annraiinijiinMiiuiiuiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiinnijiiiiffiniij;; ADVERTISE IN | I THE BEST I I SLOVENE NEWSPAPER 1 I 1 I ★ I I Commerical Printing of | I All Kinds I ....................| / NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI I OGLAŠAJTE V i i NAJBOLJŠEM i j SLOVENSKEM | I ČASOPISU j i , * i I Izvršujemo vsakovrstne | I tiskovine | ^L- XXXVIII.—LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 23, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 37 2 Japonsko bo šlo težko TOKIO, 22. februarja — Sovjetska zveza je Japonski stavila ponudbo, da se med obema drža-■^ama sklenejo pogodbe, ki bodo ovedle do normalnih odnosajev, Idi do medsebojne trgovine. Tokijski listi sedaj navajajo pogoje, pod katerimi je Japon-® a pripravljena pogajati se z ^sijo: Sovjetska zveza se mo-^8^ obvezati, da ne bo nasproto-^ v P"^topu Japonske med družene narode. Se mora odre-^3-htevi po vsaki vojni odškod-^ni, ki jo naj plača Japonska, ^ora garantirati, da ne bo pod-Pimla komunistov na Japon-^ em. Mora izpustiti na prosto japonske vojne ujetnike ^"liti nazaj japonsko ozemlje. "ženski militarizem" Vojaška uniforma je Ameri-^^ncu po njegovem bistvu vsilje-^^.dnje vojne so položaj pre-spremenile. Vojaški duh do-na moči. Senator Dennis ^■vez, demokrat iz New Mexi-w ^^'igJ^esu predlagal, naj se anovi posebna vojaška aka-samo za in -ženske. en ^olezi d s® nahaja na svojemu omu že štiri tedne poznana Mrs. ary Walter iz 20351 Naumann 1?, teden se poda v C id-Glenville bolnišnico. Ve-Л! ђ obiskov prijateljev, mi ji ze 11X10, da bi se ji ljubo zdrav-zopet povrnilo! k bolnišnice. bolnišnice se je dolnji poznani Mr. Ru- У Gregorich, zastopnik PLA(E POSLANCEM IN SENATORJEM NAJ SE ZVIŠAJO! WASHINGTON, 22. februarja—Spodnja zbornica si je že povišala plače. Poslanec naj dobiva pavšalno deset tisoč dolarjev več na leto. Senator George, vpliven demokrat iz Georgije, ki je načelnik zunanjepolitičnega odbora v senatu, je danes najavil, da bo tudi senat z gotovostjo glasoval za povišanje plač, toda le v višini 50 odstotkov. Povišanje plač bodo dobili tudi federalni sodniki. Ali je povišanje upravičeno ali ne? Ko je ta sklep sprejela spod-ф " nja zbornica, je v delavskih vi-1 nik Eisenhower je predlagal, da stah precej završalo. Kar deset j naj se ta plača poviša na 90 cen- tisoč dolarjev naenkrat? Poslanci in senatorji pa trdijo: Njihove plače se niso povišale prav od leta 1946, ko so se v naslednjih letih stroški preživljanja povišali kar za 37 odstotkov in so razni federalni nameščenci dobili tudi povišanje plač. w 2<3,- Lif agencije Virginia 2ah^ Najlepše se vsem za obiske, cvet-Iti j'-, voščilne kartice, hai' P'^eJel. še vedno se na-zdravniško oskrbo in dn^f lahko obiščejo na ^ na 18108 Rosecliff Rd. Emil Cervenika pokojnega Emil Cer-v.a t !^^''kvenik), ki je bil ubit Vrš^ ^ Nezgodi v Californiji, se ig ђ ^ soboto zjutraj ob 8.45 uri le i zavoda Joseph Že- n sinovi, 458 E. 152 St., v cer- nat ob 9.30 uri in kori° ,T^*^^^^žinsko grobnico na po-lože Calvary. Truplo bo po-tpb- nirtvaški oder v četr-popoldne ob 3. uri. Pogreb John Wolfa pokojnega John Jerry 10 ^ petek zjutraj ob iz Grdinovega pogrebne-zavoda, 1053 E. 62 St. w * ^^Peli na pogreb j^Iz Toronto, Canada, sta prišla • in Mrs. Joseph " ' evensville, Canada, o.^^^'ška Sivec in sicer na po-brata John Zalar. Joseph Zalar, iz pa Mrs. tov na uro. Delavske unije zahtevajo $1.25 kot najnižjo plačo na uro. V kongresu trdijo, da če bo do glasovanja prišlo, bo zmagal nek kompromis in bi bila najnižja mezda $1 na uro. Zoper najnižjo mezdo ali 90 centov ali en dolar ali več, ki pa bi morala biti priznana in izva-Spodnja zbornica zahteva! jana od vseh, se bojujejo ameri-$10,000 več za poslanca, seveda j ški južnjaki vseh vrst. Njihov tudi za senatorja, dočim so se-j glavni argument je ta, da bo in-natorji po večini za povišanje za; dustrij? ki se seli iz severovzho-polovico, to je okrog $7,500. da na т- lahko skorišča Kongresnik dobiva prave pla'-' delavsko moč po svoji volji, zo-če $12,500, posebnih doklad $2,-1 pet zbežala na sever, če bi mo-500, skupaj torej $15,000 na le-1 rala upoštevati najnižjo mezdo to. Če bo ostalo pri sklepu spod-! na uro. nje zbornice, bo plača $25,000, če pa bo prišlo do kompromisa, kak tisoč dolarjev manj. Poslanci in senatorji, če potujejo, dobijo 20 centov od pre- Kanadska vlada je povišala podpore za slučaj brezposelnosti v zimskem času. V Kanadi je brezposelnost najvišja v času od vožene milje. Vsak kongresnik i januarja do srede aprila. To do-tudi dobiva posebno plačane iz-1 bo obravnava,kanadska zakono-datke za svoje uradništvo, za! daja posebej. Brezposelnim v tej papir, za poštnino, za medkra-1 dobi je povišala podporo kar za jevne telefonske razgovore in i 20 odstotkov nad prejšnjo, dobo brzojave. Kongresnik! pa se pritožujejo, da so vse te ugodnosti ogiejene. Telefonirati sme, če naj bo pristojbina državno plačana, enkrat na dan; enako poslati en teelgram. Povprečnost pa je šest takih telefonskih razgovorov in telegramov. Ce naj kongresnik živi le od teh dohodkov, potem težko shaja, če naj vrši svojo službo v korist kraju, katerega zastopa. Niso pa vsi kongresnik! taki, da bi imeli samo te dohodke. Mnogi med njim! imajo zavarovalnin-ske pisarne, pisarne za prodajo neprimičnin, so advokatje in so deležni dohodkov pisarn. Zanimivo je tudi, da ameriški kongresnik! cesto nastopajo kot predavatelji, seveda proti plačilu. Mnogi pišejo knjige in članke v magazine, kar vse nese. Mnogi so delničarji raznih pridobitnih družb. Med pravnim in sodnim stanom, ki bo prišel v poštev pri povišanju plač, so sodniki Vrhovnega sodišča, ostali federalni sodniki, federalni državni tožilci in njihovi namestniki, vsega skupaj kakih 400 oseb po številu. * Pred kongresom je tudi vprašanje, koliko naj znaša najnižja mezda na uro. Sedaj znaša 75 centov, ni pa uveljavljena v vseh zveznih državah. Predsed- Dobički VELIKEGA KAPITALA Telephone System je ob-st- za leto 1954. Či- te družbe je znašal g9®^'®^8,544. V letu 1953 $491,-Q Premoženje družbe je p^^enjeno na $12,849,622,778. ^e jo le premoženje druž Metr, ^0- ki fopolitan Life Insurance je ocenjeno na $13,091,- 375,527. druge ameriške družbo, nr!« Co., zgrajena na Pf псфШ delnic. Ima 1,300,000 ^•emičarjev. države imajo večje omrežje kot ve^ Združene telefonsko ostali svet skupaj. Družba Bell je lansko leto postavila 967,000 novih telefonskih aparatov, katerih ima sedaj po Ameriki 43,-322,000. Kablov je lansko leto položila v razdalji 13,000,000 milj. Vsekakor gorostasne številke, ki so možne samo v Ameriki. Celotni dohodki družbe, ki so se močno povišali, so znašali $4,784,500,427, stroški pa $3,-287,273,167. pa podaljšala od prejšnjih 18 dni na dva meseca. Državni fond bodo te podpore obremenile za $880,000,000. Ker pa je denar na 1'azpolago, ne bo nobenih povišanj prispevkov za socialno zavarovanje in brezposelnost bodisi od strani delodajalcev ali delavstva. ! CHURCHILL JE POKADIL i 153,405 CIGAR Predsednik britanske vlade Winston Churchill, kakor je izreden človek, ima tudi svoje izredne domisle-ke. Lansko leto je praznoval 80 letnico svojega rojstva. Britanski parlament, poslanci spodnje zbornice in lordi so za to priliko znanemu slikarju naročili, da napravi sliko Churchilla, kar se je tudi zgodilo. Med proslavo v parlamentu je slika \isela v pročelju za govorniškim odrom. Vodja socialistov Clement Attlee mu je čestital v imenu opozicije in s prstom pokazal na sliko za njim. Churchill se je obrnil in ker je bila slika "moderna," je samo to pripomnil, da je zelo moderna; Churchill namreč silno sovraži moderne slikarije. Slika je visela v predsedstvu vlade, kjer sedi sam, pa je Churchilla prijelo in jo je dal obesiti v sobo istega poslopja, ki niti ni opremljena. Winston Churchill kadi cigare. Prijela ga je radovednost, koliko jih je v svojem življenju pokadil. Verjetno je dal svojim tajnicam nalogo, naj seštejejo te cigare. Račun pa je ta, da pokadi na dan šest do sedem cigar, to najmanj, kadi jih pa že 60 let. Izračunali so, da je Winston Churchill do včeraj pokadil 153,405 cigar.... ATOMSKA ENERGIJA VEDNO BOLJ V JLU2BI INDUSTRIJE ZA CIVILNE NAMENE Zadnje vesti Cleveland pravi, da bomo imeli mrzlo, oblačno vreme z najvišjo temperaturo 33 stopinj, najnižjo 22 stopinj. Za kraje vzhodno od Ohio j«' napovedan sneg, zapadno od Ohio pa imajo mraz. Iz Kanade je zopet vdrl mrzli val in je na ameriško ka-na^lski meji temperatura minus 20 stopinj. Včeraj so se mudili v Clevelan-du zastopniki ohijske zakonodaj-j ne zbornice iz Columbusa. Gre! za vprašanje novih umobolnic j tudi v Clevelandu in tudi za; otroke. Ohijska zbornica deba-1 tira o, vsoti 140 milijonov dolar-! jev, katera vsota naj se uporabi za zboljšanje splošnega zdravstvenega zdravja. TEKMOVANJE MED AMERIKO IN VELIKO BRITANIJO Združene države nadaljujejo z eksplozijami atomskih bomb. Velika Britanija je najavila, da bo tudi ona napravila vodikovo bombo; navadno atomsko bombo že ima. Velika Britanija bo tako tretja država, ki bo poleg Združenih držav in Sovjetske zveze razpolagala z vodikovo bombo. V zadnjem času se je opazilo tekmovanje med temi tremi velesilami, kako in čim preje staviti atomsko energijo civilnim namenom na razpolago. V bližini Pittsbui-gha gradijo"^- elektrarno, ki bo delala na atom- i ker promet z jeklom in premo-ski pogon. Tovarna bo končana V| gom med državami članicami te |5ПГв~4"в вТПГЛИТв e 8 Г!ППЛГ!ПЛЛПП5( Vile rojenice 13 KRAT POROČEN V Mexico City se je trinajstič poročil odvetnik Bernabe Jura-do. Jurado je jemal dosedanje žene tudi iz vrst gledaliških in filmskih igralk. Zadnja je baje mlada in lepa, poročila pa sta se v vsej tajnosti. STAVKA V TOPILNICAH KONČANA Delavstvo v ohijskih topilnicah, je bilo šest dni na stavki. Stavka je bila mezdnega značaja. Unije so zahtevale šest centov več na uro. Končno je prišlo do sporazuma, da dobi delavstvo j po topilnicah pet centov več na| uro in stavka je bila proglašena | za končano. Mrs. Anna Musil, stara 64 let, stanujoča na 12016 Revere Ave., Je včeraj popoldne hitela k sosedi Mrs. Mae Tesmer, stara 54 let, stanujoča na 12012 Revere Ave., da jo potolaži, ker je malo preje dospela vest, da ji je mož John Tesmar nenadoma umrl pri delu v American Steel И Wire Co. Zadela ga je kap. Medtem časom pa je prišla vest za Mrs. Musil, da se je njen mož Frank Musil, (^ar 66 let, zgrudil pri delu pri Fuller Dry Cleaning Co. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Tako sta soseda, katerih družini sta bili v tesnih prijateljskih stikih zadnjih 14 let, umrla eden za drugim po par urah presledka. Vile rojenice so se zglasile včeraj pri Mr. in Mrs. Anthony Vidmar iz 4114 E. 102 St. in ju obdarile z zalo hčerkico, ki je tehtala sedem funtov in 14 unč. Mati, katere dekliško ime je bilo Mary Jane Schwartz, in dete se dobro počutita v St. Ann bolnišnici. To je tretji otrok v družim in ker je bila rojena ravno na rojstni dan prvega ameriškega predsednika George Washingto-na, so ji dali ime Georgette. Tako je postala Mrs. Mary Vidmar iz 6319 Orton Ct. 11-tič stara mama. Čestitamo! BRAT IN SESTRA—MOŽ IN ŽENA Koncem prejšnjega tedna je svet doživel družinsko senzacijo, ki je svojevrstna tragedija. V Herefordu v Angliji živi družina Hughes, mož Geoffrey je star 26 let, njegova žena Marjo-rie pa 24 let, in živita sedaj ločeno. Marjorie je porodila drugega otroka, ko je prišlo na dan, da sta Geoffrey in Marjorie brat in sestra. Začetek tragedije sega nazaj v leto 1934, ko je umrla mati obeh. Zapustila je šest otrok, tri hčerke in tri sinove, ki so bivali po njeni smrti v raznih okrajih. Marjorie je bila ob smrti matere stara tri leta in kasneje po-hčerjena po družini Stanham. Brat Geoffrey je srečal Marjorie leta 1948 in sicer na neki prireditvi, ki jo je dala angleška zračna sila. Oba sta se zaljubila. Marjorie ni vedela mnogo povedati o svojem sorodstvu. Sledila je poroka in to dne 13. septembra 1951. V zakonu je bilo rojenih dvoje otrok. Zadnji se je rodil pred petimi meseci. Neka neznana ženska je zakoncema telefonirala, da bi bilo dobro, če bi proučila svoj rodovnik. To sta tudi storila in ugotovila, da sta v resnici brat in sestra. Spoznanje je bilo strašno in zakonca Hughes sta se ločila, ne pa še razporočila. Ali je zakon veljaven, za to tudi gre. Angleški pravniki pravijo, da je veljaven, ker je Marjorie bila pohčer-jena (adoptirana) in s tem pravno postala otrok družine Stanham, katera jo je vzela za svojo. V Akronu, Ohio, so delavci podjetja Goodrich Co. danes stopili na stavko. Stavka nima zna-faja mezdnega gibanja, liiarveč gre za pritožlK^ dtdavcev kako se z njimi pri delu postopa in za vprašanje senioritete. Včeraj so se vršile v Chicagu primarne volitve za bodočega župana. Dosedanji župan Martin Kennelly, ki je županoval kot demokrat osem let, je bitko izgubil. Uradna demokratska organizacija je silila v ospredje Kicharda Daley, nameščenca okraja, ki je pri primarnih volitvah zmagal. letu 1957 in bo proizvajala 60,-Q00 kilovatov. Elektrarna se gradi s sodelovanjem privatnega kapitala in uradne komisije za atomsko energijo. Ameriška industrija se kar po vrsti javlja kot interesentka za atomsko energijo. Zvezni zakon iz leta 1954, ki nosi naslov Atomic Energy Act, daje dovoljenja, da, se da privatni industriji na razpolago atomska energija. Uradna komisija za atomsko energijo v Washingtonu bo v prihodnjih treh letih porabila pol milijarde dolarjev in, to za elektrarne na atomski pogon, pa tudi za hadalnji razvoj atomske energije v miroljubne namene. Stavbe kot take bodo postavile ; je v miroljubne namene. Prvič ji privatne firme, ki bodo sklenile i ne bo treba rabiti toliko premo-z vlado posebno pogodbo. j ga, ki je sedaj potreben za pro-In razvoj drugod? i dukcijo električne energije. Cilj Sovjetska zveza je razširila vi Velike Britanije "pa je tudi ta, zveze m omejen in podvržen raznim carinam, marveč je to območje en sam enotni trg. Velika Britanija bi torej od tega tiga le profitirala in ničesar zgubila. Zanimiv je domač razvoj v atomski energiji. Mi smo že na kratko javili, da bo Velika Britanija, tako je bilo javljeno, zgradila 12 elektrarna na atomski pogon, ta akcija pa naj bi bila končana leta 1965. Velika Britanija bi producirala poldrug do dva milijona kilovatov, na leto pa prihranila pet do šest milijonov ton premoga. * Velika Britanija ima torej gospodarski načrt za deset let, ko gre za uporabo atomske energi- svet novico, da ima malo elek-trano na atomski pogon, ki že dela. Proizvaja pet tisoč kilovatov. Sovjetska zveza pa gradi nove elektrarne na atomski pogon. Soseda Kanada najavi ja, da bo imela do leta 1957 tudi tako elektrano, začetkoma z malo produkcijo kilovatov. da se postavi na čelo Evropi kot najmočnejša producentka električne energije z atomsko silo in računa s tem, da bo cenena električna sila v velikem obsegu na razpolago, tako pa bo pridobila odjemalce tudi na evropski celini. Univerza v mestu Mache-ster je začela s posebnimi tečaji. Na produkciji atomske energi-i katerih se vzgojujejo in do-je, kar se malo povdarja, delajo! bivajo potrebno znanje iz atom-tudi zapadnoevropske države, j ske energije inženirski kandidat-namen pa je strogo civilni, torej! јб, ki se hočejo posvetiti samo uporaba te energije v miroljub-1 atomski energiji. Teh strokov- ne namene. Zagon v Veliki Britaniji Velika Britanija je v skrbeh za svoje zaloge premoga, ki niso velilte. To dejstvo je verjetno prisililo britanski parlament, da je sklenil, da se tudi Velika Britanija s svojim premogom in je- njakov naj bo čim največ, tudi za eksport. Popravek V opisu Mr. Frank Česen za 35-letnico obstoja dramskega zbora Ivan Cankar se je vrinila klom pridruži zapadnoevropski! pomota pri dveh imenih in, si-zvezi, ki skupno upravlja zapa-| cer bi se moralo glasiti Frank dnoevropski premog in jeklo. IKokal (nee Kobal) in Milka Ko-Gre tudi za to, da Velika Brita-j kal (nee Kobal). Toliko v bla-nija uživa ugodnosti te zveze,' gohotni popravek. Danes bi morala eksplodirati v puščavah Nevado velika atom- ska bomba. Vreme zopet nagaja QULLES IN EDEN V BANGKOKU in so poskus z eksplozijo odlozih V Moskvi so praznovali 37-letnico obstoja Rdeče armade. Na proslavi je govoril sovjetski vojni minister maršal Žukov, ki je dejal, da se Združene države pripravljajo na vojno. Sovjetska zveza je s svojo Rdečo armado in vseh vrst orožja pripravljena in sposobna, da odbije vsak napad. Edgar Faure, novi kandidat za francoskega predsednika vlade, se danes dopoldne bojuje za zaupnico. Ko to poročamo, debate v francoski zbornici še trajajo. Faure se hoče nasloniti na sredino in desnico. Socialisti so mu obljubili, da ga sicer ne bodo podpirali, ne bodo pa vodili zoper njega kake prave opozicije. BANGKOK, 22. februarja— V mesto, kjer se vrši počenši s sredo, konferenca držav, ki so zainteresirane na vprašanjih južnovzhodne Azije, je prispel ameriški državni tajnik John Foster Dulles na čelu številne ameriške delegacije. Britansko delegacijo vodi zunanji minister Anthony Eden. Napoveduje se, da bosta imela Dulles in Eden na trodnevni konferenci glavno besedo, da pa si bosta v marsičem nasprotovala. V Siamu so razširjene vesti in to ravno za konferenco, da bodo komunisti povzročili nemire. Pokrajina Laos je, kakor znano, sestavni del francoske Indokine in naj bi bila po komunistih najbolj ogrožena. ^ Pekinški radio je začel napadati posamezne delegacije, ki so prispele v Bangkonk, posebno Amerikance, češ, da iščejo Azijce, ki naj umirajo v interesu Amerike. Dulles sam je rabil v svojih začetnih komentarjih ostre besede na račun komunistov. Če se ne bo ničesar napravilo, bo komunizem postal gospodar južnovzhodne Azije. Dulles, tako se trdi, bo zastopal politiko močne roke, dočim bo britanski zunanji minister Anthony Eden ubral zmernejša diplomatska pota. Značilno je tudi, da so ravno za to konferenco kitajski nacionalisti vrgli v svet vest, da so komunistični Kitajci pripravljali napade na razne otoke ob kitajski obali, pa je Formoza kasneje te vesti preklicala kot ne-osnovane. STRAN 2 ЕКАКОГКА\Т^С5Т 23. februarja 1955 ii ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEaderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 » Issued Every Day Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (GENE MAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mwsta): For One Year—(Za eno leto) .... For Six Months—(Za šest mesecev) For Ihree Months—(Za tri тезчсе) -$10.00 . 6.00 _ 4.00 tor Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države;. For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za ž&st mesecev) For Ihree Months—(Za tri mesece) -$12.0U _ 7.01 _ 4.50 tnierea as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cieveiand, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. EVROPA BREZ LINCOLNA! (1) Ko smo se spomnili na življenje in smrt ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, so se javili naši prijatelji in so dali neko spodbudo, da so potrebna politična razmišljanja o tem, zakaj pa ni združene Evrope po vzgledu Združenih držav? Mnogo je bilo naših naročnikov, ki so trdili, da so sami sprožili že pred leti to isto vprašanje. Pa zakaj ne bi "Enakopravnost" prav v uredniških člankih ne obdelala tega evropskega, če je že obdelala ameriško federalno vprašanje! Hvala vam, prijatelji! Dokaz namreč, da se zanimate za, kot pravimo, aktualna važna politična vprašanja, ki v končno rešitvi režejo živo tudi v naše meso. Večkrat imenujemo označbe kot "stari kraj" ali pa "stan svet." Nasproti temu rabimo izraze "novi kraj," novi svet." Novi svet je zapadna polobla. Toda bistveno je ta novi svet le območje naših Združenih držav. Ni nič slučajnega, če se tudi v praksi za Združene države rabi splošni izraz Amerika, četudi je ta pojem pravzaprav veljaven za vso zapadno poloblo. Končno je v tej zapadni polobli Južna Amerika s številnimi republikami španskega in portugalskega porekla. Portugalska,je na prirmer Brazilija, drugod prevladuje španščina. Povdarimo takoj, da tudi v tej Južni Ameriki ni nobenih "združenih držav," marveč je vsaka republika zase, večkrat celo zelo sovražno razpoložena ena proti drugi. Severno od nas je Kanada, našim Združenim državam gotovo najbližja, vendar ne čisto isto. Kanade se držijo ostanki angleške odvisnosti; priznati pa je treba, da je Kanada samostojna država, četudi je britanski dominijon in četudi je britanska kraljica ali kralj, tudi kanadska krc>jica ali kralj. Vendar pa so zgodovinske razmere udarile tudi na Kanado gotov pečat, ki daje splošnemu kanadskemu življenju drugi karakter, kot pa ga imamo mi v naših Združenih državah. Ce twej gre naslov Amerika ravno Združenim državam, je to dokaz, da so te Združene države same zase ne-kaj posebnega, obenem pa kažipot tudi sosedam na severu in na jugu, da bi šle po isti poti in tako postale v resnici, tudi same Novi svet! In Evropa! Ta stari svet je šel svojo razvojno dobo in to po stoletjih, da celo po več stoletjih, dedščina tega razvoja pa je ostala. Združene države so ob svoji ustanovitvi prekinile in pretrgale z vso ostrostjo z vso to dedščino in radi tega je razumljiva trditev največjih zgodovinarjev, da je ustanovitev Združenih držav bil največji in najvažnejši dogodek v moderni človeški zgodovini. Mi nismo piinesli s seboj ostankov srednjeveškega fevdalizma, lastniške gospode, ki je smatrala tistega, ki jc zemljo obdeloval, kot blago, ki je priklenjeno k tej zemlji in če se torej zemlja proda ali odstopi komu drugemu, gre ta zemlja enako k drugemu gospodarju s človekom vred kakor grejo živali in perutnina. To je bil nazor srednje-' veške dobe. • V srainj(%n veku prav Ца do prokstantovsker-eimlu- cije m šlo za drugo, kot za borbo med cerkvijo in pa civilisti, kdo ima oblast v rokah. Danes se modernemu človeku zdi smešno, da so se prepirali o teoriji o dveh mečih lo je za znamenje oblasti. Oba meča da sta direktno od Boga, vprašanje pa je bilo lo, ali je oba meča Bog dal v roke papežu in en meč za svetono oblast, da je papež izročil civilistu, ki je bil torej podrejen papežu. Ali pa je drug civilni meč civilist sprejel enako direktno od Boga torej samostojno. Povdarimo pa, da je ta borba trajala 'dolga stoletja in upravičeno rabi politična znanost izraz da jr šlo za temni srednji vek. Sklep je logičen. O kaki svobodi kakor jo pojmujemo danes, o kakem priznanju človeške osebnosti, o kaki posebni samostojni državi, ni bilo govo-ra, ker so bile razmere pač take. Šele s protestantovsko revolucijo so se začela gibanja za samostojne države za svobodo ljudstva. Toda ta proces v Evropi še danes ni kon-čan. Po načelu, da vzgledi mikajo, dejanja pa vlečejo in v popolno razumevanje naših gofnjih trditev naj se pečamo z nekaj praktičnimi vzgledi. ^ CLEVELANDSKA FEDERACIJA VABI NA VESELICO CLEVELAND, O.—V soboto, 26. februarja se bo vršila letna veselica Federacije cleveland-skih društev S.N.P.J. in to v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Federacija je samovzdržna, to se pravi, da ne pobira nobene članarine in to po zaslugi vestnega sodelovanja naših zastopnikov, članov društev in pa seveda splošnega občinstva, ki se tako zvesto vdeležuje vseh fede-racijskih priredb. V zahvalo za vse to, pa federacija skrbno podpira vse Jednotine, kakor tudi kulturne in, civične ustanove. Prijazno vabimo na to našo letno veselico in kakor je že v navadi ob takih prilikah, bo za vse prav dobro preskrbljeno. Za ples in veselje pa bodo skrbeli Johnny Vadnal in njegovi fantje. No in, da se ne pozabi podajam seznam federacijskih priredb za tekoče leto: V soboto, 26. februarja letna veselica v auditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, igra Johnny Vadnalov orkester. V nedeljo, 27. marca se bo vršila šesta izobraževalna konferenca in sicer v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., Collinwood— predavatelj Mr. Michael Vrhov-nik. V nedeljo, 3. julija, velika proslava Clevelandskega dneva Slo- venske Narodne Podporne Jed-note z izrednim sporedom, na našem lepem zadružnem vrtu na Chardon in Heath Roads. V nedeljo, 18. decembra, bo-žičnica za našo mladino, katera obeta biti nekaj prav posebnega, saj so mladi Jednotarji sklenili na tem praznovanju podati opereto "Janko in Metka," pod veščim vodstvom Mr. Anton Subel-a. No in, to še ni vse. Dali smo si tudi nalogo, da med temi našimi aktivnostmi organiziramo prijateljske posete na razne Jednotine slavnosti, kot na primer: pose t k naši sosedi Ohajski federaciji, k društvenim prijateljem v Pennsylvanijo in naravno, na veliko narodno praznovanje dneva S.N.P.J. v Detroit. Iz tega našega načrta se lahko razvidi, kako delovni sp cleveland-ski društveniki. Na letni seji federacije je bil za leto 1955 izvoljen sledeči odbor: Camillus Zarnick, predsednik; John Krebel in Anthony Gerchman, podpredsednika; Jennie Gerchman, blagajničar-ka; Carl Samanich, zapisnikar; nadzorniki, John Kikol, Blaž Novak in John Strancar, mlajši. Še enkrat, prav prijazno ste vabljeni, da pridete v goste k Clevelandski federaciji SNPJ, v soboto, 26. februarja v Slovenski narodni dom. Na svidenje! Josephine Tratnik. Zarjani se pripravljajo CLEVELAND, Ohio — Bližamo se najlepši sezoni v letu — pomladi. Kmalu nam bodo naši narodni domovi pretesni in bomo spet hiteli v lepo prosto naravo. * Zarjani se pridno pripravljajo za svoj pomladanski koncert, ki bo dne 27. marca v Slov. nar. domu na St. Clairju. Prva polovica programa bodo lepe slovenske pesmi v solospe-vih, dvospevih, trospevih, itd. in ves zbor. Druga polovica bo spevoigra v angleškem jeziku "Trial by Jury." S tem se želimo oddolžiti naši mlajši generaciji. Vsak zaveden Slovenec že ve kako težak je obstoj pevskih in dramskih zborov. Treba je žrt-^'ovati dosti prostih večerov za vaje. Zlasti je težko za naše mlade mamice, pa so vkljub temu vedno točno na vajah. Apeliramo na javnost, da seže po vstopnicah. Z veliko udeležbo pokažete zboru, da vam je še vedno pri srcu, da še vedno ljubite milo slovensko pesem. S polno dvorano daste zboru pobudo za nadaljno delovanje v prid našega kulturnega razvoja. Obseg programa bo bolj podrobno opisan pozneje. Danes le opozarjamo, da si rezervirate 27. marc za Zarjin koncert. Ne bo vam žal! Mary Bozich. Za Adamičevo ustanovo EUCLID, Ohio —Za Adami-'ovo ustanovo za odkup njegovih spisov sta darovala $10 Mr. in Mrs. F'rank Gorjanc in sicer v spomin pokojnih prijateljev Kred Kamp iil Math Sire. Mrs. Ella Samanich pa je poslala $5., katero vsoto jc daroval za Adamičevo ustanovo Mr. John Luzar iz 3535 W. 66 St. v spomin njene pokojne mame Mrs. Agnes Kaučič. Odbor se prispevate!jem iskreno zahvaljuje za velikodušne prispevke! Juhii Zigniaii, blagajnik BURMA ALI BIRMA? V drugi polovici 19. stoletja sta se za kraljstvo Burmanov s prestolnico v Mandalayu zanimali dve evrppski velesili: Velika Britanija in Francija. Angleži, ki so prihajali z juga in vzhoda, so to kraljestvo predstavili svetu kot "Burmo," Francozi, ki so se mu hoteli približati iz Indokine, so ga po svoje imenovali "Birmanie." Nad tem ozemljem so pozneje Angleži gospodarili skozi več kot pol stoletja in v svetu—razen pri Francozih in deloma pri Nemcih—je prevladovalo ime "Burma." Tudi po osvoboditvi in prevzemu suverenosti so Burmanci poleg uradnega" naziva za njihovo državo v burmanščini (v angleški transkripciji) — PYEE-DAUG-SU MYANMA - NAINGGAN uvedli še uradni naziv v angleščini — UNION OF BURMA. Sestavljalci slovenskega pravopisa so izbrali naziv Birma, pri čemer si nemara niso preveč belili glave, od kod ta naziv, ki je samo okrnjena oblika francoskega "Birmanie." To oblike so uporabljali tudi nekateri nemški leksikoni. Mnenja so nekateri jezikoslovci, da ni vzroka, zakaj bi se morali prav Slovenci držati te popačene oblike, kajti Burmanci sami uporabljajo za zunanji svet obliko "Burma" in če sami tako pišejo in govorijo, najbrž vedo zakaj! Sicer se lahko odločimo za daljšo francosko obliko "Bir-manija," čeprav se nam zdi to povsem nepotrebno. Torej pišimi BURMA, BUR-MANEC, BURMANKA in če jc treba tudi BURMAN (ko hočemo označiti ])ripadnika burmanskega naroda, ne pa državljana BURMANSKE ZVEZE), pa bo [)ra"v in ne bo nepotrebne zmede. Slovenski pravopis pa bo v drugi izdaji lahko to majhno napa ko popravil. Birma pa naj bo pač birma ... —Slovenski Poročevalec) I POROKA ZA REŠETKAMI Po reformah v pravosodju, ki so bile uvedene pred nekaj leti v Holandiji, je bilo v njihovih zaporih že veliko primerov, da se je kdo izmed zapornikov poročil. Žene, ki žive na svobodi, sklenejo "poroko za rešetkami" s človekom, ki ga ljubijo, čeprav je ta kaznovan za daljšo dobo. Nevesta pri poroki živi v upanju, da bo kaznovani po zakonu kmalu pomiloščen. Verjetnost, da bo poroka v zaporu prinesla zaželjeno pomilostitev—kot misilijo psihologi —izhaja še iz srednjega veka. Takrat je bil v mnogih primerih kaznjenec, ki je bil obsojen na smrt, oproščen, če se je našlo dekle, ki je bilo pripravljeno z njim stopiti v zakon. Danes pa v Holandiji poroka na zločinčevo kazen nima vpliva. Žene pa se mnogokrat niso poročile iz ljubezni. Zgodil se je primer, da je vdova z dvema otrokoma, ki je živela v težkih prilikah, sklenila "poroko za rešetkami" zato, da se je po zakonu vselila v udobno stanovanje novega moža črnoborzijanca in čakala, da mine "njegovih" pet let. V drugem primeru je žena, ki se je poročila v zaporu z morilcem, postala soproga velikega trgovca in po poroki prevzela njegovo mesto v odlično opremljeni prodajalni. Le v nekaj primerih pa je bil zakon sklenjen iz prave ljubezni, ko je žena želela dati očeta še nerojenemu otroku. Poročni obred je v posebni sobi v zaporu, ki je okrašena s cvetjem in slikami. Kaznjenec ima na ta dan lahko poročno obleko, na vsakem koraku pa mu sledita dva čuvaja. Tudi ta dva sta, da ne kvarita slike, praznično napravljena. Pred nekaj meseci se je v enem holand-skih zaporov oženil ponarejevalec denarja s propadlo francosko grofico, ki je za ta dan pripravila vsem moškim črne frake. Zakon je sklenjen v prisotnosti upravnika zapora in predstavnika državnega tožilstva. Matičar v zapisnik ne zabeleži svatbenih ceremonij, marveč samo ime najbližjega mesta. Med povabljenimi gosti so matičar, tovariši iz zapora in znanci ter sorodniki, ki žive na svobodi. Najstarejši iz celice ima svečan govor. Po uradnem delu "poroke za rešetkami" lahko servirajo kavo, ki ji sledi poročni valček z gramofonskih plošč. Ko je vse končano in gostje odidejo, gresta zakonca vsak na svoje. Eden v celico, drugi pa na ^voj dom. O poročnem potovanju ali medenem mesecu ni govora. Toda če kazen ali dobro ponašanje kaznjenca to dopuščata, zakonski drug, ki živi na svobodi, "lahko" upa, da bo v doglednem času uslišana prošnja za "poročni dopust na častno besedo." Ob Tihem oceanu NAJSTAREJŠI PREVEDEN PAPYRUS" Oglašajte v - - • enakopravnosti Najstarejši papirus—"Edwin Smith Papyrus," ki obravnava egipčansko zdravniško vedo iz 17. stoletja pred n. št., jc najstarejša knjiga na svetu. Prevedel jo je prof. James Henry Breasted, direktor orientalskega instituta na čikaški univerzi. Ta manuskript hrani zdaj društvo zgodovinarjev v New Yorku (The New York Historical Society) pod imenom arheo-oga, ki ga jc našel. Ugotovljeno je, da je ta ])apiru8 le izgubljeni del knjige tedanjega načina zdravljenja v starem Egiptu in starem Orientu sploh. Edwin Smith Papyrus je dolg 15 čevljev. Po izjavi prof. Brc-asteda vsebuje v skrbno razprc-deljeni obliki metodo zdravljenja, ki je bila v rabi pred 35. stoletji. Zanimivo pa je, tako trdi prof. Bi-easted, da še precejšen del te metode sliči zdravljenju današnjih dni. Po zatrdilu prof. Breasteda so preživela od tistega časa štiri slična dela, vendar je papirus Edwin Smitha najbolj popoln. Piše FRANK KERŽE Od Tihega oceana pa do malega potoka je gotovo velika daljava. Mal potok omenjam zato, ker je tekel pod rodno vasjo ter nam nudil vse mogoče prilike. Na obeh straneh potoka so bili travniki, koder se je pasla vaška živina. Mi otroci iz vasi smo' bili pastirji s vsemi mogočimi mu-hai. Tako smo se igrali nemalokrat vojake. Koder je človeški rod, je naravno, da pride ljudem na misel vojska. Pa smo se razdelili v dve četi. Na eni strani potoka so bili Avstrijci, na drugi pa Тцгк1. Tekali smo ob bregovih sem in tje in koder je bila prilika, smo udarili z velikimi prekljami po vodi, da je škro-filo na vse strani. Pred vsem pa v tistega na drugem bregu, kateremu je bilo namenjeno. Konec vojske je bil vselej tak, da smo bili do kože premočeni tako Avstrijci, kakor Turki. Bil je še en obračun, predno je bil sklenjen mir in sicer doma, koder so vzpre jemali take "vojake" z "gorkimi" predlogi po tistem delu života, ki pri sedežu največ trpi. Par dni je bilo potem vse mirno na paši, primeroma tako, kakor je na Formozi zdaj, ko to pišem. No, tako vojsko vodijo danes nase države s Kitajci, ki se toliko ločijo med; sabo, kakor smo se ločili otroci naše vasi. Vse to izvira še iz druge svetovne vojne, katero smo vodili z namenom, da dosežemo svetovni mir. Zdaj bi pa rad vprašal vse tiste, ki prihajajo k sejam Udru-ženih Narodov, ki so bili poklicani v življenje z enim samim namenom, da se končajo vse vojske za vselej. To leto je deset let, kar je bil sklenjen mir med zavezniki in Nemci, ki so tvorili jedro Hitlerjeve armade. A vsaki dan slišimo toliko o sKritih sovražnikih—kdor že spada pod to firmo—da ostaja svet z vsakim dnem bolj nervozen. Svet prihaja k sejam Udruženih Narodov— in svet odhaja iz zasedanj, namreč tak zadej, kakor po hrbtu. Mi bi radi videli začetke svetovnega miru s tem, da bi prepovedali orožje, kar je bil predlog pokojnega Litvinova leta 1923 pri Ligi narodov. Toliko bi lahko dosegli, če bi vzprejeli predlog, da se odpravi vse orožje, ki je namenjeno za klanje ljudij. Treba bi ne bilo druzega, kakor prepovedati orožje Nemcem, pa bi bil svetovni mir. Za tak predlog bi ne bilo treba nobenih sej, nobenih diplomatov, nobenih sovražnikov, če bi ne bili nekateri narodi na tem svetu tako neizrečeno pozabljivi. Poglejte, v teku dobrih dveh generacij so Nemci započeli tri svetovne vojne in zraven tega toliko hudodelstev, da se zgraža vsaka človeška duša. Zakaj Dachau je tako velika svetovna mučilnica, da bo za vselej ostala ljudem pred očmi. Res je, da Američanov ni bilo med tistimi, ki so umirali v tisočih, a to ni noben vzrok, zakaj bi se propagiralo oborožitev Nemčije. Naše države so meša niča vseh svetovnih narodov na naši zemlji in v to mešanico spadamo tudi Slovani, ki smo naj več pretrpeli ne samo v dveh zadnjih svetovnih vojnah, pač pa tudi v takozvanem miru. Zakaj Slovani smo bili najbolj na-potu nemškim načrtom, ki so od vselej stremeli za tem, kar je iskal Hitler. Bili smo žive priče prve svetovne vojne, začete leta 1914, in zopet priče druge svetovne vojne, začete leta 1941. V obeh teh vojnah ni bilo od vseh narodov skupaj toliko prelite krvi, kakor od strani Slovanov. Pa ne samo to. Nemški divjaki so pridrli v našo staro domovino in vničevali vse, kar se ni pokorilo njihovim mečem. Padlo je na tisoče nedolžnih žrtev in požga-nih je bilo na tisoče domov, ki jih je zgradila pridna slovanska roka. Mi Slovani smo tvorili zid, ki gre od Baltiškega morja prav do Jadrana in še del j. Na severni strani so bili Poljaki, južno od njih Čehi in Slovaki, dalje proti jugu smo Slovenci in Hrvatje, ki sežejo skoro do sredine Sredozemskega morja. Torej smo bili velikanska stena, ki je efektivno zapirala pohod germanstva proti vzhodu. Vsi ti narodi so vodili vsa stoletja silne boje z ofioli® germanstvom, ki je' od nekdaj stremelo za tem, da požre naso kri in našo zemljo. Zato pa prihajamo zdaj, bratje moji, s ponižnim vprašanje®) ki se glasi:—"Kdaj so bili vprašani Slovani, ali se sme oborožiti Nemčijo ali ne?" Če imajo kateri drugi svetovni narodi toliko pravice do tega vprašanja, naj se zglasijo, da jih poznamo. Zakaj mi ne vemo zanje, če vpije" jo Angleži, da se mora NemciJ" oborožiti, je to umevno. Saj 3® bil njihov Churchill tisti, ki j® pri veliki zmagi v drugi svetovni vojni naročal svoji® vojskovodjem, naj spravljajo nemško orožje v tak kraj, koder ga bo mogoče takoj dobiti v ro ke z namenom seveda, da se i^-b' proti Rusiji, če bi . . . itd. Ce An glija dela na to, da se oborozi Nemčijo, bo seveda tudi odgovor na za to in po priliki tudi zato . . . Če se Francijo drži za vrat in se jo tira s silo pred Ne® ce, da se jim uklone, da jih začne ljubiti, se odpusti, ker smo pričani, da iz te moke ne bo kru ha—saj dobrega ne. če raz® manjši "junaki" pod vodstvo® svetovne sile "Luxemburg" jejo, naj se da Nemčiji orožje, J® to umevno, ker so pod kontr Anglije. Da pa naša Amerika P" rablja na milijone naših slov^^^ skih sinov in hčera, ki so dali in izgubili v davnih stole J ^ Nemcem, je seveda nekaj drj^ zega. Da jim je rešila in' dustriJ- ske centrale, da jih je milijardami ljudskega katerega smo prispevali tudi Slovani, se nam vsejedno zdi, je malo preveč. Zakaj če se^ ^ zgodi, da bo še kdaj oborožena, zna priti tako, ka je bilo leta 1870-71—, ko je i ala junaška Francija Napo novih časev in vstajala Bism ^ kova Nemčija, kateri edim imamo zahvaliti za dve sve m vojni. 'iki Res je, da se v naši Ao^^i razšiija neke vrste gerrn^. - duh, o katerem se ve le to da ne pomeni ničesar dobi Ljudi nemške krvi in nemški izvora se vlači v javnost tei jim izroča ne samo usoda republike, ampak tudi vseh robljubnih svetovnih nai'odo^-^^ Torej naša Amerika strei^^ огг tri' cd tem, da se Nemčiji vrne оГ' Komur' je za resničen mir vsemi svetovnimi narodi, bi ral biti za to, da se nikogar oboroži %)ač pa razorozi se ^ ki so obroženi. To bi bil pra^i rak za svetovni mir. Poleg mogočne propagande in st nja, da se oboroži Nemčijo, bi lo potrebno, da se informii'^ s tovno javnost o vseh važnih ђ njih, ki jih imamo med na«ii-ko oglašajo eni })o radiu, ljudje dajejo v nekak fond, i^ terega se i)lačujc neka propag da, namenjena narodom na di £.trani železne zavese. prosim vas, na drugi strani lezne zavese ni drugih IjudiJ, kor Slovani. Ti so dajali vse svoje sile, da so se usta germanskemu prodiranju. kdo vprašal te narode, ^aj jo imeti za svojo srečnejšo dočnost, bodo brez dvoma o vorili, da se ne da Nemcem ^ ja. In če bi ostalo še kaj do i . Jli 96 volje, bi dodali gotovo to, (Dalje na 3. strani) ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 OB TIHEM OCEANU (Nadaljevanje s 2. strani) pobere orožje vsem drugim v prid svetovnega miru. Nemci se niso nikdar širili proti zapadu, pač pa od vselej proti vzhodu. Slovani so jim bili tisti zid, ki jih je ustavljal. Gubili smo na milijone naših ljudi j, to je Slovanov in v dveh svetovnih vojnah proti Nemcem prelili več krvi, kakor vsi drugi skupaj. Življenje je že težko tako ali tako, a še težje je človeku, če mu zmiraj udarja na uho nekaj tacega, kar m ne dobro ne zdravo. Jaz se ne jezim na ljudi, kateri ne razumejo za kaj se gre. Kdor ni Slovan ^ ni živel v krajih, ki so slovanski, ne more vedeti kaj se pravi imeti takega soseda, kakor je Nemec. Katera dežela ni izkusila nemške pete, da ni bila invadira-ne more vedeti, kaj so pravi Nemci. Tisti narodi, ki niso bili v zadnjih dveh svetovnih vojnah, pac ne vedo, kaj pomeni Dachau m okupacija od strani Nemcev. Berem precej časopisja, naše-§a, to se pravi, slovenskega—in splošnega, to se pravi angleškega. Nikdar ne najdem v našem časopisju razprav o svetovni situaciji z ozirom na nas Slovane, kar se mi zdi več kakor ne-Razumljivo. Ali nimamo več Iju-ki bi poznali svoj narod in 'njegovo zgodovino? Ali pa smo ^e tako omehkuženi od dobrot bogate dežele, da nam je vsejed-kako se godi drugim. V naši Ameriki itak pride vselej naj-Pi^ej jaz in zopet jaz—potem se pa vse neha. V Ameriki je vse-gamogočen samo—dolar. On ku-Pi vse po vsem svetu. Ta srečna Amerika ni bila še nikdar inva-dhana, še nikdar premagana. Kako pojmijo naši Američani dolžnosti do svoje domovine, Uam najbolj priča izjava nekega aktivnega generala. Amerika je začela namreč skrbeti za rezerve v slučaju kake vojne v bodočnosti. Pehota je izjavila tako, da 1 se v slučaju potrebe dalo do-i^ovini v pomoč kakih 15 procentov. Istočasno se je izjavila tudi Sarina. Te bi dala le devet procentov. ^ Jaz ne razumem, zakaj se v naših državah, izkazuje toliko Iju-^zni do tiste Nemčije, ki je med drugimi pokopala v dveh svetov-vojnah precej tisočev naših Američanov. Meja, kakor je da-^^s med Slovani in Germani, je pravična. Slovani smo dobili svoje nazaj. Nemci pa so se mo-^"ali umakniti iz ozemlja, ki so ga ^ preteklosti okupirali nasilno. delati na to, da se odvzame Slovanom vse, kar so dobili. Vsako delo je vredno svojega plačila. Zakaj bi se enkrat ne popravile krivice Slovanom, ki so vsa dolga stoletja izgubljali zemljo in svoje narode. Vsi slovanski narodi imajo pred sabo eno samo vprašanje. In to vprašanje je stalna razorožitev Nemčije, ki mora biti za vselej. Vse drugo kar se govori ali piše, je odveč. So same fraze, ki ne pomenjajo nič. Nikdar ni bilo na svetu take prilike, kakor je danes in mogoče jo tudi nikdar več ne bo. Ali naj jo dajo Slovani iz svojih rok in poslušajo tiste fraze, ki so se vselej v preteklosti izkazale kot suhe pleve, katere je odnesel prvi veter? Če bi bila Nemčija-razdejana po prvi svetovni vojni, bi ne bilo druge. In če se Nemce ne oboroži danes, ne bo tretje. Slovani moramo v teh velikih momentih pozabiti na vse medsebojne praske iz preteklosti. Usoda nam je naklonila velike momente, a gledati moramo, da jih ne izgubimo. Prilike ne nastajajo vsakih sto ali tisoč let. Zato jih je pa treba držati tedaj, kadar so. Poljaki so bili dovolj te-peni v preteklosti, enako Cehi in Jugoslovani. Zato bi se Slovani ne smeli ukloniti nobenim prošnjam in lepim besedam, pa če so še tako sladke. Srečni smo, da je zmaga nad Nemci tukaj. Treba jo je poiabiti, da se za vselej reši vprašanje naših meja in našega ozemlja, do katerega ne sme nihče več. Držimo, kar imamo, držimo kljub vsem grožnjam in pretnjam, kljub vsi propagandi, ki je sladka in lažnjiva. Slovansko vprašanje je eno samo-da se pusti in. zagotovi za vse večne čase nam to, kar je našega. Poleg tega velikega vprašanja imamo en sam problem, da se Nemcev ne oboroži . . . Danes je čas, da se to prepreči za vselej, pa če je komu prav ali ne. Edino v tem je slovanska bodočnost. Druge poti ni. DVA MESECA LE OB MORSKI VODI IN RIBAH Francoz dr. Alain Bombard je s svojim edinstvenim potovanjem preko Atlantika presenetil ves svet. Ta prostovoljni brodo-lomec se je spustil čez ocean na preprostem gumijastem čolnu, brez vsake hrane in sladke vode ter je po 65 dneh samotnega potovanja živ pristal na Britanskih Antilih. Tudi zdrav? Ne, zdrav pač ne! Shujšal je za 25 kg, da ga niti lastna žena ni spoznala; glas se mu je spremenil in hodil je le stežka, s pomočjo bergel. Prepeljali so ga v bolnišnico, a njegovo zdravje se še ni docela popravilo. Ves čas potovanja je namreč jedel le ribe, ki si jih je sam nalovil. Gornja vretenca v hrbtenici mu je začela odmirati, zato je moral po po-vratku več tednov nepremično ležati v mavčnem oklepu. Dr. Bombard je hotel s svojim nenavadnim dejanjem dokazati, da brodolome! umirajo predvsem zaradi obupa, ker jih ne krepita več upanje in življenjska volja. Med vojnim ujetništvom v Nemčiji je namreč opazil, da je število smrtnih primerov znatno padlo, ko so se zavezniki izkrcali v Normandiji; v srcih ujetnikov je tedaj zagorelo močno upanje na skorajšnjo rešitev. Med nemško protiofenzivo v Ardenih pa je število smrti spet znatno poraslo. Da bi na samem sebi dokazal ^aj pomaga govoriti Slovanom | utemeljenost svoje teorije, se je sladke fraze, na drugi strani pa'spustil preko Atlantika z gumi- Pep Up Chill-In-The-Air Menus With Packaged Spaghetti Dinner jastim čolnom, toda z železno voljo. S svojim "Heretiquom" se je najprej napotil na Baleare in se tam pet mesecev privajal na pitje morske vode. Z Balearov pa je odrinil brez hrane in brez pijače. Odtlej je pil le morsko vodo in jedel izključno le ribe, ki si jih je sam nalovil v oceanu, tem velikanskem in brezplačnem ribniku. Pri tem se je popolnoma odvadil običajne hrane. Ko se je vrnil v Francijo, je lahko užival le še rastlinske čaje, sesekljano zelenjavo in sadje. S številnimi injekcijami so počasi spravljali na "noge" izčrpani organizem nenavadnega brodo-lomca. Tako se je dr. Bombard uvrstil na listo pogumnih mož, ki so na preprostih čolnih tvegali pot preko oceana. Prvi med njimi je bil neki Indijanec, ki je že nekaj desetletij pred Kolumbom z majhno barko preplul Atlantik ter srečno pristal v Španiji. Tudi njega je domače pleme prej naučilo, kako se je mogoče hraniti le z ribami in se boriti z obu-pavanjem. Svojih izkušenj pa ni mogel posredovati drugim, ker je umrl, še preden se je mogel naučiti španskega jezika. Sicer pa je mnogo laže priti iz Amerike v Evropo kot obratno, kajti glavni vetrovi pihajo z jugovzhoda s tolikšno močjo, da se morski tokovi gibljejo s hitrostjo devet kilometrov na uro. Zato francoski znanstvenik Bud-ker upravičsno domneva, da bi bili Ameriko odkrili že mnogo prej, če bi ležala tam, kjer leži stari svet. Bombardova pot preko oceana ima tudi znanstven pomen. Vsem bodočim brodolomcem je namreč dokazala, da je mogoče dolgs tedne živeti tudi samo ob merski vodi in ribah, če čldvek ne izgubi poguma in zaupanja v rešitev. —Slovenski Poročevalec Vesti iz življenja ameriških Slovencev HERMINIE, Pa. — Dne 8. februarja je nagloma umrl za posledicami srčne hibe član SNPJ Vladislav Kohman. Rojen je bil 6. junija leta 1881 v Poljski. Pogreb je bil 12. februarja да Westmoreland County Memorial Park V Greensburgu, Pa. Pokojni zapušča žalujočo soprogo, 4 sinove, 3 hčere in več vnukov. ST. LOUIS, Mo. — Tukaj je umrl v starosti 66 let rojak John Mislej. Doma je bil iz St. Vida nad Vipavo. V Ameriki se je nahajal okrog 40 let. Pred par leti je bil v avtomobilski nesreči. Njegova žena je bil? i; - ■ ■ on pa težko poškodovan, ■ i-ni ni bil pri nobenem Tukaj zapušča 3 sestre, kov in 2 vnukinji, v stari domovini pa brata. TU so/ Avtomatični Plinski pralnik in sušilec, ki sta prejela letošnjo zavidljivo nagrado za... IŠČE SE SLOVENKO ZA KUHARICO IN POMIVALKO POSODE V GOSTILNI. Od 8. zjutraj do 1. popoldne." Za naslov se poizve v urada tega lista. LASTNIK PRODAJA Na W. 97 St. in Almira Ave. Hiša za 2 družini; 6 in 6 sob; moderna notranjost. Lota 80x133. 2 garaži. Plinska gorkota. Na lepem kraju. Cena $16,200. Pokličite WO 1-8667 ali ME 1-6150 Norge "Laundry Maids" sta prejela Museum of Modem Art nagrado za najbolj praktični vzorec izmed vseh avtomatičnih pralnikih in sušilcih. NORGE mahe wc^llullcuf, шо^ Wi*UiU with tlUl mcUoltUUf. kome. Icuuid^uf. NORGE Vime-Iim Automatic Dryer HIŠE NAPRODAJ 4 NOVE ZIDANE BUNGALOW HIŠE z 2 in 3 spalnicami v pritljičju. Na 236 in 237 E. 206 St., od Lake Shore Blvd. Na 18521 in 18525 Chapman Ave., od E. 185 St. V lepem kraju in blizu transportacije. Za podrobnosti pokličite Robich Construction Co. RE 1-6230 NORGE Automatic Washer Easiest-to-use washer you've ever seen, and fully automatic. Yet it's so flexible you can tailor washin^^ction to special needs at a fingertouch. Only Norge has all these wonderful features! • Illuminated Time-Line Control • Illuminated Water Temperature Selector • Automatic Safety Spin • Wave-Action Agitator • 5-Way Warm Rinsing • Porcelain Top, Baked Enamel Cabinet You can trust even your most delicate fabrics in this sensational Norge Dryer, for it's the only dryer that's safe for everything washable! Fully automatic, with revolutionary features only Norge offers. • 4-Way Selective Drying • Illuminated Time-Line Control • llluminated"Heat"or"Air"Seleclor Switch • Cylinder Control for Stationary Drying • Built-in 5-Way Venting LEPA COLONIAL HIŠA 5 sob; od E. 222 St., blizu transportacije in šol. Spodaj običajne sobe; udobna sprejemnica ima ognjišče; 2 spalnici in kopalnica na drugemu nadstropju; nove preproge in beneški zastori so vključeni. KOVAČ REALTY 960 East 185 St. — KE 1-5030 Nizko predvplačilo! PLAČAJTE SAMO $ 2.91 tedensko Plinski sušilci obratujejo za eno petino stroškov kot druge vrste sušilniki ... so tudi hitrejši! Prihranite si denar, prihranite si čas, dobite per-fektne rezultate z novim plinskim sušilcem' 40VJR "VOf Vam plačamo najvišjo ceno za star komad pri nakupu novega. Oglejte si jih pri nas-pridite še danes! QUACITT AT A PRICE-^-EASV TERMS STAKICH FURNITURE CO. lAM^ D. STAKICH, Prop. IVanhoe 1 8288 16305 Waterloo Road STORE HOURS: Monday. Thumday, Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. ^tb 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — OGLEJTE SI TUDI NAŠO ZALOGO POPOLNE OPREME ZA DOM Did you ftver muke use of a packaged spaR-hetti dinner to add a real chcf'e touch to lunch, dinner or .supper on a nippy day? Spaghetti with the ri^ht kind of sauce ir, a general favorite in cooler weather. The Chef Boy-ar-upp packaged spaghetti dinner as.suies a delicious dish at a Jhi ifty price and with little trou-hli' for the home cook. The pack-a;ce contains a box of uncooked spaghetti, a can of sauce with cither meat or mushrooms, and a ^an of Italian-style grated cheese. The sauce, with tomatoes and seasonings, is rich an