»Duševne bolez·ni in duševno zdravje v svetu danes« Ce bi se fizične bolezni širom po svetu številčno izenačile s socialnimi boleznimi našega časa, katerim je vzrok duševnega ali čustvenega značaja (zločinstvenost, alkoholizem, narkomanija, sam.omori itd.) - da ne govorimo 'o psihičnih boleznih kot takih v ožjem smislu - bi kar brez odloga zagnali glas o »epidemični nevarnosti« in začeli z odločnimi protiukrepi. Do te značilne ugotovitve so pred nekaj leti prišli na sestanku Svetovne zdravstvene organizacije in reči moramo, da ni ta misel še danes prav ni.č manj aktualna. V deželah z močno razvito zdravstveno službo skoraj polovico vseh postelj v bolnišnicah zasedajo bolniki z duševnimi boleznimi. Ce pa razčlenimo vzroke obiskov v zunanjih ambulantah velikih bolnišnic, tedaj na drugi strani ugotovimo, da najmanj tretjina ambulantnih bolnikov trpi zavoljo bolezni, ki jih lahko pripisujemo vzrokom duševnega značaja. Skoraj že vsi smo v tem ali onem trenutku življenja doživeli manjše pretrese, ki so nam ogrožali srečo, razdrli odnose v družini in družbi ali prizadejali škodo naši delozmožnosti. Vse prepogosto so pa takšni živčni pretresi vzrok, da se ljudje pretirano vdajo alko- holu ali da jih premami sla po uživanju strupov, kar utegne imeti posledice za živčevje ali povzročiti celo hujše duševne bolezni. S postopnim nazadovanjem duševnega zdravja, in to pri posameznih ljud- stvih nasploh, po drugi strani na srečo obenem hitro napreduje zdravljenje in preprečevanje duševnih bolezni in raste tudi razumevanje za napetosti in težave duševnega značaja, ki z vso pezo pritiskajo na vsakdanje življenje in nenehno ogrožajo blaginjo človeštva. Po sto in sto letih, ko so duševno bolne imeli kratko mal o za »norce«, bi rekli stvore, ki so za vselej izključeni od sožitja z drugimi ljudmi in jih je tQTIil,g treba ~apreti v zavetišča ali imeti vklenjene v zaporih, se je družba 'RQllJifJQmpripravljen-<-možganskegatipa«. Taki otroci kažeja že na zunaj posebna obliko lobanje: možganski del je večji od obraznega, glava je »velika«, kakor pravimo. Ce presojamo njihova duševno razvitost, vidimo, da je že zarana višja kat pri vrstnikih, otroci so nekam »zrelejši« v odnosih do vsakdanjega življenja in v tem včasih skoraj starikavi, seveda če doraščajo v okolju, v katerem lahka svoja osebnost in svoja duševnost razvijajo nemoteno ali cela pospešeno. Vendar pa se pri takih izrazitih »možganskih« otrocih rade javljajo poleg splošne živč- nosti tudi bolestne živčne dovzetn0'sti in pripravljenosti s prvinami tzv. »nevro- patične diateze«, a čemer še pozneje. Znake teh in takih nevšečnosti lahko opa- 'Zujemo že v najnežnejših starostnih obdobjih. Taki otroci sa po navadi jako občutljivi, so čustveno nestalni, plašni, 'Zaskrbljeni, jako temeljiti ali jako površni v svojih zasanjanol?tih in razmiš- ljevanjih, ki, včasih privedeja da prave odmaknjenosti. Tudi so nesamozavestni in negot0vi. Zdi se, kakor da bi bili nekam" godnejši za duševna d0'gajanja, ki so ob robu ďuševnih bolezni. Starši imajo z njimi prav zaradi tega velike težave in skrbi. Vendar sa po navadi vzg0'jljivi in dobri otroci, močno navezani na starše in dom ter na oporo v soljudeh, ob katerih se čutijo varne. Važn0' je vedeti, da se taki 0'traci radi nagibajo k posebnemu načinu adga- ,!arjanja na razne škodljiv0'sti, ki ga imenujemo »možganski« ali ~>osrednji~ način 0'dgovarjanja. Vsak0' zastrupljenost bodisi z izl0'čki kužnin, bodisi z nepre- bavljenirni presn0'vki, predvsem pa vsako vročico, zlasti okužbo' spremljaja z »možganskimi« (osrednjimi) znaki, 1. j. z močno splošno in 'duševno prizade- tostjo, z bledenjem, z močna vzburjenostjo, bruhanjem, driskami, z lahno ali bolj trdim tilnikom itd., pogosto tudi s krči. Tudi je doba 0'krevanja po navadi daljša kot pri drugih otrocih. Razentega s0' taki otroci pa b0'leznih močno in dalj časa izčrpani. Pri njih opažamo tudi neki pojav, ki ga imenujem0' - nabiranje patoloških snovi v tkivu, rekli bi pritezanje škodljivih učinkov (anah0'reza). Tkiva in gledamodruga dva faktorja, to sta medenica in hrbtenica ter njune funkcije v razvoju dr:že. Na skici. Št. 1 a vidimo v profilu sherno človekovega skeleta s .fiziološkimi krivi'llč'utljivi,nudijo pomoč in oporo v posvetovalnicah za matere in otroke. V času emocionalnih pretresov, takšnih, kot se pojavljajo med nosečnostjo in v prvih mesecih otrokovega življenja, je znano, da so mlade matere podvržene vplivu drugih, toda pomoč, ki jo ti lahko nudijo, mora biti pravočasna. Materi je v veliko olajšanje, če lahko svoja čustva v trenutku težav raz- krije nekomu, ki ne bo preveč radoveden, ampak jo bo poslušal s simpatijami in nekritično, razen tega pa tudi ne bo zavračal njenih skrbi, češ da so nepo- trebne ali celo neumne, torej nekomu, ki jih bo sprejel obenem z bojaznijo in krivdo, ki jo mati občuti. Lahko pa nepremagljiv strah mater močno ovira pri opravku z otrokom in sprostitev napetosti ji spočetka lahko pomaga, da najde rešitev za svoj problem, s to izkušnjo pa bo dobila nekoliko samozavesti. Rešena naporov bo tudi imela več zaupanja v zdravnikovo sposobnost, da jo bo razumel in ji pomagal. Tako je tedaj bolj pripravljena, da sprejme praktič- nejše nasvete in pomoč glede prehrane in higiene. Če materi ne pomagamo takrat, ko je pomoči potrebna, jo bo bojazen pri- pravila, da si bo poiskala rešitev sama., To utegne biti prvi korak nazaj. Morda se zdi, da je prav pri navajanju na novo situacijo tako rekoč brez posledic in da gre mimo neopažena. Res je, posledice se pokažejo pozneje samo retro- 21 spektivno, ko vrsta takih zaporednih pogrešk privede do odkrite psihonevroze. V prim~ru, ki sem ga navedla, pa je bil zdravnikov odnos do matere veliko večjega pomena kakor nasvet oziroma prepričevanje. Ce je materi treba pomagati, da postane tolerantnejša in da se laže spri- jazni s težavami svojega otroka v razvoju spričo mešanih čustev, ki jo vzne- mirjajo, je jasno, da morajo tisti, ki pri IÍjih išče pomoči, biti do nje uvidevni in popustljivi. Torej morajo oni, ki želijo materi svetovati in ji pomagati, imeti razu- mevanje za njeno osebnost. Podatki, iz katerih bo izhajalo to razumevanje, so koristJ;li, če zdravnik ali sestra dopustit a, da je njiju pažnja usmerjena na tisto, kar jima mati želi povedati, kakor tudi na tisto, kar po svojem mnenju morata zvedeti. Ce se osredotočimo na nekaj aktivno izbranih navedb, se lahko zgodi, da prezremo dejanski izvor bojazni. Na prvi pogled se morda zdi, da je tisto, o čemer bi se mati rada porazgovorila, docela brezpomembno, toda če stvar premotrimo objektivno in če vsemu temu dodamo tisto, kar o njej že vemo, se izkaže, da to ni samo važno, temveč tudi ključ do njene osebno:;ti. Tak podaljšan razgovor se zdi morda potrata časa, kar včasih tudi je~ Vendar pa' kažejo izkušnje, da je to v veliki večini primerov dobro porabljen čas. V primeru, ki sem ga navedla in pri katerem je bila sprva vsa pozornost posvečena samo prehrani otroka, se ni pojavila sama od sebe nobena rešitev. Šele ko je mati dobila priliko-, da spregovori in odkrije vzrok svoje depresije, to je svoja čustva do lastne matere, šele tedaj se je klobčič odmotal. Nekoč je bilo kaj lahko obdolžiti starše, če z otrokom ni šlo, kot bi moralo iti. Toda ko spoznamo prirodo, način, kako se ustvarjajo odnosi, tisto, kar se od njih zahteva, in pa bojazni, ki se jih lotevajo, tedaj laže uvidimo, da to ni enostavna naloga. Ce jim samim kdaj pa kdaj primanjkuje moči, je naša naloga, da vidimo v njih ljudi, ki potrebujejo pomoči, ne pa, da jih obdolžujemo. l zakonskih zvez v naši državi v leto veča število zakonskih niti pet let, obenem pa raste 'eniji je bilo v letih 1953 do J. republikah je odstotek raz- 'lje od 47,10J0 na Hrvatskem o narašča tudi tu. Ti podatki razvezo zakona. Še posebno I e r n e rokih in posledicaho razvezal Po statistični1: dve značilni tende ·ločitev, število raz tudi število razve: 1955 razvezanih 6: vezanih zakonov ~ do 36,50J0 v Bosni nam kažejo, da so velj a to za Sloveni Kaj so pa vzroki razvezam zakonskih zvez? Ti vzroki so subjektivni in objektivni. To se pravi, da so v nekaterih pri- merih razvezam zakonskih zvez vzrok pač okolnosti, ki nastanejo zavoljo oseb- nega ravnanja zakoncev, v drugih pritnerih pa so razve,zam vzrok zunanje okoliščine. Poudariti pa moramo, da je kajkrat prav težko subjektivne vzroke za razvezo zakona povsem ločiti od objektivnih vzrokov. Večkrat namreč so 22 spektivno, ko vrsta takih zaporednih pogrešk privede do odkrite psihonevroze. V primliru, ki sem ga navedla, pa je bil zdravnikov ódnos do matere veliko večjega pomena kakor nasvet oziroma prepričevanje. Ce je materi treba pomagati, da postane tolerantnejša in da se laže spri- jazni s težavami svojega otroka v razvoju spričo mešanih čustev, ki jo vzne- mirjajo, je jasno, da morajo tisti, ki pri njih išče pomoči, biti do nje uvidevni in popustljivi. Torej morajo oni, ki želijo materi svetovati in ji pomagati, imeti razu- mevanje za njeno osebnost. Podatki, iz katerih bo izhajalo to razume'vanje, so koristJ;li, če zdravnik II lažnja usmerjena na tisto, kar jima mati želi pmi )0 svojem mnenju morata zvedeti. Ce se osredot, fl navedb, se lahko zgodi, da prezremo dejanski se morda zdi, da je tisto, o čemer bi se mati r Jomembno, toda če stvar premotrimo objektivn LstO,kar o njej že vemo, se izkaže, da tG ni samene osebno'Sti. Tak podaljšan ra ~asa, kar včasih tudi je. Vendar pa' kažejo izkl Jrimerov dobro porabljen čas. V primeru, ki ser bila sprva vsa pozGrnost posvečena samo prehr 'l od sebe nobena rešitev. Sele ko je mati dobil. 'ije vzrok svoje depresije, to je svoja čustva do klobčič odmotal. Nekoč je bilo kaj lankO obC101Z1tlstarse, ce z ull"ukom ni šlo, kot bi moralo iti. Toda ko spoznamo prirodG, način, kakG se ustvarjajo odnosi, tisto, kar se od njih zahteva, in pa bojazni, ki se jih lotevajo, tedaj laže uvidimo, da to ni enostavna naloga. Ce jim samim kdaj pa kdaj primanjkuje moči, je naša naloga, da vidimo v njih ljudi, ki potrebujejo pomoči, ne pa, da jih obdolžujemo. o razvezah zakonskih zvez, vzrokih in posledieah Dr. Br on i s 1a v S k a ber n e Po statističnih podatkih opažamo pri razvezah zakonskih zvez v naši državi dve značilni tendenci. Predvsem se pri nas iz leta v leto veča število zakonskih ·ločitev, število razvedenih zakonov, ki niso trajali niti pet let, obenem pa raste tu di število razvezanih zakonov z Gtroki. V SIGveniji je bilo v letih 1953 do 1955 razvezanih 62,10f0 zakonov z otroki. V drugih republikah je odstotek raz- vezanih zakonov z otroki znatno nižji ter se giblje od 47,1 Ufo na Hrvatskem do 36,5 Ufo v Bosni in Hercegovini, vendar pa stalno narašča tu di tu. Ti podatki nam kažejo, da so otroci čedalje manjša ovira za razvezo zakona. Se posebno velja to za Slovenijo. . Kaj so pa vzroki razvezam zakonskih zvez? Ti vzroki so subjektivni in objektivni. To se pravi, da so v nekaterih pri- merih razvezam zakonskih zvez vzrok pač okolnosti, ki nastanejo zavoljo oseb- nega ravnanja zakoncev, v drugih primerih pa so razve,zam vzrok zunanje okoliščine. Poudariti pa moramo, da je kajkrat prav težko subjektivne vzroke za razvezo zakona povsem ločiti od objektivnih vzrokov. Večkrat namreč so 22 ravno objektivne razmere povod, da se en zakonec nasproti drugemu obnaša tako, da pride slednjič do razveze. Naj opozorimo tu na nekaj vzrokov, ki so po svoji naravi subjektivnega značaja. Že pri izbiri zakonskega tovariša se dogajajo usodne napake. Res je vse manj takih z;:tkonov,kjer bi premoženjske razmere bile odločilne za sklenitev zakonske zveze. Zato pa se danes dosti zakonskih zvez sklene prehitro, -ne da, bi se bodoča zakonca med seboj spoznala kaj natančneje. To ne velja samo za mlade in neizkušene zaljubljence, marveč se tako zgodi tudi starejšim osebam. Pri hitrem sklepanju zakonov eni in drugi kaj radi spregledajo značaj svojega bodočega zakonskega tovariša, njegovo prejšnje življenje, njegove globoko uko- reninjene življenjske navade in način žÍvljenja kakor tudi njegove morebitne (lbveze nasproti drugim osebam (staršem in otrokom) in še marsikatere druge okoliščine. Značilno je, da okolica bodočih zakonskih tovarišev vse te okoliščine po navadi dobro pozna, medtem ko jih ona dva sama niti ne vidita in o njih niti ne razmišljata, temveč je zanju odločilno edinole njuno medsebojno nagnjenje. Tudi primeri neiskrenosti niso redki, recimo primeri, ko pred sklenitvijo zakonske zveze drug drugemu prikrivajo posamezne okoliščine, kot je n. pro vprašanje nedolžnosti, zatajitev kake obveznosti, n. pro vzdrževanje nezakon- skega otroka itd. Seveda pa je razumljivo, ker se tako hitro odločijo za sklé- nit ev zakonske zveze, da večkrat o vsem tem prej niti ne utegnejo razpravljati. Precejšnjo lahkomiselnost med bodočimi zakonci pa opažamo glede mate- rialne podlage, ki je tudi potrebna za zakonsko skupnost. Zlasti velja to za študentske zakone. Večkrat se rado z;godi,da potem ta ali oni med njimi zane- mari študij in ostaneta tako obadva brez osnovnih sredstev, ali pa eden pride na skrb drugemu, ki ima skromna sredstva za preživljanje komaj za samega sebe. Znani so tu di primeri, ko se zaljubljenca poročita, ne da bi si prej karkoli pripravila za zakonsko skupnost. Mladi zaljubljenci se kaj radi omamljajo v prepričanju, da bodo lahko dobro živeli, češ da se bodo odrekli raznim nava- dam, katerih pa vse dotlej niso mogli opustiti. Ne smemo zanikati, da neka- terirn to resnično uspe, vendar se le prepogosto primeri, da zakonca ne moreta prebroditi težav, pa nato drug drugega dolžita prevare. Te nevarnosti, ki SrnOjih spoznali pri mladih ljudeh, pa pretijo tu di sta- rejšim oseb~m, če sklenejo zakonsko zvezo na hitro, ne da bi se med seboj dovolj dobro poznali. Zlasti usodno je v teh primerih, če pri svojern bodočem tovarišu premalo poznajo način njegovega življenja pa tudi njegove siceršnje navade in osebne lastnosti, ki jih pač ne morejo več spremeniti niti se ne navaditi nanje. Zato bi se zaročenci, bodisi mladi ali stari, nikakor ne smeli vdajati var- ljivemu upanju, da bodo te ali one napake prešle v zakonu same po sebi in da se bosta zakonca lahko do kraja prilagodila drug drugemu. Ravno zato je treba res velike medsebojne ljubezni in tudi v zakonu samem vedno več in obojestranske ljubezni. V resnici so pa le redki tisti zakoni, kjer ljubezen v zakonu raste, nasprotno, saj z leti največkrat celo pojema, tako da vzajemna . harmonija preide v golo navado, po kateri se zakonec slednjič sprijazni z zakon- cem, kakršnega je v zakonu dokončno spoznal. Navadi se ga, da nazadnje up0- števa njegovo individualnost in računa tudi z morebitnirni bolečinami, ki mu jih tu pa tam s svojim obnašanjem prizadene zakonski tovariš. Če bi se zakonci 23 tega nekoliko bolj zavedali, bi bili manjkrat razočaram In več bi bilo v njih pripravljenosti, da upoštevajo individualnost in značilnosti drug drugega. V zakonu namreč je treba veliko medsebojne potrpežljivosti, strpnosti in razu- mevanja. Ce vsega tega ni, se zakonec kaj hitro zateče k sodišču in vloži tožbo na razvezo. Po našem zakonu o zakonski zvezi je razveza zakona možna edinole, če je razlog zanjo utemeljen. Razen splošnega razloga zakon pozna še naslednje raz- loge za razvezo zakona: prešuštvo, streženje po življenju, grdo ravnanje (hude žalitve, nečastno življenje), neozdravljiva duševna bolezen, svojevoljna in neut~ meljena zapustitev in končno, če kateri od zakoncev izgine ali pa je zaradi nečastnega kaznivega dejanja obsojen na odvzem prostosti za več kot tri leta. V letu 1957 je bilo v Sloveniji razvezanih 1396 zakonskih zvez. Od tega je bilo 53 % primerov razvezanih iz splošnega razloga, 21,7 % zaradi prešuštva in 17,4Ofo zaradi grdega ravnanja. Sledijo z majhnim številom primerov razveze iz naslednjih razlogov: samovoljna in neutemeljena zapustitev (4), obsodba zaradi nečastnega kaznivega dejanja (32), izgiIútev (11) in neozdravljiva duševna bolezen (9). Zaradi streženja po življenju ni bil v letu 1957 razvezan noben zakon. Sploh je to najredkejši razvezni razlog. Oglejmo si nekoliko podrobneje razvezne razloge, ki so pri nas najpo- gostnejši. Splošni razvezni razlog pride v poštev v onih primerih, ko postane skupno življenje zakoncev neznosno iz razlogov, ki jih v naprej ni mogoče predvideti in določno našteti. Zakon navaja za primere takih razlogov neskladnost znača- jev, trajni nesporazum in nepremagljivo sovraštvo. Ti razlogi sami po sebi niso zadostni za razvezo zakona, marveč zahteva zakon poleg razloga tudi še posle- dico. Razlog (neskladnost značajev, trajni nesporazum ali nepremagljivo sovra- štvo) mora privesti v zakonu do takih motenj, ďa postane skupno življenje neznosno in zato nemogoče. Pojem značaja obsega predvsem duševne lastnosti in razpoloženja, telesna in seksualna nagnjenja in navade, rodbinsko in družbeno vzgojo, stopnjo kul- ture in druge značilne lastnosti neke določene osebnosti. Pri ljudeh, ki izvirajo iz različnega okolja in so bili deležni različne vzgoje, se izoblikujejo različni značaji, različno gledanje na politična, kulturna, moralna, zdravstvena in vzgojna vprašanja. Lahko se pa celo zgodi, da sta dva človeka različna, čeprav sta se sicer razvijala pod istimi vplivi okolja. Neskladnost narav ne more biti sama za sebe že razvezni razlog, saj vemo, da se včasih neskladna značaja celo lepo dopolnjujeta. Neskladnost sicer pač ne sme biti tolikšna, da bi se značaja zakon- cev med seboj izključevala, n. pro da bi eden od njih bil varčen, drugi pa raz- sipen. Različnost značajev prihaja pri zakoncih do izraza v celi vrsti konkretnih primerov vsakdanjega življenja. Zakonci v razveznih pravdah navajajo za dokaz: svojih različnih značajev najpogosteje: neiskrenost, sebičnost, trmoglavost, pre- tirano naglico, nervozo, ljubosumnost, nedostojno obnašanje v družbi itd. Žene navajajo zoper može posebno: zapQstavljanje, neenakopravnost, nespoštovanje njihove osebnosti, prezahtevnost v seksualnih zadevah, surovost, žalitve, alko- holizem in drugo, medtem ko možje očitajo ženam prepirljivost, zmerjanje, čemernost, hladnost v seksualnih zadevah, zapostavljanje moža in gospodinjstva ter slično. Trajni nesporazum je zelo pogosten razvezni razlog. Nesporazum pomeni neskladnost v celí vrsti vprašanj vsakdanjega življenja. Sčasoma se ta nespo- 24 razum zaostruje, postaja vse težji in trajen, tako da omaje zakonsko zvezo. Le-ta je. vsekakor hudo omajana, če gre za nesporazume ravno v onih vpraša- njih, kjer življenje in zakon predvidevata in predpostavljata sporazumno reše- vanje obeh zakoncev (n. pro vodstvo gospodinjstva, vzgoja otrok itd.). Razvezni razlog trajnega nesporazuma se običajno pojavlja v zakonih, ki so trajali dalj časa in je v njih bilo več možnosti, da se je trajni nesporazum razvil kat objek- tivna okoliščina. Tako se večkrat navajajo kot objektivni vzroki trajnega nespo- razuma rodbinske okoliščirie, zaradi katerih je prišlo do sporov. Običajno gre tu za odnose enega zakonca nasproti staršem ali otrokom (iz tega ali more- bitnega prejšnjega zakona ali izvenzakonskim), posebno če stanuje z njimi skupaj. Tudi preživljanje otrok, trošenje denarja, zanemarjanje žene, grdo rav- nanje z njo, surovosti, prenehanje potrebe po spolnem življenju itd. so često· osnovni razlogi trajnih nesporazumljenj. Nepremagljivo sovraštvo je brez dvoma nasprotje vzdušju ljubezni, prija- teljstva in vzajemne pomoči, skratka vzdušje, kakršno bi moralo vladati v zakonu. Nepremagljivo sovraštvo pa je dejansko končna posledica vseh mogočih vzrokov. Lahko gre v bistvu za neskladnost narav, ki ščasoma ustvari huda in velika nasprotja, iz katerih se razvije sovraštvo. Le-to se pa sčasoma lahko· razvije tudi iz fizičnega in seksualnega odpora. Končno lahko tudi sebično, nasilno, zlobno, malenkostno in licemersko ravnanje enega od zakoncev po- vzroči občutek nepremagljivega sovraštva nasproti njemu. Vendar je po izkuš- njah nepremagljivo sovraštvo med zakonci le redek pojav. Do tega stanja pride običajno le v. primerih, ko sta oba popolnoma neskladnih značajev in kadar sta tudi sicer po značaju izključujoča in surova ne samo doma, ampak tudi v družbi. To so običajno impulzivne in efektivne osebnosti, za katere večkrat pravimo, da se ne morejo obvladati. Zakonska nezvestoba ali prešustvo je po splošnem razveznem razlogu v Sloveniji najpogostnejši razvezni razlog. Poudariti pa moramo, da je ta razlog dejansko še pogostnejši, kot ga kažejo statistični podatki. To pa predvsem iz razlogov, ker ga zakonca večkrat skrijeta pod kakšnim drugim razveznim raz- logom, zlasti če sta si v zakonu nezvesta oba. Ni redko, da prikrijeta oboje- stransko prešuštvovanje z razveznim razlogom različnosti značajev. Drugi vzrok, da se prešuštvo kot razvezni razlog manjkrat izkazuje, kakor dejansko je, pa je v tem, da je ta razlog večkrat težko dokazati. Zato·ga nedolžna stranka rajši prikrije in navaja kak drug razvezni razlog, n. pro trajni nesporazum. Pr:i tem pa ne smemo pozabiti, da sta trajni nesporazum in različnost značajev večkrat predhodna razloga za prešuštvo. Prešuštvo je treba kot samostojni razlog uveljavljati v enem letu dneva, ko je zakonec zvedel zanj. Večkrat ga zakonec,' ki ne ve zanj, drugemu zakoncu oprosti in ga ne uveljavlja. Ni pa redko, da v zakoncu, ki je prešuštvo oprostil, rana še skeli, kar je pozneje osnovni razlog za nesporazume ali kake druge težave v zakonu. Lahko pa je tudi obratno. Med zakoncema vlada trajen nesporazum, vendar še živita v zakonski skupnosti. Zlasti se to dogaja, če en zakonec zanemarja drugega, kar vodi do vse večje ohladitve njune medsehojne ljuhezni ali do manjših ali večjih neso- glasij. Od tega stanja do skoka čez oje pač ni daleč. Tako sta zakonska zvestoba in prešuštvo končno le posledica drugih vzrokov, ki so omajaÚ zakonsko zvezo. Grdo ravnanje je tretji najpogostnejši r.azvezni razlog pri nas. Z1asti gre tu za grdo ravnanje moža z ženo. Obratni primeri so le redki. Osnovni razlog, da mož grdo ravna z ženo, je največkrat v njegovi nevzgojenosti in v nazad- 25 njaškem pajmavanju maževega razmerja dO'žene. Tudi medsebajna zmerjanje in grabe suravasti imaja svaje karenine v nezadastni vzgajenasti zakancev. V zvezi s tem razlagam je treba ameniti tudi alkahalizem, ki česta vadi dO' neznasnih razmer v zakanu in v družini in se kaže prav pasebna v grdem ravnanju in hudih žalitvah. Pri nas sa znani cela primeri, da sa atraci našli edini izhad iz takih hudih razmer v tem, da sa nasilnega in pijanega raditelja ubili. Aprila 1957. leta je dabil veljava novi zakan a pravnem pastapku, ki vsebuje tudi pasebne dolačbe a pastapku v zakanskih spatih. Od teh dalačb amenjam tu le ena, ki se bistvena razlikuje ad dasedanjih predpisav in je v javnasti še prem~la znana. Gre namreč za dalačba, da je sedaj pri pastapkih a zakanskih sparih javnast izključena. Ta se pravi, da pasameznikam ni več magače paslušati razveznih pravd in je ta danes amagočena le znanstvenim in javnim delavcem, ki se ukvarjaja s prablemi zakanske zveze in družine. Paravnalnemu paskusu, ki ga sadišče adredi, še preden tažencu vrači tažba, pa ne mareja prisastvavat~ niti advetniki ali drugi zastapniki zakancev. Opel Soc. lec Pajem sadabne defi sti člavek, ki je fizična, umsko in sacialna zdra' pravica in dalžnast sle- hernega člaveka, pamer )seg zdravstvene službe, da se je menjala in raz :1, da se je pri abravna- va'l1ju balnika teamu delavcev pridružia tudi sacialni delavec. Ta naj vi tudi sacialna terapija. Vlaga in nalage sa 1 ustanovah '30' sicer že paznane, vendar pri n, me, čeprav ne marema trditi, da bi zdravstvel1t:: U>:>LaUUVt::ut:: U.VLUt::>t::pVL>•......,epa tem sadelavanju. Sacialne anamneze, kat jih delaja ab nava sprejetem balniku zdravstvene usta- nave že zdaj, lahka uparablja zdravnik in medicinski kader pri zdravljenju balnika, vendar bi jih upala imenavati kvečjemu šele zametke socialnega dela z balnikam, zametke tistega dela, ki ga ba razvil in izpopalnil sacialni delavec kat zdravnikav azirama zdravstyeni sadelavec. S tem ka se priznava patreba pa sacialnem delavcu v zdravstvenih ustana- vah, ka ga vidima kat zdravnikavega sadelavca, ko vema, da je njegava nalaga sacialna terapija balnika in njegavega ažjega akQlja in analitična služba pra- blematike, ki se pajavlja na tisti zdravstveni ustanavi v zvezi z balniki in aba- levanjem iz sacialnega aspekta, se tudi že pojavl vprašanje a vlagi sacialne službe v kamuni. Njen vpl-Iv bi maral biti viden pri adkrivanju sacialnih čini- teljev, ki vplivaja na nastanek balezni, na njena zdravljenje in na pamač pri panavni družbeni prilagaditvi azdravljenega balnika, rekanvalescenta ali invalida. * MisIi v sestavku sa povzete iz zagovara mojega diplomskega dela. Mentor pri tem mi je bil praf. dr. Marij A v čin, predstojnik Otroške kIinike v Ljubljani. - Op.pis. 26 ~mpostopku, ki vsebuje teh določb omenjam tu ov in je v javnosti še postopkih o zakonskih ni več mogoče poslušati m in javnim delavcem, )oravnalnemu poskusu, le morejo prisostvovati njaškem pojmovanju moževega razmerja do žene. Tudi medsebojno zmerjanje in grobe surovosti imajo svoje korenine v nezadostni vzgojenosti zakoncev. V zvezi s tem razlogoIP .;o + 1 lizem, ki često vodi do neznosnih razmer v za. prav posebno v grdem ravnanju in hudih žalit neri, da so otroci našli edini izhod iz takih hudga in pijanega roditelja ubili. Aprila 1957.leta je c tudi posebne določbe o p le eno, ki se bistveno 1 prem~lo znana. Gre nan sporih javnost izključena razveznih pravd in jeto ki se ukvarjajo s problel ki ga sodišče odredi, še I niti odvetniki ali drugi ~ Opeklina, oparina, ožganina Socialno etiološka študija* Socialna delavka Dan i c a Vog r i n e c Pojem sodobne definicije zdravjč;t,da je zdrav le tisti človek, ki je fizično, umsko in socialno zdrav, in ugotovitev, da je zdravje pravica in dolžnost sle~ hernega človeka, pomenita obenem, da se je razširil obseg zdravstvene službe, da se je menjala in razširila vloga zdravnika, hkrati pa, da se je pri obravna- vanju bolnika teamu (izg. timu), recimo skupini sodelavcev pridružm tu di socialni delavec. To naj bolniku poleg medicinske zagotovi tu di socialno terapijo. Vloga in naloge socialnega delavca v zdravstvenih ustanovah <;0 sicer že poznane, vendar pri nas še malo praktično preizkušene, čeprav ne moremo trditi, da bi zdravstvene ustanove ne uvidele potrebe po tem sodelovanju. Socialne anamneze, kot jih delajo ob novo sprejetem bolniku zdravstvene usta- nove že zdaj, lahko uporablja zdravnik in medicinski kader pri zdravljenju bolnika, vend ar bi jih upala imenov;ati kvečjemu šele zametke socialnega dela z bolnikom, zametke tistega dela, ki ga bo razvil in izpopolnil socialni delavec kot zdravnikov oziroma zdravstyeni sodelavec. S tem ko se priznava potreba po socialnem delavcu v zdravstvenih ustano- vah, ko ga vidimo kot zdravnikovega sodelavca, ko vemo, da je njegova naloga socialna terapija bolnika in njegovega ožjega okQlja in analitična služba pro- blematike, ki se pojavlja na tisti zdravsťveni ustanovi v zvezi z bolniki in ob0- levanjem iz socialnega aspekta, se tudi že pojaVi. vprašanje o vlogi socialne službe v komuni. Njen vpliv bi moral biti viden pri odkrivanju socialnih čini- teljev, ki vplivajo na nastanek bolezni, na njeno zdravljel'lje in na pomoč pri ponovni družbeni prilagoditvi ozdravljenega bolnika, rekonvalescenta ali invalida. * MisIi v sestavku so povzete iz zagovora mojega diplomskega dela. Mentor pri tem mi je bil prof. dr. Marij A v čin, predstojnik Otroške kIinike v Ljubljani. - Op. pis. 26 lzvore bolezni moramo iskati pretežno v ekonomskih, kulturnih, civiliza- djskih in socialnih okoljih prizadetega. Zato menim, da bi bila naloga socialne službe v tem, da začne delati socialno etiološke študije za posamezne vrste bolezni, posebno one, ki jih uvrščamo med socialne bolezni. Pri tem seveda pa ne smemo izvzeti problema nesreč izven dela,. ki je dovolj pomemben, a vkljub ternu še malo obravnavan. Vsekakar se pogosto razpravlja o nesrečah pri delu samem. Moj poizkus, da ugotovim nekaj vzrokov -2troških nesreč iz vrste opekline, .oparine, ožganine, je le d,robec kompleksnega vprašanja, ki bi se ga socialna služba morala lotiti načrtno in organizirano. . V obravnavo sem vzela starostno skupino otrok od O do 14 let, k~r se mi :zdi potrebno, da socialna služba usmeri svojo pažnjo predvsem na tisto skupino prebivalstva, ki je najbolj odvisna od vplivov svojega ožjega in širšega okolja. Menim, da nas mora problem nesreč, predvsem otroških, pritegniti še toliko bolj, ker v nesrečah in tudi drugih asocialnih pojavih kaj radi vidimo golo naključje, ne pa posledico mnogokrat že dalj časa trajajočih činiteljev, ki pravzaprav pogojujejo te nesreče oziroma asocialne pojave. Ko obravnavamo problem nesreče, nas najprej zanima, kakšen obseg zavze- majo nesreče, zanima nas njih naraščanje in katere starostne skupine so najbolj prizadete. Že nekaj podatkov iz naravne patologije prebivalstva Slovenije, ki sem jih zbrala iz razpoložljive evide:nce Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani, nam pokaže pomembnost otroških nesreč. V primerjavo sem vzela število bol- nikov, zdravljenih v bolnicah Slovenije zaradi splošnih obolenj, in število bol- nikov, zdravljenih v teh bolnicah zaradi nesreč izven dela. Podatki so zbrani za' čas od 1953do vključno 1957.Naredila sem analizo tu di po starostnih skupinah. Zbrani podatki nam kažejo, da je od 1953. leta dalje število bolnih nasploh poraslo za 40,7%, in sicer od O do 14 let za . 46,5 Ufo od 15 let dalje 39% Torej je porast bolnikov od 0-14 let večji od relativnega porasta vseh bol- nikov. Stevilo bolnikov, panesrečenih izven dela, v priméri s številom bolnikov nasploh znaša 9%. Od celotnega števila nesreč izven dela je zastopana starostna skupina od O do 14 let v ca. 30% od 15 let dalje v ca. 70%. Posebno važna za pre.dmetno obravnavo je ugotovitev, da zavzema pri vrsti nesreč, kot sa opekline, oparine, ožganine, starastna skupina od O 0,0' 14 let ca. 70% od 15 let dalje ca. 30%. lz zgornjih podatkov torej vidimo ravna abratno sorazmerje, kot pa ga ugo- tavljamo pri nesrečah izven dela sploh. lz tega torej sledi, da je opeklina, oparina, ožganina tipična otroška nesreča. Opekline, oparine, ožganine zavzemajo nasproti vsem nesrečam izven dela <:a. 70/0. 27 Ce primerjamo še, da so nesreče v splošnem porasle od leta 1953za ca. 33°/0. število otrok, bolnih v tem času zaradi obravnavanih nesreč, pa za ca. 65010, tedaj vidimo, da opekline niso samo tipična otroška nesreča, tem v e čtu di t i s ta. k i n a j bol j n a raš č a. Važno je tudi, da je pri nesrečah sploh najbolj zastopana starostna skupina otrok od 10 do 14 let, pri opeklinah pa starostna skupina od 1 do 2 let. Pomemben je tudi podatek, da se ca. 65010 vseh otroških nesreč pripeti v gospodinj stvu. Analiza razpoložljivih podatkov Otroške klinike v Ljubljani za ponesrečene otroke, ki so se zdravili na tem zavodu zílradi opeklin v letu 1957, je dala z že zbranimi okvirnimi podatki iz naravne patologije prebivalstva Slovenije pobudo. da je treba usmeriti iskanje vzrokov teh otroških nesreč v ponesrečenčevem ožjem okolju, to je v družini. Anketa, izvedena pri 50 družinah, iz katerih so ponesrečeni otroci z opekli- nami, oparinami, ožganinami - pri čemer so bile družine izbrane iz raznih pre- delov Slovenije in ,zrazličnim socialnim poreklom, razen tega pa se je upoštevala starost prizadetih otrok, stopnja nesreče in zaposlitev staršev - ta anketa je dala zanimive podatke, iz katerih sem naredila nekaj zaključkov. Negativne činitelje,' za katere domnevam, da so povzročitelji nesreče, sem opredelila v: 1. neposredne, to je tiste, ki so takoj vidni kot krivci nesreč, kot so nepaz- ljivost staršev, nevarne ogrevalne naprave, natrpana in slaba oprema in po- dopno, ter 2. na posredne, to je tiste, ki so teže dostopni opazovanju in šele posredno delujejo kot povzročitelji nesreče, kot n. pro zaposlen'ost staršev, njih izobrazba, civiliziranost, odnosi v družini, vzgoja v družini in podobno. Anketa je pokazala, kako družina izpolnjuje svojo ekonomsko, vzgojno, zdravstveno in socialno vlogo. Pokazala nam je, da se družbene spremembe kažejo v naših družinah. 1z stare patriarhalne se gradi nova socialistična družina. Ta preobrazba družine je odvisna od razvojne poti družbe, njene moči in vpliva. Tako vidimo na eni strani pozitivne vplive, prepletajo jih pa tu di negativni, ki nas pri obravnavanju problema nesreč še posebno zanimajo. Ce jih namreč spoznamo, vidimo, da je nekaj takih negativnih činiteljev. ki bodo več ali manj rešljivi vzporedno z gospodarskim razvojem družbe in dvigom življenjskega standarda, nekaj pa je tudi takih, ki bi jih ob načrtnejšem obravnavanju in upoštevanju že obstoječih zdravstvenih, prosvétnih in socialnih služb lahko ublaževali ali celo odpravljali. Predvsem pa je važno, da jih najprej odkrijemo in dodobra spoznamo, ker le tako homo lahko usmerjali svoje delo. Moja prvotna domneva, da so tudi nesreče izven dela znaten problem za družbo in socialno službo, je bila realna. Ponesrečenega odraslega ali otroka moramo obravnavati ne samo zdravstveno, ampak tudi socialno. Socialna služba mora oh pomoči ostalih institucij postati vodilna sila pri preventivnem delu. Navedla bi še nekaj neposrednih in posrednih negativnih činiteljev, ki se pri ohravnavanih družinah pojavljajo izraziteje. Od posrednih činiteljev - v glavnem objektivno pogojen in pri prizadetih družinah pereč v 64 010 - je najvažnejši stanovanjski problem. To je v danih 28 razmerah tudi eden izmed najteže rešljivih problemov. Pomanjkljiva stanovanja po obsegu, po higienski in tehnični ravni, dajejo podlago za številne posredne negativne činitelje, kot so natrpanost stanovanj, slabe napeljave, nestrpni odnosi med družinskimi člani in podobno. T~di slaba, nenačrtno razporejena in natrpana oprema, v našem primeru v 58%, ter zasilne, nestalno nameščene ogrevalne naprave, posebno električne, $0 drug izrazitejši negativni činitelj za te nesreče. Prenizki dohodki, ki se izražajo pri obravnavanih družin ah v 450/0, vplivajo na življenj,ki standard družine in jo zavirajo v težnji za izboljšanjem gmotnih razmer. 1z tega sledi cela vrsta posrednih vzrokov, kot so zasilne, pomanjkljive -opreme, pomanjkljiva prehrana in obleka, pomanjkljivo kulturno udejstvovanje, nestrpni odnosi ipd. Obojestranska zaposlitev, v našem primeru 40%, oddaljenost od delovnega mesta, pri gospodinjah-materah pa pretežna odgovornostin skrb za družino :z zastarelim in zamudnim načinom dela, vse to povzroča prekomerno utrujenost, :slabo zdravstveno stanje, zaradi česar je zavirana sproščenost in se zmanjša vsakdanja skrb za otroke. Stik z otroki postane le breme za starše, ne pa za- vestna skrb in veselje. Tudi slabo zdravstveno stanje staršev (očetov 540/0, mater 480/0) zmanjšuje :aktivnost družinskih članov, sJ-abša gmotno stanje družine in ustvarja nepri- jetna vzdušja. Tudi s tem se zmanjšuje pozornost do otrok ali pa se nepovoljno stanje izraža v neuravnovešenih odnosih. Primitivnost staršev, pomanjkljiva izobrazba (očetje v 660/0, matere v 700/0, pomanjkanje smisla za kakršnokoli kulturno udej stvovanj e, zaostajanje staršev v razvoju (pri očetih 540/0, materah 820/0), vse to povzroča nasprotja med nalo- .gami staršev kot negovalcev, hraniteljev, vzgojiteljev in družbenih delavcev ter njihovo dejansko zmogljivostjo in težnjami. To se čuti v življenju družine, njenih potrebah, v njeni aktivnosti, v negi in vzgoji otrok. Pri tem se pogojujejo tudi ,činitelji za nesrečo. Nehumani, nestrpni odnosi (nehumani v 24%, nestrpni v 360/0), pretežna odgovornost za družino na materi in posledice, ki iz tega izvirajo, so tudi po- vzročitelji nesreč. Pri·otroku samem bi le težko govorila o neki subjektivni krivdi. Na otroku 'Sekaže življenje družine, to so njeni ekonomski, vzgojni, zdravstveni in socialni vplivi. Otrokovo obnašanje je rezultat vsega tega. Ce bi starejšemu otroku pri- sodila nekoliko krivde, bi bil to le povod, nikakor pa ne vzrok za nesrečo. Vsi našteti činitelji se·med seboj pogojujejo, zato jih je treba obravnavati kompleksno in jih ne moremo ločiti, ker nam je ravno analiza anketnih podat- kov pokazala, da le prav redkokdaj nastopa en samo 1z vsega tega sem naredila zaključek, da je nesreča v otrokovem razvoju motnja, ki v večji ali manjši meri nastopa kot posledica negativnih činiteljev, ki pa tudi sicer ovirajo otrokov razvoj. 1z tega sledi končno, da nesreča ni zgolj naključje (se pravi dogodek, ki bi ne bil vezan na določene pogoje), temveč da je nesreča simptom, ki kaže, da ima tu svoj delež delovanje zaporednih negativnih činiteljev na otrokov razvoj. ~ako imajo nesreče svojo,ocialno etiologijo. Zato so pa, kot kompleksni pojav, po svoji socialno etiološki plati področje social'l1egadelavca v različnih smereh njegove službe. 29 Družina in vzgoja otrok B ran k a S a v i é* Generacije se DblikujejD z družbenimi DdnDsi, v katere stDpajD in katere izpreminjajD tudi same. Vendar je zelO' težkD reči, kaj DdlDčilnDvpliva na DblikDvanje neke DsebnDsti. BDdDČičlDvek se Dblikuje v družbi, v kDlektivih, katerih del je tudi Dn sam, dalje v vzgDjnih ustanDvah in šDlah. Vloga družine v vzgDji je izrednD veIika. Otrok stDpa v življenje SkDZidružinO' in v nepDsred- nem družinskem DkDljuDstvarja sVDjeprave člDveške DdnDse.Ti pa SD dDstikrat DdlDčilni za njegDve pDznejše sDcialne DdnDse.Vse tiStD, kar imenujemD emDciD- nalnD življenje člDveka in njegDv značaj, vse tO' da DtrDku v glavnem družina. ZatO' nikakDr ni prav, če gDvDrimDO' VlDgidružine pri vzgDji DtrDk, ne da bi pri tem računali z njihDvD starost jO'.VlDga družine in vpliv družbe in širših kolektivov se spreminja na sleherni stopnji DtrokDvega razvDja. Ne da bi pod"": cenjevali pomen družbenega vpliva ali VlOgDdružine, ki se vzajemnD dDpDl- njujeta v vseh teh obdDbjih, lahkD rečemo, da pri malem DtrDku prevladuje vpliv družine in da je ta DdlDčilen, a da pDzneje vse bDlj narašča tu di družbeni v.,plivin da pDstane DdlDčilenv DbdDbju dDkDnčnega DblikDvanja DsebnDsti. OtrDk najde v svoji družini emDtivnD in fizično gotDvost, ki mu jO' družina nudi, in v tem je njen velikanski pDmen. V pDznejših letih jO' najde v kDlektivih in družbi, kjer dDseže tudi afirmacijD sVDjeDsebnDsti. Ce vzamemD, da SD Dtroška leta izrednD pDmembna za člDvekDvpDznejši razvDj in da je člDvekDva DsebnDst kDmpleksna - tedaj je družina tista, ki daje DsnDvni temelj njegDvemu bDdD- čemu razvDju, temelj, na katerem lahkD z uspehDm gradimD naprej in katerega. lahkD spremenimD samO' z velikim trudDm. Družinske vzgDje ne mDremD Dbravnavati le kDt pDsebnD pedagDškD kate- gDrijD, kDt pedagDške metDde, s katerimi vplivamD na DtrDke. Družina Dblikuje DtrDkDvDDsebnDst predvsem s sVDjini DdnDsDm dO' njega in z njegovim pDlD- žajem v družinskem kDlektivu, iz česal' tu.di izhaja enD ali drugD ravnanje. Prav zatO'je družin ska vzgDja nedeljiva Dd same strukture družine in družinskih DdnDsDv,nedeljiva Dd družbe, katere del je družina. Začetek kapitalizma je v prvi vrsti pDudarjal spremembD družinskih Dd- nDSDV.Patriarhalna družba, ki je zanjD značilna DčetDvaDblast in zapDstavljanje žene, je nastala s priv;atno lastninO' in se je začela spreminjati, ko se je žena vključila v družbenD praizvadna dela. V Jugaslaviji SD se spremembe v družinskih odnDsih začele z industrializa- cijD in lilO'bile Ddsvit splDšnega ekonDmskega in kulturnega razvDja dežele. Dru- žinski DdnDsi SD Dstajali izrazitD patriarhalni v vseh gDspodarskD in kulturna· zaDstalih krajih. StevilčnD velike družine, družine Dd štirih generacij, visoka rDdnast in velika smrtnDst, patriarhalni Ddnosi, zlasti pa pDdrejeni polažaj žene Db vseh variantah v zvezi z religijami in tradicijD - mnagDženstva, kupDvanje žene, sklepanje zakanDv pa dagDvaru staršev itd. - vse tO' je bilO' značilna za * Objavljamo v nekoliko skrajšani obliki poročilo, ki ga je avtorica imela na II. nacionalnem kongresu za varstvo otrok v ~eogradu od 27.-30. X. 1958.- Op. Ul'. 30 družino v pretežnem delu dežele. Spreminjanje družinskih odnosov, proces, ki se je razvijal po industrijskih in mestnih centrih, so zavirale religije, dolga tradicija in zakoni, ki so kljub vsej raznoličnosti v bistvu ščitili delovanje za- sebne lastnine in patriarhalno družino. Zlasti negativno je vplivala na razvoj družinskih odnosov gospodarska, družbena in politična neenakopravnost žene. Ali kljub vsemu ternu se je družina spreminjala v delavskem razredu in povsod tam, kjer se je žena vključila v proizvodno delo in postala ekonomsko neodvisna, čeprav niti ne enakopravna, in povsod, kjerkoli se je spreminjala družbena zavest in so težili za spremembo družbenega reda. S spremembo družbenih odnosov in gospodarske strukture se v naši deželi spremenijo tudi družinski odnosi. V pičlih desetih letih se problemi družine. družinskih odnosov in vzgoje otrok pokažejo v docela novi luČÍ. Posebnega pomena za spremembo družinskih odnosov so bili zakonski pred- pisi iz družinskega prava, s katerimi so ukinjeni vsi do tedaj veljavni patri- arbalni zakoni. Razglašena je z njimi monogamija, svobodno sklepanje zakonov. enakost moža in žene v zakonu in enake pravice in dolžnosti obeh roditeljev. Ti zakoni so postali močno orodje v borbi za nove družinske odnose, in to ne kot administrativni poseg, ker s prisilnimi ukrepi ni mogoče spremeniti družinskih odnosov, temveč predvsem kot program za najširše vzgojno delo in stvarjanje družbenih moralnih norm, ki v tem področju vplivajo neprimerno močneje kot pa z zakonom predpisane. Gospodarska in politična enakopravnost žene, predvsem pa njena družbena afirmacija, so imele odločilno vlogo v spremembi družinskih odnosov. Ko so pri sklepanju zakonov prenehali delovati ekonomski motiví - kar se zgodi z odpravo zasebne lastnine nad proizvodnimi sredstvi - je motiv za sklepanje zakonov vse bolj ljubezen, želja po srečnem družinskem življenju dveh ljudi. gospodarsko neodvisnih in družbeno afirmiranih. "Brez prisiljevanja privatnolastniške družbe, kakor tudi brez družbenih predso<;lkov,ki so s tem povezani, ustanavljajo delovni ljudje svoje zakonsko in družinsko življenje na medsebojni ljubezni, tovarištvu in spoštovanju ter na ljubezni do svojih otrok.« (Program ZKJ). Sprememba družinskih odnosov je dolg zgodovinski proces. Patriarhalne družine v naši deželi niso izginile, temveč se v procesu porazgubljajo, tu hitreje, tam počasneje, kar je pač odvisno od razvitosti posameznih krajev, od evolucije družbene zavesti in zavesti posameznikov. Razvoj zadružništva in kmetijstva bo pospeševal te procese, koder gospodarski odnosi še vedno zadržujejo ustvar- janje novih družinskih odnosov tudi na deželi. Toda proces se tudi že tam odvija pod vplivom veljavnih zakonskih predpisov, pod družbenim vplivom, zaradi možnosti, da nekdo odide z doma, v industrijo itd. Že dejstvo, da je šolanje obvezno za otroke moškega in ženskega spola. in pa koedukacija, skupnoživljenje fantov in deklet v šoli, v mladinskih orga- nizacijah in na delovnih akcijah, že samo to vzpostavlja nóve odnose med fanti in dekleti in na svoj način vpliv:a na sklepanje zakonov tudi tam, kjer novi družinski odnosi ne najdejo svoje podlage v gospodarskih odnosih. Čeprav nastajajo spremembe v družini pod vplivom ekonomskih in druž- b'/=nih,sprememb, ki se v njih zrcalijo, so venclarle, bodisida jih motrimo posamezno ali v posameznih krajih, spremembe v družini lahko predhodnice ekonomskih in družbenih sprememb, ker zaradi zgodovinsko nastalih pogojev 3i vpliva na te spremembe tudi spremenjena zavest ljudi. Seveda je pa poleg teh pozitivnih vplivov osebnega činitelja povsod močno izraženo tudi njegovo negativno delovanje, ker so »zaostale navade, predsodki in· pojmovanja v teh Ddnosih posebno globoko zakoreninjena.« Od tod tudi spori v posameznih dru- žinah celo tam, kjer ekonomski in družbeni odnosi dajejo objektivne pogoje za nove družinske odnose. Zato razvoj družinskih odnosov ne poteka enakomerno in se pogosto govori -celo o krizi družine glede na pojave, ki so vidni, ki jih je mogoče statistično zajeti. Razveze zakonov, zapustit ev otrok, nezakonski otroci itd., vse to so spremni pojavi nekega pozitivnega procesa v spremembah družinskih odnosov in družbene strukture, procesa, ki se odvija danes ne samo v naši deželi, temveč tudi po svetu. Taki pojavi so neizbežni, kakor hitro se spremenijo človeški odnosi, nastali še v začetku civilizacije. Prvenstveno poudarjanje teh pojavov, ki spremljajo spremembo družinskih odnosov v bolj razvitih industrijskih deželah, izhaja iz žalovanja po stari patri- arhalni družini, iz težnje, da se ta ohrani, nova pa komprimitira, iz zavračanja dejstev, da so gopodarski in družinski odnosi prerasli sedanje družbene odnose v teh deželah. Razrahljani družinski odnosi neugodno vplivajo na oblikovanje otroka. Po- manjkanje družinske ljubezni in topline zapušča na človekovi osebnosti globoke sledove. Posledice tega se očitno kažejo v osebnih odnosih in pri vseh življenj- skih težavah. Toda kolikšne bodo te posledice, je odvisno od tega, ,ali je otroke pozneje kdo sprejel, ali so izven svoje družine našli ekonomsko in emotivno gotovost. V družbi, polni samih nasprotij, kjer je sleherni človek prisiljen k borbi za obstanek, kjer je denar temeljno merilo vrednosti, kjer se človek ne- gotov svoje sedanjosti in bodočnosti, če ne najde opore niti v svoji lastni dru- iini niti ne v družbi, skoraj gotovo izgubi in pogosto postane asocialen. Brezosebna socialna služba, ki je sprejemala otroke iz razbitih družin, z izrazom usmiljenja in z žigom, ki ga je vtisnila svojim varovancem, ni mogla nadomestiti izgubljene družine niti ne svojih varovancev enakopravno vključiti v kolektiv. Zelo pozitivno je, da socialne službe v industrijsko razvitih deželah vse bolj izgubljajo značaj usmiljenosti, ko si prizadevajo, da otrokom nadome- stijo družinsko okolje, jih vključijo v kolektive in jim nudijo gotovost. Tudi za nas je vzgoja otrok iz nepopolnih in deficientnih družin poseben problem. Vsakdanje izkušnje govorijo, da vplivajo omajani družinski odnosi na otroke in njihov razvoj. Poleg skrbi za družino samo in v najhujših primerih poleg odstranitve otroka iz družine je otroka iz takih družin še posebej treba sprejeti v otroških ustanovah in kQlektivih. Že danes postajajo vse naše izrazito vzgojne ustanove obenem tudi socialne. Otrok, katerega starši na primer se razvežejo, je vase zaprt in težko mu je celo tedaj, če je razveza nujna, tudi če je dobro, da se starši razidejo. Takemu otroku dobri vzgojitelji pomagajo, da se vraste v otroški kolektiv, da se v njem počuti varnega, in to v trenutku, ko ga doleti, po pravici ali ne, da mu družina te gotovosti ne more nuditi. Med otroki, ki so izgubili starše med narodnoosvobodilno borbo in revo- lucijo, kasneje skorajda ni bilo asocialnih pojavov. Te otroke so še majhne spre- jele naše družine kakor svoj~ rodne otroke, kasneje pa so po otroških domovih, čeprav siromašnih in primitivno oskrbovanih, bili v varnem zavetju, saj jih je obdajala ljubezen vsega naroda. Tako si po pravici razlagamo ta pojav, ki je sicer po vojnah in revolucijah na splošno neizogiben. Spremembe v družinskih odnosih in družinski strukturi - vzporedno z ukinitvijo njene funkcije kot ekonomske enote in s prehodom na družbeno pro- izvodnjo izven družine - omejujejo vlogo družine v zreji otrok. Družina ne more več pripraviti otroka za življenje in sodelovanje v proizvodnji, materi, ki je úlposlena izven doma, pa je pri zreji otrok potrebna posebna pomoč. Družba je predvsem prevzela obveznost, da pripravi bodočega proizvajalca. To je proces, ki se odvija z razvojem vsake dežele in z njeno industrializacijo. Obenem s tem pa napreduje proces, da se družina omeji na starše in otroke. Majhne družine so vse bolj značilne tudi za naša mesta in industrijska naselja. Z dotokom mlade delovne sile z dežel~ pa število takih družin stalno narašča. Poleg šolanja in zdravstvene zaščite so tudi ob pomoči in sodelovanju staršev bili potrebni za pomoč družini še mnogi družbeni ukrepi. Le-ti 50 se izvajali zaradi potreb družine, ki sama ne more imeti vse skrbi" za otroka, obenem pa tudi zaradi potreb otroka in njegove vzgoje. Ta pomoč je bila predvsem v odpiranju številnih ustanov za otroke in mladino. Število teh ustanov je raslo iz let a v leto. Ob upoštevanju izkušenj v drugih deželah, zlasti v ZSSR, srno v naši deželi začeli odpirati posebne ustanove za otroke zaposlenih žena in srno vzgojo vseh predšolskih otrok tako rekoč istovetili z njihovim bivanjem v usta- novi čez cel dan. Vso šolsko mladino pa srno zajeli s pionirskimi organizacijami, v katerih se razvija celotno izvenšolsko vzgojno delo z otrok~. Razvijanje komunalnega sistema, delavsko in družbeno upravljanje, prehod kmetijstva na ekonomske zakonitosti, vse to se je kazalo tu di v organiziranju družbene skrbi za otroke. Ustanove za otroke in mladino, pionirske organizacije in druge oblike pomoči družini in vzgojnega dela z otroki so doživele temeljite izpremembe. V obdobju nekaj let je bilo mnogo tavanja in prišla so do izraza različna pojmovanja. Žalovalo se je za ustanovami, ki so bile ukinjene, tožilo po na pol vojaški pionirski organizaciji in bilo je mnogo čezmernega strahu zaradi negativnih vplivov kina in slabe literature. Govorilo se je o izključni odgovornosti družine za vzgojo otrok in pojavila se je celo tendenca, da se matere »vrnejo k otrokom« ter umaknejo iz proizvodnega in drugega družbe- nega dela. Obenem pa se v okviru komunalnega sistema in organov družbenega uprav- ljanja začno zelo intenzivno obravnavati problemi meščanske družine, premo- trivajo se takšni, kakršni so v posameznih mestih, vzgoja otrok pa se postavlja na dalee širšo osnovo. Ustanove in delovne metode, planirane iz centra, so se često izkazale za nesmotrne, enotnost vzgojnega cilja pa za nedosegljivo, če povsod na isti način začno z zbiranjem in vzgajanjem vseh otrok. Vzgoja otrok in družbena skrb za otroke prenehata biti izključna stvar družbenih organov in sektorjev za otroško zaščito in vzgojo, temveč vse bolj stvar družbe in sleher- nega državljana. V tem procesu so odigrale in še danes igrajo veliko vlogo politične in druge družbene organizacije. Sveti in društva otroškega skrbstva postajajo pobudniki prvih poskusov za sociološko analizo družine. Na posvetovanjih strokovnjakov in .družbenih delavcev se poudarjajo problemi meščanske družine in pomembni vpliv, ki ga ima družina v vzgoji otrok, kaže na ugodne spremembe, ki se odigravajo v družini, a tudi na potrebo individualne pomoči posameznim družinam in na potrebo dela s pedagoškim prosvetljevanjem staršev. Obenem so društva prija- teljev mladine, ki so nastala kot organizacije staršev ter zdravstvenih, prosvet- 33 riih in drugih delavcev na torišč'u otroškega varstva, mobilizirala roditelje za organiziranje otroškega varstva in vzgoje otrók. Društva sO'odkrivala probleme in potrebe druŽine, hkrati pa iskala tudi načinov in sredst_ev, da jih rešijo, da družinam pomagajo in obenem pripomorejo k socialistični vzgoji qtrok. S problemi vzgoje, z metodami njihovega reševanja so se seznanili tu di starši sami, tako da ti največkrat celo osebno prizadeti pasredujeja svoje izkušnje in opozarjajo na svoje patrebe v organih družbenega upravljanja. Poleg pomoči pri organiziranju zdravstvene in socialne zaščite in poleg tega, da pomagajo šoli, h katere preobrazbi so doprinašali in še doprinašajo, pastajajo roditelji nasilci široke družbeneskrbi za otroke. V mnogih centrih za obveščanje roditeljev, na seminarjih in tečajih, na r9diteljskih sestankih v šolah in atroških ustanavah, na ljudskih univerz ah, preko posebnih časopisov in publikacij, preka dnevnega tiska in radia se radi- telji seznanjaja prvenstveno z vsemi problemi, ki se pajavljaja v zreji in vzgaji. otrak, ter s cilji socialistične yzgoje. Družbeni in ekonamski raz'{oj naše dežele je d,ružbenim organom in orga- nizacijam omogočil najšitše delo. Obenem so ustvarjeni pogaji za hitrejši in neposrednejši dvig življenjskega standarda delavnemu človeku ter vse močnejšo preusmeritev gaspadarske politike k zadovoljitvi širokih potreb delovnim ljudem. To je 'llOV preokret v nadaljnjem razvoju družbene skrbi za otroke. Le-ta ni več stvar posameznih upravnih in družbenih organizacij in organov, kajti po- stala je integralni del skrbi za delavnega človeka in njegova družino. Mnogi sklepi ljudskih odborov, političnih in družbenih organizacij govorija o tem, da je skrb za otroke postala sestavni del skrbi za člaveka in da se v vsakdanjem delu rešujejo problemi družine in otrok v sklopu vseh gospodarskih in druž- benih problemov. Kvalitetno spremembo in sintezo dosedanjega razvoja družbene skrbi za družin~ pomenijo danes stanovanjske skupnosti. Stanovanjske skupnasti se ustanavljajo po mestih in industrijskih sredi- ščih, vendar se bodo osnovna načela, sprejeta glede atrok in družine v stana- vanjskih skupnostih> lahko uveljavila tudi v podeželskih skupnostih, kalikor pač se na deželi razvijaja novi družinski in socialistični družbeni odnosi. Danes se družbena skrb zaatroke pa vaseh razvija še preko šole in osno,vnih zdravstvenih ustanov, okoli katerih se zbirajo in aktivno sodelujejo starši in družbene orga- nizacije. V čem je pomen stanovanjske skupnosti in kaj novega nam danes ta prinaša v organiziranju družbene skrbi za otroke? Od stanovanjskih skupnosti pričakujemo, da na čisto svoj in standardu družine dostopni način zbiraja otrake v mestih, predvsem otrake zaposlenih staršev, in tako rešujejo tista najasnov:nejše. vprašanje - da ne bo več atrok, ki bi ostajali doma sami, medtem ko so matere na delu,. da se otroci po šoli ne boda več potepali po ulicah, koder je njihovo življenje že danes v nevarnosti, da jih ne ba čakalo hladna kosilo, ki jim ga je mati pripravila zvečer .ali v zgodnjih jutranjih urah. Ka pa zahtevamo, da se atroške ustanove prilagodijo našim materialnim možnostim, seveda ne mislima, da se je treba vračati v primitivizem, da je treba zavreči vse doslej zahtevane higienske in pedagoške norme. Koderkoli se otroci zbirajo, se moraja ustvariti tudi potrebni pedagoški in higienski pogoji. 34 Ne da bi setu spuščali v posamezne možnosti za ustanavljanje ustanov v stanovanjski skupnosti, bi radi le poudarili, da se je njih ustanavljanja treba lotití vse bolj prožno, ne se pa do pike držati njihove razdelitve po starostni dobi in po resorni razmejitvi. Otrok dveh let je navezan na mater. Takim otrokom je treba, kadar je mati na delu, dobiti nadomestilo, a ne kolektiva, ker otroku ta še ni potreben. V sta- novanjski skupnosti se bo redkokdaj pojavi1a potreba po jaslih, temveč vse prej po eni sobi za male otroke z eno ali več že!1ami, pač glede na število otrok, ki nimajo nikogar, da bi skrbel zanje. Ze po dveh letih se otrok odtrga od materinega krila in že išče družbe svojih vrstnikov in drugih otrok. Pri otroku treh let ustanove niso potrebne samo materi, da ga v njih pusti, temveč tudi razvoju otroka samega. Toda v naših današnjih razmerah morajo stanovanjske skupnosti poskrbeti v prvi vrsti za predšolske otroke zaposlenih žena, ki jih nimajo nikomur pustiti, pač glede na število otrok in dejanske okoliščine, ko imajo obenem na skrbi tu.di male šolske otroke ter zbiranje in vzgojo otrok razli.čne starosti. S tem pa ni rečeno, da spravimo vse otroke skupaj v isti prostor, tudi če jih imamo pod isto streho, in da poskrbimo zanje na isti način. Čisto posebna skrb je potrebna za male otroke, zanimanje in moč otrok v pred- šolski dobi je kvalitatívno drugačna, zato' moramo obravnavati tega otroka dru- gače kakor otroka, ki hodi v šolo, a ta spet zahteva drugačno skrb kakor že odrasli in samozavesti polni štirinajstletnik. Vendar so tu možni prehodi z ne- primerno več odtenki, kot srno jih bili vajeni doslej. Neka predšolska ustanova lahko sprejema recimQ tudi mlajše šoloobvezne otroke, ima n. pro sobo, v kateri so mali otroci, ali pa ima pionirski dom kuhinjo in sobo, kjer se zbirajo pred- šolski otroci in podobno. Ne z združevanjem ustanov po sorodnosti (tu lahko govorimo o enakih pedagoških metodah in izmenjavi izkušenj), temyeč s pove- zovanjem tehničnih opravil za raznovrstne ustanove - s skupno upravo in knjigovodstvom, s skupnimi kuhinjami in pralnicami itd., s pritegniťvijo stro- kovnega in laičnega kadra za prostovoljno honorarno delo s skrajšanim delovnim časom - šele s tem bodo ustanove stanovanjskih skupnosti postale racionalne. To nikakor ne pomeni, da bi obstoječe ustanove bilo treba do temeljev preurediti. Takih ustanov (jasli, zavetišč, knjižnic, pionirskih domov, otroških domov) je pri nas ne glede na dejanske potrebe že tako zelo malo. Gre le za to, cla na hitrejši in smotrnejši način zadovoljimo potrebe roditeljev in otrok po mestih in industrijskih središčih. Sedanje ustanove in tudi nekatere nove morajo ostati kot metodološko instruktorski centri za najširše množično, delo z otroki v stanovanjskih skupnostih. Koordinator tega dela mora biti in ostati komuna in njeni neposredni organi. Bilo bi pa zgrešeno, če bi samo v teh neposrednih prednostih videli ves pomen, ki ga bodo v daljnji perspektivi imele za vzgojo otrok stanovanjske skupnosti, ali če bi v prehodu k prožnejšemu ustanavljanju ustanov videli zgolj nujnost, h kateri nas žene pomanjkanje materialnih sredstev za ustanovitev večjega števila otroških jasli in zavetišč za predšolske in šolske otroke. Ze danes se v sporočilih, da so se kje podrla zasebna dvorišča in se je namesto njih uredilo športno igrišče, čeprav tudi primitivno, da starši izmenoma vodijo otroke -na izlete ali v gledališče in da preudarjajo, kaj bi lahko storili zanje bodisi na podstrešju, v kleti, v nekdanjem zaklonišču ali drvarnici - že danes se v takih novicah čuti novi odnos do otrok v hiši, kjer stanujejo, in v stanovanjski skupnosti. Dejstvo, da ustanove istočasno odpirajo vrata otrokom 35 različne starostne dobe, vsekakor kaže, da soCnaši pedagoški delavci preboleli toge šablone vorganiziranju ustanov in da so se približali potrebam družine. Naglo naraščanje naših mest, njihova že podedovana prenatrpanost, malí in tesni stanovanjski prostori, povečan mestni promet - vse to je vzrok, da otroci v večini naših mest nimajo niti osnovnega življenjskega prostora, dasi jim je ta najbolj potreben tedaj, ko radovedni začno odkrivati svet in se družiti v svoje kolektive. Ze od svojega tretjega leta odhaja otrok iz območja svoje ožje družine. Družina mu je potrebna in nenadom~stljiva, toda zadostute mu ne. V majhnem prenatrpanem mestnem stanovanju otrok nima niti prostor a niti družbe, s katero bi se igral. Tudi mu ne zadoščajo veliki mestni parki, saj je treba že nekaj časa, ~ pride do njih, razen tega pa je to njemu neznani svet. Z vsemi svojimi priylačnostmi so parki kakor tudi izleti in prireditve nekaj, kar je otrokom potrebno, a kjer v glavnem vendarle ne poteka n]ihovo vsakdanje življenje. To bi moralí imeti pred očmi tudi naši urbanisti, ko zazi- davajo vse razpoložljive prostore - površine okoli stanovanjskih in šolskih zgradb in jemljejo otrokom še tistega malo prostora in sonca, kar jim ga je v mestih ostalo. Tudi šola ne zadostuje otroku, zlasti ne mestna prenatrpana šola, ki ima še svoje posebne naloge. Tu zelo veliko pripomorejo otroške in mladinske orga- nizacije. Toda vse to je malo za otroka, ki se razvija, ki želi spoznati, da dela in živi. Otroške ustanove, razdeljene po starostnih obdobjih in razvojnih stopnjah (od 0-3, 4-7, 8-14 itd.), otrokom dajejo njihove kolektive, a so vendarle več aH manj še celo z družbenim upravljanjem oprte izključno na pedagoško stro- kovnost vzgojiteljev. Ljudje po mestih delajo in živijo v svojih kolektivih in želijo, da so v svojem stanovanju v svojem družinskem krogu sami. Neposrednih odnosov s sosedi ni. Tudi otroci prihajajo v ustanove, razdeljene po starostnih obdobjih. Doma je pa malo otrok, tudi prostora ni. Vse to je vzrok, da se v mestih trgajo vezi med generacijami. Poleg družine, šole in kolektiva njihovih vrstnikov so otrokom potrebni tu di starejši tovariši, ki so jim za zgled, katere skušajo doseči, med katerimi živijo že kot enakopravni člani, se med njimi učijo, spoznavajo in preizkušajo svoje drobne moči. Družba zahteva od svojih članov čedalje več znanja in čedalje razvitejšo osebnost, pa tudi čedalje večje spoštovanje do kolektiva. Hkrati zahtevajo tudi otroci od svojih vzgojiteljev čedalje več. Le-ti jih včasih niti ne morejo dohite- vati v svetu, v katerem človek z noro brzino razvija svojo moč nad prirodo. Starši in vzgojitelji se komajda še znajdejo v novem svetu, ki prihaja, ki ga sprejemajo z razumom, se borijo zanj, a niso v njem. Spopadu, do katerega pride med generacijami, ker stari nosijo s seboj naplavino starega pojmovanja in nazorov, se pridruži še spopad, ki ga prinaša napredek znanosti in tehnike, s katerim se·spreminja tudi način življenja in mišljenja. Povezanost med otroki in mladino, 'njihovo skupno življenje in skupne težnje bodo pri vsem sedanjem sistemu vzgoje in izobraževanja pripomogle, da se bodo otroci pripravili ne za življenje sedanjosti, ampak za življenje bodočnosti. Ta povezanost se oblikuje in utrjuje v mnogih organizacijah, ki zbirajo otroke in mladino, ne pa tudi v vsak- . danjem življenju. V šoli pride do preloma v petnajstem letu, mladincí, ki delajo v pionirskih organizacíjah, nastopajo kot »inštruktorji« in z otroki ne tvorijo 36 skupnega kolektiva. Ta edinost med generacijami pa želimo ostvariti v usta- novah, na igriščih, na športnih terenih, pri delu in v vsakdanjem življenju v stanavanjski skupnosti. Vse to pa ne pomeni, da naše dosedanje dela negiramo. Otroški in mladinski kolektivi pri stanovanjskih skupnostih niso zgolj spontano prenašanje iger in izkušenj z. generacije na generacijo. Tudi ne gre tu za spontano organiziranje otrok na neštetih »poljanah« širom po naši deželi, ki so naši generaciji dostikrat najlepši spomin na otroška leta. To spontanost v združevanju, to tekanje malih za velikim in njihovo skupno življenje in delo je treba omogočiti, ne da bi pri tem zaprli eno samo ustanovo. Obenem pa moramo ob izkušnjah, ki jih daje dolgoletno delo z nam novimi oblikami vzgpje, urediti vse potrebno, da si otroci pridobe ustrezno znanje in spretnosti, ter jim omogočiti, da se organi- zirajo v svoje kolektive. Poleg pedagogov, ki jih bodo stanovanjske skupnosti morale imeti, bo pritegnitev staršev in širokega kolektiva odraslih - ki bo nujno potrebna tudi tedaj, ko bo strokovnih kadrov dovolj - povezala nepo- sredno, za otroke na najotipljivejši način njihovo ožjo družino in širšo družbeno okolico. Mali otrok je majhen egoist, on zahteva mater ali njeno stalno namestnico, polno ljubezni do njega. Šele ko.je otrok bil deležen vse te ljubezni, jo je zmožen v celoti tudi vračati. Emotivna otrokova navezanost prehaja polagoma na bližje člane družine, zelo hitro na neposredno večje kolektive, majhne in bližnje, pozneje pa na človeka sploh in na družbo. 1z družine bo otrok odhajal v prve ustanove stanovanjske skupnosti, šel bo v šolo, v različne organizacije, hodil bo v velike parke, odhajal na letovanja, toda vračal se bo spet nazaj, med svoje domace, k svojim tovarišem, med kate- rimi je doraščal. Stanovanjska skupnost je razširjena družina ne samo po tehnični bazi, ki jo bo dala gospodinjstvom in s tem družino rešila skrbi za drobna vsakdanja opravila, ne samo po skrbi staršev, da skupno dasežeja mate- rilane pogoje za življenje, igro, učenje in delo njihovih otrok, temveč tudi pa emotivnih vezeh, ki se bada razvile v generacijah, katerim srno ustvarili pogaje za skup no rast. Z otrokovo potrebo, da si iz leta v leta širi obzorje, hkrati pa sprejema vse širše in številnejše kolektive in se vrašča vanje, s ta njegovo potrebo se sklada tudi interes za nadaljnji razvoj socialistične družbe in socialističnih družbenih odnosov. M.K. o VZROKIH NESPECNOSTI V Angliji so nedavno tega s široko akcijo preiskovali vzroke nespečnosti. Pri tem so ugotovili, da gre največ bol- nikov, ki tožijo o nespečnosti, prezgodaj v posteljo. Med njimi so tudi takšni, ki spe popoldne. Drugi so zopetmenili, da morajo spati 8 do 10 ur, nekateri so na- vajali, da potrebujejo celo 12 do 15 ur spanja na dan. Duševno prenapetost ali depresivno razpoloženje 80 kot vzrok rre- spečnosti dognali le vprav posamičnih primerih. Najvažnejši in najpogostnejši vzrok nespečnosti pa je dolgočasje. Zelo mnogi bolniki so bili takoj ozdravljeni, kakor hitro sd jih prepričali, da je 6 ur spanja za odraslega človeka že kar do," volj. 31 PATRONAŽNA SLUŽBA S. P. Patronažna služba pravno ni organi- zirana z nekim enotnim pravnim pred- pisom, temveč se njene naloge omenjajo vprav različnjh pravilnikih, ki urejajo posamezne dejavnosti zdravstvene služ- be (n. pro vprašanje tuberkuloze, zdrav- stveno varstvo žena, otrok, mladine). V naši zdravstveni zakonodaji tudi ne naj- demo točne opredelitve (definicije) za pa- trona~no službo; zlasti pa ne, ali je to polivalentna ali monovalentna služba. Kljub ternu pa imamo v veljavnih prav- nih predpisih dovolj osnove, da določimo obseg patronažne službe in vsebino nje- nega dela. Zakon o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah (8., 30. in 31. člen) govori o patronažni službi kot strokovni enoti teh temeljnih zdravstvenih zavo- dov splošne zdravstvene službe. S tem je rešeno vprašanje, da to ni delovno mesto ene ali več oseb - konkretno me- dicinskih sester -, ampak da je to služba, torej organizirana strokovna enota teh zavodov. Ker pa je v zdrav- stveni dom oziroma postajo vključenih celo vrsto dejavnosti, kjer pride do ve- ljave patronažna služba, je s tem rešeno tudi vprašanje polivalentnosti oziroma monovalentnosti te službe v tem smislu, da moramo patronažno službo kot orga- nizirano strokovno enoto po naših pozi- tivnih pravnih predpisih šteti za poli- valentno službo. To njeno polivalentnost je Svet za zdravstvo LRS še podčrtal s tem, ko je v pravilniku o nalogah, no- tranji ureditvi in delu zdravstvenih stro- kovnih enot za zdravstveno varstvo žena, 'Otrok in šolske mladine v zdravstvenih domovih (postajah) črtal (v 6. členu) do- ločbo, da osebje v patronažni službi 38 protituberkuloznih dispanzerjev ne sme opravljati te službe pri ženah, otrocih in šolski mladini. (Ta sprememba pravilni- ~a še ni objavljena v Uradnem listu LRS.) Četudi nimamo definicije za patro- nažno službo iz vseh področij njene de- javnosti, pa vseeno iz 6. člena že ome- njenega pravilnika (Ur. 1. LRS št. 35/57), kjer so naštete splošne naloge patronaž- ne službe pri zdravstvenem varstvu žena, ·otrok in šolske mladine, izluščimo defi- nicijo oziroma obseg dela vsake patro- nažne službe. Po tem členu bi lahko označili patronažno službo kot organizi- rano in načrtno aktivno zdravstveno nadzorstvo nad bolniki, njihovo okolico in sploh nad ljudmi; kot odkrivanje in odstranjevanje škodljivih pojavov, ki utegnejo vplivati na zdravje ljudi; kot odkrivanje in preprečevanje obolenj; kot skrb za povezavo ljudi - zla sti bolnih in njihove neposredne okolice - z zdrav- stvenimi zavodi ter z vsem tem združeno zdravstveno prosvetno in vzgojno delo med ljudstvom. V okviru teh splošnih, lahko rečemo tudi osnovnih nalog pa ima patronažna služba kot strokovna enota zdravstvene- ga doma (postaje) na posameznih delov- nih področjih še posebne naloge. Po 12. in 21. členu omenjenega pra- vilnika ima na področju zdravstvenega varstva žene tele p'osebne naloge: - aktivno nadzoruje noseče žene na .domu in jim priporoča zdravstve- ne preglede že v zgodnji noseč- nosti; poučuje jih o higieni noseč- nosti, o pravilni prehrani in o pri- pravah za porod; poučuje jih o pomenu materinstva in navaja jih na redne preglede med no sečnost- jo; poučuje jih o pravic ah v zvezi z nosečnostjo in porodom; poucuJe žene o dojenju in pravilni negi otroka; ""7"" nadzoruje, aH se žene ravnajo po zdravnikovih odredbah; priporoča jim čim pogostnejše zdravniške preglede v dispanzerju; - navaja žene k obiskovanju dispan- zerja (posvetovalnice) za otroke; obvešča šefa dispanzerja o vseh ugotovitvah, ki utegnejo škodljivo vplivati na zdravje žene ali novo- rojenca; - proučuje osebne, družinske, social- ne, delovne in druge razmere nose- čih in porodnic, ki utegnejo vpli- vati na njihovo ali otrokovo zdrav- je, ter posreduje, da se škodljive okoliščine odpravijo. Na področju zdravstvenega varstva otroka ima patronažna služba po 40. in 44. členu omenjenega pravilnika tele po- sebne naloge: - poučuje starše o splošnih higien- skih načelih, o pravilni negi in prehrani zdravih in bolnih dojenč- kov, malih in predšolskih otrok; navaja matere, da prinašajo dů- jenčke in male otroke na preglede, posvetovanje in zdravljenje V di- spanzer; aktivno nadzira dojenčke, male in predšolske otroke na njihovem domu, zlasti pa nedonošene, sla- botne, slabokrvne, shirane, od tu- berkuloze ogrožene, defektne, dalje takšne, ki imajo motnje pri pre- hrani in prebavi, ter socialno ogr0žene; posebno pozornost mora posvečati obolelim otrokom in otrokom, ki žive v neugodnih so- cialnih okoliščinah; odkriva na otrokovem domu in v socialnih zavodih za predšolsko mladino vse škodljive okoliščine, ki utegnejo vplivati na otrokovo zdravje, in posreduje, da se od- pravijo; - Qbvešča šefa dispanzerja o stanju in razvoju posameznih otrok ter o tem, kako se matere ravnajo po zdravnikovih odredbah in pripo- ročilih. Patronažna služba v šolski zdrav- stveni službi sicer nim a v omenjenem pravilniku konkretno določenih posebnih nalog, kljub temu pa lahko rečemo, da opravlja vse tiste naloge iz 50. in 54. čle- na omenjenega pravilnika, ki se lahko opravljajo samo izven šolske poHklinike, dispanzerja ali pa šolske ambulante, in tiste naloge, ki izvirajo iz prej omenjenih splošnih nalog vsake patronažne službe. Posebne naloge, ki jih ima patronažna služba za potrebe protituberkuloznih dispanzerjev, so po ll. členu pravilnika o nalogah, notranji ureditvi in delu protituberkuloznih dispanzerjev (Dr. 1. LRS št. 5/57), zlasti tele: odkrivati na terenu žarišča tuber- kuloze in vzroke infekcij; aktivno nadzorovati bolnike na njihovem domu, jih poučevati o higienskih načelih in sanitarno epidemioloških ukrepih zoper pre- nos tuberkuloze in o načinu živ- ljenja zaradi čimprejšnjega ozdrav- ljenja; - proučevati osebne, družinske, so- cialne, stanovanjske in druge raz- mere tuberkuloznih bolnikov ter njihove okolice in predlagati ukre- pe za izboljšanje teh razmer, če bi to ugodno vplivalo na bolnikovo bolezen; - nadzorovati, ali se bolniki ravnajo po zdravnikovih odredbah, in jim pri tem pomagati; poučevati prebivalstvo, zlasti pa bolníkovo okolico o sredstvih in ukrepih, ki varujejo okužitve s tuberkulozo, in jim priporočati zdravniške preglede; - pomagati lažjim tuberkuloznim bolnikom in rekonvalescentom pri iskanju ustrezne zaposlitve; - sodelovati z društvom Rdečega križa, z družbenimi organizacijami, zla sti pa s socialnimi delavci; 39 - abveščati šefa dispanzerja a vseh ugatavitvah, ki utegneja vplivati na patek zdravljenja; - pasredavati pri stanavanjskih, skrbstvenih in drugih državnih arganih za zbaljšanje stanavanj- skih, pridabitnih, sacialnih in dru- gih razmer tuberkulaznega balnika. Na videz manj jasne sa pa veljavnih predpisih nalage patranažne službe v obratnih ambulantah, ker je v ll. tački (pad 14 in 15) Navadila za izvrševanje zakana a abratnih ambulantah v gaspa- darskih arganizacijah (Ur. 1. LRS št. 21/55) rečena, da se apravlja patr0nažna služba pri balnih delavcih na njihavem damu. Pa vsem tem se zdi, kat da je v primeri s patranažna služba v drugih de- javnastih ta patranažna služba ažja, ker ima na skrbi sama balnega delavca na njegavem damu. lz nalag, ki jih iJ;na abratna ambulanta pa zakanu a abrat- nih ambulantah (Ur. 1. LRS št. 4/55) in pa navadilu za izvrševanje tega zakana, pa je videti, da je mnaga takih nalag, ki jih mara pa splašni apredelitvi pa- tranažne službe apraviti ta služba. Zata spadaja zlasti nalage pad 6., 7., 8. iz ll. tačke citiranega navadila med glavne nalage pátranažne službe (nadzar nad pravilna zapaslitvija žena, mladine in invalidav; zanimanje za življenjske raz- mere delávcev iiven dela; nadzarstva nad skupna prehrana in skup nimi sta- n,avanji dela'vcev; zdravstvena prasveta; uvajanje higienskih navad itd.). Paleg , tega je še precej drugih nalag za zdrav- stvena varstva delavcev, ki se ne mareja apraviti v sami abratni ambulanti in ki spadaja vsaj delama v patraňažna služ- bo, kat n; pro odkrivanje, praučevanje in adstranjevanje vseh škadljivih pajavav, ki utegnejo kvarna vplivati na. zdravje delavca in celo na zdravje celatnega de- lavnega kal,ektiva v padjetju. Take na- lage in predpise vsebuje zlasti Splašni pravilnika tehničnih in higienskih ukre- pih pri delu (Ur. 1. FLRJ št. 16/47). 40 lz vseh abravnavanih predpisav je vi- deti široki obseg patra nažne službe in je seveda treba te predpise smiselna upa- rabiti tudi za vse druge dejavnasti, ki še nimaja pravna dalačenega absega pa- tranažne službe (n. pro v antivenerični, antitrahamski službi). Kda vadi in apravlja patranažna služ- ba? Pa vseh pazitivnih predpisih je ta izključna v rakáh medicinskih sester z: izjema patranažne službe v zdravstve- nem var~tvu žena. lz dalačb v 13., 21. in 23. členU pravilnika a zdravstvenih strakavnih enatah za zdravstvena var- stva žena, atrak in šalske mladine (Ur. 1. LRS št. 35/57) se da zaključiti, da lahko apravlja v pasvetavalnicah za žene in pamažnih pasvetavalnicah za žene patra- nažna služba tudi babica. To je spričo pamanjkanja medicinskih sester edino prav, četudi ni pavsem v skladu z zaka~ nam a babiški službi, kjer je dalačenO' (7. tačka 9. člena), da babice same ne apravljaja patrona žne službe, marveč se v njej le pavezujeja z medicinskimi se- strami. Pravna nekalika nejasna pa je raz- merje patranažne službe do službe so- cialnega delavca vzdravstvenih zavadih, kader je ta služba urejena. Pb ll. členu pravilnika za pratituberkulazne dispan- zerje mara imeti ta dispanzer pal eg pa- tranažne službě v industrijskih in večjih krajih še pasebnega sacialnega delavca za reševánje socialnih vprašanj tuber- kulaznih balnikav v zvezi z njihavO' zmažnastja za dela (zapaslitev, prekvali- fikacija, stanavanjske zadeve 'td.). lz te edine dalačbe a sacialnem delavcu paleg patranažne službe bi se dala na splaš nO' sklepati, da je njegava nalaga adkrivati in sanirati nemedicihske razmere tuber- kulaznih (in tudi drugih) 1;>alnikav, ki utegneja vplivati na balnikava zdravje azir. rehabilitacija, tet reševati res edi- nale sacialna vprašanja. Ta vprašanja SO' izključna njegava pravica in zata ne mare biti gavara a padrej~nasti sacial- nega delávca patranažni službi (ta je medicin ski sestri); seveda pa je potrebno največje sodelovanje med obema služ- bama. Preventivna zdravstvena služba mor a biti načrtna (47. člen zakona o zdrav- stvenih domovih). Načrtnost patronažne službe pa še prav izrecno podčrtujeta 6. in ll. člen pravilnika o zdravstvenem varstvu žena, otrok in šolske mladine. Načrt določi šef ustreznega dispanzerja po zaslišanju ožjega strokovIlega kole- gija. S to določbo se je hdtelo preprečiti, da bi bila patronažna služba prepuščena večji ali manjši »iznajdljivosti« medicin- ske sestre ali navodilom zdravnikov - šefov dispanzerjev. :E<:erse zd:ravstveno varstvo žena, otrok in šolské mladine opravlja po na čelu enotnosti tega var- stva, zato je načrtnost in skladnost pa- tronažne službe na tem področju samo logična posledica tega načela. V praksi je prišel veliko premalo do izraza zakoniti predpis, da mora zdrav- nik ustreznega dispanzerja (posvetoval- nice} usmerjati delo patronaže. Zdrav- niki na splošno premalo pazijo na to in tudi premalo upoštevajo ugotovitve pa- tronažnih sester, tak o da se včasih zdi, kakor da je patronažna služba sama sebi namen in kakor da med zdravstv'eno in patronažno službo ni zadosti povezave. Res je tudi, kot kažejo zadévne ugoto- vitve na terénu, da med profili zdrav- stvenega kadra na eni strani in' 'organi soci1;llnega varstva na drugi strani' več- krat celo na stičnih področjih ni pravega vzajemnega sodelovanja, kot ga predpi- suje 7. člen Pravilnika o nalogah, notra- njí ureditvi in delu zdravstvenih stro- kovnih enot. Razen tega pa patronažna služba dostikrat veliko premalo sodeluje in koordinira svoje delo z družbenimi organizacijami, n.pr. z Rdečim križem, Društvom prijateljev mladine, z ženskimi društvi itd., čeprav je to njena zakonita dolžnost. Vse to kažé, da pravna ureditev pa- tronažne 'službe pri nas še ni na ustrezni višini. Prevéč je še nerešenih vprašanj, kar vpliva seveda tu di na kvaliteto te službe. Brez dvoma so ternu deloma vzrok še objektivne težave, kot n. pr. pomanjkanje medicinskih sester. Ne gle- de na vse to pa mislimo, da bi bilo treba čimprej izdelati pravilnik o organizaciji in delu patronažne službe pri zdravstve- nih domovih (postajah). Da dajo pobudo za tak pravni predpis, je gotovo ena prvih nalog Društva medicinskih sester. Dokler pa takegapredpisa ni, bodo tem vprašanj.em morali posvetiti več pozor- nosti strokovni kolegiji in ožji strokovni kolegiji (kjer so že formirani) pri zdrav- stvéhih domovih (postajah). Predlagati bodo morali upravnemu odboru, daza lastno področje dopolni pravila o nalo- gah in delu patronažne službe. Doslej tu di še ni bilo dosti slišati, da bi upravni odbori zdravstvenih domov (postaj) raz- pravljali o delu in uspehu patrona žne službe. To ni prav, če pomislimo na iz- redni pomen te službe. Četudi ne spada povsem v okvir tega sestavka, naj vend arIe v prid kvalitet- nemu opravljanju patronažne službe podčrtamo, da morajo medicinske sestre v patronaži ne samo dobro, ampak celo bolje od samihzdravnikov obvladati pravne predpise o organizaciji zdravstve- neslužbe in še celo vrsto drugih pred- pisov, ki spričo njihovega neposrednega, živega kontakta z ljudmi pqsegajo ne- posredno v njihovo službo. Patronažna .služba v obratnih ambulantah ne bo na posebni višini, če medicinska sestra ne bo poznala predpisov o higienskih ukre- pih pri delu, predpisov o delovnih raz- merjih, o zdravstvenem zavarovanju itd. Isto velja za medicinske sestre v patro- nažni službi zdravstvenih domov (po- staj), če ne bodo poznale predpisov o raz- merju staršev do otrok, o posvojitvi, skrbništvu itd., ali če medicinska sestra v protituberkulozni patronažni službi ne bo poznala predpisov o invalidskem za- varovanju,. o poklicni rehabilitaciji, o delovnih razmerjih itd. Strokovno izpo- polnjevanje medicinskih sester v tej N. J. smeri ni samo njihova dolžnost, ampak morajo to imeti na skrbi tudi upravniki in strokovni kolegiji zdravstvenih zavo- dov, po zakonu o javnih uslužbencih pa' prav tak o - okraj ni ljudski odbori, Mi- ~_,iJe Prof, dr. M. zdravog i bole! do polnog saZI zavod za socia1J in Hercegovine 240, cena 250.- Dr. Sarvan, kultete in šef 01 pravi vuvodu, __ •_ L-- kušnjah z zdravimi in bolnimi otroki pri- šel do prepúčanja, da je materam in očetom potreben priročnik, ki bi jih se- znanjal s pravilnim razvojem, prehrano in nego zdravega in bolnega otroka, s čuvanjem zdravja in preprečevanjem bo- lezni, in to ne samo pri dojenčku, tem- več tudi pri predšolskem in šolskem otroku. Knjigo je napisal po svojih lastnih iz- kušnjah in opažanjih ter jo dopolnil s podatki iz ,drugih držav, upoštevajoč tis to, kar je sprejemljivo z,a naše raz- mere. Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi del je posvečen zdravemu otroku, drugi del pa razpravlja o bolnem otroku. V prvem delu obravnava avtor naj- prej vso važno snov o dojenčku: razvoj, nego, prehrano - naravno in umetno. Nato preide k otroku v drugem letu. Po- leg nege tu posebno temeljito obdela prehrano s primerom jedilnika in pred- pisi za pripravljanje hrane ter način otrokovega življenja v prvem in drugem letu. Pri otroku v predšolskem in šol- skem obdobju prikaže zopet nego in pre- hrano, obenem pa odgovarja na neka- tera posebna vprašanja, ki nastajajo v 42 slimo, da bi ravno ti z organizacijo krajših seminarjev ali tečajev za medi- cinske sestre vsega okraja lahko veliko prispevali h kvaliteti dela v patronažni službi. • lbdobju in v času spolnega dozo- ja. drugem delu pa daje prof. dr. Sar- lraktična navodila za nego bolnega a. Obravnava vse otroške nalezljive llge bolezni, pri vsaki pa posreduje ,ke za pravilno nego in prehrano reprečevanje bolezni. ___Ijiga, ki naj bo priročnik za starše, praktično in poljudno zajema vso snov o bolnem in zdravem otroku od rojstva do spolne dozorelosti, to je ves čas detin- stva. V njej bodo starši našli vse, kar morajo vedeti o razvoju, zdravju in bo- lezni svojih otrok. Tehnika kontracepcije - Dr. Marija Lazič - Matié, asist. ginekološko-porodni- ške klinike v Beogradu. Izdala Medicin- ska knjiga v Beogradu 1958, strani 93, cena din 220.-. Po uvodni besedi dr. Slavka Djuriši- éa je knjiga namenjena predvsem zdrav- nikom splošne prakse za pomoč pri nji- hovem prizadevanju, da se sodobna' sredstva proti nezaželenemu spočetju razširijo med ljudi. Avtorica sama pa izhaja s stališča, da je borba proti neza- želeni nosečnosti sestavni del borbe proti kriminalnim splavom, ki pomenijo pri nas pravo družbeno zlo. Pregledno in izčrpno opiše' sodobna kontracepcijska sredstva ter navaja po- leg diafragme in spermicidne paste še druge metode. Podčrtuje pa vlogo geno- fragme in genosana. Zatem podrobno smeri ni samo njihova dl morajo to imeti na skrbi in strokovni kolegiji zdra dov, po zakonu o javnih prav tak o - okraj ni ljud~ 'avno ti z organizacijo jev ali tečajev za medi- ;ega okraja lahko veliko 3.liteti dela v patronažni • N. J. Prof. dr. M. 'Sarvan: Ishrana i njega zdravog i bolesnog djeteta od rodjenja do polnog sazrevanja, lzdal republiški zavod za socialno zavarovanje LR Bosne in Hercegovine v Sarajevu 1958, stran i 240, cena 250,- din. Dr. Sarvan, profesor medicinske fa- kultete in šef otroške klinike v Sarajevu, pravi v uvodu, da je po dolgoletnih iz- kušnjah z zdravimi in bolnimi otroki pri- šel do prepúčanja, da je materam in očetom potreben priročnik, ki bi jih se- znanjal s pravilnim razvojem, prehrano in nego zdravega in bolnega otroka, s čuvanjem zdravja in preprečevanjem bo- lezni, in to ne samo pri dojenčku, tem- večtudi pri predšolskem in šolskem otroku. Knjigo je napisal po svojih lastnih iz- kušnjah in opažanjih ter jo dopolnil s podatki iz .drugih držav, upoštevajoč tisto, kar je sprejemljivo za naše raz- mere. Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi del je posvečen zdravemu otroku, drugi del pa razpravlja o bolnem otroku. V prvem delu obravnava avtor naj- prej vso važno snov o dojenčku: razvoj, nego, prehrano - naravno in umetno. Nato preide k otroku v drugem letu. Po- leg nege tu posebno temeljito obdela prehrano s primerom jedilnika in pred- pisi za pripravljanje hrane ter način otrokovega življenja v prvem in drugem letu. Pri otroku v predšolskem in šol- skem obdobju prikaže zopet nego in pre- hrano, obenem pa odgovarja na neka- tera posebna vprašanja, ki nastajajo v 42 tem obdobju in v času spolnega dozo- r~vanja. V drugem delu pa daje prof. dr. Sar- van praktična navodila za nego bolnega otroka. Obravnava vse otroške nalezljive in druge bolezni, pri vsaki pa posreduje napotke za pravilno nego in prehrano ter preprečevanje bolezni. Knjiga, ki naj bo priročnik za starše, praktično in poljudno zajema vso snov o bolnem in zdravem otroku od rojstva do spolne dozorelosti, to je ves čas detin- stva. V njej bodo starši našli vse, kar morajo vedeti o razvoju, zdravju in bo- lezni svojih otrok. Tehnika kontracepcije - Dr. Marija LaziČ - Matié, asist. ginekološko-porodni- ške klinike v Beogradu. lzdala Medicin- ska knjiga v Beogradu 1958, strani 93, cena din 220.-. Po uvodni besedi dr. Slavka Djuriši- éa je knjiga namenjena predvsem zdrav- nikom splošne prakse za pomoč pri nji- hovem prizadevanju, da se sodobna' sredstva proti nezaželenemu spočetju razširijo med ljudi. Avtorica sama pa izhaja s stališča, da je borba proti neza- želeni nosečnosti sestavni del borbe proti kriminalnim splavom, ki pomenijo pri nas pravo družbeno zlo. Pregledno in izčrpno opiše' sodobna kontracepcijska sredstva ter navaja po- leg diafragme in spermicidne paste še druge meto de. Podčrtuje pa vlogo geno- fragme in genosana. Zatem podrobno N. J. N. J. v - svetov za varstvo družine in svetov za socialno varstvo - kakšna je vloga in dejavnost družbenih organizacij in dru- štev, vloga stanovanjskih skupnosti pri reševanju socialnih problemov in kakšna je koordinacija dela vseh teh činiteljev. Po teh v referatu nakazanih proble- mih je občni zbor sprejel sklepe, ki na- kazujejo bodoče delo društva. Ker delo socialnega delavca sovpada z delom zdravstvenega delavca, bi bilo prav, da se s strokovno vsebino te bro- šure seznanijo tudi zdravstveni delavcL N. J. »Jačanjem zdravstvenih aktiva stva- ramo bolje uslove života« je na slov knjigi, ki jo je spisal dr. Ante Švalba, izdal pa Zdravstvenoprosvetni center Rdečega križa na Reki let a 1958. Knjiga obsega 128 strani. 44 Med društvenimi organizacijami je gotovo Rdeči križ prvi, ki aktivizira Sl- roke množice ljudi v borbi za zdravje ter za boljše življenjske in delovne po- goje. Rdeči križ se povezuje z zdravstve- no službo, ji posreduje probleme svojega terena ter pomaga po zdravstvenih akti- vistih izvesti vse potrebne ukrepe. V knjižici so nadalje obrazložene naloge' higieničarjev in zdravstvenih aktivistov Rdečega križa, saj bodo le tedaj, če svoje naloge poznajo, lahko z uspehom dopri- našali svoj delež k zdravstvenemu na- predku prebivalstva. Razen tega dobimo· v knjigi gradivo za predavanja o splošni higieni, nakazane so naloge zdravstvenih aktivistov: v hiši in njeni okolici, na tržnicí in v trgovini z živili ter v šolL 8lednjič nas avtor seznanja z nalogami, ki jih imajo zdravstveni aktivi v druž- benem upravljanju zdravstvene službe. Za primer samoiniciativnosti ljudi pa na- vaja asanacijo Jelenje vasi, kjer je tO' delo vodil Rdeči križ. Knjigo ilustrirajo razne fotografije" ki prikazujejo nehigiensko stanje vasi. zatem pa higienske ureditve po asana- ciji in aktiviste Rdečega križa pri delu. N. J. Društvo i vaspitanje - Material sa drugog nacionalnog kongres a za zaštitu dece posveéenog problemu vaspitanja. - Izdal 8avet društava za staranje O' deci i omladini Jugóslavije, Beograd 1958, str. 442. Drugi nacionalni kongres za varstvO' otrok je bil v Beogradu od 27.~30. ok- tobra 1958 z osnovno temo vzgoja mladih generacij - nedeljiv del borbe za socia- listične in družbene odnose. Kongres SO' pripravljali in pri njem sodelovali: Zve- za ženskih društev, Zveza sindikatov. Zveza za telesno vzgojo - Partizan, Združenje prosvetnih delavcev in peda- goških društev, zastopniki ljudskih od- borov, kulturni in prosvetni delavci in strokovnjaki, ki se pečajo s problemi vzgoje, zastopniki otroških in mladinskih organizacij itd., ki so s problemi svoje dejavnosti obogatili vsebino kongresa. Knjiga zajema vse kongres no gradivo, to je šest referatov in koreferatov, ki so jih obravnavale tri komisije. Prva komisija je obravnavala vpra- šanje: Družina in komuna pri vzgoji otrok, druga: Vloga šole in društvenih organizacij pri razvoju osebnosti in ob- likovanju družbene zavesti otrok in mladine, tretja: Književnost, tisk, film in radio pri vzgoji otrok. V okviru teh o ZDRAVSTVENEJI OTROKA V: Med prvo svetovno giji ustanovili »L'Oe' l'Enfance«, službo otrc je bila z zakonom Spl Po sklepu narodne sk te službe, da v deže· varstvo, in sicer s so nadzorstvom nad ustanovami za matere in otroke, z zdravstvenim prosvetljeva- njem in vzgojo ljudstva ter končno z raziskovanjem in proučevanjem proble- mov v zvezi z otroškim varstvom. Službo otroškega varstva (tule jo od- slej na kratko imenujemo SOV - op. pis.) finansira ministrstvo za. zdravstvo, ki je obenem njen vrhovni nadzorni or- gan. Vodi in opravlja pa službo otroške- ga varstva višji svet z generalnim rav- nateljem na čelu. Višji svet sestoji iz 40 članov, izbranih osebnosti, ki delajo na področju otroškega varstva. Za po- ,noč v strokovnih vprašahjih je pri Vlšjem svetu tudi še Višji zdravstveni odbor, ki ga sestavljajo pediatri in gine- kologi. Ta odbor raziskuje in proučuje vprašanja zdravstvenega značaja, obe- nem pa sestavlja delovne načrte in usmerja delo celotne organizacije glede treh komisij, v katerih so se sešli druž- beni in politi čni delavci ter zastopniki raznih organizacij, je bilo podčrtano, da so si starši, družbeni organi in razne vzgojne organizacije mnogo prizadevale za rešitev vseh vprašanj otroškega var- stva in vzgoje, da pa je to delo treba še razvijati in stopnjevati. Kongresno gradivo, ki je zbrano in natisnjeno v tej knjigi,' bo koristno slu- žilo vsem, ki delajo pri vzgoji in sploš- nem var~tvu otrok in mla dine. N. J. otrebe s stališča preventiv- V posameznih pokrajinah Višji svet in Višji zdrav- vsak svoje pokrajinske od- tl pomen pa je predvsem t posvetovalnega značaja. tedicinsko nadzorstvo nad za matere in otroke. Orga- Jškega varstva nasploh je zasebnih rok ah. Samo tam, koder zasebna pobuda v tej smeri ni dovolj učinkovita, organizira zadevno delo SOV sama. Vse zasebne ustanove pa mora najprej odobriti SOV, ki jih tudi podpira in svoje delo koordinira z nji- hovim, seveda v skladu z razvojem pre- ventivne medicine. Nadalje se morajo zasebne ustanove ravnati strogo po na- vodilih tehničnega značaja in smernicah, ki jim jih okvirno nakazuje Višji svet ob sodelovanju Višjega zdravstvenega odbora. Organi socialne medicine pa ima- jo na skrbi, da po vseh ustanovah nad- zirajo upoštevanje osnovnih načel otro- škega varstva. Nosečnice. Posvetovalnic za noseče je v deželi nad 300. Njih naloga je, da sleherno nosečnico duševno in tele sno pripravijo na porod in materinstvo. V ta namen priporočajo bodočim materam, da pridejo v posvetovalnico vsaj vsaka 45 vzgoje, zastopniki otroških organizacij itd., ki so s I dejavnosti obogatili vsebir Knjiga zajema vse konI to je šest referatov in kar jih obravnavale tri komis Prva komisija je obn šanje: Družina in koml: otrok, druga: Vloga šole organizacij pri razvoju o: likovanju družbene zav mladine, tretja: Književl in radio pri vzgoji otrok. v OKVU'U Leu o ZDRAVSTVENEM VARSTVU OTROKA V BELGIJI Med prvo svetovno vojno so v Bel- giji ustanovili "L'Oevre Nationale de l'Enfance«, službo otroškega varstva, ki je bila z zakonom sprejeta 5. IX. 1919. Po sklepu narodne skupščine je naloga te službe, da v deželi razvija otroško varstvo, in sicer s socialnomedicinskim nadzorstvom nad ustanovami za matere in otroke, z zdravstvenim prosvetljeva- njem in vzgojo ljudstva t.er končno z raziskovanjem in proučevanjem proble- mov v zvezi z otroškim varstvom. Službo otroškega varstva (tule jo od- slej na kratko imenujemo SOV - op. pis.) finansira ministrstvo za, zdravstvo, ki je obenem njen vrhovni nadzorni or- gan. Vodi in opravlja pa službo otroške- ga varstva višji svet z generalnim rav- nateljem na čelu, Višji svet sestoji iz 40 članov, izbranih osebnosti, ki delajo na področju otroškega varstva. Za po- .lnoč v strokovnih vprašanjih je pri Vlšjern svetu tu di še Višji zdravstveni odbor, ki ga sestavljajo pediatri in gine- kologi. Ta odbor raziskuje in proučuje vprašanja zdravstvenega značaja, obe- nem pa sestavlja delovne načrte in usmerja delo celotne organizacije glede katerih so se sešli druž- i delavci ter zastopniki :ij, je bilo podčrtano, da 'užbeni organi in razne acije mnogo prizadevale vprašanj otroškega var- :ia pa je to delo treba še mjevati. :radivo, ki je zbrano in i knjigi,' bo koristno slu- elajo pri vzgoji in sploš- rok in mla dine. N. J. na stvarne potrebe s stališča preventiv- ne medicine. V posameznih pokrajinah dežele imata Višji svet in Višji zdrav- stveni odbor vsak svoje pokrajinske od- bore, katerih pomen pa je predvsem upravnega in posvetovalnega značaja. Socialnomedicinsko nadzorstvo nad ustanovami za matere in otroke. Orga- nizacija otroškega varstva nasploh je pretežno v zasebnih rokah. Samo tam, koder zasebna pobuda v tej smeri ni dovolj učinkovita, organizira zadevno delo SOV sama. Vse zasebne ustanove pa mora najprej odobriti SOV, ki jih tudi podpira in svoje delo koordinira z nji- hovim, seveda v skladu z razvojem pre- ventivne medicine. Nadalje se morajo zasebne ustanove ravnati strogo po na- vodilih tehničnega značaja in smernicah, ki jim jih okvirno nakazuje Višji svet ob sodelovanju Višjega zdravstvenega odbora. Organi socialne medicine pa ima- jo na skrbi, da po vseh ustanovah nad- zirajo upoštevanje osnovnih načel otro- škega varstva . Nosečnice. Posvetovalnic za noseče je v deželi nad 300. Njih naloga je, da sleherno nosečnico duševno in telesno pripravijo na porod in materinstvo. V ta namen priporočajo bodočim materam, da pridejo v posvetovalnico vsaj vsaka 45 2 meseca. Posvetovalnice so pod vod- stvom enega ali več zdravnikov gineko- logov, ki so jim v pomoč medicinske sestre - socialne delavke. V sedmih ma- terinskih domovih, ki jih podpira SOV, pa V predporodni in poporodni dobi nu- dijo zavetje in oskrbo ženam, ki so same brez družine. Mati in novorojenček. Z ustanavlja- njem lastnih in podpiranjem zasebnih porodnišnic hoče SOV vsem ženam v teh ustanovah zagotoviti, kar največ mo- re, saj porodnišnice kot vmesni člen po- vezujejo prenatalno in postnatalno var- stvo. Naj tu opozorimo na vidne uspehe, ki so jih v Belgiji dosegli v borbi proti umrljivosti dojenčkov do 1. leta starosti. Največja je danes umrljivost dojenčkov v perinatalni dobi (v prvem mesecu živ- ljenja). Zato si prizadevajo, da čimbolj izpopolnijo prenatalno zaščito, obenem pa čimveč pažnje posvečajo porodom sa- mim in raznim ukrepom za varstvo no- vorojenčkov in nedonošenčkov. Tako se SOV trudi, da uredi v deželi določeno število centrov za nedonošenčke, in to z visoko usposobljenim strokovnim oseb- jem in s čimboljšo opremo. Postnatalna služba je poverjena pa- tronažnim sestram, ki materam nudijo stalno pomoč v poporodni dobi. Sestra obišče mater že v porodnišnici, jo nago- varja in spodbuja k dojenju, obenem pa ji nudi moralno oporo in včasih tudi materialno pomoč. Tako mimogrede vzpostavi tudi kontakt s SOV. Že v prvih dneh po prihodu iz porodnišnice obišče ta sestra mater tudi na domu. Da ji po potrebi razne nasvete, pokaže, kako naj koplje otroka, predvsem pa jo opozori na važnost dojenja. Delo te patronažne se- stre je končano, ko je otrok vpisan v posvetovalnico za dojenčke oziroma ko ga v oskrbo prevzame zasebni zdravnik. Dojenček in predšolski otrok. Posve- tovalnica za dojenčke je profilaktično vzgojni center, kjer ne zdravijo bolnih otrok, pač pa si prizadevajo za zdravje 46 in pravilen razvoj otrok do 3. leta sta- rosti. Zdravnik, ki vodi posvetovalnico, pouči matere o vsem, kar morajo vedeti o načinu otrokovega življenja, in jim po- trebno svetuje. Patronažne sestre pa jim pomagajo, da se doma znaje ravnati po zdravnikovih navodilih. Po hribovitih krajih dežele obiskuje sestra dojenčke po domovih. Vsake tri mesece, po potrebi pa vsak mesec, jih pregleda tudi sektorski zdravnik, ki ob- enem skrbi za nadzorstvo nad dojenčki po domovih. Koder to zahtevajo' krajev- ne razmere, imajo za dojenčke urejeno potujočo posvetovalnico, tako da stro- kovno osebje z avtom obiskuje posamez- ne va si. Posvetovalnice za otroke od 3-6 let imajo po vseh večjih centrih. Dečji domovi in kolonije za majhne otroke sprejemajo slabotne Qziroma bo- lehne otroke v oskrbo za nedoločen čas. SOV ima sama na razpolago dva večja domova in eno kolonijo za otroke od 2-6 let. Seveda ima za otroke te sta- rosti poseben oddelek tudi v drugih svo.:. jih kolonijah. Jasli, ki jih imajo v Belgiji 47, so po svojem obeležju izključno socialna usta- nova. Vanje sprejemajo čez dan otroke zaposlenih II1ater. Dalje ima SOV na skrbi varstvo otrok do 7. leta starosti, kar jih je oddanih v oskrbo proti plačilu, bodisi v posa- mezne družine ali pa v zavode. Šolski otroci. Šolskim otrokom in mladostnikom so namenjene ustanove na pros tem oziroma tako imenovane gozdne šole. Tudi te ustanove mora odobriti SOV, ki jih denarno podpira in obenem seveda nadzira, če delujejo v skladu z zadevnimi predpisi. Poleg tega ima SOV sama nekaj ko- lonij za najslabotnejše otroke. Razen po- sameznih kolonij in internatsko urejenih oddelkov za oskrbo bolnih otrok so pa še druge ustanove, ki za časa počitnic skr- bijo za zdrave šolske otroke ..Režim živ- ljenja po kolonijah taka za dečke kakor za deklice je vsepovsod prilagojen nji- hovemu zdravstvenemu stanju. Končno ima SOV še dva zdravstveno pedagoška inštituta za otroke, ki so s pedagoškega vidika zaostali, težko vzgoj~ 1jivi, imajo afektivne okvare ali pa so nevrolabilni (vendar ne epileptični). Na~ čin življenja po teh domovih in tudi šo- lanje je prilagojeno pač stanju oskrbo- vanih otrok. Z vsem tem pa raznovrstne dejavnosti SOV še niso izčrpane. V socialni službi za pomoč družinam poslujeta dva laktarija, t. j. centra za zbiranje in razdeljevanje IJlaterinega mleka. Matere, ki so pripravljene odsto- piti svoje mleko, so zdravniško pregle- dane. Mleko se zbira dnevno. Najprej ga s številnimi preizkusi pregledajo. Nato ga sterilizirajo, vskladiščijo in razpoši- ljajo po vsej Belgiji in tudi v Belgijski Kongo. Zdravstvena vzgoja. Službi otroškega varstva je z zakonom poverjena tudi skrb za zdravstveno pros veto. Pri tej de- javnosti ji služ i več načinov: a) individualni kontakt z materjo in družino, ki ga vzpostavlja in vzdržuje predvsem patronažna sestra, nato pa zdravnik v posvetovalnici in socialni de- lavec, b) skupinsko delo, n. pro z bodočimi materami, s starši itd., c) br9šure, letaki itd., č) časopisi, radio, razstave. Razen tega si SOV prizadeva tudi za nadaljevanje in izpopolnjevanje zdrav- stvene prosvete oziroma vzgoje, in to po strokovnem osebju (zdravnikih, sestrah), po tisku, radiu, razstavah, kongresih itd. Raziskovanje in proučevanje. Po za- konu iz leta 1919 je SOV posvetovalni organ vlade. Zato v njegovem imenu Višji svet po potrebi daje mnenja o vseh zadevah, ki se tičejo otroškega varstva. V ta namen je potrebno stalno razisko- valno delo in proučevanje vseh zadev- nih problemov, kot je zdravstveno stanje belgijskih otrok in še druga vprašanja v zvezi z varstvom matere in otroka pri njih. Vse to raziskovalno delo in prouče- vanje vodi Višji zdravstveni odbor. Osrednje glasilo službe otroškega var- stva pa je »L'enfan1«, ki izhaja že od leta 1919. Dr. M. S. KONTRACEPCIJSKA SLUŽBA V DISPANZERJU ZA ŽENE - SLOVENSKE KONJICE Z delom se je pričelo leta 1957. Kon- tracepcijsko službo opravlja dr. Topol- šak. Do sedaj je bilo zajetih. preko 90 žena. Od teh se je le ena vrnila s proš- njo, naj jo obišče terenska sestra zaradi socialnega izvida za ab. Ob obisku je bila žena opozorjena, kako naj uporablja dia- fragmo, kolike važnosti je redna uporaba ·in kakšne so nevarnosti splava za ženo. Prve interesentke so bile le intelektu- alke. Kmalu so se ogrele tudi kmečke in delavske žene, med njimi še celo take, ki so iz verskih pomislekov sprva oma- hovale. Zdi se mi, da je to že velik korak naprej za kmečko ženo, če se odloči in se da glede regulacije rojstev ovsem poučiti, pač z namenom, da si pomaga tudi sama. Redki so primeri, ko se mož s tem ne strinja. So pa vendarle šel Ta- ko se je n. pro tudi že zgodilo, da je mati po 6 otrocih večkrat splavila, dia- fragmo je pa kljub ternu prinesla nazaj v dispanzer, češ da je mož proti ternu. Nasprotno pa imamo može, ki so tak o napredni, .da so žene sami opozorili ozi- roma jih napotili v kontracepcijsko po~ svetovalnico. Ob hišnih obiskih mi žene potem pripovedujejo, da sta oba (ona in mož) zelo zadovoljna, kar je razumljivo, saj neprestani strah pred novo noseč- nostjo ne vpliva dobro na zakonsko živ- ljenje. Že v več primerih so stare mame v razg'ovorih z mladini ženami izrazile obžalovanje, da ni bilo teh sredstev na 47 razpolago že takrat, ko so bile same še mlade, pa bi si tako ohranile zdravje. Sprva so bile v dispanzerju za kon- tracepcijo 'določene ure. Na željo žena pa se. to delo že nekaj mesecev vrš i med ginekološkimi in poporodnimi pregledi žena. Verjetno so si to zaželele, ker se v podeželskem kraju žene med seboj več ali manj poznajo. Diafragme ima na zalogi zdravstveni dom. Pasto so žene kupo vale nekaj časa v lekarni, na hišnih obiskih pa sem Za- sledila, da jim je to neprijetho, ker si pač nobena ne želi, da bi ,o njenih intim- nih zadevah vedelo kaj več ljudi. Zato smo uredili tako, da si žena lahko oboje nabavi v zdravstvenem domu. Iz istega vzroka dela zdravnik v času kontracep- cijske posvetovalnice sam, sestra mu le prej vse pripravi. Želimo, da bi zajeli čim več žena. Tako bo žena rodila res tedaj, ko se ji bo to zdelo najbolj primerno. Vsak otrok bo pa zaželen in tudi v družini lepo spre- jet, kar bo brez dvoma dobro vplivalo na njegov razvoj. Vsako ženo po porodu bodisi babic a ali sestra povabi v dispanzer. Tu jo opo- ziroma na važnost poporodnega pregleda kakor tu di na smisel kontracepcije. Imeli smo tudi primere, ko se je pri ženah, ki so prišle po diafragmo, od- krilo obolenje, ki zanj prej še sama ni vedela. Torej je tudi s tega vidika ko- ristno, če žena dobi pobudo, da pride na ginekološki pregled. Za socialno šibke plača občin ski ljud- ski odbor, tak o da pri nas ni primera, ko bi si žena zaradi slabih socialnih raz- mer ne mogla nabaviti kontracepcijskih sredstev.Po vsej verjetnosti bo pa zanje še več zanimanja, kadar bo to vprašanje urejeno in bodo ženam povsod nudili pomoč tudi v tem pogledu, Prepričana sem, da prav zaradi tega marsikaterega splava v bodoče ne bo, saj si žene z njim le prepogosto nakopljejo razna obole- nja, ki so velika gospodarska obreme- nitev tu di za skupnost. 48 Več uspehov na tem področju pa bomo dosegli, kadar bomo vsi zdrav- stveni delavci gledali enotno in se z vso požrtvovalnostjo lotili na log, saj iz ne- štetih primerov vemo, da je uspeh sle- hernega dela še največ odvisen od. po- globljene zavesti subjektivnih činiteljev. Seveda bo pa ena prvih nalog, da pro- svetlimo ne samo naše žene, ampak tudi može. Fanika Šuc, medicinska sestra KAJ PRlVEDE BOLNIKE DO TAKO IMENOVANE MENEŽERSKE BOLEZNI? Problem je v tem, da ;;i premnogi »sodobni« ljudje, ki so trudni zaradi ne- nehnega dela in snovanja, ne privoščijo ali ne morejo privoščiti primernega in izdatnega počitka. Dunajski docent dr. W. Bi r k m a y e r je to zadevo razložil takole: Življenje je postopek, pri katerem se porablja energija. Energija služi po eni strani za vzdrževanje življenjskih do- gajanj v telesu, po drugi plati pa se po- rablja zaradi celotnih storitev, ki jih terja od nas okolje. Ritmično menjavo porabe in obnove energije uravnavata dva oddelka našega vegetativnega živč- nega sestava. Porabo energije uravnava s i m pat i č n o živčevje, obnovo ener- gije pa par a s i mp a t i č n o. Vzbur- jenje simpatičnega živčevja privede člo- veka do zvečanega sproščenja energije in do večje storilnosti. Zdrav je tisti človek, ki ima izravnano bilanco ener- gije. Pri njem sta poraba in obnova energije izenačena. Kadar pa je ta bi- lanca porušena, pride najprej do. preve- likih dražljajev v simpatičnem živčevju. Le-to začne čez čas pešati in končno pride zaradi premajhnega dovoda kisika do okvar na posameznih organih, najpo- gosteje na možganih in srcu. Vzroki bo- lezenskim vzburjenjem simpatičnega živ- čevja so torej: hitri tempo našega živ- ljenja, prizadevanje za čim večjo sto~ rilnost, prehudi optični in akustičnidraž- ljaji, zlasti po velemestih, in slednjič tesno sožitje mnogih ljudi na majhnem prostoru. Težave, ki jih imajo bolniki z vzne- mirjenim simpatičnim živčevjem, so: nespečnost, živahne sanje, povečana zdražljivostza sluš ne in druge dražljaje, notranji nemir, strah, povečana občutlji- vost za bOlečine, neješčnost in zapeka, nadalje bolečine v glavi, suha usta in grlo, težka sapa, pospešeno utripanje srca že pri neznatnih dogodkih, nenanilO potenje, zlasti na rokah. Uživanje črne kave te težave še s.topnjuje. Bolniki, ki teh prvih opozorihlih zna- menj ne Upoštevajo, pridejo v stanje vegetativne izčrpanosti. Ta se kaže v hudiutrujenosti, zlasti zjutraj, aIi v zna- menjih utrujenja že po kratkem delu. Tako ptizadeti ljudje' čutijo povečano potrebo' po spanju, a sezbujajo nespo- čiti. Nadalje čutijo nekako omotico v glavi, nesposobnost, da bi jasno mislili, negotovost, pobitost, nevoljo do dela, ne- odločnost, pomanjkanje iniciative, slabo voljo, za zabave in razvedrila, srč'ne bo- lečine, tnrazenje zlasti 'po rokab in no- gah; hudo pozabljivost, nesposobhost za koncentracijo misIi, izgubo aH oslabljenje seksualnih funkcij in še kaj. Vživanje alkehola te težave še poslabša, črna kava pa jih prehqdno zboljša. Taka stanja telesne in duševneizčr- panosti prištevajo danes k tako imeno- vani »menežerski bolezni« (Manager di- sease), ki jé nasledek neprekinjenega delav 6dgovornih službah. Le-temu se pridružijo še družabne obveznosti, ki so v zvezi s pitjem črne kave in alkohola ter skrajševanjem tako potrebnega noč- nega počitka. Najboljše zdravilo zoper takšno sta- nje, ki bolniku lahko občutno skrajša življenjsko dobo, je pravočasna ureditev dosedanjega pretiranega življenja. Pri tem mora nata-nko paziti, da bo zvečer ob pravem času legel. Če spočetka ne bo mogel zaspati, mu zdravnik lahko pred- piše ka~šno sodobno pomirjevalno ~dra- vilo. V soboto in. preko ~edelje naj gre y prosto naravo, kjer naj se zmerno ,gib- lje. Letni (jopust naj bi si uredil tako, da bi šel trikrat na leto za dva tedna na odmor v kakšen kraj z zmernim podpeb .. jem. :Oolge vožnje z avtomobilom (deni- mo po ItaIiji, kjer si potniki ogledujejo vse mogoče zgodovins~e znamenitosti) človeka samo' utrujajo. Tudi premočno sončenje je škodljivq. Opoldanski poči- tek, ki daje organizmu nov potencial energije, je treba dobro izrabiti. Najbolje pa je, če začnemo bplezen zdraviti s primerno preureditvijo življe- nja že po prvih znamenjih preutruje- nosti. Dr. M. K. ALI BOMO ZOPET IMELI LETOS EPIDEMIJO GRIPE? Strokovnjaki za gripo pri SZO menijo, da ni izključeno, dabo azijska ,gripa letošnjo zimo spet nastopila l'ivojo pot preko celega sveta. vendar pa dorru{e- vajo, da tisti, ki so lani oboleli - in teh je skoraj polovic a prebivalstva sveta - letos ne bodo dobili gripe. M.K. NOV ANTIBIOTIKUM ZOPER STAFILOKOKE Odkar je v rabi penicilin, semnožiJo nekatere bolezni (n. pro furunkuloza, 'an- gine in gnojne i1'lfekcije ran),ki jih po- vzročajo za penicilin in druge antibiotike odporni stafilokoki. Te bolezni so zlasti pogostne in nadležne priosébju in bol- nikih po kirurških oddelkih bolnišnic. Zdaj se pa »Bristol Laboraťories« v ZDA naredili nov antibiotikum »Kanamycin«, ki deluje tudi zoper te uporne stafilo- koke. M.K. 49 POMIRJEVALNA VEST Indijskizdravniki so ugotovili, da sta angina pektoris in koronarna tromboza pri vegetarijancih prav tako pogoStni kal,tor pri' ljudeh, ki uživajo meso. Tudi pri Sikih, ki iz verskih razlogov "ne ka- dijo, nista ti dve bolezni 'nič bolj redki kakor pri drugih Indijcih. M.K. NOV STROJ ZA USPAVANJE Neka ámeriška tovamaizdeluje zdaj nekakšne prenosljive elektronSke pripra- ve, ki delajo padajočemu dežju podoben šum. Le-ta deluje s svojo enolično ena- komernostjo uspavalno. Te naprave hkrati prekrivajo tudi morebiten hrup in ropot. M.K. NOVO CETVERO CEPIVO Ameriški tvrdki Parker Davis & Co je uspelo, da je ustvarila četvero ce- pivo zoper davicó, oslovski kašelj, teta- nus in poliomielitis. Imenovali so ga "Quadrigen«. Za zdaj še ni v prometu, računajo pa, da bomo kmalu lahko z eno brizgalko cepili kar proti štirim boleznim. M.K. BIVSE ZDRAVILISCE SO PREURE- DlLI ZA ZIMSKI SPORT Svicarji so bili pred nekaj leti v ve- liki zadregi, kaj naj narede iz Leysina, tegasvoje dni tako slovečega visoko- gorskega zdravilišča. Tam je slavni pro- fesor Rollier od leta 1904 pa do nedav- nega v sončnih višavah z uspehom zdra- vil zlasti kostno in sklepno tuberkulozo. V njegovo oskrbo so prihajali bolniki sIs:oraj iz vsega sveta. Prvi, ki je v Svici 50 začel zdraviti neke bolezni s sončnimi žarki, je bil pravzaprav kirurgB e r n - ha r d (1902). Opazil je namreč, da kmet je v švi~arskih planinah izpostav- ljajo sveže meso soncu in zraku in ga s tem ohranjajo dalj časa užitnega. Ze po drugi svetovni vojni, ko so začeli tuberkulozo uspešno zdraviti z novimi zdravili in s tem tudi skrajševati čas zdravljenja, se je dotok bolnikov vse bolj manjšal. Ko je osiveli profesor Rol- lier umrl, so Svicarji začeli misliti na to, da bi bivšo zdraviliško naselbino S šte- vilnimi sanatoriji spretnenili v kraj za zimski turizem; saj ima vse klimatič- ne in tudi terenske prednosti. Vendar so se spočetka bali, da bi "preteklost« Ley- si'na odvračala turiste, ki bi jih spomin na bivše bolnišnice in sanatorije preveč spominjal na bolezen. Pogled na prazne luksuzne bolniške stavbe pa jih je spod- budil, da so v Leysinu opremili 1500 po- stelj za turiste, uredili tri vzpenjače za smučarje, novo železnico, kurljiv bazen za plavanje in še kaj. In zmagali sol Po poročilu Turističnega društva je Leysin lansko leto obiskalo nekako 20 000 zim- skih športnikov. Stevilo bolnikov pa se je lani skrčilo na 2637. Zato pravi na koncu. poročilo, da je Leysin, ki je bil še pred kratkim kraj "trpljenja«, danes kraj "veselja«, kamor trumoma prihajajo ljudje, da bi se oddahnili in raztresli. M.K. UMETNE SRCNE ZAKLOPKE V nekem laboratoriju vseučilišča v Wisconsinu (ZDA) živi že nekaj časa pes, ki so mu vstavili srčno zaklopko iz umetne snovi. Zdravniki operaterji upa- jo, da bodo v nekaj letih takšen poseg lahko tvegali tudi pri ljudeh, ki bolehajo za hudo srčno hibo (okvaro zaklopk). M.K.