Inseratl n« sprejemajo in voljU tristopna vrsta :
H hr., čo se tiska lkrat,
'"ii 11 *l h * ii
n n n n ^ M
Pri večkratnem tiskanji uena primerno zmanjša.
Rokopisi
le ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo.
N .ročnino piejema npravništvo ( ailn- nistracija) in eks| edicija na ri arem trgu h. št, lil.
Politite lisi za slomsKi narod.
Po pošti prejemali velja :
Za celo leto . 10 gl, _ |lr kii pol leta , , fi „ za četrt leta . , „ DO
V administraciji volja: Za eelo leto , . H gl. m |tr kii pol leta . . I ,, 'J(l n za četrt leta	'i ,, 10 „
V Ljubljani na dom pošiljati volji 110 kr. več na leto.
VrednUtvo je v Kravji dolini štev. 215.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek iu hoIioIo,
Slovensko Primorje in ilružtvo „riilinost'S
Vrli naši rojaki v Trstu in njegovi okolici so se od nekdaj pred drugimi Slovenci odlikovali s posebno gorečnostjo iu delavnostjo za blagor občno domovine. Tako so osnovali sedaj politično družtvo za celo Primorje. z namenom zbujati slovensko — avstrijsko zavest po vsi deželi in nasprotovati težnjam italijanissi mov, ki so si že domišljevnli, da je celo Pri -morje njihova domena, kjer smejo počenjati, kar so jim poljubi.
V slovenskih delili Primorja, to je, na (loriškem in v tržaški okolici, biva narod že precej /.bujen in svojo narodnosti zaveden, tam so se tudi Italijani že privadili, spoštovati slovensko narodnost. Toliko slabeje pa so razmere v Istri, kjer stanujejo poli g pičlega Ste-vila Slovencev in lahonov (polaščenih Slovanov) večinoma Slovani hrvašk ;;■ i plemena, ki so pa zapuščeni iu siromašni v duševnem kakor tudi v matcrijalnem oziru. Itevščina in nezavednost tega ljudstva je vzrok , da si je prisvojila peščica Lahov vsakoršno obla t in mogočnost v tužni Istri. Koliko krivde da pri tem zadeva tudi državnike avstrijske ki so v nerazumljivi zaslepljenosti podpirali na svojih prsih gada, zvesti slovanski Živel) pa čisto zanemarjali, o tem se je menda že dosti pisalo. Laški rovarji zdaj povedo vsiicemu, kdor jih le poslušati hoče, da se ima Primorje, Gorica, Trst in Istra že skoraj združiti z, mati rjo (V) Italijo.
Da bivajo v Primorji tudi Slovani, in to v veliki večini nasproti Italjanom , o tem se menda v Italiji nič ne ve , ali vsaj se to ria-
Vožnja okoli Afrike v najstarejših poskušnjah.
(Iz literarno zapuščine prof. Meleerjeve.)
Zelo verjetno je, da so že davno pred kon cem 15. stoletja poskušali pripeljati se okoli Afrike (Jernej Diaz LIHO na liidu (t'up) in Va sco di <Jama IIII8 v Kalikutu), eelo, da so v istim prijadrali okoli nje pred več lisuč leti, in sicer enkrat od izhoda na zapad, enkrat pa od zapadli na i/hod. Ker si je tačas menila še malokdo domišljeval, da bi bila zemlja okrogla, sodili so večinoma, da je okrogla jdo-šča, v sredi s suho zemljo, okoli in okoli na periferiji pa z morjem (oceanom) obdana, v katerega molijo deli suhe zemlje v nekterih krajih bolj, v nekterih pa iiiiinj globoko.
Tudi Ilerodot je mislil, da se Libija (Afrika) kot poliiot.uk Azije steguje daleč notri v morje. Ker so pa od Alrike jioznuli lo severno stran iu ono pri rudečem morji, tedaj so morali naravno radovedni bih na ostali d (d Afrike, kak Sne ima drugo, bregove, in bi se Ii ne dalo z Indijo okoli njih priti.
Jašč prezira, i ti to tem laglje, ker primorski Slovani premalo hrupa delajo, ker iii Slovanov navada, da bi toliko upili po svetu , kakor )e Lahom navada. Predrzno in nesramno je to laško upitjo po Trstu iu Istri; v prvič ker ji tu večina Slovanov , iu ne Italijanov ; drugič, ker Lahi neniajo nobenih zgodovinskih pravic do teh dežel, razun če se hočejo sklicevati na stare Uimce, pa potem bi morali za se zahtevati pol sveta; tretjič pa, ker imajo tako že dosti morskega obrežja, Avstrija pa brez Primorja živeti ne more. Ko bi kdo od Rusijo zahteval, da naj odstopi Odeso in celo obrežje na črnem morji, ker tam stanuje nekaj Tata-rov, Grkov in Uumuncev, smejal bi se mu ves svet. v obraz, Umi bi ga pa zmleli, kakor moko, ker si drzne, kaj tako nesramnega zahtevati; saj Rusija ne more biti brez. morskih bregov, iu bi se to reklo, zadaviti jo, ker brez črnega morja uiti dihati ne more.
'tudi Avstrija brez jadranskega morja no more. dihati, saj še mala Oruugora pravi, da ne more dalje brez, morja biti, kaj še le velika Avstrija. Pa Lahom se zdi, da je Avstriji nasproti vse dovoljeno!
<*!e bi bilo celo Primorje laške narodnosti ga Avstrija vendar nikdar Italiji odstopiti ne sme: Italiji bi le malo koristilo, Avstrija pa brez morja biti ne more. V tem slučaji so naši slovenski interesi identični z avstrijskimi; tudi naš slovenski narod hoče iu potrebuje zvezo z morjem , in je bo še bolj potreboval, kadar se med njim kupčija bolj povzdigne. In če bi prav Avstrija kedaj tako globoko padla, da bi bila prisiljena, Primorje odstopiti laliji, protestirali bodo Slovenci, in protestirali bodo Hrvatje za Istro, iu vprašanje Primorja postane
potem slovansko vprašanje ; Italijani Primorja nikdar ne bodo dobili, ker Lah Slovanu ni kos.
Sicer pa tudi Lahi niso takosivai; kedar vidijo, da se ne da nič opraviti, tam brž od-jenjajo; nekdaj ho tudi Dalmacijo za se zahtevali; pa ko jim je slovanski Dalinat.inee par-krat. zobe pokazal, in ko se jo odločno izjavil da jo Slovan, ne pa materija!, s katerim bi Taljau svojo njivo gnojil, ter da je tudi mož svojo domovino braniti, od tačas so o Dalmaciji čisto potihnili, in govore le še o Istri 111 Trstu. Tudi tukaj jim je treba zobe pokazati, in odjenjali bodo tudi tukaj.
Italjani se opirajo na narodnostno idejo, in ta jih dela krepke, ne pa lastna hrabrost; Avstrija pa se opira le na svojo moč in na zgodovinsko pravo, branila pa se je od nekdaj posluževati se moralnega orožja Časovnih idej v dosego svojih namenov, zato je pa tudi nasproti Italiji slaba. Ideja je močneji odlizične moči pa tega v Avstriji mnogi nočejo verjeti, zato se tudi že vsak frkoliui/. Avstrije norčuje, češ, poglejte ga starokopitneža, kak ponosen klobuk ima! Nuj se tudi Avstrija oklene narodnostne ide|e, pa ho ohranila svoje meje brez posebne vnanjc sile. Na jugu naj se opre na Jugoslovane , na Slovence 111 Hrvate, pa ima ,,živ plot' proti Italiji, naj se nam da samo uprava in orožje, pa so bomo Lahov sami ubranili, saj smo se nekdaj še Turkov!
V ta namen naj vlada podpira podjetje in trud družtva „lvlinostiu, katero bo gotovo svojo dolžnost, storilo, da se slovansko ljudstvo v Primorji začno zavedati, in gotovo se bo potem sovražnikom Avstrije v duševnem in li ličnem boji nasproti postavilo. Se ve da je tu treba radikalne spremembe v notranji politiki. Pod-
Prvič , kar zgodovina v o, so skušali prijadrati okoli Afrike pod egiptovskim kraljem Nebom (Nekos), ki je vladal I. (Hit—(500 pr. Kr. — Ilerodot te poskušajo omenja in tako le pripoveduje: „(Juditi se moram nad onimi, ki so hoteli določiti meje Libije, Azije in Ev-rope; vendar jo med temi tremi zemljami velik razloček. V dolgosti sicer se meri Evropa z obema , v širokosti pa ni nobene primere. Libija je naj bolj določeno omejena , ker je, izvzemši tam, kjer na Azijo mejaši, od vseli strani z morjem obdana. To je, kar jaz vem, prvi dokazal egiptovski kralj Nekos. Ko je namreč opustil podjelje, da bi zvezal reko Nil z, arabskim zalivom, razposlal je fenieijanske mornarje zladijami z ukazom, da morajo domu uiu.aj prijadrati memo Ileroslavovih stebrov (Gibraltar) v severno (sredozemsko) morje in od todi do Egipta. Komcijaiii jadrali so tedaj iz, rudečega morja proti jugu. Jeseni ustavili so se na kakem obrežji Libije, so sejali, in zopet naprej peljali se, ko so poželi. Po dveletni vožnji prišli so v tretjem letu preko Ileroslavovih stebrov v Egipt nazaj. Pravili so, česar pa jaz ne verjamem, da so imeli pri
svoji vožnji solnce na desni strani. Tako tedaj se je Afrika vprvič spoznala."
Toliko Ilerodot. Ravno to, kar Ilerodot ni hotel verjeti, namreč da so mornarji solnce videli na desni strani, spričuje nam resnico, da so res morali globoko na jug priti in okoli Afrike prijadrati. Kdaj na svojem potu so imeli mornarji solnce na desni strani V Ilerodot ui prišel dalje na jug, ko do Syene v gorenjem Egiptu, kjer solnce 21. rožnika opuliidne ravno sredi neba stoji, tako da nobeno sence ne dela, kar so že v starodavnih časih zapazili. Polj proti jugu pa, kar Herodot ni po-zvedel, niti hiuh videl, morali so mornarji solnce vsakako včasih na desni strani obnebjil videti, česar si tačas učenjaki, se ve da, niso razlagati umeli, ker matnmatičnii geografija še m bila toliko razvita. —
Ilerodot, se tudi trudi, kako bi si razložil naraščanje in padanje vodo v Nilu. On navaja več ti/vokov, ki so mu jih verjeli, in tudi tega ki ga mi verjamemo; konečno pa vse zavrže in si Bostavi hipotezo, ki se nikakor priznati ne more. —
pirati Slovane v Primorji, in tlačiti one na Kranjskem , to nam ne more dati zagotovila, da bi državniki z uami dobro mislili, ker bi potem tudi naši bratje na Primorskem sumui-čili, da jih hočejo le nekaj časa kot orožje rabiti proti Italijanom da jim pa bodo precej kakega — — — za vrat posadili, kadar laško hidro v deželi potlačijo.
dojiti le v Primorji slovensko politiko , to bi ue imelo nobcuega smisla v sebi, in bi bilo dokaz, da podpiranje Slovencev v Primorji ni odkritosrčno, ker je Primorje za se premajhne, da bi slovensko narodnost ohranilo, če nema duševne podpore v drugih sloveuskih deželah. Ker pa te tako šiloma nemčijo, izbuja se kaj lahko misel, da hočejo pozneje isto delati s Primorjem, samo, da se lašk; živelj iztrebi.
Pri nespremenjeni politiki bi tedaj družtvo „Edinost" posredno le za poznejše po nemčevanje pot pripravljati poklicauo bilo, namen, ki je temu družtvu gotovo tuj. Vendar družtvo „Edinost'' naj le deluje, naj seje seme slovanske zavesti, ter domoljubja do naše mogočne Avstrije kakor tudi do ožje domovine, saj navadno vendar le tisti žanje, ki je sejal; mi zaupamo v bodočnost, iu se nadejemo, da bo tudi pri nas nemškutarenju enkrat odkleu-kalo, da bo tudi Avstrija enkrat začela naslanjati se na svoje zveste Slovane, ter prepustila nemškovuluo politiko — pruskemu kralju. ki si pridevlje ime „nemški" cesar, če je pa on nemški cesar, naj on skrbi za Nemce, mi pa bi bili nespametni, če bi se za njega trudili I
Družtvu „Edinost" pa kličemo: na zdravje! iu srečen vspeh! Brauite slovanske obale na slovanski Jadri!
Berlinski mir.
Raznovrstni listi objavljajo točke, določene ua kongresu v Berlinu. Po teh naznanilih ima berlinski mir 64 točk, ki obsegajo površno slo deče določbe :
1.	Bolgarija postane samostojna, odvisna kneževina s krščanskim governerjem (V) in na rodno vojsko.
2.	Meje Bolgarije.
3.	Knez bolgarski bo voljen po starešinah in ne sme biti ud kake evropske dinastije.
4.	Zbor starešin se bo sklical v Trnovo in jired.izvolitvijo kneza bo določil prvo upravo za deželo.
5.	Vsa veroizpovedanja so v Bolgariji prosta.
6.	Dokler se ne določi deželna uprava, vladal bo Bolgarijo rusk komisar. Njega nad- j zorujejo turšk komisar iu konzuli podpisanih vlad. Če se ti ne porazumijo, odloči večina, in če je večina zoper ruskega komisarja, po• tem odloči vprašanje konfereucija poročnikov v Carigradu.
7.	Ruski komisar sme le 9 mescev vladati, potem se mora knez izvoliti.
S. Določujejo se kupčijske zadeve.
9.	Tribut bolgarski se bo določil po podpisanih vladah.
10.	O železnicah na Bolgarskem.
11.	Turki zapuste Bolgarijo, trdnjave se vse razrušijo.
12.	Turki obdržč v Bolgariji vse nepremakljivo blago.
13.	Na jugu od Balkana se naredi pro-viucija „izhodna Rumelija" pod neposredno vlado sultanovo , pa z nekoliko samoupravo. Ona dobi kneževskega nadgovernerja.
14.	Meje izhodne Rumelije.
15.	Sultan ima pravico ograditi iu braniti meje Rumelije, ter tu posadke držati (v ograjah); v sredi zemlje pa skrbi za javni red narodna straža in deželna bramba. Turčija tu ne sme vzdrževati nerednih vojakov (čerkesov in bažibožukov.)
16.	V slučaji nemirov sme Turčija posredovati z vojaško močjo.
17.	Nad-governerja imenuje porta s privoljenjem velesil na pet let.
18.	Evropska komisija bo po sklenjenem miru vredila izhodno Rumelijo.
19.	Do konca Bvojega poslovauja oskrb-ljuje ta komisija tudi denarne zadeve provincije.
20.	iu 21. Pridržane dogodbe in nadzorovanje železnic v Itumeliji po Turčiji.
22.	Ruskih vojakov v izhodni Rumcliji ne sme biti čez 50 000 in smejo ostati le 9 mesecev, pridevši še 3 mesce , v kterih morajo deželo zapustiti.
23.	Porta je primorana, da se vestno drži na Kreti uprave od 1. 1868.
24.	Ako se Turčija iu Grecija ne morete porazumeti zaradi meje, posredovale bodo velesile.
25.	Avstrija bo zasedla in vladala Bosno in Hercegovino; v Novem Bazaru ostane turška vlada, pa Avstrija sme celo deželo zasesti.
26.	Črnagora postane neodvisna.
27.	Vsa veroizpovedanja so v Črnigori prosta.
Drugo, manj srečno, tedaj nerešeno vožnjo okoli Afrike, iu sicer od zapada na iztok nam pripoveduje Ilerodot II. 43. tako le: „Po tej vožnji (Fenecijanov) dobil je, kakor Punci pripovedujejo , Satasp Teaspijevič Alijamenidov od svoje matere povelje, naj jadra okoli Afrike, pa tega ni zamogel, ter se je vrnil, ker mu je bila pot predolga in pretežavna. Kserks namreč ga je hotel na križ pribiti, ker je sramotno razžalil devico, Zopyra Megabyzovcga hčer. Pa njegova mati, Darijeva sestra , spro-sila mu je milost pod pogojem, da mora okoli Afrike jadrati. Satasp je jadral proti Ilerosla-voviin stebrom, potem proti jugu preko Solvidc (Cap Cuutin). Potem pa se je vrnil in je pravil Kserksu, da je videl ljudi s palmovim listjem obit čenc , da so pri njegovem prihodu v gore zbežali , da pa je on v prazne mesta šel iu si tam brez sile živine vzel. Vožnje pa da ni mogel dokončati, je rekel, ker se je barka naenkrat ustavila in ni hotela naprej. Kserks mu tega ni verjel, iu ga je dal križati po prejšnji sodbi.
Mnogo pozneje pa so vendar prijadrali okoli Afrike od zapada ua izhod, in sicer Punci (Kartogovci). Plinij starejši liistor. nat.
II. 169 pravi: „IIauno Carthagiuis potent.ia
tiorente circumvectus a Gadibus ad finem Ara-
biae, navigationem eam prodidit seripto." In
V. 8.: Fuere et Ilannonis Carthaginieusium ducis commentarii Punicis rebus Ibrentissiinis, explorare Afrikcae ambitum jussi."
Popis tega popotovanja, izvirno punsk, bil je v grščino prestavljen, in se dobi še dandanes. — Vendar so ljudje tistokrat pozabili na toliko važno morsko pot okoli Afrike, in so jo našli zopet še le čez dve tisoči let, kmalo po iznajdbi kompasa, tedaj pri novih, za morsko trgovino ugodnejših okolščinah. Zakon kulturnega razvitka nam večkrat predstavlja prikazen, da če kaka kulturna doba kaj več znajde, nego za se potrebuje, sc to zopet pozgubi, in pozneje v svojem čbbu zopet ua dan pride in potem za stalno ostane.
28.	Meje črnogorske.
29.	O Baru. Spizza pripade Dalmaciji. Vožnja na Bojani je Bvobodna. Črnagora ne sme imeti vojnih ladij. V Bar ne sme nobena vojua ladija. črnagora sprejme dalmatinsko vojuo pravo. Avstrija nadzoruje Bar. (Jrnagora se ima pomeniti z Avstrijo zaradi ceste in železnice.
30.	Turki ohranijo v Črnigori svoje premoženje.
31.	in 32. neznatne stvari.
33.	Črnagora prevzame nekaj turškega dolga.
34.	Srbija postane neodvisna.
35.	Vsa veroizpovedanja so v Srbiji prosta.
36.	Meje Srbije.
37.	Dosedanje trgovske razmere ostauejo.
38.	V železniških zadevah prevzame Srbija za svoje meje vse pravice in dolžnosti Turčije.
39.	Premoženje Turkov v Srbiji se ohrani.
41.	V štiruajstih dueh zapusti srbska vojska turška tla, iu turška zapusti srbska tla.
42.	Srbija prevzame nekaj turškega dolga.
43.	Rumunija postane neodvisna.
44.	Vsa veroizpovedanja so v Ilumuniji prosta.
45.	Rumunija odstopi Besarabijo Rusom.
Meje.
46.	Rumunija dobi Dobrudžo , kačji otok in dunavski iztok.
47.	Neznatne stvari.
48.	Rumunija ue sme pobirati tranzitnih, eolnin.
49.	Rumunija sme dogodbe sklepati.
50.	Bramba popotnih Rumuncev na
Turškem.
51.	Rumunija prevzame v svojih mejah v trgovskih zadevah pravice in dolžnosti Turčije.
52.	Svoboda na Donavi. Pod Orsovo ne sme se prikazati vojna ladija.
53.	O donavski komisiji.
54.	O podaljšanji podonavske dogodbe.
55.	Evropska komisija uredi ladjeplavje na Donavi.
56.	Ista se porazume z deželno oblastjo zarad svetilnega stolpa ua kačjem otoku.
57.	Avstr.ja regulira Donavo pri železnih vratih.
58.	59. Turčija odstopi Rusiji Kars, Ar-dahan, Batum. Meje.
60. Turčija dobi nazaj Alašgrd in Baje-zid. Perzija dobi Kotur.
Cl. Turčija bo uvedla reforme v Armeniji in Armence branila pred Čerkesi in Kurdi.
62.	Iti forme v ostalej Turčiji.
63.	Dogodbe od 1. 185G in 1871 ostanejo veljavne, kolikor niso tu spremenjene.
64.	Mir se bo podpisal v treh tednih.
Bizinurkovi vspohi.
Predsednik berlinskega kongresa knez Bis-mark, piše ,,Ruskij Mir," se je po mogočnosti trudil pospešiti opravila diplomacije, da bi si tako še v pravem času pripravil vspeh v notranjih zelo zamotanih in kočljivih zadevah. S tem, da se je sošel evropski kougres v Berlinu in da je zategadelj postal Berlin zdajno, dasiravno samo začasno evropsko središče, upa Bismark z novim berlinskim traktatom v roci vtrditi svojo politično veljavo v očeh nemškega občnega mnenja, katero se je, kakor se samo o sebi razume, polaskalo z odločno nalogo, ki jo je igral berlinski kabinet v velikem obče evropskem vprašanji. Knez Bismark je omo-
gočil Berlinu slavnostno zavzeti mesto, katero je nekdaj pripadalo Parizu in Duuaju. Nemško samoljubje je zadovoljeno, in to bo vplivalo na predstoječe parlamentske volitve, od katerih izida je mnogo odvisno v notranjih zadevah Nemške. Voditelj pruske politike ima mnogo dela s težavnimi notranjimi posli, zatoraj želi privesti prej kot mogoče svojo vnanjo zadačo k vspešnemu koncu , da bi precej potem za-mogel vreči dobljeni vnanji vspeh na tehtnico sitne notranje borbe. Knezu Bismarku ui bilo težavno doseči zaželjeuega vspeha glede Evrope, ki ga ceni in mu je deloma tudi poslušna. On je skrbel s svojo običajno skušnjo, da se je kougresovo delovanje vršilo soglasno; pridruževal se je zdaj k zahtevam Augleške in Avstrije , zdaj k pravičnemu glasu liuske, kakor so nanesle okoliščine. Nameu se je že skoro dosegel, ne da bi se bili narušili odnošaji Nemške, h katerej koli evropskej državi. Nemški kancelar se je držal in deloval tako , da mora biti, kakor Be kaže , vsak zadovoljen ž njim in da morajo vsi jednako prizuati njegovo nepristranost, zjedinjeno z resno skrbjo za odstranjevanje riskovanih nesporazumljenj. Pripraviti proti notranjim opozicijonalnim strankam bliščeče vnanje orodje v podobi srečnega raz-rešenja velike evropske krize — je zdaj glavna politična zadača nemške politike. Knez Bismark ni Bamo jedeukrat razrešil velika dela v Evropi , ni samo jedenkrat odločilno vplival na tok velikih dogodkov in na tako ali drugačno zaobrnjenje evropskih vprašanj, ali v skromnem delokrogu notranjih narodnih interesov ni bil do zdaj nikdar tako srečen.
Mnogi mu že zdaj prerokujejo nevspeh v začetem notranjem podvzetji, izrazivšem se najprej v smelem razpuščenji nemškega parlamenta in sam kancelar je, kakor se kaže, veliko manj uverjen o srečnem izidu bodočih volitev nego o vspešnem končanji evropskega kougresa. Zamotane primeroma „majhnc'' domače zadeve so dostikrat bolj trudne in uporne, kakor najbolj obsežne vnanje politične snovi. Knez Bismark spozuava tu iu je imel. pospešujoč kongresova dela k vidnej ugodi Avstrije in Augleške, pred vsem v očeh notranjo nemško zavozljanost, ki se je pomuožila z nezadovoljnostjo ,,liberalnih" strank zarad vnanje do zdaj neodločne „rusofilske" politike. Se je li posrečilo kongresu popraviti razdejane nemške zadeve skupno z občnimi evropskimi zadevami, bodo skoraj volitve pokazale.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. julija.
Avstrijske dežele.
CeNiirjcvič H$ii«SoEi"dojde po vradmh naznanilih 1. avgusta v Prago, kjer je v kraljevem gradu na Ilradčinu že vse pripravljeno za njegov sprejem.
imBthnkj bode povzdignem v knežev-ski stan, kakor poročajo dunajski listi. ,,Gazela Narodoma" stavi naslednjo paralelo mej Andras-syem in Bismarkom. Grol Audrassy se povrne na Dunaj kot knez Andrassy in bo tedaj na istej stopnji z Bismarkom. Bismark spada k armadi, isto tako Andrassy. Bismark js postal general in se pri velicih slavnostih rad postavlja vgeneralskej uniformi; Andrassy dela ravno tako, samo da je avanziral stoprv do general poročnika. Bismark se je povzdignil do kneza, Andrassy isto tako. Bismark je pridobil Schles-wig, Alzacijo in Lotaringijo, Andrassy pa Ada-kaleh, Bosno in Hercegovino. Povestnica bi bila največa hudodelnica, če bi nju ne postavila na isto površje, zlasti kjer se nahaja
njuna podobnost tudi v tem, da obdelujeta oba jednako parlamentarizem — on prusko-nemški, a ta avstrijsko - ogerski, samo da je Audrassy kot rodom grof delikatnejši nego Bismark, ki je rojen samo na baronskej postelji. Se ve da se nahaja mej njima ta ogromi razloček, da je bil Andrassy nekdaj (devet in dvajset let je že od tega) k smrti obsojen, a zato je pa zopet Bismark nemški kancelar in posledice Bismarkove politike za Prusko-Nemško in Andrassyeve politike za Avstrijsko • Ogersko se bodo pokazale nazadnje jednake in njun
spomin bo jednako...... blagoslovljen.....
Bismark je dobil zlato runo v podobi milijard francoskega zlata, Andrnssy pa v podobi reda — in iu je najfataljnejša razlika mej obema, ker Bismarkovo /lato runo so razdelili židovi a la Bleichrbler itd. mej seboj, pri čemur bo se Bismarkovi dohodki neizmerno povišali. On nema več runa, tem več ima pa zlata; Andras-syju pa ostane runo samo na vratu in kočiji.
se bodo volitve za deželni zbor vršile 9. 12. in 14. septembra.
BS»><ni in Ileree^oviid poroča „Bohemia", da ste se Avstrija in Turčija porazumele, „Pol. Corr." pa piše, da sta turška pooblaščenca Karateodori paša in Mehmed Ali paša prišla ua Dunaj, da bi pospešila obravnave zastran Bosne in Hercegovine. Oba lista sta oficijozna (vradna), kteri ima pač prav V Madjarski in nekteri nemški listi se zarad zasedanja Bosue jako repenčijo in P. Ll. pravi, da to še vsem Slovanom ni po volji, iz-vzemši tiste, kteri ne delajo na to, da bi od Avstrije odpadli, kakor Hrvatje, kteri se nadejajo, da se bode njihove dežela z novo pridobljenima pomnožila. Kakor smo vže unidan v enem članku povdarjali, imajo Hrvatje pravico do Bosne in Hercegovine, in kolikor bolj se bodo protivniki zedinjenju teh dežel s Hrvatsko ustavljali, toliko bolj, jiravi „Sloga" moramo mi to zahtevati. „Korist velike Avstrije, |iiše ta list na dalje, je zdaj tudi korist razkosane Ilrrvatske. To je najtrdnejša misel naše narodne politike , da vladajoča hiša po naših mislih in naših pravicah ne more nič zgubiti, pač pa more in mora razširiti svoje go gospodsivo. Mnogi se protivijo zedinjenju Bosne in Hercegovine, češ, da to ue bode nič koristilo, pač pa da se bode potrosilo mnogo denarja. Ti se ne boje tega (zgube novcev,) ampak boje se marveč, da ne bodo mogli po svoji volji vladati, kadar nas bo več skupaj. Če Avstrija vvede v Bosni toliko denarnih vradov , da se za nje denarji ne bodo zmogli, vvede take postave, da se bode sedein let prav dalo za en dukat, če bode vsilovala tuj jezik, če bode <ula brez vzroka šume (gozde) sekati, polja pa neobdelana puščala , potem tudi mi sodimo, da ji Bosna ne bode koristila, ampak škodovala in sicer zelo škodovala. Toda mislimo, da naši vladajoči ljudje po večletni skušnji poznajo dobre nauke, in upamo, da se bode avstrijska oblast v Bosni skazala za blagodejno, da bode odprla potrebne ceste in železnice, napravila dobre šolo , dala pravične postave vsako plodno stran one zemlje na korist obr in lako narodu koristila. Nadejajese tega, kličemo dna svoje duše: Živio Franc Jožef, cesar in kralj, živio pod njegovo krona zedinjeui hrvatski narod." Da je osvojitev Bosne tudi za nas koristna, srno že večkrat povdarjali, zato se smemo tudi mi prištevati k narodom slovan skim, o kterih piše „Lloyd," da nočejo odpusti od Avstrije. — Kedaj da naša vojna maršira v Bosno, se še ne ve; eni listi pravijo do 20 eni do 25. t. m., eni pa (Kroat. Post) da še le do 2. avgusta. Priprave za prehod čez Savo
so dovršene in višji poveljnik te dni dojde s svojim štabom v Brod. Ker so se nekteri Srbi in Muhamedani protivili proti vojni avstrijski, hoče velikanska deputacija iz cele Bosne iti na Dunaj, da se cesarju zahvali |za dosedanjo milost in ga naprosi, da bi že skoraj avstrijska vojna zasedla deželo.
Vnanje države. Papež so imeli 15. t. m. kouzistorij, v kterem so kardinalom prebrali tajno aloku-cijo o sedanjih razmerah rimske stolice s posameznimi državami. Pojasnovali so jim tudi svoje vedenje ter jih vprašali, če se z njimi v tem strinjajo. Razun tega so imenovali več škofov italijanskih in vnanjih; med njimi je tudi nadškof Stcichele za Mnihovo in škof Ehrler za Šjiirsko. Telegraf poroča, da bodo papež tudi v Bosno in Hercegovino poslali več duhovnov in osnovali tam nove škofije in fare.
It.ilijuiisko ministerstvo bode neki odstopilo, in ininisterski predsednik postane boje dosedanji poročnik na Dunaju, grof llo-billant, ki je kil poklican domu. Razmere na Laškem so jako uapete, zlasti je neki velika razdraženost proti Angležem, da so zasedli ci-peruski otok, še veča pa proti Avstriji, ktera mora biti ua to stran jako previdna in pozorna. Govori se o neki zvezi med Italijo in Grecijo.
ICiiiiituiskit vojna se je zdatno znižala in razpustili so 15.000 mož.
(■reeiji hoče Turčija le malo zemlje odstopiti; če bi Grki sltein ne bili zadovoljni, bi jim Osman paša s silo zabranil zasesti Te-salijo.
\«'nišlii državni zbor bode neki jako pozno sklican , ker ga želi cesar osebno odpreti , kadar bo popolnoma okreval. — Zarad razžaljenjea Veličanstva je dan za dnevom obsojenih mnogo ljudi. V Mnihovem bil je v soboto na 8 mesecev obsojen 73 let stari jako priljubljeni zdravnik D. Trettenbacher, kterega je ovadil star znanec Kari pl. Piloty, vodja tamošnje akademije. To je učence tako raz-žalilo, da je večina izmed njih sklenila iz akademije zarad tega izstopiti. Res lepe razmere v blaženej nemški državi 1
ESuskii carica je neki prav hudo zbolela.
Izvirni dopisi.
Oil sv. Duhu pri Krškem, 15.
julija. (Strela vdarila!) Včeraj popoludne med službo božjo je Btrela vdarila v zvonik naše farne cerkve. G. župnik so ravno hoteli dati blagoslov s presv. Rešnjim telesom , ko trešči in ljudje zaženo strašansk jok iu krik, ter jo vdero iz cerkve. Župnik sv. Rešuje telo hranijo v tabernakel, ter gredo iz cerkve, kamor prineso enega od strele zadetega moža in kmalo potem še nektere druge, smrtno zadete. Začeli so jih drgniti s suknorn, krtačami itd., ter so ene res zopet spravili iz omedljevice, pri treh pa je bilo vse prizadevanje zastonj; eden je oče štirih, eden pa šestih nepreskrbljenih otrok, in eden je bil ueoženjen. Žalost rodovin, ki ste na tak strašen način zgubile gospodarja, kakor tudi vseh farauov je neizmerno velika. Čud io je to, da neki mož, ki je sedel v sredi med ubitima, je bil le nekoliko po nogi osmojen ; tudi več drugih je bilo nekoliko zadetih , pa ne tako hudo , da bi jim bilo to posebno škodovalo.
Iz IVlor.il*, j n 12. julija. Slovesnost obletnicc naše čitalnice obnesla se je nenadejeno — sijajno. Vdeležilo seje veselice domačih društvenikov in mnogo vnanjih odličnih gostov iz Gornjega grada, Ljubna, Smar-
fina, Rečico, Šoštanju, i. t. d. v tolikem Številu, da ho bili čitalnični prostori polni. Pri veselici jo iz prijaznosti sodelovalo pevsko društvo slovenskih celjskih dijakov. Oosp. podpredsednik pozdravi v prijaznem nagovoru častilo društvo, došlo gosto zahvaljevajo so jim v imenu odborovem ter eno leto staro čitalnice, da so njo počastili s svojo navzočnostjo iu jo prišli vezovat, za njen prvi god. Dolgo že — nadaljuje govornik — mi je bil znan Mo/irski trg kot zlato Mozirje; sem ter tje preinišljevaje si nisem mogel nikakor raztoltnn-čiti tega imena, in če Hi je naš trg kodaj po pravici prisvojevul to ime , si ga smo ravno zdaj , ko biva v njegovem krilu — čitalu ca. Vihrajo sicer nad trgom slovenske trobojnice, a želeti jo, da se tudi dejansko kaže, da nam je mar za sveto narodno stvar, sicer nam je slovenska zastava le samo iluzija k večcmu v z ismeb. Izpolnila je čitalnica naša prvo leto svojo starosti iu menim , da govorim celemu častitemu društvu iz srcu, ako z iskrenim željami in voščili napijem naši čitalnici: „Zivilnl Ilog te ohrani še mnogo let na blagor narodu in posebno veselje domoljubom gornjesavinske doline! Zadoneli so navdušeni klici: Živila!! I u govorniku so odzdravili mladeniški srebrno doneči glasovi z navdušenim: ,,Jaz sem Slo-vauw. Vrstile so bo daljo med pesmami razne napitnin1 in navdušeni klici, naj bi nafto prizade-tje vspesno vplivalo glede narodne zavednosti, t r vnelo iu pridobilo srca za vse , kar je lepega, plemenitega in pravičnega. „Zu pravico in resniso trdno stati hočemo tudi mi, du bode Slava naša mati." Vse pesni so se po načrtu prepevale s tako pevsko spretnostjo, da je bilo društvo popolnem zadovoljno. Pri veselici je • lobro svirala domača godba. Do ranega smo so izvrstno rndovall in slovo jeinuje se ločili / leči du bi so prej ko prej zopet, soSli k tako zanimivi veselici. Vrh mu pevskemu društvu celjskih dijakov pa izrekamo za prijazno so delovanje mijtoplejo zalivalo in željo, ilu bi mu pribčno Se se svojim miloglasnim petjem razveseljevalo.
Iv,	15. julija. (Šolski sklep
na gimnaziji i u mestjanski šoli; izpred sodišča; — sam o umor; vreme.) Preteklo nedeljo so so končale šolo na tukajšnji gimnaziji iii mestjanski šoli s slovesno sv. mašo. Gimnazijo jo obiskovalo koncem šolskega leta 11)7 mesljansko šolo jm KI5 dijakov. Po materinskem jeziku bilo joniigim-naziji !)h Slovencev — ravno toliko — iih Nemcev (V?) pa t Hrvat. Podučovalo seje, se \e, da vse izključljivo v blaženi nemščini, izvzemši slovenski jezik za rojeno Slovence po dvo uri na teden, razun v I. in II. razredu, kjer je Slovencem bilo .'I ure za slovenščino iiii teden odločenih. Kako daleč hiiio Slovenci S i za diugimi slavjanskuni narodi I Moravljani so pritožujejo, da jim je po primeri slavjanskih prebivalcev odločeno prepičlo število sred njih šol s češkim podučnini jezikom; u nas Slovencev jo nad l miljon, in mi nimamo ni-jednegu višega učilišča z narodnim podučiiiiu jezikom ! Naš narod ho mora po tem takem sčasoma popolnoma potujčiti iu v žrelu velike Nemčije pogubiti ! In k temu potujčovanjii nio-rnjo lastni slovenski sinovi pomagati.
Program celjske gimnazije ima sestavek z naslovom : „Lul,liers Kinllus nuf die deutHehe Literatur (knkov vpliv je imel Luter na nemško slovstvo). V tem sestavku ho proslavlja nemška domovina ter se v zvezde kuje nurveči in najbolj zagrizeni sovražnik kat. cerkve Martin Luther. < 'e človek prebira ta članek, moril res mislili, da jo Celje tam kje, v sredi
Nemčije in da so na celjski gimnaziji učijo edino le - Luterani, med tem ko jih je bilo koncem šolskega leta med 11)7 učenci le troje sjioznavalcev lutrovo vere. Ta članek je za mladino, ki nima še lastnega razsodita, jako škodljiv in bilo bi želeti, da so kteri izmed naših katoliških profesorjev oglasi in v onem članku navedeno dogodke po resničnih zvirnikih pojasni. - Lu tako naprej ! Skrčujejo i ti odpravljajo so verske vaje, odpravil so je izpit, iz veroniiiikn, podkopana jo veljava verouči telja iii zduj se mladini tudi še zu počitnice strupene hrano podaje, lu potem se toži o bi e/,bo/,nost i odrasle mladine.
Pravda Seidl-Uospodarjeva bi bila za Celjane |iu tudi za ves slovenski narod jako zanimiva. Ze ju celjska okrožna sodnija odloČila, da lo listi bodo iuicli k porotnijskim obrav navani prihajati , kteri so poprej od okrajne Hodnije dolično listnice (karte) dobili. Po vsem mestu se je govorilo le o tej bodoči obravnavi ter ugibalo, kdo bodo zmagal. Po vsem , kur se jo i/./,u kulis zvedelo, smo sodili, da bode majhni David silnega tioljata podrl ob tla. Toda zgodilo se je diugače: v četrtek II. julija popoldne pošlje Seidl okrožni sodniji tolegralično naznanilo , da tožbo zoper ured uika „Slov. Gospodarja" vzame nazaj. Obedvo stranki ste se pogodilo iu vso komedije je bilo konec.
Sumouinori so tudi med našim ljudstvom tako množijo, da je res groza. Zaporedoma so so v zadnjih tednih samo v naši okol e.i ;t su-mouimiri pripetili: Na Počovuiku se jo tuzu/.-dau žganje pivic obesil v kositrni mit vojak ustrelil, l<it so niti ni sjioljubilo odločene kti/.ni l Idnevuega zapora pri stati. Preteklo noč. pu je neki človek po sili i/, hiše i/hežul, se bli/,o tovarne za jesih t Kssiglubrik) pri Viigliijni sltdiel ter v vodo skočil, i/, ktere so ga danes zjutraj potegnili. Tu poslednji uino-inorilee si je bil žo pred pultom nož dvakrat, v trebuh porinil, toda so gu takrat Se oleli; menila se je potem preveč sramoval, du so tu takrat popolnoma končal; zdaj so mu jo hol| .,posrečilo".
Vedno dežovanjo je napravilo po spodnjem Stajarskem — in gotovo tudi drugod — mnogo škode po polju; ljudstvo jo že bilo vse ob-upljivo ; danes — v pondeljek nam sije zopet prijazno zlato solnce. Mili llože: varuj iiiis midaljuih nesreč 1
I/ iiutiiliorsltr okolice. (O
spravi s Seidl oni). Strela z jasnega neba ne bi bila tako nepričakovana , kakor sprava vrodnika Slov. Gospodarja z gosp. Seidlom Način, pod kterim ho je Bprava'sklenila, jemlje pričam in dopisnikom čast, in rosnicoljubje, in jih sluvlja pred liberalce iu nemčiirje kot grozne obrekovalce. Sjirava ju sicer lepa čednost, pa zgoditi se mora po resnici in pravici. Kar ho je pisalo o g. Soidlu v „SI. Gospodarju", ni bilo nikdar kar meni nič tebi nič s trto zvito, kakor je že v lanski tožbi očital ,,Gospodarju", „der zveite Tlieil lot.nl aus dur Luft gegriilen." Pri vseli tožnili točkah ho bih; zu našo stran jiriče iu prisege, ki pri avstrijskih sodnijuh še kuj vo)|iijo.
Dobičkarije ali goljufijo g. Soidlu nismo nikjer in nikdar očitali, tudi nikomur stili sanjalo, da bi ho liottl g. Selili s tremi goldiniirčki obogateli. Toliko dobro misel t mo o njem vselej imeli , (lil bi mogel II gld. plačati, ko In jih bilo mi njegovem posestvu tudi -K) intiibuliranih, le opomnili hiiio ga hoteli iiii dolžnosti šolskega nadzornika, ker je lehko mogoče, tlu kuj pozabi pri tolikih službah.
iKfr Daljo v prilogi.
Šolski nadzornik pa jo šo v Kamci in pri sv Križu, kamor pa žo dolgo ni prišel gledat. (Ali je žo šolsko račune pri sv. Križu napravil ali no, smo tudi radovedni?)
V	spravi pa zdaj moramo brati ,,i/. nepra-vnili poročil zajeto — aus unrichtigen Infor-miitioiien geschiipft." Ako so bilo priče pri-luavljeno s prisego potrditi, kar se jo grajalo, se j i iu nikakor no more neresnica očitati. Lansko leto je g. Seidl spoznavši dokazano pozabljivost iu nered tožbo preklical, tedaj pač m bilo treba letos toliko strahu. Kar smo v desetih letih priborili, šlo je v treh dnevih po Dravi med btižibo/uke na Turško. Veselje jo nepopisljivo v ua.-ijitotneui taboru. Mi pu iz srcu obžalujemo, da se vsn reč ui preti porotnike pravilu, da bi vsaj zvedeli, kje je laž, kje jm roHiuea V Imenu obrckovalcev pa gotovo nismo zaslužili. Gospod Seidl nam ostane v spominu kot nikdar ne prerojeni poslanic.
Domače novic«.
V Ljuliljuui 20. julija.
Kofaki !
Vsled mobilizacijo e. k. annado bilo je tudi mnogo naših ljudi poklicano k svojim polkom. I'u klic je britko zadel mnogo rodovni, katerim so vzeti gospodarji in očetje.
Spoluivši svojo dolžnost, do cesarju in domovini' morali so nagloma zapustiti svoj dom, družinam ii|ihovim pit vsled tega pretijo nadlogo vsake vr te m siromaštvo. Komu bi tedaj misel nu to žalostno osodo no ganila srcu, lilo bi jiri taki tevi ostal še hladne krvi!
Tej revi |>nti po moči v okom, bodi Iju-doljiibiia krščanska skrb vsem onim, katerem )>• |io milejših razmerah dano, ostati doma |iri drugih svojih.
Deželni odbor, kot. /.nitopuik nuSe dežele Kranjsko, jo za dolžnost svojo spoznal, staviti se 11 iv čelo blagemu delovanju h tem , tlu za naj'ilnejšo putrchščim* nabira pripomočkov in nabrtiiie deli zapuščenim.
V	tu cilj m konec jo umi odločil svoto iz deželnega zakladu razun tega pa obrnil sodo c. k. deželnega predsedstvu, ki mu je z odlokom od daniišnjegu dne dovolilo nabirati po vsej di želi tnilodurov za zapuščeno rtulovino v vojaščino poklicanih vojakov naših.
S tem pozivom se tedaj obračamo tlo sočutja vseh prebivalcev dežele Kranjske iii potrkamo na dobrolljivo njihovo srce: nuj vsak pri more, kolikor iiiii jo po njegovi moči mogoče! S toni bo olajšal pri cej žalostno ; ito vojakov , ki so zapustiti morali svoj dom, |ia revščino življenja olajšal zti|iuš-čeniin. f> pomagamo vsi, bo iz malega nuriistlo veliko, tu |iod|)ora bo /datmi.
Darovi nuj se pod tem nnpisoin pošiljajo ali kar naravnost ali |iu po najbližjih c. k. okrajnih glavarstvih ali po dot.iČnih žiiptiiiijah podpisanemu deželnemu odboru v Ljubljano, ki ho |io časnikih naznanjal milotlare, katero prejme, pa tudi dobrotnike, ki so jih darovali, nt bodo ol)|avil, kaj se je zgodilo z denarjem
Naj gre tu naš glas po vsej deželi in najde, v srcu vseh domoljubov oni odmev, ki ga pri Čukujeiiio s pol n i m zaupanjem!
De ž o In i o d bor Krn nj s k i v I jubljiinl M. Juliju IH7H.
(j.iSVoivmr ' otl l^- t. m. ju bil konji h rinili) •/.tirail nekega, dopisa z lllok. Da p. i. naročnike nekoliko odSkodujrnio, jiridojali smo dnini:',nji številki prilogo.
(Z<tn/rtni ilnintihu/ti Kiiltnaoiuja jmlkit hI. 17) se, tudi „'Tuglilalt" v št. iv.i huduje , du ni.
(KjT ]
bil bolj sIovcbdo in čaBtuo pozdravljen pri svo-jeni prihodu v Ljubljano. Vendar po svoji uma-•/.uni navadi krivdo zavrača ua narodnjake, češ, „da je v prvi vrsti pogrešal tolikanj hvaliaano radodarnost tako zvanih rodoljubov." Kadar gre za uieBtnc ali druge volitve, naš Ijubeznjivi butelj vedno trdi, da sta kapital in inteligenca v njegovem taboru. Kako tedaj, da se ta ka pital sedaj ni pokazal iu obnesel ? Sicer pa še enkrat rečemo, da bi bila to morala biti skrb mestnega odbora, v kterem narodna stranka nima ničesa odločevati. Nasprotna stranka se je vstopila na čelo; če je svoji mu poslu kos, naj z dobrim zgledom drugim sveti in naj ne čaka, da bi jo morali narodni zastopniki Ao le drcgati in opominjati na njeno dolžnost. Naj bi se bila reč le od veljavne strani sprožila, in slovenski rodoljubi bi gotovo ne bili za-zaostali, dasi po ,,Tagblattovl" sodbi med njimi ui kapitalistov. Da se to ni zgodilo, nas mora tem bolj boleti, ker se iz Zagreba poroča, da so bili nafti lantje tam doli jako ljube/,njivo in prijazno sprejeti iu da jim je neko društvo preskrbelo smodck in 13 vedrov piva
(Zarad nepokoričino proti .svojemu stotniku in huda nagajivo 11 i) bil je vojak 17. Kubno vegn peš polka J. Svetlin, po domačo Pavškov, mesarski pomočnik iz Ljubljane, od vojaške Hodnijc v Sisku te dni k smrti obsojen in takoj ustreljen.
(Za družine v roj ako poklicanih rescrristov) je deželni odbor kranjski daroval 2000 gld.
(Mestni odbor ljubljanski) je imel včeraj navadno mesečno sejo, o kteri obširneje po ročamo prihodnjič.
(Skušnje iz državnega računstva) se bodo vršile v Uradni 30 julija. Kdor se jih hoče vdeležiti, se mora pii predsednifttvu izpraše-valne komisije oglasiti vsaj do 27. julija.
(Cicilijino društvo) bodo imelo, kakor smo enkrat že poročali -Ti. julija občni zbor z. nasledil i m programom : 1. Ob 8. uri zjutraj slovesna sv. maša v stolnici; ob 10. uri zborovanje: n) nagovor predsednikov , b) poročilo tajnikovo, c) poročilo glasbenega vodja, d) poročilo bla gnjnikovo, e) razni nasveti; ob 4. uri pop obiskanje sv. Hešnjega telesa med petjem v stolnici. 4. ob (i. uri slovesne večernice v frančiškanski cerkvi. Zvečer zabavn. K zborovanju vljudno vabi vse pruStvenike, k drugim slovesnostim pa sploh vse prijatelje	Odbor.
(Ilišne posestnike) vradna Laib. Ztg. opo-zoruje, da naj sestavijo popis hiše in stiinov-ninc za prihodnje leto 187'.),
(Šolska poročila.) a) V i š a g i m n a z. i j a v Ljubljani. Učiteljev je štela 'JO, učencev pričetkom letn4(lf> javnih, 7 privatnih, koncem leta 425 javnih, 0 privatnih. Med njimi lihih) :il7 Slovencev, 104 Nemcev. (?) Z odliko jih je leto dovršilo 411, s prvim redom 283, novo poskušnjo jih mora delati II, padlo jih je 48, neizprnšani so ostali 4. b) Viša rc alka v Ljubljani* število učiteljev 18, število učencev pričetkom leta 375, koncem leta 340. Od teh jo bilo 1(18 Slovencev, 137 Nemcev V, 28 Italijanov, drugih 7. Z odliko jih je sklenilo šolsko leto 22, s prvim redom 227, novo preskušiijo jih mora delati Ili, padlo jih je 34, nei/.prašan je l ostal, c) Viša g i m n a z i j a v Nov e m m e s t u. Učiteljev jo bilo I I, in sicer 10 posvetnih in I redovniki; učencev je bilo pričetkom leta I II, koncem leta 128, Od teh je bilo 120 Slovencev iu 8 Nemcev. Samo po sebi se umrje, da je bil na vseh treh učilnicah učni jezik nemški. Literarni izdelk i, ki jih nahajamo na čelu poročil, so nekteri prav zanimivi, in mi
Priloga ..Slovencu" slov. 78.
slimo o njih kaj več spregovoriti. Za danes Jih le navajamo: prof. p. L. Hrovnt je objavil v novomeškem poročilu si oven s k spis Slovenski dom"; prof. Ogorek v novomeškem: Wann hal Oicero die beiden ersten catilina-rigehen Koden gebalten. Prof. K. Lovec v poročilu ljublj. realke: „dio Sprache iu Trubers „Matthiius." Dr. 11. M. Uartenauer v poročilu ljublj. gimnazije: „der natur\vissenschaftliche MaterialiBinus, o kterem že prihodnjič nekoliko obširneje pišemo.
(Komisija za sušenje ljubljanskega mahu) si je za načelnika izvolila gospoda dr. .Inžefa Kozlorja, za namestnika pa g. Peruc.i-ii.
(Matura na gimnaziji ljubljanski) se je dovršila v četertek opoldne. Izmed 23 osmo-šolcev jo je delalo 22 in trije vnanji ali ek-slarui. Dodelali ko jo t,nje z odliko, dvu sta odložena na dva meseca, dva za eno leto, dva ponavljalea pa za nedoločen čas, in se smeta k maturi tretjič prikazati le s privoljenjem visokega, naučnega ininisterstva, vsi drugi so izvršili dobro. Med padlimi so vsi trije vna-njiki. Na realki jih je delalo maturo 28;/, odliko sta jo dovršila 2, zal leto odloženih je (! za dva meseca pa 2. Dovršili so jo včeraj.
(Iz seje deželnega odbora lil. julija.) V podporo ubogim družinam, katerih očetje in redinki morajo vsled mobilizacije dom zapustiti in vojaško službo nastopiti , je deželni odbor 2000 golil, iz deželnega zaklada dovolil ter jo s pritrjcnjcin deželne vlade Izdal razglas za nabiranje podpor po vsej deželi, ki ga današnji „Slovonce" ima na prejšnji strani. Predlogom kranjega in okrainega šolskega sveta za ili linitivnost, Štefana Tomšiča v učiteljski službi na ljudski šoli v Sodražici je deželni odbor pritrdil.
(Seje mestnega odbora /.'>. t. iii ) se je z županom vdeležilo 20 odbornikov. Zupan naznani, da je deželni odbor magistratu poslal pismo, v katerem ga vabi, da naj blagovoljno sprejema darove za vbožne družine, kte rdi očetje so odšli v vojake, ter se o tej reči tudi obrne do mestnih župnikov. Denarni odsek bo odločil, koliko da bodo moglo mesto v ta namen podariti. Cerkvenemu predstoj-ništvu v Trnovem se dovoli, da sme neko volilo porabiti za napravo ob velikih praznikih potrebnih cerkvenih paramentov. Od g. faj-moštra Antona ('Vrneta za uboge podarjena hiša v Krakovein se sprejme. (Ig. Dreo in Uoršic priporočata , da naj se pri oddaji stanovanja ozir jemlje na sestro ranjkegu gospoda, g. Ilegali po pristavlja, da naj se pozneje res v prvi vrsti ozirajo na uho/,ne iz, Krakovn ali pa vsaj ua otroke tam rojenih staršev. Pritožba nekega hiš. posestnika, kteremu se je zaukazalo , da mora žlebove svojo hiše izpeljati v podzemeljski kanal, so zavrže. Poročilo finančnega odseka o preiskovanji mestnih blagajn,c, ki jih je našel vso v redu, se vzame na znanje. Prošnja asilnega družtvu dunajskega vseučilišča za denarno podporo se zavrže. Nagrada za učiteljico, ktera je bolno učiteljico Krašner nadomestovala, h* dovoli. Poročilo o vspohu poduka v ženskih delih v šoli na mahu , kterega je brezplačno preskr bovalli gospodičina Kiiihhch, se v/,ume na znanje m se učiteljici izreče zahvala mestnega odbora. —
Razne reči.
Vrnil u i š k e p r eni eni bo : Notar dr. Uspan pride iz, Kostanjevico v Krško. Dr. Pav-lič, okrajni »ilravnik, iz Črnomlja v Litijo, dr. Eržen pa i/, Litije v Črnomelj za okrajnega
zdravniku, finančni koucipist Adolf \Yull v Ljubljani jo delinitivno potrjen.
Telegrafi čn a postaja v P ledu bode od 20. t. m. do konca avgusta vradovala skoz celi dan.
Krasen s vet lupin Velike Nedelje na Stajarskrin izdelan od fotografa Kr. Kratochuilla ua Dunaju, poslal se nam je te dni na ogled s pristavkom, da jih ima v viz.it kartneni in kabinetnem formatu v zalogi g. M. Petek, kupec v Veliki Nedelji, pri kterem naj se oglasi, kdor jih želi.
Poljski d r a m a tik S e \v e r, avtor komedije „Pojodynek szlachetnyeli" je začel zdaj pisati drame po Irancoski. „Oazelr. Nii-rodovva" pravi da je lo četrti poljski rojak pišoč v tem času za francosko glumišče. Njegovi predniki so: Chojecki, Wyzinski m Ki v styn Ostnnvski. Pač žalostno, da se zmožni slovanski pisatelji tako vgibajo svojega rodnega jezika iu to še Poljaki, ki imajo tako i/,olikan jezik. Se žalostnije pa je, da delujejo omenjeni Poljaki samo za dobiček, kajti njihova dela izhajajo pod psevdonimi.
Letina v nekaterih okrajih na Ruskem. I/. Palašovskega okraja v Saratov-skej guberniji se piše v , liuskija Vedoniosti": Pogled na letino v našem okraji iii kar nič vesel. Vže jeden mesec ni skoro nič dežja, zato pa opravljajo miši iu črv svoje delo ua polji. Vrtovi, prepreženi s celimi mrežami pajčovenj, stoje kakor obgoroni. Zelje, solnč-nice žrtev črvom. V poprejšnjih lotili je bilo malo sena iii zatorej se je čutilo pomaiij kanje klaje. Po zimi 1S71'. lsW so bili kmetje prisiljeni oskubsti svoje koče in s slamo krmiti živino. Lani je bila žilna letina srednje vrste a vendar niso čutili kmetje posebne potrebe; klaje za živino je bilo obilno, samo pokladati je niso mogli , ker so v poslednjih letih zarad pomanjkanja klaje prišli skoro ob vso živino. Letos umu letina slabo obeta. Rež je še srednja, ali jura žita so prav slaba; k /.vršenju nesreče se je pokazala na polji množica miši, ki neusmiljeno trebijo žito. V sosed njem Atkarskeni okraji so uničile miši jodneinu kmetu čotiri desetine yedna desetina ima 2400 šlirjaških sežnjev) pšenice tako, da zemlja črni. Lan še pognal ni, zato so mnogi v drugič proso nasejali, ki pa tudi leži v zemlji iu ne misli pognati. Pri (arih neradostnih razmerah so kmetje čisto obupani in ne vedo, k čemu roke položiti. Mrva je tudi slaba in s čem naj lu se tedaj krmila poslednja ostala živina? I.e po osodi neoinchkiiženi ruski iniižik zamore prenašati take ponavljajoče se bede. S čem iiiij hi se plačali davki? To je vprašanje, ki dela našim kmetom največo preglavico. Prodati se ne dii nič, potrebe zmerom raslo in v bodočnosti se tudi ne vidi ničesa, s čemur bi se dali davki plačati. Opaža se, da prihajajo kmetje polagoma k razdejanju. Iz Mijuskega okraja se pa piše „<)olosu': Zdaj so za nas graščake težki časi. Letošnje leto je popolno nerodovitno. Silna vročina iii suša. K dopol-njenju nesreče je začetkom junija pojavivši se žužek razdejal v korenini skoro vso pšenico ni drugo juro setev. Nebeška kazen je grozno zadela naš donski okraj iii mnogi gledajo obupno v bodočnost... Urnščaki in kmetje so v nadeji ua dobro letino pora/prodali v aprilu m maji skoro vse svoje žito. Kakšno je bilo raztienadenje, ki se je začetkom juniju uvidelo, dn čaka vse zemljedelce slaba letina I Od IV. aprila do U'-. maja (po ru diem računu) ni bilo čisto nič dežja: vročina m suša ste vso pokončale. Žita so so posušila v korenini, trava je proč, S kratka, naš blagoslovljeni okraj jo ob
iskala popolno slaba letina. V zgled naj na vedem sledeče. Iz 120 desetin, katere seui posejal začetkom aprila s pšenico, ne bom dobil ni jednega snopa. Semena sem porabil za 1000 rubljev; oranje in vlačenje je stalo uac tisuč rubljev. Z eno besedo, iz potroSenega denarja ne bom dobil uičesar. NaSe poljsko gospodarstvo je prišlo v razdejanje; ono dalje vesti je nesmiselno tem bolj, ker je v štirih letih le jedenkrat dobra letina.
—	Dvorni norec Dominik bil je pri kralju pri kosilu. Kralj opazil je, da je Dominik ogledoval s posebnim veseljem skledo jerebic, zato je djal: ,,Dajte to skledo Domi-nikul" Tapa reče: „Kako, veličanstvo? in je rebice tudi?" Kralj ne hoteč preklicevati svojih besed, je djal: ,,In jerebice tudi," Tako je dobil Dominik skledo, ki je bila sreberna z Jerebicami vred.
—	Dolžnik, ki je bil napel vse svoje moči, da bi zadovoljil svoje posojevalce , ni mogel nikakor dobiti potrebnega deuarja; zato je rekel: „Gospodje, na vso moč sem se trudil, da bi vam mogel zadostiti, a ker nisem mogel nič opraviti, prepuščam zanaprej vam skrb za to.
Listnica opravništva.
G. S. It. Vivat Bcquens ! Radostno Vam potrdimo , da smo Vaš btagodušni dar 45 gld. k prejšnjim 20 gld. hvaležno prejeli. Vaš izgled našel je vrednega posnemovalca, ki nam je prepustil 33 gld. (Je Iii vajina misel splošno prodrla, bili bi skoraj na suhem, in v marsikteri zadevi bi se list zamogel povzdigniti. Pri tej priliki prosimo tudi še tiste p. i. naročnike, ki so z naročnino že dalje na dolgu , da naj nam jo blagovoljno pošljejo, ker se sicer množi tudi naš dolg v tiskarni.
Eksekutivne dražbe.
20. julija : 3. Erčulj iz Zagoricc, 3. Ilren iz Konipolj, 3. Marolt iz Lasič, 3. lliiglcr s 1'odgore, vsi v Lužicah. 3. Vidmar v Senožečah. 3. Bergles it Gorenje Slivnice, 3. Snoj iz Brezovice, 2. Križ-man iz Grosuplja, 2. Žagar iz lireBta , 2, 1'ožlep iz IMcšivico, vsi v Ljubljani. 2. Kuhar iz Mladja. 2. Malešič iz Krške vasi, 2. Itožič iz Čateža, 1. Pajek iz Dobravice vsi v Kostanjevici. 2. Eržen od sv. Duha, v Loki. Oražcm iz Kibnice, Obcrstar iz Itukitnice, oba v Hibnici. 1. Koprivšek iz Vranke, 1. Beden iz Kcrtinc, 1. Bratok iz Lazov, 1, Ber-var vsi na Brdu. 1 Ilartman na Vrhniki.
22. julija: Cvek iz Kurje vasi, v Ljubljani, ltodič iz Gorenje vasi v Novem meBtu. 1. Jeraj iz Dornic v Kranji.
Umrli ho:
Od 13. do 15. julija: Nikolaj Feldstoin, go stač H5 I,, za sušico. Helena Celcšuik, hiš. pos. (12 I., za vodenico. Kari Nigrin, zasebn. o. C t., za vodeno glavo. Henrik Snoj , kurj. o. 14 ur, vsled slabosti. Amalija Pikovuik , zas. o. 10 d., za božjasljo. Ana Fiseher mestna reva, 6G 1., za mrtudom. Gustav MiheliČ, hiš. o. 2 */„ m. za sušico. Jožefa Elesini, del. o. 4 I., za sušico. Ferd. To-mažič , poštni vrad. o. K! d., za drisko. Frančiška Kalin, del. o. 5 m., za ošpirami. Anton Johavc, vrad. o. 1 m., za božjastjo. Fridrich Snoj, kurj. o., 4 d. za božjastjo. Alojzij Varaga, kmet. o. 3. I,, za vnetico možg. mrenico.
Najprimernejše darilce
za
prdine otroke
ste povesti: t- llaiiani, ali zadnji dnevi JeruKnlemn, in
2. Zadnji dnevi Ogleja.
Knjižici obsegate okoli 180 strani iu Be dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu „Mloven<»a", ki po želji preskrbi tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno kujižico po vrhu.	(18)
Zalivala.
Srčno sočutje, kojo se mi je skazalo dn<5 13. t. m. pri sprevodu mojo nczabljiva soprogo in učiteljico
Amalije Gerčar
rojene Lenimi, me veže , da moram izreči vsim prijateljem, znancem, posebno pa gospodom učiteljem in učiteljicam domačega in tujega okraja za mnogobrojno spremstvo in milo nudgrobnicc najiskrenejšo zahvalo.
S t. Hupe rt na Dolenjskcn dne 18. julija 1H7H.
Andrej Gorčar, nadučiteij.
Loterijske številke 13. julija.
V	Trstu: 73, 57, 13, 12, 71.
V	Liucu 8, 4«, 1«, 27, 32
TeleKrnllčne denarne cenr IS. julija.
Papirna renta 04.90 — Sreberna rent« 66.80 -Zlata routa 76 30 — 1860letno državno posojilo 114 — Hankin« akoije 837 — Kreditne akcije 260.60 - London 116 60 — Srebro 101 —. — Ce». kr. cekini 6 49.—20. frankov 9.27.
xkxeososcx3t3qoao3tkxicxk!c»c>soeoa(x
Pr o čas t it i hunilil
in
valiti cerkvenim predstojnikom
priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno cerkveno obleko, ter tudi izdelaue mašne plašče, pluvijale iu dalmatike; bandera, baldahine in bandrčeka pred sv. Rešnjim Telesom. Dalje imam v zalogi blago in izdelano cerkveno perilo, kakor albe, ko-retlje, korporale m raznovrstne rutice. Staro cerkveno robo jemljem tudi v zameno ali v popravo in predelovanje, kakor kdo želi; sprejemljem ravno tako vsa do-tična vezanja.
Imam tudi v zalogi pozlačene oltarne šopke, svetilnice, križe, svečnike itd.
Z besedo: sprejemljem ter vestno izvršujem vsako dotičuo naročilo in sicer ročno in pošteno, kolikor mogoče po najnižji ceni.
Ana Hofbaner,
(5)	pred mostom.
OeimrMtvTiie ceim 18. julija.
Državni fondi.	Denar.	H|aif„
6'/, avstrijska papirna rent« . . .64 85	66.—
6'/, renta v srebru............66 70	66.86
4"/, renta v zlatu (davka prosta) . ,	76.15	76.30
Srečke (lo/.i) 1854. 1..............109.60	109.50
„ „ 1860. l„ celi..........114 25	114.26
„ „ 1860. 1., petinke . . .	128 60	124—
Premijski listi 1864. 1.,............141.60	142.—
Zemljišpine odvetnice.
Štajarske po 5°;,................98.60	99 60
Kranjske, koroške in primorske po 6*,	90—	91.
Ogerske po b\................79 (10	80 —
Hrvaško in slavonske po 6'/, ....	84.60	86.60
Pedmograške po 5°', ............76 50	76.76
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke............834.—	836—
Uniouske banki..............71 75	75.25
Kreditne akcije................269.60	259.80
Nižoavstr. eskomptne družbe , . .	762.—	768—
Anglo-avstr. banke......•	118.76	119 25
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	162.26	162 60
Tržaške „ 100 „ k. d. .	120—	121 —
„ 60 „ „ •	62—	63—
Budenake „ 40 gld. a. v. .	27.90	28.30
Palmove „ 40 „ „ „ .	38.—	39.—
Palffi-jove „ 40 „ „ „ .	80—	80 26
Clary-jeve „ 40 „ „ ,, .	36.76	32.—
Bt. Oenois „ 40 „ „ „ .	33.26	31.60
Windi8chgr«U-ove „ 20 „ „ „ .	28.60	29—
Wald«tein-ove „ 40 „ „ „ .	23 —	28.60 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............6.48	6.60
Napoleonsd'or..................9.28	9.29
.................101 05	101.20
Pivo v steklenicah
(buteljah)
(marčno izvozno, Mtirzon - Export)
iz pivarne	(-2)
bratov Kozler-jevih
v Ljubljani
se jioši/ja v zabojih od 2i~> steklenic više.
Naročila na pivo v sodih in steklenicah se izvršujejo naravuoBt v pivarni, ali v njenih zalogah z ledenicami: v Trstu pri g. <«. <«. Torincr ju, zeleni hrib (Monto vorde), Corao št. 4.'J —45; v Zagrebu pri g. Mat. Hankel-u, Preradičeve ulico št. 512; v Celji pri g. Ant. I'ri.\ncr ju, Ilotel Elefant, okrožne ulico (Ringstraase) št. 32; v Trbiii pri g. Lconhardu llvrciihnrli-u; v Kranji pri g. Frane Dolenc u, trgovcu v Ljubljani pa 6e pri g. Peter Lnsnik-u, trgovcu.
Dijak,
zmožen lepe pisave, želi ob šolskih počitnicah kje kako pisanje dobiti.
Kdor ga potrebuje , naj blagovoli popra-šati po njem v ključaničarskih ulicah št. 3. v
drugem nadstropji.	(2)
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3U0/I00 mernikov.
V Ljub-	V Novem-	V Kranji	V Sodra- V Mari-	V Ptuju	V Ormuiu V Celovco	V Zagrebu
II C č i ljani	mestu	iici boru
_gl. I kr.	gl. | kr.	gl"	| 'kr.	gl. kr.	gl | hr.	gl. | kr.	gl. | kr.	gl. | kr.	gl.	j kr.
I I	I
. (hektoliter 8 74	10 24	10 8	10 43 8 60	8	30	8	90	!)	4(1	8	90
1 6""ll!0 ( mernik 2 70	3 12	3	O	3 20 2 6«	2	67	2	73	2	72	2	73
„ .. (hektoliter 6 50	7 -	6	82	- — 6 -	O	—	6	60	6	86	7	—
KetI ' • (mernik 2 -	2 16	2	10	- - 1 88	1	85	2	-	1	80	2	—
, , (hektolitei 6 68	6 50	6	20	6 8« 0 20	5	—	6	40	6	72	5	20
Ječmena ^ mern,k ) 70	2 -	1	62	1 90 1 90	1	46	1	66	2	7	1	36
(hektoliter 5 88	fi 16	6	60	60 60 6 —	6	40	4	17	5	78	6	70
Aj,1° • • (mernik 1 80	1 83	2	-	2 — I 86	1	97	1	26	1	86	2	6
(hektoliter 6 18	6 50	6	82	6 20 6 _	5	20	7	80	4	46	8	BO
lr"1"1 * (mornik 1 90	2 —	2	10	1 90 I 85	1	62	2	40	I	3«	2	66
.. (hektoliter 6 60	7 48	6	60	6 50 5 90	6	-	6	60	6	97	6	40
",rmce (mernik 2	2 24	2	2 20 1 62	I	86	2	63	1	81	1	97
(hektoliter 11 60	3 67	3	57	4 24	3 30	3	30	3	25	3	97	4	-
)vfl" • (mernik 1 10	1 10	1	10	1 30 1 -	1	-	1	-	1	21	I	22