Štev. 97 R$T, petek 8. aprila I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tadl ob nedeljah in praznikih ob 5-. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. PoeaMiČB« ittf. mm prodajsgo po 3 nv6. <6 stot.) v mno^ tobakamali v Tritu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postoj mi, S«žanif IŠabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbcrgu itd. Zastarele Štev. po 5 nvš. (10 stol.). O0LA6I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolono. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mp», osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 at. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v^aka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4> stot. beseda, najmanj pa 40 »tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - PlaJijivo In utožljivo v Trstu. ===== NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društvi „Edinost" za Primorsko* V edinosti ji moč l za calo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G iv; na n:t-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Vtroeniu na nodsljiko lztian J* „EDZJTOSTI" stane : zrn oolo loto Kron 5*20, za pol laia Kron 2-eo. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraoko- vana pisma oo no sprejemajo in rokopisi se ae vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni'* konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ ■ Giorgio Galatti štev. 18. --- PoStno-hranlintenl račun It. 841 652. TELEFOfl It. 11-57. BRZOJAVNE UE5TI. Nadvojvoda Fran Ferdinand v Kopru. KOPER 7. Danes ob 9 30 dopoludne je dospel semkaj z avtomobilom nadvojvoda Fran Ferdinand. Spremljali so ga njegov komorni predstojnik ritmojster baron Ruraers-kirch, njegov krilni pobočnik podpolkovnik Brosch in konservator prof. Gnirs. 'Nadvojvoda si je najprej ogledal razstavne prostore ter se potem podal v stolno cerkev, kjer si je ogledal nje znamenitosti. Zatem si je nadvojvoda še ogledal frančiškanski samostan ter nato odpotoval. Cesar Viljem na velikih vojaških vajah avstrijskih. Dunaj 7. Grof Aehrenthal se je danes povrnil iz Opatije. Dunaj 7. Voditelj ministerstva za poljedelstvo Pop je bil danes zjutraj zaprisežen od cesarja kakor tajni svetnik. Dunaj 7. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Karol VI." včeraj dospela v Bahijo, kjer ostane 12 dni. Rim 7. Roosevelt in njegova soproga sta sinoči odpotovala v Spezzio. ' Hamburg 7. Popoludne so srečno spustih v morje veliki križar „C". Načelnik generalnega Štaba Moltke je na povelje cesarjevo krstil jadijo na ime: „Moltke". Naš odgovor „Gorici". rkiTMAi n -7 - ^ „Gorica" je v zadnjem času opetovano DV7mAJ 7-."?.eit P°/oca da se nemški jzzivala gosp(}da dra. Gregorina, naj mu ce^r Viljem bržkone tudi letos udeleži odgovori na takozvano „odorto" pismb, -vettkih vojaških vaj ki se bodo vršile v ki * ni bilo nikako 0J t0 ismP ke'r ni Gahcij, in bodo imele izredno važnost. ; bi|oF od n}kogar podpisai£ ozF„.oma' podpi_ Avdijenca pri cesarju. {sano le od anonimnih „volilcev z dežele". DUNAJ 7. Cesar je opoludne vsprejel!- Taka odprta pisma so jako komodno v poslovni avdijenci dosedanjega odposlanca sredstvo, ker se žnjimi lahko fingira nekako Uragvajskega, Garambellija. >javno mnenje, tudi če ga ni, in ker se . t ... | žnjimi lahko lovi lahkoverne čitatelje. Odgo- Tittom poslanik v Parizu. V0Jr g0Sp0da dra. Gregorina na to „od- PARIZ 7. „Journal" piše, da bo v prto" pismo prinašamo na drugem mestu. kratkem bivši italijanski minister za unanje stvari Tittoni imenovan italijanskim poslanikom v Parizu. Rim 7. Bivši minister za unanje stvari Titloni je imenovan poslanikom v Parizu. Izvolski v inozemstvu. PETROGRAD 7. Minister za unanje stvari Izvolski je odpotoval na dopust v inozemstvo, kjer ostane več tednov. Srbski kralj v Carigradu. CARIGRAD 7. Srbski kralj je podelil velikemu vezirju in ministru za unanje stvari veliki kordon Karagjorgjevičeve zvezde, drugim ministrom pa veliki križ reda sv. Save. Na razgovoru med Pašićem in ministrom dr. Milovanovićem na eni in velikim vezirjem ter ministrom za unanje stvari na drugi strani se je razpravljalo o vprašanjih trgovinske pogodbe in Donavsko-Jadranske železnice. Grška. ATENE 7. Narodni praznik se je obhajal z veliko slavnostjo. Prestolonaslednik in njegova soproga sta bila živahno pozdravljena. Spor med peruansko in ekvadorsko republiko. SANTJAGO DE CfcHLE 7. Odnošaji med peruansko in ekvadorsko republiko postajajo vedno boij napeti. V Umi, v Callao, v Qmtu in Guayaquillu se vršijo vsak dan manifestacije. Vendar sodijo, da ne pride do vojne vzlic kritičnemu položaju. Velik požar. SOLNOGRAD 7. Po polunoči je iz doslej neznanih vzrokov nastal v trgu Saal-felden požar, ki se je wnaglo razširil in uničil dvanajst poslopij. Človeških žrtev ni bilo. Po dolgem in mučnem naporu se je posrečilo gasilcem, došlim iz vse okolice, da so požar omejili. Škoda je velika. Reka 7. (Ogr. biro). Trgovinski minister dr. Weisskirchner pride popoludne s „Pelagoso" iz Dalmacije in odpotuje zvečer na Dunaj. Budimpešta 7. „Pester Lloyd" poroča, da je podpredsednik ravnateljstva ogrskih državnih železnic ministerski svetnik Ivan Marx na predlog trgovinskega ministra imenovan predsednikom tega ravnateljstva. PODLISTEK. Jurklca Agićeva. Povest. [rvatski spisal Ks. Šandor-Gjask'. - Prevei Fr. Orel. A kaj dekle! — Ako se ti kar ne more odvrniti od nje! Ni črnolasa — niti ne plavih lasi — ali nje kostanjevi lasje, lepo zloženi v valovitih kitah, obkrožajo jej glavico tako, da porečeš, da le taki laski so lepi. Nežno telesce prikazuje ti v prvem hipu neznaten, slaboten pojav, še otroškega obzorja, a čim dalje jo opazuješ, tembolj ti ugajajo plemeniti izrazi postave, gibčnost života in mičnost vsake njene kretnje. Ta navidezna slabinja se izgublja v nežni sladkosti devištva, a iz teh malih, pa zopet polnih oblik žari in se razliva vsa razkoš-nost mladosti. A kaj Še-le lice! Oni fini profil, ta nekoliko zakrivljeni nosek, krasne rožnate ustnice, — a najbolj veliki, bolj sivi nego li črni očesi, zaliti bleskom otrtih — Ko je „Gorica" videla, da jej dr. Gre-gorin ne odgovarja, lotila se je našega lista in osebne časti tega gospoda. Poslednji odgovarja — kakor omenjeno — „Gorici", oziroma njenemu gospodarju dru. Antonu Gregorčiču v današnjem listu v toliko, v kolikor je to smatral za potrebno ozirom na svojo osebno čast in tako, kakor je zaslužila. Sedaj pa še malo odgovora od naše strani. „Gorica" pravi, da nas je spekel v dno duše nje poziv, naj dr. Gregorin vrne Kra-ševcem onih 50.000 Kron, ki jih bodo stale nove volitve za njegov mandat, ter pravi nadalje, da si nismo vedeli drugače pomagati, nego da smo obrnili sulico proti dru. Gregorčiču, od katerega da smo zahtevali, naj povrne volilcem vse dežele 1 milijon in pol kron, češ, da je s svojo obstrukcijo v deželnem zboru prisilil vlado, da je moralo razpustiti deželni zbor in razpisati nove volitve. Na to odgovarja „Gorica", da te ob-strukcije ne more dr. Gregorčič „svoje" imenovaji, ampak laški liberalci, katerim da se je dr. Gregorčič „le pridruži!". To je več nego smešen izgovor, ki kaže le, kako slabo mnenje ima „Gorica" o razsodnosti svojih čitateljev. Taka argumentacija se nam zdi, kakor da bi kdo, ki je držal tatovom vrečo, trdil, da on ni ^tat, ampak da so le oni drugi! Kakor bi tak izgovor ne držal pred pametnimi ljudmi, kamo-li pred sodniki, tako tudi izgovor v „Gorici" glede obstrukcije ne more držati pred le količkaj razsodnimi čitatelji. Sicer pa ne vemo, kako prihaja „Gorica" do tako visokega računa glede troškov volitev. Na Krasu nastopi namreč na nedeljski volitvi okolo 1000 volilcev, ali pa celo toliko ne. Po računu „Gorice" bi moral torej vsak vo-lilec potrošiti za to volitev nič manje nego 50 Kr.!! Nu, če pomislimo, da imajo Kraševci volišča takorekoč pred nosom, to je, skoro v vsaki vasi, ter da je dan volitve nedelja, ne moremo si nikakor tega „Goričinega" računa tolmačiti drugače nego s tem, da si „ Gorica" ne more misliti volitev drugače, nego s podkupovanjem volilcev. Sicer pa so razni procesi v zadnjem času dokazali, da stranko „Gorice" volitve res mnogo stanejo ! ! solza — v vsem tem je toliko nenavadne lepote, da človeka, zdravega očesa in dobrega okusa, obhaja čutstvo pobožnosti in velike radosti. Kadarkoli je dekletce opazilo, da je starčkovo oko uprto vanjo, tedaj se je pri-kazaval na njenih malih ustnah ljubek, miren nasmehljaj, očevidno prisiljen, nekoliko otožen, a izredno dobro zadet. Jutri ob tem času boš že zaprisežena ! — je začel starček. — Pa tudi mora biti tako, drugače ne dobiš plačila do prvega druzega meseca. Samo, da dospeš za časa! — Upam vsaj! Vreme je skoraj poletno. A čim dospem, požurim se k nadzorniku in ga zaprosim. — Stari gospej se je iz vil vzdih in z istim je ponehal razgovor. — No, no, še poldrugo uro časa imamo! — začel je gospod zopet. — Tako je vsaj dalje z nama! — je dostavila gospa in je, ker se ni mogla dalje vzdržavati, objela z obema rokama dekle okolu glave in je začela poljubavati. — Ah! sedaj, kar je, je! — je menilo dekle, osvobodivše se iz gospejinega objema. ! Če je temu tako, potem je dr. Gregorin i res oškodoval — sicer ne kraških volil-! cev, pač pa Gregorčičevo stranka za 50.000 tisoč Kron, za kar pa mu pač ni treba i biti žal. Nadalje trdi „Gorica", da je dra. Gregorčiča prisilila do obstrukcije zveza slovenskih liberalcev — med njimi dra. Gregorina — z ultralahonskimi" Faiduttijevci, .katera zveza da ni nameravala drugega, nego njih poslance odtisniti od vsacega vpliva na deželno upravo in deželno gospo darstvo. Tej „zlobni" nameri da se je morala njih delegacija upreti. Ta trditev pomenja pač višek perfidno-sti in politične nesramnosti. Znano je namreč vsakomur, da je slovenski klub, v katerega je vstopil dr. Gregorin, vsled predzadnjih volitev štel 9, a Gregorčičev klub le 5 mož, vsled česar bi tikalo mesto namestnika deželnega glavarja slovenskemu klubu. Ukljub takemu razmerju ni dal Gregorčič miru ne deželni ne centralni vladi toliko časa, dokler ni bil on proti vsakemu parlamentarnemu principu imenovan namestnikom deželnega glavarja. In tedanja večina v slovenski deželno-zborski delegaciji se je radi ljubega miru in v interesu delazmožno-sti deželnega zbora udala tej krivici. A to še ni zadostovalo dru Gregorčiču. Zahteval je še en mandat v deželnem odboru In tudi tej zahtevi se je slovenska večina uklonila, tako, da bi bila imela Gregorčičeva stranka s 5 poslanci — ako bi bil prejšnji deželni zborjdeloval — glavarjevega namestnika in enega odbornika, večina z 9 poslanci pa le enega odbornika! — In vspričo teh dejstev ima „Gorica" drzno čelo za trditev, da so poslanci, zjedinjeni v slovenskem klubu, hoteli odtisniti Gregorčičevo stranko od vsacega vpliva na deželno upravo in gospodarstvo. Nič manje drzna je trditev „Gorice", da je slovenski klub v zvezi z laškimi Faiduttijevci bil kriv, da je vlada morala razpustiti deželni zbor, in to baje radi tega, ker da so ti sklenili, da ne bodo prihajali k sejam. „Gorica" je tu pač „pozabila" povedati, da so poslanci slovenskega kluba in Faiduttijevci izjavili, da ne bodo prihajali k sejam tako dolgo, dokler ne preneha od deželnega glavarja Pajerja, tesnega zaveznika dra. Gregorčiča, povspeševana frivolna ob-strukcija, ki je stala deželo ogromnega denarja, ne da bi se kaj delalo za ljudstvo. Deželni zbor torej ni bil razpuščen radi tega, ker omenjeni poslanci niso hoteli prihajati na seje, ampak radi tega, ker dr. Pajer in dr. Gregorčič nista hotela odnehati od najbolj nasilne obstrukcije, kar jih pozna naš parlamentarizem. Kaj pravi „Gorice" k temu, da je njen zaveznik deželni glavar Pajer in njegov namestnik — zlorabljajoča svoji častni mesti — v eni seji zbežala se svojimi pristaši iz zbornice, da sta onemogočila sklepčnost dež. zbora ? !! Ob takih dejstvih treba že naravnost političnega roko vnjaštva, ki je menda pri „Gorici" doma, ako se ima poguma v to, da se radi obstrukcije in razpuščenja dež. zbora vali krivdo na nasprotno stranko. Slednjič naj sledi naš odgovor na dvojna nasveta, oziroma vprašanja v „Gorici" na naslov „Edinosti". Najprej poziva „Gorica" naš list, naj svetuje d.ru Gregorinu, da naj skuša posnemati d.ra Gregorčiča v „delovanju in darovanjiz" za narodno stvar, potem še le naj seda na sodni stol. Kar se tiče narodnega delovanja d.ra Gregorina je isto odprta knjiga ter se mu ni prav nič bati primere z d.rom Gregorčičem. Pač pa bi se moglo In zadovoljnost je zopet minila. Vsi trije so se zamislili. V duhu so se jim vrstili prizori izza nedavne prošlosti. Bila jima je draga; najrajši bi jo imela vedno pri sebi; raje, negoli da morata ugibati, kaj jima prinese gluha, temna bodočnost? II. Bil je to upokojeni stotnik Agić se svojo j soprogo in hčerko Jurkico. Slednja je imela odpotovati se žakanjskim vlakom v Slavonijo, kjer je bila ravnokar imenovana za učiteljico. Dolgo so morali Agičevi čakati na to imenovanje. Že pred štirimi leti je Jurkica izvršila z izvrstnim vspehom zagrebško samostansko učiteljišče. Od dobe, ko je prinesla domov veliko spričevalo zrelosti, ni bilo več natečaja za službo učiteljice, da bi je bilo prezrlo skrbno, pazljivo in ostro oko očeta njenega, Jurija Agiča. Četrta stran „Narodnih No vin" bila je vedno začetek čitanju dnevnika, a vse strani „Uradnega lista kr. deželne vlade, oddelek za uk in bogočastje" znal je skoraj na pamet; in čim je kaj odkril, odhitel je naravnost domov. marsikaj prigovarjati „delovanju" d.ra Gregorčiča v državnem zboru, o katerem nikd* nič ne ve in ki obstoja k večemu v zakulisnem spletkarenju. Kar se pa tiče „daro-I vanja d.ra Gregorčiča, bodi povedano „Go-irici" — ne „na uho", kakor ona piše — j ampak na ves glas, da bi dr. Gregori« . daroval ne le toliko, kakor dr. Gregorčič, 'ampak dvakrat toliko, ako bi imel enaka ; sredstva in toliko sinekur, kakor dr. Gregorčič. Dr. Gregorin je odvetnik, ki mora : živeti od svojega vsakdanjega dela in poleg tega žrtvovati mnogo ur na dan za brezplačno narodno delo, ter mora vrhu tega vzdrževati svojo družino. Dr. Gregorčič pm ima trojno plačo — zastonj. Je profesor bogoslovja z letno plačo najmanje 4000 K, ne da bi izvrševal profesuro; je deželai odbornik z letno plačo 4000 K, ne da bi se bogve koliko mučil; in je državni poslanec, z dijetami 7200 K, ne da bi vršil svoje poslanske dolžnosti, kakor bi moral. Skupni dohodek mu znaša torej 15000 K. Dr. Gce-j gorčiču nese torej politika v žep, d.r« i Gregorinu pa iz žepa. To je naš odgovor na prvi nasvet. Ali tudi na poziv, naj odgovori dr. ■ Gregorin na odprto pismo, v katerem se j mu je predbacivalo, da je zborovalce v D*-j tovljah grdo „farbal", ko je trdil, da italijanska manjšina v deželi dobiva več od deželnega zbora, nego pa slovenska večina im to ob sodelovanju dr. Gregorčiča — hočemo odgovoriti mi. Podvrgli smo se kaj zamudni operaciji seštevanja vseh podpor, ki sta jih dobila italijanski in slovenski del dežele v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Pri tem smo izpustili vse one točke, ki so bile dvomljive v toliko, v kolikor so bile deželnemu odboru dane na razpolago, različne svote, o katerih bo disponiral. In prišli smo do zaključka, da je bilo v zadnjem zasedanju goriškega deželnega zbora sklenjenih podpor za italijanski del dežele okolo 1,400.000 K, reci en milijon štiristotisoč kron, za slovenski del pa le okolo 970.000 K, reci devetstosedemdesettisoč kron. Razlika na korist italijanskega dela znaša torej nad 400.000 kron, dočim bi po številu prebivalcev moral slovenski del dobiti K 400.000 več, se čemer se torej razlika na škodo Slovencev podvoja !! Če razdelimo podpore po dušah, bi prišlo na vsakega Italijana po 16 Kron, na vsacega Slovenca pa le 8 Kron !! Velja torej, kar je rekel dr. Gregorin v Dutovljah, da se namreč v goriškem dež. zboru deli po načinu : eno meni, eno tebi, eno meni! Kdo torej grdo farba: ali dr. Gregorin, ali ne marveč — dr. Gregorčič ?! ! Besedo imata „Gorica" in — nje gospodar !__ Dnevne novice. Volitve za ogrsko-hrvatski državni zbor se bodo vršile v drugi polovici meseca maja. Nuncijatura vBerolinu. Dunajski „Va-terland" javlja, da vest o ustanovitvi nuncijature v Berolinu ne odgovarja resnici. Kancelar Bethmann-Hollveg ni na svojem sestanku s papeževim državnim tajnikom Mer j del Valom niti omenil tega vprašanja. Kralj Peter v Carigradu. Turški listi z navdušenjem pozdravljajo bivanje kralja Petra v turški prestolnici. Po njihovih izvajanjih so si Srbi in Turki že od nekdaj stari prijatelji, da-si so se bojevali med seboj stoletja in stoletja. Poluradni „Tanin" je pri- Jurkica je tedaj morala takoj opustiti vsako drugo opravilo in sesti za mizo. Tu se je starček ustavil, opozoril jo, da piše lepo, pazi na črke, ki so se vrstile izpod malih dekličinih prstičev in — začel jej narekovati: „Visoka in prejasna kr. dež. vlada!" — A ne! oče, — „prejasna" ne pišemo več! — je opomnila hči, dobro znajoča, kako se je v šoli učila o rabi naslovov. — Pusti tako, nezadosten naslov bi škodil, a tak nikoli. Zavoljo tega se „oni višji" ne bodo jezili. Dalje piši: „V najglo-b o kej i in najponižnejši velepokornosti pre-udano podpisana hči vojaka - graničara, kateri je na bojnih tleh Italije in Ogrske prelival svojo kri za cesarja in domovino svojo, drzne se najponižneje" itd. Tako se je vsaka prošnja navadno pričela, a zaključek jej je bil prilično tak-Ie: „Ako bo visoka vlada štela vredno uslišati me, svečano obljubujem, da bom vedno izpolnjevala ukaze visoko-iste in se vedno izkazevala hvaležna". Zadnje besede je starček pridodaval, odkar so ga opozorili, da se oblasti zelo zanimajo za politično vedenje prosilca. (Pride še). * Stran U. „EDINOST" St. 97. V Trstu, 8. aprila 1910 nesel članek, v katerem opisuje napredek moderne Srbije in prosljavlja pri tem proglašenje neodvisnosti srbske države, dasi-ravno se je ta izvršila na račun Turčije. Tudi drugi listi so polni navdušenih člankov v Srbiji, a vsa ta i.avdušenost gotovo ni in He more biti pristna, marveč je le plod turške orijentalske naravi, ki se kmalu razgreva, a še bolj hitro ohladuje, zato se ne more smatrati tako pisanje resnim. Konflikt med Rooseveltom in papežem. Roosevelt je hotel za svojega bivanja v Rimu obiskati tudi papeža. A Vatikan je stavil za ta obisk neke pogoje, vsled česar je Roosevelt opustil svojo namero. Stvar je namreč takale: Ko se je mudil v Rimu podpredsednik „zveznih držav44 Fairbank, je imel tudi biti vsprejet od papeža. A to se ni zgodilo, ker je imel v prostorih metodistov (sekta, ki je nasprotna katoliški cerkvi) neko predavanje. Vatikan je zato izrazil željo, da bi se ne ponovilo isto tudi z Rooseveltom, ker papež bi ne mogel vsprejeti človeka, ki predava v društvih, sovražnih katoliški cerkvi. Vatikanova bojazen pa je bila popolnoma odveč, ker je Roosevelt kalvinist in je bilo zato izključeno, da bi predaval med metodisti. Avdijencija je seveda izostala, kar je naredilo na amerikanske katolike zelo neugoden utis. Vendar so amerikanski i isti brez izjeme na Rooseveltovi strani in < io-bravajo njegov korak. Pater mons. Jan Drozd, ki je pone-veril v „Svetovaclavski posojilnici' v Pragi svoto 7 milijonov kron, je te dni odsedel svojo sedemletno kazen in bil iz; .sčen iz Z? nor*. Sedaj je star 16 let in trpi na pijučni bolezni. Postavljen bo sedaj pred cerkveno sodišče in bržkone interniran v kak samostan. Nastić lastnik kavarne. „Češko Slovo- poroča, da se je zloglasni Nastić, znan iz „veleizdajniškega" procesa v Zagrebu, nastanil na Dunaju in si kupil kavarno, in sicer pod imenom -neke gospe Schnei-der. 143 planincev umrlo 1909. Iz podatkov nemškega „Alpenvereina" je razvidno, da v zadnjih devetih letih število žrtev planinstva neprestano narašča. Dočim je pred osmimi leti za časa planinske sezone ponesrečilo 53 oseb, je minolega leta ponesre-in našlo smrt v Alpah 143 turistov. Cesar Viljem v Rimu. Milanski „Cor-riere della Sera" je priobčil neko brzojavko, ki pravi, da sta se nemški državni kancelar in minister za unanje stvari San Giuliano na svojem sestanku v Florencu dogovorila, da pride cesar Viljem v Rim povodom odkritja spomenika kralja Viktorja Emanuela 11. Cesar obišče potem baje tudi razstavo v Turinu. _ testni svet. Predseduje podpredsednik dr. Richetti. Začetek seje ob 7.20. Nova vojašnica na Opčinah. Vojno ministerstvo je sklenilo, da se premesti v Sežani nastanjeni bataljon iz Sežane na Opčino. Ob enem je korno poveljstvo v Gradcu vprašalo mestni magistrat, če bi hotel pripraviti v to potrebne vojašnice in skladišča. Vojno ministerstvo trdi, da bi stale vse v to potrebne zgradbe okoli 800.000 K. Glasom proračuna mestnega tehničnega urada pa bi stala omenjena, po vojnem ministertvu zahtevana poslopja 1,150.000 K. Mestni odbor je zahtevo odklonil, ker bo imela občina že z novimi vojašnicami v Rocolu okoli 7 miljon K troškov in bi torej občinske finance ne mogle prenašati daljne obremenitve z zgradbo novih vojašnic. Vojno ministerstvo je nato zagrozilo, da takrat, ko bodo čete premeščene v nove vojašnice ne bo odstopilo občini onih poslopij velike vojašnice v ulici Carducci, ki jih potrebuje za skladišče montur. Vojno ministerstvo odklonilo je tudi ponudbo, da bi se zgradilo monturno skladišče na kakem drugem kraju mesta, temveč zahteva, da mora biti novo skladišče prav na Opčinah. Ista vojaška oblast je izjavila, da bo na vsak način premestila garnizijo iz Sežane na Opčino in eventuvelno zahtevala od občine nastanjenje vojakov po posameznih hišah. Ker bo pa vojni erar plačeval občini toliko najemščine, da bo v novi vojašnici investiran kapital primerno obrestovan, je predlagala delegacija, da mestni svet pooblasti eksekutivo, da stopi tozadevno v dogovor z vojaško oblastjo. Potem ko je dal asesor dr. Pitacco na zahtevo dr. Puecherja pojasnilo, v koliko je občina vezana po zakonu v gradnjo omenjene vojašnice, je bil predlog mestnega odbora enoglasno sprejet. Sklepni račun za leto 1906. Predložen je bil mestnemu svetu sklepni račun za leto 1908, ki izkazuje prejemkov — — — 16,615.502 30 K izdatkov — — — — 16,324.225 33 K torej preostanka v blagajni 291.276 97 K Dr. Rybaf je izjavil imenom Slovencev da bodo glasovali iz že znanih razlogov proti odobritvi sklepnega računa, ker bi zaačilo to zaupanje mestni upravi. Sklepni račun je bil seveda sprejet z glasovi večine. Mestna občina*kot zemljiški špekulant. Mestni odbor predlaga mestnemu svetu, da se kupi od Umberta, Clelie in Atilija Mestrona 5600 sežnjev obsegajoča zemljišča št. 4, 21 in 575 v Vrdeli za znesek 190.000 K. Dr. Pincherlu se vidi, da zadeva od strani mestnega odbora ni dovolj izčrpno pojasnjena. Dr. Wi I f a n je proti nakupu in predlaga, da se predlog izroči stavbenemu odseku v daljno študijo. R a v a s i n i je za predlog mestnega odbora, a zahteva, da izdela mestni stavbeni urad takoj načrte, da se novo nakupljeno zemljišče zazida. P u e c h e r polemizuje proti dr. Wilfanu. Pravi da cena zemljišč ni visoka in ideja lepa, ker bi se imelo tam zgraditi delavska stanovanja. Dr. W i 1 f a n odgovarja, da on ni načelno proti temu, da bi občina nakupovala zemljišča v svrho gradnje delavskih stanovanj, pač pa je tudi on za zdravo občinsko zemljišno politiko, tembolj, ker bi ista koristila tudi našemu ljudstvu, ki trpi zbog pomanjkanja stanovanj, ne gre pa, da bi se to vprašanje reševalo brez temeljih predŠtudij. Predlog mestnega odbora je bil prejet. Podpora planinskemu društvu. Dovolilo se je konečno 500 K italijanskemu planinskemu društvu, na kar je predsednik podžupan dr. Richetti zaključil sejo ob 9 in en četrt zvečer. Domače vesti. f Josip Simčič. Prejeli smo: V nadi, da se najde spretnejše pero od mojega, ki poda malo podrobnejše biografije o predragem, ponesrečenem, nepozabnem prijatelju-rojaku, odlašal sem s svojim skromnim poročilom do danes. Preblagi pokojnik je bil rojen v Imenju pri Šmartnem, občina Kojsko v Brdih, dne 5. marca 1877. Prvič je vstopil v šolo na ljudski šoli v Šmartnem leta 1883. Ker pa je pokazal tu mali „Pepe Drejev" da je deček izredno nadarjen, zato ga je oče po nasvetu pok. župnika g. Prinčiča in učitelja g. Čopija, ušolal na vadnici v Gorici in sicer v prvo šolsko leto. Od tedaj niso poznala njegova spričevala druzih redov razun enojk. Po z odliko dovršenem I. razredu gimnazije vsprejeli so ga v malo semenišče v Gorici, kjer se je hranil do VII. gimn. razreda. Ko pa je dobil baje od neke baronice lep, izdaten štipendij letnih 300 K, je Simčič izstopil iz zavoda na veliko žalost svoje matere (očeta je namreč izgubil že v II. gimn. razredu) in velikansko začudenje vseh občinarjev, ker so izgubili s tem nado, da bo še kedaj duhovnu. Nepozabni prijatelj se ni vstrašil takih predsodkov in obsodb, marveč je šel ne-vst: šeno po svoji začrtani poti. Ko je dovršil gimnazijo, in napravil — kak jr vse razrede — tudi maturo z odliko leta 1896, vpisal se je na vseučilišče na Dunaju. To je dovršil z najboljšimi vspehi, četudi ni prejel od doma najmanjše podpore. — Kako se takim dijakom godi, ni treba niti pripovedovati. Po dovršenih študijah je šel k vojakom kakor enoletni dobrovoljec ter postal kasneje tudi rezervni častnik. In to vse s svojo lastno močjo, pridnostjo in kremenito vstrajnostjo. Potem je bil imenovan c. kr. avskultan-tom na dež. sodišču v Trstu z bornim adjutumom letnih najprej 800, potem pa kmalu 1200 K. Pri vsej tej plači pa se je čutil ravno v Trstu najbolj srečnega in zadovoljnega skoraj v vsem svojem, žal, prekratkem življenju. Tu je bival, z malimi presledki, do imenovanja sodnikom ali sodnim adjunktom v Kopru. Imel je namreč na izbiro dve mesti: v Kopru in v Sežani. Odločil se je pa raje za nesrečni Koper, kjer je služboval komaj 1 leto in pol. Da se je odločil za Sežano, bi se ga morda vendar-le še veselili v svoji sredi, tako pa ga zakriva sedaj v cvetju njega dobe — prezgodnji grob daleč proč od svojcev, od rodne grude svoje. Žal, da nisem bil pravočasno obveščen o grozni nesreči, ki Te je zadela, predragi; gotovo bi pripomogel, da bi na željo neutolažljive ljube mame Tvoje, ki sedaj britko žaluje po Tebi ob postelji svojega bolnega j e d i n e g a svojih otrok — starejšega sina — počival ob strani svojega ljubega očeta. Tako pa sem poskusil zaman svojo srečo, kajti bilo je prekasno. Sedaj pa, ko si komaj pričel uživati krvavo zasluženo plačilo za svoj obili trud, govori se in piše o Tvojem sijajnem — pogrebu. O, kaka britka ironija! Torej za ves svoj trud, muko in trpljenje, dosegel Si prav za prav le — sijajen pogreb — brez svojcev. (Bili smo z materjo na poti, a — prekasni). Ce velja komu, velja Tebi predragi: „Predober je, da bi nesel sive lase v grob". Da, predober, preblag, preskromen je bil vse svoje življenje. Kakor prijatelj iz otroških let, morem zatrditi, da pokojnik ni poznal nikdar ne sovraštva, ne prevzetnosti, ne maščevanja. Skozi vse življenje spremljala ga je dobrota, milota in ponižnost. Kedo ne bi žaloval, kedo ne pretakal britkih solz po takem blagem prijatelju? Bodi blagemu možu zemlja lahka! France. + Mons. Flego in naša družba sv. C. in M. Prejeli smo: Sedaj, ko je Vsevečni poklical k sebi uzor-duhovnika in dobrega Slovana monsignora Flego-ta, naj mi bo dovoljeno, da napišem reminiscenco, ki naj služi v časten spomin pokojniku. Ko so jeli v Trstu nastopati razni latinizatorji in so se z vso le njih vredno vnemo vrgli tudi na družbo sv. Cirila in Metodija s tem, da so tržaški mladini očitali vse možno — radi vsakoletnega plesa na korist naše šolske družbe; ko so vsi zaporedoma vračal vstopnice mesto, da bi prispevali za našo prekoristno družbo, je pokojni kanonik Flego plačal vseh 10 vstopnic! Smehljaje je menil piscu teh vrstic: „Veste, da mi duhovniki ne smemo na ples, vi nam vseeno pošiljate vstopnice. Morda ni ta način nabiranja za družbo najprimernejši — posebno za duhovščino — ali, ker je namen plemenit „evo vam" ! In kanonik je plačal! „Le pridno delajte" — je rekel inkasantu v slovo, med tem, ko so ga drugi nižji odslovljali z raznimi neumestnimi opazkami. Blag bodi spomin moža stare korenine, moža, ki je bil, da-si visok cerkven dostojanstvenik — vendar narodnjak do groba! Slovesna zadušnica za pok. stolnega školastika mons. Petra Flego bo v baziliki sv. Jušta prihodnji torek dne 13. t. m. ob 10. uri predp. Velenemška norost. Vsenemci so izdali te dni knjižuro: „Nemški marš k južnemu morju". Kdor ne ve, kaj je južno morje, temu pojasnimo, da vsenemci tako imenujejo Adrijo. „Nemški marš" pa se nanaša na Istro, Trst, Trident, Goriško, Furlanijo in še bolj globoko. Duhovito delo o nemškem maršu so sestavili: Ottokar Schubert-Schutterschen, Pavel Pogatschnigg-Peinenbach in neki Kuk, specialist za Tren-tin. Ti trije možje, katerih imena so razun Kukovega predolga, da bi si jih zgodovina zapomnila, izvajajo nemško nadoblast nad Jugom iz bivših srednjeveških baronij v Istri in Furlaniji. Furlani n. pr. se še danes pišejo „Artemanno", kar pohaja od Hart-manna, „Artuico", kar se izvaja od Hart-wiga, „Diapoldo", kar izvira iz Diepolda, in „Conone", kar ima svoje korenine v nemškem „Kunonu". Sicer pravijo Furlani, da je bil Conone — Konon — svojčas admiral atenske mornarice v boju zoper Šparto in ni bil nikakor iz furlanske rodovine, toda pustimo gospodom Schubert-Schutterschenu, Pogatschnigg-Peinenbachu in slavnemu Kuku, ki je gotovo v zvezi z odkriteljem Avstralije, Cookom, njihovo veselje! Ravnotako trdijo ti vsenemški odličnjaki, da se Furlanke, ki se navadno pišejo Marjuzza ali Pepa ali podobno, pišejo Cunigonda, Hermingarda in Gisla. — Omenjajo tudi Diatimare, Erbarde in Lucikarde. Pordenone ni nič drugega nego Portenau, Nimis je pravzaprav longo-bardski Hage, Patistagnano bi se moral klicati Perchenstein, Akvileja, Oglej pa je v resnici Aglar, Gemona Glemann, Biglia Bilje pa Fidelsdorf! Ta Fidelsdorf je še najlepše, kar so pogruntali ti trije nemški fidlerji. Soča se piše Isnitz, Piran v Istri pa je starodavni Pyrian, ki se ga spominjajo Edda in Nibelungi. Kar se pa tiče Trsta, je to mesto še sredi XVII. stoletja kazalo „nemške vrline", ki jih je pa že zdavnej zgubilo v laški in slovanski razbrzdanosti. Da sta se nemški in laški element posebno v Furlaniji že od nekdaj pulila za prvenstvo, dokazuje med drugim tudi slavni dvoboj, ki se je leta 1367. vršil med vitezema Ekhar-dom von Liemberg in Hektorjem Ragogna, ki je bil predstavnik laške zlobe. V toliko, kar se tiče srednjega veka, kar pa zadevlje sedanjost, je zopet na dnevnem redu „nemški marš na južno morjeM ... S tem duševnim produktom, ki spada pravzaprav v roke psyhijatru za specijelne strokovne študije, hodijo zdaj okoli nemški dijaki in se naslajajo ob spominu na tisto slavno dobo, ko se je Ekhard von Liemberg bil s Hektorjem iz Ragogne za prvenstvo Germa-nije ob sinji Adriji in njenih pritokih... Bog daj norcem pamet! Po „Slovencu". Kako se neguje avstrijski patrijo-tizem !! Doslej smo vedno in vedno ogorčeno protestirali proti temu, da se celo v oddelku za vojaške stvari na našem magistratu tira — italijanska politika, da zasmehujejo in šikanirajo naše ljudi le zato, ker govore slovenski in da jih brutalno proč pode, ako ne govore italijanski. In to brez pardona tudi če tega jezika ne znajo. Naše ljudstvo občuti kakor krvavo krivico, da mora celo tedaj, ko plačuje državi najhujega vseh davkov, krvni davek, trpeti žaljenja na svoji narodnosti in svojem jeziku. Taki slučaji se dogajajo dan na dan in tozadevnih pritožeb je že legijon. Ali, če smo že tako ogorčeni radi ta-cega postopanja na našem magistratu, kaj pa naj rečemo sedaj, ko imamo dokaz v rokah, da tudi c. k. oblasti v istih vojaških stvareh mučijo naše slovensko ljudstvo po okolici z italijanskim jezikom, preziraje njega materini jezik ? !! Pred seboj na mizi imamo neki odlok namestništvenega svetnika v vojaških stvareh, sestavljen v italijanskem jeziku, a namenjen neki vdovi na Opčinah. Ne glede na to, da moramo že iz principa najodločneje protestirati proti temu, da c. k" oblast tudi v tej najdelikatneji panogi javnega poslovanja žali narodni čut našega ljudstva z dopisi v ptujerp jeziku, more imeti tako vsiljevanje nerazumljeviga jezika za naše ljudstvo tudi praktično kaj neljubih posledic. Kajti ravno v konkretnem slučaju bi bila dotična vdova kmalu zamudila rok za rekurz, ker dolgo ni mogla dobiti nikogar, ki bi jej raztolmačil oni odlok. To je res že skrajno in mora kaj čudno učinkovati na čutstvovanje ljudstva, ako mu država daja inferijornost njegovega položaja občutiti celo tedaj, ko zahteva od tega ljudstva najtežih žrtev za — njeno lastno varnost !! Na jedni strani hočejo celo s čitankami v ljudskih šolah užigati v dušah avstrijski patrijotizem, na drugi stran pa spuščajo s takim postopanjem v duše ledeno-mrzle curke ! „Ustavno in politično življenje Slovanov od 1. 1848. do L 1868.", je predmet, o katerem bo v nedeljo, dne 10. t. m., ob 10. dop. in v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 8 zvečer, predaval v društveni dvorani N. D. O. ul. Lavatoio * Št. 1. g. dr. Bogomil V o š n j a k. Dr. Vošnjak je slovenskemu občinstvu sirom naše domovine znan kot izboren predavatelj, ki s svojimi globokimi, a vendar jasnimi mislimi zna zavzeti poslušalca za stvar. Prepričani smo, da tržaško občinstvo pohiti k temu predavanju v čim največjem številu, saj je predmet tak, da mora zanimati vsakogar. Veselica v Barkovljah. V nedeljo dne o. aprila je bila v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah veselica z jako obširnim in različnim vsporedom. Moram reči, da je ta veselica najlepše vspela. Program je bil jako zanimiv in raznovrsten: nastopali so razporedoma moški, mešani zbori; dvo-spev soprana in basa ter šaljiv četverospev s spremljevanjem glasovirja. Posebno so ugajale narodne pesmice kakor „Slanca" in „Bratci veseli vsi", in marsikdo, ki ni mogoče preje poznal tega našega narodnega bisera, se je kar naslajal na lepi naši narodni pesmi. — Ne bom se spuščal v podrobno oceno, pač pa pripominjam, da bi bil mešani zbor: „Nazaj v planinski raj" prišel bolj do veljave, ako bi ne bilo spremljevanja z orkestrom; saj je napravljen zato, da se poje samostojno. Pri soio-spevu je nastal tudi majhen pogrešek in sicer vsled — kakor sem izvedel za kulisami — indispozicije enega g. solistov. A to ni vendar kvarilo celotnega utiša veselice ! Omeniti bi imel še igre, o kateri žali-bog, pa ne morem reči, da je bila srečno izbrana. To ni hrana za naše ljudstvo in gledati moramo, da mu za naprej podajamo kratkih, a jedrnatih, lepih igric. Igralo se je povoljno. Končno moram omeniti pohvalno še vojaški orkester, ki je v svojih solo-točkah res dobro igral — ne pa pri skupnih nastopih s petjem. Videlo se je, da ni bil dovoljno pripravljen. Aplavz je žel tudi vijolin-solo. Največja pohvala pa gre gotovo meščanom, ki so res posetili to veselico v jako velikem številu. Med njimi sem opazil tudi g. državnega in deželnega posl. dra. Rybafa; deželna poslanca dra. Pertota in Sv. Marte-lanca. Hvala jim! Mi meščani moramo paziti na to, da smo v vednem stiku z okolico in podpirati jo moramo, kjer je le možno. Med nami mora vladati ljubezen, ki veže brata do brata in še le potem bo „naša ljuba domovina — tudi rešena pogina. X+J. Zdravniška ambulanca v Barkovljah. Poroča se nam, da se je po prizadevanju naših občinskih svetovalcev slednjič uredilo pereče vprašanje zdravniške ambu-lance v Barkovljah, ki se jo je vsled bolezni tamošnjega okrajnega zdravnika že več mesecev živo pogrešalo. Kajti ves ta čas ni bilo zadostno poskrbljeno s primerno nadomestitvijo potom drugega zdravnika. Od kompetentne strani se nas namreč zagotavlja da se bo odslej vršila vsaki dan am-bulančna vizita v Barkovljah ob 1 uri po-poludne in sicer v dosedanji ambulančni sobi v hiši mirodilnice pri šoli. Izid letošnjega nabora. Tržaških nabornikov je bilo pozvano 1939, od teh se jih je prijavilo 1775, potrjenih je bilo 419, od teh 50 za morn., 278 s pridržkom uvr-ščenja, 41 za nadomestno reser. 3 za poljsko top. 1 za domob.; 46 je bilo odkazanih bolnišnici. Od 611 tujih nabornikov se je odzvalo 538, od katerih je bilo potrjenih 116, in sicer 12 za mornarico, 23 za nadomestno rezervo, 2 za domobrambo, 73 s pridržkom uvrščenja; 6 jih je bilo odkazanih bolnišnici. Iz Lonjerja. Dne 20. t. m. je bila zbrana vesela družba Lonjercev in Sveto-ivančanov v „osmiciu pri Andreju Čoku. Lepo so se zabavali ob veselem pevanju. V tem pa je vseh presenetil deček Josip Svab iz Sokolovega naraščaja s prelepo deklamacijo. Videl sem starega Lonjerca, ki je bil ganjen do solz. Vsa hvala gospej Grmekovi, ki se toliko trudi za vzgojo otročičev v otroškem vrtcu svetoivanskem. Na to je Ivan Kariš vzel dečka v naročje in jel na- V Trstu, 8. aprila 1910. „EDINOST" St. 97. Stran III birati za svetoivansko podružnico CMD. Nabrali so 4 K, katerim so pridodali: Anton Švab 3 K, Ivanka Čok 1 K, Andreja Čok 1 K. Pripominjam še, da se dela na to, da tudi v Lonjerju ustanovimo CMD. podružnico v odgovor na „Slo vence vo" Cirilmetodarijo. Sokolski izlet v Komen (na Krasu) se bo vršil ob lepem vremenu v nedeljo 10. t. m. Sokoli v kroju se odpeljejo z južno železnico ob 7 uri 55 min. do Nabrežine, odkoder odkorakajo v Komen. Izleta se udeleži lahko vsakdo. Da se ve naročiti vsaj približno število obedov, prosimo vse ude-ležnike, da se podpišejo pri vratarici „Nar. doma. Tržaški občinsk/ proračun potrjen. Namestništvo je z dekretom obvestilo mestno županstvo, da je cesar potrdil občinski proračun za leto 1910. Tržaška mala kronika. Tatvine. Aretiran je bil včeraj brezposelni voznik Fran Mussich, star 30 let, iz Trsta, kar je obdolžen, da je na škodo od „Societa Adriatica" ukradel žakelj kumina v vrednosti 80 K. Aretacija. Predsinočnjem je bil v kavarni Reklame aretiran cestni delavec Peter Zanier iz Trsta, star 41 let, radi razžaljenja cesarja. Koledar in vreme. — Danes : Adalbert šk. — Jutri: Marija Kleofa. Temperatura včeraj 2. uri popoludne -f- 14° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura mila. Polagano jasnenje. Naše gledališče. V soboto t. j. 9. in v nedeljo 10. t. m. gostujejo naši igralci v Pazinu in sicer v soboto z Ibsenovo „Noro", v nedeljo pa z ljubko kmečko narodno igro "Samska domačija". Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Sinoči se je pelo petič Puccinijevo opero „La Bo- heme". Danes zvečer ob 8* 15 uri se vrši simpatičen koncert dunajskega orkestra pod vodstvom kapelnika Oskarja Nedbal. Izvajale se bodo sinfonične točke komponistov Goldmark, Beethoven, Smarelja, Smetana in Liszt. — FENICE. Danes se ponovi četrtič opereta „Herbstmanover". (Jesenski manevri). Društvene vesti. Kakor že javljeno uprizori Št. Jakob-ška Čitalnica prihodnjo nedeljo 10. t. m. v dvorani „Nar. doma" pri sv. Ivanu veleza-bavno opereto „Čevljar baron" glavno ulogo bo igrala g-ca Janova; zato upamo na lep vspeh. Kdor se hoče zabavati in pošteno nasmejati, naj ne zamudi te predstave. Začetek točno ob 4 in pol uri pop. Po predstavi bo ples do polunoči. Na predstavi in k plesu bo sviral popolni društveni okrkester. * # * Opozarjamo vse sodelujoče osebe na glavno vajo, ki bo d a n e s 8. t. m. točno ob 8. uri. Glazbeno društvo „Trst" opozarja vse one p. n. člane na vajo, ki se bo vršila jutri v soboto ob 8. uri zvečer v novih društvenih prostorih (velika dvorana Narodne delavske organizacije, Via Lavatoio 1.1.) Sprejema se ob enem tudi nove pevce in pevke. Volilni shod! Članom „Del. podpornega društva" se naznanja, da bode v nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri dop. v društvenih prostorih volilni shod. „Tržaško podporno in bralno društvo" vabi gg. odbornike in njh namestnike k redni odborovi seji danes ob navadni uri. „Tržaško podporno in bralno društvo" vabi vse svoje člane na volilno posvetovanje, v nedeljo ob 3 uri popoludne v društvenih prostorih ulica Stadion števil. 19. _ DAROVL — Za moško podružnico sv. Cir. in Met. je poslal gosp. Fran Ročnik iz Ti-njaaa 4 krone in 10 stotink. Denar hrani u-pravi. — V Truškah pri Marezigah so nabrali v veseli družbi za družbo sv. Cir. in Met. 5 kron 40 stot. v protest proti „Sloven-čevim" napadom. Denar hrani uprava. — O priliki sviranja gramofona nabralo se je v družbi v „Narodnem domu" pri sv. Ivaau 1 krono 60 stot. za svetoivansko podružnico. — Za, svetoivansko podružnico CM. je nabral g. Črnec na osmici gospe vdove Gerdol na Frdeniču 3 K 30 stot.; pri nadaljevanju občnega zbora v „Gosp. društ." na Frdeniču ostalo 11 K 37 stot. ; g. Jože Pelicon in gospa, ker nista mogla priti, 2 K. Skupaj 16 K 67 stot. — V počeščenje spomina pok. kolege in prijatelja g. Simčiča je poslal gosp. Peter Zink sodnik v Voloskem 8 K za moško podružnico sv. Cirila in Metoda. Denar hrani uprava. — Za družbo sv. Cir. in Met. je nabral Karol Skabar v Velikem Repnu v spodnji gostilni pri Škabarju, (na praznik Ozn. M. D.) v veseli družbi, v protest „Sloven-čevi Čirilmetodariji", znesek 3 K 62 st_>t. Tudi krčmar je pomagal k temu znesku. Denar hrani uprava. Vesti iz Istre. Gostovanje „Slovenskega gledališča" iz Trsta v Pazinu. V soboto in nedeljo t. j. 9. in 10. t. m. gostuje v Pazinu „Slovensko gledališče" iz Trsta s tam krasno uspelo literarno „Noro", in priljubljeno igro Odprto pismo Dr. Antonu Gregorčiču, državnemu poslancu, deželnega glavarja namestniku i. t. d., kakor gospodarju lista „Goricau v Gorici. Vaš list „Gorica" me je v zadnjem času opetovano pozival, naj odgovorim na „odprto" pismo, ki je bilo priobčeno na moj naslov v istem listu s podpisom: „Volilci z dežele". Na tako „odprto" pismo, s katerim zahtevajo anonimni „volilci z deželeu, naj odgovorim na njih vprašanja, nisem smatral in ne smatram za potrebno, da odgovarjam. Kdor nastopa z odprtim pismom, mora nastopati zares odprto, t. j. mora se podpisati, da se mu lahko pogleda v oči. Na dan torej „volilci z dežele" z vašim imenom, ako hočete, da se pomenimo in ako niste le volilci z ulice Vetturini, kjer se urejuje in tiska „Gorica". Ali povod mojemu današnjemu odprtemu pismu ne dajejo opetovani pozivi v „Gorici", naj odgovorim na „odprto pismo volilcev z dežele", nego infamno obrekovanje na moj naslov, ki je je zakrivila „Gorica" v svoji številki z dne 2. aprila t. L in katerega gospodar ste Vi, velečastiti gospod dr. Anton Gregorčič, s tem, da mi očitate, da se steka čisti dobiček „Edinosti" ki da je izključno narodni denar, v žep ene same osebe, t. j. v moj žep. Dal sem že pred poldrugim letom priliko „Slovencu", da dokaže na kazenskem sodišču resnico enake trditve, a „Slovenec" je nazadnje moral priznati, da se je prepričal o nasprotnem ter plačati kazenske stroške. Enako priložnost bo imel sedaj Vaš list „Gorica", proti kateremu uložim kazensko ovadbo. Psujte proti meni kakor politiku, odrekujte mi zmožnost za nastopanje v javnem življenju — jaz se radi tega ne bom razburjal, a moje osebne časti se ne dotikajte; tega ne dopuščam nikomur, najmanj pa še Vam, g. dr. Anton Gregorčič! V TRSTU, dne 7. aprila 1910. Dr. GUSTAV GREGORIN. VODITELJA HOTELA v • isce • oprava hotelskega in ::: kopališkega podjetja GRLJAN (GR1GNANO) pri Miramaru. Zahteva se znanje slovenskega In po možnost! drugih slovanskih jezikov, kakor tndi italijanskega, nemikega in eTentnelno francoskega jezika. Oferte s spričevali in » aznanilom zahtev in pogojev je vložiti pri „Tržaški posojilnici in hranilnici« registr. zadragi z omejenim poroltv. v Trstu najkasneje do dne 22. t. m. Trgovin, čevljev Antonio Basi. Trst, ul. del Rloo 42 fff VELIK IZBOR ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA PO ZNIŽANIH CENAH, DA SE OLAJŠA SL. OBČINSTVU NAKUP. v /J\ /Jv 7fs OellKl Kinematograf TRST - ulica Belvedere 19 - TRST TRI NOVOSTI! Dne 8., 9. IO. in II. aprila 1910 TRI NOVOSTI! 1) Ivanka Hachette, zgodovinska drama. 2) Urop markeze 01ejky. velika _drama. NOVOST! 3) Preveč marljivi služabniki, zelo komična novost. Brezplačen vstop imajo samo dojenčki. - _... _ • o o o •. ---ooeeoool Mnenje gosp dra. Knizeka, Reichenberg primanja za notranje bolezni v Št bolnišnici. G. J. SBRRAVALLO Trst. Z veseljem Vam poročam s poizkusih narejenih z Vašim SERRA-VALLOV1M KINA -VINOM z železom. Rabim ta pomoček z dobrim uspehom, v mnogih slučajih malokrvnosti, slabega prebavljanja, težki konvalescenci po prestani bolezni, kakor tudi v mnogih živčnih nered-nostih organizma, ki se pokažejo posebno pri malokrvnih osebah. Dosežem skoro brezizjemno zaželjene uspehe. Pripomoček jemljejo vsi radi; vsi ga lahko prenašajo; more se ga tudi podajati več tednov zaporedoma, ne da bi povzročil kakih nadleg, ne subjektivnih, ne objektivnih in uporablja se ga lahko toliko pri dečkih kakor pri ženskah in moških. Smem ga smatrati na podlagi svojih raziskovanj kot eno izmed najboljših krepil, brez katerega ne morem biti. REICHENBERG, 23. septembra 1906. Dr. A. KNIZEK. GIOVANNI MICHEUCICH ------------ MEHANIČNA DELALMCA TRST, VIA TIZIANO VECELIO ŠT. 4, TRST SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA 1NDU-STRIJALNA DELA V KOVINAH IN K0TLARSKA BAKRENA DELA. H VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO ------ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO....... PRORAČUNI IN NAČRTI. j-, j-. TELEFON ŠTEV. 22 53 n afUirVl 0 odlik, prodajni, obuvala „Calzoleria Triestina" Trst, ulica Glosuć Carducci 21 prej Torrente), dobi ae poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po naj zmernejših cenah io sicer: (Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za pivezati) Kron 9.60 „ „ „ Boxcalf (z elastik«) „ 9.60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ Boxoalf zap. Triumph „ 10.— Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki pai je iz najfinejšega usnja. DELO SOLIDNO. Posestniki pisalnih strojev. Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter Želi ohraniti phalni stroj v popolnem redu i a brezhibnem stanu naj ne zamudi naročiti ae za mesečno čllfienje ln vzdrževanje pisalnih strojev, s čimer se zajamči stroj za neomejen čas in trajno delovanje. CENA K I'— na mesec za str«)' Alfred Kubiček, Trst Corso štev. 23, prvo nadstropje. (Popravljalniea pisalnih strojev s zalogo pečatov - barv, trakov itd. itd. - POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO IC PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - Vi A MALCANTON - TRST kinematograf „jfftria" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek in pefek novi program. VSTOPNINA: I. mesto 30 Tin., otroci ii rojaki 20 rio. II mesto 20 Tin, otroci ia f jjalri 10 r. II Velika zaloga fotograf, aparatov s pritiklinami I Rodolfo Buffa w optik, Trst, Corso štev. 2. mmmm Bogat izbor Kodakovih aparatov in vseh izdelkov znaae dražbe „Eaatnun KODAK4*. Aparati Zeiaa, Gaerr, Huttig, Erno-nun, Krugener, Busoh, Mackenstein Itd. itd. Tvrdka sprejema vsa dela razvijanja fotografij, izdeluje in povečuje fotografske posnetke vestno in PO NIZKI CENI. CAMERA JBSCURA na razpolago gg. klljeatom. Navadni in prizmatslri daljnogledi (Feldstžcher) gledališki daljnogledi, naočniki baro- in termometri ter vsi opt. predmeti. Plošče, film ia papir iz najboljših tovaren. Priporočamo našim KOLZNSKO CIKORIJO Z -- gospodinjam----iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. -- »EDINOST« št. 97 V Trst«, dne aprila 1910 iz kmečkega življenja „Samsko domačijo". S temi igrami je doseglo najlepšega vspeha v Gorici, kakor tudi v Ajdovščini in je upati, da vzbudi kar največ zanimanja tudi med pazinsko publiko. Zaščitne ograje proti burji na žel. progi Trst—Poreč. Na progi od km 6 978 do km 7 581, od km 10 do km 10*381, od km 10-415 do km 10 670 in od km 13*764 do km 13-778 med postajališčem Monte Castiglione in postajo Škofije lokalne železnice Trst—Poreč da ravnateljstvo državne železnice v Trstu napraviti zaščitne ograje proti buiji iz lesa med zidanimi stebri v skupni dolžini 1250 m. Tozadevna dela imajo biti izvršena tekom štirih mesecev. (Več je razvidno iz dražbenega razglasa v Osserv. Triestino od 7. t. m.) Nova podružnica CMD. — Iz Kozine: V ponedeljek, dne 4. t. m. smo imeli ustanovni shod mešane podružnice CMD. za Kozino in okolne vasi. Že davno smo želeli podružnice, ali bili smo zabavljeni z drugim kulturnim delom, z gojenjem lepega petja in tamburanja, a v najnovejšem času z ljudsko knjižnico. To smo hoteli najprej postaviti na čvrste noge, da Me pogine po kratkem, neslavnem obstanku, kakor se to tako pogosto dogaja. Vspelo nam je to popolnoma. Posebno knjižnica se kaj krasno razvija. Šteje 50 udov in obsega nad 300 izbranih slovenskih knjig. Tako so se pripravila čvrsta tla — za podružnico CMD. Čakali smo samo na priliko, da jo ustanovimo. In kje lepše, nego sedaj, ko je naša družba tako napadana od lastnih bratov?!! Torej dne 4. t. m. je bil sklican ustanovni shod. Prihitelo je nekaj vrlih Tržača-■ov z gospodom učiteljem Engelmanom in Detelo. Vzlic slabemu vremenu, je bila vde-ležba kaj povoljna. Razun domačinov, je bilo lepo število vdeležencev iz Materije, Herpelj in Klanca. Ob 5 in pol popoludne je otvoril shod sklicatelj g.- Dekleva, pozdravil vdeležence ter predstavil gospoda Engelmana ter Detelo. Pozival je vse, da se živo oklenejo družbe in naprosil g. Engelmana, da razloži namen CMD. Gospod učitelj Engelman je poljudno, a temeljito govoril: Naša družba je nastala iz skrajne potrebe. Nemški šulferajn je jel drzno segati po naših krajih ter je njegovo nenasitno žrelo požrlo veliko slovenskih otrok. Da se napravi jez proti temu mogočnemu prodiranju Nemcev, so vstanovili slovenski rodo-ljubje šolsko družbo sv. C. in M. Nastala je torej iz najplemenitejših namenov — samoobrambe. Medtem ko so Nemci, v svoji sitosti vseh kulturnih sredstev, ustanovili svoj šulferajn, da potujčujejo slovensko deco ter jo prelevljajo v najhujše janičarje, med tem, ko je v naših krajih v sličen namene ustanovljena Lega nazionale, čuva družba sv. C. in M. samo svojo deco pred potujčenjem. Vstanavlja šole v krajih, kjer nam jih mačeha država in dežela nočeta dati. Samo v Trstu vzdržava naša družba 22 razredov. Na tisoče otrok je že iztrgala iz tujčevih rok. Posamične podružnice prispevajo redne dohodke z udnino ter ob prilikah zbirajo darove tako, da so one glavna opora družbi. To bo naloga tudi te najmlajše podružnice. Navdušenje, s katerim se vstanovlja ta podružnica, mu vzbuja nado, da bo dobro vspevala. Gospoda Engelmana je vse poslušalo z največjim zanimanjem. Od srca smo mu vsi hvaležni. V odbor so bili voljeni z vsklikom: Predsednik : Ivan Dekleva, trgovec Kozina; I. podpredsednica: g-a Milena Stegu, Kozina ; II. podpredsednica: g-a Antonija Grahli, Klanec ; tajnice: g-ce Kristina Dobrila, Kozina; Mila Šiškovič, Kozina; Antonija^ Čebokin, Kozina ; blagajničarki: g-a Franja Šturm, Kozina; g-ca Erna Thaller, učiteljica Herpelje; blagajnik: g. Anton Marčelja, učitelj Materija ; Odborniki: Franjo Šturm, Anton Sosič Kozina; Odbornice: g-ca Dora Rapotec, g-a Antonija Dekleva, Kozina; Pregledovalci računov: g. Vekoslav Dekleva, Franjo Dobrila Kozina, g-ca Franja Rapotec, Kozina, g-a Roža Race, Herpelje. Novi odbor je šel takoj na delo. Vpisalo se je takoj 60 udov, a udnine se je nabralo čez 70 K. Število udov se v kratkem znatno poveča, tako, da bo naša podružnica štela okoli 200 udov. Na to je g. abs. jur. Debenjak jedrnato ©črtal sovražnike slovenskega naroda, s katerimi se družba sv. C. in M. vspešno bori. Njegovo stvarno izvajanje je splošno ugajalo. Govorila sta še g. Detela in g. Sturml nakar se je g. predsednik Dekleva zahvali, udeležencem na tako lepem shodu. Došel je čas, ko smo se morali ločiti od vrlih Tržačanov. Gosp. Engelman se je v prisrčnih besedah poslovil od nas, a ostali so se jeli razhajati. Tako se je lepo dovršil ta važni dan za Kozino in okolne vasi. Vesti te Kranjske. S Planine pri Vipavi. — Tukajšnje bralno društvo „Ojstri vrh" priredi v nedeljo dne 10. aprila v korist naše šolske družbe sv. C. in M. velik javni ples v Dolenjah v prostorih g. Josipa Stibila. Književnost ii umdinent Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava,.ki jo je objavila „Edinost" pod naslovom : „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem oni, ki se zanimajo za predmetno vprašanje. Čisti dobiček je namenjen zgradbi novega Šolskega poslopja pri sv. Jakobu. Gospodarstvo. Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje. Iz računskega poročila za upravno leto 1909. po-snemljemo: Sprejemki na zavarovalninah, pristojbinah in obrestih znašajo 1,722.818*46 K. Zavarovane svote znašajo 36,496.994 06 kron. — Vsevkupno premoženje je narastlo na 6,847.231 33 K. Ti vspehi dokazujejo jasno, da je našel primeren odmev slovanski delniški zavod v čeških in tudi v ostalih slovanskih deželah, ki so ga doslej pogrešale. Dokaz, da si izbirajo ravno premožnejši sloji za svoja visoka zavarovanja rajši delniški zavod te stroke, je, da znaša poprečna zavarovana svota posameznega zavarovanca pri tem zavodu po 4.000 K! Prijavljenih škod smo imeli 48 za 304.494 K; v njihoTO pokritje smo porabili, vpoštevajoč dotično rezervo za škode, 272.303 K gotovine. Na to svoto smo dobili od drugih družb, pri katerih smo bili zavarovani, 108.623 31 K nazaj. Za zavarovalne listine z določeno dospelostjo smo izpisali dotične nadomestne listine. Čisti dobiček znaša 100,567.65 K. Predlagamo, naj bi vporabili iz tega zneska 15.033 58 K za kurzno rezervo, 80.000 K za izplačanje kupona štev. 4, ter 5.543 07 K naj bi prenesli na nov račun. Razne vesti. Kako čitaj časopise? Važnejše članke počasi in s premislekom prebiraj. Članke in poročila, o katerih meniš, da bi ti kdaj kakor tvarina za predavanje mogla služiti, izstriži in shrani v posebnem zavoju, da jih lahko najdeš, ko jih boš rabil. Ni pa dovolj, da prebereš časopis, treba je, da se s svojimi tovariši tudi razgovarjaš o vsebini posamičnih člankov. Tak razgovor je zelo koristen, kajti pri tem se človek izvežba, da si upa brez strahu v manjših družbah nastopati kakor govornik. Za društva je posebno važno, da na tak način zvežba svoje člane. Osebna agitacija ni skoro nikjer tako potrebna kakor pri društvih, posebno v onih društvih, ki zbirajo pod svojim okriljem tudi mladino. Osebno pa bo agitiral vspešno le tisti, si je v tem izvežban in zna na napade nasprotnikov dati povoljen odgovor. Potreben pouk v tem pa podaja čitanje časopisov in priprostih spisov. Liter mleka 48 stot. Neki mariborski list poroča, da se je zahtevalo ob velikonočnih praznikih v Mariboru 48 stot. za liter mleka! Na grobu svoje žene se je ustrelil pri Vseh svetih (Miirztal) gostilničar Roman Giadl. Žena mu je umrla v jeseni. Mož njene smrti ni mogel preboleti. Zapustil je dva otroka. Si M ALI OSLflJI '■■■■■■ 1 SHBH MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se račanajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku. flHne»lo Cfi So zalo8* dalmatinskega vina UU|jri* 31-20; zrnati št. 4 in 5 K 32-20 za IOO kg i— čiste tole. embalaža zastonj.--- — proti takojšnjemu plačilu ali povzetja, samo — „FRANKO ZAL JGA TKST" PAOLO PATeiZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 Hočete se prepriča obiščite velika skladišča ud. rlJFlSl Ponte delia Fabra 2 i u!, Poste Soovc (vogal Torre:ate> Alla cittš di Losrirs - elit lzi>oi Jzgotovijenih ubick za rnoSke je dečkf vonnnai zf; otroke. Površniki, močne jope, koži;.'; i in •.-.•u h paletotov. * vb!ebc s& dora in delo Delavske o; eVt. *Xir iaki !oien. Seprcaao&jivi plr/či (pristir ?ki) £?oc>jai>tota : biago ta- f.n inozemski tovarn Legotovijajo se obleke po meri po najne-ejš Mli perila. ]tiinlosov pralni prašek Jo terej najboljšo, kar ae more rabiti za pranje aprila, varuje jerilo kar se najbolj da uii»iitl, je POeit^I in daj« blisčečo beloto in je popoinomsbrez daha Zavitfk Va kg stane samo 30 vin. Dobiva «e ▼ trgovicah a drogerijami, kolonijalnim blagom ia milom. Na debelo Xa. Minlos Dunaj, I. ESolkerbcatei 3. M&vsm m bogata zaloga vsakovrstnega v. sa jedilne sebe a& isber*, Najiiovejs; vzorci. Trst Via dei Bettori št 11 7e!efou Št, 71 Ron-^no IV. Sr ŽtA.11 1 I iiiizar - Trst - uiles. i.e« Stcv. 2 ; a prlperoča slavnemu občinstvu svojo mizarnico. Izdolnjf. vvrstno, tndl NAJFINEJŠE POHIŠTVO mm ! Erpporij! „ALLA HODA TRIESTINA" Jrst - ulica farneto itev. 4. ODPRLA SE JE NOVA " PSLODAJALNICA maaifaktura.8ga bl^ga ter blaga vsake vrste, konfekcijonira-nega, kakor tudi drobnarije. I^astna \z~ deluvabiica. Krojafnica za ženske izdelke. Veliko iznenađenje! !! Cela oprema za neveste zastonj !! Se priporoča tvrdka BOBSATTI & Co Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulico Belvedere štev. 19 in ulica del Bosco štev. 14. 3E amo Keiemenić : krojač ulica Giulia št 31, L nad. priporoča svojo moderno urejeno kro-Jadnloo, v kateri h - izvrtaj« vsa 4 e 1 a spadajoča v krojažko stroko. Cene mmerae. "M Svoji k avojtm i