29. številka.
Ljubljana, v torek 5. febravarja 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, iaimSl nedeljo in praznike, ter velja po poeti prejemu aa avatro-ograko dežele aa VSe leto 25 K, za pol ,eta 13 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leU 11 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko veC, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8L 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34. — »Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Prestolni ogovor.
Končno smo učakaii dan prestolnega govora. Včeraj je sedemdesetletni cesar pred zastopniki „v državnem zbora zastopanih kraljestev in dežel" prečital — proti konca s slabotnim, pojemajočim glasom — tisti elaborat, ki ga je sestavilo odgovorno ministrstvo, in ki obsega program tega ministrstva.
Že sestava tega prestolnega ogovora je delala ministrstvu velikih težav in po-nzročila v vladi sami toliko nasprotstev, da se je že povse resno uvaževala možaost ministrske krize. Sad teh bojev v ministrstvu je včerajšnji prestolni ogovor, ki se je pričakoval z največjo radovednostjo in ki je več ali manj razočaral vse stranke.
Domnevalo se je, da nam prinese prestolni ogovor jasen in določen program, da nam razkrije smer bodoče notranje politike in označi vladno stališče tako, da izginejo vsi dvomi in vse nejasnosti ter da se bodo parlamentarne stranke vsled te vladne prcgramatične izjave takorekoč same po sebe grupirale.
Ta pričakovanja se niso izpolnila. Prestolni cgovor je vse prej kakor jasen in določen političen program in ne more nikogar zadovoljiti, najmanj pa slovanskih naiodov.
V celem tem vladnem programu najdemo jedno samo točko, katera ni dvomna, v kateri je jasno izraženo, na kakem stališču da stoji vlada. To je točka o jezikovnem vprašanju. Odstavek o zunanji politiki ni, da bi se o njem govorilo; odstavek o gospodarskih predlogah, ki jih bo parlamenta rešiti obsega vse mogoče in nemogoče obljube, katerih nihče ne more smatrati za resne, ker bi jih parlament ne mogel niti v dvajsetih letih rešiti, tudi če bi iz njega kar hipoma izginila vsa strankarska nasprotja.
Takisto je tudi opomin, naj bi ponehala vsaka obstrukcija, in naj bi se stranke zjedinile na složno delovanje, in hvalisanje naše lažiustave samo akademičnega po mena, realne vrednosti pa se mu ne more
pripoznati, že zategadelj ne, ker ni povedano, kako si hoče vlada pomagati, Ce njen opomin ne najde odziva v parlamenta.
Odstavek o jezikovnem vprašanja pa je jasen. Ta je naravnost povedano, da stoji vlada na stališča nemških strank in da je nasprotna prizadevanjem slovanskih
narodov.
Vlada ne pri poznava v osnovnih zakonih zajamčene narodne ravnopravnosti, zakaj ta ravnopravnost se z nobeno besedo ne omenja, pač pa hoče stalno urediti jezikovno vpraSanje tako, da se ohrani jednoten jezik v gotovih sferah oprave. Smisel tozadevnih gostobesednih izvajanj prestolnega ogovora je pač ta, da se hoče vlada zavzeti za nvedenje nemškega državnega jezika pod katerimkoli imenom, ravnopravnost nene makih jezikov pa u tesniti na tisto najmanjšo mero, ki je dandanes sploh še možna.
Nemške stranke s pre3tolnim ugovorom niso prav zadovoljne. Pričakovale so več, pričakovale so, da se s prestolnim ogovorom napove slovanskim narodom boj, da se s prestolnim ogovorom pripoznajo Nemci kot Herren volk v Avstriji. In vendar bi bile lahko zadovoljne, zakaj pre stolni ogovor obsega tako pri poznanje njih zahteve po prvenstva v državi, da kaj tacega nihče ni mogel pričakovati.
Slovanske stranke vedo s;daj, pri čem da so s Körberjevim ministrstvom, kako stališče zavzema isto glede narodne ravnopravnosti, in bodo po tem uravnavale svoje postopanje.
T IJublJttnl, 5. febravarja. K položaju.
Dunajska ,Information" piše: Glavno vpraSanje za bodočnost nove zbornice je po našem mnenja to-Ie: Kakšno bo razmerje med Schöaererjevo in nemško narodno stranko? Ako ostanejo Schönererjanci osamljeni, more zbornica ostati delavna; če pa se imenovani stranki združ ta v kakršnikoli obliki, potem dobimo vihar. Kajti zahteve, s katerimi prideta, in tudi priti mo-
rata, so take, da bi prisilile desnico v boj za življenje in smrt, in bi jih tndi nobena avstrijska vlada ne mogla odobriti .Reichswehr" je objavila pismo Schonererja na posl. Irota. V tem pisma pravi Schönerer, da bo proti izpremembi opravilnika, in da naj hodita njegova in nemško narodna stranka skopaj od slučaja do slučaja. Boja za nemški državni jezik se Schönererjanci ndeleže*. Ako sprejme nemSka napredna stranka v svojo sredo naprednjake, je Schönerer ne sprejme kot zaveznika. Sploh je Schönerer za zvezo nemških strank le od slučaja do slučaja, sicer pa hoče delati svobodno politiko, neodvisno od drugih nemških strank ter opozicijo vsaki vladi. Proti anarhistom.
Po italijanskem kazenskem zakoniku doslej ni bilo možno obsoditi anarhista, ki je koga umoril, na smrt. Te dni pa se je izročil senatu načrt zakona, ki določa za zločine anarhistov smrtno kazen. Zunanji minister Visconti Venosta je pri tej priliki izjavil, da smatra za nujno potrebno, da se sklene med svetovno policijo zveza proti anarhistom. Ministrski predsednik Saracco je povedal, da se je trudil, da bi dosegel na temelja sklepov protianarhistične konference v Rima soglasje vseh vlastij. Jastični minister Giantureo je naglašal, da anarhistični zločini nimajo nobenega političnega namena, nego hočejo le prevrniti socialni red. Za svoj zakonski načrt je zahteval minister nujnost. Zakon ni reakcionaren, ampak brani le socialni red, Vojna v Južni Afriki.
, Pari s Noavelles" poroča, da se v londonskih vojaSkih krogih očita Kitchenerju, da bogatih vojnih sredstev ne zna porabiti. Brije se v Londonu govori o nesposobnosti Kitchenerja in se smatra za neumno, ker se je izročilo nadpoveljništvo južnoafričanske armade generala, ki nima nikakoršne vojaške preteklosti in se je udeležil samo ma-sakra v Omdurmano. Govori se zategadelj, da se angleSko nadpoveljniStvo v Južni Afriki izpremeni. V Londona se baje miroljubnost Siri ter so začeli različni listi previdno priporočati, naj se poskusi z mirov-
nimi pogajanji. In temu se ni čuditi. Izve* delo se je, da je pokojna angleška kraljica Viktorija v svoji bolezni mnogo govorila o miru, in njene zadnje besede so bile baje: .Skrbite, da se kmalu sklene mir!" Take vesti ne morejo ostati med narodom brez globokega vtiska, ali še bolj delujejo za mir
— epidemične bolezni, ki divjajo tako strašno v angleški vojski, da umre vsak teden 600 do 800 vojakov! To je strašno Število, tako velikansko, da je skoraj neverjetno. Vendar pa se poroča o novih operacijah Barov in Angležev. Iz Kapstadta javljajo, da se izvršuje kombinirana akcija mnogih barskih poveljništev od severa do severovshoda proti jugu. Bari nameravajo vdreti v Kaplandijo, kjer se baje Angležem ne godi dobro. Sedmero angleških kolon pa operira hkrato proti vshodu Transvaala, v smeri Johannesburg Pretorija in proti železnici, ki vodi v Delagoo. Predstraže polkovnika Marshala so 2. t m. med krajema Sannaspost in Sha-banchu zadele na oddelek Drwöta, ki se pomika z mnogimi vozovi proti jugu. Lord Kitchener je brzojavil 2 t m. da so Buri
— okoli 1000 mož — zgrabili angleško posadko v Modderfonteinn, južnozahoduo Krti-gersdorpa. Bari so ujeli vso posadko, a jo zopet izpustili, ko so jim častniki prisegli, da se ne bodo več vojskovali, in ko so vojaštva vžgali znamenje, da je bilo ujeto. Angleškega vojaka s takim znamenjem ustreli Bari takoj, ako jim pride še jedenkrat v orožju v pest.
Dopisi.
Iz Škocijana na Dolenjskem, 3. febravarja. Naša občina je velika, fara pa je še večja. In do sedaj smo imeli vedno tri ^gospode", sedaj pa imamo te samo po imenu, dejansko pa izvršuje svoj sveti posel samo jeden, samo prismojeni Mate v • žek. Gosp. župnik že kake dobre tri mesece ni bral maše, in ga tudi sploh ni bilo nič iz sobe. Pardon, o da, takrat na dan volitve sta ubozega starega reveža privlekla Matevžek in še jeden, češ, da mora iti volit, čeprav takoj umre! — Bojanca pa
Zimska romanca.
Spisal f Dragotin Kette. (Dalje.)
Nagnjena je naprej in pozorno čita v svojem molitveniku. Pred drobnimi ustmi se izpreminja sapa v mrzlem zraku v sivo meglico; zdaj pa zdaj se strese devojka. Vidno ji je mraz. Ubogo dete si mislim, zakaj bi raje ne spančkala doma v görki pernici! Toda ne, sem si jel ugovarjati v svojem egoizmu, potem bi je pa jaz ne videl. In Böga mi! Vredno je, da se jo gleda. Jel sem jo natančnejše opazovati in pozabil poleg tega mašo, petje in žganje. Deklica je pozorno čitala iz molitvenika, Lahno so se ji zibale prsi, drobni prsti so listali po masni knjižici. Včasih se je sklonila nazaj, položila sklenjeni roki v naročje in zrla na altar. Kdo je ta deklica? jel sem se vpraševati. Lepa devojka je to! Bog ve, kaj je njen oče? Ali je uraduik, ali je zasebnik, ah je tujec? Pa kje stanuje? Ah, lepa je res! In moje oči so se kar izgubile v ljubeznivih potezah njenega lica, in le to sem si želel, da bi mogel pogledati v njene oči ...
„Ite, miasa est!" zapel je z zategnje-
nim glasom stari redovnik pri altarja. Jaz pa sem se kakor iz sanj izbudil in nisem mogel poj miti, kako da je pač mogla maša, posebno pa božičnica, tako hitro končati. Da resnico pripoznam, nič mi ni bilo prav, da sem moral iti iz cerkve. Smejal sem se sam sebi, nekdaj sem se smejal, ko sem Čal, da je poslušal auerbaški redovnik tisoč let petje rajske ptičice; sedaj vidim, da bi to rajsko ptičico še delj gledal, ne da j bi opazil, kako čas hiti.
Kmetje so jeli riti iz cerkve. Hoteč drug druzega prehiteti, suvali so drog dru-zega v hrbet in komolce, ženske so se pe hale za njimi. Jaz pa sem stal Se vedno pri kropilniko, sam nisem vedel prav za prav, zakaj ... Ko je pa odSla lepa deklica v spremstvo neke stare gospe, pokropil sem se todi jaz in zapustil cerkev. VpraSanje, „kje je neki doma" mi ni dalo miru, zato sem sklenil jima slediti.
„Mama, pater Inocenc pa je bil danes hripav!" zasmejala se je deklica, ko sta bili s staro gospo na trga. Starka je nekaj godrnjala, ne vem, ali jo je karala ali kaj, na to pa je odvrnila hčerka nekako nedolžno očitaje: .No — res!" Zavili sta v stransko ulico in obstali pred lepo, jedno-nadstropno, hišo v katero sta takoj izginili . ..
Jaz pa sem ostal sam na otsti. Čudno
čustvo se me je polastilo. Ne le dolgčas, ampak tudi nekako osamljenost sem za čutil v svojem srcu, in vendar nisem bil nesrečen; kajti tudi nekako sladko čustvo se je namestilo v njem, ali kaj je bilo to, sam nisem dobro vedel, ali ljubezen ali upanje ali kaj druzega.
Toliko pa vem, da si tisto noč nisem mogel izbiti iz glave lepe devojke, ki sem jo videl pri polnočnici.
III.
Ko sem pripovedoval drugi dan svojemu dobremu znancu Radivoju dogodbo minole noči, smejal se mi jeter dejal: „Eh, to je Belčtova Mirni, kaj je ne poznaš Se?" „Njen oče", nadaljeval je, ko sem mu povedal, da je ne poznam, .je uradnik, ima dosti let, mak) denarja pa to ponico. Dečko, ta ni nobena kravica", končal je Radivoj.
Bil je bolj praktične nature, in jaz mu nisem zameril njegovega govorjenja. Visok mladenič, a suh kot trska, imel je modrasi ve oči, pod nosom pa par belih Sčetinic. Za ženske ni maral, a pečal se je z literaturo. Bila sva dobra prijatelja, ker je bil dobrega srca, če se tudi najina načela niso vedno strinjala.
»Že dobro, Radivoj", sem dejal po njegovem pojasnilo, „da le vem, kdo in čegava je, drago me ne briga. Ali greva na trg?"
„,Jaz ne bi šel posebno rad. Mraz je, pa čitam tudi ravnokar Ševčenka.""
„Pojdi, pojdi, lepo te prosim, da ne bom hodil sam/' jel sem ga nagovarjati in nazadnje sem ga res spravil, da se je udal. Na Mestnem trgu je bilo vse živo. Ves cvet mestne gospode se je tu zbral, da se navžije lepega solnčnega dne, ki je sledil mrzli noči. Sicer je še vedno nagajala drobna meglica, toda proti poldnevu se je morala popolnoma umakniti toplim solnč-nim žarkom. Veselo Šepetanje, govorjenje in smejanje je napolnjevalo ves trg. Tu je Setala vrsta mladih devojk v družbi čokatega dunajskega Študenta, oblečenega po najnovejši modi; sedaj pa sedaj je zasukal se v polukrogu in popravil Sčipalec, govoril malo, a smejal se veliko. Tam se je držalo dolgonosega mladeniča malo, nervozno dekletce in koketovalo na vse strani Tam zopet so korakali mišjebradi Študentje, hitro, kakor da bi Slo za stavo, mahali s rokami in kritikovali Bog ve kaj. Z neko visokozraslo gospico pa je Setala — Mirni. Ah, kako je bila lepa! Njene lepe modre oči so zrle tako melanholično, a dražestno ja kontrastiral ž njimi nežni smehljaj na licih, nadahnjenih z lahno rdečico. In potem Se njena poželjiva nsteca ... prav za res, kot nalašč so ustvarjena za poljub.
(Dalje prih.)
že tudi dalje kot jeden mesec nismo videli. Pripoveduje se, .da ga je Bog 11 rafal", ker je poprej cele noči razsajal in vpil in pil. Bil je le prepogosto skrivnostno sladko ginjen, in to mu je menda nakopalo bolezen. Gotovo je ta bolezen zanj velika Skoda, ker sedaj ne more z vinom .baran-tati", nasprotno pa zopet velik dobiček, ker ne sme v bolezni vina piti. Kako resničen je pregovor: »ni nesreče brez sreče". — In tako je pri nas sedaj duhoviti Košek vsegamogočni in vsegavedni vladar! To je tisti Košek, ki je rekel, da je on več kot Marija, mati božja; najbrže pa ima tudi nekaj sv. duha od dra. Žlindre. Tega Kosa ljudstvo nikdar ni moglo videti, in zato se ni čuditi, da tako malo ljudi j cerkev ob iskuje. Vera pesa, da, če pesa, pa ste sami krivi!
Bližajo se naSe občinske volitve, in Matevžek se tudi že polagoma napravlja na delo. Pa vrli Skočijanski občani mu bodo pokazali, da so tam sami gospodarji in ne Košek, kakor so že pokazali pri državnozborskih volitvah. Pomagale Vam ne bodo ne laži, ne grožnje in tudi VaSa hranilnica ne! Bahate se sicer s stotaki — katere so delavci iz Amerike v VaSo hranilnico poslali — po gostilnah in jih ljudem tam pod nosove rinete, pa tudi stotaki Vam ne bodo pomagali. Kajti kmet Vas pozna in se vedno umakne črni sukni, če le more! Prav ima! Najbolje napravite, da se v volitve nič ne vtikate in se malo bolj za Solo in spovednico brigate; potem Vam ne bomo pa nič rekli, čeprav malo sem in tja preveč v kozarec pogledate in greste tudi k Čudovanovim v vas!
Iz Postojne, 3. febr. V .Slovencu" od 28. jan. nahaja se dopis iz naSega kraja poln jezuitskih zavijanj in lažij. Da naSim gospodom iz farovža popis svečanega pogreba v bolniSnici umrlega reveža ne bo ugajal, smo dobro vedeli, a da bodo ti ljudje Se toliko nesramni in v Škofovem listu nanj odgovarjali, ko imajo ravno oni največ vzroka lepo tiho biti, da se njih umazana „krščanska usmiljenost" do reve-žev Se bolj v javnost ne spravlja, to pa vendar ni bilo pričakovati. V .Slovencu' se skuša torej ta farovSka gospoda oprati zarad pogreba tega reveža, katerega naš dekan ni hotel na pokopališče spremiti, ker siromak niti 2 gld. 40 kr. ni zapustil da bi si zamogel dekan svojo pot plačati, a .ofrala" se ne bo, ker je vsakemu predobro znana njih požrešna usmiljenost; v prvi vrsti je denar, potem pride šele po-božnost, seveda dobro plačana, zastonj ne store ti gospodje niti koraka.
Dopisnik .Slovencev" piše: .Dne 15. jan. je v postojnski bolnici umrl .berač" Jožef Žitko. Dekan je odredil, da se ob postavnem času pokoplje in sicer tako, kakor so se doslej (?) .berači" pokopavali". To je vseskozi laž, ker Žitko ni bil nikdar berač, marveč on si je do pozne jeseni svoj sicer borni kruh služil, dokler ni obolel Ker je bil pa ves čas svojega življenja poštenjak in je svoja mlajša leta pri vojakih prebil, ter se udeležil raznih bitk na Laškem, Ogrskem in v Šlezvig-Holsteinu, bi bil zaslužil pač tudi od strani naSe duhovščine malo več spoštovanja, zato je bilo tudi naše ljudstvo sploh ogorčeno nad postopanjem iste, kar je najbolje pričal pogreb sam, katerega se je udeležil ves občinski odbor s svojim županom na čelu in nepregledna množica ljudstva vseh stanov, svetili in krsto nosili so domači fantje, ravno tako križ in venec spredaj, a duhovnika pa ni bilo poleg — ker revež nič denarja ni zapustil!
Dopisnik .Slovencev" nadalje trdi, da se je marsikdo nad tem pogrebom spodtikal in jezil na pogrebce; da, da, ljudstvo je bilo res ogorčeno in je svoji jezi tudi duška dalo, a to je veljalo Vam gospoda usmiljena iz farovža. Kdo bi se pa vendar zamogel jeziti čez pogrebce, ko je skoro vse Slo za pogrebom, kar je le količkaj časa imelo, drugi, katerim ni bilo mogoče zraven, so pa sploh ta Čin odobravali ? Iz kakega nzroka pa potem g. dekan ni sam prišel na pokopališče, akoravno je bilo lepo in suho vreme, ko je vendar vsakomur znano, da sicer ne pusti nobenega pogreba in bi se za par groSev dal tudi v najhujši burji na vrh Soviča zvabiti Zakaj ? Sram Vas je bilo, sram! ko ste videli, da se cela Postojna za to zanima, in bali ste se kako krepko besedo od priprostih ljudi sliSati, zato ste pa raje
Vašega namestnika poslali, kateri je pa tudi prepozno od zaloška strani dofcsl.
Sploh je pa najbolje, da o ljudski nevolji lepo molčite in ne lafete po .Slovenca" saj ste se vendar lahko prepričali o priliki zadnjih volitev koliko veljave imate med ljudstvom. Dosti ste se pehali in nagovarjali ter pretili s hudičem in peklom, a opravili ste bore malo. Bes, da Vas je bilo seda) 18, a pred Štirimi leti le 12, toda do Številke 18 vam je pomagalo 5 nemčurjev in en klerikalec s kolodvora, domačinov, in sicer najbolj zabitih, je pa ostalo vendar le 10, kakor pred Štirimi leti, in tudi tem desetim bo sčasoma Se mrena z očes padla, da bodo Vašo stranko za tako spoznali, kar je v resnici.
Iz vipavske doline, 3. febravarja. (KajbikuratŽnidarfiič na R zel j i pri Vipavi za 10 krajcarjev rad videl!) —
Te dni pripeljala je bila neka zenica žaganje na Rzelj na prodaj. Pred Župni Sčem ustavi osliča ter stopi v župnišče. Koj pri vstopu popade jo mal psiček. Toda navzlic temu gre pogumno dalje, ali pogum je morala trdno plačati, kajti v trenutku zapodi se jej drug večji pes pod krila ter jo ugrizne nekam, česar se ne more tu imenovati.
Na vpitje približa se tudi kurat Žni-darSič. Ženica se mu potoži in se zagrozi s tožbo, ker jo je pes na neki delikaten del telesa, ugriznil. Mesto da bi bil ženo potolažil in odSkodoval, ponndil je ženici 10 krajcarjev, ako mu pokaže tisti del telesa, na kate regajoje pes ugriznil. Mož mora imeti zelo hudo in razdraženo kri, da ga staro, suho in uvelo telesce tako silno razburi, in župnik Ažman je imel menda res prav, ko je dež. zboru trdil, da imajo župniki in kaplani večje poželjenje mesa kakor kmetje, ki samo repo in fižol jedo.
Ženica se je kuratu primerno odrezala Sla do župana na Planino, povedala mu ves dogodek, in da bi imela zanesljivo pričo za telesno poškodovanje, vzdigne krila in pokaže tisti del.. z besedami: Vam pokažem zastonj, ker ste pošten in oženjen človek, da bodete vedeli pričati, farju pa Se za 10 kr. ne! — Vsa zadeva je sedaj baje pri sodniji. —
Iz Zagorja ob Savi, 4. febravarja. Strelski klub sme biti ponosen na svoj plesni venček, prirejen dne 2. t. m. Srednjo dvorano okrasila sta gg. Rainer in Birola za klub pomembno in tako lepo, da se sme po vsej pravici reči, v Zagorji dosedaj Se nikjer ni bilo tako okrašeno. Prepričajo se o tem Se lahko oni Zagorci, ki teja ne verujejo. Koliko se v enem letu pri godbi lahko doseže, ako imajo sodelujoče moči veselje in se ne strašijo truda ter ne zamerijo svojemu kapelniku, ako jih ta morda tudi kdaj ekr-ga, to smo tudi spoznali. Isto velja tudi, kar se petja tiče. Godba je igrala izvrstno in ustrajno, a tudi vrli pevci so častno rešili svojo nalogo. — Oboje je vodil gospod L. Habat, kateremu se k uspehu sme čestitati.
Zabave ne bodemo opisovali podob-neje. četvorko, katero je plesalo 12 parov, vodil je spretno gosp. Singer. Udeležencem se je raz obrazov bralo, da so se imenitno zabavali.
Počastili so strelski klub tudi cenj. gostje iz Ljubljane, Zaloga, Litije in Save. Tem, kakor onim domačinom, ki so se od zvali vabilu, ostane prvi plesni venček strelskega kluba gotovo nepozaben, kajti bil je povaem res krasen večer to.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. febravarja.
— Osebne vesti. Poštar g. Alojzij Ravnikar v Cerknem je imenovan poštarjem pri poStnem uradu Ljubljana 3 Službi sta menjala poštni podoradnik gosp. Fran Srebotnjak v Ljubljani in poštni ekspedijent g. Fran Kramar v Novem mestu. Stalno nameBčeni so postni sluge gg. Vinko Leban, Štefan Kamp in Josip Mesojedec v Ljubljani, Anton Rink v Novem mestu, Josip Ben koč v Št Petra in Ivan Cigoj v Gorici.
— Veselova drama. V Stev. z dne 1. febravarja „Slovenca" se nekdo norčuje iz Veselove drame, čeS, da niti gotovo ni, ce jo je bil rajni dekan sploh spisal. Vesel je v resnici bil spisal neko zgodovinsko dramo; to hočem dokazati! Ko je priSla v
Lj nbljsno vest, da je Vesel umrl, pisal sem takoj gospodu dr. KržiSni ku, kaplanu v Trnovem, naj mi poroči kaj o Veselu in njegovi literarni zapuščini. In gosp. dr. Kr-iisnik mi je kmalu nato poslal par podat kov is življenja svojega rajnega chefa. Med dragim mi pise g. dr. KržiSnik tudi tole: .Ima Vesel namreč tudi jedno žaloigro v rokopisa, spisano že davno (menda pred kakimi 30 leti, o priliki, ko se je razpisala neka nagrada.) Dejanje se vrši za časa po-krBčevanja naSih pradedov, (kakor .Krst pri Savici"). Nastopajo Droh, Avrelij, Volkun (Valdungus). O neki priložnosti mi jo je pokazal. Pravil mi je, da jo je poslal k natečaju; pregledo valci (Stritar in zdi se mi, Levstik) so trdili, da je prvi del dober, a drugi del, ki ga je delal- hitreje, ker se mu je mudilo, da je treba popraviti. Nagovarjal sem ga, naj jo predela, in to v kratkem. Ugovarjal je sicer, da ne utegne, a malo ne go tovo bi jo bila — jaz bi mu bil več ali manj pomagal — po novem letu (1901) uredila, če bi bil(Vesel) ozdravel . . ." Tako mi j« pisal g. dr. KržiSnik dne 16. decembra preteklega leta. Mislim, da so sedaj prepričani vsi neverni Tomaži, da je Vesel res splssl dramo, saj je to drsmo gosp. dr. KržiSnik sam videli Jaz sem bil na podlagi dr. Kržišni-kovega pisma omenil tudi v nekrologu v 1. letošnji Številki .Lj. Zvona", da je bil Veael spisal neko dramo. Ne vem, kdo je zadnjič vprašal v .Narodu", kje je sedaj Veselova drama, ali to vpraSanje je vsekakor umestno. Gosp. dr. Stor namreč pravi, da med literarno zapuSčino Se ni naSel nikake drame. Toliko v stvarno pojasnilo! A. ASkerc.
— Oonja zoper nspredne časopise. Iz Medvod se nam piSe: V Preski je žup nik te praznike pridigoval tudi zoper napredne časopise. Dejal je, da v tovarni v Gorica nah čitajo možje Se prepovedana časopisa .Slov. Narod" in .Rodoljuba" in dostavil grozilno: Le meni jih naznanite! I, hudiča, gosp. fajmošter, kdo pa ste Vi, da tako oblastno govorite? Kdo se Vas pa boji? In kdo ima pravico, časopise prepovedovati? Ako bi bila .Slov. Narod" in .Rodoljub" prepovedana, bi ne hodila v svet; ker pa redno prihajata, nista prepo vedana. FajmoStru v Preski bi svetovali, naj v prihodnje več ne laže s prižnice, sicer zna kaj doživeti. Tisti, ki tako trdno spe, kakor kralj Matjaž v svoji gori, mu Se kaj verjamejo, drugi so pa že davno prišli do spoznanja, da v celi fari je ravno fajmošter najmanj koristni ui človeške dražbe.
— Eksmisijonar Ferjančic v Gočah pri Vipavi moli Se zadnje očenaše za srečni izid kazenske obravnave zaradi znanega tolovajstva, in pa za srečno zmago nad hudobnimi liberalci, ki so tako .nesramni", da tirajo svojega dušnega pastirja in najpobož-nejše in najnedolžnejSe njegove ovce od sodišča do sodišča. .Gorje jim!" kliče Ferjančic. .Mi se jim bomo smijali, a oni bodo jokali!" .Nič se ne bojte", tolaži jih vsak dan v cerkvi, .saj smo vsi nedolžni, nič se nam ne more zgoditi, mi delamo vse za sv. vero in Jezus nas bo rešil". — „NaSi liberalci, obrekovalci, lažnivci, plačali nam bodo vse stroške, ki nam jih napravljajo, in vsi, kar jih je bilo oni večer v županovi hiSi, vsi pojdejo na Žabjek ričet jest. Ako pa vendar katerega izmed nas zaprejo, nič ne da, ravno taki se zopet vrnemo in ravno tako bomo delali kakordo sedaj." — Tako odobrujenaše popče Se sedaj napad na županovo hišo ter objubuje, da bode po tej končani aferi Se kaj jedna-cega provzrcčil!! Mi pa menimo, da bodo vendar jedenkrat višja oblastva za to skrbela, da se spravi tega hujskača tja, od koder je prišel! Pred kratkim grozil je v eksmisijonski cerkvi onima družinama, ki sta pristopili k pravosjavju, ter rekel: .Sicer pa tudi tam ne bodo marali za nje, saj taki ljudje, ki zapustijo svojo vero, so smeti, katere bodo od povsod izmotali". — Na to dovoljujem si vpraSanje: Kako pa naj imenujemo one ljudi, ki zapustijo stan, v katerem so obljubili vedno uboStvo, vedno deviStvo itd., kateri pa potem potujejo z mlado vdovo v Rim, katerim so sedaj najljubša vsakdanja dražba ženske z ne prav lepo proteklostjo, in kateri mesto da bi zapeli za kratek čas kako lepo Marijino pes-
mioo, pa si žvigajo pri belem dnevu, na javni ulici (28. decembra 1900): .Ich komme
direckt vom____(?" Da, da, tudi taki so po.
trebni, da se jih izmete!
— Kaj porečejo msriborski rudeč-karji ? Od Savinje se poroča: Nikdar še ni savinjski vlak tako težko vozil kakor dne 3. januvarja popoludne, ko je peljal domu pijano .ljudsko voljo", oziroma Žičkarjeve volilce. Vsi so ga imeli pod .kapo", najbolj seveda .voditelji" ljudske volje, sladko ginjeni duhovniki. Uganjali so razne „Säle" v svoji .sveti navdušenosti". Najbolj impo-niral je neki župnik, kateri je na neki šta ciji pokazal svoj dolgi krasni jezik ter po kravje zabelil beeeee —. Gospod Josip Di korti iz Ljubnega ali poznate tega .olika nega" župnika? Vsi navzoči so se čudili dolgosti župnikovega jezika! Neki social demokrat je pa rekel, danes so pa krave volile Žičkarja! — Mariborski rudečkarji na meravajo Dikortija poslati v Šent Pavel, da1 se olika v ondotnem izobraževalnem društvu!!
— „Glasbens Matica" priredi tekom sezone dva redna koncerta, dne 3. marca in 1. aprila t. 1 Prvi koncert bode i a str: mentalen s sodelovanjem pevskih zborov in solistov, na drugem pa se bo izvajal Haydnov oratorij .Štirje letni časi". R-adne pevske vaje so se že pričele. Prihodnja vaja za moški zbor je jutri, v sredo, 6 feb-iuvarja, sicer pa redoma vsak ponedeljek in sredo.
— K jubileju „Triglava" je došlo tudi' mnogo brzojavk. Iz Ljubljane 14, in sicer so brzojavili: dr. Oražen, dr. Ho Čevar, dr. Novak. — .Ljubljanski Sokol',
— .Omizje pri roži", — .Ljubljanska Tar-tarija", — dr. Geiger, dr. Radež, Zupančič,
— .Zaveza učiteljskih društev", — .Pevsko društvo Slavec", — dr. Bisečki, — .Stare hiSe", — .Slovenski osmošolci", — župan Hribar, — Krsnik, predsednik „Save", — .Glasbena Matica", —dr. Jožef Furlan, Ka tinka Furlan; iz Gradoa 8, in sicer: .Hrvatska", — .Stare hiše", — Dedinac kot predsednik „Srbadije", — .Hrvatje", — Senčar, — Raznožnik, Goišič, Smerdu, Ša-bec,—dr. Demeter Bleiweis-Trsteniski, — Go-ričar,Lapajne, Majcen, Makso in G vido Pregl, Senčar, Brolih, Kovačič; z Dunaja 4, in sicer: dr. Tavčar, dr. Ferjančic, Plantan, Gabršček, — dr. Papež, dr. Kac, — Tičar, Demšar, Rus, Brežic, Prijatelj, — hrvatsko akad. društvo .Zvonimir"; iz Celja 3, in sicer: dr. Juro Hrašovec, — dr Dečko, — Drag. Hribar; iz Celovca 3, in sicer: .Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem", — dr Kraut,
— Legat in Kušej; iz Gornje gagrada 2, in sicer: .Narodna Čitalnica", — Prlek, Kocbek, Pasto, Šijanec, Knez, Kianjc MikuŠ Rup; iz Kozjega 2, insicer: župan Eis bacher, — dr. Šribar, dr. Piki, dr. Peitler iz Litije 2, in sicer: Šinkovec, Westen
— .Litija"; izVelenjega2 in sicer: rodbina Skaza, Sager, — dr. Chloupek; iz Gorice: Rutar, Kragel, Fon, Gruntar, Le-pušček, Bisail, Komavec; iz Kranja: „Na-rodna čitalnica"; iz Kranjske gore: dr. Rogina; iz Logatca: dr. Kraut, Preveč; iz Metlike: dr. Dereani, dr. Cvetko; iz Novega mesta: dr. Defranceschi; i z P o d grada: dc. Hcovatia; iz Plovdiva: prof. Bezenšek; iz Prage: Cenek, Gosa, Meža Mendl, Stojan; iz Senožeč: notar Korber: svetnik Novak; iz Šmarja: dr. Mukolo-fecky; iz Trsta: dr. Dolenc, Gabrijelčič, Korošic, dr. Preželi; z Vranskega: .Vran ska Vila" in .Čitalnica"; iz Zagreba: „Slov. akademiki"; z Zidanega mosta, dr. Homan, Preveč. — Pisma so pisali is Ljubljane: dr. Josip Farlan; iz Kalu: (Rusko): prof. Štiftar; iz Gradoa: dr. Ipa-vic; iz Novega mesta: prof. Ratar.
— „Slavceva" maskarada pod imenom „Veliki pustni korzo", dne 10. febra varja t 1. v .Narodnem domu" bode pravo razkošje veselja v predpustnem času. Obširna Sokolova dvorana bode tudi letos v ta na men krog in krog slikana, in bodo posamezni oddelki označevali korzni prostor Iz PreSernovih ulic, kjer bode blagajna, dospelo se bode na prostrani Marijin trg, kjer se vrSi ples, in kjer svira godba, v ozadju pa se odpira panorama z razgledom na fran čiSkanski vrt, Špitalsko ulico in — redko Čudo pozimi — na .ozeleneli" grad. Na levi in desni strani bodo bogato z zelenjem okrašene hiše z balkoni in odprtimi okni. Bal koni in okna bodo za ta večer cenjenemu občinstvu na razpolago. Opozarjamo posebno*
na to, da bode dvorana Sokolova prvi-
krat prirejena okoli in okoli se gledalce, torej tudi tamkaj, kjer ni bilo Se doeedaj galerije, bodo okna za gledajoče občinstvo. Zatrjuje se nam, da bodo is oken bombardirali „korzo" s Šopki, pomarančami, kon fetijem (seveda s a 1 o n s k i m) itd Nasprotno pa jim klovni, črevljarski učenci in drugi ne ostanejo ničesar dolžni, streljali bodo s temi predmeti nazaj. Živahnosti torsj ne bode primanjkovalo, ker baS .pustni korzo" je ono torišče veselja in zabave, ki dovoljuje najrazličnejše maske, največji halo in višek razposajenosti, nagajivosti, dovtipnoati in povsem prosto in neprisiljeno občevanje mej seboj. Moderni konfeti itd. prodajali bodo na .korzi" slavnoznani „konfe arji".
— Maskarada pevskegs društva aiLjubljana". Prva predpustnih maskarad je v soboto uspela prav lepo. Sokolova dvorana je bila, ne sicer natlačeno polna, a vendar jako dobro v vseh prostorih obiskana, in je bilo posebno mnogo lepih in karakterističnih raa«k. Vstopna vrata in zadnja stena dvorane so bila naslovu maskarade primerno dekorirana, in je posebno fontena pred razstavi no palačo s spreminjajočimi se lačnimi efekti naredila prav krasen utis Dekorativne slikarije je izvršil g. WaIdstein, gledališki mojster in dekorativni slikar, prav dobro in strokovnjaško. Stranski steni pa sta bili okraSeni s trobojnicami, visečimi na drogovih in z zelenjem, ob levi steni v sredini pa je bil egiptski paviljon in pod malo galerijo kitajski paviljon in bogat bufet raznih okrepčil. Izmej mask omenimo posebno krasno .vijolico", .jagode", ljubko .Ljubljano", .Kočevko", .vrtnioo", .zvonček", razne .bebe" in .domine", .po-stiljonko", .zvezdo" in mnoge druge fanta zij8ke maske raznih vrst, izmej moSkih pa: pašo Effendi Eili, Bure, Rasa, Poljaka, gi-gerle, klovne, Žida, žabe itd. Ker ni bila prevelika gneča, se je moglo plesati precej dobro, in sta posebno zanimanje vzbujala plesa .Les lancier s" in .Češka Be-sega", katerega je izvajalo vsakega po 36 parov, kadruje pa je plesalo okolo 80 parov, Vse plese je vodil z znano spretnostjo g Gotthard. Obiskovalcev je bilo okola 550, in je bila zabava animirana in neprisiljena. Maskarado so posetili: g. žapan Hribar z gospo soprogo, več drazih odličnejših rodoljubov in Članov raznih narodnih društev, nekaj gg. štabnih Častnikov in mnogo gg. častnikov raznih tukajšnjih polkov, deputa-ciji .Sokola" in .Slavca" itd. Tako je torej letošnja maskarada društva .Ljub ijane" bila vredna naslednica lanske, ki se je bila povzdignila na višje stališče in je tudi letošnji pripomogla do najlepšega uspeha, bodisi v gmotnem, kakor tudi v moralnem ozira. Meščanska godba pod vodstvom g. kapelnika Beniška je krepko svirala in so se plesalke in plesalci pri njenih zvokih neumorno sukali do ranega jutra, ko se je ljubljanska pariška razstava zaključila, in so se nje obiskovalci razkropili na vse kraje, z zavestjo, da je bil „izlet v Pariz" prav lep in prijeten.
— Vodnikova beseda v Šiški, dne 2 svečana, se je odlikovala po obilni udeležbi odličnih gostov. V Koslerjevi — z bršlinom, zrcali, cipresami in lepo Vodnikovo podobo ter narodnimi zastavami bo gato in okusno dekorirani dvorani — nastopil je moški zbor društva „Slavec" in sapel več pesmi tako do ro. da so mu poslušalci izrekli glasno pohvalo in zahvalo. V .nagovoru" je g. D. povdarjal, da spisi in dela ne kažejo Vodnika le plamtečega •iomoljuba. učenjaka in plodovito delujočega prvaka, m&rveč tudi odkritosrčnega, svobo doliubnega in tolerantnega moža-svečenika, katerega nazori v socialnem narodnem življenju se ne križajo z glasbo, petjem, plesom in karkoli Slovencem služi v vedrilo in izobraženje — Vojaška godba svirala je več koncertnih točk ter je tudi pri plesu vstrajno in izvrstno igrala. V presledkih prepeval je mešani zbor čitalnice, pomnožen po odličnih pevcih iz Ljubljane in s priljubljenimi pesmicami že itak dobro razpoloženje občinstva Še bolj oživil. Ples in pesem vrstili so se vso noč, do pol 5. ure, v ra dost številnih častJlcev Valentina Vodnika, prijateljev in diuštvenikov.
— Z Bleda se nam poroča: Pretočeno leto se je občina razdelila v dve samostalni cbcini, Ribno in Bled, ter kaže ljudsko štetje za sedanjo občino Bled: leta 1890. Število hiS 281 in 1389 duS, leta 1900. Število hiS 361 in 1782 duš. Občina je torej narasla za 81 hiS in za 393 prebivalcev.
— Promovlrsn bo g. Matevž Sen-č a r, avskultant v Ljubljani, v sredo, d. t. m., na vseučilišču v Gradcu doktorjem prava.
— Umri je v Trstu nadzornik .Trza Ske posojilnios in hranllnioe" gosp. Andrej Mu Bič, rodom iz Senožeč. N. v m. p.!
— Telovsdno društvo „Sokol" v Postojni si je izvolilo pri občnem zbora dne 18. prosenoa t 1. starostom dosedanjega podstarosto br. Remio Franceta, gostilničarja v Postojini, podstarostom br. Jurca Pavla in odbornikom br. še ber Maksa, Paternost Franoeta, Paternost Jožeta, Baraga Andreja, Di-triob Franceta, namestnikom pa br. Ditrioh Ludovika in Burgar Andr. Dosedanji starosta g. dr. Dr. T reo je bil imenovan enoglasno častnim članom. Ma-skarado priredi društvo dne 16. t. m v prostorih pri .Ogrski kroni".
— Mestna hranilnice v Radovljici.
V mesecn januvarju 1901 je 194 strank vložilo 54 399 K 22 vin., 203 stranke dvignile so 43 243 K 08 vin., 30 strankam se je izplačalo posojil 20430 K. Denarni promet 238.517 K 34 vin.
— Čitalnica v Ribnioi priredi na pustno nedeljo dne 17. svečana v salonskih prostorih g. A. Arka maskarado. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vsotpnina za člane 60 v, za nečlane 1 K.
— Iz Novega mesta se nam piSe: Veselica, katero je priredil .dolenjski Sokol" 26. januvarja t. 1. v prostorih .Narodnega doma" v Novem mestu, je pokazala, da so je druStvo vzbudilo iz svojega dolgoletnega spanja, da se je jelo zopet gibati in zavedati svojih dolžnosti. Uspela je veselica v vseh točkah sijajno. Tamburaški zbor .dolenjskega Sokola" je pod vodstvom brata Kende razmeroma težke točke proizvajal jako fino, dasi ni Se dolgo, kar se je ustanovil. Zahvala za to gre v prvi vrsti požrtvovalnosti in spretnosti voditelja zbora. G. Ignac Hladnik, dirigent .dolenjskega pevskega društva", je tudi sedaj hvalevredno pokazal, kaj da more na čelu čilih moči nuditi občinstvu. Burno pohvale je žel so-lospev g. Grajlanda; .Nezakonska mati" je kakor ustvarjena zanj. Pel je 8 čustvom in na občno zahte vanje je dodal programu Se pesem .Kam?" G. Predalič je že itak znan kakor nekak unicum v komičnih ulogah, njegov .Canjar" je vzbujal splošno veselost Jednodejanjka .Vojaški nabor v Zakotni vasi", izborno prevedena iz nemSčine od g. • * *, zasoljena z mnogimi dovtipi, občinstvu kar ni dala do sape priti. Vsi igralci so rešili svojo nalogo. Po igri se je unel živahen ples, ki je trajal, kakor Se nobeden ta predpust do 5 ure zjutraj. Vse je bilo zadovoljno z izidom veselice, .dolenjskemu Sokolu" pa je čestitati na uspehu, ki ga je žel.
— Mestna hranilnica v Novem mestu.
V mesecu januvarju 1901 je 271 strank vložilo 67 604 K 36 vin, 174 strank vzdig nilo 38 345 K 91 vin., torej več vložilo 29 257 K 45 vin, 5 strankam se je izplačalo posojil 35.100 K, stanje vlog 1,534303 K 43 vin., denarni promet 246 008 K 09 vin.
— Hotel v Novem mestu. Hotel Schwarz je vzel za dobo šestih let v najem g. Peter Ebner. Hotel je popolnoma prenovljen in na novo urejen in je za potnike v vsakem oziru kar najbolje preskrbljeno.
— Savinsks podružnica „Sloven-skega planinskegs društva" naznanja, da vsled slabega vremena ni bilo na svečnico občnega zbora, kakor smo poročali, da bode, ampak se je isti preložil na nedeljo, dne 10. t m. ob istem času in po istem vspo-redu kot bi se vrSil dne 2. t. m. Glede na važnost planinskega društva je želeti obile udeležbe.
— Bakteriologicen tečaj. Na živino-zdravniški visoki Soli na Dunaju prične se tekoči mesec tečaj o bakteriologiji za živi-nozdravnike. Tega za Avstrijo prvega tečaja udeleži se s Kranjskega o. kr. okrajni ži-vinozdravnik g. Hugon Türk.
— V blaznosti. Antona Adamiča z Vrhnike, ki je po ljubljanskih prodajalnicah kradel razne malenkosti in je bil pred kratkim aretiran, so poslali iz sodnega zapora v blaznico, ker je po mnenju sodnih zdravnikov na umu bolan.
— Mestns posredovalnica za delo in službe. Od 26. do 31. januvarja je dela iskalo 15 moških delavcev in 41 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 5 moškim delavcem in 27 ženskim delavkam. Stanovanja 1 ponudba, 2 najemnika; 80 delavcem je bilo 52 odprtih mest nakazanih in
t 81 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 6 moških delavcih in 20 ženskih delavkah. Od 86. do 31. januvarja je doSlo 279 proSenj za delo in 203 delopo-nudeb 420 delavcem je bilo 254 odprtih mest nakazanih in v 155 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 4 konjski hlapci, 2 prodajalki, 1 natakarica, 1 gospodinja, 1 hotelska kuharica, 1 fina sobarica, 3 fine kuharice, 2 navadni knharioi, 7 deklic za vsako delo, 6 deklic k otrokom, 4 dekle za kmetska dela. Službe iičejo: 1 trgovski pomočnik, 1 slikar, 1 podobar, 2 misarja, 1 kovač, 1 ma-Sinist, 1 gozdar, 1 risar, 3 pisarji, 1 izurjena blagajničarka ter vsakovrstni trgovski, gostilniški in hiSni posli. Oddasta se 2 mesečni sobi in 1 prodajalna. Iščejo se za majev termin manjša in velika stanovanja.
— Meteorologiöni mesečni pregled. Minoli mesec prosino je bil suh ia mrzel.
— Opazovanja na toplomera dado povprek v Celsijevih stopnjah:  ob sedmih zjutraj
— 7-2', ob dveh popoldne —17°, ob deve tih zvečer —4 7°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca —45°, za 2 2* pod normalom. — Opazovanja na tlakomera dadd 739*8 mm kot srednji zračni tlak tega meseoa, za 38 mm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 7, padavina, skoro sam sneg, znaSa 39 2 mm.
* Sprevod kraljice Viktorije v Wind-sor. 2. i m dopoludne se je vrSil v Londonu sprevod kraljice Viktorije. Rakev s kraljevo družino in z zastopniki raznih drŽav je dospela v London ob 11. uri dopoludne. Na peronu so jo čakali: kralj portugalski, kralj belgijski, kralj grški, nadvojvoda prestolonaslednik avstro ogrski, veliki knez naslednik ruski in dragi princi in razne depntacije. Pozdravili so jih Kralj Edvard in kraljica Aleksandra ter nemški cesar. Med tem je neslo 6 gardistov rakev na lafeto. Ob pol 12. uri se je začel sprevod pomikati. MarSal Roberts, z marSalsko palico v roki, je vodil vojaStvo, ki je imelo na le vem rokavu črno ovezo. Za četami so jezdili tuji vojaški ataSeji in generalni Stab, dvorniki in najslavnejši ter najodličnejSi angleški možje. Lafeto z rakvo je peljalo 8 konj, na katerih so jahali postiljoni v zlatovezenih livrejah. Kraljevski konjarji so stopali na stra neh. Rakev je bila pokrita a teSkim svile nim, belim mrtvaškim prtom. Ob desni in levi strani rakve so Sli visoki častniki. Za rakvijo pa je jezdil kralj Edvard, na njegovi desnici Viljem II, na levi pa nadvojvoda Counaught. Viljem je jezdil belca ter je bil v rudeči uniformi angleškega maršala. Drugi suvereni in zastopniki držav so jezdili v vrstah po trije. Vse svetilke so bile po ulicah ovite z lovorjem in s cvetlicami ter zavite s črno tančico. Z hiS so vihrale zastave, z okenj in balkonov pa so visele črne in Skrlataste preproge. Sprevod je Sel na kolodvor Paddington, odkoder se je prepeljala rakev v Windsor. Tam se je blagoslovila. Vendar je ostala ondi le do ponedeljka in se končno prepeljala v kraljevsko grobnico v Frogmore.
V Londonu je bilo te dni več milijonov tujcev. y
* Umetniška predavanjs zs narod.
V Parizu se je ustanovilo druStvo, ki ima namen, predavati priprostemu narodu o umetnosti. Predavanja bodo brezplačna in javna. Francoski umetniki hočejo vzgojiti tudi nižje sloje, da bodo umevali umetnost ter jo znali ceniti!
* Laži-baron. V dunajskem pisateljskem druStvu se je primeril velik Skandal. Pokrovitelj društva, nadvojvoda Franc Ferdinand in predsednik baron Gleichen sta odložila svoji mesti, in to radi podpredsednika Madernya. Ta si je nadel brez pravice naslov barona, dasi je bil sin nemSkega kmeta. Plemiško ime je vzel po nekem starem častniku. Maderny je izginil z Dunaja in odnesel 20 000 kron.
* Na ledeni plošči v morje. Štirje možje iz Wieringena ob Zuiderskem jezeru so stali na ledu ob obali, ko se je z njimi vred odtrgala velika ploSča ter*jih po večdnevnem plavanju sem ter tja zanesla v morje, kjer so se potopili. Rešiti jih baje ni bilo možno, ker so bili vsi čolni pri-mrznjeni.
Književnost
— H-Jug". Isdava Franc D er gane Vreja Niko Zupanič, Vsebina 2. zvezka te revije: Paz vobiscum! Spisal Ive Dragovan
in Rade Grabrijan. — Slovanska umetnost na Dunaju 1900. Spisal Niko Zupanič. — Miss Claire N. Zložil Fr. Derganc — John Ruskin v umetnosti Spisal Kaz. Radič. — Prijatelja. Novela. Spisal Mirko Jagodic. — A. E. J 0 M. Spisal Niko Zupanič. —- Prešernove slike. Spisal Al. Repič. — Is medicine. Spisal A. D. — Claire. Zložil Niko Zupanič. — Pregled. — Stope. — Listnica uredništva. .Jug" izhaja po jedenkrat na mesec. Cena: celo leto 5 kron, pol leta 2 kroni 50 vin.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 5. februvarja. Razdelitev jugoslovanskih poslancev na dva kluba je izvršena stvar. Danes se je ustanovil klub hrvatskih in slovenskih poslancev, v katerem so združeni vsi^ tisti poslanci, ki niso vstopili v Šusteršičev klub. Novi klub hrvatskih in slovenskih poslancev je izdal komunike v katerem pravi:
Hrvatsko - slovenski klub stoji na krščanski podlagi. Zavzemati se hoče z vsemi zakonitimi sredstvi za narodne pravice Hrvatov in Slovencev in njih vsestranski napredek na kulturnem in gospodarskem polju. Posebno pozornost bode posvetil vprašanju zgradbe nujnih železnic v južnih pokrajinah monarhije. Pripravljen je vzajemno podpirati opravičene zahteve vseh ostalih slovanskih narodov ter v to svrho dobiti čim ožjo zvezo z njih zastopniki. Klub bo uvaževal prepričanje onih svojih članov, kateri so za oživotvorjenje hrvatskega državnega prava ter so podali odnosno pravno zabrambo v poslanski zbornici dne 5. februvarja.
Na Dunaju, 5. februvarja 1901. Ferjančic, Peric, Ploj, Biankini, Robič, Spinčič, Ferri, Ivčevič, Šupuk, Borcič, Zaffron, Vukovič, Plantan, dr. Tavčar.
Odsotna sta in zato še nista podpisala te izjave dr. Klaič in Gabr-šček.
Klub se je takoj konstituiral in izvolil dr. Ivčeviča svojim načelnikom in dr. P loj a načelnikovim namestnikom. Slovenski napredni poslanci so odklonili vsako zastopstvo v prezi-diju tega kluba.
Dunaj 5. februvarja. Današnja seja poslanske zbornice je bila kratka in do konca tudi mirna. Začetkom seje so bili prečitani protesti zoper izvolitev nekaterih poslancev. Sodišče v Žužemberku je zahtevalo, naj se mu dovoli poslanca Vencajza sodno preganjati. Ko so bila čitana državno-pravna zavarovanja Hrvatov in Čehov, so nemški radikalci začeli razgrajati, ker so bila zavarovanja Čehov spisana v češkem jeziku. Wolf: Kakšna komedija pa je to? Kaj se pa čita? Tu nismo v češkem deželnem zboru. Čehi so klicali: Saj se itak preveč nemškega čuje. Wolf: Nemški naj se čita! Hudiča, v avstrijskem parlamentu boste nemški govorili, sicer bomo mi z Vami nemški govorili. Čeh Fresse: To je nemška kultura. Wolf: Gospod prezi-dent, skrbite, da se bo nemški govorilo. Prezident Weigl opomni, da so se take izjave vedno čitale v dotičnem jeziku. Glöckner: Babilonski stolp! Spravite se v Čehovijo! Weigl je predlagal, naj bo prihodnja seja v soboto, na dnevni red pa naj se postavi volitev prezidija. Kaiser je protestiral proti čitanju državnopravnih zavarovanj in predlagal, naj bo seja v petek. Sprejet je bil predlog, da bo seja v petek. Wolf: To je večina za nemški državni jezik.
Rim 5 februvarja. Vsled razpusta delavske zbornice v Genovi se je unela včeraj živahna razprava v parlamentu. Splošna sodba je, da odstopi ministrstvo.
Bruselj 5. februvarja. Krüger je dobil brzojavno naznanilo, da so se Buri polastili na portugiškem ozemlju ležeče železnice Komjatipoort-Delagoa Zaliv.
London 5. februvarja Lord Kit-chener javlja, da je bil naskok Burov na Modderfontain odbit, in da je general French Bure pognal v beg.
Se dobiva povsod!! M
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržuje zabe čiste, bele im xHrmve.
Meteorologiöno poročilo.
VUina nad morjem SOC-9 ra. Srednji «r»čnl tlak 7S60 n
Čas opazovanja
Stanje g&> baro- §,>
§S 2ö
metra v mm.
Vetrovi
Nebo
9. zvečer
7. Bjntraj 2. popoL
7296
7281 725*5
1*8 brezvetr.  oblačno S
12 sr.vzsvzb.j megla 16 brezvetr. i    de* Uh
Srednja včerajšnja temperatura 15', normale: —13°.
Dunajska borza
dne 5. febravarja 1900.
Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebra . Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4*/, . Ogrska zlata renta 4°/0.... Ogrska kronska renta 4*/0 • • Avstro-ogrske bančne delnice .
Kreditne delnice......
London vista.......
NemSki državni bankovci za 100 mark
20 maok........
20 frankov.......
Italijanski bankovci .... C. kr. cekini.......
98-45 9835 117-70 9815 11760 9295 1690 — 66250 24080 117'65 2363 191» 9030 1131
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju
sprejema vloge na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4 - „ od dne vloge do dne dviga,
2% rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
Izplača tudi večje svote brez odpovedi. (11—29)
Zunanjim vlagateljem
so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrbo  poštnine proste
vpoSiljatve zneskov.
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, ki ao povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubjenega strica, oziroma svaka, gospoda
Jakoba Petrina
izkazali nam svoje sočutje, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
(267)
Žalujoči ostali.
dfubci-icvvrclcc
Najbolj* učinkujoča žalezo-artenaata voda proti slabokrvnosti, ionskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HENRIK H1ATTOMI, IfiinaJ,
c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
Svarilo!
Vsskogsr svarim, da nsj ne daje nikomur niti ns račun, niti na posojilo v mojem imenu, ker sem plačnik ssmo za ono, kar vzsmem sam.
(262—2)
Hinko Brilii
magister pharmaoiae.
(12-28)
Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnca žarek sneg topi I Tu gor' mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva:
„Pozdravljena, prelepa zemlja I Pozdravljen, krog sneženih glav! Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta 141 au er j a „Ti-lglav" Z
Srno Jfobter
c. %r. davčni pristav
Pavla Jfobier rojena
poročena. •Šfc
Ribnica, dne 5. februvarja f90f.
(274)
punca pa tal^a!
(259-2)
Temu treba se odvadit',
Pristne ruske
1860 rT.P.A. P.M\ J. IIETEPßyPV
Varstvena znamka.
rt****/
ee dobivajo
(2289-13)
pri tvrdkah:
J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krlsper, V. Petričic, K. Becknagel, Fr. Ssantner, F. M. Schmitt.
ID
Srčno hvalo izrekam „Drnitvu industrijalcev" (Verein der Industriellen) za zavarovanje proti telesnim nezgodam za knlantno postopanje in hitro izplačilo zavarovalne svote brez vsacega ugovora.
Iz svojega prepričanja in hvaležnega srca priporočam omenjeni zavod vsakomur.
Glavni zastopnik zs slovenske dežele je gospod Franjo Staut, Ljubljana, Tržaška cesta it. 29. (266) -A.. Kmüs-j.
Dve prodajalniški
1 lokal je opremljen za krojaško konfekcijo,
1 lokal pa za öpecerijo all sploh za vsako trgovino,
na dobrem prostoru se po ceni takoj dasta v najem.
Istotam se oddajo tudi lepe (272—1)
velike kleti in transito-skiadišča.
Več se izve v upravništvu ,Slov. Nar.".
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. febravarja 1901. leta.
Odhod iz Ljubljano ju*, kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aassee, Solnograd; čez Klein-Reitfing v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v S vinograd, Ino-most; mz Aystetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gonevo, Pariz; čez Klein-Reiflmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beliak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Öb 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Fraccovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 3H m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kcčevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 3. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljana drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z>ečer, ob 11. uri ti m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Lepo stanovanje
v II. nadstropji, z 2 sobama in pritiklinami na Reseljevi cesti St. 26 odda se mirni strsnki s 1. majem.
PovpraSa se istotam. (264—1)
Pekarija
obstoječa Čez 20 let, z vsemi potrebnimi prostori in opravo (pripravna posebno za začetnike), odda se pod prav ugodnim; pogoji takoj ali pozneje. — Pojasnila dajb J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. (226-3)
Stanovanje
z dvema ali tremi sobami išče za majev termin stranka brez otrok.
Ponudbe sprejema upravništvo ,Slov. Naroda". (276—1;
Lepo stanovanje
s 4 sobam', sobo za posla, shrambo, kuhinjo i. t. d. v III. nadstropji na Turjaškem trga štev. 7 se odda s 1. majem, eventu-valno tudi poprej. Več se izve v Naglas-ovš zalogi pohištva. (277—1)
Objava.
Podpisani svarim vsakogar, naj ničesar ne kreditira ali posodi moji ženi Neži Danic, ker nisem plačnik za njo. Tudi naj se ničesar ne kupi od nje brez moje vednosti.
V Ljubljani, 4. februvarja 1901.
(268) Ivan Danic.
na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležeče v I. nadstropju in obstoječe iz o sob mej temi jedna balkonska, s pritiklino, se odda s 1. majem t. 1. (260 - 2)
Natančneje se izve pri hišniku? Kongresni trg št. 12, ali pa v pisarni užit. zakupa, Dunajska cesta št. 31.
Dobre cenene ure
s 3 letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin Mos« (SrUx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 i Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „  1 20
Nikelnasti budilec.......... „   195
Moja tvrdka je odlikovana 8 c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—15)
03T  Iltiitronini katalog tastonj in poštnine prosto.
Št. 3304
Stavišea na prodaj.
(252-2)
Vsled sklepa občinskega sveta z dne 22. t. m. bode v ponedeljek, dne 11. februvarja 1901
ob 10. dopoludne mestna občina ljubljanska deset svojih v Ljubljani, med Dunajske cesto ter med Dalmatinovimi, Cigaletovimi in Sodnijdkimi ulicami ležečih stavišč potom javne dražbe prodala.
Dražba se prične ob navedeni uri v mestni dvorani (Mestni trg št. 1) in se bode stavišča izklicala s ceno 20 K za StirjaSki meter.
Kdor se bode udeleževal dražbe, položiti bo moral pred pričetkom iste 1000 K vadija v roke dražbenega voditelja.
Razdelitveni načrt stavišč zamore se ob navadnih uradnih urah ogledati pri ma-gistratnem gospodarskem uradu, kjer se izvedo tudi natančni pogoji dražbe.
cestni zm.a,gristra/t tt I_.j-cL"blja,rLl
dne 28. januvarja 1901.
I
STTRß*
ženini in neveste!
Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, občeznano veliko izbero vsakovrstne zlatenine in srebrnlne v secesiji, posebno
lepe
poročne prstane ,
i-
Fr. Čuden, :|
urar in trgovec, Mestni trg štev. 25,1 r
i®
i prave avlearalfce žepne ure, budilke, itenike ure, prstane itd. itd. ti I Namizne oprave (Besteck) in najboljše šliralne stroje vse g l to po najnižjih eenah in z Jamstvom.
IVabim na oblini obisk In ogled z vsem spo&tovanjem _
(101-8)   i &
nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli
lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
46