenhower lansko jesen v
Rdeči Kitajci so tudi pritožujejo nad letali
HONG KONG. — Zunanje mi-nistristvo Kitajske ljudske republike je objavilo, da je koncem tedna letelo neko ameriško letalo 13 minut nad njenim ozemljem. Zastopnik vlade je izjavil, da je to že 97. svarilo Združenim državam, naj prenehajo z “vojaškim izzivanjem.”
Nacionalni kitajski viri s For-•noze trdijo, da zbira rdeča Kitajska v obalnih področjih večje vejaške sile za morebitni napad ha njo.
^ojna zanj se je končala cele 15 let kasneje!
GUAM. — Za japonskega vojaka Bunzo Minagawo se je voj-ha končala šele konec preteklega tedna, ko so ga domačini opazili v džungli in ga prijeli. Mož ni hiogej verjeti, da je Japonska v°jno izgubila, čeprav je “slu-^l>” da so Amerikanci otok Guam Zavzeli,
, Pravil je, da se je potem, ko le bila njegova vojašika enota 1. 1944 uničena, umaknil v džunglo tam samotno vstrajal 16 let, ne bi šel med ljudi. Zdravniki, so ga pregledali, so dejali, da Pri dobrem zdravju.
in v starem kraju sestri Lojzko, in Nežko. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Reese pogreb, zavoda na Robbins Ave., Niles, Ohio, na Union Liberty pokopališče v Girardu.
Amelia Simončič Po mučni bolezni je v petek
Camp David, kamor je Hruščeva sam povabil.
Smeh povzroča smrt!
PORT MORESBY, Nova Gv. — V gorah Nove Gvineje živi kakih 30,000 domačinov, med katerimi je razširjena bolezen — kuru ali kot jo 'imenujejo belci “smejoča smrt.” !
Bolezen se širi od očeta na sina in doslej še niso odkrili proti njej nobenega učinkovitega zdravila. Bolnik se začne smejati in se smeje tako dolgo, dokler vsled krčev popolnoma ne omaga in umrje.
Oblasti so se sedaj odločile, da bodo plemena, med katerimi je ta bolezen razširjena, popolnoma ločili od sosedov, da bolezen na ta način omeje, če jo že ne morejo izkoreniniti.
Demokratje so bogati na beseda, revni na de-
narju
WASHINGTON, D.
C. — De-
Levičarski izgredi v japonski prestolnici
TOKIO, Jap. — V ponedeljek
je prišlo zopet do ostrih spopa- mokratska stranka se z vso vne. , , ,v . .	„ dov med skupino levičarskih vi- mo pripravlja na konvencijo v
zjutraj umrla v bolnišnici y Ka- sclkošojcev in poiicijo, ko so vi- Los Angeles, toda pri tem delu liforniji poznana Amelia (Emi- soko^0ici demonstrirali proti jo moti žalosten spo.nin na kon-ly> 'Simončič, rojena Medveš. ameriško-japonski vojaški po-V nedeljo bi bila dopolnila 54. godbi Ta pogodba je Vsem ja-leto starosti. Družina se je pre ip0nskim levičarjem, pa tudi nekaj leti preselila z Maple Moskvi 'in Peipingu pravi trn v Heights, Ohio, v San Gabriel, pe^-j Kljub vsem demonstraci-
vencijo v 1. 1956. Račun za takratno konvencijo še zmeraj ni poravnan, manjka okoli $175,-000.
Demokratsko vodstvo bi rado
PRIRODNE M0CI SO SE ZGANILE V DRŽAVI ČILE
Potresnim sunkom, valovom, ki so preplavili obale so se pridružili še ognjeniki. Število mrtvih v Čile je že preseglo 1,100, poleg tega jih pa še preko 800 pogrešajo. Sodijo, da je okoli dva milijona ljudi ostalo brez strehe. Štirje stari ognjeniki so začeli bruhati in pojavil se je še en nov.
SANTIAGO, Čile. — Južni del države Čile je v zadnjih dneh čutil gibanje prirodnih moči. Potresni sunki so koncem tedna porušili mesto Concepcion in vrsto vasi ter manjših naselij. Ogromni valovi, ki jih je potres povzročil, so preplavili morske obrežje in zahtevali stotine mrtvih — samo v Quelenu okoli 650 od 800 prebivalcev — zemeljski usadi in oživeli ognjeniki so dodali k strahotam, ki so prizadele preplašeno prebivalstvo. Po uradnih podatkih je doslej najmanj 1,106 mrtvih, 812 pogrešanih in okoli dva milijona brez strehe. Nov potresni sunek je včeraj prizadel Quinchoa in Chiloe pokrajini, vendar še ni točnih podatkov o škodi in žrtvah zaradi skrajno slabih prometnih zvez.
Najmanj pet ognjenikov je začelo bruhati v pokrajini Osorno kakih 500 milj južno od prestolnice Santiago. Oblasti so dale izprazniti bližnji mesti Osorno in Llanquihue s skupno okoli 26,000 prebivalci. Neki letalec je poročal, da je začel 7,300 čevljev visoki Puyehu ognjenik blizu Osorno metati iz sebe dim in lavo. Malo severneje od njega v pokrajini Cautin se je pojavil nov ognjenik.
Včeraj je potres zajel Quinchoa in Chiloe pokrajini, ne da bi mogle oblasti ugotoviti obseg škode, ker ni pravih prometnih zvez. Ogromen morski val je preplavil naselje Quelen in prinesel smrt 630 od 800 prebivalcev. Oni, ki so se rešili, so pobegnili na bližnje gore, od ko-
ni dobi, vsekakor največja od 1. 1939, ko je hud potres zahteval okoli 20,000 človečkih žrtev.
Ealonu naj odpovedo rudniško dovoljenje!
Vodja liberalne stranke v pokrajini Kvibek v Kanadi, kjer Eatonova družba izkorišča bogata rudna ležišča, je predložil naj vlada Ea-tonu izdano dovoljenje razveljavi.
MONTMAGNY, Que. — Jean Lesage, vodja liberalne stranke v pokrajini Kvibek, je dejal, naj bi pokrajinska vlada preklicala dovoljenje za izkoriščanje rudne-
---c ’	peti. JLVIIJUU VOClIl UCII1UI1DL1 dU*-	^ ^ v, xw w to	v	t v V kji 1 ciiavj	v	.  J J ~	*^v.v**
Calif. Njen pokojni mož je bil jam doma in grožnjam iz Moskve nabralo, v Los Angelesu denar deriiST0 Rh reševali s helikopter-j ga bogastva na področju Unga-znan harmonikar tu v Cleve- ter peipinga je spodnji dom par-landu in Kaliforniji, kjer je iamenta pogodbo že odobril, imel svoj orkester. Po njegovi Posebno hude demonstracije
orkester. Po
smrti pred šestimi leti se je po- in izgrede napovedujejo za čas cojnica preselila k hčeri na Tro- obiska predsednika Eisenhower-
dical Ave. v Pasadeno, Calif. V Kaliforniji zapušča Mrs. Daniela Gabriel, sina Louisa ml. in šest vnukov, v Clevelandu pa očeta Franka Medveš na E. 72 St., brata Franka ml. in Rudya ter druge sorodnike. Pogreb se je vršil v ponedeljek ni, Calif.
dijake so knjige, ne pa avtomobili!
CHICAGO, 111. — Neka zava-r°Valna družba je na svojo roko ^gledala življenje okoli 20,000
•jakov srednjih šol na 30 zavodih.
Hgotovila je, da dobivajo dija-Cl tern slabše rede, čim večkrat 1° zvečer v avtomobilih. 0 1 študentje, ki rabijo vozove arno koncem tedna, imajo pov ^rečno še enkrat boljše red kot 7Rr/ ^ 80 vsalc clan 23 krmilom j najboljših dijakov se vozi
S>*3ihaj°: lSt0 je 'Pa.82% "“J'
=>m dijakov najrajse v avto-
mobilih.

Vremensk)
K
prerok pravi:
Večinoma sončno in topleje. aJvišja temperatura 70.
ja na Japonskem. Nekateri so mu zato odsvetovali, da bi sploh šel tja. Toda vse kaže, da bo obisk, ki je določen za 19. do 22. junija, le za en dan skrajšan, tako da bo mogel Eisenhower poleg Japonske in Koreje obiskati še v Fasade- katero drugo prijateljsko državo na Daljnem vzhodu.
najpreje za poravnavo starega Morski valovi visoki pre o dolga, ne ve pa, kako naj to na- ^4 čevljev so uničili celo vrsto pravi. Načrt, naj bi “odlični °halnih naselij. Drugod so na-goatje” plačali častne vstopnice pravili velikansko škodo ze-$1,000, dasiravno bi uradno stale meljski usadi, ki jih je sprožil samo po $500, ne bo dal dosti do- potres.
hodkov. Z navadnimi vstopni- V 11 pokrajinah južnega de-cami je pa križ. Ako bodo po la države vladata zmeda in $10, ne bo morda zmeraj dosti strah. Okoli dva milijona ali interesentov zanje.	j precej nad polovico vsega pre-
Demokratje imajo torej vzrok, bivalstva tega dela dežele je
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Mrs. Jennie Mezgec z 10901 3rince Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darove in pozdrave.
Roparja pod ključem—
Pretekli petek zvečer okoli desetih sta dva moška oropala rojaka Johna Smuka na oglu St. Clair Ave. in E. 62 St. pred znano gostilno Modic. Med tem ko je eden ostal v avtomobilu s tekočim motorjem, je drugi stopil prijazno k g. Smuku in ga povprašal za nek naslov na E. 62 St. Ko mu je rojak začel kazati, kje naj bi to bilo, ga je lopov zagrabil in mu vzel denarnico iz žepa. G. Smuk ga je zagrabil za vrat, predno mu je pobegnil v čakajoči avto. Med prerivanjem je g. Smuku zdrsnila noga z obcestnega tlaka na cesto in oni v avto je hotel zapeljati preko nje. Rojak je naglo nogo umaknil, v tem pa se mu je ropar izmuznil. Policija je na o-snovi številke avtomobila prijela oba lopova. G. Smuka so poklicali na sodišče, kjer ju je brez težave spoznal in pokazal oblastem. Oba sta bila že ponovno kaznovana!
Asesment—
Danes je 25. v mesecu, ko društva pobirajo asesment!
Žalostna ves*1—
Mrs. Julija Marolt z 1128 E. 71 St. je prejela iz Kansas City sporočilo, da ji je včeraj tam umrla sestra Mary Juratovic. Pokojna zapušča v Clevelandu tudi brata Antona Troha, v Avstriji pa sestro Frančiško Černe.
a. je„djaULCy,rUSU Eat0nu: Vsoka Starost-
V petek bo praznovala Mrs.
da si belijo glave. Hvala Bogu, vsaj v tem aprašanju se ne prepirajo med seboj.
brez strehe.
Nesreča, ki je sedaj zadela Čile, je ena največjih v moder-
Ponesrečeni sestanek v Parizu še smeraj odmeva po svetu
Ponesrečeni sestanek na vrho- lahko tudi zapusti NATO orga- predstavniškem domu, demo- nili peticijo na zapadne državni-vih v Parizu je rodil celo vrsto nizacijo, ako se ji zdi pametno, kratski kongresnih Gallagher. ke, naj jih kmalu osvobodijo od zanimivih odmevov tako pri nas Pod programom je podpisano 52 | V vzhodni Aziji se bojijo, da “komunističnega jarma.” Po se-doma kot po vsem svetu. Opo- javnih delavcev, med njimi 12 bodo nov val hladne vojne izra- stanku so na peticijo pozabili, to-1 zoril'i bi radi samo na nekaj naj- kongresnikov.	tbili do skrajnosti tovariši iz Ped- da zato je narastlo upanje na
značilnejših.	Ponesrečeni sestanek v Pari- pinga. V znani obrambni orga- skorajšnji konec komunistične!
SEATO premišljujejo, diktature. Upanje lahko posta- j
znanemu industrialcu, ki se zavzema za tesnejše sodelovanje in boljše razumevanje s Sovjeti-jo.
Lesage je trdil, da Kvibečani ne marajo, da bi kdo njihovo železno rudo izvažal v rdečo Vzhod. Nemčijo. Udeležencem volivne-ga shoda, kjer je govoril, je dejal, da se je šel Eaton v Pariz po. klonit Hruščevu.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D C. — Nocoj ob osmih bo poročal predsed- i
Marv Rovanšek, R.D. 1, Box 27, Johnstown, Pa., 84-letnico svojega rojstva. Slavljenka je najstarejša Slovenka v omenjeni o-kolici in mati znanega tukajšnjega društvenega delavca Cirila Rovanška, gl. podpredsednika ABZ. Slavljenki čestitamo in ji želimo, da ohrani trdnost in živahnost še mnogo let! Zadušnice—
Za pok. msgr. Vida Hribarja bodo za 4. obletnico smrti sv.
Podpredsednik Nixon je pozval
zu je pomagal do zmage našim nizaciji
maše: v cerkvi Marije Vnebo-
"V " *	. 1 ” 1 vzete	jutri	ob devetih,	v	cerkvi
nik Eisenhower	o panski kon-'	•*	, .	.T	...
f . .	, v . Marne Pomočnice na Neft Rd.
ferenci in o novem položaju v	, „	,
; v soboto ob 6:30 ter v ponede-
’	,	Ijek in torek ob sedmih.
! NEW YORK, N.Y. — Debata v'
| Varnostnem svetu Združenih ^°Sreb
j narodov o sovjetski obttpžbi ' Pogreb pok. Iianka Wallam Združenih držav kršenja su- bo v Petek ziutrai ob 8:15 iz že'
republikance v Kongresu, naj zagovornikom atomskega letala, j kako naj se vzhodna in južna A- ne povod za še ostrejše odnose ^ posikrbijo, da b0. odobren prvot-iV predstavniškem domu so svoj zija pripravita na nov političen med vzhodnonemškim prebival-^ ni znesek za pomoč tujini. Do-'čas črtali znesek 58 milijonov pritisk Peipinga. Podobne skrbi setvom in komunističnim reži-islej je imel Kongres navado, da!dol-. ki Je bil namenjen za nada-[ima tudi Indijski Nehru. Boji mom. ^
je sicer odobril pomoč tujini v ljevanje pripravljalnih del za se, da mu bodo rdeči Kitajci po- I Končno še dve novici, ki jih ne načelnem zakonu, pozneje pa jo atomsko letalo. Predstavniški brali še več ozemlje na južnem bi zvedeli, ako ne bi doživeli po-skrčil. Nixon ima pri tem tudi! dom je sedaj preklical svoj sklep ' robu Himalajskega pogorja, lomije v Parizu: Znana špijon-hudobno željo, da spravi v zadrego vse tiste demokrate, ki bi radi pri pomoči tujini začeli varče-
in odobril gornji znesek.	j Zato tako vneto zagovarja s an- ska letala U-2 so dognala, da ima.
Prebivalstvo naše prestolice se gleškim ministrskim predsedni-1 j° Rusi samo 30 medcelinskih je nenadno začelo zanimati za kom Macmillanom vred idejo o' raket, ki so usmerjene proti ame-zaklonišča. Hitelo je spraševati novem sestanku na vrhovih. An- riškim mestom. Rusom se pa strokovnjake v Pentagonu, kje gležu je ta nepričakovana po-' hudo mudi; do konca leta bi radi jih 'lahko naroča in koliko stane-
verenosti zaradi poletov U-2
nad Sovjetijo se je včeraj nadaljevala. Konec utegne doseči danes popoldne ali zvečer. Sovjetska resolucija je obsojena na zavrnitev.
CAPE CANAVERAL, Fla. — Združene države so poslale včeraj na pot okoli Zemlje u-
letovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na Ali Soul’s pokopališče.
Asesment—
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo nocoj od 6. do 8. pobirala asesment v šoli sv. Vida.
vati s federalnimi izdatki.
Nekaj levičarskih demokrat	.	.	.
skih kongresnikov je skupaj z jih'lahko naroča in koliko stane- moč prišla tako prav kot še niko. imeli kakih 200 takih raket na
liberalnimi skupinami inteligen.1 i°- Vendar pa interesentje niso 11. Anglija se sicer otepa očitka svojih oporošči, pripravljenih na ce takoj sestavilo nov program I kazaH nobene zaskrbljenosti ali iz Amerike, da je londonska via- polet.
za ameriško zunanjo politiko in nemira.	,da kriva, da je prišlo do “nove | McCone, predsednik atomske
Vrhovno federalno sodišče je politike” v mednarodnih odnosih,1 komisije ZDA, je izjavil, da je zavrnilo ponoven priziv znane- ki je končno doživela svoj poraz komisiji preskušanje atomske si-
v Parizu, toda noče se dosti pre- 1 le neobhodno potrebno, da bi rekati z Ameriko. Zato hvali da- “dramatično” zboljšala kvaliteto lekovidnost indijskega Nehruja.'svojega atomskega orožja (najbr-Vzhodnlm Nemcem je pone-j že malega kalibra). To se pravi,, srečeni sestanek v Parizu vlil debili bi novo orožje malega ka-
Tajnica Društva sv. Marije metno luno-vohuna MidaŠ. O- Magdalene št. 162 KSKJ bo pokoli dve in pol tone težak sa- birala nocoj od 6. do 8. ure
ga skuša prodati ameriški javnosti, češ da se sedanje vodstvo dr. žavnega tajništva ne razume na §a ruskega špijona Abela, ki je ta posel. V novem programu za I hll °bsojen na 30 let zapora, zunanjo politiko predlagajo na A-bel je eden izmed okroglo 100 primer: Amerika naj prizna rde- špijonov, ki so jih naše in zavez-
čo Kitajsko in ji ne brani v Združene narode; obema Nemči-jama je treba dati priliko, da se združita v obliki, ki si jo sami ižbereta. V ta namen naj Zahodna Nemčija dobi pravico, da
niške policije nalovile po koncu druge svetovne vojne in jih sodnije obsodile. Med njimi je bilo 23 špijonov z diplomatskimi potnima listi. Ti niso bili aretirani, niti sojeni. Vse to je povedal v
telit ima skrajno občutljive fotoaparatje, s katerimi bo lahko odkril izstrelitev medcelinskih raket in si ogledal tudi vse drugo pod seboj na Zemlji. Sedanji Midas je preskusni. V nekako treh letih sodijo, da bo plavala okoli
novo upanje, da bodo kmalu'libra, ki ne bi bilo nevarno za osvobojeni, še pred začetkom človeško življenje. Preje so go-sestanka so na primer delavci iz vorili, da potrebujejo podzemelj-
vzhodnega dela Berlina imeli sestanek v zapadnem delu in skle-
ske eksplozije atomske sile v samo mirnodobske namene.
asesment v šoli sv. Vida.
BERLIN, Nem. — Sovjetske o-blasti so včeraj vrnile prevozno letalo C-47 in devet oseb, k’ so bile v njem, ko je moralo pretekli petek pristati v _ V/,hod. Nemčiji.
Zemlje cela vrsta takih am e- TOKIO, Jap. —Ogromni morski riških opazovalnih postaj in	valovi, nekateri visoki do 30
varovala svobodni svet pred	čevljev, ki jih je povzročil po-
vsakim iznenadnim napadom. tres v Čile, so porušili vrsto
V luči teh načrtov je izvidni-ško delovanje letala U-2 postalo za bodočnosti nepomembno, prav tako debata v Varnostnem svetu o njem.	|
naselij ob japonskih vzhodnih obalah in zahtevali stotine mrtvih. Te valove so čutili vse tja do Nove Zelandijo, Avstralije in Filipinov.
*
Ameriška Domovina
TV«»	(%1— HO IVI E
6117 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
ga Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
NoTTo3	Wed., May 25, 1960
Po ponesrečenem sestanku v Parizu
Polom sestanka na vrhovih, ki ga je tovariš Hruščev tako dramatično in brezobzirno inscemeriral, je prebudil svobodni svet iz sanj, ki ga je vanje spravila tista zunanja politika, .ki sta jo pred par leti izoblikovala angleški ministrski predsednik Macmillan in tovariš Hruščev, ko je bil Macmillan na obisku v Moskvi. Takrat je začel ves svet prepevati hvalo "novi” zunanji politiki, ki naj bi-temeljila na dveh stebrih: najiprvo naj vodilni politiki v vsaki državi prevzamejo v svoje roke konkretno obravnavanje .političnih sporov in ne več poklicna diplomacija; vodilni politiki naj se v ta namen sestajajo in na konferencah rešujejo kar osebno, kar je doslej ,bilo opravilo diiplomatičnih not' in pogajanj.
Takrat ni nihče premišljeval o tem, da sta Hruščev in Macmillan imela čisto druge interese na “novi” zunanji politiki. Macmillan jo je potreboval, da .ustvari v angleškem javnem mnenju za svojo stranko dobro razpoloženje med volivci, kajti že takrat je vedel, da bo kmalu razpisal volitve. Hruščevu se je zdela ideja imenitna zaradi tega, ker je v njej videl priliko za komunistično propagando. Razlikovala sta se tudi v tem, da je Macmillan res bil prepričan, da bi mogla direktna pogajanja med .državniki poravnati marsikateri spor vsaj manjšega obsega in pomena. Hruščev je pa že takrat vedel, da komunistične zunanje politike radi njene “nove” oblike ne bo spreminjal. Komunisti bodo seveda tudi za resna pogajanja, toda samo takrat, kadar bodo od njih imeli koristi, ki zanje ne bo treba dati nobenih koncesij.
Svobodni svet .vsega tega ni hotel videti. Edino zastopniki stare vrste diplomacije so začeli majati z glavami in se bati, da bo “nova” zunanja politika preje ali pozneje dovedla do diplomatičnih polomov. .Njihovo stališče je bilo jasno in preskušeno po stoletni tradiciji. Diplomatje so zato na svetu, da potom osebnih stikov v uglajeni obliki pripravljajo podlago za diplomatska note in sporazume, ki naj jih pozneje potrdijo njihove vlade. Svoje delo opravljajo na zaupnih sestankih, daleč od vsake javnosti. Le tam je mogoče povedati tudi odkritosrčno besedo, le tam je mogoče dajati in zahtevati koncesije, ki privedejo do končnega kompromisa. Tekom takih pogajanj morajo zastopati stališča, ki so si globoko nasprotna; da jih pri obrambi svojih načrtov in zahtev ne zapelje prevelika gorečnost do ostrih izjav ali nepremišljenih kritik, iščejo zavetja v uglajenih besedah in olikanem vedenju. Tudi v slučaju, da se ne pogodijo, ne postanejo radi tega osebni sovražniki. Zmeraj si pustijo vrata odprta za nova poganjanja z istimi nasprotniki.
Kot rečeno, se svobodni svet ni menil za misli skušenih diplomatov. Veselo smo drvili od enega sestanka do drugega, od ene konference do druge. Glavni igralci na takih sestankih niso bili poklicni diplomatje, ampak večinoma čisti politiki, navadno zunanji ministri. Kar se je govorilo in pogajalo na sestankih in konferencah, je zmeraj preje ali sleje prišlo v javnost. Sestanki so postali na ta način na pol javna politična zborovanja, ne pa diplomatska pogajanja. Nihče izmed udeležencev se ni hotel blamirati s koncesijami, konference in sestanki so se pa zaključevali s praznimi komunikeji, ki jih zadnje čase sploh nihče ni več bral. Res je, da so poklicni diplomatje pripravljali za take konference in sestanke ogromno Število poročil in analiz, strokovnjaki pa obdelovali vprašanja od vseh mogočih strani, toda njihovo delo je bilo prazno: udeleženci konferenc so mislili na politične uspehe in ne na stvarna pogajanja.
Šele polom sestanka na vrhovih je pokazal, kako jalova je “nova” zunanja politika. Povedal je, da ima prav stoletna diplomatska skušnja. Dokazal je tudi vsem nevernim Tomažem, da so komunisti ostali taki, kot so bili .zmeraj. Celo vodilni angleški socijalistični dnevnik je moral ugotoviti, da “se s komunisti ne da pogajati,” ker hočejo imeti od pogajanj samo koristi in niso pripravljeni na nobeno popuščanje v bistvu spornih vprašanj.
Upajmo, da bo polom sestanka na vrhovih rodil vsaj to dobro posledico, da bo v bodoče ostal vsak javni delavec pri svojem poklicu: predsedniki in njihove vlade naj določajo smeri zunanje politike, zunanji ministri naj politično branijo' po vladah napravljene sklepe, poklicni diplomatje naj jih pa izvršujejo.
Vračanje na “staro” ne bo prineslo vsaj svobodnemu SvCiU nobene škode. Komunistom bo seveda žal, da bodo radi tega izgubili mnogo prilik za svojo propagando. Radi tega bodo obnovili hladno vojno, v kolikor je niso že te dni, v svojem časopisju, radiju, povezanem podtalnem rova-njenju, političnem pritisku na nevtralce itd. Povečali bodo svojo aktivnost v takih mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi, razne mednarodne strokovne konference, mednarodni kongresi itd. Povečali bodo svoje grožnje z bombami in raketami, sporočili o svoji vojaški pripravljenosti in vojaški moči.
To je stara pesem, ki se je ni treba ustrašiti. Kar je nevarno, je verjetnost, da bodo razni levičarji in podobni “ko-ristini tepčki” zopet zagovarjali komunistična gesla in upor-
rKKIERIŠKA DOMOVINA, MAV 55, .I960	;; •
; i; t ra ■
111
r n f
t i t
no svetovali k novim praznim razgovorom s komunističnimi voditelji. Njihovim lepim besedam je svobodni svet zadnjič podlegel, sedaj je dobil primeren pouk v polomu pariškega sestanka. Koliko časa bo to skušnjo vpošteval, to je najvažnejše vprašanje v sedanji mednarodni politiki.
Upajmo, da vsaj Amerika ne bo dolgo časa pozabila na nauk, ki ga je dobila na zadnjem pariškem sestanku. Eisenhower ni bil nikoli za take sestanke; dokler je bil Dulles pri zdravju, je predsednik trdno držal z njim. Po Dullesovi smrti je začel popuščati. Ves svet mu je pel hvalo, da je opustil Dullesovo “okorelo politiko,” narod za narodom ga je častil kot apostola miru. V par urah je pa Hruščev razgalil vse fantazije, naše in ostalih držav svobodnega sveta. Eisenhower gotovo ne bo šel več na tak led. Upajmo, da se bo iz poloma pariške konference nekaj naučil tudi njegov naslednik. Čim več, tem bolje za Ameriko in za ves svet.
j BESEDA IZ NARODA j
V spomin našim mučencem
Cleveland, O. — Petnajst let je ko je šlo število od komunistov minulo, kar so zmagoviti zavez-'pobitih že v tisoče. Ne preje! V niki končali drugo svetovno voj-j imenu teh tisočev stavim vpra-sko. Vojsko, ki je prinesla slo- šanje raznim dr. Eggerjem, Mi-venskemu narodu strašno trplje- kužem Janžekovičem, Miklavči-
nje, ki je bilo gotovo najstrašnejše v njegovi tisočpetstoletni zgodovini. Razdeljen in razkosan je bil med tri stare sovražnike; tri okupatorje, ki so si vsak po svoje prizadevali, da bi naš narod kulturno) in tudi biološko uničili. Na vse to so začeli komunisti svojo krvavo revolucijo, ker so spoznali, da je prišel zanje čas; “zdaj ali pa nikoli!” Zato so zasadili narodu svoj krvavi srp v hrbet. Prav takrat, ko je krvavel že iz drugih ran in ko je bil najbolj zapuščen. Nadeli so si lažnjivo masko Osvobodilne fronte, ki je bila ustanovljena ne za borbo proti okupator-
cem, Finžgarjem, Lambertom in vsem onim gospodom v črnem talarju,'ki takpjvneto pišejo spomine in zagovarjajo upravičenost korpuiiistične revolucije na slovenskih tleh ter s tem tudi vsa dejanja: rope, požige, umore, s katerimi so komunistični osvoboditelji osvajali in osrečavali slovenski narod. Gotovo je, da so se tudi na protikomunistični strani delale napake, saj ni revolucije brez njih., Prav tako je res, da je bilo v takozvani Narodno osvobodilni vojski dosti idealistov, zapeljancev in prisilnih mobilizirancev in onih, ki so se iz strahu pred okupatorjem
grobovi na Orlovem vrhu; množični grobovi v Črnem grobu, Te. harjih, Kočevskem Rogu in drugod so naši veliki narodni hrami, naša nova božja pota, kamor romamo v duhu, da se ponižno zahvalimo njim, ki so služili Bogu in domovini brez omahovanja, do zadnjega diha. Tam so naše misli v teh dneh meseca maja, ko je zemlja en sam cvet in srce ena sama velika ljubezen, posvečena njim: mladim, lepim in ponosnim borom na slovenski zemlji, ki jih rdeči vihar ukloniti ni mogel. Tja poklekamo in se v duhu pogovarjamo z njimi, s fanti iz domače vasi, z njimi, s katerimi nas je vezalo prijateljstvo, ki traja daleč preko groba.
Hvala Vam dragi slovenski mučenci, prosite Vsemogočnega za svoj slovenski narod!
H« *	*
Vso slovensko javnost vljudno vabimo na Spominsko proslavo, ki jo prireja Zveza slov. proti-kom. borcev v nedeljo popoldan v novi šentviški dvorani. Prav tako Vas vabimo, da se udeležite svete maše in romanja k Lurški Materi božji v ponedeljek na Spominski dan. Tako bomo naj lepše počastili spomin naših dragih nepozabnih mož in fantov in prosili Marijo, naj tudi v naprej blagoslavlja slovenski narod.
Marjan Jakopič. —-----o-------
flVipMET*
AL' PA NE
LSLSLSUUIJLSLJIJLJLSLJLJLSLJULJLJIJUUULBJLJL
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
00000000000000000000000000
Predno sem zavil v Cencov icot, sem trenutek postal, da še enkrat zajamem v spomin naše
zevnilke in njive, ki so kašča naše vasi, ki preživlja vaščane leto nerodno, ker ni noben znal ple-
za letom z vsem potrebnim. Dišalo je po novo zorani zemlji. Zevniki in njihe — vse je že obdelano za letos. Okrog vsakega zevnika so bili zasajeni ražnji, ob katerih se bo ovijal fižol. To 30 nekako ograda za zevnik. Kot origade suličarjev so stali ražnji in čakali, kdaj pokuka iz zemlje netiški fižolček, se oprime palice in začne plezati kvišku. Dober je, da se v ustih kar topi. Vsak dan bo na mizi, kadar bo dozorel; enikrat gorak in za-oeljen s slanino, enkrat mrzel oetom in ojlem. Veliko skledo ga je treba za družino, bi rekel.
Tamle vodi pot v naše podružnice: Bezuljak, Dobec in Ko-žljek. Do tukaj smo pripodili fantičke iz teh vasi kadar smo
ju, ne za pomoč zavezniški stra-1pridružili partizanom. Posebno
iV> 1 A r\ A -, r\ r-r     s 1 v t 1 AN rv /"v 1-* 1 4-	t	/-v Y\	T	4- i
nič pač pa za nadvlado, za oblast in diktaturo proletarijata nad slovenskim narodom, ki je komunizem kot vsako drugo diktaturo odklanjal, ker je vedel, kakšni so njegovi cilji, kalkšni so njegovi sadovi. Komunizem se je skril za masko Osvobodilne fronte zato, da je varal narodova čustva, da je dobil na svoje limanice lahkoverrieže, 'predvsem pa zapadni svet, ki ni znal ločiti resnice od laži, kot je še danes mnogokrat ne zna.
Če pogledamo na kratko vzroke, zakaj je komunistična revolucija v naši slovenski domovini in v Jugoslaviji uspela, vidimo, da nosijo takožvane nacionalne
oni na Gorenjskem in Štajerskem dostikrat niso imeli drugega izhoda. O “borbenosti” partizanskih enot ni vredno izgubljati časa. V odprte borbe so se le neradi spuščali in slovenskim domobrancem niso bili nikoli nevarni, Brez pomoči juga in zaslepljenega zapada bi bila naša zemlja kmalu prosta rdečih osvoboditeljev. ' *
* * *
Petnajst let je minilo, kar so šli bataljoni slovenske narodne vojske v zadnji pohod. Tudi tokrat zmagovalci. Neizmernemu sovraštvu in popolni podivjanosti slovenskih “osvoboditeljev” so naši fantje odgovarjali z mo-
in protikomunistične sile pri tem Titvijo in odpuščanjem. Ob stra-
veliko krivdo. Neenotnost, razklanost, krvavi obračuni med Srbi in Hrvati; popolna nesloga v jugoslovanski emigrantski vladi v Londonu, to sta gotovo glavna vzroka, poleg drugih manjših. Ni moj namen pisati o tem. Hočem se le spomniti onih velikih Slovencev, ki so pravočasno spoznali krinko Osvobodilne
-šnem trpinčenju, zasmehovanju in poniževanju so se jeklenih za svoj največji pohod, za mučeni-štvo. Bili so popolnoma zapuščeni od vseh, vedeli so kaj smejo pričakovati od rdečih bratov, toda bolelo je najbolj to: da je zapadni svet plačeval zvestobo za izdajstvo. Bili so razočarani v
_____ svoji silni veri v njegovo iskre-
fronte in jo povsem odklonih, če-Jnost, poštenje in pravico, saj so prav so morali zato dati svoje i verovali vanjo kot v božje oblju-življenje. V tisoče gre število be. Umirali so kot umirajo ju-teh junakov: zrelih mož, fantov, naki, med njimi ni bilo omah-pa tudi deklet, otrok in žena, kijljivcev, ne izdajalcev, so padli pod komunističnimi stre. j Padli so v grobove, ki so jih li, ali pa bili pobiti s koli in komunisti zaminirali in skušali krampi kot divje živali. Ni vasi zabrisati za njimi vsako sled, na Slovenskem, kjer bi si komu- da bi bili tako za vedno pozab-j hodu clevelandskih romarjev in nistični rdeči brat ne omadeževal Ijeni in. neznani. Paso se tru-|vseh onih, ki pridejo od daleč, svojih rok nad onimi, ki mso ho- dili zastonj. Ti mrtvi stražarji Popoldne je spovedovanje, zve-teli imeti ničesar skupnega z zla- naših domov so komunistom vse- £er pa p0 pobožnosti v cerkvi gano O. F. in njenim morilskim bolj nevarni, kot bi jim bili mor. procesija s prižganimi svečami, delom. Spomnimo se onih, ki so da živi. Njihova zasuta usta go-]y nedeljo zjutraj ob 7. uri se padali po ljubljanskih ulicah, de- vorijo, kričijo v silno obsodbo in bomo Sp0mniii naših dragih žr-iavnicah, pisarnah, pri delu na težijo vest komunističnim oblast-1 tev ki SQ padle y drug;i svetov poljubu pa so bili pobiti v po-- nikom. Bratovo morilske rok.L, ^ med revolucijo, Ta m*
ws sr
r0rerLtd^Utnvih,i4nlbra,kOSa'|b0dd0,ZbSt0ni Se 'Tk-? Za-'Mna bVododaVrovana Sa pokoj la v grozodejstvih.	|radi ljubega miru, koeksistence v	ti-	v
Lemontska romanja in grob škofa Rožmana
Lemont, 111. — Vsa našr^ le tošnja romanja pri Mariji Pomagaj v Lemontu bomo združili z obiskom dragocenega groba našega velikega pokojnika, ljubljanskega škofa Dr. Gregorija Rožmana, ki počiva na našem samostanskem pokopališču.
Prvi tak skupinski obisk groba smo imeli že v nedeljo 22. maja, ko so imeli pri Mariji Pomagaj svoj mesečni shod tretje-redniki sv. Frančiška.
Uvod vsakoletnih romarskih pobožnosti napravijo društve-nice Marije Pomagaj št. 7fi KSKJ iz Chicage. Njim se ved no pridruži še društvo sv. Mohorja. To bo letos v nedeljo 29. maja. Takrat namreč obhajamo god Marije Pomočnice. Sv. maša za romarje bo ob 11. uri dopoldne v cerkvi. Popoldne ob 2. uri pa je majniška pobožnost s petimi litanijami. Po tej pobožnosti pa bo procesija.na pokopališče, kjer se bomo poklonili spominu pokojnega škofa. Mec procesijo bomo molili žalostni del robnega venca. Žalostnega zato, ker je škof Rožman na smrtni postelji naročal, naj molimo prav žalostni rožni venec.
Prvo večje lemontsko romanje bo letos prvo nedeljo mese ca julija z običajnim sporedom le namen pri romanju bo malo drugačen kot druga leta. Gotovo bo že v soboto 2. julija ob 9. uri zjutraj sv. maša ob pri
Več kot eno leto je O. F. ne- in raznih ugodnosti pozabljajo usmiljeno uničevala svoje na-' svoj visoki poklic in iščejo nači-
ne žrtve. Letos je namreč 15-letnica množičnega pokolja na-
cesiji od Prekmurskega križa molili sv. rožni venec za pokoj
sprotnike. S streh, grožnjami in nov in potov, kako oprati delo, ;ših draglh fantoy m moz. ovaduštvom. Neoborožen in ne- cilje in zločine krvave komuni-1 Pozna sv. maša v nedeljo zaščiten si narod ni mogel poma-1 stične revolucije in pri tem prid-	k° pri Lurški votlini ob
gati drugače, kot da se je sam no mečejo blato na one, ki so 1-1- uri| Četrt ure pred sv. mašo organiziral in dvignil. Sam, brez vedeli, kaj je zvestoba narodu, bodo romarji z duhovniki v pro-raznih navodil, sam brez politi- veri in Cerkvi, čnih ali vojaških vodnikov. Sam !	•	• •
je stopil na kraj vasi in zavpil: I Mi, ki nas je komunistična re- nega škofa Rožmana, in sv. ma-zdaj je vaše moritve dovolj! volucija pognala v tujino, se kla- ša, glavna romarska maša, bo o-In temu klicu so prisluhnili isto- njamo našim bratom, našim mu- pravljena in darovana za dušo teri, tisočeri. Tako je nastala cenikom. Hvaležnost v naših našega slavnega romarja in ro-prva vaška straža v St. Joštu nad srcih bo vedno gorela, kot gorijo marskega pridigarja, za dušo Vrhniko, tako je nastalo na sto- svečke, ki jih neznana roka pri- pokojnega škofa Rožmana, tine vaških straž po vsej Dolenj, žiga na njihovih zapuščenih Sliši se, da bodo letos Cleve-ski in Notranjski. Takrat šele, ^mn°žičnih gomilah. Izbrisani landčani priredili zopet skupno
se sporekli v šoli. Dlje za njimi si nismo upali, samo v območju domače vasi smo bili kar se da pogumni. Tukaj smo šli vasovat v Bezuljak, kadar so meli proso pri Matičkovih, ali pri Tonkovih, ali pri Mežnarjevih in Mivčih in kaj vem kje vse. Bezovski fantje nas niso sprejeli s slavoloki in bando, se reče, vendar nam tudi niso rekli zapik, če smo prišli kot se spodobi — z oljkino vejico in brez drikelcov. Ko smo proso omeli, so nam dali rezo-Ije, pospravili so po podu, kak fant je privlekel iz žepa orglice in pari so se zavrteli, okorno in
romanje za pfvo nedeljo julija, ko obhajamo obletnico kronanja podobe Lemontske Marije Pomagaj. Sicer pa zdaj že vsak romar zna sam priti v Lemont, saj vozi redni bus od železniške postaje v Chicagi naravnost v Lemont. Kar pred samostanom odlaga potnike.
Ostala letošnja romanja bodo kot druga leta: V nedeljo 17. julija je romanje Slovenske Ženske Zveze, zadnjo nedeljo julija je romarski dan prekmurskih Slovencev; prvo nedeljo avgusta so v Lemontu porciunkul-ske pobožnosti in pordunkulski odpustki.
Romanje Zveze Oltarnih materinskih društev iz Clevelanda bo v dneh 13., 14. in 15. avgusta z izbranim sporedom. Letos se temu: romanju pridruži tudi Tretjeredna skupščina od Sv. Lovrenca v Newburgu. Tako so clevelandski tretjeredniki sklenili letos na Belo nedeljo, ko so imeli svojo letno duhovno obnovo in vizitacijo.
Zadnje večje romanje pa bo v nedeljo 4. septembra, ko priroma v Lemont slovenska fara sv. Štefana iz Chicage. Tem romarjem se pridruži' veliko število drugih od blizu in daleč. Popoldne isti dan je običajni vsakoletni medeni piknik.
Z vsakim romanjem pa bo letos združena molitev sv. rožnega venca za pokojnega škofa Rožmana v procesiji na pokopališče, kjer bo vedno vdanostna poklonitev velikemu pokojniku.
Mislim, da ni treba posebej poudarjati:	Lemont ima zdaj
dva važna slovenska magneta: slovensko Marijo Pomagaj in dragoceni grob ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Tema dvema magnetoma se bomo dali verni Slovenci rade volje privlačiti.
Romarji, ne pozabite:	Svoj
prihod mora vsak pismeno naznaniti, da vemo vse potrebno pripraviti. Naznanite se na naslov:	Baragov dom, Box 608,
Lemont, Illinois.
/ Voditelj romanj.
sat. Vedeli pa so, da človeku dobro dene, če drži v rokah kaj mehkega in vlači sem in tj e po podu. S potno roko je držal fant dekleta čez pas, da se je poznal odtis prstov na njeni bluzi, kot bi hodil po njej medved.
Mi, ki smo prišli naposodo, smo gledali od strani, pili rezo-Ijo in modrovali, kako bo, če nam bodo bezovski fantički pomagali proti domu. Tu je njih torišče, njih dekleta, njih pod, njih muzika. Sešteli smo se ih če smo dognali, da So domači v premoči, bomo šli lepo pohlevno domov. Da bi prišli le zdravi in celi do kapelice zunaj vasi,, potem bo že kako. Če nas pa zajamejo v ozki ulici med živimi mejami, bo pa hudo narobe, smo uganili.
Seveda, če se je pa primerilo, da smo poprej mobilizirali svoje sile v domači vasi, je bilo pa vse drugače. Tam pri kapelici smo pustili en oddelek, da nas bo kril, kadar bomo pripodili za seboj Bezovce. Tam so čakali najmočnejši in pri njih je ostala škarta, ki ni bila za nobeno rabo, ne z rokami ne z nogami. Jaz sem se rad pridružil tej patrulji, ker se nisem nikoli rad silil v ospredje. Še danes se ne.
Tam za kapelico smo ležali, gledali v zvezde in čakali razvitja dogodkov. Kadar smo zaslišali iz vasi znamenja, kot bi, na primer, kdo s plohom udrihal po vodi, smo vedeli, da se je domača zabava že pričela. Naši, !ki so se zanašali na rezervo, so se počasi umikali proti kapelici. Domačini so mislili, da imajo sovražnika že kar v oblasti, so pritiskali za njimi, kar se da. Ko so jih naši izvabili mimo kapelice, so se obrnili, napravili izpad nazaj v bezovsko linijo in takrat je udarila v hrbet Bezovcem še rezerva izza kapelice in — pet jih pade, kjer porine, ta slovenski oratar. Noben plot ni bil previsok in nobena seč preširoka, ko so si pomagali fantički iz nevarnega kraja.
No in v drugih primerah so si pa naši pomagali na vse mile viže proti domači vasi, za njim* je pa deževalo kamenje, krepel' ca in druge take pripravne stvari. Pa smo bili kljub temu ravsU in kavsu vedno prijatelji z Be' zavci, iki so bili vrli fantje in zapeti so znali, da nikdar tega. Kadar je poprijel Mežnarjev Lovrenc in pritisnil njegov brat Tone, pa še drugi, je bilo res lep0 petje. Razume se, da so naši fantje še lepše peli. Takih jih Pa zares ni bilo pod zvonom sv. Jer' neja. Celo Rakovce smo posekali, pa ki so se bahali, da so v Pe' tju prvi na Kranjskem. Kakopak!
Vas Koži j ek je slonela visok0 na hribu in tj e nismo zašli dostikrat. Tako tudi v Dobec ne. Samo ob žegnanju smo šli tje k ma' ši, sedeli na cvingarju, binglj3,1 z nogami in dekleta ogledoval*’ ki so šumela mimo nas v cerkcv> Presodili smo jih in precen*h’ katera bi bila za v jarem in ka' tera ne.
Ne vem, če bom še kdaj t°d matafiril, sem si mislil, ko sem s pogledom objemal sliko njiv, vasi vzpetin in ravni, kolikor J*h ni že mrak položil k pokoj0-1 Kakor bo naneslo. Če se ne vadimo več, zdravstvujte in ostan|'
Varna meja
Vzdolž kanadsko-ameriške meje ni od 1. 1812 nobenih utrdb.
Tega leta je bila zadnja vojna mjed Združenimi državami in Vel. Britanijo, pod katero je Kanada tedaj spadala.	|
Odprta in nezavarovana meja ke naši, dobri in pošteni. Obrn* med Kanado in Ameriko je ena sem se in počasi stopal po vrt najtrdnejših in najvarnejših na proti Cencovi hiši, kjer bom s svetu.	' mal° povasoval za slovo.
‘	‘ ' W I
'
Starogorskl:
ZORI SLAV A
POVEST IZ DAVNIH DNI
Tam je bil zbor, kjer so ju tožili Franki, ker mašujeta v jeziku Slovenov in ker sta pisala slovenske knjige.”
“Tožili so ju še tam, pred samim papežem?”
“Da, v obraz so jima pravili in očitali, zakaj sta izumila Slo-venom pismenke!”
“Ali bi ne smela?”
“Ne. Baje je to greh!”
Ostoj je obstrmel. “Greh je to, če se uči Sloven brati v svojem jeziku?”
“Franki so to trdili... — Nu, Ciril, ta jim je pa odgovoril tako, da so kar vtihnili in škripali od srda, ter se je popolnoma opravičil. Papež je apostoloma vse verjel in celo ukazal, da Se mora brati maša v jeziku Slo-venov. Blagoslovil je knjige in Je sam položil na oltar in bral nad njimi sv. mašo. In tri dni se je brala v treh glavnih cerkvah večnega mesta sv. maša v slovenskem jeziku.”
Ostoj se je začudil. “Sam namestnik Kristov je priznal, da je jezik Slovenov lep in vreden te časti?”
“Da, tako je! Pomisli, starosta, mi smo bili na to tako ponosni, da smo jokali od veselja. Pomisli, za mašo so sposobni samo štirje jeziki:	Hebrejski,
grški, latinski in slovenski, noben drug, pa bi ne bili ponosni? Ej starosta še ti bi plakal, ko bi to videl!”
Starosta je bil že sedaj ginjen: “Veliko sta videla, prav res, veliko!” Nato se je obrnil k
CHICAGO, ILL.
sinu in ga jel vnovič ogledovati in kimati.
Godec pa je rekel: “Le glej ga! Sedaj je svečenik in vesel si lahko tega, zakaj sam papež, je ukazal latinskim škofom, da so ga posvetili. Papež sam pa je povišal v škofa Cirila in Metoda. Ko pa je umrl Ciril, pa še Metoda v nadškofa ter mu dal nadškofijo Moravsko in Panonijo. Frankovski pridigarji nimajo sedaj ničesar več iskati med nami, zakaj nadškof Metod si bo sam učil in zbiral oznanjevalce blagovesti in jih posvečeval.”
Zunaj so začuli topot konja in kmalu nato je vstopil služabnik vojvodov: “Kaj prinašlaš?” “Vojvodiču se je rodil sin!” Vsi so planili pokoncu. “Sin.” Godec je pograbil čutaro, a bila je prazna in jezen jo je vrgel po mizi. “Niti na zdravje novorojenca ni mogoče piti tukaj!” Hotel je ven, a Dragomil ga je zadržal.
“Kam, Zoran?”
“K vojvodu, k Zorislavi!” “Počakaj no, saj gremo tudi mi! . . . Treba, da se služabnik okrepča!”
“Dobro! ... Ali dolgo ne zdržim!”
Dragomil mu je ponudil poln vrč in dejal: “Zdržiš, zdržiš!” Godec je sicer skremžil obraz, a se vendar potolažil in med pitjem ugibal, kako ime bodo dali mlademu vojvodiču iz rodu staroste Stralumira. A ni dolgo ugibal, zakaj vrč mu je zletel
CHICAGO, ILL.
help wanted — female
POTREBUJEMO TAKOJ
Strežnice, kuharice Pomočnice za kuhinjo in jedilnico
Dobri delovski pogoji Stalno delo
Oglasite se osebno
HOWARD JOHNSON RESTAURANTS
8301 W. North Ave., Melrose Park 531 N. LaGrange Rd.,
La Grange Park
8235 W. Higgins, Park Ridge
(104)
business opportunity
4 I
na tla in se razbil, vina pa se je razlilo po tleh. Kaj je bilo? Služabnik je še vedno stal in sopel in starosta je prvi opazil njegovo zbeganost. “Ali imaš še kaj sporočiti?”
Služabnik je rekel s pretrganim glasom: “Prejasna vojvodinja umira!”
“Vojvodinja? . . . Mati Lju-bomira?” Služabnik zmaje z glavo.
“Katera vojvodinja pa?”
“Mlada, saj tako jo kličemo, Zorislava!”	/■
(Dalje prihodnjič)
------o-----1	' '
Zavarovanje za zdravljenje zob predloženo
CLEVELAND, O. — Podpredsednik Blue Cross za severovzhodni Ohio Manix je na letnem zborovanju Zveze dentistov države Indiane nedavno predložil, naj bi Zveza zobozdravnikov prevzela vodstvo v pokretu za ustanovitev primernega zavarovanja za kritje stroškov zdravljenja zob.
Manix sodi, da bi moralo biti tako zavarovanje osnovano na širokem, temelju za vso deželo. Ne smelo bi biti dražje od sedanjega zavarovanja za bolnišnico v okviru Blue Cross.
Predloženo zavarovanje naj bi krilo vse izdatke za zdravljenje in plombiranje zob, za večja dela, kot so zlate krone, mostovi in podobno, pa bi zavarovanje plačalo tri četrtine stroškov, preostalo četrtino pa zavarovanec sam.
dava na mednarodnem študija skem ssetanku za velemoleku-larno kemijo. Ta povabila so ne le laskavo priznanje prof. Peterlinu, ampak vsej slovenski znanosti.
Kmetijstvo v kranjskem okraju
Zadružna posestva so v precejšnjih težavah zaradi razkosa-nosti, pomanjkanja primernih gospodarskih poslopij in nestalnosti delovne sile. Oblasti se trudijo, da bi zadružno zemlj.o zaokrožile, zgradile hleve in druga gospodarska poslopja, izboljšala kakovost obdelane zemlje, ki se je v zadnjih letih očitno poslabšala, ter osredotočiti vse svoje delo v razvoj živinoreje.
Trdijo, da so imeli larti v tem pogledu že nekaj uspehov.
Maribor — visokošolsko mesto
Preteklo jesen so ustanovili v Mariboru na pobudo podjetij, ki so zastonj iskala strokovnjake,
HELP WANTED — FEMALE
REAL ESTATE FOR SALE
NEWSPAPER STAND on busy corner. Suitable for 2. No Sundays. Good money maker. Apply at stand. Corner Milwaukee and Halsted.	(104)
V fari sv. Štefana
2108 W. 19th St., zidana in lesena hišica, $8,500; $2,500 napla čila. Drugo kot najemnina. 2313 So. Oakley Ave., 7-sobna zidana hišica. 4 spalnice, 2 kopalnici, klet, dvorišče. Lesena garaža za 2 kare. Avtomatična gorkota. $12,500; $2,500 naplačila. Ostalo kot najemnina.
Kličite AL C. ROPA
HAymarket 1-5500 ali
CLearbrook 5-2066 zvečer.
(106)
Vesli iz Slovenije
Mednarodno priznanje slovenskemu atomskemu učenjaku
Profesor ljubljanske univerze in mednarodno priznani atomski znanstvenik dr. Anton Peterlin je nedavno prejel več laskavih povabil za delo v tujim. Tako bo dne 27. maja prof. dr. Peterlin imel v New Yorku v Združenih državah uvodno predavanje na
HOWARD
JOHNSON'S
5555
BRECKSVILLE RD.
Applications now being taken for
COUNTER GIRLS WAITRESSES CASHIERS
Apply in Person Only
Free Uniforms
Excellent Starting Rate,
Company Insurance Provided
(105)
Višjo tehniško šolo s tremi oddelki: strojnim, tekstilnim in elektrotehničnim. Za vpis se je prijavilo kar 900 študentov, sprejeli so jih zaradi pomanjkanja prostora le 150. Jeseni bodo odprli še kemični in gradbeni oddelek in se preselili v nove prostore, kjer bodo lahko sprejeli do 1230 študentov.
V Mariboru imajo tudi visoko komercialno šolo, radi pa bi dobili še višjo pedagoško in mora celo pravno. Doslej imajo te visoke šole šele takozvano prvo stopnjo (bachelor), nameravajo pa nekatere izpopolniti.
Vizitka
Mlada Švedinja je nastopila v Goteborgu kot tožiteljica. — Zahtevala je priznanje očetovstva in vzdrževalnino za svojega otroka. Kot očeta je navedla ime trgovca iz veleblagovnice in rekla, da ji je na prvem sestanku dal vizitko.
Ko so jo s trgovcem soočili, je izjavila k občinstvu in nenadoma zaklicala: “Tisti tam je!” Bil je trgovčev sin, ki je uporabljal očetovo vizitko.
------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Velika hiša naprodaj
j EPa s štirimi spalnicami in 'kopalnico v drugem nadstropju, dvema spalnicama in kopalnico v tretjem je naprodaj na 1400 E. 49 St. Vprašajte po peti zvečer in stavite ponudbo. (105)
Kupim
dvodružinsko hišo. Kličite od 5. do 7. pop. ali v nedeljo od lOtih zj. do 1. popoldan. Kličite IV 1-7065.	(20,23,25,27 maj)
HOUSES FOR SALE
Odprto koncem tedna
V fari St. Henry na 4083 Sha-dywood Lane blizu Harvard. Zi-zborovanje ameriških atomskih p0i ranch, velike sobe, raz-učenja-kov in nato predsedoval vedrilna soba> patio Spredaj, otvoritvi sami. V Bostonu pa bo preproge, zavese, lepo zasajeno, prof. Peterim sodeloval pri po- 2 leti star_ Se mora prodati) da svetovanju znanstvene družbe se uredi zapušaina. Ev 1-1661. Faraday, ki se posveča fizikalnim in kemijskim vprašanjem.
Meseca junija pa se bo prof.
Peterlin podal v Moskvo, da pre-
PITTSBURGH, PA.
BUSINESS SERVICE
(104)
House for sale
Off Green Rd., south of Eu did, under $18,000. RANCH, 3 twin bedrooms, 27 ft. living, dining room, kitchen seats 5, carpeting. Open weekends 18095 Blandford Rd. KE 1-9696.
(104)
REAL ESTATE BUSINESS PROPERTY
TRGOVSKA LASTNINA - Trgovina in stanovanje, tudi 6-sobno stanovanje na drugem. Naprodaj ali v zameno za drugo posestvo ali prvo vknjižbo. Garaža. Zmerno. Pišite na Slovenian Daily, Box 37, 139 N. Clark. Rm. 1212, Chicago 2, 111.	(104)
TEMPO HAIR FASHIONS - North Boros - North Hills — Open Evenings - Styling - Permanent Waving - Facials - Tinting - Hair Cutting - Manicuring Personalized By Mr. John - Miss Cecilia. 800 Perry Hwy., Perrysville, FOrest 4-0500.	(103)
VETERANS CENTER HALL 5417 St. Clair Ave.
for rent, for Weddings, Banquets, Socials, Dances
For information call HE 1-7123
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
Sobe se odda
5 sob se odda zgoraj. Oglasite se v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.	(X)
Sobe se odda
3 čiste sobe v mirni naselbini blizu sv. Vida se odda 1 ali' 2 odraslim osebam. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj.	(106)
Sobe se odda
5 sob s kopalnico se odda zgoraj na 1407 E. 51 St. (104)
Mrs. M. K. iz Morgan, Pa., piše: Pošljite mi po pošti še eno steklenico od 100 LOVIAN CAPSULES, kajti te, ki sem jih sedaj uporabila, so mi tako dobro storile, da ne želim bit: več brez njih! — Počutim se sedaj močnejša in vedno dobre volje. Že dolgo let sem uporabljala razne druge preparate, vendar moram reči, da so mi LOVIAN CAPSULES edine pomagale. Počutim se mladostna, energična in mirna. Priporočam jih vsakomur.
LOVIAN CAPSULES
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd..
Cleveland 10, Ohio Razpošiljamo vsepovsod!
25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49
POPRAVLJAMO
FENDERJE IN OGRODJE
SUPERIOR BODY & PAINT GO.
6605 St. Clair A v*.
EN 1-1633
Hit Kalit Kros. do.
* downstairs staro % and Southland	-
FUR AND GARMENT COLD STORAGE
MERVAR’S DRY CLEANING
5372 St. Clair 7801 Wade Park HE 1-7123
MALI OGLASI
Zidana ranch hiša
6 sob, IVz poploščena kopalnica, garaža za 2 kare, krasno dvorišče, blizu cerkve in. šole. Najboljša ponudba čez $22,500. Kličite WY 1-8782.
(20,25,27 maj)
Sobe se odda
4 sobe, in .kopalnica spodaj, spredaj se odda na 5385 Stan-ard Ave. Vprašajte zgoraj samo od 10 zj. to 2 pop.	(105)
Odprto danes od 6 do 8 1186 E. 71 St.
Če iščete čedno, veliko, enodružinsko hišo v lepi naselbini. Morate ogledati. 4 spalnice, 175 čev. lot, dvojna cementna garaža, 15x15 kuhinja. Čisto vseskozi. John Laurich bo tukaj.
PAGE REALTY GO.
455 E. 200 ST. KE L1030
Oddam stanovanja — prodam hišo
Oddam dve 5-sobni stanovanji na 7605 Superior Ave. in prodam štiri- stanovanjsko hišo istotam. Za pojasnila kličite WH 2-7405.	(104)
HELP WANTED — MALE
EXPERT PAINTING — Interior, Exterior, Roofing, Wall Washing, Paper Cleaning, General House Cleaning - Go Anywhere - Neat, Efficient, Guarantee, Reasonable. FA 2-3377.	(103)	GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi all ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1.6300 Moderno podjetje — Zmerne cene
	
PRODAJNI INŽENIR
Odlična prilika za izkušenega prodajnega inženirja pri vodilni narodni korporaciji. Mora imeti predhodno prodajno skušnjo in tehnično znanje v televizijskih sestavnih delih. Voljan potovati. Zahtevana diploma električnega i nženirja ali enakovredna tehnična skušnja. Sijajna začetna plača, široke ugodnosti, priložnost za napredek in priznanje. Pošljite ponudbe na R. Savage, Placement Manager.
RADIO CORPORATION OF AMERICA
501 N. LA SALLE STREET, INDIANAPOLIS, IND.
|Potniška pisarna BLED TRAVEL!
ima sledeče skupine za Evropo leta I960	^
Inženir za tovarniške načrte in gradnje
Odlična priložnost za moža z M'E diplomo in 2 do 3 leti skušnje v gradnji tovarn. Nosil bo odgovornost za napoved stroškov, za načrte in posebnosti, za koordinacijo gi-adbenih načrtov vključno Področja, kot klimatske naprave, ventilacija, gradnja, tekoči trakovi in hidravlične naprave. Dobra začetna plača, odlične ugodnosti, priložnost za napredek in priznanje. Pošljite ponudbe in plačilne zahteve na R. SAVAGE, Placement Manager.
RADIO CORPORATION OF AMERICA
501 NO. LA SALLE St.	INDIANAPOLIS, IND.
LADJE:
JULIJ 22—SS. UNITED STATES LETALA:
MAJ 29—SAS-JET za KSKJ
JUNIJ 5—-TWA-JET za Slovensko žensko zvezo—ROMANJE
JUNIJ 24—TWA-JET—romanje in izlet
LETALA:
JULIJ 5—TWA-JET
JULIJ 24—SABENA-JET: ROMANJE; KONGRES V MUNICHU
JULIJ 26—SAS-JET: ROMANJE;
KONGRES V MUNICHU
AUG. 3—iSAS-JET: COPENHAGEN -MUNICH - RIM - PARIZ -LONDON ZA K. C.
=1
ii
25
KSKJ
Za informacije in prijave kličite EX 1-8787 DANES EDINA SLOVENSKA POTNIŠKA PISARNA V CLEVELANDU:
6113 St. Clair Ave.
i
Sb
H
i
I!
BLED TRAVEL
Cleveland 3, Ohio
|
till Ebclid Av.nu.
C.lt MAin 1-2700
ponovitev razprodaje
3-DELNE BOMBAŽNE PIŽAME
0.90
ta ,5
Mere 32-40
2
^	~	*■ ta * m m w	O, V^IUO	-g-I
Ohlapno krojene, pralne bombažne pižame za udobno spanje skozi vse poletje. Dolge hlače, kratke hlače in jopica, kakor želite. Dva kroja — (A) s spremenljivim ovratnikom ali (B) z gumbom pripetim ovratnikom (ni skice). Nežni rožnati in modni potiskani vzorci na beli podlagi. Ena garnitura 1.99. Sprejemamo pismena in 'telefonična naročila.
SPODNJI ODDELEK PERILA IN V SOUTHLAND. SLUŽITE SE HALLE’S BREZPLAČNE AVTOBUSNE POSTREŽBE DO IN OD PUBLIC SQUARA!
AMERIŠKA DOMOVINA,

HANDEL - MAZZETTI i
Junakinja iz Štajra
“Ne, ne pošljite po nobene-1 govo Štefko iz mesta, prej mu ga,” je zarežal Henrik. “Sam j morajo živo srce iztrgati iz te-pojdem k Fuksgruberju in bom lesa, saj je žte tako ranjeno do ž njim govoril. In ako bom potem razbremenil Štefano, in to	_	w
bom —” zopet so mu temni zme-' hišo, jo je našel prazno, samo sani pogledi splavali h križu: ^ muhe so šumele okoli, pri peči pomagaj mi, Odrešenik, poma- predla mačka. Nato je vstopil v gaj — “ne bo potem zapel no- j hišo velik, siv mož in je nekoli-ben boben in niti en mož ne bo ; ko v zadregi visokoraslega voja-nastopil z orožjem,” zmečkal je ka vprašal, kaj da želi, gospod
smrti.
Ko je stopil v Fuksgruberjevo
pismo v svoji pesti in ga je zopet vrgel proč, “da bi izpolnil to povelje, kakor gotovo je Bog v Devici postal človek, tako gotovo bom varoval ubogo deklico.”
da je gotovo štajerski strelec. Henrik je Vprašal:
“Ste li vi Fuksgruber?”
Mož je prikimal.
Henrik vprašuje nadalje: “Kakšno prikazen ste videli v
Zopet je Madlzeder zamajal noči na velikonočni ponedeljek, z rameni. Zopet je pobral pi- J pripovedovali ste o njej Madlze-smo in je rekel: “Upam, da se derju? Varujte se, ljudem nat-vam bo posrečilo, razbremeniti, vezati medvede!” j0	Kmet je debelo gledal in re-
Ako pa je ne boste mogli raz- kel: bremeniti, se zanesem na vašo “Nobenega medveda nisem viteško in moško čast, da potem natvezel Madlzederju.” tudi priznate to. Čakal bom tu j Stotnik je vprašal: v hiši, dokler se ne vrnete iz! “Torej ste res videli meni-Piraha. Potem se bo zgodilo, ha?”
kar je prav.”
“Nekdo je rekel, da solnce ni
Fuksgruber odgovori:
“Ne, gospod, ni bil menih, hi-
šno pogledal moSa, “kar si govo-[ril, je grozna sumnja na ubo-Jgo detč, ki ni nikdar storilo kaj hudega, moreš li priseči, da je bila ona?”
Kmet je dvignil žuljavo roko: ‘“Pri Bogu in pri mojem iz-veličanju, gospod, in pri Gospodu, ki —”
Tedaj je iztegnil Henrik roko v zlati rokavici, ki je nekoč nesla Štefano s sramotnega odra, in je z zlomljenim glasom vzkliknil: “Ne! Tudi tako verjamem ________>>
Opotekajoč se je odšel iz so-
Beli oblaki so plavali nad gar-stenskim samostanom, kakor mali ognji so se svetila samostanska okna, ki jih je poljubljalo solnce, sanjavo se je dvigala nad Anižo prastara cerkev sv. Ulrika, z vislic v Frajringu so zletavali krokarji . . .
Skozi Garsten je brzo hitel neki mož. Bil je Henrik. Kakor preganjanec se je oziral okoli sebe in je urno spel skozi lipov drevored, ki vodi k samostanu, proti stolpu, ki je s praznimi o-kenskimi odprtinami kipel proti solnčnemu nebu in je čul nad svojo skrivnostjo . . . Bog v visokih nebesih ve za skrivnost, ki je čista, kakor peroti serafov, ki obdajajo Jagnje; toda nesrečnemu možu, ki ga navdihujejo temne moči, se ta skrivnost zdi črna kakor pekel.
nebeški ogenj, ampak krota. In lo je neko dekle iz Štajerdor-če mi sto norcev pove isto, ne fa ”
bom verjel,” je vzkliknil Hen-1 Henriku je zastajala kri, s rik in je ponosno stopal skozi podvojenimi udarci mu je tol-dvorano. “Le počakajte. Prišel klo srce. Vrgel se je na klop. bom in bom rekel: Solnce je Mož je videti odkrit in pošten, solnce, ne pa krota.”	zdi se, da ni v njem niti sence
Moško je stopal po stopnicah lažnivosti, doli, kakor da si je svest svoje j Henrik je nadaljeval z votlim zmage, toda znotraj je bil strt glasom:
in zlomljen, kakor človek, kij “Varujte se lagati! Tudi jaz mu je tenko jeklo prebodlo sr- poznam Štefano, pridno dekle ce, in ki sedaj počasi krvavi na je in ne hodi ponoči po vaseh o-skriti rani, dokler ne izkrvavi, koli.”
Rdeči satan mu zarezgeta na-1 Kmet je govoril dalje in nje-sproti, toda ne zajaše ga, marveč gov glas zveni kakor trobenta gre peš po oddaljenih stran- groba na uho možu, ki išče do-skih potih, venomer mu posme- kaza za Štefanino nedolžnost: hujoče plava pred očmi v Šte- 1 “Seveda, gospod, pravijo, da fanini postavi in s Štefaninimi je pridna! Bila je pridna, ze potezami menih, ki se je pripla- vem, saj sem jo poznal na vi-zil z Albertovega stolpa. Bori dez, ko je hodila v cerkev. Vese zoper to slepilo, pravi si, da liki teden se je nekaj godilo, je bila to mrzlična prikazen, da to ve Bog in; pater Ertelij, ki je bil mesečen . . . toda ne, ved- je imel ključ od stolpa, zato je no jasneje mu govori razum, tako težko umrl. Tisto noč je tako je bilo in nič drugače, vi- bila luč v stolpu, kjer je bil Al-del si jo ponoči priti od njega, bert ujet, vso noč, sicer je bila zastonj se braniš in zapiraš, tvoj vedno tema v stolpu. Tiste dni oče bo imel prav.	j se je čulo govorjenje v stolpu in
Nato je zopet videl Štefanin trikrat sem videl tiste dni, en-bledi, sladki otroški obraz od , krat pa tudi moj sin, Štefano hi-danes zjutraj ter njeno čudovito' teti v stolp. V noči na veliko-postavo, po kateri je nesrečnež nočni ponedeljek sem šel v Piše vedno kakor brez uma hre- rah . . . in sem jo videl deset penel, in zopet si je prisegal, korakov proč od sebe, s svetilko da so ga varale oči. Kar sliši u- se je priplazila iz stolpa, bila je ro biti in spomnil se je na 12 ur,1 preoblečena v meniha, toda do-o katerih govori povelje. Ve, bro sem jo poznal. Luna je sve-da gre za njeno ubogo telol in tila jasno kakor dan.
blagajnik Frank Srvder st. Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob 7 uri zjutraj. Vsi katoliški rantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv Imena.
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Joseph Leksan.
— 22nd St. N W. Barberton. O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Rono Ave.. Cleveland F Ohio nriVtodnja ele’ma ''"’a bo de 4. nedeljo v aprilu 1961 pri Rainbow Hunting and Fishing Klubu v Cleveland, Ohio.
ST. CLAIR RIFLE ami HUNTING CLUB
Predsednik Joseph Zupančič, podpredsedik Frank Kramer, bla gajnik Bill Gerl, tajnik Frank Beck, 1229 E. 176 St., IV 1-5834. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsajc mesec na klubovih prostorih.
2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKI ZBOR LIRA
Duhovni vodja je č. g. Louis Baznik. Predsednik Jože Dovjak, podpredsednik Martin Košnik, ki je tudi pevovodja, tajnica Josephine Novak, 5901 Prosser Ave., HE 1-2339; blagajnik Joseph Marinko. Nadzorniki: Miss Carolyn Budan, Mrs. Olga Urbas, Dan Postotnik. Razsodišče:	Miss Paula Rijavec,
Steve Režonja, Jo Starič. Arhivarja: Frank Muzic, Mimi Režonja. Vaje so vsak torek zvečer ob osmih v novi šolski dvorani sv. Vida.
Horek v mesecu v AJC na Recher Ave.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schade Ave.
Pevovodja g. Miodrag Savernik, predsednik Lojze Lončar, podpredsednica Ančka Kamin, tajnica Rozi' Zupančič, blagajničarka Bernardka Fortune; odborniki: Marjan Ovsenik. Lah Jože, Marija Mlečnik. | Breda Osenar, Janez Žakelj, Jože | Rus, Nežka Petek, Marija Mertik, Mihela Ošaben, Stane Osenar, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič.
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Josnoh J. Preskaf, 21771 Miller Ave., IV 1-0663; blagaj. Frank Ivančič. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor:	Frances Gor-
janc, Mary Segulin in Josephine Henikman. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852.
ki.ttb rumi MNA
Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd . GL 1-1876, blag. Louis Godec; zapisnikarica Frances Globokar, nadzorni odbor: Anna Nagode, Mary Stražišar, Frances Česen. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC: Frank Segulin. George Nagode, Louis Godec,. John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Ivančič, Vinko Godina. Gospodarski odbor:	Predsednik
John Troha, Joseph Žnidaršič, Anton Mihelich. Ostali direk.; Frank J. Taucher, Josephine Henikman, Frances Gorjanc, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, tel.: KE 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič, IV 1-5063. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
PrerlseHnik John Hahat. nodored-sednik Michael Lah, blagajnik Joe Barbis, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Victor Derling. Nadzorni odbor:	Joseph Ferra,
Jos. Smolič, Henrv Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Matoh, Frank Kocin, Jacob Mejač. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Frank Kastiger, Ivan Jakomin, John Gorup. Upravnik: Frank Walter. Seja direktorjev se vrši vsaki četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih.
Rogelj, Edward Kenik; namestniki:	Joseph Zorman, John Centa,
John Smuk. Vratar John Breščak. Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja.
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV
Predsednik Frank Stibil, podpredsednik Frank Loucka, tajnica Ella Pultz, zapisnikarica Mary Wohlford, blagajničarka Pauline Stepic, nadzorni odbor: Mary Ko-leski, Bessie Stibil; oskrbnik Joe Stefanik. Seje vsaki drugi četrtek v mesecu.
UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA
Frank Jakšič, predsednik; Jakob Žakelj, podpredsednik; Ivanka Pograjc, tajnica; Franc Šega, blagajnik. Odborniki: Alojzij Bajc, Karol Bojc, Ferdo Gospodaric', Matt Gr-dodolnik, Alojzij Hribar, Matt Intihar, Josip Ovsenek, Janez Ovsenik, Edmund Turk. Telefon Baragovega doma: EN 1-5926 in HE 1-0142.
čarka Marinka Derling, zapisnikarica Andreja Stanonik, režiser Janez Varšek, mladinska referentka Zdenka Mejač, oderski mojster Slavko Štepec, garderoba Srečo Gaser, propagandna referenta: Miro Odar, Albin Kampo.šek, športni referent Lojze Mohar, kuhinja: Lojzka Trpin, Štefka Smolič, Pepca Stanonik, Bara Viktor Derling, dvorana: Peter Trpin, France Stanonik, knjižničar Miro Celestina, nadzorni odbor: Stane Gcrdin, Jaka Mejač, Viktor Tominc.
SLOVENSKI ODER
Predsednik Janez Ovsenik, podpredsednik Olga Zupančič, tajnik I. Milko Pust, EN 1-3721, 6612 St. Clair Ave.; tajnik Il-zapisnikar Marija Sekne, blagajnik Ivan Martinc, gospodar Milan Dolinar; pregledniki: Stane Gerdin, Rado Menart, Max Jerič; propagandni referent Jože Grdina. Posvetovalni odbor; Milan Dolinar, Franček Kolarič, Janez Varšek, Pavel Intihar, Milko Pust. Gospodinjski odsek ob prireditvah: Mary Prince, Silva Meglič, Max Jerič.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tainicr Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar' Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Stella Mahnič. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
SLOV. NAR. DOM na ST. CLAIR
Predsednik Joseph Birk, podpredsednik Anthony Zakrajšek, tajnica Josie Zakrajšek, blagajnik Krist Stokel; zapisnikar Joseph Okorn.
! — Nadzorni odbor:	Frank Eler-
sic, preds., Anton Wapotich, Josephine Stwan, John Tavčar, Frank Bavec; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Frank Wirant, Andy Champa, Biaz Novak, Frank Plut, Janko
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144	.
E. 71 St.; podpredsednik John I Euclid 19, O., blagajnik John Zig-Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 1 man, zapis. Gusti Slejko, nadzorm-ectv, qt TpI HE 1 -918t- hlapai- ce: Frances Gorjanc, Anna Nagode, nik John J. Leskovec, 377 E. 320 Anna Kučar, arhiv: Mary Medve-St, Willowick, O.; nadzorniki. I sek. Lojzka Cancula, oskrbniki od'
DRAMSKO DR. NAŠA ZVEZDA
Predsednik Louis Modic, podpredsednik George Nagode, tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller Ave.,
John Lokar, Fra-nk A. Turek ir Anthonv Petkovšek: zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in »'nnk Marolt za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. star« ooslopje. Društvo sprejema nove Mane od 16 do '*i. leta s nrosto pristopnin« in zdravniško preiskavo. Društvo pla-6u1e *200 smrtnlne In *7 na teden bolniške nodpore. Asesment. je *1 mesečno. Za sprejem al! pregled novih čla nov so vsi slovenski zdravniki Zn na dallne Informacije se obrnite na dni-
ra John Virant in Frank Zigman. Seje se vrše po potrebi.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, KTJOLTD, OHIO
Predsednik Matt F. Intihar, podpredsednik Joseph Penko, tajnica Ann Intihar, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Tillie Bolek, zastopnik Frank Surtz. Nadzorni odbor:	Anton Strnad, John Bolek,
John Bradač; članski odbor: Joseph A. Kušar, Charles Starman, Louis Godec. Zastopniki za klub društev: Charles Starman in John Bradač.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA”
DRAMATSKO DRUŠTVO	Predsednik Jože Odar prvi pod-
LILIJA	predsednik Stane Meglic, drugi
Duhovni vodja: Rev. Jožef Var-' podpredsednik Jaka Okorn, tajm-ga; predsednik France Zorman, pod- ca Milena Osenar, 1139 Norwood pretisednik France Kastigar, itajni- Rd., Cleveland 3, Ohio, telefon, ca M'ira Adamič — naslov: 447 E. EX 1-6964, blagajničarka Milena 156 St., tel. IV 1-8263, blagajni- Dolenc.

njeno čast pred vsem svetom, in hitreje je začel korakati proti Pirahu . . . nikdar, nikdar, ni-
Tiho je bilo v sobi, muhe so šumele, iz daljave so šepetala drevesa.
IU . . . niRaar, niKoar, iu- , urevesa. kdar ne bo trpel, da med ropota-1 Henrik je vstal: njem bobna ženejo Štefko, nje- “Ti!” je globoko rekel in stra-
1
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Mary Oto-ricar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farcmk; Reditelj ica Mary Deželan; nadzornice: Julia Slogar, Dorothy Strniša in Mary Sajovec. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 un pop. v dvorani pod cerkvijo.
OLTARNO DRUŠTVO FAR*
MARIJE VNEBOVZETK
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Paulina Kastelic, taj. Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice:	Mary Pančur,
Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje so vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St.. MI 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Fram ces Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Sej? so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednik John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozimek, 3520 E. 110 St., Tel.: MI 1-6645,
i r,
»41
lir
(j I ' i?
■ ?' I 4
n
jgiifp
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach.
Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar Rudolf Knaus. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. PeVski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Milena Dolenc, tajnik Jože Likozar, blagajničarka Mary Prince; nadzorni odbor: Andreja Stanonik, Karl Zajec; zastopniki: Emi Veider; Edi Veider, Mira Adamič, Franc Bajc; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: 1252 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. EN 1-6210.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik Carl Samanich, 2. podpredsednik Frank Culkar, tajnica Margaret Loucka. 3540 W. 63. St WO 1-5222, blagajničarka Ella Pultz, zapisnikarica in poročevalka Ana Jesenko, nadzornika Marianne Culkar, Frank Stibil, zastopnik za SD na Denison Ave.: Frank Pultz. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Mesečne seje so vsak
1881-1960
Naznanilo in Zahvala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naša ljubljena in draga mati
Frances Jerman
roj. Pucel
ki so previden! z svetimi zakramenti zaspali v Gospodu dne 23. aprila 1960.
Naša ljubljena mati so bili rojeni dne 5. oktobra 1881 v vasi Zamostec, župnija Sodražica pri Ribnici, odkoder so prišli v Ameriko leta 1901.
Pogreb se je vršil dne 27. aprila iz pogreb- j nega zavoda Anton Grdina Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo z asistenco je daroval Rt. Rev. Monsignor Louis B. Baznik ob asistenci c. g. duhovnikov Rev. Victor Cimpermana in Rev. Maks Sodja. Po pogrebni sv. maši zadušnici je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno v družinsko grobnico k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rt. Rev. Monsignorju Louis B. Bazniku, ki je mater pre-videl z svetimi zakramenti, zanje opravil pogrebno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve ter spremil truplo matere iz pogrebnega zavoda Anton Grdina Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, vse do materinega groba, za kar naj mu dobri Bog stotero poplača.
Dalje se prav iskreno zahvalimo Rev. Victor Cimpermanu in Rev. Maks Sodji za asistenco pri sv. maši in druge pogrebne molitve. Tudi njima naš iskreni: Bog plačaj.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili ob krati naše drage matere totliko lepih vencev in šopkov ter tako okrasili mater, ko so počivali na mrtvaškem odru ter jim tako izkazali zadnjo čast.
Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za
svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše drage matere.
Prav tako se lepo zahvalimo vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter s tem mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Zahvala vsem številnim, ki so prišli mater kropit ter molit za mir in pokoj njihove duše, še prav posebno pa onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter spremili mater vse do njihovega groba.
Zahvala društvu Srca Marije ter društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, kakor tudi društvu sv. Neže št. 139 C. K. of Ohio, za vso postrežbo in naklonjenost, in Materinskemu Klubu za lepo petje v cerkvi.
Zahvala vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so mater obiskqvali tekom bolezni in nam pomagali ob uri naše žalosti. Iskrena zahvala za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina Sinovi za vso postrežbo in naklonjenost ter za tako lepo vodstvo pogreba. Končno zahvala prav vsem in vsem naš iskreni: Bog plačaj.
A Vi, draga mati, počivajte v miru v zemlji ameriški in lahka naj Vam bo gruda; duši Vaši blagi pa večni mir, ki Vam ga iz srca želimo. Naj Vas dobri Bog poplača za vse Vaše trpljenje in skrbi z večnim veseljem v nebesih. Bog daj, da se enkrat snidemo v sreči in veselju onkraj groba: Nad zvezdami. Na svidenje!
Sladko spite draga mati, brez trpljenja brez ovir, a v nebesih uživajte, za plačilo večni mir.
Vaši žalujoči otroci:
JOHN, EDWARD in LOUIS JERMAN, sinovi FRANCES, poročena ARKO, ANNA, poročena WHIMPLE lin MARY JERMAN, hčere ALBINA in FRANCES JERMAN, snahe	MATH ARKO in JAMES WHIMPLE, zeta
VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 25. maja 1960.