AMERIKANSKI SLOVENEC
LETNICO obhaja leto« "Amerikanskl Slovenec"
iL
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI
&e»lo: Za vero in narod — ta pravico, in retnieo — od boja do tmagel
GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V A MERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA % CHICAG1; ZAPADNE SLOV. Z V EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organization)
NAJSTAREJŠI ({ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŽTEV. (NO.) 1-20.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 21, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Evropa čaka na nov 'Blitzkrieg' - Sto miljard za orožje
Številna mnenja, kam bo Nemčija usmerila vpad
Podpis nemško-turškega pakta se smatra, da pomeni nov udarec Nemčije v prihodnjih dneh. — O smeri tega udarca se širijo najbolj divje govorice.
London, Anglija. — Po Evropi so se tekom srede in četrtka kar križale in komaj druga drugo dohitevale razne alarmantne vesti in govorice, kam bo naperjen prihodnji nazijski ''Blitzkrieg." Vsaka od njih pa je -videla volka v drugem grmu in, ako bi hoteli naziji zadostiiti vsem, bi morali biti danes v spopadu na vseh frontah, ki so jim dosegljive, v Rusiji, v v ' prednji Aziji in v Angliji.
Povod za vse te divje govorice je dal v glavnem podpis pogodbe med Turčijo in Nemčijo, ki se je, kakor že poro-čano, izvršil v sredo. Težko bi se mogel izraziti kak dvom, da ta pogodba v resnici pome-l&.i, da-ije more v krater, pričakovati novega nazijskega f sunka, kajti iz prejšnjih slučajev se lahko razvidi, da si je Nemčija skušala zlepa ali pa s silo zasigurati varnost od strani kake sosednje države, na katero se ni mogla popolnoma zanesti, predno je izvršila kak nov vpad. In Turčija s svojo pogodbo za medsebojno pomoč, ki jo je imela z Angljo, se od nazijev gotovo ni mogla šteti med zanesljive države; s sedanjim paktom pa je od 'te
strani za nje odstranjena ne-
%
varnost in zato govorice o novem "Blitzu" najbrž niso pretirane.
Vprašanje pa je, kam bo ta sunek usmerjen. En del poročil trdi, da ne more 'biti nikamor drugam kakor proti Rusiji, in najbolj ekstremne med njimi so vedele povedati, da se je spopad med naziji in sovje-ti že pričel ter, da je nemška armada vdrla na 15. točkah v Rusijo; te govorice so se s tako vztrajnostjo ponavljale, da so naziji uvideli potrebo, da jih dejansko zanikajo, kar so v četrtek tudi storili. Druge vesti so zopet trdile, da se bo na-žijski vpad izvršil na bližnji vzhod, namreč preko Sirije na Palestino in, da bo Turčija, zdaj ko ima pakt z njo, dovolila N,emči j i prevoz njenih čet preko svojega ozemlja v to svrho. Tretja vrsta vesti pa je zopet povdarjala, da bo Nemčija zdaj napadla angleško otočje samo. Tem zadnjim vestem so najbolj prilivala olje poročila iz Švedske. Od tam se je namreč iz dokaj zanesljivih virov slišalo, da pošiljajo naziji veliko število čet in ogromno množino vojnega materijala ter cele roje aeroplanov ob za-padno obrežje Norveške. Ker bi bilo od tam za skok na angleško otočje dokaj blizu, ne more, tako pravijo, pomeniti to koncentriranje sil nič drugega kakor pripravo za napad na Anglijo. ■
Tako torej Evropa "vse ve," kam bodo Nemci udarili, v res-
FINSKA SE PRIPRAVLJA
Izkoristiti hoče morebitni sko-nemški spopad.
ru-

Helsinki, Finska. — Kakor se zdi. je tudi Finska nasedla govoricam, da zna priti do spopada med Nemčijo in Rusijo. V tem slučaju bi, kakor se razvidi iz njenih priprav in izjav, tudi ona takoj nastopila, da si pridobi nazaj ozemlje, ki ga je morala lani odstopiti Rusiji. Vlada je v to svrho zadnjo sredo dala ojačiti vojaško silo s tem, da je mobilizirala rezerviste. Neki list pa je,, isti dan zapisal, da Finska sedanje situacije ne more primerjati z lansko, češ, tedaj se je morala bojevati sama, do-čim zdaj lahko z večjim zaupanjem gleda v bodočnost. -o-
DELAVSTVO POMERILO
MOČI Z GLASOVANJEM
V šesterih tovarnah International Harvester, ki ležijo v Chicagi in v okoliških krajih, se je na odredbo vladnega odbora za delavske odnošaje zadnjo sredo vršilo glasovanje med delavstvom, da se z njim določi, katera organizacija bo imela v njih vodilno mesto, ali del. federacija, ali CIO. Obe organizaciji ste dosegli tako-rekoč enak uspeh. Dve tovarni, namreč v West Pullmanu, in v East Moline, ste se odločili za CIO, dve drugi, v Rock Island in v Milwaukee, za federacijo, v ostalih dveh, namreč v McCormicku v Chicagi ter v Rock Falls, 111., pa se bodo zaradi enakosti v rezultatu morale vršiti še enkrat volitve. Obe organizaciji ste bili presenečeni zlasti nad izidom v McCormicku, ko ste obe dobili skoraj enako število glasov: CIO jih je odnesla 2,682, federacija pa 2,671, dočim je bilo 78 glasov neodločenih, proti vsaki uniji pa jih je glasovalo 200.
-o-
TOVARNAM PRIMANJKUJE SUROVIN
Chicago, 111. — Izdelovanje blaga za civilno upora'bo je že zdaj vsled vojne produkcije znatno znižano, a je pričakovati še resnejšega stanja. Ker ne morejo dobiti potrebnih surovin, se je moralo nekaj to-varen že zapreti, druge so pa morale skrčiti obrat.
niči pa nihče nič ne ve, in, kakor se je že opetovano povdar-jalo, utegne svet v prihodnjih dneh doživeti veliko presenečenje, morda tako, da ga nobena sedanjih govoric ni dosegla.
ANGLO-AMERIŠKA UNIJA
SE RESNO RAZPRAVLJA
London, Anglija. — Da načrt za popolno združitev Anglije z Zed. državami ni več samo divji sen kakih propa-gandistov, marveč, da se mu posveča resna pozornost, se razvidi iz tega, ko je o njem prišlo zadnjo sredo do razprave v angleškem parlamentu samem. Min. predsednik phurchill se je pri tem izrazil, da ne bo angleška vlada na svojo roko ničesar podvzemala v tem oziru, marveč, da bo moralo priti prej do razprave o načrtu v javnosti in v parlamentu. — Anglija bi v svoji sedanji stiski bržkone ne bila nasprotna načrtu združitve, saj bi potem v resnici postala njena vojna tudi ameriška vojna. V spominu je še, ko je lani tik pred padcem Francije stavila tej podoben načrt, hoteč jo s tem pregovoriti, naj se ne poda, a je bila prepozna. Vprašanje je le, ali bi se mogli Angleži odpovedati monarhiji, plemstvu in drugim podobnim srednjeveškim otročarijam, ali pa bi smatrali Ameriko za nekako kolonijo, ki bi se morala prilagoditi njenim tradicijam.
ČRNEC ŠE VEDNO PRVAK BOKSANJA
Ameriki napovedani skrajno temni časi
Neki vladni uradnik povdarjal, ako se bo Amerika zapletla v vojno z Nemčijo, bo morala imeti orožja za celih sto miljard dolarjev. — Zdaj še daleč od tega cilja.
New York, N. Y. — Črnec Jce Louis, ki je svetovni boksarski prvak že več let, je bil v sredo zvečer že skoraj na tem, da izgubi prvenstvo. Spoprijel se je ta dan z nekim drugim boksarjem, po imenu Billy Conn, ki ga je skozi 12 rund neusmiljeno mikastil. V 13. rundi pa je Louis nenadno "prišel k sebi" ter zadal nasprotniku odločilen sunek, ki je tega spravil na tla, njemu pa ohranil prvenstvo.
ITALIJANI POVZROČILI SENZACIJO
Newark, N. J. — Sest italijanskih mornarjev je povzročilo v tukajšnjem federalnem sodišču zadnjo sredo dokaj-šnjo senzacijo in skoraj iz-, grede. Po izreku obsodbe, da so krivi sabotaže, so namreč dvignili roke v fašističen pozdrav, ki je veljal zastopniku italijanskih lastnikov ladje, na kateri so bili uslužbeni.
KRIŽEMJVETA
—	Rio de Janeiro, Brazilija. — Kot se je izvedelo zadnjo sredo, je Brazilija prepovedala izvoz nekaterega blaga, ki je potrebno pri izdelovanju orožja, v vse dežele, izvzemši v Zed. države. Na prvem mestu stojita kavčug in mangan-ska ruda.
—	London, Anglija. — Z otoka Cipra, ki je britanska kolonija v vzhodnem Sredozemlju, se je že vse civilno prebivalstvo prostovoljno izselilo, kakor je v sredo objavila britanska časopisna agencija. Med zadnjimi so zapustile otok družine britanskih uradnikov.
—	Ottawa, Ont. — Stavke v Kanadi so postale tako redke. da jih je komaj vredno omeniti. Po izjavi, ki jo je podal v sredo delavski minister, še je namreč zaradi stavk tekom zadnjega leta povprečno izgubilo skupno le kakih 10 sekund časa na dan.
BOGASTVO BI DAL ZA LETALO V AMERIKO
New York, N. Y. — Neki bogat Nemec je ponudil zračnim transportnim družbam $50,(i00 do $75,000, da bi mogel dobiti privaten aeroplan za polet v Anglijo in nazaj. V Angliji ima namreč ženo in štiri otroke, kateri so pobegnili iz Nemčije in zdaj že poldrugo leto čakajo v Londonu, da bi mogli dobiti priliko za odhod v Ameriko. Papirje imajo vse v redu, edino prevoznega sredstva ne morejo dobiti. Čakati pa bodo morali najbrž še naprej, kajti prevozne družbe so darežljivo ponudbo bogatega očeta zavrnile.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Washington, D. C. — Eden članov urada produkcijske uprave, katera oskrbuje produkcijo vojnega materijala, J. L. Trecker, se je zadnjo sredo pri neki konferenci izrazil, da mora biti ta dežela pripravljena, da bo potrošila za vojno orožje celih sto miljard dolarjev. Potrebno bo to, je dejal, ako vlada vztraja pri odločitvi, da se mora Amerika bojevati z Nemčijo, in sicer tudi sama, ako bi prišlo do tega.
Sto miljard je, kakor znano, stotisoč milijonov in te bajne vsote je, kot pravi Trecker, vredno vojno orožje, ki ga ima točasno Nemčija na razpolago. Sama iz svojega je po njegovem mnenju potrošila tekom zadnjih sedem let v to svi'ho 22 miljard dolarjev, dočim si je ostalo prisvojila v državah, ki jih je zasedla.
Ako bo hotela biti Amerika Nemčiji kos, je izvajal govornik, bo morala imeti tudi ona sama orožja v enaki vrednosti, torej za sto miljard dolarjev. Od tega cilja pa je zdaj še obupno daleč, kajti doslej sklenjene pogodbe za vojni materijal znašajo "samo" 19 miljard. Ako se bo torej v resnici skušal omenjeni cilj doseči, bo moral ameriški davkoplačevalec tudi naravnost obupno seči v žep.
t* Jugoslaviji
Požrtvovalno delo gasilske skupine Šmarje pri Jelšah, v katero je vključenih šestindvajset gasilskih čet. — Usodna nesreča dolenjskega posestnika na ljubljanskem kolodvoru. — Smrtna kosa in drugo.
Človekoljubno delo gasilcev
Šmarje pri Jelšah. — Gasil-ska župa šmarskega okraja je polagala svoj letni obračun. Skupščine, katere se je udeležilo 26 gasilskih čet, kolikor jih je v okraju, se je udeležil tudi načelnik Tomer in ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina g. Gračnar. Iz poročil žup« nih funkcijonarjev je razvidno, da ima župa 26 gasilskih čet z 2068 člani in članicami, vštevši podporne člane in naraščaj. Vrednost gasilskega orodja, domov in" gotovine se ceni na nad 2,000.000 din, dočim znašajo dolgovi vseh čet 'samo 29.000 din.
Kulturno prosvetni odseki pri četah so priredili v preteklem letu 21 predavanj in 41 gledaliških iger. Prireditev gledaliških r predstav ovirajo takse na vstopnice, katere morajo gasilske čete še vedno plačevati za svoje kulturne prireditve. Samarijanski odseki pri posameznih četah so priredili šest popoldnevnih predavanj o zaščiti pred napadi iz zraka. V Rogaški Slatini je pa nižji samarijanski tečaj. V teku letošnjega leta so predvideni še štirje taki tečaji za posamezna okrožja. V preteklem letu so samarijanski odseki izvršili 136 prevozov v razne bolnišnice. V 321 primerih pa se je nudila prva pomoč iz četne lekarne, katero poseduje vsaka četa.
Vseh naraščajnikov v župi je 210. Za referenta za mlade gasilce je bil izvoljen tov. Šte-fe, šolski upravitelj iz Pristave.
Metla povzročila nesrečo
Lani meseca septembra se je pripetila na cesti v Vičancih smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje mladenke Veronike Kos. Veronika se je peljala na kolesu iz Moškanjcev proti domu v Vičance. Pred seboj je držala metlo. Ko je privozila na most, pri Vičancih, se jc metla zapletla v mostno ograjo, da je kolesarka postala negotova. Da bi vzdržala ravnotežje. je švigala s kolesom sem in tja po cesti. Nesreča je pa hotela, da je prav v tem trenutku pridrvel po cesti iz Kuc-mancev s hlodi težko naložen avito, katerega je šofiral 27 letni Ivan Čurič iz Žižkov. Avto je povozil deklico ter so ji šla kolesa čez trebuh, da je obležala na mestu mrtva : Zaradi neprevidne vožnje je bil p$ed m„vnim. Curič obsojen
-o-
PRITISK ZA ZVIŠANJE VOZNINE
Chicago, 111. — Federalni sodnik Igoe je zadnjo sredo naročil vodstvu družbe cestne železnice, naj nemudoma vloži pri illinoiški trgovski komisiji apel za dovoljenje zvišanja voznine od sedanjih 7 centov na 8 centov. Dejal je, da bi drugače delničarji preveč trpeli, ko so se zvišali obratni stroški z nedavnim zvišanjem plač uslužbencem.
od mariborskega sodišča na 5 mesecev zapora.
Smrtna kosa
V	ljubljanski 'bolnici je umrla Jedret Brane, užitkarica iz Gozda št. 34, pri Kranjski gori stara 60 let. — V Mariboru je umrla Justina Selinšek, žena železničarja v pokoju stara 49 let. — Na Pobrezju pri Mariboru je umrla Elizabeta Per-ša, viničarka stara 33 let.
——o-
Dvanajst fantov v družini
V	Pamečah pri Slovenjem Gradcu imajo v družini Jakoba Ferk-a, po domače 'Rihtar' dvanajst sinov in med njimi štiri hčere, dve sta umrli. Dasi je zemlja tesna in ne da življenja za vseh šestnajst otrok, jim je pa Bog naklonil mnogo zdravja. Vsi otroci te družine so dobro razviti in jih je nekaj tudi že pri vojakih, ostali so doma s starši, ki sicer nc žive v izobjlju, je večkrat* pomanjkanje, vendar so vsi zadovoljni in starša sta ponosna na svojo številno družino.
AMERIŠKE ČETE NA MANEVRIH


Prva divizija armade Zed. držav je imela te dni manevre v Massachusetts in gornja slika kaže oddelek vojaštva, ko po vodi "napada" neko pozicijo ob obrežju blizu piesta North Falmouth.
Nesreča na postaji
Ljubljana. — Potniški vlak, ki odhaja ob pol 2. iz Ljubljane proti Mariboru, je imel oni dan nekaj minut zamude, ker je čakal na zvezo potniškega vlaka od Rakeka. Ko je bil dan znak za odhod, se je vlak začel počasi premikati. V tem trenutku priteče k vlaku 50 let star moški, ki se prime za drog pri vratih in nekaj časa teče z vlakom. Ko ca je zagledal neki železničar, je hitro stekel k njemu, da bi ga spravil v voz. Prometnik, ki je vse to videl, je dal znamenje, naj se vlak hitro ustavi. Strojevodja pa ni videl znamenja in je pustil vlak v hitrosti. Končno se je možu posrečilo obesiti se na drog. Ljudje, ki so bili pri vratih, so mu jih odprli in mu odvzeli aktovko. V tem trenutku pa je mož omahnil in pa'del. Pri tem je z nogami prišel pod zadnje kolo zadnjega voza. Kolo mu je odrezalo obe nogi. Leva noga je bila odrezana v stopalu, desna pa nekoliko više od pete. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli reševalci, ki so ubogega moža prenesli v reševalni avto. Ponesrečenec je kmet Gorenje od' Sv. Duha nad Krškim.
Žrtev pretepa
V nekem vinotoču v Ljubljani je postal žrtev pretepa delavec Franc Svete, ko ga je nekdo z vso silo udaril po glavi s steklenico. Svete ima poškodovano lobanjo na več mestih.
-o-
Nesreča
Desno roko si je zlomila v rami posestnikova žena Uršula Žitnikova iz Stare vasi pri Grosupljem. Metala je deteljo s kozolca, pri tem ji je spodrsnilo da je strmoglavila z višine na tla.
-o-
Avto ga je podrl
Na cesti v Dravljah je nekega večera tovorni avtomobil podrl na tla 40 letnega aodar-skega mojstra Franca Miklav-čiča iz St. Vida nad Ljubljano. Miklavčič je obležal z zlomljenimi nogami in težkimi poškodbami na glavi in rokah.
AMERIKA NSK1 SLOVENEC
Sobota, 21. junija 1941
Amerikanski Slovenec
ogrožal Francijo, a Francozi pijani svobode in demokracije tega niso hoteli videti. Industrijalci in delavci so se prepirali doma. Po tovarnah so sedeli in stavkali. Zmaj pa je rastel na drugi strani Rene. Lani 1940 v juniju je zmaj opazil, da Francija je sama sebe oslabila z notranjimi prepiri, planil je na Francijo, jo poteptal in zdaj je Francija v sužnosti. Zdaj nimata v Franciji nobene besede ne francoski industrialist, ne francoski delavec. Imela sta svobodo in demokracijo, pa jo nista znala ceniti, sebičnost so dvignili nad tema in sebičnost jih je privedla v strašno katastrofo.
Amerika odpri oči in uči se od tega dogodka. Francija te naj uči, kaj se v takih nevarnih časih, v kakoršnih se svet zdaj nahaja, sme in kaj se ne sme. Za stavke in domače prepire bo dovolj časa, ko bo Hitler strt. Njega premagati bi moral biti zdaj prvi in edini cilj, ne glede kake žrtve to nas stane. Ce Hitler ne bo strt, bo nam zapahi demokracijo in svobodo, kakor jo je zapalil Franciji in številnim drugim v Evropi. To bi moral vedeti vsak Amerikanec, ne glede kakega stanu je, bogat industrijalec, ali reven delavec.
Narod, ki svoje svobode in demokracije čuvati ne zna, je vreden ni.
telj, kakor tudi ta, ki bi imel pismo prejeti.
Da se pospeši ravnanje z vsemi poštnimi pošiljkami, namenjeni za te, ki so v vojaški člužbi, morajo odpošiljate-lji paziti, da so vse te pošiljke, pisma in drugo, zares popolnoma pravilno naslovljeni. Naslov mora vsebovati ime in čin vojaka, ter enoto h kateri vojak pripada, potem mesto, oziroma kempo in seveda državo. Poleg tega naj vsako pismo nosi tudi odpošiljateljevo ime in popolen naslov, na zgornjem vogalu pisma ali kake druge pošiljatve.
Za boljše razumevanje, kako se naslavljajo pisma vojakom, naj služi ta-le vzorec:
selbina Villianson, kjer je tudi en rov, pri katerem je zaposlen naš rojak Steve Bizjak, kateri tudi bere Amer. Slovenca. On ima v oskrbi tudi državnega žrebca, ki mu donaša nekaj zaslužka. Kupil je tudi veliko farmo blizu Sheridan in blizu Albia. Naselbina je majhna, komaj kakih 500 prebivalcev šteje. Tam je tudi Ce-bularjev brat in imajo malo farmo. Hvala rojakom Bizjaku in Cebularju, za prijazen sprejem in gostoljubnost. Hrvatov v Wiliams ni veliko, komaj kakih osem družin, več je pa Poljakov in Cehov, največ pa Italijanov in Angležev ter črncev. Od tam naprej držita dve cesti proti Melcher, ki šteje do 1600 ljudi, ena na bližnjico, druga bolj na daleč, pa ne ena ne druga ni kaj prida. V mestu je kakih 26 hrvatskih družin, nekaj vdov in nekaj samskih. Ce prideš z juga v mesto, je takoj pri rokah ga-solinska postaja, ki jo Lastuje neki Hrvat. Ljudje so tukaj dobri, naletiš pa v mesitu na vsakovrstne narode. Zunaj mesta je tudi nekaj hrvaških kmetov, ki gredo našim ljudem dobro, na roko. Gori na severno stran pa živi neki Šta-jerc, ki ima Angležinjo za ženo in se kar dobro razumeta. »Žena dela vsakovrstna ročna dela, zlasti takoimenovane "koltre" iz majhnih flik sešite, zelo lične, katerih ima že toliko, da bi z njimi založila že kar celo slovensko vas. Rojak se piše Frank Vizjak in je doma tam blizu Marenberga. Ta rojak in pa nekaj Angležev imajo malo majno, kjer včasih nekaj zaslužijo, včasih pa nič. Velike majne tam blizu ni, le ena je na Dallas, pa ne vem, če obratuje, ker nisem bil tam, se mi ni hotelo nadlegovati še tistih par Hrvatov, ki so tam. Pač pa sem jo mahnil na farme in obiskal kake štiri družine, ki so bili zelo prijazni. — Hvala Slovencem in Hrvatom po lowi, za njih gostoljubnost in prijaznost. — Farme tam okolu so videti precej rodovitne. Pridelujejo krompir, seno, koruzo in nekateri imajo tudi velike gorice, redijo pa živine, kure, svinje in prodajajo.
(Dalje prihodnjič)
Dogodki
i Med Slovenci p* Ameriki
Erfii i» najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene , list v Ameriki.	Newspaper in America,
Dftuovljen lota ISM*	Established 1891.
Ixhaja vsak dan raaun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-Mjkoy in dnevov po praznikih. day and the day after holidays.
Izdaja in tiskat	Published by:
EDINOST PUBLISHING |CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
}849[ W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL $541	Shone: CANAL 5541
WfflL.." ~—' ''	' --
Naročnina]	Subscription!
Za celo leto ,-$5.00	For one year___$5.00
Za pol leta___2.50	For half a year__2.50
Za četrt leta___1.50	For three months____1.50
2a Chicago, Kanado In Evtopo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto ___$6.00	For one year	""
Za pol leta_ 3.00	For half a year _ 3.00
Za četrt leta____1.75	For three months__.1.75
Posamezna številka_____3c	Single copy___________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan is pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtUa dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, t- Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 19£5 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Srebrna porcka v Barbsrtonu
Barberton, O. — V soboto 14. junija so sorodniki in prijatelji priredili prav lep su-prajz party v dvorani društva Domovina poznanim in priljubljenim zakoncem Mr. in Mrs. Alojzij Arko, za njihovo petindvajsetletnico zakonskega življenja. Ob tej priliki so jim želeli še mnogo srečnih in zadovoljnih dni, ter da bi v zdravju dočakala še (tudi zlatega jubileja!
After 5 days return to John C. Smith 145 Blank Street Chicago, 111.
Zlata poroka v Clevelandu
Cleveland, O. — Preteklo nedeljo 15. avgusta sta slavila 50 letnico poroke, ali zlati jubilej zakonskega življenja Mr. in Mrs. Anton in Karolina Kmet iz Schade Ave. Zlati ženin je dOma iz vasi Ajdovec pri Žužemberku na Dolenjskem in je prišel v Ameriko leta 1889. zlata nevesta je pa doma iz Velikega Lipovca blizu Ajdovca in je prišla v Ameriko leta 1890. Poročena sta bila v češki cerkvi na Broadway Ave. pred 50. leti. Na slavlje, ki sta ga ob tej priliki praznovala je prišel tudi braC Mrs. Kmet Mr. Feliks Novinc in njegova soproga, ki sta bila pred 50. leti sedanjemu zlatemu ženinu in nevesti za tovariša pri poroki. — Prijatelji jima častitajo!
Private Robert Jones Company C., 199th In-fantery, 27th Division Camp Shelby Mississippi Ernest J. Kruetgen, poštar
IZ JUŽNEGA ILLINOISA-Fairmount City — East St.
Louis, 111.
(Dalje)
Na vzhodni strani je nekaj Hrvatov, proti severu so pa Slovenci. Oboji so prav vljudni in prijazni. V mestu samem je pa vsake vrste naroda. Brata Ce-bularja imata lepo hišo, v mostu pa tudi lepo trgovino, in tudi prav lepo napredujeta. Nadalje je tam pet slovenskih farmarjev, ki so prav dobri in postrežljivi. Zemlja je pa tam vsakovrstna, je dobra, pa je tudi na nekaterih mestih bolj slaba. Ceste so pa prav slabe. Tam blizu mesta se je naselila rojakinja Barčun, ki tudi prebira Amer. Slovenca. Nje mož je že dolgo časa bolan. Poprej so stanovali na severni strani, blizu Sheridana, na farmi, katero so pa prodali in se naselili v mesto, prav blizu ceste št. 60, ki pelje na Des Moines. Tod okolu so slovenski kmetje silno raztreseni na okolu, po celih 15 milj ali pa, še več in nekateri drug za drugega ne vedo. Ker slovenski list tja ne prihaja, pa ni čudno, da ne vedo drug za drugega in so javnosti neznani. — Na Lovi-lia, kjer je vsakovrstnega naroda, je en rov, ki obratuje po par dni v tednu. Tam se cesta razdeli, ena gre naprej, druga, ki je manj vredna pa na Sheridan, kjer pa ni premogo-rovov. Ne daleč od tu so tri slovenske farmarske družine, zemlja pa ni kaj prida. Tam blizu ob cesti je tudi en Slovenec, katerega ime sem pa že pozabil. Zena čita Amer. Slovenca. Imata pa tako lepe konje, da še Anhauser Bush Co. ni nikoli imela lepših. Rojak govori nemško, ogrsko, dobro slovensko, kakor tudi hrvaško in angleško, je sin slovenskih staršev, rojen pa na Ogrskem, žena je pa z Dolenjskega. Mesto je pa lepo, dasi ni veliko in šteje le do 6000 prebivalcev. Cesta se tam okolu vije skoro največ okolu premogo-rovov, ki so pa dandanes po večini že izčrpani. — Kakih deset milj naprej je mala na-
Rojenice
Waukegan, 111, _ Darežljive vile rojenice so se te dni oglasile pri Mr. in Mrs. John Bartel na 1120 Lewis Ave., Waukegan, 111., v znanem Mo-žinatovem parku in jima pustile v dar prav krepkega, osem funtov težkega dečka. —- Prijatelji jima častitajo!
Prvo sv. obhajilo
Barberton, O.— Na praznik Presv. R. Telesa v nedeljo 15, junija smo v naši slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega imeli nad vse ganljivo slav-nost. Ljubko je bilo gledati, ko je lepo število otrok prvič pristopilo k angeljski mizi in prejelo Gospoda v svoja čista srca. Naš č. g. župnik so imeli ob tej priliki prav ganljiv govor na pivoobhajance in na farane.
USODEN PETELINJI BOJ
V	Belgiji so petelinji boji že davno prepovedani, vendar pa se tu in tam še vršijo, posebno v kmečkih krajih. Na nekem žegnjanju v Etichoveju v Flan-driji je prišlo zavoljo takšnega boja do hudega spopada.
V	neki dvorani so tam priredili petelinji boj. Zbi-alo se je kakšnih sto gledalcev, ko so prišli orožniki in zahtevali,naj so prireditev ustavi. Gledalci so se zavoljo tega tako razsrdili, da so s kozarci in steklenicami za pivo navalili na orožnike, ki so se morali po hudi borbi, v kateri je bilo več ranjenih, umakniti. Kmalu potem pa so se vrnili v večjem številu, a dvorana je bila že prazna in le gostilničarja so mogli prijeti. .	>
Smrt na vzhodu
Ridgewood, N. Y. — Tukaj je pred kratkim umrl poznani rojak Louis Rupnik, Sr., ki je stanoval na 6072—69th Ave.
PRAVILNO NASLAVLJANJE 1 PISEM IN POŠTNIH POŠILJK VOJAKOM
Chicago, III.
Kljub temu,'da so bile k vojakom vpoklicane osebe opozorjene, da sporoče tem,ki jim dopisujejo, naj pravilno napišejo naslov, kateremu pošljejo pismo, se vendar od časa do časa dob$ slučaji, da precej takih pisem pride do naslov-Ijenca z veliko zamudo, ali ga pa sploh ne dobi, ker so naslovi v teh slučajih nepravilni, oziroma nepopolni in tako sta razočarana oba, tako pošilja-
Farni piknik v Milwaukee
Milwaukee, Wis. — V včerajšnji številki Amer. Slovenca je bilo poročano, da se vrši piknik cerkve sv. Janeza Evangelista v nedeljo 22. junija. Ta novica je bila maty preuranje-na. Zato naj rojaki vzamejo na znanje, da se bo vršil piknik fare sv. Janeza Evangelista v nedeljo 29. junija, torej zadnjo nedeljo v mesecu juniju, ne pa 22. junija. — Toliko v pojasnilo. — R. D.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
IZZIV
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
ICinc. I!" EUII »te fci iwn Uc"-I» tu, "J ti ..t' lo* trtueuiV r.nw.* till. .n. Hny o iin^H ta,
ll'SITED FEATURE SYNDICATE. Inc'l
KNOWING THAT YOUNG
animals were Always hungry, she left
TOMMY SAFE |N A TREE, AND SPED ANA/AY TO GET SOME MEAT !
AFTER A LONG HUNT SHE made A KiLL. AS SHE FLUNG IT TO a
SHOULDER she
WAS SUDDENLY CONFRONTED BY TARZAN
"THE BOY-WHERE IS HE? I'VE COME FOR HIM/" THE JUNGLE LORD DECLARED.
delighted with her new companion, tar-zeela vowed to keep him with her alw4ys, at any cost.
i'o (Jolgoin iskanju jc nekaj ustrelila, Ko si jc p'leii zadela na ramo je naenkrat stala pred Tarzanom!
\ esela svojega novega tovariša, so je Tarzela zaobljubila, da ga bo za vedno obdržala, za vsako eeno
Vecjoč, da so mlade živali vedno lačne, je pust h Tomnivja v varnem na drevesu in hitela v džunglo, da dobi kaj .mesa,
sel sem ponj! je
Draginja in druge težave
Človek je že po naravi sebičen. Krščanska kultura ta instinkt v njem omiluje, ker ga uči svoje krščanske ljubezni, da je človek od Boga ustvarjeno bitje in tu na svetu le, da zadosti božji pravičnosti. To more doseči pa le potom krščanske ljubezni, ki zapoveduje ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. V tem modrem nauku je njegova rešitev.
Ampak ljudje smo, kakor nebogljeni otroci. Dobrega nauka se ne upošteva, vsak misli, da je sam najmodre«j-ši in vsak ubira in hodi po svojih potih. Skušnje pa pokažejo, da je človek vedno le otrok, neglede, če je star ali mlad in da sam prav malo zna in da bi bilo le njemu v korist in dobro, če bi sledil preizkušenim naukom Onega, ki je dal svetu najlepšo zapoved: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.
Menda odkar postoji svet in na nj^m ljudje, živi na svetu tudi sebičnost. Pokazala se je že pri Kajnu in prikazovala se je v vseh mogočih oblikah, med vsemi rodovi in stanovi. Ta nagib je kakor izviren greh, ljudje se ga kar ne morejo otresti. V človeku je, v krvi je. Strah pred bodočnostjo, skrb za obstoj, ga v človeku povečujeta. Tako pri posamezniku in še bolj pri narodih. Vsi mednarod-■ ni prepiri, vojske in prerekanja izvirajo baš le iz gole sebičnosti. Močnejši žele zase vse, to, da je to v škodo drugim, ne upoštevajo. Da je le meni prav, drugi naj gledajo zase, kakor vedo in znajo, ali naj poginejo, tako menijo sebičneži. Tako je to kotišče vseh prepirov in vsega zla.
Tako gre bolezen sebičnosti naprej pri posameznikih in v družbi. Sebičnost je prva prikazen, ki dvigne glavo skoro pri vsakem dogodku. V deželi recimo postane trgovski promet malo živahnejši, mesto, da bi vsi lepo sodelovali in od tega vsi imeli koristi, je že sebičnost najpr-vo pri nekaterih, nazadnje pri vseh. Zdaj, ko je malo popraševanja po blagu, zdaj je prilika, da se navije malo cene, da se naredi malo dobička, misli danes ta, jutri misli to. že drugi itd. in kar na enkrat smo pri splošnem navijanju cen. Naravno konsumenta, to je kupovalca, to zaboli v žepu, ker mora globlje seči v žep kar kupi. Njemu zopet, tu že upravičeno zašepeta sebičnost, ti moraš imeti več sredstev zdaj, zahtevaj večjo plačo, itd. In cene gredo gor blagu in delu. V kratkem so vsi zopet prav na istem mestu kakor preje, le malo pri višjih številkah, to je vse. Več dobiš, več moraš plačati za drugo.
Sedanja draginja je prav takega značaja. Kako se je začela? Najprvo, pravijo nekateri da pri tem, ker zadnja leta rastejo davki. Sedanja vojna, ki zahteva obrambe za narod in razno pomoč Angliji žre težke biljone. Zadnja depresija je tudi požrla težke biljone narodu. Da se to pokrije smo dobili celo vrsto novih davkov in še jih bo več in več, kakor gob za dežjem. Enkrat dvakrat so plačali davke, toda to boli v žepu in že vsak študira, kje bo to dobil nazaj. Industrijalec poskuša v tem, da poviša izdelkom malo cene, s tem že uščipne kupovalca in ta študira kje bo on dobil nazaj. Zahteva večjo plačo, če je delavec. Trgovec zopet malo privije, češ, jaz moram tudi dobiti moje nazaj. In blazna tekma gre naprej. Kmalu smo pri stavkah in krizah.
Strogo stabiliziran trg in stabilizirane cene, so tem večnim težavam edina pomoč. Vlada bi morala strogo paziti na cene blagu, na zaslužek in na dobiček. Edino po takem določenem pravcu bi bilo mogoče eliminirati večne spore v narodnem gospodarstvu.
Seveda za vsakega posameznika ne bo nikoli prav. To je pač nemogoče, radi neenakosti ljudi, itd. Toda -do nekega reda bi v gospodarstvu pa le lahko prišli, če bi bilo nekaj resne odločnosti.
Prav zdaj, ko je nevarnost tako velika za vse demokratične dežele, ko gre za biti ali ne biti, pa se pojavljajo sirom dežele prepiri v industriji, stavke in drage težave. V Hitlerjevi Nemčiji, hiti ne v sodobni Stalinovi Rusiji kaj takega ni mogoče. Pri nas v demokratični Ameriki je to mogoče. Zakaj? Zato, ker imamo še zlato svobodo in demokracijo. Toda zgleda, da se ne zavedamo resnih in nevarnih časov. Francozi se jih tudi niso. Na vzhodni strani Rene je rastel nevarni zmaj, ki je že tolikokrat
KAJ NOVEGA MED NAŠIMI FARMARJI V WISCONSINU
Willard, Wis.
* Sveti Vid, kruha lačen, češenj sit. Na ta stari pregovor, katerega sem večkrat slišal v otroških letih, se vedno spomnim na dan praenika sv. Vida, ki ga sv. cerkev obhaja danes 15. junija.
Pa ne samo to, še veliko pomembnejši praznik se danes poveličuje, to je praznik Presv. R. Telesa. Po celotedenskem deževnem vremenu smo se že bali, da se bodo naši načrti za procesijo s Presv. R. Telesom zunaj cerkve izjalovili. Toda, v soboto opoldne pred praznikom, je po dolgem času zopet sonce posijalo na prijazno willardsko okolico in bajno cvetočo naravo. Okrog cerkve je postalo živahno, ker pričelo se je s pripravami za praznik Presv. R. Telesa. Naši možje in žene, fantje in dekleta, so bili zastopani pri pripravah in marljivo delali, da se je vse potrebno uredilo za ta vejepo-memben praznik.
Naslednji dan v nedeljo smo ob najlepšem vremenu praznovali dan Presv. R. Telesa s procesijo zunaj cerkve v prosti naravi. — Ob takih prilikah se nam' živo vtisnejo v spomin spomini na našo staro, sedaj žal, zasužnjeno domovino, ko smo v' krogu svojih staršev in ljubih domačih, med lepo ubranim zvo-nenjem in prepevanjem milih slovenskih pesmic spremljali v procesiji Presv. R. Telo venkaj v prosto naravo. — V težkih slutnjah leži pred nami vprašanje, koliko svobode v tem oziru vživajo naši ljubi domači na svoji rodni zemlji pod tujčevo peto. Zdi se nam, da se uresničujejo evangeljske besede: Bog se revnim in ponižnim razodeva. — V milijonih divje Indije in puste Afrike in divjih krajih . Južne Amerike se ubogim evangelij oznanuje, dočim ošabne ti-ralce prezira, dokler bo tudi za nje prišel čas pravičnega obračuna za njih kruta nasilstva in preganjanje.
Tudi bolnikov imamo nekaj pri nas. Ko smo bili še mladi in krepki farmarji, navadno ob
tem času ni bilo bolnikov, le tu pa tam je kdo v šali pripomnil: Sedaj ni časa biti bolan. Starost pa brez vprašanja potisne take šale na stran. Tako je naš stari pionir Frank Volk že nad pol leta na bolniški postelji. — Isto-tako je že več mesecev bolan Mr. John Snedic. — V bolniški postelji je tudi Mrs. Frank Prebil, st. — V bolnišnico se je moral ponovno podati vsled iste bolezni Mr. Paul Oblak, ml. — V bolnišnico sv. Jožefa se je moral podati tudi Edward Bukovec, ki je obolel na slepiču. — Tem in vsem drugim našim bolnikom želimo spet ljubo zdravje!
Tukaj nam vse lepo raste in vsled zadostne vlage letina prav dobro kaže. — Brezdelja pa tukaj ni, zlasti ne v tem letnem času, ko je 'vse zaposleno čez glavo. — V načrtu imamo popraviti našo cerkev od zunaj. Pogodba za to delo je s kompa-nijo že podpisana. Tudi prispevke v tozadeven sklad farani pridna zbirajo in je že nabrana lepa svota, le z delom ne vemo, kedaj se bo pričelo, ker so delavci te stroke zelo zaposleni. Mladi fantje pa odhajajo k vojakom in tako na kako izredno pomoč pri tem delu ni upati.
Te dni sta pa zaposlena naša domača mojstra Mr. Frank Go-sar in Mr. Frank Volovšek na pročelju našega župnišča, katerega bosta kaj lepo izoblikovala, kadar bo vse izdelano. — Pozdrav vsem čitateljem.
F. Perovšek
Sobota, 21. junija 1941
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
APEL IN NAPOTKI ZA POŠILJANJE PAKETOV,
S hrano in spodnjo obleko, jugoslovanskim ujetnikom v nemških in laških taboriščih.
NUJNA POTREBA ZA POŠIJANJE POMOČI!

J
Washintgon, D. C.,> 17. .junija, 1941.
Poslaništvo Kralj. Jugoslavije in Ameriški rdeči križ v Washingtonu sta prejela brzojavko od "Mednarodnega rdečega križa" v Ženevi (Švica), da obstoja nujna potreba, da se pošlje skupini od 90,000 jugoslovanskih ujetnikov v nemških in italijanskih taboriščih pomoč v paketih s hrano in spodnjo obleko.
"Ameriški rdeči križ" se zato obrača do vseh naših organizacij in posameznikov s prošnjo, naj mu pošljejo svojs nujne prispevke v ta namen.
Kakor je znano, je Rdeči križ poleg nabiranja prispevkov za hudo prizadete meščane vodil slično pomoč za ujetnike tudi drugih narodov. Tako je že ugotovljena oblika paketov pa pot in način, kako se pošiljajo.
Po tem je vsebina vsakega paketa sledeča: kondenzirano mleko, ena kanta od 14 unč (ounces) ; piškoti (sladko pecivo) za obed, en zavitek ocl 8; sir, ena kanta od 8; kakac (cocoa), ena kanta od 8; sardine, ena kanta od 15; svinjina (svinjsko meso), ena kanta od 12; govedina (goveje meso), ena kanta od 12; čokolada, dva zavitka od 6; drobni sladkor, en zavitek od 4; vitamin C, od koncentrirane pomaranče, ena kanta od 7; češ-plje, en zavitek od 16; kava, ena kanta od 4; cigarete, dva omota, in tobak, en zavitek od 2.
Pakete naroča Rdeči križ v
New Yorku ter jih pošilja v velikem številu v Ženevo, odkoder se pošiljajo naprej. V taboriščih samih se briga po eden izmed ujetnikov, ki ga za {o postavijo ujetniške oblasti 'in Rdeči križ, za to, da se pravično razdelijo. Iz dosedanjega izkustva se vidi, da je bil to izvrsten način, kar dokazuje tudi cela gora zahval dariteljem in Rdečemu križu.
Cena za vsak paket je: dva hi pol dolarja.
Prispevek se more poslati najbližnjemu krajevnemu Chapter of the American Red Cross, t. j. najbližnji krajevni organizaciji Amer. rdečega križa, ali pa narodnim združenjem ali organizacijam za pomoč Jugoslaviji. .
Le prispevke za večje število paketov je treba poslati naravnost Rdečemu križu v Washington (American Red Cross, Washington, D. C.), z označb« števila paketov.
Ker je ujetniku drago in ljubo, da pozna ime daritelja, je vedno dobro, če se da poleg prispevka tudi ime in naslov organizacije ali točen naslov in ime osebe, ki pošilja, z označbo, da je prispevek namenjen jugoslovanskemu ujetniku.
To je prvič, da morejo naši izseljenci, v Združenih državah ameriških poslati svojim ujetim bratom iz Domovine darove, in pričakuje se velik odziv, ker je pomoč nadvse potrebna in nujna.
Kraljevi poslanik Dr. Konstantin Fotič.
DELAVSTVO V ALUMINIJSKI TOVARNI NA STAVKI
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
nost. Treba bo vzgojiti našo mladino v istem duhu, v katerem smo mi gradili te domove. Ako ne bomo storili tega, potem bodo domovi ostali sami, prav sami, dokler ne bodo prišli v roke onih, ki ne poznajo dušo našega slovenskega priseljenca v Ameriki.
Prav letos poteka 25 let, odkar sem postal delničar na St. Clair-ju, kakor tudi direktor istega. Zato me živo zanima bodoči razvoj naših domov, ko prihaja tista odločilna premostitev od stare slovenske generacije na novo, tu-rojeno slovensko generacijo. Zato bi bilo priporočljivo, da se v naše direktorije voli našo mladino ter isto vzgaja v pravem duhu, da bodo čutili v sebi odgovornost do naših domov, ker z odgovornostjo l>o prišla tu-
O SLOVENSKIH NARODNIH DOMOVIH V CLEVELAND!] IN OKOLICI
Janko N. Rogelj, predsednik S. N. D. v Clevelandu \
(Konec)
V letu 1940 je v teh domovih zborovalo 109 podpornih društev naših bratskih organizacij, ki so delničarji domov. Prej sem vam navedel, da imamo pri naših sedmih domovih 143 društev ali skupin, ki lastujejo delnice. Nekatera društva so delničarji dveh ali več domov, zakar pride ta razlika.
Kako so drugače zaposlene naše dvorane? Slišali ste že, da je bilo v letu 1940 v teh domovih 1616 sej ali sestankov. V istem času se je završilo v teh domovih 315 veselic ali priredb, tako, da so bile naše dvorane zaposlene 1931-krat v preteklem letu, ne da bi prišteli še seje naših direktorjev.
Sedaj pa plače. Sedem predsednikov naših domov dobi skupne letne plače — $181.00i Najniže plačan predsednik je $12.00 na leto, a najvišje plačan predsednik je $50.00 letno. No, to niso nobene plače, to so samo nagrade, to mi boste radi priznali.
Sedem tajnikov vzame letno $2,800.00. Najnižje je plačan po $5.00 mesečno, a najvišje je plačan $130.00 mesečno, ker je stalno vposlen v domu.
Sedem blagajnikov dobi letno $147.00. Najmanj je plačan $6. letno ,a največ pa $42.00 letno. To so tudi samo nagrade.
Skupne letne plače predsednikov, tajnikov in ' blagajnikov znašajo okoli $3,157.00. Vseh sedem domov s svojimi prizidki i!ta stane $491,314.00, ali okrogla vsota — pol milijona dolarjev.
Torej pol milijona dolarjev je žrtvoval naš slovenski narod v Clevelandu in okolici za sedem svojih narodnih domov. To je že lepa številka, ki kaže aktivnost našega naroda na svojem navod-
Slika kaže skupino delavcev iz tovarne v Alumin.im Co. v Clevelandu, ko je pred kratkim proglasilo
stavko.
di zavest in ponos, da so gospodarji in voditelji naših ustanov. V prvi vrsti bi se moralo zanesti to zanimanje v naše kulturne ustanove in naša podporna društva, ki bodo živela med nami še precej let ter rabila te domove za svoja shajališča.
Federacija slovenskih, odnos-no jugoslovanskih domov v Ohio bi morala napraviti načrte, kako bo v bodoče zamislila vzgojno delo med našimi ljudmi, da bi originalna ideja naših domov zopet zaživela med našo mladino. To je naša največja naloga v bodočnosti, ker hočemo, da ostanejo naša narodna svetišča v rokah naših rodnih potomcev.
Oživimo zopet tisti lepi slovenski pregovor, ki pravi: Mal' položi dar, domu na oltar.
■f..—m— M—■•—________________________ .,. m n n m n « LI1 - i ., ., ■
ZA NAŠE GOSPODINJE
, , —■ ■.«' "—*'—"—- m . m—>•—«—»—ii—■■—"—■•—..—»—■>—..—«.—.——„—..—-----
nem udejstvovanju. To je bogastvo, katerega kažemo Ameriki, da smo zavedni in napredni poleg našega dela v tovarnah, trgovinah in podjetjih, kjer dela naš človek. Zato bi bilo res potrebno, da bi še drugi domovi podali svoje številke, nakar bi imeli skupno številko, ki bi predstavljala naše narodno bogastvo ali investicijo v slovenskih narodnih domovih v Clevelandu in okolici.
Veliko dela, naporov in žrtvovanja je doprinesel naš narod, da je zgradil te domove. Sedaj stojijo med nami kot spomeniki naše velike volje in misli. Danes je naša skrb, kako bomo vodili te narodne inštitucije. Da to je vprašanje, o katerem bo morala razmišljati federacija slovenskih domov. Vi vsi veste, da stara generacija ,ki je postavljala te domove, je vidno pričela umirati. Delnice teh domov iščejo pota v roke drugih lastnikov, ki nimajo istega zanimanja za naša narodna svetišča. Cas hiti, treba bo oživeti zanimanje in vero v te domove, treba bo našim delničarjem dopovedati, da je delnica naš narodni davek, ki smo ga plačali radi svoje narodne zavesti. Koliko drugih institucij smo skoro na enak način podprli, toda nikoli ne povpra-šujmo, koliko se nam bo povrnilo v bodočnosti. Ce smo gradili naše domove na nedobičkanosni podlagi, potem ne smemo pričakovati prevelikih dobičkov. Zanimati bi se morali danes, kako bomo vpeljali našo mladino v te domove, da bo spoštovala delo naših rik ter z zavestjo in ponosom prevzela naše delnice kot našo duševno dedovino.
Da potrebna je federacija slovenskih domov, da bi si zamislila načrt za prihajajočo bodoč-
Krompir
Med najbolj domače, pri-ene in uporabne priloge spadajo priloge iž krompirja, bodisi same, ali pa v zvezi z drugimi živili; n. pr. krompirjevo testo. Skrb kuhinje pa je, da je krompir res dobro in pravilno pripravljen, kajti dobra krompirjeva jed je boljša, kot slabo pripravljena pečenka. In prav kuhanje krompirja je precejšnja kuhinjska umet nost.
Ko smo opran krompir tanko olupili, ga pustimo do na-daljne rabe v mrzli vodi, da ne počrni. Prav tako devamo čez noč v vodo ali topel prostor krompir, ki je zmrznil.
Pravilneje je, če krompir parimo, kajti s kuhanjem pridejo redilne snovi v vodo in odstranimo jih z odlito vodo. Ce ga že kuhamo, storimo to z malo količino vode in še ta naj se med kuho povre, to je krompir naj jo posrka vase. Preostalo krompirjevko lahko uporabimo za zalivanje drugih jedi kakor juh, in prikuh. Krompir damo vedno v vročo vodo kuhat in ga takoj osoli-mo. Krompir najbolje izkoristimo, če ga clamo kuhat v oblicah in ga šele potem olupimo.
Krompir sam je manj redi-len (16 do 23% škroba 2% polnovrednih beljakovin), v zvezi z drugimi jedili, pa popolnoma zadosti našim potrebam po hrani. Priljubljen je pire krompir, tudi krompirjeva kaša imenovan, ki se ga največ pripravi v otroški in bolniški kuhinji. Postan krompir jc nezdrav in težko prebavljiv ;prav tako mrzel krompir v solati. Škodljiv je tudi zelen krompir, ker je strupen (solanin).
Krompirjevo testo je redil-neje od samega krompirja. Redilnost mu povečajo dodatki raznih živil. Zlasti radi segamo po krompirjevem testii spomladi, ko je krompir že slab; pa tudi takrat ko narr. zaloge krompirja pohajajo. Imamo preprosto in fino krompirjevo testo. Prve delamo iz krompirja in moke, fine pa z
drugimi dodatki (jajca, maslo ali smetano tudi svinjino.) Za krompirjevo testo mora biti krompir pravkar kuhan. Še toplega pretlačimo, nakar ga v razne svrhe uporabljamo (svaljki, hlebčki,štruklji itd.). Krompirjevo testo naj se zelo skrbno kuha, sicer je ves naš trud zaman.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Vipavska juha
Skuhaj fižol do mehkega in prav tako zelje. Fižol nato pretlači in ga pridaj kislemu zelju. Razbeli olje, vrzi vanj strt česen in paradižno mezgo, takoj nato malo moke. Prav malo popraži, razredči, nato zlij v fižol z zeljem.
Ohrovtove ali zeljnate klobase
Naberi lepih, bolj velikih ohrovtovih ali zeljnih listov, preplakni jih v vodi, popari z vrelim kropom, odreži storže, a ne, da bi liste zvotlila in skuhaj v slanem vrelem kropu Vzemi ven, položi varno na sito in oblij z mrzlo vodo. Ko se ocltečejo, jih razloži v pedenj dolge in široke krpe; če so listi veliki, deni po dva in dva, če so manjši, pa po štiri, vendar morajo vsi enako ležati. — Potem naredi sekanico — (za šest ali sedem takih krp vzemi pol funta pečenke, kateri primešaj dve jajci, dve žlici kisle smetane in če imaš, pridjaj k temu šc malo sesc-kane gnjati.) — S to sekanico namazi ^krpe, zavij jih kakor štruklje in jih deni v namazan model ail kozo, zabeli z maslom ali mastjo ter deni v peč. Ko se je že malo speklo, po-maži šs s kislo smetano in naj se potem še nadalje peče do dobrega. Pečene poberi iz posode, odlij mast, klobase pa
zreži na tri prste debele koščke, naloži jih okrog mesa, ali pa tudi same na krožnik. Cez nje polij z masleno omako, katero napraviš tako le: V kozi speni dve žlici presnega masla, vrzi vanj žlico drobno zre-zanega peteršilja in dve žlici moke in ko ta zarumeni, prill-vaj med mešanjem vode, pri-deni za nožev vrh muškatove-ga cveta in primerno os^li --za nekatera jedila dodaj tudi par žlic smetane. Omaka naj bo redko tekoča. — S to omako polij že omenjene klo'basi-ce, okrog pa daj, kar bi imela dejati na prikuho, na pr. pra-žena jetra, ocvrte možgane, ali pa nekaj praženega riža — Namesto sekanice tudi lahko uporabiš za klobasice rižev nadev, to je spraži četrt pinta riža, primešaj mu pesi kuhane zrezane gnjati, tri žlice smetane in dve jajci. S tem nadevom namaži že kuhane ohrovtove liste in ravnaj naprej kot zgoraj omenjeno.
-o--
Mali krompirčki Iz debelega krompirja iz-dolbi z zato pripravljenim okroglim d 1 e t c e m drobnih okroglih krompirčkov; skuhaj jih v slani vodi, kuhane odcedi in stresi v kozo, v kateri si v presnem maslo scvrla zelenga peteršilja, a predno prepolji in daj k mesu na mizo.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI Starejše orumenilo perilo obeliš, če ga daš pred pranjem za dva ali tri dni v toplo bo-raksovo vodo, nato perilo skuhaš-in ga opereš kakor navadno.
*
Limone se delj časa ohranijo, če vsako posebej zaviješ v časopisni papir in deneš tako zavite v zaboj ček, kjer so ob-lanice ali otrobi. Limone naj bodo tesno druga ob drugi.
»Širite amer. Slovenca'
Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, 111.
Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor—Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland. 1034 Dilinghan? Ave., Sheboygan, Wisconsin.
I.	podprcds.—lrirs> Vice-President Mrs. Frances Rui*. t,
19303 Shawnee Ave., Cleveland, O.
II.	podpreds.—Second Vice-President Mrs. Mary Coghe,
4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. [II. podpreds.—Third Vice-President Mrs. Mary Shepel,
5	Lawrence St., Ely, Minn.
IV.	podpreds.—Fourth Vice-I'res. Mrs. Frances Raspet,
305 Spring St., Pueblo, Colo.
V.	ppdpreds.—Fifth Vice-President Mrs. Mary Kocjan,
6	Ash St., Calumet, Mich. Tajnica—Secretary
Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mr.s. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomažin, >>2 \ Cermak Rd.
Chicago, 111.
Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois
Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, O. Mrs. Mary Smotz Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. Glavni Odbor—Supreme Committee ur_ednica in upravnica "Zarje", Prosvetni odsek—Educational Coni. Mrs. Albina Novak,
1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St,, Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, III. Svetovalni in porotni odsek—Advisery Board
Mrs. Agatha Dezman, predsednica
649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, T-Mrs. Rose Jerome, 2l4 Grant Ave., Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland, Ore. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye, 1232 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
ZVEZIN DAN V LEMONTU DNE 20. JULIJA.
Letos dne 20. julija bo Slovenska Ženska Zveza že v drugič praznovala Zvezin dan pri Mariji Pomagaj v Lemon-tu.
Na ta dan so vabljene vse podružnice SZZ, njih družine, in prijatelji ter vsi rojaki in rojakinje našega kontinenta Tukaj bomo zopet romali k Mariji Pomagaj. Zbirale se bomo pri novem samostanu kakor lansko leto, nato bomo v procesiji šle proti groti, peva-joč raziie Marijine pesmi, kjer se bo brala sveta maša ob 11 uri "Daylight Savings Time."
Letos, bolj kot kedaj poprej, nas dolžnost veže, da si ta dan izberemo,da prihitimo na Zvezin dan, kajti mnogo spominov nas foo vezalo na staro domovino, posebno na žalost, katero morajo občutiti naši v domovini, ko smo izvedeli, da so nam zaprli božjo pot Marije Pomagaj na Brezjah, kakor tudi vsa druga božja pota, katera so prišla pod nemško komando, duhovnike pa po svetu pognali. Ta novica je gotovo morala na slehernega nas, neprijetno uplivati, kajti, spomini'nas vlečejo nazaj, ko smo se ppslavljali od Marije Pomagaj, ko smo odhajali v tujino ter jo zopet obiskali ob našem
povratku. Vsega tega za enkrat ne bode več, dokler Sloveniji ne posijejo boljši dnevi, dnevi prostosti izpod tujega jarma.
Toda, vse to lahko nadomestimo mi-tukaj, ako pohitimo na Zvezin dan v Lemont, terse pridružimo romanju tu v naši novi domovini, kjer smo prosti našega verskega prepričanja, kjer nam nobo-den ne zabranuje v cerkev.
Ko boste čitali te vrstice, se odločite takoj, da se nam pridružite. Po sveti maši, kakor je bilo že prej omenjeno, se bo serviralo lunch za vse.
Radi jedil ne bo treba skrbeti, ker bodo podružnice št. 2, in 20. imele vse poskrbljeno. Serviralo se bo tudi razna okrepčila, nakar bode sledil kratek program ob drugi uri popoldne. Na razpolago bodo razne zabave, za vse goste, tako, da vam bo le prehitro dan minil.
Ko boste čitale današnje vrstice, se odločite takoj, da se nam pridružite, kjer se bodo zopet vsi prijatelji od blizu in daleč po enem letu zopet sešli. Ne bo vam žal, ako se nam pridružite, dne 20. julija v Le-montu na ameriških Brezjah.
Josephine Erjavec, gl. tajnica
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Ks dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim dragim naročnikom in prijateljem v India napolisu in okolici- sporočamo, da je prevzela zastopništvo za naša lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" Mrs. Mary Kronoshek, ki je pooblaščena-, da sprejema naročnino, za oglase za omenjena lista in vse kar v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom jo prav toplo priporočamo, da ji pomagajo in gredo na roko pp razširjevanju naših listov.
Uprava Am. Slovenca in Novega Sveta. ■iiiiiniiiiniiiiiBiimaiiiamiiiiniiiniiiiiDienr
PRVI SLOVENSKI POGREBNI V CHICAGI
ZAVOD
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
— Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.
Mrtvaška
i
P
DR.JOHN J. SMETANA \
OPTOMETRIST	|
Pregleduje oči in predpisuje očala & 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. P
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, Cfl/"* stane samo________________________JvL
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-danjo Zlato knjigo, obe za samo_______ / OC/
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1819 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 21. junija 1941

PIERRE L' ERMITE
J. M. Trunk
Brez vsakega prepira je Slovencem težko biti. Nekoč je zajela mizerija Primorsko. "Strašno postopajo z nami Lahi", sem slišal na lastno uho tožiti ženo, ki je morala bežati z deco vred, ko so Lahi odslovili družino ocl službe na železnici. Koliko stotin takih je bilo! Ampak debela žena, ki je popraševala, kako je tam na Goriškem, ji precej zafrk-ljivo odgovori: "Pa imajo tam oianže." Oranže naj bi pokrile vse gorje in ker v Jugoslaviji ni bilo oranž, je vse pod vsako kritiko. Neznaten dogodek, ki dosti pojasni.
Pozneje je šlo za Koroško. Ne kritizirani, dobre volje pri merodajnih oblastih ni manjkalo, niti ne v narodu vsaj večinoma. Šlo pa je pri prvem sunku rakovo. In zopet sem slišal zafrkljivo opazko: "Hm . . kaj imajo tam (na Koroškem) opraviti?" Pri nas ne gori, tako bi bilo razpoloženje, se zdi, torej, čemu bi letali gasit?
Zdaj je zajela mizerija prav vse Slovence. Vse gori. ne gre več, da kdo reče, pri meni, pri nas ne gori. Skupna nevarnost, nesreča, mizerija združuje celo živali in poravna med njimi povsem naravno nasprotnost. Med ljudmi se pojavijo celo v mizeriji pomanjkljivosti. Je nekaj skupnosti v nesreči, je pi, tudi prav nepotrebnega zbadanja in golega natolcevanja.
Do Save Nemec, od Save na jug Lah. Tako je menda, mizerija na severu, mizerija na jugu. Urednik Glasila KSKJ, Ivan Zupan, je pri ti mizeriji zapisal, da bo morda manj te mizerije na jugu, pod Lahom, "ker Italija drži s cerkvijo, ne preganja svojih vernikov . . ." Morda je izraz manj točen, ampak gre le za gola dejstva, kako utegne biti tam, severno, kako tu, južno. Ivan Molek je v "Prosveti" zavihal nos, kakor 'o i Ivan Zupan naravnost hvalil razmere pod Lahom, ko vendar le pravi, da bi "naši rojaki utegnili imeti pod Lahom bolje . . .", pa nikakor ne pravi, da bi bilo dobr-o. Udri, udri . . . vse drugo je figa.
v tem svojem članku?" Jej . . jej . . kakšna prata, ampak prismojena je, ker med najbolj klerikalnimi Slovenci ne bo klerikalca, ako ga socialist ne naredi, ki bi odobraval laški fašizem, niti ne zadržanje laških duhovnikov med Slovenci, dasi je tako zadržanje neka posledica fašizma, po katerem je pač vsak Lah več ali manj okužen. Sledi jeremija-da, kako so socialisti vse za-havžvali v Avstriji, na Španskem in še kje drugje, ko je izgledalo tako sijajno, pa je končalo tako klaverno. Socialisti so bili goli angelčki, ampak klerikalci so bili peklenščki. Pri vsi vsenarodni slovenski mizeriji je glavno, da jih klerikalci dobijo med rebra, mizerija je stranska zadeva.
Tudi zasoljena je ita prata, ne le prismojena. Vesti o razmerah v starem kraju je malo. Ivan Zupan, ko je zapisal tisto za klerikalce baje kompromi-tujočo robo, še ni mogel imeti in vedeti o vesti, ki je prišla šele pozneje. Odkod je A. S. vest dobil, ne vem, vest pa pravi, da so morali slovenski frančiškani," ki so prišli pod Hitlera zapustiti svoje postojanke in pustiti razen obleke vse. Vest dalje pravi, da so morda šli v Ljubljano. Menda jim Lah ni tam zaprl vrata, in ako jim ni, bi vest potrdila, da je le malo bolje pod Lahom, dasi prav nihče ne bo trdil, da bi bilo dobro, ali s tem odobraval fašizma, kakor se usti socialist.
Prata je, ampak prismojena in zasoljena. Dober tek.
Iz francoščine z dovoljenjem avtorja
"Čak, nekaj ti bom povedala! Zdi se mi, da bolj ljubim tvojega zaročenca, kot ti sama!"
Na srečo je postajala materina domneva bolj in bolj netočna. Mlada Veleda (Ve-leda je bila germanska junakinja, ki je pobunila del sev. Galije proti Rimljanom. Svoje dejanje je plačala s smrtjo v sužno-sti, ker od cilja ni hotela odstopiti tudi potem, ko je pogibelj postala neizbežna.) je začela odstopati. Podala se je. V svoje lepe lase je začela vpletati cvetje, da bi še bolj ugajala svojemu lepemu kavalirju.
Nekega večera se je odločila, da bo povabila svojega zaročenca na kratek sprehod po njihovem posestvu. Tak sprehod je bil v ostalem formalnost, ki bi jo morala že prav za prav opraviti.
"Dobro bo, če nekoliko spoznate posestvo, na katerem sem bila skoro rojena."
"Skoro rojena?"
"Da, v tem smislu, ker so me nekaj dni po rojstvu pripeljali semkaj."
Posestvo je bilo precej obširno. Mlada zaročenca sta rabila pol ure, da sta prehodila vse drevorede in preplazila vse gozdne stezice, ki se spuščajo k Seini. Obiskala sta celo malo gospodarsko poslopje in ze-lenjadni vrt.
Ko sta se vrnila v hišo, je Lucija ljubeznivo pripomnila: "Še nekaj bi vam rada pokazala!"
"Kaj le?" se je zavzel Gilbert.
"Ne uganete, gospod!"
"Niti malo, gospodična .. .!"
"Svojo dekliško sobo!"
"Oh, ljubeznivi ste! Srčna vam hvala!"
"Zelo mi ugaja, kadar rečete: srčna."
"Morda ne rečem tega pogosto, zato pa tako vedno mislim!"
Povzpela sta se v prvo nadstropje, v prijazno svetlo sobo, čije tla so bila pokrita z dragocenimi preprogami. Okna so gledala na reko. Sredi sobe je stala velika steklena vaza, v kateri so bujno cvetele poslednje Gilbertove cvetke.
Svojega zaročenca, ki se je z vidnim zanimanjem oziral okoli sebe, je Lucija seznanila s svojimi spominki: "To razpelo iz oljkinega lesa, ki ga vidite nad vzglav-jem moje pdstelje, mi je prinesel gospod župnik Paulet iz Jeruzalema. Enako je prinesel tudi mojim enajstim tovarišicam iz Marijine družbe."
"Kakšna družba je to? Jaz poznam le družbo dvanajstih apostolov in družbo sedmerih v Benetkah."
"Družba dvanajsterih deklic, ki se zelo liubimo med seboj ... Ali še znate latinsko?"
"Gotovo! Nekaj mi je še ostalo latinščine v glavi."
"Prevedite mi torej ta stavek!"
Gilbert je prečital napis ob vznožju križa: "Imitamini quod tractatis".
"Dobro čitate gospod. Maturo ste gotovo napravili z odličnim uspehom?"
"Ne, samo z dobrim," je odvrnil Gilbert in prevedel: "Posnemajte Njega, čigar sliko imate v rokah!"
"Izvrstno, Gilbert, zaslužite petico. Evo, ta slonokoščena podoba predstavlja mojo hrabro patrono."
"Kaj pa je z onim kipom na kamnu?"
(Dalje prih.)
Gilbert je imel seveda svoje pomisleke. Želel si je, da bi bilo njegovo stanovanje kar se da moderno, v kaki novi četrti. Toda pred odločno Lucijino željo, da naj stanujeta v stari četrti v soseščini župne cerkve, je odnehal. Potem sta si zaročenca nabavila pohištvo in še druge malenkosti.
Medtem sta se obe družini dogovorili za listo povabljencev. To izmenjavanje misli, skupno dosežene odločitve, so utrjevale prve medsebojne vezi in ustvarjale že skoro navade. •
Lucijino srce se je prebudilo. Ure, ko je bil Gilbert odsoten, so ji postajale dolge... V njeni mlac}i duši je ljubezen razpela pe-roti za končni polet. Njena neodvisna, celo nekoliko divja narava, se je utrjevala proti ganotjem, kakršna je v njej vzbudila zaroka.
Branila je svojo svobodo ped za pedjo. "Zob za zob!". je odgovarjala svoji materi, ki je pod pretvezo, da je izkušena žena, hotela vtepsti svoji hčerki nekatere potrebne nauke. Cesto jo je morala gospa Bertram opomniti, da ni prišla k večerji preveč športno opravljena po svojih šet-njah ob Seini.
Lucija je ljubila samoto in tišino, ki pa je bila vendar tako živa, ob valovih reke Seine, da je običajno prestopila domači prag šele ob prvem udarcu zvona, ki je klical k obedu. Tedaj pač ni več časa, da bi se šla še preoblačit! In končno, čemu naj bi bilo to potrebno? Saj me bo prav tako videl po poroki!" je vzkliknila nervozna.
"Gotovo, dragi otrok. Toda "potem" in "prej" sta dve zelo različni besedi."
Papa, ki je svojo hčerko rad gledal v športni obleki, ji je na skrivaj dajal po-tuho. Vendar se je Lucija, nekoliko ne-voljno sicer, končno le oblekla v parado — kakor se je izražala —, da sprejme gospoda. Gilbert je bil odslej njen gospod, ki je zahteval celo na deželi, da se njegova zaročenka vedno primerno oblači.
Lucijina miselnost se začenja usmerjati v nove pravljice. Že se je deklica navadila, da je vsakega drugega dne proti sončnemu zapadu pričakovala Gilbertovo barko v njihovem pristanu na Seini.
Pa tudi Gilbert je izkoristil vsako priliko, da bi se izkazal napram Luciji nežnega in pozornega. Ker je vedel, da ima zelo rada živali, ji je prinesel ljubko perzijsko mačico, ki je izgledala kot svilnata kepa plavkastih dlak, iz kžfterih so nagajivo žarele zlate oči.
In ko je Lucijin oče, ki je bil strasten kadilec, po nerodnosti ubil svojo porcelanasto pipo, zakar je seveda dobil od svoje soproge strog ukor, mu je Gilbert že naslednjega dne podaril drugo, še bolj dragoceno.
Močno se je mladi odvetnik prikupil tudi svoji bodoči tašči, ko ji je namesto njenega ljubljenega psička, ki je utonil v Seini, poiskal drugega. Ta je bil tako podo« ben prejšnjemu, da bi ga gotovo vsi smatrali za istega, ko bi ne bili utopljenca šele pred kratkim pokopali.
"Samo on bo moj zet!" je zdaj vzhičena ponavljala gospa Bertramova. Ob takih prilikah se je oglasila Lucija: "Razvadila mi ga boš!"
Zanimivi romani
Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so:
BELA- REKA <4 knjige) s slikami 624 strani. Vsebina: — = Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob Uruguaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam...................................$1.50
DOLINA SMRTI (4 knj'*e) s slikami 630 strani. Vsebina: — ' ;.-	— Miss Alma. — Derviš. — Spletke in
zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50
IZ BAGDADA V STAMBUL <4 knjige) S slikami 627
• " ■ gtrani Vsebina:—Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM « knjige) s slikami 598
= strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Šahiarih. — Med jezidl Cen« vsem 4 knjigam....................$1.50
FO DEŽELI ŠKIPETARJEV <4 knjige) s slikami
. 1 f	577 strani. Vsebina:—
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju.
Cena vsem 4 knjigam ....!....................................................................$1,J0
PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594
■ 1 ■ ■■	1 ,,	strani. Vsebina:—Ama-
dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena vsem 4 knjigam ........................................................................$1.50
SATAN IN IŠKARIJOT (12 knjig) s slikami 1704 stra-
■_ , : ni. Vsebina: — Izseljenci. —
Vuma šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden.
—	V treh delih sveta, — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena
vsem 12. knjigam ..............................................._.................................$3.50
SOBOLJAR IN KOZAK <4 knjige) s slikami 592 stra-
- ni. Vsebina: — Kozak številka deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige ...................................................................................................$1.50
SUŽNJI (12 kn''&) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. ....... ~ — Konji in ljudje v svetu. — V, grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov.
—	Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje.
—	Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh
12 knjig ....................................................................................................$3.50
V	CARDILLERAH (4 knjige) s slikami 625 strani. Vse-
i 1 ' ., ■■ " , , : bina: — Gran Chaco. — Puščavnik.
—	Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50
V	GORAH BALKANA <4 fcnjige) S76 strani s slikami.
■ Vsebma: — Kovač Šimen. — Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50
WINNETOU (12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: s — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje.
—	Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU (4 «4
1 " 1 - strani s slikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ...................................................................................................$1.50
Ž U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z < = medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige_____________________________________$1.50
ČLOVEŠKA SAPA _ ZVENI
Polarni raziskovalci pripovedujejo, da človeška sapa v polarnih krajih, kadar je preveč mrzlo, kar zveni. To nasta-jo itako, da. človek izdihava iz sebe hlape, kateri na zraku takoj zmrznejo ter se spremene v fine kristalčke. Kakor hitro veter le malce potegne, se ti kristalčki zadevljejo drug ob drugega ter tako dajo od sebe zveneče glasove.
Na isto prato je skočil tudi ! "Proletarec." Je pač premast-na za socialista, ko misli, da more zasoliti klerikalcem klofuto. Na čisto nedolžno Zupanovo opazko, da bi utegnilo biti malo bolje pod Lahom, kakor pod Nemcem, skaka socialist: "Ali si morete misliti večjega opravičevalca fašizma, kot je urednik Glasila KSKJ.
ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne slikovite kraje.
Tru-Vue gledalo
stane ___________80c
Filmi vsak po__,___35c
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL.
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA: Trdovezan v platno »$] 50
Zelo praktična knjiga. Žepne II Broširan mehko..........$1.25
oblike.
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
5 Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo	j
| skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-	J ! rajŠnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana J
! je cena 45c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke	J
! vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, ko-	|
! kor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je	! I poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz- J i ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu \
> zaračuna. Naročila naslovite na:	!
Knjigarna Amerikanski Slovenec
I 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois	j
Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naro-I	čajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša
Ijppjgffi tiskarna i?deluje vse tiskovine za posameznike., dništva in H2P* i|||| druge, LIČNO in POCENI. •
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
»......" 1..............■. —---—--■ ■ ■	■	'	i, i. v.11,,	i ........m, i m,.....
1849 West Cermak Road,	Tel. Canal 5544	Chicago, Illinois
Ljubezen - soprog ali Bog?
900 LET BREZ VOJNE
Ob Trondhjemskem fjordu, 96 km severovzhodno od tre-, tjega največjega norveškega mesta Trondhjema, leži mestece Stiklestad, ki so ga omenjala vojna poročila zadnje leto. Veličastne gore obdajajo pokrajino, ki velja za zibelko norveškega kraljestva.
Tu so v pradavnih časih volili norveške kralje in tu se je odločala tudi usoda dežele. Ko je danski kralj Knut II. iztegnil svojo roko po Norveški, se mu je postavil po robu kralj Olaf Sveti, ki ni hotel, da bi bila njegova domovina samo danska vazalna dežela. Kralj Olaf je moral potem zbežati v Rusijo.
Ko se je vrnil, ga je 1. 1030. v Stiklestadu doletela s m r t. Njegovo truplo so shranili v neko skrinjo v cerkev sv. Kle-menta v Trondhjemu. Na kraju, kjer je v Stiklestadu padel,
so po izročilu v 13. stoletju zgradili cerkev, ki njeni zidovi še danes stoje. Nad 900 let ni videl ta mali kraj nobenih bojev več, dokler niso lansko leto nemški vojaki stopili na norveška tla.
-o-
NAZIJI SE OPRAVIČUJEJO IRSKI
Dublin, Irska. — DoCrm je nazijska vlada še pred par dnevi trdila, da aeroplani, ki so nedavno vrgli bombe na tukajšnje mesto, niso bili nemški, je pa zadnjo sredo v teh svojih trditvah nekoliko popustila. Pravi namreč,da jo vsled viharnega vremena bilo mogoče, da je kak pilot izgubil orientacijo, kje se nahaja, ter je po pomoti vrgel bombe na irska tla. Obenem so naziji izrazili irski vladi obžalovanje, ako se je res to zgodilo.
-1-0-
•ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
11 ' - -	- I	" —*
katere je spisal
Svoji k svojimi
t
PREJELI SMO V RAZPRODAJO
TjtflS