61. številka.
V Trstu, v soboto 30. julija 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vni dopisi pošiljajo uredniitvu v uli<'i Torrente, l'i.Vaak list mora biti frankiran. Kokopini we ne vračajo.
Innernti (rnzne vrnte naznanila in poslanice) «»» zarafunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 9 nov.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravniitvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinost«
izhaja dvakrat na teden, vn*ko sredo soboto ob 1 uri popoludnto.
(šariti
Cena z a v*e leto » prilogo t for , za
pol S tur &0 nov., za četrt leta I for.
nov — Edinost brea priloge stane za celo leto O for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. <">0 nov. — Pona-mngne Atevilke se dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po nov., v Gorici in v Ajdovščini po
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
- -.- V.
® nov.
»V eilinodi Je mofl«.
Bolgarska in Evropa.
(Konec.)
Agentje regentstva so si tedaj priza-ilevali^ da vdobo od kneza Koburškega formalno obljubo, da ob času volitve tajno odpotuje v Sofijo ter na to koj nastopi vlado. Člani sobranja zategadelj sedaj trde, daje bilo njih prizadevanje zato nevspešno, ker ni hotel knez njihovemu vabljenju ustreči. Mi pa smo trdne misli, da bi se z knezom Koburškim ne godilo boljše nego pred časom z Batemberžanom, ako bi bil bolgarsko deputacijo sobranja sprejel v Sofiji in ne v Ebenthalu!
Rusija, koja ni hotela pripoznati pravic sobranja ter ga smatrala za nepostavnega, no bila bi zadovoljna tudi s to izvolitvijo, ampak bi se jej mogočno uprla ; članovom sobranja bi pa bilo jasno, da je kriva ona politična pot, ki so jo nastopili, računajoč na sovraštvo držav proti Rusiji. Sedanje razmere na Bolgarskem in položaj Bolgarsko nasproti ostalim evropskim vele-vlastim je sličen onemu, ki je nastal po izvolitvi kneza Danskega.
Nobena evropska država, neizjemši Angležke, ni pripravljena rešiti kedaj bolgarskega prašanja, ako to prašanje zadeva berolinsko pogodbo.
Regentstvo se nahaja na istem stališču kakor v začetku. Ako bode še dalje enako politiko tiralo, gotovo je, da se bolgarsko prašanje ne bode moglo ugodno rešiti, kajti politika regentstva jo napačna in protivna pravim interesom te dežele.
Kaj bode pa potem z Bolgarsko, ako bi knez Ferdinand Koburški odstopil? „Pester Llovd", merodajni ogerski časnik, meni o tem: — Le dva slučaja sta tedaj mogoča. Bolgari so tedaj okličejo neodvisne in samostojne ali pa bodo skušali kneza Aleksandra pregovoriti, da se zopet na Bolgarsko povrne. Ako prvo učinijo, ni to nič nevarnega, čeprav bi se s tem rušila berolinska pogodba. Ali ako so Bolgari proglasć neodvisnim, samo ob sebi se ume, da bi proti temu protestovala Turčija; velevlasti bi pa odreklo svoje pripoznanje temu novemu položaju; ali vendar bi ne prišlo do neposredn je akcije proti Bolgarsko j. Nevarnejši bi
postal položaj, ako bi so vrnol princ Bat-teinberg, ali ako bi Bolgarski narod pro-klicano neodvisnost uporabil v to, da zadnjega zopet na prestol pokliče. S tem bi gotovo bolgarsko prašanje iz lokalnega postalo splošno ter provzroČilo lehko mej-narodnih homatij in nemirov.
Tako vsaj sode „avstrijski" Ogri, ki so vedno simpatizovali z republikanci tor bi najbrže Bolgarsko moralno podpirali, ako bi se tudi v tej proklicala republika. Uže sedaj svetujejo regentstvu, naj pro-kliče ljudovlado, ako bi princ Koburški no hotel sprejeti bolgarskega prestola. V Ogrih nahaja potem takem regentstvo nove „prijatelje", ki hočejo na vse zadnjo v Bolgarskcj videti republiko ter v njej ustvariti neznosne razmere, ki bi tem bolj pripomogle k bolgarskemu propadu.
V tem jim pojde najbrže na roko tudi židovska „Liinderbank". Bolgarska je sedaj silo zadolžena, a še potrebuje novcev; v tej zadevi obrnola se je pred časom užo do te židovske banke, ali posojila ni vzela zato, ker so pogoji bili pretežki ter se niso nikakor mogli sprejeti. Bog ve, je li ne pojde v sedanjih okoliščinah Bolgarska vendar le tem Židom na litna-nico ter ponujeno posojilo sprejme.
„Novoje Vremja" od 21. julija pišejo v uvodnem članku o bolgarskih razmerah sledeče: „Angleži niso nikakor simpatični nemško-avstrijskemu kandidatu (?) za bolgarski prestol, ki Angležem v Bolgariji učinja konkurenco z avstrijskim blagom. Čeprav pa Angloži nasprotujejo ruskemu vpljivu v vsakej priliki, pri vsem tem ne-majo nikakor namena pustiti Balkan Avstriji na razpolaganje. Angložka želja je najbrže, da se na Bolgarsko povrne princ Battemberg, ki jej jo mnogo bolj po misli nego avstrijski oficir — Ferdinand Koburški. Prvi bi vsaj podpiral angležko politiko v Orijentu.
Razdor mej strankami na Bolgarskem provzročujeti uprav Anglija in Av-stro-Ogerska, ker obe hočeti spraviti na bolgarski prestol sebi ugodnega kneza. 'Rusom nasprotna regentska stranka so je razdvojila v dve posebni stranki, kojih ena stoji nastrani kneza Koburškega, druga pa želi zopetno izvolitev Battemberžana. Eni delujejo po nasvetih Avstrijo, druge podpirajo angleški agentje. Kakor nam poroča
PODLISTEK.
0 človeškem živežu.
(Dalje.)
Ml eko ima bolj namen nasiČevati nas kakor pa nam žejo gasiti. Ono je živež vseh živežov, ker uže samo more nas hraniti. Mleko lehko po praviei nazivljemo „belo kri", ker ima v sebi vso, iz česar je naša kri. Mleko je iz sirovine, mlečnega cukra in iz malih tolščnih krogljic; poslednje jej podeljujejo belo barvo. Ako pustimo mleko pri miru, vzdignejo se tolšeno krogljico tor naredijo neko belo-rumeno snov, katero zovemo smetano. Pod njo nahajajočo so modro-belo tekočino nazivljemo „modro mleko."
Pri nas v navadi je več vrst mleka. Osličje mleko je najzdravejšo, ker ima malo sirovine v sebi, notranje rane ozdravlja in jo lehko prebavno. — Kozje mleko je tudi prav zdravo. — Kravje mleko jo mastnejše in torej zdravju ne tako ugodno kakor prejšnji dve. — Ovčjo mleko je najmastnejšo; zaradi svojo maščobo je želodcu zoperno in težko.
Kako se li spozna dobro mleko? Evo pojasnila! 1. Dobro mloko je čisto belo. le nekoliko vleče na modro ter je brez duha, ali vsaj neprijetno ne diši. (Lo kozje mleko ima od narave poseben duh). 2. Kanček dobrega mleka ti ohrani na nohtu
nas dopisnik iz Bolgarije, se jo angleški tamošnji konzul Johns nečastno izrazil o knezu Kohurškemu nazvavši ga „un certain Cobourg". Sčasoma so lahko razmere mej Avstrijo in Angležko radi zasedbe bolgarskega prestola shujšajo ter politično obzorje zelo zatome, česar so neki boje tudi v Berolinu.
Kako pišejo nemški oficijozi, Gorma-nija želi, da bi princ Koburški ne gubil časa, ampak koj odpotoval v Sofijo. Nemško časnikarstvo bo posmehuje boječnosti in previdnosti kneza Koburškega ter iskreno obžaluje, da so ni od njega nadjati drznega in odločnega koraka. Kakor vse kaže, bilo je v Tirnovom uže vse pripravljeno za sprejem novega kneza, ker računali so na Stojlove obete, in narodno sobranje se je jako varalo in čudilo, ko je zaslišalo omahujoči knežev odgovor. Vse to potrjuje naše menenje, da kandidatura kneza Koburškega ni bila sama izmišljenost, ka-koršna se je na videz kazala: pretendent moral bi odpotovati v Sofijo koj dan po izvolitvi. Da ni toga storil, kaže nam, da so poskus regentstvu ni „sponosol*. —
Menenje ruskega upljivnega časopisa delimo i mi, kajti dobro vemo, da Bolgarskej ni možno niti dopuščeno tirati Rusom sovražne politiko. Da so razmere na Bolgarskem take, da se je ista država zelo zadolžila ter še vedno v dolg sili, da se je krepko bolgarsko ljudstvo pokvarilo z krivimi rusofobnimi idejami — to je posledica deloma prejšnega kneza Aleksandra, največ pa članov regentstva, ki so si, kakor smo užo zgoraj opomneli, na vso kripljo prizadevali, da javno menenje na Bolgarskem skrivijo ter v bolgarski narod zasade sovraštvo do Rusije. Ni nam 'treba več ponavljati, da je bilo to počenjanjo regentstva neopravičljivo in krivično, niti, da se s tem ni dosegla rešitev vshodnjega prašanja. Odnošaji na Bolgarskem so sedaj še bolj zamešani; na čelu države stojč nevredni možje, ki ne umejo pravih bolgarskih interesov; narod je bil zapeljan in dežela zmotno razdjana.
Edino rešenje za Bolgarsko in ob enem rešitev vshodnega prašanja bi po mislih mnogokaterih politikov obstojalo v tem, da se razne državice na Balkanu spoje v konfederaciji, starega lenuha Turka iz Evrope spravijo, deželo omikajo ter jej
polukrožno svojo podobo ter se v kozarci čiste vodo potopi na dno.
Ako hočeš, da ti bo mleko koristilo, ne pij je na kislo jedi, da so ti vsled kisline v želodci no usiri; tudi ne pij mloka s smetano vred, ker smetana preveč pomnožujo žolč. Škodljivo je mleko, ki prihaja od bolne živine. Dobro jo, da pijemo vselej le pokuhano mloko!
Maslo jo sestavljeno iz tolščnih mlečnih krogljic. Te namreč tolčemo ali tre-semo. Vsled tega so pretrgajo ter tolščono kapljice, zlijejo se skupaj, naredivši na tak način manjše ali veče kose masla. Ako je maslo frišno (sveže), lehko je prebavno; a staro maalo škoduje želodcu. Namesto masla rabimo časih slanino (špoh); v severnih deželah rabijo namesto njega ribjo mast, a v južnih laško olje, katero daje oljkavo drevo.
Sir, ako je frišon (svež), lehko je prebavljiv. Star sir pa jo težko prebaven; vender želodec sili, da prebavlja druge zavžite jedi. Zato jo jako pametno po obilein obedu zavžiti košček dobrega Bta-rega sira. Ne vživaj pa žaltavega ali pre-mastnoga sira, kor jo škodljiv. Sploh je sir treba prov zmerno vživati.
2. Rastlinski živež.
K rastlinskemu živežu štejemo žitno zrnje, stročje, krompir, zelenjavo, sadje in gobe.
Na j važni š a žita so: pšenica, rež, ječmen, oves, turšica (koruza ali sirk) in rajž (riž). Turšica in rajž sta glavna hrana
preskrbe novodobna občila ter sploh v' njo uredojo civilizacijo, koje zolo potrebuje. To bi so sicer lahko zgodilo ne da bi se rušil Bismarekov „strah" namreč berolinska pogodba — ali, da so to lo naše zasobne misli, o temu bodite, čestiti bralci prepričani, kajti, da se kaj takega obistini, ne dopušča trma raznih evropskih velevlasti in njih državnikov. — „Oboroženi mir se mora še daljo obdržati!" — to je splošni glas po Evropi — podložnik pa znašaj skupaj prižuljeni denar, da so moro zadostiti ogromnim vojskiniin potrebam! Mundus vult decipi!
Glasi iz naroda o smrti pokojnega Viktorja Dolenca.
(Dalje.)
List „L1 Austria" piše: Drago bitjo je nanadoma prominolo! Viktor Dolenc, še-lo 45 leten, v najlepšej svojej dobi, napaden po neusmiljenej bolezni, zainrl jo proti zori dne 20. t. m. pustivši v naj-večjej žalosti soprogo in dvoje nežnih otročičev!
Novica o njegovoj smrti, ki se jo naglo razširila po mestu in okolici, napolnila je s žalostjo vse tržaške Slovence, mej kojiini jo bil prvoboritelj.
Rodil se je v Razdrtem blizu Seno-žeća, vendar je spadal k tržaškej družini, ki je bila tu več nego jedno stoletje ustanovljena v javnej službi, ter je spro-vol večji del svojega žalibog prekratkega živenja v Trstu, začetkoma kot trgovec, pozneje pa kot lastnik tiskarno.
Ali svoje živonje, svoj um, svojo neumorno delalnost posvetil je, žrtvujoč družinske in zasobne interese svetej stvari Slovencev v Trstu in njegovoj okolici, ki se morajo uprav njemu zahvaliti za svoj dosedanji napredek na narodnem polju.
Potem ko je v Gorici ustanovil izborni časnik „Sočo", ustanovil se je v Trstu ter tu do svoje prerane sinrti bil v častnih službah; bil je predsednik delal, podpornega društva, stoječega pod pokroviteljstvom Njih Vis. cesarjeviča Rudolfa, starosta slovenskega telovadnega društva „Sokol"; prvomestnik tukajšno podružnice šolskega društva sv. Cirila in Metoda;
v gorkejih deželah; v mrzlejih pa se vživa največ pšenica in rež. Iz žita dobivamo moko in iz moke pečemo kruh in si napravljamo druge jedi. Dobra pšenična moka ima te-le znakove: Ona jo rumeno bela (a ne modro- ali rudeče-bela) in nema sivih ali črnikastih pik. Pod prsti je suha in zrnovita, oprijema so prstov, mej rokama se da gručati ter pri tem nekako škriplje. — Dober kruh mora imeti enakomerno, rahlo, luknjičavo sredico, ker od tega je zavisno, da kruh lehko probavljamo. Sredica no sme nikjer biti ne mo-kasta ne premalo pečena. Dober kruh je prijetnega duha in okusa, no sme imeti več kakor 35—43 odstotkov vode v sebi, ker premokroten kruh po večom nespremenjen dohaja iz želodca v črevo.
Kruh jo različen. Reženjak jo najbolji; ječmenjak in ovsenjak sta užo pre-suha. Ne jej prefrišnega (presvežega), ali celo gorkoga kruha, ker je škodljiv! Tretjina živeža bodi človeku v dobrem kruhu.
Stročje ali sočivje imenujemo seme grahovo, fižolovo in ločino. Stročje jo kaj redilno, kor ima pod lupinami rastlinsko sirovino ali legamin, beljakovinasto snov, ki ima blizo l/4 teže od semenja. Sočivje naj bi posebno ubožnejši ljudje večkrat jedli, navlasti ker nij teško prebavno, če jo znamo dobro pripravljati. Za ljudi, ki morajo opravljati teška telesna dela, sočivje je neobhodno potrebno. Pri kuhanji aočivja moramo rabiti mehko, to je v fizi-' kalnem obziru tako vod,o ki neuia v sebi 'mnogo raztopljenih solij. Ako pa nemamo
mehke deževnice ali rečnice, tedaj moramo trdo vodo spremeniti v mehko. To dosežemo, primešavši vodi nekoliko sode (na
1 liter vode 1 nožev konec) prodno stročje v lonec postavimo. Ker semenske lupino nijso prebavne, to je bolje, da jih ne jemo; zato so precejena juha iz soči-vja jako Čisla in priporoča.
Kroinp irjo največ iz vode (3 \—VB) škroba, zatorej malo redilen ; nekaj redi-vnejši postane šele, ko mu primešamo različne druge stvari, n. pr. zabelo i. t. d. Posebno otrokom se krompir ne priporoča, ker jih premalo redi ter jim prebavila obtežuje. Čuvati se je tudi marogastega, snetivega, doraslega krompirja iz kake
temne mokrotne kleti!
Zelenjava (korenjo, repa, kole-
raba, čebula, češenj, apinača, zelje,) ima v sebi 9/io vode, torej je kaj malo redivna
ter so rabi le kot dodatek jedem.
Sadje je slastno in okrepčovalno, pa lo malo redilno. Zrelo sadje je pose-i>no zjutraj prav zdravo. Paziti pa je, da no jemo tacega sadja, ki ga jo premočila rosa, slana ali dež.
Gobe imajo v sebi mnogo beljakovin ter so dober in zdrav živež, posebno če ž njimi vred tudi kruh jemo. Treba je pa, da znamo ločiti dobro gobe od strupenih. Vživaj le tako gobe, ki so v tvojem kraji obče poznane kot dobre in jedljive ter glej, da vživaš le mlade gobe !
(Konec prih.)

dpredsednik tukajšnega političnoga dru-a „Edinost" in urednik zelo razširje-ga političnega lista „Edinost".
Z neumorno skrbjo deloval je in se žrtvoval za vse te ustave, ali največ je ljubil delalsko podporno društvo, kojemu je posvetil posebno svojo ljubezen.
In istinito, udje tega društva smatrali so ga za očeta ter mu bili zelo hvaležni, kajti ta dobrodelni podporni narodni ustav se je v malo letih svojega obstoja povzdig-nol tako, da se glede solidnosti prave uprave lehko meri z vsakim drugim enakim ustavom.
Sam veselega, iskrega značaja, obdarjen z nenavadno bistroumnostjo, poznavatelj raznih jezikov, imel je vedno na jeziku tolažilno besedo »a vsacega, bil je najveljavnejši sovetnik svojim sorojakom.
Vsi so radi pritekali k svojemu Dolencu ter pri njem iskali sveta v svojih stvareh in tolažbe v svojoj žalosti.
Spoštoval je vse narodnosti in njih pravice, ali pred vsem hotel je, da se tudi njegovemu narodu dopuste in spoštujo pravice.
Pravi liberalec v dejan ju, in no le v besedah, pozdravil je z veseljem osnovanje konstitucije tor zagotovljenje narodnostim pripadajočih pravic; in ne da bi se upiral temu, kar so drugi narodi zadobili in iskali zadobiti, skrbel je na vso moč, da probudi svoje Borojake, zmirom pa v mejah pravio, dovoljenih po konstituciji. Bil je pravi Avstrijec v mišljenju ter priljubljen in cenjen od mnogih državnih poslancev; visoko so ga cenili tudi v višjih krogih, ker cenili so visoko njegovo pravičnost in odločnost njegovega značaja, kakor tudi vpljiv na domoljubno stranko.
In res, povsod po okolici je bil Dolenc priljubljena in poznata osoba, kajti vsakikrat, ko so to tirjali njih interesi, bil je ž njimi srodi njih.
Trdnovratno molčanje in aluzije nekaterih tukajšnjih časnikov o Dolenčevej smrti kažejo jasno, kako nevredno je to časnikarstvo zastopati omiko iu nravnost, s katero se toliko ponaša.
Pred smrtjo morala bi umolknoti tudi strankarska joza, kajti pokojni politični nasprotnik ni voč sovražnik, katerega treba pobijati, ampak idejal, katerega visoko cesto in spoštujejo celo najbolj neolikani narodi. —
Ne smemo pa misliti, da so v Trstu odnošaji enaki, kdor nesrečno strankarstvo učinja časnike nesramne in graje vredne.
Tešimo ho z mislijo, da je svoje so-žaljenje po ne nadomestljivej izgubi izrazilo časopisje vse monarhije ter s tem po vrednosti odgovorilo na grdo lahonsko jezo; najvišji politični krogi so izrazili svojo živo sožaljenje o preranoj njegovej smrti ter skazali z ncbrojniuii telegrami, venci in pismi zaslužemo čast pokojnemu Viktorju Dolencu.
V	Trstu je bil Dolenc znamenita osoba ter predstavljal mogočno stranko ; bil je čujoč stražnik na obalih Adrije, in kot Slovan in domoljub si jo pridobil slavno ime in nevonljive zasluge.
V	zadevah narodnosti je bil odločen, kot osoba bil jo vzor poštenjaka.
Nam, ki smo si šteli v čast, biti mu tako blizu, ki nam jo bila dana prilika poznavati in vredno ceniti njegovo dušne zmožnosti in bister razum, s kojim je bil obdarovan, nam, ki nas je tako neugodno zadela novica o nenadnej izgubi — nam pristoja bolj nego drugim pisati o njem in njegovih zaslugah, ker bili smo mu iskreni prijatelji ter se mu imeli dosti zahvaliti, kajti ko so nam drugi odrekli zaslombo, sklicujoč se na neko dvombeno moralnost, odprl nam jo on svoje roko ter nam pomagal, on nas je tudi želel so-boritelje v onem živem boju, ki smo ga nekdaj bojevali ter ga še bojujemo proti grdemu irredentizmu, ki hoče otonmiti starodavno zvestobo Trsta proti Avstriji.
Spomin Viktorja Dol o nc a ostane živ in spoštovan tudi v potomcih; njegovo ime, njegovo neutrudljivo bojevanje za lastno narodnost in vedno v čast pres. vladajoče hišo in cesarstva preide od rodu na rod in čast, ki mu jo bodo skazovali njegovi sorojaki in domoljubi sploh, bode velčastna in vredna zahvala za njegovo dolmoljubno delalnost.
Viktorja Dolenca ni več! On pušča v svojej Btranki prazno mesto, ki ho težko dopolni. Njegova smrt je povzročila občno žalost!
Naj bi vsaj nekoliko vtešili neizmerno žalost zapuščene družine dokazi spoštovanja in ljubezni, ki se bodo »ka/ovali slavnomu pokojniku.
Slavno uredništvo!
Britko žaluje kanalska čitalnica na preranom grobu nepozabljivega Viktorja Dolenca. Večen mu spomin! Daj Bog, da
bi some, po njom zasejano med slovenski rod na obalih Adrije, obrodilo stoteren sad, njemu pa urednoga naslednika! Za odbor kanalske čitalnice
M. Zega, predsednik. Nemila osoda t. j. prerana smrt Vik-torjova užalostila me je močno!
Na Beruci (Koroška) 25. julija 1887.
Julij pl. Kleinmaver, c kr. profesor, Zagreb. — Draga braćo, primite iskrenu sučut na toli težkom gubitka vašeg staroste, slava mu!
Zagrebački Sokol. V spomin slavnega našega boritelja
Viktorja Dolenca!
Bratje mili! Veselili Smo pri kupici so svi Pa pomnili — Mu napili Viktorju, še nismo mi.
„Bog te živi! Nevpogljivi;
V	naši sredini te ni. Nam bolehaš;
Ne upehaš Za naše delovat* stvari.
Bratje zbrani: Bog ohrani Našega boritelja! Krepko čašo Trčimo naše: Bog ohrani Viktorja!"
Čujte — groza! — Huda koza
V	zgodnji grob podrla ga — Naš boritelj, Pokrovitelj
Z nami več se no smehlja.
Vihra šine Sred družino —■ Kupi, družba, daj slovo, Jokajoče Srce vroče, Popni v avitlo se nebo! Gorica 22. julija 1887.
Radigoa t.
Iz Sredca se poroča, da vlada z dežele dobiva mnogo brzojavnih prašanj, kdaj koburški princ pride v Bolgarijo. Cuje se tudi, da so iz Sredca prišli princu novi predlogi, da ga nagnejo k odhodu v Bolgarijo. Princ bi sedaj bolj voljen bil, uslišati prošnjo, nego pred tremi tedni. Vsled tega ga jo neki opomnilo avstrijsko ministerstvo zunanjih zadev na večkratno njegovo izjavo, da vlado v Bolgariji ne prevzame brez privolitve turške vlade iu velevlasti. Veliko sobranje se neki proti koncu meseca avgusta zopet skliče.
Iz vatikanskih krogov se piše v „Polit. Corresp." da je proglasitev Rampollinine okrožnice papeževim poslancem popolnoma potrla domišljije italijanskih liberalnih krogov glede mogočesti sprave z svetim prestolom i njegove odpovedi na svetno oblast. Po nedvomljivih izjavah okrožnice ne bo nobeden več mogel govoriti, da ima papež Leon XIII. voljo o tej zadevi pogajati se, <in zares smatrajo liberalni krogi, da je konec pra-šanja o spravi. — Od italijanskega državnega zbora sklcncna odprava cerkvene desetino je v cerkvenih krogih povzročila veliko nevoljo. Patrijarh v Uenedkah je v imenu škofov beneške provincije kralju poslal prošnjo, naj omenjenega zakona ne potrdi. Ali ta prošnja je bila brez vspeha: kralj Humbert je odgovoril patrijarhu, da je zakon potrdil in s tem le svojo dolžnost storil.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nov jezikovni ukaz, tako se sliši iz državnozborskih krogov, izda pravosodni minister za sodišča na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Če je ta vest resnična, potem državnega poslanca. ono Ferjančiča temeljiti govor o sodniških zadevah ni ostal brez vpliva na pravosodnega ministra.
Kako sodbo je izrekel doktor-
DOPISI.
Na Krasu, 18. julija 1887. — (O dr govor na „poslanico" s Krasa-dolenjegal. julija 188 7. — in šo kaj druzega.) — Prav za prav bi na imenovano „poslanico" v 56. štv. „Edinosti" druzega no bilo treba odgovoriti, kakor tička kraškega poiskati pri sodišču v Trstu, kjer bi ga gotovo naučili, kaj se pravf nrpadati popolnoma nedolžnega. Če so je kedaj kaka kraška burinasta buča zmotila, gotovo se je butica onega Kra-sevca, koji je podpisal ono „poslanico", potem ko mu jo je bržčas za nekoliko pijače ali cvenka spisala brozvestna roka kacega — modernega kraškoga proroka, ! kakoršnih doboš tudi na dolenjem Krasu. ' Ali ker je stvar, koja je vzbudila burjo v buriuastej buči, gotovo velicega pomena z ozirom na versko — nravni, n A-rodni in gmotni napredek našega naroda, posebno po dolenjem Krasu, kakor tudi po večini Slovenije, hočem tudi jaz izpregovoriti par besedic, če tudi vsega burinasta kraška buča ne bode umela in tudi ne hotela umoti. Vendar, da no bode preveč dolg dopis, začnem koj z uvodom „poslanice".
Dva, ali trije dopisi so bili v „Soči" in nekaj tudi v „Edinosti", kateri so grajali ples —, a popolnoma iz plesišča in ne iz krčmarjevega proga. Vemo, da se od tam vse drugače vidi, kakor iz našega
ski kolegij na Dunaj i o preoblo
žitvi učencev srednjih šol, to smo J stališča. Vsakdo, koji ima v sebi šo iskrico
uže zadnjič poročili. Danes dostavljamo še to, da je doktorski kolegij poslal naučnomu ministru deputacijo, katera mu jo izročila prošnjo glede preobložitve učencev sre-
istega čuvstva, kateremu pravimo „nravnost" *), iskrico istega čuta, kateremu pravimo ljubezen do naroda našega, o katerej pa na dolenjem Krasu
dnjih šol. Minister jo jo jako prijazno i toliko vedo, kakor o „španskih vaseh" in sprejel; v odgovoru jo naglašal, da se "	-
vsem željam doktorjev pač nc bo moglo ustreči, da so pa izpodbudi padli v rodovitno zemljo in da so enemu delu teh popolnoma U8treže.
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanjo se jez izvolitvijo koburškega princa za bolgarskega kneza lo šo bolj zamotalo. Poslanci j Opatjemselu, kateri so so se uže vsi vrnoli z Moravskega in Du-1 javni ples prepovedali, naja v Bolgarijo. Ali pa izvoljeni knez pride ' vustf navskrižno. Bol-
kdor ima količkaj pojma o gmotnem napredku ali propasti ljudskega blagostanja, — oni mora obsojati javni ples na dolenjem Krasu!! In obsojajo ga javno oni, kateri so za to postavljeni in ž njimi oni, koji se zavedajo svoje dolžnosti do nravnosti, do nAroda svojega ga pa tudi dobro in zdravo činski zastopniki, kakor so
! Obsojajo misleči ob-
n. pr,
oni v
v svojej občini
za njimi, o tem so garski poslanci sicer trdijo, da so napoti na Bolgarsko, da ga lo turška vlada potrdi, in da se potem začno pogajat? z Rusijo, katere zahtevam hočo ustreči. Od drugih strani pa so trdi prav nasprotno in pristavlja, da jo izvolitev šla po vodi, in to poslednje jo mnogo verjetniše. — I)o danes volitve turška vlada še ni potrdila in teško, da ga brez rusko volje potrdi. V „Polit. Corresp." so iz Bolgarije piše, da tudi tam nič gotovoga ne vedo. Ko so se vrnoli poslanci iz Ebonthala, sklical jo mi-nisterski načelnik Stojlov sojo in povabil poslance, da poroče sobranju o izjavi koburškega princa, a v sojo je prišlo lo 30 udov sobranja. Poročilo pa jo bilo tudi tako nedoločno, da nobeden ne vo, kdaj pride princ, ako ros misli priti in sobranje bi zdaj bilo tudi nesklepčno ter ne bi se moglo h to stvarjo pečati. Moj tem pa bolgarska vlada pritiska na turško, da bi volitev potrdila, a ta so umika, nič ne obeća in nič no zanika.
Ti in mnogi drugi pametnjaki obso jajo javni ples na dolenjem Krasu in tudi povsodi tam, kjer se gode hudodelstva pri vsakem plesu. O teh pa bodem drugikrat napisal črtico, v katerej navodom poleg imen vasi in občin, v katerih so so dogajala pri plosih hudodelstva, tudi imona onih mladeničov, deklet, mož in celo starešin po dolenjem Krasu no samo letos, temuč tudi v prejšnjih letih.
Tedaj na svidenje drugikrat, ako se dobi še kateri zagovornik plesa! Za danos pa naj zadoščuje, da kdor zagovarja ples na dolenjem Krasu, zagovarja hudodelstva — in mora biti tudi uže sam podoben hudo-delniku!
Dopisi v „Soči" so javni plos na do-lonjcm Krasu obsojali in „poslanica" v „Edinosti" ga jo mislila zagovarjati, a ko som jo prebral, ni po plesu še dišala no, ampak bila je umazana cunja osebnega
*) Oni, kojl jo »poslanico* pisal, nnj razloži, itko v«, ivi poslanici podpisanemu Km* šuveu, kuj pomonja »nravnost«, kur cn eotovo n« ve	Pis.
napada. Drugače tudi ni mogočo! Slabo stvar, hudodelstva lestvico, ne bode zagovarjal mendd noben slovenski časopis, ako tudi bi mu koji brezvestnež zagovor iz trte izpleten poslal.
Ker tedaj stvari se ni moglo do živega,' ni ostalo druzega, kakor poiskati osebo ter po njej udrihati. A'sakdo, koji mesto stvari prime osebo brez uzroka, pokaže in so obsodi uže sam, da je na njegovej strani slaba stvar, to jo, da je do-tičnik na slaboj strani ali pa sam hudo-delnik.
Tedaj, Kraševec pod „poslanico", tako je!
Najhujšo pa je, če kdo pri tem ne zadene na pravo osebo, ker potem dotič-nika popolnoma po nedolžnem napada, žali ga, ako ga more „kraška burja" sploh razžaliti in tako se je zgodilo v tem slučaju.
(Konec prih.)
V Borštu, 21. julija [Izv. dop.] (Odlikovanje č. g. V e k o s 1 a v a P a v 1 i-j a) 8. julija, t. 1. sem pisal z radostnim srcem bivšemu uradniku cenjenega lista „Edinost," ali sedaj — žali Bog — pokojnemu g. V. Dolencu list, v kojom sem mu le nekoliko omenil, kaj in kako tukaj sni verni pripravljajo, da svojemu jako priljubnemu dušnemu pastirju na dan njegovega odlikovanja svojo ljubezen in udnnost skažejo.
Konečno sem pokojnemu tudi obljubil, da mu bodom po dokončanej slavno-sti bolj na tanko poročal; — ne nadja-je se, da nama nemila smrt pot pripreči.
Prosim, da bi mi gg. nasledniki, pokojnega g. Dolenca dovolili prostor, da slavnostni dan nekoliko natančnejše in resnično opišem.
Dan 12. julija t. 1. bil je za našo vas kaj nenavaden in imeniten. Mislim, da se do onoga dne so še nikoli ni zbralo toliko odlične gospode iz vseh stanov v našem selu.
Nu, pa saj tudi take slavnosti, kakor se jo vršila 12. julija, niso še naši Bor-štani doživeli.
Omenjeni dan je pripel c* k. okrajni glavar iz Kopra nam preljubljenemu in za šolstvo mnogo zaslužnemu prečastitemu gospodu Vekoslav-u Pavli-ju zlati križec, s kojim ga jo odlikoval prosvitli naš ccsar.
Precej ko so jo glas raznosel, da je č. g. V. Pavli od cesarja se zlatim križem odlikovan, bil jo to glas veselja i radosti v Borštu in v okolici.
K malu potom se je zvodolo, da se bode odlikovanje vršilo dno 12. julija, in sicer tu v Borštu. Bili so pogovori med tuk. županstvom in pevskim zborom, kako bi tudi oni skazali svojemu priljubljenomu slavljencu svojo udanost in veselje. 1 n glej, vže dan prod slovesnostjo videl si okolu farovža in cerkve več oseb, ki so z veseljem delalo., da prostor prod stanovanjem č. g. Pavli-ja do cerkve olepšajo. Na predvečer so pokali topiči ter daleč po okolici naznanjali, da so ima prihodnji dan tukaj vršiti lepa in vesela slovesnost.
Kaj pa zjutraj 12. julija? —
Videlo se jo, da bode danes lop gorak, prav poletni dan. Razgled okolu cer-kvo do farovža bil je krasen, mnogobrojnih zastav in zastavic jo vihralo, in vso je bilo se zelenjom propreženo, na vhodu iz stanovanja g. slavljonca jo stal lepo napravljen slavolok, na kojom so jo čital napis:
Vžo osemnajst let si mod nami
Od vernih bil, in si spoft' tvai!
Dans od cesarja odlik'van,
Bog živi! Pavli, te med nami!
Ta napis jo kazal ljubezen in udanost tu-kajšnih vernih do svojega dušnega pastirja in čas njega bivanja mod nami. — Na drugoj strani pa je bil velik cesarski orel, pod kojim se jo čital ta lo napis. „Vsi verni v Borštu se dan' s radujemo, Ker cesar nam duhovna odlikujejo."
Ta napis jo bil geslo vseh vernih Borštanov, značil jo voliko veselje in radost moj ljudstvom, zarad odlikovan ja priljubljenoga dušn. pastirja. Pri cerkvi je bil majhen, ali okusno prirejen paviljon se slovenskimi in cosArskimi barvami, v kojem so je vršilo slovesno odlikovanje.
Proti 9. uri so jeli prihajati povabljeni gosti, in mod temi razno drugo ljudstvo iz bližine. Še le o pol 12. pripeljal se je g, glavar, vitez Bosizio in več odličnih gospodov iz Kopra, kojo je prijazno pozdravil naš slavljenec, g. Vekoslav Pavli, in šo nekoji bolj odlični gospodje, koji so g. slavljonca spremljali. Za temi šolska mladina, pevci se zastavo, in razno drugo ljudstvo se živio-klici; topiči so dobro pokali. In tako je šol sprevod naravnost v corkov. Začela so je sv. maša, kojo je bral prečestiti gospod dekan J. Jan iz Do-
/
lino, peli so domači pevci slovensko sv. maso pod vodstvom H. Ražma.
Po sv. maši se je napotil slavljenec v paviljon, kder se jc vršilo odlikovanje, spremljan od g. glavarja, od deželnega šolskega nadzornika, g. vitez-a Klodiča, iavnatelja gv Revelanteja, okrajnega nadzornika g. Spinčiea in mnogih druzih duhovnov, učiteljev, pevcev se zastavo, šolske mladine, in od raznih druzih gostov, s pre-čestitim g. I. Janom dekanom na čelu.
G. glavar je na kratko narisal zasluge g. Pavli-ja toliko na duhovskem, kolikor na šolskem polji, koje niso ostale skrite predstojnikom. In v znak priznanja podelil mu je presvitli cesar zlati križeč, ki naj ga spominja milosti preljubljenega vladarja, a h krati naj bi bil njemu in družim duhovnikom, kakor tudi svetovnim učiteljem v spodbudo k neutrudnemu delovanju pri omiki naroda. Mej govorom je pripel križec na prsa č. g. Pavli-ju.
G. slavljenec je bil vidno ganjen. Zahvalil se je potem v gorkih besedah za izkazano mu čast in ob jednem narisal na kratko svoje delovanje na šolskem polji — našteval jo tožave odgojevalca, — rekel, da večkrat celo roditelji sami mečejo polena med noge učitelju, — opominjal je potem navzoče gg. učitelje k strajnemu delovanju, — roditeljem pa jo gorko na srce polagal, naj pridno svojo deco v šolo pošiljajo.
H koncu govora je povabil navzoče, naj ž njim zakličejo trikratni živjo na pre-svitlega cesarja, kar so vsi navzoči navdušeno storili, pevci pa so ubrano zapeli avstrijsko himno.
Dve belo oblečeni deklici izročili ste v imenu šloske mladine slavljencu dva šopka. Prva izgovorila je kratek pozdrav, koji je g. slavijenca do solz ganol. Zatem so zapeli pevci še „Živi t o raj" na kar so se jeli č. g. gosti pomikati proti prijaznemu stanovanju č. g. slavljonca, kder je bil pripravljen obod za kakih 60. oseb, ljudstvo pa je še vedno navdušeno pozdravljalo priljubljenega slavljenca; tudi nam seje solpa udrla od same radosti, veselja in ljubezni.
Med obedom vršile se so razne na-pitnice na bolj odlične osebe. Izmed na-pitnic naj omenim ono priljubljenega g. glavarja viteza Bosizio. Z navdušeno besedo napil je milostnemu in vitožkemu cesarju našemu. Ta pozdrav jo bil sprejet z glasnim odobravanjem in pokanjem topičev, povci so na to zapeli avstrijsko himno.
G. slavljenoc je napil pričujočemu g. glavarju, katerega radi prijaznosti ljubi ves okraj ; daljo g. vitezu Klodič-u in g. Špin-čič-u kot bivšima svojima predstojnikoma,
—	za temi vršile so so šo razne napitnice. na kojo so topiči in pevci živo odgovarjali.
Proti koncu obeda pripeljal se je v svojo rojstveno vas pozdravit osebno slavljenca milostljivi gospod vladika dr. Glavina. Pozdravil ga je g. profesor Spinčič, kakor tudi prečestitega g. prošta dr. Šusta, koji jo spremljal milostljivoga. Vsi pričujoči so so ovesolili nenadnega prihoda. — Ali k malu na to odideta presvitli vladika in g. glavar. Pred nju odhodom zapeli so pevci pred kočijami avstrijsko himno, kojo so navzoči odkriti poslušali. Med pokanjem topičev in mej živio-klici smo se poslovili od visokih gostov, a mnogo nas je še ostalo v prijateljskem krogu med petjem tuk. pevcev. —Ali kmalu se je jelo temniti. Nakrat sem zapazil razsvitljena hišna okna — zdaj so prikažejo lampi-joni, — prižigali so so bengali, — švigale so v zrak rakete, — topiči so jeli pokati.
—	Kresovi so goreli — pevci peli — in živioklicev ni bilo ni konca ni kraja. Še le pozno v noč vrnoli so so povci z bak-Jjado pred hišo g. slavljenca, ter tam zapeli šo par podoknic, ljudstvo pa jo navdušeno živio klicalo. Bakljada in slavnost končala se je se živio klici na cesarja, in g. slavljonca Pavli-ja.
II koncu svojega dopisa ne morem si kaj, da no bi tudi danes izrekel se jedne želje. In ta je : Bog daj našemu slavljencu še mnogo in mnogo let mod nami živeti, in delovati. Daj Dog, da bi zdrav in vesel med nami vžival sad svoje odgojo in svojega truda. Današnji dan naj mu sladil večer živenja, koje je posvetil svojemu narodu. Gotovo pa dan 12. julija 1887. vsem navzočim, posebno pn nam Breža-nom in Boritanoru, ostano v vodnem spominu. Slavjencu pa malo zadoščenje za vse težavo B5. letnoga službovanja. t,Bog Živi! — srca kličejo vesela, In blagoslov naj Te spremlja povsod! Naj Pavli-ju bi sreča dino cvela, In slava nevonljive vence vila. Tako, slavljenca si Borštan proslavljal Tako, duhovna dobrega pozdravlja!!,"
Erjavče dne 23. julija Po naših Brkinih so zdaj marsikod opasila vršijo. Navadno mladina malo popleše in se zasuče, pa ne sliši se vender o kakih tepežih in drugih žalostnih nastopkih kakor nekdaj. Tudi pri nas smo imeli po staroj navadi letos julija somenj. Pod velikanskimi lipami, katerih se sodem okoli male cerkvice ponosno proti sinjemu nebu vzdi-guje, prodajajo se lonci, sita, kose i. t. d. Največ pa stržijo krčmarji za vino, pivo in jedačo. Tu pripeljejo več vozov vina — lani ga je bilo 18 vozov in letos 9, in če je dobra kapljica, ne ostane ga niti kozarca več za zvečer okoli 8. ure. Na tem krasnom prostoru plešo na ta dan mladina, zbrana od vseh strani te okolice, prijatelji se snidejo vkup, posedejo pod ljube lipovo senčice, jedo in pijejo ter se kratkočasijo tako dolgo, da se od nas poslove soinčico. Tudi tukaj so so v prejšnjih časih hudi tepeži godili, da cclo umor se je bil na strašanski način izvršil, a tega tu-kej nočem zdaj slikati.
Kar pa je zdaj nekaj let sem, no vršijo se take surovosti. Le lansko loto bi se bilo k mali nekaj žalostnega pripetilo nekemu laškemu rogoviležu: Ko je mno-gočo8titi gospod A. Zaje, kapelan iz Hru-šicc, na dotični dan sv. mašo opravljal in je zbrana množica svoje molitve pobožno opravljala, pride ta surovi človek s klobukom na glavi pred vrata male cerkvice, zaničljivo se odbrača po ljudeh, ki so kleče molili, in smeje, potom mahne zopet par-krat okoli cerkvice mej ljudi, ki so zunej corkve klečali, in uganja svoje neumnosti. Jaz povprašam svojega prijatelja, kdo mora biti ta norec. Prijatelj mi odgovori: „Ni norec ne, ampak hudoben Lah, ki dela doli pri velikoj vodi." Na to stopim k temu presmojencu in mu rečem, naj precej klobuk z glave vzame, dokler sv. maša ne mine. Ali ta mi zaničljivo odgovori: „Pri nas ne poznamo vaše šege!" Zdaj ga bolj ostro opozorim: „Ako mahoma ne vzamete klobuka z glave, pride vam v tom hipu lesen klobuk na glavo !" Ko pa vidi, da ni šale, vzame klobuk z glave in ga stisne pod pazduho. Oj, blažena taka laška vzgoja !
Tatre dne 15. julija. Mila mi „Edinost"! zopet danes ti hočem podati nekoliko vrstic iz naše vasice v tvoje ljubo mi naročje :
Danes smo dokončali šolsko leto. Ob 9. uri v jutro zbore so šolska mladina v šolskej sobani, kjer so se prilično ubogim in pridnim učencem in učenkam razdelile šolske knjige, pisanke in peresa, kar se je nakupilo za milosrčni dar č. g. Josipa Mahne-ta trgovca v Trstu v znesku 10 gl. Splošno veselje je vladalo med šolskimi otroci, ko so obdarovani iz učilnice domov hiteli; govorili so mod saboj : „Bog daj zdravje dobromu gospodu, kor nas je s knjigami preskrbol!" Bog hotel, da bi se še kaka druga dobra duša spomnila ubogih šolskih otrok! Šolo je obiskovalo letos 97 otrok in sicer 48 dečkov in 49 deklic.
Kar se letine tiče, morem poročati : Sena jo srednje, sadja malo kaže, a poljski pridelki bi nam utegnili biti jako dobri, ako nam Bog potrebnoga dežja kmali milostno dodeli; če pa ne bo v kratkem dežja, nam neusmiljena suša vso uniči.
Domače vesti.
Nadvojvoda Albreht praznoval bode dne 3. augusta hvoj 70. rojstni dan. Ker je nadvojvoda šo le pred kratkim praznoval vojaški svoj jubilej, bode se sedemdesetletnica praznovala lo v obiteljskom krogu.
Premeščanje. G. Andrej Kragelj, profesor na gimnaziji v Kočevji, jo premeščen na Goriško gimnazijo.
Pri dopolnilni volitvi v Dalmaciji za drž. zbor dne 25. t. m. bil je namesto umrlega Pavlinoviea jednoglasno poslancem izvoljen duhovnik g. Fran Bulic, ravnatelj v Spletu in vrl rodoljub hrvatski.
Zadušnica po ranjkem V. Dolencu, bila jo v petek dne 29. t. m. ob 10 uri v novoj cerkvi sv. Antona. — Slovesno mašo jo čital proč. gosp. kanonik Miha Debelak z asistenco čč. gg. Varto in Vari. — Kako je bil priljubljen naš Dolenc pri tržaškem občinstvu, dokazalo je ogromno število ljudstva, koje so je vdeležilo crkvene slavnosti. — Bile so pričujočo razne deputacijo slovenskih družtev in najodlič-nejša gospoda slovensko inteligence. — V srodi corkvo bil jo postavljov diven mrtvaški odor; kor in veliki oltar bila sta pregrnjena črnim suknom. — Ganljivo petje jo zopet izvabilo solze mnogobrojnim spostovalcem in prijateljem nopozablji-vega našega ranjcega, kojemu jo skazala
corkov zadnjo čast. — Zadnjikrat mu kličemo: „Bog ti daj oni mir na drugem »vetu, kojega nikdar nisi mogel najti v našej dolini solz — in bode!" — Ob enom pa moramo izreči tudi najsrčnejšo zahvalo čestitoj duhovščini farne corkve sv. Antona, koja jo toliko žrtovala, da se dostojno obhaja spomin našega prvaka.
Zbor političnega drultva ^„Edinost"
je dne 29. t. m. v svojej seji zaključil, da nikakor no opusti svojega glasila, časopisa „Edinost," temveč da ima isti izhajati nadalje po dosedanjem programu in nepromenljenem smislu, kojomu jo bil do sedaj duša rajnki V. Dolenc. — Do pri-hodnjga občnega zbora prepustilo se je upravništvo lista tiskarni Dolenc. —
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se jo včeraj v veseli družbi, katera je slavila poslovenje g. It, Turka, 3 gld. Srčna hvala!
Tržaško veteransko društvo slavi v nedeljo dnć 7. avgusta t. 1. svoj praznik bć slovesno sv. mašo v novoj oerkvi sv. Antona ob 8. uri zjutraj. —
Dne 17. avgusta, to je na predvečer rojstnega dno. Nj. Veličanstva, društvenega pokrovitelja bode ob 9. uri zvečer mirozov z godbo, dne 18. ob 8. zjutraj pa slavnostna maša v novoj cerkvi sv. Antona. —
Pekovska zadruga v Trstu, kojoj postnvnej osnovitvi stavlja vlada toliko zaprek, imela bode v sredo dne 3. avgusta t, 1. ob V»4 uri pp, občni shod v dvorani restavracijo gledališča „Fenico". (Uhod iz ulice S. Francesco). Ker so ima pri tej priliki voliti odbor in se zadruga .sploh konstutovati, nadejati so jo mnogobrojno udoložitve. — Vabijo so tedaj vsi gg. članovi zadruge, da gotovo osebno pridejo.
Suša. Vsled silne vročine so v Tre-biči in v Gropadi na Krasu vsi vodnjaki usahnili. Magistrat Tržaški je odredil, da se vsak dan voda vozi v te dve vasi.
Vreme. Menili smo, da nas jo oče Pluvius popoloma pozabil, kajti dolgo je pustil otcu Foebo-tu, da nam je žgal uboga ploča. Dolgo jo vladala pri nas huda vročina, koje smo imeli do 33 gradov; sočivje in poznejša setev so je uže posušila; krompir ostal jc samo „krompirček"; celo vinski trs je jol omahovati in, ako bi ne bilo še dežja, ostalo bi grozdje drobno. Vročina je tedaj pretila vso pokončati.
Uprav v zadnjem času pa rešil nas je Bog nadloge. V četrtek in petek imeli amo vsaj nekoliko dežja, kije zemljo ohladil in zrak učinol vsaj prenosljiv. Da bi vsaj k tnalu zopet prišel ter odpravil hudo so-parico!
V nekojih krajih po Tolminskem in okolo Cepavana jc neki padala debela toča, ki jo prizadela poljom obilo škodo. Lahko tedaj rečemo: — kar jo ostalo suši, pokosila jc toča!
Tržaške novosti:
Nedeljski izleti. Začonši z jutraj-šnjem dnevom, i/davala bodo hrpeljska železnica listke tour in retour za II. in III. red. Ti listki bodo veljali samo . za en dan ter stanejo: od sv. Andreja do Pazina II. rod gl. 2:ti0; III. red gl. 1.80 — v llrpeljo 11. razred 90 kr., III. red (»0 kr.: sv. Androj-Divača II. red gl. 1.20, 111. rod 80 kr.
lTzor tržaškega liberalca. Prodvčeranjem so jo obravnavala pri tu-kajšnom sodišču zatožba raznih upnikov Emilija Migliorinija, dosedanjega konce-pista na mestnem magistratu. Ta vneti Lahonček, ki je imel — naj bode moj potoma rečeno — še čez 1000 for. lotne plačo, kojo jo prejemal za to, da jo na magistratu lenobo pasel tor protiavstrijsko politiko tiral, — naredil je pri tem šo posebnih dolgov v znesku 15,190,39 for. a. v., radi česar so židovski upniki, kojim jo v roko padel, proti njemu sprožili tožbo. Mej drugimi oškodovanimi jo tudi rudeči doktor Venezian, ki je zanj garantiral 4000 for.
Tiček Migliorini, no da bi svojim upnikom prinašal začetkom meseca obroke v gotovom denarju, ponarejal jo pobotnice tor jih jim dajal. Mej tem je pa z drugimi pobotnicami sam vdobival iz mostne blagajnice denar nami oČ: svojo plačo, gra-tifikacijo za „posebno zaslugo" v priliki kolero in za dovodonjo vodo v Trst.
Ves ta denar, ki ga jo tako po nevrednem vdobival iz mostno blagajnice, znašal jo nokoj nesramnej baburi, njegovi priležnici. Njegovi upniki, lie da bi tirjali odločno obsodbo, postopali so proti njemu milosrčno izključivši iz njegovoga vedenja vsako sleparstvo, radi česar je bil obsojen samo na fi tednov ječe.
Živili mugistratni uradniki, ki tako polagoma kapajo v luknjo dokler vsi noizgi-nojo iz mostne kolibe!
Policijsko. Neznani uzmoviči so odnesli iz krčme Kranja A. v ulici Rigutti obleko za gl. 14.50 ter so šli oblačit ker jih je pri vsej vladajoči vročini tresel mraz. — Nekemu trgovcu so odvedli neznani tatje voziček vroden gl. 25. — Vajen tat hotel jo videti koliko kaže zlata ura nekoga trgovca; izvlekel mu jo je i/, žepa, a ni mu hotela več iti iz roko v žep. — Zaprli so več delalcev brez zaslužka in drugih postopačev ki so se zopet povrnoli v Trst čeprav so bili iz njega izgnani. — Dva „pridna" dečka sta odnesla urarju Josipu Arzoei v ulici Bolve-dere sodom žepnih ur. Stražniki so ta dobra upanja aretirali v ljudskih toplicah pod Greto.
Stritarjevih zbranih spisov izšel jo 6. snopič, v katerem so nadaljujejo Stritarjevo poezije.
Popravek. U odstavku priobčenem v št. od G. t. m. kjer so govori o prof. IIu-gues-a govoru naj stoji namesto „trtna uš (filo\era)," vedno „strupena rosa ali peronospora", kar ni vse eno.
P. n. g. naročniki. Prihajamo danes k Vam z uljudno prošnjno in ne apeliramo samo na Vašo sveto dolžnost temveč tudi na Vašo znano domoljublje, da nam vsak g. naročnik, koji jo šo kaj na dolgu, kakor hitro mogoče pošlje stare zastanke ,oziroma naročnino za tekoče polletje, ako želi redno prejemati naš list, ki je bas sodaj v dovolj kritičnem položaju po smrti gosp. V, Dolenca. — Nc prosi so nikakoršno miloščino od Vas, temveč samo, da izpolnite svoje dolžnosti. —
Kolikor se nas tiče, trudili sebodemo po vsih svojih silah in močeh, z blagovoljno podporo nekaterih tukajšnih rodoljubov, da vse zelo neprijetno zadevo kmalu vredimo in da pojde potem vse zopet po prejšnem gladkem potu. —
Uljudno prosimo zatorej šo enkrat: „Ne zabite nas!"
Upravništvo.
IZKAZ
doneskov za Dolenčev spomenik.
Po zadnjem izkazu gl. 482.— Kaspar Kastelic Materija . . „ 10.—
Ivan Saboc.......„ 20—
Dr. I. Ris jak......„ 15—
Ivan Naborgoj, drž. poslanec . fl 10.— Oskar Polny, c. kr. obrtni nadzornik Trst....... 10.—
V. M. Živic Trst...... 10.—
Franjo Zitko Trst . . . . „ 5* — Gjuro Vučkovič Trst	. „ 5.—
Anton Žitko Trst.....„ 2.—
Josip Kavčič Trst . . . . „ 2.— Lovro Žvab Trst .,...„ 2.— A. Hrast Kobarid . . . , „ 5.— Ludvig Premrov Goric« . . ,, 5.— Skupaj . . "glcT 583.— Za prijeto darovo srčno so zahvaljuje in priporoča za nadaljno doneske. V Trstu dne 30. julija 1887.
A. Truden, blagajnik.
Tržno poročilo.
K*va. — J.iko malo prometa — Došlo je s parobrodi »Matbilde* — »Siefunie« okolo 9000 vrei? iz Hamburga Rotlerdama, Amsterdama in Iiavr« Na skladišči imamo sedaj okolo 7OJOO Mt. Ct. CeiiH: Rio in Santo« prav navadni f 98-lUO, srednji f. 104—100, d.'bri f. 10H-110, lini f 111-112, najfinejši f. 112— 111, Campinas lepi f. 118-120. Manilla f. 118— 120 Guaieinala f. 123-124, C«ylon f. 135-145, Mocea f. 14)-148.
Slaokor. — Ceno so pačile za 1 4 t° in kupuje s (lulica 7a transit > dobri eentrifiipal v vrečah po f. 17—171/«; « eertilikatom po t' 29— 29'/«- Kakor sj piše 1/ Notranjskega, iz Nemškega 111 iz Rusije l o le letos pjvs >d veliko blaga in ker je Se dosti 8iur*ga v zalogi ostalo (v Ttstu samo okolo I70l»l0 vreč) ni nade, da bi se cena poboljšale.
iužno vočje. — Prih dnj t.*<len dobimo vže 11 vo opušo iz Zante, ;>h iVne bodo kakor po navadi za sedaj š visoke. Mislimo okolo i. 24, — Tudi novih Sultani n bo h rnen la pri -liounjiiii parobrodom u Ž: 11 kuj tukaj.
lzka lanjske letine Rozin vseli vrst y30U00 Mt. Zt. Letošnja letina s.) ceni okolo 8300»U. — Smokve (lige) iz Sinirn« s) letos zaradi velike suše trpele.
Izkaz lanjske letine smokev IdOOuO Mtz. Letošnja se ceni okolo IlOuOl Mtz.
Badem. Prva dalmatinsku robn, katera kakor ztia o, dela iluljahs.iei \chko konkurenco bode liže. p četkom avgusta tukaj in bode sula ok jIo f. 80 —87 s c»-riitikatom.
Limoni. Gen« so radi kolere v Siciliji zopet podražile. Prav lepa sortirana r iba stane f. 9— i)1/,, II. dobr« viste f. 7"/4 —H 1 škart, ka-t ri pa ni za »'ksport, t-mpuk suino za tukajšno potre no po f. 3—f).
Pomaranče Manjkajo popolnoma.
Drugi pridelki popolnoma zanemarjene.
Borsno poročilo.
Papirji nekoliko slabši, ker so prispela neugodna poročila iz Rerelina — Devize tudi slab .
Dunajska borsa
dn« <0 julija.
Enotni drž. dolg r bankovcih	_	—	gld	rti 40
„ v srebru —	_	_		•3.70
Zlata renta— — — — — —	_	_		113*15
5°/0 avetrijika rfMita — — —	_	_		9(5(50
Delnice narodnu banke — —	_	__		SH3- —
Kreditne delnico — — — —		_		2 S 1.9(1
London 10 lir sterlin--—	_	_		126-05
Francoski nnpoleomlori — —	—	—		9.99
C kr cekini — — — — —	_	_		5.94
Nemško murke — — — — —	—	—	„	«1.9 J'
Preporoka.
Priporočamo se slavnim uradom, druztvam in načelnikom raznih druž-tev, ćć. duhovščini, bi. gg. županom, trgovcem in vsem gg. zasebnikom, naj nas šo za naprej blagovoli vspešno podpirati se raznovrstnimi naročili.
Obetamo, da se bode vsako tiskarsko delo izvršilo točno, hitro in po najnižjej ceni.
Pokojni lastnik tiskarne, g-. V. Dolenc, se je zadnja leta trudil, da tiskarno povzdigne in po najnovejših zahtevih te stroke uredi. Dolžnost pa je zdaj vseli rodoljubov, da se njegov trud za narod in njegovo pravico po mogočnosti odAkoduje njegovej udovi in otrokoma.
Preporočamo se tedaj za blagohotno poverenje v izvršitev naročb.
TISKARNA DOLENC.
FOSLAKO,
Postavno zavarovani elegantni
BLOCK-KOLEDARJI
se oglasi ne sprejemajo za reklamo trgovskih tvrdk itil. na izdelovanjo.
i^iO Cena veliko manjša v t""^
kakor splošna.
Pobliže in uzorci ita zahtevanje zastonj in franko
A* AncN-EsHitiM MIZ SMS. tihi, Meile 24.
Br. 513.
Natječaj.
Razpisana je služba poduoiteljice pri ljudske j šoli v 8 vet m ar ji (Monte), učiteljice III. vrste pri Ijndskej soli v Dolini in učitelja-voditelja v Loki (Lonche) in Kortah (Corte d' Isola).
Učni jezik pri vseli treh je slovenski. V Soli v Kortah poučuje se italijanski jezik kakor predmet.
Za službi učiteljev-voditeljev se zahteva usposobijenje za poučevanje v katoliškem veronauku.
Letni dohodki za učitelje-voditelje so 400 for. plačila, 50 for. stanarine ali stanovanje v naravi in 30 for. za vodstvo; za podučiteljico pa 200 for. plačila in 30 for. stanarine ali stanovanje v na-avi. —
C. kr. okrajni šolski svet
v Kop r u, 18. julija 1887.
Predsednik: P e r i n e 11 a.
T TATI T/ \ »polne in želod-
I J I \ I l\ / l bolH8t'.na»tope -L1 AJ-1-1 -1 oknženja i oslabenja možke slabosti, poluelj-\ žgečo vodo, močenje postelje, puftčanje krvi, zabitje v. do, in za vs« borzni mehurja, droba in živne v. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto ariju z neškodljivimi sredstvi	22—42 — 104
C. Stroptzel. JL«peoi|alni zdravnik Lindan aro Bodenaee
Dobiva se v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. MOLLER-JA
najnovejše drio o slabosti, oslabelih živcih o na-stopkih mladostnih pregreikov itd.
Pošilja se tajno za 00 nv. v pošt. markah
KAROL KREIKENBAUM
12 ^ Braunsclnveig.	21 -53
Dpnop dob6 zasebniki in častniki iai tudi na de|e„ 0(1 300 gld
naprej od 1—10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Credit-Oeschiift, Graz.	2-25
C. kr. Klavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic.
a. 1 .'144/1 V. . S 'V- mi r
88'
Oklic!
Za čas letošnjega poletnega vožnega reda izdaja li se bodo ob nedeljah in praznikih listi trag i natrag II. I III. razreda za posebno znižano ceno,
i/. Trsta-Sv. Andreja v Pazin i natrag za vlak št. 214; „	v Herpelje i natrag
za vlak št. 224 in „	v Divačo i natrag za
vlak št. 224, Ti listi veljajo le za oni dan, katerega se izdajajo in za vožnjo na dotične postaje le se zgoraj navedenimi vlaki. Vračajo se pa potniki istega dne lakko s katerimkoli osobnim vlakom vožnega reda.
Listi trng i natrag počno se izdavati v nedeljo 31. r. m.
Vožne cene: Iz Trsra-sv. Andrej
II. ratrrd III, razred
v Pazin i nazaj . . gl. 2.60, gl. 1.80 v Herpelje i nazaj . „ —.90 „ —.60 v Divačo i nazaj . . „ 1.20 „—.80
V P u 1 j i, 25. julija 1887. C. kr. železniško prometno ravnateljstvo.

codčeva esenca
lekarjaPicCOlija
_ v Ljubljani .
Prestavljenje sejma.
Z dovoljenjem visoke c. k. deželne vlade je sejem v Žireh. ki je imel biti na 16. marča t. 1. za letos prestavljen na 6. Avgusta t. I.
Županstvo v Žireh
17. julija 1887.
J. Kavčič, župan.
i U LIJ ul RIM M,
(ležnikar, Harriera Vecehia št. 18
jo zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizke ceno. — Solnčniki za gospodo od 90 »ovč. naprej. _ Najnovejši „Entrecots" za gospo, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke I od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz j svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 99—104
A. Bonne
krojač,
trg Sv. Katarine št. 1. 36-29 izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, IT. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".)
J	Proti hemoroidam!	#
w	Kdor hoče Suvati svoje zdravje, naj rabi	©
tt	y PP«V«'	*
O	MENIŠKE KROGLJICE	•
*	(Pillole dei Frati.)	9
w	kri čisteče in proti hemoroidam,	f)
\	koje izdeluje P. Fonda -^m	O
k	furmacista t Piranu	ffe
r	Prepotrebno za vsakega, kab-rl trni	5
t	nu hemoroidaii, zabadanju, hrozteč-
}	noati. glavobolji, tnr sploh veliko sedi,	Mh
'	one Čistijo kri in dober vspeh potr-	"
P	jiij.'jo zasebna in zdravniška sp<lče-	M
|	vala. koja so priložena z podukom za	gL
'	porabo vsakej škatljlcl v f lovanskero,	W
f	nemškem in Italijansken jeziku.	£
)	Prodajajo se po 20 nvft 'katliinn v	A
A	vsih lekarn«h Trst- Rek-, knkor	2
2	tudi Istre, Dalmacije, Goriške ;a ili	W
£	Trenta. 20-52	A
•>—#—»eno
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno, ion 55
| Ljubljanski Zvon. |
4 Gld. 4.60. t | Gld. 2.30. - Gld. 1.15. |
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Neprecenljive dobroto je ponebno vpliv njihov pri notučnoHti, Hlabo-sti želodca, - ako z grla um rdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodeč-
nem kataru, gorečiče frznvci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavol>olu, (oko boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, proobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklonici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu"	63-30
I>r. ltrady KreniMier,
Morava VJTrstu jih pa dobite pri lekarničarju 1 Seravallu blizo staroga hv. Antonu
ft Ln

Ozdravljenje plučnih bolezni

ilir1
Tikj Tuberkuloze, (mloe, jetiko), naduhe, laprte sap«), kroničnega bromhijalnega katara itd i^j	po plinovi
rešila me je od neopisljivih muk, knje sem lrp-1 vsled želodčne obolelosti Veliko let ; vsa umetnost In v.-da zdravniŠtva obupala j^ nad in<jrioj in gotovo bil bi dan už" pokopan, ko bi ne našel reSilne rok« v tem nepr^-^nljiveni sredstvu, ki me je rešilo pogubne bolezni
H. Hermana, delovodju v tržaškem nrz*nalu.
Izdelovatelj poiilja jo v zabojoćkih po 12 steklenic po I gld. 30 kr. po postnem povzetji. 1'oMtnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 15 ni, se prodaja v lekarnah: Biasoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozaetto, Hraxmarer, Prendini, Ra-vaaini, Kovin, Maraval, za magistratom, Serra-vallo, Udovicich in Zanetti in v večjem delu lokaru na Štajerskem, Koroikem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji.	31—50
^ Prof dr. Bergcon. Po tridmvnej plinovej ehalacijl po r-ktalnej injekciji, izdatno 7,-pojomanje kašlja in izvržka, potem oopolno prenehanje, — nrzlica, pot iti hrinavost J^l Ml je posve izginola. - Truplo se redi vsaki tedrfii za '/, - 1 K Ravno tako brzo o- Hii
\h\ pravljenje tudi pri st:irej, pri miliarnej tuherkolozl.'— Bolnik se ozdravi ter more Ci/T LJ] tudi naj tež) in posel zopet opravljati.	|ii|
Fkj ,. Dr Cjrnii. Pri na iuhi se more pol ure po plinovej exhalaciji liiRij- sonsti. Lp — Ako r.- exhalaciia dalje rabi, s- naduha ne povrne v«8. Zoper šsuici in naduhi je h TTLi| plinova exlialacija i/kuŠeno, izvrstno sredstvo"	[IJfi
^Tl	Prof. Ur. Dujardin Baaumetz:	pri ufoni^nem grlu. poškodovan« mu po tnber- m
jlJ) «'»lo I, so HC v 2-3 tednih zacelile otekline daniravno ju bila uže polovica pliuS ra- HTl
iT). <t'Ja'1 •	lili
Dr M. Langhlln. volja bolnice v Filadelfiji je vporabil plinovo exhalnc jo pri 30. lili Liti bolnikih, koji so bili uiti v najzadiijem sr.anju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. |"U
ru
Vsaki dan pa se množe zravt'iška DoroS U o srečnim ozdravlj njn, ter je razun l-iT klil navadenih sprlfi-val 8e mnogo druzih od slavnih profesorjev Tudi v o. k. jav e| bol- llJ [iL| niči na Dunaja se vporubljuje sfoj za plinovo exhalacijo. — Ima
lamo nmovo spričeval Lfj -Jnjector) se ilooiva z h'l
LJij r>cl*ravelih. G. kr. izklj. nriv str .j za plinovo «X'oilacijn (K-ctal-Jnjeetor) rW vsemi pripravami za pripravljanje phvt in z popisom za vporavj zu zdravnike, ter ga [UjT Lyt) more rubiti tudi vsak bolnik sam pri
jj| Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilfcrstasse N. 80/A M
ter stane gl. 8.30 7. omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenje ni niti l^teŽavno, niti ovira vsakdanji posel.	_l(i
^SSi^SSillSliSiSiSl^liliSiSSSill^r^i^
Franjo Omersa,
trgovec v Kraniu
ima zalogo de/olnih pridolkov: fižola, pravoga govejega masla, prosone kašo, ajdove moke, krompirja, lanenega oljn, <ivs;i, de-teljnega in repnega semena. — Zraven tega kupčijo z lesom (deske smorekovo in mccesnove vsake vrste) itd. Poštena postrežba, dobro blago in nizke cene 2-5
Postavno zavarovan
Slock-koledar za hotele
se naznanili.
Vsh-d dogovorov posestniki hotelov nn Dunaju, v Brnu, Pragi, Budapešti, Braždenu, Breslavl, Stetinu, Hamburgu, Bolonju itd. in v kopeljlh: Baden, Vflslau, Karlovih varih, Francevej kopeljl
bodo obešeni ti kol^mrji v vsili sobah za t, začasno samo v gori navedenih 111 stih in to pri zvonu, kjer se gost, moru zadržavati. R»di tega je oglasom nu oviti Block-koledarjih vspeh potov, ker so razobešeni v sobah. Prostor a oglase je omejen, ker se more samo 10 tvrdk sprpjnti, ter >-o tvrdke konkurence popolnoma izkljuSene. Cena eglasa za prostor 40/35 mm. je za svaki lidtul za celo leto od f. 3'50_40' — (15—21 n5. za vsako sobo na celo leto.) — Ponudbe se imajo posla i na
Annoncen-Expcdition Nori/, Stern
Wien, [., Wollzeile Nr. (2\ kje se izv6 pobližje in se dobć na z.ihtevanje uzor«ti
Želodečne bolezni ozdravi brzo ln posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edini in nedosegljivi želodčni pijafii Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pad ni tako lehko. po~ sebno dandenen, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, izločkov Itd , katere ae občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič drufcega, nego Škodljiva«mes Edini Jeruzalemski bal« zam si je zagotovil vsled svoj« priproste sestave, odločno oživljajoče In Želodčne živce hitro krepčaln* moči pravioo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kineškn robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n^Rn npodnee« npllva na prebavl)en|e ni 0iieen|e, je zanesljivo srndstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja;
zalo pa ga v«ti strokovnjaki in zvelenci pripornčujejo proti nejeSčnosti. zanašanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti henioroidalnem trpljenju, zlatenci in
vsaknj bolezni v črevesju
Stfkleiiiea z navodom vred stan» ilft novoev.	23—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON /
v r,ORICI.
Skltdlida " Trstu v 1,-kar- i Marku Raratint i G.B. Rovu, na Reki v lekarni al Redfinore. Oineinrr. v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. PMII«oi.	14—48
Ni nič boljšega!
za ohrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. np. Vel. cesarju Fran-.Tosipu ]. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnomu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, :io-i2 koja, rabe6 jo redno, na golili krajih K tisto lase prouzroči; sivi in rudoči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjor rastejo lasje; odstrani «;rinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in no oživijo do visoke starosti. Velika posoda /. napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s / prodnjo na malo je pri
A. J. FIALA,'
vlastnik e. kr. privilegija. Wien, IX, Nussdorferstrasse 59, kamor so ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. ProHirno, <la se zalitovn izredno :
Familien-Kraft-Poniade.
Lastnik društvo Edinost''.
Izdatelj in odgovorni urednik Fran Žitko.
Tiskarna Dolenc v Trstu.