Leto XXIV., 46
ijpravoiitvo L|uDI»ana. ruccimieva Olk» i»
Telrtoo H n-22	*l-24
osema« jddclek Liubltana Puccini «v« oli»
o i - lei ei od il. J1-25, 31-26 podružnica Nuvr mesto: Liubliamk* cesta 42 !iK meno eastopswc za ORlast a Italite in ■noietnstvo LFI V A.. MILANO
Mièìwi ai Liubliansko pok ranno pn poStno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118
Ljubljana, sobota 26» tebraarfr I944
Preis — Cena 1- E
libala vsak «aa caaeo pooedenks Nato<siaa «naia atieioo Lit IS.-> •kliutno > •Pooedeliskini t» frana Ut 96.90
Urcdoilt »o t
Pnconitrrf ulica fc. 5. — Telefaa Ite* 31-22, 31-23. 31-24.
166 FeiitóSlugzeuge bei Terroran&riffen
vernichtet
Vierter Grossangriö au! London — Erbitterte Waldkämpfe an der Eeresina — Erfolgreicher deutscher Angriil westlich Swenigorodka
und südlich der Pripjetsümpie
Aus diam Führerhauptquartier, 25. Febr. nNiJ. L><is Oberkommando der Wehrmacht
gibt DeKannt: Im ü^uiii von Kriwoi Rog und Sweni-
;orodüd, scheiterten auch gestern alle An-ur.fl'e der Bolschewisten. Unsere Angrtf-westlich Swenigorodka und im Gehiet uüLch der i'r. p jetsumpf e machten trotz ntien fe.ndllchen Widerstandes weitere 1 ortschr.iie.
SüdLcta df^r Beresina und nördlich Ro-^atschew dauern die schweren Abwehrimpfe mit dem sich weiter verstärken-i;n Feind an. Versuche der Sowjets, auf N'orduier der Beres na vorzudringen, ■ rächen in erbitterten Wal d kämpfen *u-- ijnmen. Oer Ort Rogatschew wurde in •t >acht zum 24. II. nach Sprengung .uer Anlagen geräumt. Weiter nördl ch .arfen unsere Truppen im Gegenangriff ".-gedrungene sowjetische Kräfte zurück ud vernichteten eine durchgebrochene endliche Kampfgruppe. Starke Rimnf-nd ScKilachtfi egerverbände unterstützet die Kämpfe des Heeres und fürten •m Gegner hohe Menschen- und Mate-?ia!vert.nN? zu,
xuoh südöstlich Wtebsk brachen Angriffe der Sowjets nnd wiederholte Verlebe, eine fcinhmchsstelle zu erweite <*n, ich Abschuss von 17 feindlichen Pan-r rn zusammen, /wischen der Bahn Pleskao-Ln*rs und n Pleskau-See führten die Sowjets mit it fn den Karoof ?eworfen«n Krilf*er tierholte Durchbruehsan^r ffe. — Sie •eiterten zum Tel! in Gegenangriff; n. nsere l'runnen eroberten die Im Pel->--See ge'e?retie Insel Pirissa^r „egen tesnd'ichen W derstand zrtri^k nnd lapt^ten sV- gegen mehrere Gegenan-triff* d?-r Bolschewisten. Wahrend südwesl'ch von Narw« hefW-% orstösse der Sowjets erfolglos b'5e-
oen, führte nordwestlich der Stadt ein Angriff estnischer Frewilliger nach bar-temi Kampf zur Beseitigung e-nes 'eind-aenen ttrucKenkopfes über die Narwa.
In Italien fanden keine Kampfhandlungen von Bedeutung statt.
Unsere Fernkampfbatterien setzten die liekampfung felndicher Ausladungen Im Raum ven Nettuno sowie gegen den Nach-sclrubverkehr des Gegners mit guter Wir- • Knng fort.
In den Mittagsstunden des 24. Febrnar unternahmen nordamer.kanische Bomberverbände unter starkem Jagdschutz T»»r-rorangr.ffe gegen einige Orte in Nord-, Mittel- nnd Süddeutsch bind. Besonders in den Städten Schweinfurt und Gotha entstanden Schäden. In der vergangenen Macht führten britische Bomberverbände abermals einen Terrorangriff gegen die >tadt Schweinfurt.
Feinuuche Störflnerzeuge warfen ausserdem Bomben auf Orte in Westdeutschland.
Unsere Luftverteldn«*wn<rskr3fte vernichteten bei diesen Angriffen 166 feindlich p Flugzeuge, darunter 143 viermotorige Bomber.
Wie deutsche Lnftwaffe führte tn der letzten Na/»M wieder einen erfolgreichen urossanfirr ff gegen London durch.
Schnellboote versenkten ln der verg-m-ffen«»n Nach t Ii»» Nordntts«ran*r «»es Kanals aus einem von Zerstörern eree'chert^n bri-t ch»T, <r"'pltrM«r eln»n Tto»n»»frr BRT uni torned.'^^on r^pj wp"torB mit sinken dieser Schiffe ist
KT1«i«o,he Sfhn(>i1»Hv>tf! pr"^ M d#>nt prtovinapjj VrrsnrH den deutschen Verband a^wre-'f^n. erh®w. fH» SchHytpn. ITn««r»	lf"'"-tnn
a«d ebne Ausfälle in Ihre Stfttz-nnnkte zurück.
Težki letalski bop nad Alpami
j dna m močna nemška letalska obramba — Skupina ameriških
bombnikov razpršena
Beri:«, 5 febr. DNB. Skupina ameri-	j
• h bombnikov, ki je priletela opoldne	|
'o februarja v zaščiti lovcev z juga nad	j
vzlrdno ilpsko ozemle, je zadela na ved-	j r>r- hi.-inn in mnčnn n«mški nrotUer.ilsko
ijc c^ no in motno nemški protiletalsko
t ram bo.
2e nad južnimi obronki Alp kakor nad -km gorovjem samim so nemški lovci rušilci zapletli napadalce v težke le-^ke bsje Številne protiletalske baterije bstreljevaie sovražnikova letala in so .pno z letečimi obrambnimi silami porgale pri razpréeniu severnoameriškega ddelka, ki so mu preprečile, da bi svoje rp.be tečno odvrgel. Klub sovražnikovi ■s k i zaščiti so vdrli nemški lovci in ru-
stici veuno znova tik do Stirimotornlh bombnikov, ki so jih često unič il že z nekaj streli Bombniški oddelek se je loft! v manjše skupine, ki so stremele le za tem, da bi se čim prej osvobodile nap<i-dajočih lovskih in rušilnih letal. Zato so bile često prisiljene, da so zasilno odvrgle svoje bombe.
S sestrelitvijo 45 sovražnikovih letal so Nemci uničili skoraj polovico ameriškega oddelka b~mbn:kov. Računati mo-damo z izgubo številnih nad.? lin jih letal, to' so bila poškodovana v hudih letalskih bojih ln ki so se zrušila pri poletu na svoje oporišče.
166 sovražnikovih letal uničenih
pri terorističnih napadih
Četrti vetefiapad na London — Srditi bop v gradovih ob Berezini — Uspešen nemški napad zapadno od Zveni« gorodfce in južno od Prlpjetskili nučvfrli
Führer jev glavni »tan, 20. febr. DNB. Vrhovno poveljnižtvo oboroženih sil objavlja:
Na področja pri Krivem Roju in «ve-nigorodki so se tudi včeraj lxjiIo\lli vsi boljševiški napadi. Naši napadi zapadno od Zvenigorodke ter na področju jufno od Pripjetskih močvirij so kljub žilavemu sovražnikovemu odporu nadalje napredovali
Južno od Berezlne in severno od Fogače-va se nadaljujejo težki obrambni l>u;i a sovražnikom, ki se ojačuje. Poizkusi sovjetskih čet. da bi prodrle na severni brc5 Berezlne, so se izjalovili v srditih bojih % gozdovih- V noči na 24. februarja smo po uničenju vseh naprav izpraznil) Rog.teev Dalje proti severu so naše čete s proi -sunkom vrgle nazaj tjakaj prodrle sovjetske sile ter so uničile sovražil kov > bojnr skupino, ki je vdrla v naée postojanke. Močni oddelki bojnih letal so podpliali borbe na zemlji in so zadeli sovražniku velike človeške in tvarne izgube.
Tudi {užnovzhodno od VlVt>sl..i so se izjalovili sovjetski napadi in njihovi ponovni poizkusi za razširjenje nekega vdora. Ob tej priliki smo sestrelili 17 sovražnikovih oklopnikov.
Med železnico Pskov — Luga hi med Pskovsklm jezerom so izvrélle nove sovjetske sile, kl so j"h vrgli v boj, ponovne poizkuse, da bi prebile našo fronto. Vsi so se deloma s protnapadi izjalovili. Naše čete so kljub žilavemu sovražnikovemu odnoru j zavzele otok Pirlss~ar na čudskem jezera, j ki so ga obdržale kljub številnim boljše-vlskim protinapadom
Dočm so ostali siloviti sovjetski sunki južnozapadno od Narve brest uspeha, je j
severnozapadno od mest« Izvršeni napad estonskih prostovoljcev po hudih bojih odstranil sovražnikovo predmostje ob Narri.
V	Italiji al bilo nikakih pomembnih bojev.
Naše daljnostrelne baterije so s dobrim nspehom obstreljevale sovražnikova izto-varjanja na nettunskem področju in sovražnikov oskrbovalni promet.
V	opoldanskih arah 24. februarja se izvedli oddelki severnoameriških bombnikov t močno lovsko zaščito teroristične napade na nekatere kraje v severni, srednji in južni Nemčiji. Skoda je nastala slasti v mestih Schweinfurt in Gotha. V pretekli noči so izvršili oddelki britanskih bombnikov ponoven terorističen napad na mesto Schweinfurt.
Sovražnikova motiloa letala so poleg te. ga vrgla bombe še na kraje v zapadnl Nemčiji.
Naše protiletalske obrambne sile so pri teh napadih un'cile 166 sovražnikovih letal, med njimi 143 štirimotornih bombnikov.
Nemško letalstvo je v pretekli noči Izvedlo nov uspešen velenapad na London.
Brzi čolni so v pretekli noči potopili pri severnem izhodu iz Rokavskega preliva 2000 tonski parnik, ki je plul v ladijski spremljavi, zavarovani s rušilci, ter ? o torpčd rali dva nadaljnja parniba s 3000 tonami. Verjetno sta se ti dve ladji potopili.
Britanski brzi čoln* so pri neuspelem poizkusu, da bi napadli vračajoči se nemški oddelek, utrpeli pemembno škodo. Naši čolni ?o se vrnüi v oporišča polnošte-vilno in brez Izgub.
i
Neprestano hudi boji na vzhodu
V srednjem odseku fo se izja'ovili novi sovražnikovi poizkusi, da bi prebil ironto — Kljub silovitim sovražnikovim napadom so se Nemci nemoteno premikali na severu vzhodnega bojišča
London v novi toči bomb
Inndon, !4 febr Nemško leta'stvo ie v treh -ch trkrat n3nadlo London Zaradi silovitost n netmkih napadov je ang'e-'ka poročevalka >ba čim dalie bolj prisiljena govoriti o tež-1 napad:h Tat«? je v četrtek chiavila !on-iska porüceva'ska služba, da je »nemško lest vo ponovno izvedlo težak nanad na Lon-->«. Napadajoča letala so b:la odvrgla mnoge - žicalnih in rušilnih bomb V nekaterih Ion-i-kih okrajih je bila protleta'ska zapora nai-ocnej-a od pričetka vojne Tudi neko mesto • južn; Angliji je bilo napadeno, List »Etasler Natirvna'zeituns« javlja ;z Lon-ia c silovitosti nem'kih napadov Pod na-ivom »London v novi toči bomb« poudarja zgleda, da si v Londonu predvsem prizadelo spraviti »izbombardirfnee« pod streho h.si označuje Churchill napade zavezniškega ;taifttva na Nemčijo kot element. k; obvla jje celotno vojno sliko vendar se sleherni <~,ndončan pod vtisom nemških leta!4cih napa--v na angleško prestolnico zaveda da za-mki nimajo nikakega letalskega monopola !z tega je razvidno, da so nem'ir letalski naiadi na London edina govorica, ki jo Anglija ^azurne Zato poizkušajo Ang'eži predstavit-lemške napade kot vojaško nepomembne in ■vetchlire-.ko zatrjuieio da napadF angleškega •alstva merijo zgolj na ozemlja z močnimi dustrijskim cilji Kako pa ta ozem'ja. na kara se je spustil angleški teror, v resn ei izgle-!ajo. vemo točno To so delavsk' okraji Kölna. > ena Hamburga m Berlina kulturn- spome-v kakor achenska stolnica ali Marij na cerkev Liibecku London je imel dovolj ča9a vse to premišljevati Če pa skušajo onstran Rokav-kega preliva z zlagan mi oP'S" omalovaževati lemške napade, je to zgolj dokaz več za uči-lek nemških letalskih napadov na angleško Irrestolni'co
Amste,rdam, 24. febr Britanska poročevalska
-lužba javlja, da je nemško letalstvo v noči na etrtek izvedlo nov težak napad na London. Zaporo protiletalskega topn stva v nekaterih ondonskih okraj h označuie kot najtežio od -pričetka vojne Vest poudarja, da so napadajoča nemška ietala vrgia mnogo zažigaInih in
rušilnih bomb
Amsterdam, 25. febr. DNB. Šestič v petih nočeh je bil snoči v Londonu letalski
alarm, kakor p^ioča Reuter. Protiletalsko topništvo je streljalo zelo močno.
Ogromni požari v Lindomi
Stockholm. 24 febr l-ondonsir dopisniki «tckholmskih listtrv poročajo ponovno 0 zad-ajih nemških letalskih napad;h na London Že v naslovu onoraria »Aftonb'adet«. da sc- v pretekli noč nastali v Londonu ooTomni požari
V deü'u eažipaVh in ru^ilnh bomb se odigralo več tragičnih epizod in obseg požarov t šoči m Četrtek je bü večji kakor prej. Ka-
mor ko!; smo se ozrl!, je gorelo K gašenju in oč:ščeva!nim delom niso pritegnjeni same gasilci in odde'ki domobrancev temveč tudi angleški in amerški vojaki, mornarji in letale*.. V nekem londonskem zunanjem okraju je nastal največji požar cd aprila leta 1941 V bližini enega najbolj znanih !ondon"k:h trgov se ie ogenj močno razširil v mestnem okraj— kjer so luksuzna stanovanja, prt čemer so bile tudi ugotovljene močno eksplozivne bombe, na mnogih londonskih cestah pa so nastala tudi globoka bombniška žrela, ki ovirajo promet
Nerentabilni napadi
Ženeva, 24 febr. Težke izgube, ki so jih bili utrpeli naglo ameriški teroristični letalci, so spravile londonske jutranjike v kaj slabo voljo. Številke izgub, piše »Daily Mail«, so priklicale vsem. ki so že bili pozabili, v spomin dejstvo, da danes letalski napadi na ozemlje Reicha niso več zgolj enostavni letalski napodi starega sloga, temveč prave letalske bitke, v katerih so vedno tisoči angleških letalcev v največji življeniski nevarnosti.
»News Chronicle« prioominja v uvodniku. da ti letalski napadi niso nikakor več nekaj samo po sebi razumljivega. To vidimo sedaj na velikih izffub^h Nenadoma nenrčakovano nastale okolišč;ne bi utegnile pri slehernem takšnem letalskem napadu tako povečati izgube, da bi postal napad »nerentabilen«.
Žrtve med tt'zozemslcim prebivalstvom
Amsterdam. 24 febr Število žrtev. Id jih fe zahteval 22. februarja anglo-amerifki bombni napad na nzozermka mesta, dos'ej še ni bilo mogoče dokončno ugotoviti Doslej so odko-pali 465 mrtv'h Okoli 400 težko ran'enih so sprejeli v bolnišnico Tudi «tevilo lahko ranjenih je zelo vel:ko Izredno veliko je število popolnoma razrušenih stanovan ;skih h:š. zaradi česar je na tisoče ljudi ostale brez strehe Računati je treba z zvišanjem števila žrtev, ker so bili po večini zadet' gosto naseljeni stanovanjski okraji m ni bilo mogoče zaradi velikega obsega škode odkopati vseh zasuth.
Letalska bitka
ob norveški Obali
Berlin, 24. febr Mednarodni poročevalski ural je zvedel, da je prišlo včeraj opoldne pred norveško obalo v višini Stavangerja do silovite letalske bitke. NemSke letalce, ki so bili skupno z »Ju 88« na tzvIdniSkem poletu, je napadel britanski sMosk'to«. »Ju 88 ga je težko zadela s srro^lSk'm ognjem, letalo se V vnelo \n parPo v m<r4e
INSEftlBAJTE V „JUTRU"
Berhn. 24. febr. DNB Dne 23 februarja je bilo težišče zimske bitke v odseku Berezina— Rogačev in na fronti med Ilmen>kim in Cud-skim jezerom pač pa so Sovjetski napadi pr Krivem Rogu začasno popustili. Tu so morali boijševiki zaradi težk h izgub, k so jih utrpeli v bojih za mesto narediti odmor, da b; znova razmestili svoje čete. Ker so hoteli ta svoj namen prkriti, so na več krajih napadli v moči bataljonov, ki so jih podprli z napad: bojnih letal za nekatere kraje v glavn bojni črti. Kljub temu so Nemci kmalu ugotovili nova sovražnikova zbirališča in jih pričeli razbijati s svojim topn'stvom. njihovo letalstvo pa je napadlo zveze z zaledjem in sovražnkova letališča. Bombe so padle tudi na municijski vlak. katerega eksplozija je v precejšnji dolžini raztrgala železniško prego in uničila na nekem bližnjem letališču razpostavljena sovjetska letala.
Zapadno od Zvenigorodke je nemški napad napredoval dalje Nemci co kljub žilavemu odporu zavzeli več krajev Vzhodno cd Zaškova so sovjetske čete znova po:zkuša'e vtisniti izpostavljene točke nemšk h čet Napadle so ponovno s pehoto in oklepniki, toda izjalovili so se vsi sunki in so čete izgubile 20 tankov Nemška bojna letala, ki so podp rala oddelke vojske, so razbila sovražnkova zbiraišča čet in kolčne na pohodu Iz boja so izločila nekaj tankov ter uničila mnogo železniških vlakov in po6taj. Nadaljnji krajevn boji 90 se razvili na jugu vzhodnega boji:ča pri Pogrebišču-kjer je bilo pn čistilnih akcijah privedenih. 120 ujetnikov, v Sas'avlju, nazvanem tud Izjaslavl. ter pri Pripjetskih močvirjih kjer so sov etrfce čete zaman poskušale, da bi zopet osvojile izgubljena oporišča.
V sredini vzhodnega boj5šča so botjševki preložili svoje napadalno težišče proti jugu in so nada'jevali med Pripjetom in Berezino po Jzkuse, da bi prebili nem ke črte Izvršili so močne, z oklopniki podprte sunke v severni »meri. V izprememb polnih bojih so jih Nemci zavrnili. Le na enem samem mestu je uspelo delu sovjetsk;h sli vdreti nekoliko v nem ke črte. Z oklopniki spremljani protisunki so vdor zajezili. Tudi sevemo od Rogačeva n-so imeli boljševik- sreče z nameravani probojem v t,meri proti Bebrujsku. čeprav <*i skušali ojačiti svoje čete v vdoru, ki so g3 napravili pred dvema dnevoma. Nem'ke rezerve so namreč preprečile vsako razširjenje tega vdora m so zadale stalno napada očm sovjefekim četam težke izgube Na enem samem mestu je obtičalo 6 uničenih oklopnikov in 400 mrtvih boijševikov Nemška bojna letala so z dobrim uspehom napadla prihajajoča ojačenja. taboreče čete in topniške po6tojanke Z bombam in s strojniškim ognjem So uničile 11 topov, več municijsk:h sk adisč in številna vozila Posebne uspehe so imele jate ki so sodelovale neposredno pri bojih na zemlji. Bombardirale
so z dobrim uspehom prve sovražn;kovx črte. ko so jih napadli sovražnikovi lovci Kljub temu. da se se že vračale, so se tafcoj cbrntle, se vrgle na boljševi'ke lovce in sestrelile v najkrajšem času 14 boljsevi kih letal.
Kra evni boji feo se razvili v srednjem odseku bojišča, nekako sredi med avtomobilsko cesto Smo.ensk—Orša in Vtebskom V torek so beljševiki napravili tu nekaj krajevnih vdorov. Nemci so jih po več n* že očistili ali pa jih drže od vseh strani pod tekim topniškim ognjem, da jih bolj.-jevlki nikakor ne morejo izkor stiti Kljub temu poizkusa sovražnik izkoristiti svoje malenkostne prednosti. Stalno dovaja ojačenja n dviga silovitost svojih napadov s pomočjo številnih oklopn kov. Včrsih mu trenutno tudi uspe, da na gozdnem ozemlju tega -odseka nekoliko napreduje, toda »Tigri« in grenadirji ga & protinapad^ vedno znova vržejo nazaj. Kljub ponovnim neuspehom pa se sovražn k še nadalje ojačuje in pritiska še naprej v smeri proti cest Vitebsk—Orša Sovjetske čete so napadle tudi na predmoetju ob Lučesi, pri Noviku. kjer niso imeli uöpeha, neuspeli sunki na področju med Vitebskom in avtomobilsko cesto zapadno cd Smoienska pa so jih stali 20 oidopn.kov.
Na severu vzhodnega bojišča so 6e razvili večji boji. ker je hotel sovražnk motiti že nekaj dni trajajoče nemške odmikane pekrete. Ker se boljševiki dobro zavedajo, da bi bil sunek preko močvirnega in gozdnega ozemlja severnozapadno od Holma zvezan s te^k mi t varnim izgubami, se drže razmeroma dobrega cestnega in železniškega omrežja med Ilmen-skim in Čud kim jezerom ter pritiskajo 6 tega področja proti jugu Glavne sunke so izvedli v območju železnic, ki vodijo s severozapada in severa proti Dnu ednosno Pskovu Na obeh straneh so Nemci odbili več boljševiških na-nadov, od katenh &o bdi neka ter izvršeni v moči polkov Sestrelili so 12 oklopnikov Zapadno od železnice Luga—Pskov 90 prestregli sovjetske sunke tn s protinapadom zamašil: vrzel, ki je nastala v nj hovih črtah Podobno so potekli boji na železnici Gdov—PskoT, pri katerih je -mei sovražnik, ki je napadal deloma tudi po ledu Čudskega jezera, posebno velike 'zgube Vsi napadi na zaporno fronto, ki ščiti neovirana premikanja nenvkih čet. so bili ustavljeni ali odbiti Tudi na področju pri Narvi 90 boj' močneje oživeli. Kljub hudim snežnim zametom so nemške čete ki so hetele očistiti starejši sovražnikov vdor. pričele napade v oblik: klešč n to kljub močn m sovjetskim protisunkom dobro napredovale. Podobno so severnozapadno od Narve napadi estonskih prostovol iecev ter oddelkov SS dosegii določene cilje. Bojna letala so v podporo oddelkov na zemlji podnevi in v noči na 24. februarja napadla sovjetske tcpniäce postojanke n četna bivališča Dobri zadetki bomb to izločili iz boja mnogo topov ter povzročili v iteviJnih krajih močne požare.
domestili z imperialnimi četami, zlasti z Novozelandci generala Freyberga. Da ne bi ta izprememba čet vzbudila pozornosti, novozelandski vojaki na poti na bojišče niso nosili nikakih razpoznavnih znakov. Tudi avtomobili, v katerih so se vozili na bojišče, niso bili označeni. Na bojišče so prišli popolnoma tiho, da bi omogočili izmučenim ameriškim četam tako
nujno jim potreben oddih.
iene va, 24. febr. Dramatično opisovanje bojev za Cassino podaja tja poslani dopisnik »Daily Erpressa«. Tisoči zavezniških topov niso dosegli Nemcev v njihovih skalnatih votlinah. Topniški ogenj siced odmeva z oglušujočim hrupom v dettoli, vendar ne premore niti omajati sovražnikovih črt.
Dobesedno piše »Daily Express«: »Kadar zavezniške čete plezajo po izredno strmih, skalnatih gorsk h gmotah, na katerih imajo Nemci svoje postojanke, šele pričenjajo drbivati pojme o pravem pomenu človeškega materljala v tej vojni. TaRSno ozemlje lahko pogeltne vsako noč 500 mož na meter ozemlja, po katerem prodiramo in zahteva nad^linjlh 500 prihodnji meter. Mi bomo potrebovali vedno več vojakov. Celo gorski voi akt Gmka iz Neapela smatrajo te boje za najtežje. kar so jih doslej prebHi.«
»Videl sem€, piše na Koncu dopisnik, »stotine ranjencev, ki so jih morali no težkih peteh na nosPncah, vozovih, tovornih oslih in ambula ncah z največ >o težave spravljati v ozad.i e. Z mnogimi Bern sam govoril. Vsi sofr^šalo zastran težk-č. Nemci pa se ne vd^jo, temveč se borijo do zadnjega moža«.
K pusmšenfti samzst&a* Monte Cascai
Rm. 24 febr. Preiskava, ki jo je uvede! Vatikan zastran krivde pri uničenju samostana Mente Cassina, napredu:e z največjo skrbnostjo in točnostjo, piše katoliška poročevalka agencija »Corrispondenza«. 2c danes je popolnoma gotovo, da m bile v območju feamost nz nobenega nemškega vojaka in nonen:h vojaških naprav. To se mora vsekakor vzeti v račun. Nemika trditev je dokazana z izrecnimi izjavam: prič. ki so zaradi svojih duliovnalcih oblačil, ki jih nesijo. daleč od slehernega suma. medtem ko nasprotnikova zatrjevanja ne navajajo nika/rih dejstev, so namerno nejasna, polna prot's'.ovij in očividno trko sestavljena, da bi vplivala čimbolj na resnico.
Globoki vtis, ki ga je izzvalo pomšenie sa mostana Monte Cassina, še vedno traja, piše »Corrispondenza«. Izpovedi opata in ostalih menihov so le pripomogle, da se je šc povečalo ogorčenje nad tein ziočinom. V vjti-ka skih krogih vprašu jejo, kakšno resnično vojaško prednost so imdi Angkži in Američani od porušen ia opatije.
Nemška bcjn<a moč
nI popustila
Madrid, 24. febr. i-Nerr.š.u n sp.vtnlki napadajo zai-adi naraščajoče nemška -etul-ske obrambe le še ob vremenu, ncug~x"-i-:m za protiletalsko obrambo, kar pa ni utegnilo preprečiti, da ne bi stalno narašč K> Število sestrelitev nemškega protiletalskega topništva, in lovcev, kakor dokazuje sestrelitev 150 letal v dveh nočeh,« p^voia b r-linski dopisnik »ABC-ja«, ki pripominja; »Prav tako je napačno soliti b jio moč nemškega letalstva po njenem delu v zadnjih dveh letih, kakor je zmcfcno ver eti, da je bojna moč nemške vojske in rr.o narice popustila. De;'stvo, da so Arne i lani v 90 dneh hudih bojev v Ita'i ji prišli naprej zgolj za 4 km, Angleži pa za 18 km, pove že dovoij.c
Najtežji boji zaveznikov
Močno udejstvovanjs nemškega letalstva na nettunskem bojišču
Berlin, 25. febr. DNB. Težka bojna letala so 22. februarja bombardirala prista-nške naprave in skladišča v anzljski lu* ki, kjer so povzročila velika razdejanja. Nadalje ao izvedla napad3lna podjetja za zožen je predmostj. Z bombami in strojnicami so napadala sovražnikova zbirališča čet, taborišča ter pehotne In topniške postojanke. Nemškr lovci so spremljali napadajoča bojna letala ter o v silovitih bojih sestrelili štiri britansko-ame-riška letala. Protiletalske baterije v sestavu letalstva ao sestrelile nadaljnje letalo.
Poleg tega ao protiletalske baterije iifTnintr podprle tudi aapadalna pokreta
lastnih čet. Neko sovražnikovo oporišče so popolnoma uničile. Pri obstreljevanju oskrbovalnega prometa ao zažgale precej motornih vozil. V noči na 23. februarja ao nemška težka bojna letala znova bombardirala sovražnikova zb raPšča čet ter luko v Anziju. S tem so povzročila pri lzkrcevanju čet in vojnega materijala pomembne motnje in izgube.
čete
kot topovska hrana
Znneve. 24 febr Dopisnik »Daily Mail«»« nam odkriva zanimivo dejstvo, da so namreč Angloameričani s casslnske fronte umaknili izčrpane Američane ter jih rva-
Rojseveltu uhajaj
lastni pristaši
S*Ockholm, 24 febr Vodja demokratov v ameriškem senatu, Barkley, je odstop i, ker so nc strinja z Rooseveltovim vetom proti odklonitvi davčnega zakona. Barkley je bil dos'ej Rooseveltov pristaš in je še vedno trdovratno podpiral vse vladne predloge.
Ko je senator Barkley označil Rooseveltov veto proti davčnemu zakonu, k: ga je sprejel kongres, kot nameren in dobro premišljen napad na integralnost in zakonitost slehernega člana ameriškega kongresa, so mu repub.ikanc in demokrati navdušeno ploskali,
Turčija odklanja ameriški petrjlejski načrt
Ada na, 24. febr. Turška vlada je odklonila prošnjo neke ameriške družbe, da bi smela pričeti z iskanjem petroleja v Turò ji. Družba si je hotela zagotoviti izključno pravico izkoriščanja turškega petroleja za 95 let ter gradnjo petrr-Ie'ske-g3 voda v kako turško luko. Cisti dobi ček naj bi se enako razdelil med Turčijo in Ameriko.
Bern, 24. febr. »United Press« javlja iz New Yorka: V zvezi z ameriškim načrtom petrolejskega voda na Sredniem vzhodu p'še »New York Herald Tribune«, d3 bo transarabski cevovrd bržkone dovršen 1. decembra 1. 1945. Zgraienih na;i bi bik» skupno 15 črpalnih postaj, k' bi i«>ele dnevno kapaciteto 300 000 sodov. Petrolejski vod hi se bržkone končal v Halft
Usmrtitev 12 teroristov v Franciji
Pariz. 24. febr Francosko irredno sodišče v Villeneuve v denartementu Bot je obsr/*iTo skupno 12 bandtov komunistov, inozemskih anarhistov in teroristov na smrt ;n po chiavi obsodbe usmrtilo. Agenc'ja »OFI« objavlja podrobnosti:
V noči na 20. februarja je 12 bancFtov. ki so bili v zaporih začelo streljati s strojnim? pištolam in razstreli'nimi bombami m pernice Francoska polxija ki je bi'a takoj obveščena o uporu ujetnikov, ie v noči obkol'la sapore tn prisilila upornike d» so odložili orožje Generalni tajnk Darnmd se fe poda} takoj m kraj upora. Uporniki to pri zaslišanja priznali dejanja.
Slepita Kremlja
SSSR je že od nekdaj država, ki je pripravljala svetu stalna politična presenečenja. Posebno pogosta so ta postala v teku sedanje vojne, ko je SSSR kot vo-jaško-politični partner vključena v anglo-ameriško-sovjetski tabor zaveznikov in se razni ukrepi Moskve skušajo prikazovati kot posledica tega sodelovanja, češ da grs za nekako »evolutivno« prilagojevanje splošnemu svetovnemu redu. ki naj bi izšel kot posledica te vojne ter predstavljal bodočo mednarodno politično, gospodarsko, socialno in kulturno bazo vsem omenjenim zaveznikom brez razlike.
Da je takšno presojanje in vrednotenje ukrepov SSSR zmotno, dokazujejo najrazličnejši činitelji, ki pa jih, kakor izgleda, rekateri jako hitro pozabljajo. Sem spadajo v treh petletkah obseženi napori in priprave Moskve na novo veliko svetovno vojno, ki naj bj po mišljenju vodilnih sovjetskih predstavnikov prinesla dokončno zmago zamisli svetovne revolucije — kar bi praktično Domenilo sovjetizacijo vseh dosegljivih političnih področij — daljo velike notranje »čistke«, izvršene zaradi očiščenja stranke vseh onih elementov, ki niso soglašali s tako politiko Moskve. ter k mčno nekateri najnovejši ukrepi, med njimi na prvem mestu »razpust« konvnterne, ko ta kljub pričakovanju ne-kr.terih, ki so v .cm formalnem koraku Krem'ja videli odotop od ričela svetovne revolucije. Ie še v poj"čar.i meri deluje naprej. Korčr»o pa služi v gcrnj-i dokaz tudi vsa revolucionarno agresivna imperialistična politika, ki jo posebno v poc!?d-niem času zastopa SSSR nasproti državam in deželam, ki jih smatra z? svoje
»Izdani socializem« objavil sledečo sodbo,
ki jo je o leninistično-stalinistični centralistični politiki izrekel Jenukidze. bivši tajnik osrednjega izvršilnega odbora SSSR, star Leninov sodelavec, ustreljen 1. 1937. ki je bil kot Gruzinec sam velik borec za avtonomijo svoje ožje domovine. Jenukidze pravi:
»Kakšen smisel je za vse milijone svoj čas od carizma zatiranih tujih narodov imela ta revolucija, ko je bilo vse to, kar smo pričakovali — nacionalna samostojnost in enakopravnost vseh narodnosti prejšnje cari stične države — sedaj ukinjeno z eno samo potezo Stalina?
V zgodni mladosti smo bili revolucionarji, da bi našim od carizma zatiranim in pcdjarmljenim narodom priborili lastno državno življenjsko in razvojno osnovo. Hoteli smo povesti naše narode k samostojnosti. nacionalni veličini in svobodi. To je bila naša pogodba z Leninom.
Stalin je to točko podlo raztrgal. Cari-zem nas je sicer zatiral, Stalin pa s krvavim terorjem sistematično iztreblja naše najboljše. Lenin nam je obljubil pomoč, da bomo dvignili naše narodno bogastvo, da bomo ustvarili za racionalno predelavo naših surovin nacionalno industrijo in da bomo lahko ugodno plasirali in vnovčeva-li naše deželne produkte, da bo tako na-! ša dežela postala gospodarsko močna in naši narodi bogati in srečni. Stalin izvaja
t» obljubo s tem, da uničuje bogastvo
šib gozdov, da ropa in izsesava naie cvetoče poljedelstvo in posti pre delavati naie lastne surovine s težko, brezobzirno tlako naših narodov v svojih industrijskih prisilnih delavnicah. Mesto da bi največje pomanjkanje trpeče narode sovjetske zveze oskrbovali s temi proizvodi, nam jih odtegujejo in jih skupno s proizvodi našega poljedelstva potom centrale za zunanjo trgovino razmetavajo v inozemstvo Medtem ko naši narodi propadajo vsled lakote in bede, uporablja Stalin vsa državna prisilna sredstva, samo da bi uresničil svoje nore fanatične načrte, podjarmiti ves svet in vladati vsem narodom zemlje. Cvet našega naroda, ki se je zavestno soperstavil temu zasužnjenju, je bil postreljen ali pa napolnjuje Številne zapore GPU. Najdelavnejši in najmarlji-vejši del našega kmetskega naroda je bil pregnan iz dome v in gine pri prisil iem delu na mrzlem severu ali na daljnem vzhodu. To je »Stalinova federativna narodnostna država sovjetske zveze«. In to grozno usodo misli pripraviti Stalin vsem narodom sveta, samo da bi utesil svoj glad po oblasti«.
Tako nekako izgleda »dobra volja« sovjetskih političnih faktorjev pri izgradnji bodoče Evrope. Takšen ie smisel diplo-matsko-taktičnega »avtonomiziranja« SSSR m njen priključitveni program, v katerega spadajo v prvi vrsti Latvija. Estonska, Litva ter »krompirjeva republika Poljska«, kakor to državo rada označuje Moskva.	—dk.
interesno področje, ter seveda tudi nasproti svojim vojaško-političnim zaveznikom.
Vsakdo, ki količkaj poma prave cilje __
SSSR — ki se s sedanjo vojno v ničemer j ku vDes Reich« o tveganju invazije, niso spremenil' - bo slepilne manevre, i ruster piše med drugim: kakor so na nr. nriznanje pravoslavne cer- j »Vedno boli se približuj k ve, že oni njeni »razpust« kuminterne
„Tveganje invazčje"
Članek ministra dr. Gdbbelsa v »Rsichu«
EeiHn, 24. febr. DNB Državni minister dr. Goebbels razpravlja v nemškem tedni-
Mi-
u\edbo nove »nacionalne« himne in nedavno izvršeno decentralizacijo na narod no-obraribnem in diplomatskem p-. iročju postavil na pr~vo mesto, to ie v taktično službo Kremlja za izvedbo lastne ekspan-7'1-.ke po'itiü e v Evropi. To politiko hoče Slosfcva v zadnjem času — tako vsaj izgleda — vsled razumljivega odpora ogroženih narodov in tudi zavezniških ooliti-kov samih, takti ino postaviti na novo bazo, pri kateri bi bil pravi notranji revolucionarni značaj skrit v formo »širr.Kega mednarodnega sodelovanja na demokratskih osnovan«, ki pa bi seveda kljub temu zračil iaientno rev am os i. za propast nacionalnih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih dobrin vseh onih narodov, ki bi na tej novi bazi prišli rod bolj ali manj izrazi t politični vpliv Moskve.
Zavedati se nf mre<" moramo. d<ù Moskva objavljenih sprememb niti formalno ne bi bila izvršila, če nc bi od njih pričakovala določenih koristi. Moskva ni političen faktor, ki bi se hotel zgolj zaradi zunanjega videza odpovedati svojim najmočnejšim ideoloékim ad atom, ki jih je imel za uveljavljanje svoje revolucionarne politike do te vojn'5	agitacijskem repertoarju.
Da torej pri vseh dosedanjih ukrepih in spremembah, ki so tolikanj »bležilno« vplivale na razmerie med zavezniki. Moskva ni v resnici niti za ias odstopila od svojega cilja ali celo kaj žrtvovala, je ra d'ani. De; nsko stanje je ostalo v bistvu nespremenjeno: svobodno religiozno izživljanje prebivalstva v SSSR je ostala slej ko prej problematično in se pod vidikom še vedn-> delujoče ^roletarsko-svabodomi-se'sk» interna fienaie flnternaeionale brez-božnikev) splvh ,>e more rt ano jem-ti v obzir; dan na dan ima Evropa še vedno pri!'ko, da neposredno občuti in registri-m tako imenovanj »razpust« kominterne; »Intemncionala« je slej ko pref himna komunistične stranke, torej tudi centralne sw'etske vlade in kot takšna tudi glasnik nespremenjene ideje; k preosnovanju ko mi sa ri a tov za narodno obrpmHo ter zunanje zadeve, s čimer r.aj bi 16 sovjetskih zveznih reoubiik dobilo tozadevno avtonomijo j^a lahko rečemo: petindvajsetletno vodilo vse notranje polit'ke SSSR k! se je izražala v strogi centralistični težnii in ki je bila končno s silo tud; izvojevana. ie dobila nov neizpodbiten dokaz v nekaterih že izvršenih imenovanjih »zunanjih ministrov« posameznih »avtonomnih« rermbük, na mesta katerih so bili od centralne vlade imenovani naiekstremrejši zasfonniki sov.ietskeea centralizma ter najvdan*\iši privrženci sedanjega režima, ki se bodo kot t^ki dosledno ravnali le po navodilih Kremi ia.
Baš ta poslednji ukrep Moskve pa je v svojem taktičnem tolmačenju — in kot takega ga edino moramo smatrati — zanimiv tudi šs po drugi strani. V 9voji zgodovinski sličnosti. ki odkriva tudi njegovo današnje pravo ozadje, je enak taktiziranju, ki se ga je svoj čas poslužil Lenin, da pridobi za svojo politiko one obrobne države, ki so danes včlenjene v SSSR. Te obrobne dežele, ki so takrat verjele Leninu, ki je obljubljal: »Ukrajino Ukrajincem. Karelijo Karelijcem, Armenijo Armencem itd.« in ki so hotele kot avtonomne zvezne republike dobiti priznanje svoje narodnosti ter temu ustrezno tudi izgraditi svojo samostojno gospodarsko ter politično moč, so doživele kasneje velika presenečenja. Po učvrstitvi centralne vlade so bili vsem tem avtonomnim deželam s politično, gospodarsko in vojaško silo odvzeti vsi atributi avtonomnosti: z neusmiljenim pritiskom in doslednostjo so bile vključene v centralistični državni aparat. Da se to ni zgodilo brez katastrofalnih pretresov zlasti na gospodarskem področju, je znano.
Tako so bile svoj čas prevarane »nacionalne zvezne republike in avtonomne države« v SSSR, ker so verjele varljivemu avtonomističnemu geslu, ki ga je iz taktičnih razlogov postavil Lenin in ga je še dalje uporabljal njegov naslednik Stalin, oni Stalin ki se enakega gesla za dosego in vključitev novih teritorijev v SSSR poslužuje ponovno tudi danes, ko pristopa k »avtonomizaciji«. da bi tako prebivalstvo pridobil za svojo zamisel Sovjetske zveze.
Perspektive, ki bi se v bodoče obetale tem na novo v SSSR vključenim državam je na podlagi že omenjene prakse značilno prikazal Karl Albrecht gozdarski in-ženjer in -svoječasni vplivni politični funkcionar v SSSR, ki mu je uspelo, da se je rešil preganjanj GPU, ko je padel v nemilost pri vrhovnih oblastnikih. Živeč v Švici je L 1939 v svoji zanimivi knjigi
»Vedno bolj se približuje rok, ki ea le angioameriško vojno vodstvo doicčilo za zapadno invazijo proti evropski celini, istočasno pa narašča tudi v Angliii m Zedi njenih državah za-krbljenosi ki jo občutijo napram tej tvegani vojaški pustohrv-ščini. Po izkušnjah v Italiji so si predvsem popolnoma na jasnem, di ne stoiijo pred sprehodom v Berlin. Ogromne priprave, ki jih je podvzel Reich v svojo lastno in v obrambo naše ce (ire pač niso ostale prikrite sovražniku. Angleške in ameriške bombniške jate pač ne napadajo zaman skoraj s'eherno noč in sleherni dan naše utrdbe ob atlantski ooali. Bržk ne misli «nglnameriško vojno vodstvo da bo s tem utegnilo vsaj nekoiiko olaišab svojim čelam teike preizkušnje ki iih še čakajo Ne izdajamo nikake vo iaške tajnosti če sovražniku damo vedeti, da r.am ti le talski napadi prizadevajo kaj malo skrb; in še manj bolečin. Mi vmo s tem , ačunali in se na to pravočasno pripravili. Ii napadi sovražniku malo koristilo in -xivzro čajo na naši strani malenkostjo škodo, tveganje pa, ki bo spremljalo aiiglotmeri-ško invazijo na sapad, ostaii nespremenjeno
Navzlic temu morrte Churchill in Roosevelt ugrizniti v to kislo jabolko. Sicer sta si bila nadalinji po*ek vojne na našem kontinentu pr idstavnala tako, da bo rdeča armada ob nemški vojski in nemška vojska ob rdeči armadi izkrvavela ter bo tako plen Evrona brez boja r-adel An-gloameričanom v naročje, toda potem, ke se je Si.slin v svojem bojevanju osamosvojil, se je razbila tudi ta naivna iluzija. Iz te vojne bodo 'zšli kot zmagovalci zgolj narodi, ki jo boreč se prebijajo, ne pa oni. ki s prekrižanimi rokami od daleč gledajo vojno. Angliia in Zedinjene države morajo nastopiti svojo najtežjo pot in sicer v stadiju vojne, ki je polna nevarnosti in ko en sam pogrešen korak vodi naravnost v prepad. Cim boij kritična je ura. tem
bolj tvegani postajajo ukrepi vojaškega ?n političnega vojnega vodstva. Lai.ko je možno, da se bliža trenutek ko bo en ssm gram teže dokončno obmil tehtnico mige na našo stran. To vedo naši prijatelji in naši sovražniki. Nemalo treznih opazovalcev sodi, da predstavlja pričakovana sovražnikova invazija na zapadu kritične točko te vojne. Ne da bi se ho-eli mešati med preroke, smo tudi mnonja, da bi uteg niia takšna akcija v rannero .na krhkem čnsu popolnoma izpremenit. splošno vo-ro sliko in sicer z&*o k tr b, s tem orvič z.opet zanad a«;tiv.-,o po.;cgel v vojni potek, nihče pa ne more z gotovostjo napovedati, s kakšnim u-"pehom V o to storjeno.
Sklepati zamoremo zgolj po gotovih dc godkih na drugih bojiščih v Evropi, na ka torih so nemški vojaki v boju z Anglež' in Američani. Le-ti pa ne vlivajo preveč poguma sovražniku. Ne zavidamo Anglo američanom tveganja, v katero se morajo spustiti pri velikopotezni in verjetno z£ nje odločilni invaziji.«
V nadaljnjih izvajanjih opozarja mini ster, da so kreraelj-ski oblastniki na osr.o vi splošnega vojaškega položaja opusti'! del svojih slcrpllnih metod. »Tudi boljše vizmu prihaja«, le izjavil, »tek do jedi. Že danes mora «ngleška vlada po izčrpanju vseh možnosti pogajanj svetovati Poljakom naj se sami sporazumejo z Moskvo ker Angliia ni več v s anju veljaviti svoje volje. Prav nič drugače bi tudi ne bilo če bi prišli na mesto Polj-Jce vodika. Dar ska. Norveška Svi ca. Nizoeerns a, Belgija ali celo Francija, aa sploh ne gc erirno o srednjih in manjših državah. sosedah Sovjetske zveze, ki vse pričakujejo odgovor na naivno vprašanje Rdeče kapice, zakaj ima babica tako velika usta. če že ne od volka, pa vsaj od ruskega medveda: »Da te z njimi lahko bolje pogoltn-m«.
Končne opoza-ja dr Goebbels, - na sprotno od 1. 1913 danes med ^em?kim narodom ni defetizma. ker vsi Nemci vedo da jim ne preostaja nič dn.if">ga. kakor boriti st do zmage. »Mi se borimo vn delamo z močjo nvxni'n src. ki so nezmotljiva. ker se opir? \ na vero«.
Z^tegfflia'tev ©d 18 39 ds 5*
Počenšl s 27. februarjem 1944 bo zatemnitev obvezna od 18.30 do 5. uro.
Gospodariva
Slovaška s@£ba
o an^lssklh hujskačih
Bratislava. 22. febr. K ščuvanju britanske poročevalske službe proti Slova ki in njenemu državnemu vodstvu izjavlja »Gardista«, da « slovaški narod zaradi nekaterih norcev v Londonu ne bo un čil svoje bodočnosti ter se odrekel možnosti biti pomemben član evropske skupine narodov V Londonu ne poznajo duha. ki vlada danes na Slovaškem, pše list. Emigrant dr. Bene« misli, da je »najspretnejši državnik« v Evrop:, njegova pol tika nasproti Slovaiki pa dokazuje prav nasprotno. Sovražna emigrantska propaganda ima največ zaslug, da je slovaški narod še bolj strnjen.
Rewter|eve fantazije
Berlin, 24. febr. Tukajšnji polidčni krogu se bolj zabavajo kakor jeze nad poco-čilom Reuterjevega diplomatskega dopisnika, trdi, da tičijo Nemci za poiočilom iz Stockholma ali Curiha, da so Nemci soglasni z izločitvijo Finske iz vojne ln da bd svoje čete oltegnili iz Finske brez na_ daljnega, če bi Finsko zasedle ameriške, ne pa sovjetske čete.
Novi Izgredi v Fezn
Algedras, 24. febr. Položaj v francoskem Maroku se še vedno ni razčisti'!. V Fezu je prišlo do novih nemirov. V mestnem okraju El Bali je bilo v spopadu ubitih 15 senegalskih vojakov ln kakih 25 Maročanov. Višje šole so v Fezu še nadalje zaprte, ker je bila večina maroškh procesorjev in dijakov aretirana zaradi tega, ker je zapletena v pokret za neodvisnost. Kljub drakonskim protiukrepom degolistov odpor maroških rodoljubov ni popustil. Nadaljevanje oboroženih nemirov je trenutno edino sredstvo, ki onemogoča, da bi Amerika odklonila njihove zahteve po neodvisnosti na temelju atlantske listine.
Izvedba zaukazane oddale orožja Je naletela na velike težave. Rodovi v okolici Feza so stvorlli gverilske tc-lpe, ki osrra-2ajo maniše patrole, vojaške avtomobile ln posamezne Franeoze Na mostu med Fezom- in Taso io urwmMn nanadB «v* franeooka	avtomobila m po.
W11 vseh deset potnikov.
Darujte za siromake! Zimska oo moč še vedno sprejema prispevke
= Proračun Banata. Banat ima v okviru Srbije poseben upravni režim. Zato ima tud: svoj avtonomni proračun. Z letu 1314 zniša ta proračun 116 mil jenov dinarjev in je izravnan. Za kritje proračuna pobira avtonomna uprav? Banata 30>/« dolclado na neposredne davke in 5*»/» zdravstveno do-klado. Poleg tega pobira avtonomne trošarine.
= M*dgaraka trgovinska pogajanju z Italijo. V zadnjih let:h se je trgovinsk promet med Madžarsko in Italijo znatno povečal. Lani v jeseni pa je priäia zar di pol tičnilh dogodkov trgovinska izmenjava v zastoj. Ker zavzema Italija za Nemčijo v trgovinskem prometu z inozemstvom drugo mesto, si madžarski vlada priza.eva. da bi blagovno izmenjavo z italljanik m tržiščem spravila zopet v tek- Zato se hodo v kratkem pričela trgovinska pogajanja med M džarsko m Italijo. Bodeči trgovinski promet med obema državama bo ver jetno urejen na kompenzacijski osnovi.
= Grčija nima ro»n. Rozine so bi!e ou nekdaj najvažnejši izvozni predmet Grčije V zadnjih letih pa je proizvodnja rozin tako n zadovala, da Grč ja ne more roz n več izvažati. Kakor peroča Nemška trgovinska zbornica za Grčijo, je znašala pred sedanjo vojno grška proizvodnja rozin povprečno 130 000 ton na leto; od tega sc izvozili v inozemstvo okrog 45.000 tou v špirit so predel li okrog 45.000 ton ostanek pa so na drug način industrijsko iz-kor stili odnosno doma potrosili. Na drug. strani je morala Grčija pred vejno na leto uvoziti okrog 70.000 ton sladkorja. V teku vojne so nastopile težave pri uvozu sladkorja, zato so pričeli iz rozn pridelovati slackor ket nadomestek za prej uvoženi sladkor. Istočasno pa je proizvodnja hudo nazadovala ln je v letu 1943 padi ua en" četrtino predvojne proizvodnje, to je na 30.000 ton (nasproti 45.000 odnosno 50.000 tonam v prejšnjih dveh let h). Pridelek sc Je tako občutno zmanjšal deloma zaradi pomanjkanja gnojil in raznih zaščitnih sredstev zoper bolezni trte (žveplo, bakreni sulfat deloma pa zaradi potrebe večje prozvodnje drugih živil. Morali so tud1 omejiti proizvodnjo špirita is rozin Leta 1942 je grška vlada odredila obvezno oddajo 75»/. pridelki rozin, za leto 1943 pa Je bila uvedena prosta predaj z namenom da bi ss ropat dvignila proizvodnja.
Kundmachungen des Ernährungsamtes
Zuteilung von rationierten Lebensmitteln im Monate März
Im Monate M&rz werden H&ndler in der
Stadt Laibach rationierte Lebensmittel nur an ihre ständigen Abnehmer auf Lebensmittelkarten, ausgegeben vom Städtischen Vorsorgungsamt, auf folgende Weise abgeben:
1.	Auf die Grundlebensmittelkarte:
täglich 225 g Brot oder je 186 g Wrizen weisSmehl auf sechs Tagesabschnitte, d. h. zusammen 1116 g Weizenweissmehl,
je 186 g Einheitsmehl auf zwanzig Tagesabschnitte, d. h. zusammen 3720 Ein-heitsmehl,
je 3"<3,5 g Maismehl auf fünf Tagesab schnitte, d. h- zusammen 1687 g Maismehl Bei der Zuteilung auf teilweise schon verbrauchte Lebensmittelkarten haben die Händler Mehl im Verhältniss:
auf 1 Abschnitt Weiss-, auf 4 Abschnitte Einheits- und auf 1 Abschnitt Maismehl abzugeben. Nur eine Art Mehl dürfen Händler nicht abgeben.
Monatlich: 1kg Reis und 1kg Teigwaren (auf 1 Tagesabschnitt) entfailen je 64,5 g Reis bzw. Teigwaren,
4dzl Oel (auf 1 Tagesabschnitt entfallen je 1,29 zl Oel).
500 g Zucker (auf jeden kleinsten Ab schnitt je 50 g), 500 g Salz (auf jeden Abschnitt je 250 g) 100 g Waschseife (auf jeden Abschnitt je 50 g),
100 g Toaletenseife (auf den Abschnitt »Mr-1«).
2.	Auf die Kartoffefkarte:
I	kg Erbsen zusammen auf dia AVchnit-te No. 13—17. Bei Karten, die nicht alle 5 Abschnitte aufweisen, entfällt auf jeden einzelnen Abschnitt je 200 g E bsen.
3.	Auf die Zulagekarte für Handarb iter (RD) and auf die Brotzulage karte für Kranke:
täglich 100 g Brot oder je 82.6 g E'nhcits-
mehl auf 25 Tagesabschnitte, d. h. zusammen 2065 g Einheitsmehl und je
150 g Maismehl auf 6 Tagescbschnitte. d h. zusammen 900 g Maismehl
Bei der Zuteilung auf teilweise schon verbrauchte Lebensmittelkarten haben die Händler Mehl im Verhältnis:
auf 4 Abschnitte Einheitsmehl und auf 1 Abschnitt Maismehl abzugeben.
Diese Bestimmung gilt auch für alle übrigen Brotzulagekarten. Zuteilung nur einer Mehlsorte ist nicht statthaft.
4.	Auf die Schwerarbeiterzuiagekarteu (TD):
täglich 200 g Br"l oder je 16j.3 g E'n-h^itsmehl auf 25 Trgesabschnitte. d. h zusammen 41321» Einhci^mehl, je
3</0 g Maismehl auf 6 Tagesabschnitte, d. h zusammen 1FG0 g Maisirehl und 1? 300 z Reis und "CO g Teig-varen monatlich auf 6 Abschnitte für Einkochlebensmittel
5.	Auf die Zu'agekarte für Schwerstar-beitor C-TD):
täglich 3G0 g Brot oder je 248 g Einheitsmehl auf 25 Tagesr>bschnitte. d. h. zusammen 6200 g Einheitsmehl, je 450 g Maismehl auf 6 Tagesabschnitte, d. h. zusammen 2700 g Maismehl, und monatlich 30C g Reis und 30C g Teigwaren auf sämtliche P Abschnitte für Einkochlebenrmittel
6.	Auf Zu'agekarten für Kinder bis zu 3 Jahren (DO. MA) füi den Monat März:
monatlich 10C0 g Reis und 500 g Zucker ahif die betreffenden Abschnitte.
7.	Auf die Fr.berzulagekarte für Kinder und Jugendliche vun 0—18 Jahren (DO MA.. PO. MR.. DO. MC. Feber):
Allfä!lige Zuteilung wird rechtzeitig in Zeitungen bekanntgegeben werden
8.	Auf besondere Brotzulagekart**n (für Anrialtspersonen. werdende Mütter):
täglich 150 g Brot oder je 124 g Einheitsniehl auf 25 Tagesabschnitte, d. h. zusammen 2109 g Einh-'tsmebl und ie 225 g Maismehl auf 6 Tagesnb=rhnitte. d. h. zusammen 1350 g Maismehl.
9.	Auf Flri^chzulagFka-rte für Kranke:
täglich je 100 e Fleuch bei den für die
Fleischzuteilung an Kranke, bestimmten VTetz?ern.
10.	Auf »Besondere Anweisungen« und -.uf .»Anweisungen für Krarke«, ausgegeben vom »Prevod« oder Slädtichem Vor-
orgungsamt. dürfen Händler rationierte Lebensmittel in Mengen. d:e auf der Anweisung stehen, ausfolgen. Auf Abschnitte tür Mehl dürfen sie nur Einheitsmehl, nicht aber Weizenw?issmehl. da dieses nur auf G-und'ebensmittelkarten zugeteilt wird jucfo!gen.
II	Auf Familienkarte »A«:
5 Schachteln Zündhölzer auf Abschnitt »A 3«.
12.	Auf Famiüerkarte »B«:
10 Schachteln Zündhölzer auf Abschnitt »B 3«.
13.	Auf FamiHerkarte »C«:
15 Schachteln Zündchölzer auf Abschnitt
»C 3«.
Alle Verbraucher werden aufmerksam gemacht, ihre Fsmil'enkarten A. B und C sorg^mst aufzubewahren da diese auch in kommenden Monaten ihre Gültigkeit bewahren werden.
Iz poštne službe
Poèti Bel« cerkev na Dolenjskem ! Peter pri Novem mestu zopet posluje.-pi.semfiloo službo,
St
S nremeiiiba v potit'^kem premetu na progi Ljubljana—Postjjna
Prčenši z 28. februarjem t. L izdane na progi Ljubljana—Postojna opcl'anski potniški vlak z odhodom te LJubljane ob 12.40 Namesto njega bo vomì nov potniški vlak z odhodom iz Ljubljen» ob 14.20. s prihodom v Postojno ob 16.10 in v Trst ob 19.
Kratke vesti z vsega sveta
Lizbona. 25 febr. V Lizboni vlada ve lka bojazen glede bodoče žetve, ker suša, ki Je najhujša, kar se jih sedanja generacija spomni, še vedno traja.
ženeva, 25. febr. Kakor poroča »United Press« iz Washingtena, Je imel šef generalnega štaba Marshall v sredo sestanek s senatno komisijo za zunanje zadeve, na kateri so verjetno razpravljali o vpraä nju, ali naj postane Palestina neodvisna žilov-ska drživa Senat bo imel v kratitem za odločat« o reso'uciH Id p-eJlasra ustanovitev take d žive. Zedinjene države nastopal torei odločno v korist ž'dov.
Rtoim. febr MVrtnl svetnik Char le« White, član neodvisne socialistične stranke Je po Reuterjevl vesti pri nadomestnih volitvah v West-Derbyju premagal s 4561 glasovi kandidata konzervativne stranke lorda Hartigana.
Obvestila »Prevoda«
Delitev racioniranih živil v mesecu marcu
V mesecu marcu bodo delili trgovci r mestu LJubljani racionirana živila samo svojim stalnim odjemalcem na živilske nakaznice, kl jih je izdal ljubljanski preskr-bovalni urad, na sledeči način: L Na osnovno živilsko nakaznico: dnevno 225 g kruha ali po 186 g bele pšenične moke na šest dnevnih odrezkov, t. j. skupno 1.116 g bele pšenične moke,
po 186 g enotne moke na dvajset dnevnih odrezkov, t. j. skupno 3.720 g enotne moke, po 337.5 g koruzne moke na pet dnevnih odrezkov, t j. skupno 1.687 g koruzne moke.
Pri del'tvl na že delno izrabljene nakaznice morajo deliti trgovci moko v razmerju:
na 1 odrezek bela, na 4 odrezke enotna in na 1 odrezek koruzna moka; samo ene vrste moke trgovci ne smejo deliti.
Mesečno: 1 kg riža in 1 kg testenin (na 1 dnevni odrezek odpade po 64.5 g riža, oz. testenin);
4 del olja (na 1 dnevni odrezek odpade po 1.29 cl olja);
500 g sladkorja (na vsak najmanjši odrezek po 50 g);
500 g »oll (na vsak odrezek po 250 g); 100 g pralnega mila (na vsak odrezek po 50 g);
100 g toaletnega mila na odrezek št. »Mr.—1«.
2. Na živilsko nakaznico za nabavo krompirja:
1 kg graha skupno na odrezke št. 13 do 17; pri nakaznicah, kjer ne bi bilo vseh pet odrezkov odpade na vsak posamezni odrezek 200 g graha.
8. Na dodatno živilsko nakaznico zaročne delavce (R. D.) t-rr na dodatno nakaznice za kruh za bolnike:
dnevno 100 g kruha aH po 82.6 g enotne moke na 25 dnevn h odrezkov. t. j. skupno 2.035 g enotne moke ter po 150 g koruzne moke na šest dnevnih odrezkov. t.j. skupno O.JtOO g' koruzne moke.
Pri delitvi na že delno porabljeno nakaznico morajo deliti trgovci moko v razmerju: na 4 odrezke enotne moko in na 1 odrezek koruzno moko.
Ta določba velja tudi za vse ostale dodatne nakaznice za kruh. Delitev ene vrste moke nI dopustna.
4.	Na dodatno nakaznico za delavce, ki opravljajo težka dola (T D.):
dnevno 200 g kruha ali po 163.3 g enotne mok« na 25 dnevnih odrezkov, t. j. skupne 4.132 g enotne moke; po 300 g koruzne moke nr. 6 dnevn:h odrezkov, t. j. skupno 1.800 g koruzne moke; mesečno 800 g rii > 'n 300 g testenin na vseh 6 odrezkov z: ti -ila za juho.
5.	Na dodatno živilsko nakaznico za d -lavee, ki opravljajo najtežja dela ('N.T.D ' :
dnevno ?00 g kruha ali po 248 g motne moke na 25 dnevnih odrezkov. t. j. ekunno 6.200 g enotne moke; po 450 g kort>" moke na <3 dnevnih odrezkov, t. j. slnmno 2.700 g koruzne mok? ter mesečno 300 % riža in 300 g testenin na vseh 6 odrezkt v za živ:la za juho.
6.	Na dodatno ž^iMio nakazti'eo za otroke do 3 let starosti (Do.MA.) ■uesec marec:
mesečno 1000 g riža ter 500 g sladkorja na določane odrezke.
7.	Na februarske do^a* te žlvH^Ve nakaznice za. otroke in mlidino od 0—18 !rt starosti (Dn.Ma, Do.Mb., Do.Mc. februar):
morebitna delitev živil bo objavljena pravočasno v časn kih.
8.	Na posebno dodatno nakaznico za krub (za zavodarie in noseče žene):
dnevno 150 g kruha ali po 124 g enotne moke na 25 dnevnih odrezkov, t. j. skupr: 3.100 g enotne moke ter po 225 g koruzr moke na 6 dnevnih odrezkov, t. j. skupn: 1.350 g koruzne moke.
9.	Na dodatno živilsko nakaznico za mes za bolnike:
dnevno po 100 g mesa pri mesarjih, ki so določeni za delitev mesa bolnikom
10.	Na »posebno nakazilo« in na »naka žilo za bolnike«, izdano od Prevoda ali Mestnega preskrbovalnega urada smejo izdajati trgovci racionirana živila v količini, k', je na nakazilu napisana. Na odrezke za moko smejo deliti samo enotno moko. ne pa bele pšenične moke, ker se ta del: samo na osnovne živilske nakaznice.
11.	Na družinsko nakaznico »A«: 5 škatlic vžigalic na odrezek »A 3«.
12.	Na družinsko nakaznico »B«: 10 škatlic vžigalic na odrezek »B 3«.
13.	Na družinsko nakaznico »C«: 15 škatlic vžigalic na odrezek »C 3«.
Potrošnike opozarjamo, naj družinsko nakaznice A, B, in C skrbno čuvajo, ker bodo veljavne tudi v prihodnjih mesecih.
O naših nov*fi Poštnih znaerrkah
Odkar so izšle nove oo:tne znamke Liub-Ijanske nokrafine. so Doštni urad" neprestano oblecani od ljudi, ki se kar rniliio za neve znamke Obetajo si cd njih len in dobrodo-e zaslužek To ni čudno, sai sc nekatere od nov znamk dosegle že vprav fantastične cene Tako je n. pr. tudi s fi la telisi čneijs stališča zelo prebrana cena. ki jo je nekaj časa imeia letalska znamka za 25 centesimov Že kar prvi dan so jo nekateri prodajali za stokratno nominalno ceno in še dražje Pozneje se je cena nek i'rko ponustila in se nekako ustaMa na 20 lir
Podobno je tudi z nekaterim drueimi na=ih novih znamk. Te trdne, visoke cene pa niso všeč ne špekulantom z znamkami k; bi iih rad po ceni nakupili, in ne simjiatizeriem OF ker je izredno povpraševanje no znarnkah dokaz zaupanja prebival-tva do oblasti Zato so sc. čeprav iz različnih raz loco v. zonet enkrat znašli pri huj'kajoči agitaciji židovsko navdahnjeni špekulanti in razočarani ofarji § ri,; so vse moooče laž; o novih znamkah ter sku;ali ustvariti med ljudi prenričanje da poštne znamke Ljubljanske nokraj:ne niso nič vredne !n da bodo naprodaj celo pod nominalm ceno Lagali so tudi. da sc znamke natisnjene v zelo visokih nakladah, in so med drugim n pr trdili. da je redko rabljena frankov na znamka za 20 lir bila natisnjena kar v nakladi 100.000 kosov.
Nekaj ljudi je v lastno škode rasedlo tej rušilni orcnagandi Ve'ika večina pa se j'h ni dalo zaoeliati in znamk nočf ddi'ati pod ce^ no. k: jim do vse i pravic vrt T^ko bo huj 4canje Spelru'antov n ofariev rodilo v hujskače same nemije*no oos'ed;co da bodo morali mnoflo globlje poseči v žene- če bodo hoteli dobiti vačjo množino naših solidn h. zanimivih. lenih ta prav zato tako dragocenih poštnih «nfl mir
Kronika
Izgube komunističnih tolp na Eaikanu
Na zapadnem Balkanu so izgubile komunistične tolpe 17. februarja na področju ene same armade 315 mrtvih in mnogo ujetnikov. Predalo se je tudi precej prisiljenih mobilizirancev. Zaplenjenega je bilo mnogo težkega m lahkega pehotnega orožja. 38 čolnov je bilo uničenih, eno sovražnikovo lovsko bombno letalo pa sestreljeno.
*	Viisoko odlikovanje nemškega častnika.
Hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa je Führer podelil generalnemu poročniku Dietrichu von Sauckeau, poveij.niku nemško-frankovske 4. »klopne divizie. General Saucken je 46. vojaK nemške vojske ki nosi to od-ikovaaje. G~na-rajii poročnik Saucken se je na vzhodni fronti iz!vazal kot odličen vodja svojih čet.
*	General Manteuffel odlikovan » Hrastovim listom z meči. Führer je podelil dne 22. februarja Hrastove liste z meči k viteškemu kržu železnega križa generalnemu poročniku Hassu v. Manteuffeiu, poveijndcu oklcpniške grenadirske divizije kot 50 vojaku nemške oborožene sile.
*	Branilec Nikopola odlikovan s hrasto, vim Ustom. Dne 17. februarja je Führer pooelil hrastov list k viteškemu križcu železnega križa generalu planinskih čet Ferdinandu Schörnerju, poveljujočemu generalu nekega oklepnega zbora kot 398. vodiku nemšice vojske. General Schö-ner je bil od 25. novemhra 1943 poveljnik na mostišču pri Nikcpolu. Njegovo vol stvo in osebna prizadevnost sta omogočila, da so bile v redu izvršeni zapovedani p.emiM.
*	Zračni junak Sofije. Po neinšlah listih fiovzeniaimo: Bolgarija ima zdaj svojega narodnega junaka, ki sluzi vsemu narodu za vzgled. Vedno so biii Bolgari hrabri in drzni vojaščaki, ki se niso boli nevarnosti in so v primeru potrebe tvegali vse. Zkiaj je mlaao bolgirs^uj letalstvo ta sloves znova potidilo m do^tazalo, da se zna vsak njegov član junaško boriti in talco tudi umreti. Vsem na čelu steji ime m a-Jega lecalskega stotnika Spisarevs^ega, ki se ie kot živ torpedo vrged na voduid .sovražni bombnik in ga zruši Sovražna skupil vi je bila s tem brez vodstva, razpršena in prisiljena k poviatku. S.jna.ev-škegu slave v Sofiji kot pivi živi to.pedo v Evropi. Junaški letalec je vedno izjavljal, eia si želi smrt na ta način. Spisa, ev-ski je bi doma iz Dobriča, giavnega mesta Dobiotdže.
*	Desetletica pomožne akcije za matere in °troke. V Nemčiji obhajajo te dni aesetieunco pomožne akcije za matere in otroke, organizacije, ki je kot jedro na-. odnosociaLstičnega sKrbstva prinela pomoč neštetim družinam. Tisočem in tisočem mater je to združenje omogočila iz-boljš' nje zdravja v zdraviliščih, s čimer je bilo pomagano tudi otrokom. Zato bodo letos. 28 februarja, proslavili deseto obletnco ustanove s posebnimi prireditvam Sirom Nemčije Kjer bo to mogoče, bocio matere in otroci obdarovan' s siaats. rijami, orehi in suhimi si i vamp. Teh dobrot pa bodo deležni samo otroci do 14. leta starosti.
*	Seja d'rektoriia faSi«t'čne rppnhli-Ransup stranke. Duce je sklicai direkto-rij republikanske fašistične stranke na sejo za 1. marec.
*	Bolgarska mladina žrtvam letalskih napadov. »Večer« javlja, da je v državni mlad nsk' org'nizacü »Branik« včlani»-nth 300 000 mladeniče v in mladenk. Za žrtve bombn1"!! naoadov so zbrali nad 5000.000 levov. Tudi staro železo je zbirala skoro Izključno mladina, organizirana v »Braniku«.
*	Potopljen angleški rušilec. Kakor je bilo objavljeno v Londonu, se je angleški rušilec sHardy« potopil. »Hardy« je bil spuščen v morje v minulem decembru ter je nadomestoval ladjo istega imena, ki se je potopila pri Narviku.
*	Imenovanje šefa angleške vojaške misije v Moskvi. Po Reuterjevl vesti je v sredo vc-jno ministrstvo objavilo, da je bil generalni poročnik Montagu Brocas Bur-rows imenovan za šefa angleške vojaške misije v Moskvi.
*	Pomanjkanje hrane na Korziki. Pod-prefekt, ki so ga disidenti postavili na Korziki, je nedavno prispel v Casablanco in podal poročilo o položaju na otoku. Najbolj primanjkuje živil in obleke. S prihodom degaulističnih zasedbenih čet in 25.000 delavcev so bile te težkoče še povečane.
•	Egiptska vlada je prepovedala poročati
o epiueuuji maiarije. V egiptskem senatu je prišlo v neki sedemurni debati o tiskovni cenzuri do viharnih prizorov. Več članov senata je napadlo vlado zaradi prepovedi poročanja o maiarični epidemiji. Liberalni voditelji so dejali, da uporablja vlada cenzuro kot orožje proti opoziciji.
*	Anglija je izgubila 50.u00 pilotov. V komentarju k najnovejšemu govoru Churchilla opozarja »Mainiči šimbun«, da v tem govoru ni ničesar novega razen priznanja, da je angleško letalstvo izgubilo pri zadnjih napadih nad zapadno Evropo 50.000 pilotov ln 10.000 vojaških letal.
*	Pred posebnim vojaškim sodiščem v Teheranu je bilo več oseb obsojenih zaradi »ščuvanja k umoru m nemirom«. General Muchtar je bil obsojen na 10 let ječe, zdravnik teheranske glavne jetniš-nice dr. Ahmedi na smrt, polkovnika Nu-riman in dr. Rafin pa na doživljenjsko oziroma 6 let ječe.
•	Po znižani ceni lahko naročite izvrstno pr. povedno knijgo »Brzonožec ln Puščica«, preden pride na knjižni trg. Vezan izvod stane v prednaročilu 28 lir. broširan 20 lir. Zaradi omejene naklade bo poznejša knjigotržna cena Višja. Pohitite torej z naročilom pri upravi »Jutra«, Ljubljana, Narodna tiskarna, ali pri akviziterju.
Iz LJublfasie
u— Novi grouovi. za veuno je zapustila svojce ga. Karolina Čebularje va, po rodu Zupančičeva. Za njo žalujejo sin Leon, hčerka Herma in drugo sorodstvo. Pogreb blage rajnke bo v soboto ob pol 15 iz kapele sv. Jožefa na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je ga» Karolina Segat mova. Zapušča več sinov, kčerko in ostalo sorodstvo. Na zadnji poti bodo dobro mater spremili v soboto ob 16 iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Preminila je soproga železniškega skladiščnika v pokoju ga. Frančiška Poljanškova. Za njo žalujejo soprog Franc, sinova Franc in Milan ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago ženo spremili v nedeljo ob 14 iz kapele sv. Andreja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla Je ga. Marija Cendemova rojena Trink. Zapušča hčerko Angelo ln cirugo sorodstvo Pogreb dobre matere bo v soboto- ob 17 iz kapele sv. Krištofa na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naSe iskreno so-zaije!
u— Prekrasen sončen dan je bil včeraj, kakršnega že dolgo nismo imeli. Po jasni noči, ki je bila lahko h' rekli, idealna, zlasti za občudovalce nočnega neba, je zjutraj nad mesto legla megla. Sonce pa jo je sredi dopoldneva razpršilo in potem se je pokrajina ves dan kopala v sončnih žarkih. Temperatura je bila primerna zimskemu dnevu, kakršen je b:l včerajšnji. Ponoči in proti jutru je živo srebro v termometru padlo precej globoko pod ničlo, čez dan pa je bilo znatno topleje, zlasti na prisojnih legah in v za-vetnih krajih. Sprehod: po soncu so bili včerajšnji dan zelo prijetni, zato ni čuda, da je bilo po naših sprehajališč.h ves dan živahno
u— Škofijska dobrodelna pisarna sporoča. da bo izplačevala redne mesečne podpore za mesec marec naslednje dneve in v sledečem redu: V ponedeliek 28 in v torek 29. febr. za diiake. vižješolce in zavode. Za vse ostale redne podoirance pa: v sredo prvega marca od črke A—J. v četrtek 2 marca od K—O; v petek 3. marca od P—Z. Nove prošnje se te dni ne bodo sprejemale. Prve?a. drugega in tretjega marca Disama za begunce ne bo poslovala. — Odbor
u— Limone in mandarine so se spet pojavile v našem mestu. Ne sicer v tolikih množinah in po takšnih cenah kakor prejšnja leta, vendar si tisti, ki si jih poželi, lahko »odre piko«. Vojni čas in z njm zvezane težkoče prevoza so om poleno blasro toliko podražili, da za navadnega zemliana cena skorai ni zmogljiva. 2e v Trstu tako trdijo kupčevlci. stane iimona 10 lir, mandarina pa 4 lire kos ali 80 lir kg. Sad na je po velikost' bolj podoben našim vrtnim jagodam k"kor mandarinam, kakršne srno oreišn-fa leta dobivali na našem trsru. TO bih v's'ki ceni pg gredo limone in mandarine rsrme-roma b'tro v denar Srn' ie mnivo bolnikov ki f'm ie limonov sok mrino in za tak primer res ni tr«>bq da b: človek gledal na cpno. NfH^lo na s" tudi dobrotirve mamice in «-^ki. k5	7,
mandarino svo-ie-nu malčku naprav'ti presen ecenie 1n veselje.
Naša madina bo prav prijetno iz-
nenadena, ker je pravkar izšel v knjigarni Tiskovne zadruge sedmi zvezek »Police za male« z ljubko ilustrirano Rothmanovo zgodbo: »Bratec Branko in sestrica Mica«.
u— O divjem zajcu smo se v mirnih časih prav radi prepirali, ker je marsikom res napravljal veliko škodo. V vojnem času smo pa pozabili na Škodo od stran: divjadi, saj vemo, da je naša divjad tudi hudo prizadeta od vojne. Plemenitejša divjad je že v znatni meri pokončana, manjša pa išče zavetja, kjer ga le more najti. Za dni čas se zatekajo na barjanske njive divji zajci, iščoč hrane na zeljna-tih storžih in na lubju sadnega drevja, Zaradi tega so zank a rji pridno na delu. Z mesom shujšanih živalic sli ne morejo dosti pomagati, kože pa dobro prodajo.
u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so darovali ga Anica Rendla pod geslom »nesrečnemu g. Andru Kuljišu na prerani grob« lir 50 ter gg. Fran. Berta in Zdenko Medica pod geslom »dragemu zetu odno-sno svaku v trajen spomin« namesto cvetja na njegov daljni grob v bratski zemlji« lir 350, skupaj lir 400 Najlepša hvala.
u— srebrno lisico, po možnosti novo, kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Z Gorenjskega
Smrt v Celovcu. V Celovcu so te dni pokopali vojnega invalida Ruperta Rut-terja, ki je umrl na posledicah bolezni, katero si je nakopal na bojišču. Pokojnik je bil odlikovan s kolajno za hrabrost in z znakom udeležencev zimske vojne na vzhodu leta 1941-42. Rutter je bil star šele 35 let in so ga položili k večnemu počitku na celovškem pokopališču.
S štajerskega
Smrt na vzhodnem bojščn. Po štiri tn
polletnem bojevanju ra razn'h bej ščih ;e padel dne 1. januarja 1944 na južnem delu vzhodnega bojišča 301etni Viljem Penič.
Odlikovanje. Z železnim križcem 2. raz reda je bil odlikovan vojak Janez Forte iz Zagorja
Odlikovanja: Z železnim križcem 1. razreda sta b.la odlikovana Štefan Mlinar in narednik Bernard Grozina.
Nemčija in svetovni položaj je bil naslov predavanja, ki ga je imel v četrtek 24. februarja na mariborski ljudski univerzi docent dr. Valter Schneefuss z graške univerze.
55 letnico zakonskega življenja sta obhajala v Trbovljah pred kratkim Leopold in , Marija Medvešček. Jubilantoma se je v zakonu narodilo 11 otrok, izmed katerih jih šest še živi. Leopold '.n Marija Medvešček sta obhajala 551etnco svoje zakonske zveze telesno in duševno zdrava. Krajevna j skupina štajerskega Helmatbunda se ju je ! spomnila ob tej priliki, kajti Jubilanta pripadata po svojih rodbinsk'h zvezah že od j 17. stoletja trboveljskemu okrožju. Oče I Medvešček se lahko ponaša še s tem, da je ! trenutno najstarejši mož v trboveljski ob-i čini.
Iz Trsta
Poraba elektrike se mora omejiti. Zaradi prevelike porabe elektrke v Trstu poročajo, da bodo porabo električnega toka za tri ure na dan omejil, čas omejene porabe bo razdeljen na dopoldanske !n popom=nske ure, potrošniki pa ne bodo smeli prekoračiti gotove kol čine.
lat v na z vlomom. Neznani tatovi so v Trstu vlomili v prost "re neke tvornice za tekstilne izdelke ter odnesli 1000 m blaga v vdednosti 40.000 lir.
Iz G&rlce
Izvoz drv iz Goriške pokr-jinr* je prepovedan. Vse z" loge drv v Go.ioi je treba pri i aviti pokrajinskemu gospodarskemu svetu, k? ie odre lil, da se drva v Gorici ne bodo več prodajaln prosto, temveč prot' nakaznicam Določna tu '1 cpua za rrvn in sicer 65 lir za stot. Sežagana drva bodo 4 lire dražja.
Nova imenovan ja duhovnikov. O ka Kogoj, dosedanji župnik v Krelu pri Kobaridu je imenovan tt drugega kap' na v Tolminu Anton Rntar, žimn'k v Pevnr pri Gorici bo opravii'al tudi P^d^botin in šentmaver. Za začasnega ka-lana v go riškrm siroti 5ču ie imenovan S a ko 2e ~" ' Umor dveh duh^vni^ov v Cer'nem. 17 Cerkna nriha^a vest «-'a sita bila ubit» od razbom kov ond^tna krolana Josp Slu^a in La lo P'š?-inec.
Tatv'na praš?ča. Posestnica Josipa Ioav-ca v šempasu pri Gorici so nožna d. tat vi
Nakazovanje bolniških ctodatkav za marec
Boln šk, odsek opozarja da bo delil bo hiška nakazila natanko po gornjem razporedu
Opozarjamo tudi vse uprav čenče, naj pazilo na odrezke bolni k ih nakazil, da jih ne izgube.
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dob vati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakaz la za mesec marec vsako dopoldne od 8 do 11.45 ure samo v pritličju Tur ja ke pa lače v Križankah, Gosposka ulica. 15, po naslednjem razporedu:
Od 1. do 8. marca umo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v sredo 1. marca bolniki z začehvcami A do D. v četrtek 2. marca bolniki z začetnicami E do J, v petek 3. marca bolniki z začetnicami K, v soboto 4. marca bolniki z začetneami L do N, v ponedeljek 6. marca bolniki z začetnicama O in P. v torek 7 marca bolniki 2 začetnicami R do T n v sredo 8. marca bolniki z začetnicami U do 2.
Od 9. do 17. marca drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v četrtek 9. marca bolnik z začetnicam" A do Č, v petek 10. marca bolniki z začetnicami D do H. v soboto 11. marca bolniki z začetnicami I do K. v ponedeljek 13. marca boln:kj z začetnicam L do N, v torek 14. marca bolniki z začetnicama O in P, v sredo 15. marca bolniki z začetnicama R in S, v četrtek 16. marca bolnik: z začetnicami Š do U in v petek 17 marca bolniki z začetnicami V do 2.
Od 18. do 28. marca bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na pod'aff predloženih zdravniških spričeval, tako da prdejo na vrsto v soboto 18. marca bolniki z začetnicami A do Č, v nonedel'ek 20 marca bolniki z začetnicami D do H. v torek 21 marca bolniki z začetnicami I do K v sredo 22. marca bolnik' z začetnicama L in M. v četrtek 23. marca bolniki z začetnicami N do P. v petek 24 marca bolnik-z začetneama R in S. v soboto 25 marca bolniki z začetnicami Š do U in v ponedeljek 27. marca bo'n:k: z začetnicami V do 2.
Zdravstveni zavodi. Ir 50 upravičeni dobivati oo^ebne bo'n;?ke dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. marca popoldne.
Bolnike, ki deb vajo dodatek mesa opozarjamo. da prinesejo s seboj živilske nakaznice za mesec marec z neodrezaao naro;:ln:co in odre/ki za meso KdoT ne bo predložil omenjenih odrezkov. ne bo dob'1 bolni:kega naka-zi'a za meso.
Mestni fiz'kat sprejema zdravniška spričevala za pr znan i e bo'nrkes»a dodatka živil samo od 1. do 20 v mesecu.
Vse tiste uprav:čence. ki dobijo po predloženem zdravniškem spričevalu prvič nakazilo. ooozarjamo. da se morajo s tem nakazilom zglasiti pri Prevodu, Nov1 trg, št. 4/11, zaradi potrditve trgovca.
ponoči okradli. Odpeljal so mu nad 100 kg težkega prašiča
Z Reke
Nov znak za letalski alarm. Organizacija za zaščito pred letalskimi napadi na Reki sporoča, da bo v bodeče pri poskoči dì sirensk h naprav dajala znake s topovskimi streli, in s cer bodo vselej tr-krat ustrelili iz topa. Kmec alarma bcklo naznanili z dvema topovsk'ma streloma
Osebne dovolilnice za avtomobilski promet. Od 20. t. m. dalje morajo imeti vsi avtomobili na Reki posebno dovoljenje za vožnje. Nobeno vozilo ne sme brez dovolilnice mimo bloka in se je v ta namen začela stroga kontrola motornih vozil. Vsako vo-z'lo, ki n ma predpisane dovolilnice v redu, je zaplenjeno. Tudi za odhod iz območja reške pokrajine morajo imeti osebe odslej posebno dovolilnico.
Gt-»lovanje gledališke skupine lz Milana na Reki. V reškem mestnem gledališču Verdj gostuje trenutno kabaretna skupina gledališča Odeon iz Milana.
Vsak \el?h\i alarm mtr-a biti vsaj resna vaja za priirer dejanskega bombardiranja; šele ko bodo vsi stanovaV b'še ali uslužbenc' ura-da in podjetja v zaklonišču bo mogoče oraVfiho uloviti ne^o-st?fke in jih še orpvoča?no odpraviti. oredsn v rernem orip-em ^o-vzročifo ti»oreb:tno katast-ofo. Zato je v las-ne** ?n?eresu stanovalcev 'p us-uz' encev, da gredo ob alarmu v svo;<; sli k!er tega ni, na^Mižje javno zaklonišče.
ker se ti odrezk, radi odtrgajo Zato bolniški odsek reklamacij ne bo spre.emal.
Beie&n šca
KOLEDAR Sobota, 26. februara: Aleksander. Feliks
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zlata Praga Kino Slog41: Uso a. Kino Union: Kopalnica na skednju.
DEZLRNE LEKARNE D^nes: Mr. Leustek, Resijeva cesta 1, Bahcvec, Kongiesni trg 12, Nada Komo-tar, Vič—Tržaška cesta.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 18. do 6. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
'»RAMA
Sobota, 26. februarja, ob 16: Namišljeni
boiniK. Red A Nedelja, 27. februarja, ob 16: Matura.
Izven. Cene od 24 lir navzdol. *
Modiere: Namišljeni bolnik«. V njem je pokazal dramatik trag k:-m čni tip namišljenega bolnika, ki deloma tiran' žira svojo okolico, deloma pa je žrtev sebičnosti in spletk. Tokrat je zrežiral M~-Iiè-rovo delo prvič na našem o^ru g. Jože Kov č. ki igra tudi naslovno vlogo. Nadalje igra ja: Gabrijelčičeva, Verdoniko-va. Sever. Verdonik, PeCek, Nakrst, Gorinšek. Raztresen, Blo ž. Kraljeva in Virta Juvanova. Scena po režiserjevem osnutku: A. Gerlovičeva. Kostumi : J. Vilfanova, JNaslednja premiera v Drami bo v esola igra He.nricha von Kleista »Razbiti vrč«.
OPERA
Sobota, 26. februarja, ob
ročka. Red Sobota. Nedelja, 27 februarja, ob 16: Zemlja
smehljaja. Izven. Cene od 40 lir navzdol. *
N. Kimski - Korsakov: »Sneguročka«.
Opera v štirih dejanjih s predigro po pripovedki Ostrovskega. Prevedla L. Paviane in N. štritof. Osebe: Pomladna vila — Golobova, ded Mraz — Lupša, S negar očka — VidaLijeva, Bobil — M. Sailen, Beb liha — Poličeva, car Berendej
—	Lipušček, Lei — Kupava — Mlejniko-va, Misgir — Popov i. dr. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo cb 15.30 urL
F. Lehàr: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe- Grof Lichtenfels — Lupša, Liza — Mlejnikova, grof Pottenstein — M. Sancin. princ Sou-Chong — Čuden, Mi — Barbičeva, Cang
—	Zupan. D.rigent: S. Hubad. Rež ser in koreograf: P. Golovin. Kostumi: J. Vi'fanova. Predstava bo v nedeljo 0b 16. uri.
Opozarjamo na razpis pogojev za sprejem v eperno baletno šolo. ki bo ooiav-ijen te dni. Sprejem bo 5. marca ob 10. uri v Operi. Reflektanti. t. j. dečki in deklice od 10. do 14. leta. nai prinesejo k -preie-mu svoje diiaške kniižice. lahke letne ali kopalne obleke in telovadne copate. Pouk bo brezplačen. Plačevala se bo samo seme-stralna vpisnina v zne-ku po 50 lir. Vodja šole: šef baleta ing. Golovin.
15.30: Snegu-
^drfn?n?gk3 sklona Jadransko Prin^nrje
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA 26. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemšč ni. 7.10 do 9.00: Jutranji poz'rav; vmes od 7.30—7 49: poroči1 a v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Karačn ca. n poved sno-e a (nem. in s'ov.), nato koračnici». 12.00—12.30: Opoldanski koncert- 12.30 lo 12.45: Po:oč''a v nemščini in slave ščini-12.45—14.00: Veseli zvoki za premor. 14 00 do 14.10: Poročila v nemščini 14 10—15 01: Vsakemu nekaj. 17 00—17.15: Poročila v nem. in slov., napoved sporeda. 17.15 do 18.00- Drobni napevi. 18.45—39.00: Gospodinjska ura — Juvan Marjan: Na-ve'i za domače vrtnarstvo. 19 03—19 30: Kmečki trio. 19 30—19.45: Poročila v slovenšč!ni, napoved sporeda. 19.45—20.00: Glasbena meligra. 20.00—20.15: Porodila v nemšč ni. 20.15—22 00: »Od opere do operete«. — Koncert za nemško vojsko (pv e~os iz v like unlonske dvorane). 22.00—22i>0: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Nekaj napevov za lahko noč.
Ustamovitev operne Baletne šole i.
Xz pogovora s šefom baleta ing. Petrom Golovinom
Leti in leta smo b:l- brez baletne dvorane, kar nam je onemogočalo, da bi sistematično vzgaiali r.aš balet Pomanjkanje velike higienske baletne dvorane, garderob in tušev so bili vzrok, da je ;melo komn'etiranje ba'eta popolnoma slučajen značaj Toda kljub poman;kanju primernih prostorov se nam je vendarle posrečilo. da smo vzgojili nekaj dobrega naraščaja, za katerega pa žal nisrro imel' dovol' finančnih možnosti, da b: vsega angažirali ;n tako so nam mnogi na^h učencev odšli v angažman v Beograd. Zagreb in dmgam.
Interes, ki ga ie pokazal gospod ravnatelj U k m a r že takoj ob svojem nastopu pred nekai let za baletne umetnost jn njt-gova zah teva po višjem ume+n'fkem nivoju, je da'? baletu nov mnulz za delo in odprla noi-e perspektivne možnosti Ker raMeio umetniške zahteve baleta nastaja numa potreba no formiranju večjega n strokovno kvalitetno visoko izobraženega baleta Z odhodom nekaterih članic se je zmanjšalo števMo stalnih plesalk, paš naraščaj pa je "tevilčno premajhen, zato ie že zdavnai nasta'a potreba no povečanju in izboljšanju plesalskega ansambla tako v praktičnem kakor teoretičnem pogledu
Da realvaciie teh želia pa ni mogu priti, dok'er n-smn ime'5 ba e*ne dvo rane in naklonjenost vodstva V o«ieh' nadsvetnika nž J Č e r n 1 v c a smo	razumevanja polneča
stroko-vni^ka k- ie 7a«tavi' vx =vou energijo ?n znanie da ie nanravM načrte m v na;težjih materialnh razmerah na^el možnosti, da nam zgradi baletne prostore, ki so potrebni za šolo Tako smo dobili veliko baletno dvorano, gar-
derobe. umivalnice in tuše :n končno «mo dospeli do točke, ko lahko odpremo tol kani potrebno Baletno šolo. Realizacijo Bmetne ^ole je konénove'javno omogočil g upravnik H erzog. ki je z njemu lastno uv;dcvnostio dal potrebna dovoljen'a in sredstva n f razpo'a"o Praksa štrih stol et j klasične baletne tehn'ke ki je zmagala po vsem svetu ker brezhibno vzgaja razvoi plesalčeveoa mi^ičevia v fiz olo-"kem pog'edu nam ie baza na kateri grad:mn šolanje našega baletnega narašča ia V svest p<i smo si. da so zahteve časa vedno večje in da ne smemo omei;t' razvoia n'esa s starim for mami odrskih izvedb zato bomo v višiih letnikih gorili tudi izrazn- ples (pla.*r'ko) takoi ob začetku pouka pa bomo že radili n? povezanost tehničnega plesnem razvoia z ind v:du-alnim duševnim izrazom To b- bi'e v glavnem smernice naše Baletne šole. ki io otvaramo z željo, da bi s smotrno, teoretčno in praktično vzgojo plesnega naraščaja dvignil v bodočih letih umetniško raven naše plesne umetnosti
II.
Pravila in pogoji za sprejem v operno Baletno šolo
Namen Baletne šole je izšolat bodočemu gledališču zbor izbranih in dovršeno :zučenih plesalcev, ki bi izpopolnili to, kaT bod> v plesn- umetnosti prevzel' od sedanie baletne generacije ter tako položili trdno osno<v0 tei umetniški vTSti v Liubliani.
Sprejem v šolo V Baletno šolo se snreiemaio otroci od 10 do 14 leta (dečki n deklice)
Učene? morajo nadaljevat *voje «p'o'n' 7 lbraževanie na;man! do vk'hično rraV re kar efeie lamstvo za potrebne i7ou>••«?eno«♦ ba'etpega zbora
Po možnosti naj obiskujejo učenci tudi po seben glasbeni zavod, da si prdobe vsaj osnovno glasbeno izobrazba
Organizacija pcuka
Baletno šolo vodijo ved a :cf ba'eta inž P Golovin- k- bo vodi' rok klasične balf tw tehn ke nara'cija v višiih letnikih P'es-e eie mente bo ooučeva' V\ «k« K t bos dva pra le'na !etn;ka ba=ta vodMi- Crze'a Brav ni č a r i e v a n Marta Remškarjeva Vzgo io p'e<rte fintaziie bi vo-l N Ma^ S'avf e v a Razen tea se bo poučevala murika'na teorija. v v:ši;h letnk h pa bosta učna predrreta tudi zoodovma p'esne umetnosti in zrazn ples (plastika)
Pouk se razdeli na 6 'etnikov Prva tr leta so poive^ena predvsem rl^pi tehr>-'ki nr če mer se upošteva star klfis;čn; sistem Obiskovalci =o'e se tmenu'eic »učenci«
V	drugih treh letnikih se osnovni pouk na da!;uje. p^leg te^a pa se uvede «e pouk ka-"k tem:h :n p'astičnih vaj Oh:sko'-a'c zadnjih treh l°tn'kov se imenujejo »narašxa-n k;«
Ninr^dek gpierev «e -ceniuje mesečno semestra'no in letno VWo isfe ocene k^cr.r v sredni'h «oHh Konec vsakegi 'eta dela:c goienc- izpit pr^d konr^ic Predmet ocene je v teku leta predelana tvarna
»Učenec«, ki ie po treh let-h nsnešnc z"kliu-čil svoi nddelek prestai* v odde'ek »naraščaja« »Narašča jnik« pa se mera po končanem ;tudiju podvreči še posebni -zr>:tn' kom s"ji. in če zakl'"učni izpit dobro prestane, postane »kandidat« za ang"žman Predmet zpita ie tvirna ^est'h 'etp;kov in no«eben »zrelostni n'es« O tem izpitu se izstavi nesobnr izpn
1 5 v n e D'oduitri if
V	d/:r. f>to --e v dr<irte-n "ol'- *'i ^r rt"*- T"v aa pr d.ikc;ia ki^r n stnr.tic vs- »ufenc • 'B »naraščainiki« »Kandidatle« na prtrede 'astno javno produkci'o
NAROČITE SE NA BOMANE DKI
Goienci šole
Vsak gojenec Baletne šo'e mora plačati semestra Ino vpisnino v znesku 50 kr. Pouk je Srezp'acen
Vsak gojenec s mora nabaviti na lastne stro'ke b^le'no -b'^c določene barve in kroja ter ha'etne čevlje
Pn eventualnih disciplinskih prekrških se golene- kaznuieio odaesno v težiih primerh z-klinčijo Vs go'onci so obvezan- sode ovati po notrebi pri rednih opern h r'edstavah bodisi kot plesalci, bodis- kot stit-sti
Sprejem gojencev v Baletno «olo bo v nedeljo dne 5 marca ob 10 ur v Operi Vsi. ki žele b ti sprejeti, monjo prinesti k sprejemu kopa'ne obleke (dek'ice) ali pa lahke poletne ob'eke (dečki) ter telovadne čevlje Pri sprejemu bodo pregledani glede na sposebnost za plesalce in zdravniško, kjer se b<i ugotovilo, če so gojenci fiz-čne sposobni za p'esal'ki poklic Za defi-n'tiven vs a v šolo je pogrebno psmeno privoljenje staršev K sprejemu naj pi nesejo otroci dija ke knjižice s seboj
Zatrski
Roman O la fa Duuna v slovenskem pre. vodu. Tiskarna Merkur je pravkar izdala v lično op~em1ieni knjigi roman znamenitega pisatelja Olafa Duuna »Olsöyski fantje«. Olaf Duun je poleg Knuta Ham-sima najpomembnejši norveški p ipovednik ln se je šele se la j z »Oisöjrk'mi fanti« uv^st'1 v slovensko prevodno literaturo O romi.ru. ki ga je prevedel pisateli R d lf in o n-^^m-em a,rt^r-hi nameravamo
nmn^»	rjfr^al^kpca lista ob
lavila v o^vkar -zišU 11 številk- va čhn ka dramaturga prof. Janka Modra. V prvem
označuje življenje in delo avtorja te dni vprizorjene »Slabe vesti« Ludwiga An-zangruberja. v dragem z naslovom »Po-
men k; s prijatelji gledališča« pa razvija novi dramaturg značilne in podneine misli o pravem značaju ljudske igre in o njenem mestu v repertoarni politiki današnjega gledališča.
Wagnerjev spomin v Benetkah. Na 61. obletnico smrti Richarda Wagnerja so nemški in italijanski krogi v Benetkah počastili z odkritjem nove spominske plošče na Palazzo Vendramin. v katerem ie Wagner umrl.
Nemška opera v Parizu. Pariška Velika opera bo v kratkem vprizorila »Carmina Burana«, opero najznačilnejšega nemškega opernega skladatelja mlajše generacije Carla Orffa Njegovo drugo operno kompozicijo »Catulli Carmina«, ki ima bolj značaj scenične kantate, pa namerava v kratkem izvajati milanska Scala. Tako se Orff uvršča med skladatelje evropskega imena in pomena.
Priročnik gledališke znanosti. Prof. dr. Carl Nießen je dovršil po več ko četrt stoletja tr~ ;:ajočem delu velikopotezno zasnovani Hanlbuch der Thoatorwiisen-schafU. To delo bo oba'-ga'o več knjig tn pomeni zanimivo, v nekem smislu edinstveno novost ki je posebno važna glede na gledališko pedrgogiko. Zal da gelarne razmere ne dopuščajo, da bd delo kmalu izšlo v t'sku, zato je psec poslal vseuči-liščnim knjižnicam v Kölnu, Miinchenu m Berlinu prepis rokopisa, tako da se bodo znanstveniki mo^i tudi v teh razmerah posluževati rezultatov Nießenovega epohal-nega dela v znanstveni sistematila gledališča %
Orffova opera »Carm na Bürens« ki 1e
ime'a vel'k us^eh že na več n-^- šklh ta ltalHanskh odrih le ime'a ne "ar.no m na-kov»'-o premiero v značiln; obiki. kakor ao Jo vsilile voine razmere: Premiera Je bFa v dvorani Nemškega muzeja ln opero m izvaiali v novem stilu, ki je imel napol semičen, napol pa koncerten zoačaj.
S P O R T
Zamera — kakor v prejšnjih
časih
Nemici listi poročajo:
»örn-köldsoik« (to je čudovito ime smučarskega kraja nekje na Švedskem) je bil nedavno prizorišče švedsko-švicarskega dvoboja na belih po janah k- je obsegal skoraj vse olimpijske točke Gostje so hoteli na Švedskem vsaj podkrepiti zmagoslavje, ki so ga lani na podobni prireditvi slav'li doma. medtem ko sc domačini spet napeli vse s le. da b: lastni publ ki dokazali, da je bil njihov lanski polom v Švici res samo slučajen.
Izd srečanja je b:l — nekaj o njem smo utegn li priobčiti tudi na tem mestu — za Švicarje porazen v pravem pomenu besede Medtem ko so se v alpskih disciplinah še za silo odrezal-! :n n-so pokvaril: celotnega vrisa v primeri z lan.ck'mi uspehi na domačih terenih, so v obeh klasičnih strokah, torej v teku ;n skok'h. ostali daleč v ozadju, bodis- po k-ko-vost: kakor tudi pc številu udeležbe Skoraj mučni so bili končni račun- v teku. kjer je prišlo na start toliko prav dobrih Švedov, da si ie prvi Švicar priboril svoi skremn prostorček še'e na 46 mestu V mednanodn' konkurenci dveh narodov skoraj ed nstveno!
Sicer pa so se raznesle vesti, da Švedi svojim športnim tovarišem iz Švice tudi izven športnega prostora niso bd; kdc ve kako na-k'onieni. Med drug:m pripovedujejo, da si gostje pred tekmovanjem niso smeli ogledati posameznih prog za tekmovanje. das-1 so domačini — menda kar tako »slučajno« — prejeli načrte vseh tekmovalnih prog in so se lahko vnaprei pripravil na mno^a bolj kočljiva mesta. Spričo vt>ega tega so Švicarji zelo razočarani-
*
Nevšečnost, k? se ie baje primeri'a Švicarjem prj gostovanju rja Švedskem, ni prva te vrste med športn ki, je pa v današnjih časih precej redka, ker so mednarodni športni odnosi močno cmeien ali pa vsaj pod na'strožjim nadzorom Ker s0 to pot vesti o različnem prr,teran ju s tekmovale' med pripravami za tekme združene s poročilom c katastrofalnem porazu zapostavljenih j:h je treba sprejeti še z vse več'o rezervo Dogodek je vsekakor za te čase nekaj izrednega -n vredno bo počakati, kaj bo dejala na vse to druga stran in slednjič Se — pristojni vrhovni forum.
Ko smo že prj š-pnrtn h aferah ali zamerah, nam uhajajo misi' nazaj v nno dobo, ko skoraj ni m nila nedel ja da b' razen kopice športnih dogodkov ne imeli obenem v obravnavi tudi neizbežnih afer in sporov, ki so se zdaj tu zdai tam tudi pri nas vlekle v nedogled in se nazadnie končale v oni mrtv ulici z zaključkom: Zdaj ko &ta obe strank; povedali svoje m je pristo'n' vrhovni forum dejal svoje, je razprava končana Torej, gremo dalje na delo! Kadar ie afera ah zamera prekoračila domači prag in je prah o njej zaneslo tudi izven domačega mesta, kaj šele v tujino takrat seveda je bilo že treba pogledati v ona glavna pravila (v najmanj treh al; št:rih jezikih &o bila tiskana zaradi nedvoumnega to'mačenja). da (»mo lahko rekli, kake je prav in kako ne. čeprav sta tud: v takih primerih trdila oba prizadeta tabora, da je njuno stališče neizpodbit-

KINO SLOGA	Tel. 27-30
Najsenzacijonalnejši film sezone;
Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinrich» Georgea
USODA
Iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Mein ka in njegovih otrok Sodelujejo: Gisela Uhlen, Werner Hinz, Oskar Sima, Christian ""layssler, dunajska filharmonija Režija: Geza v. Bolvary Predstave ob: 15. in 17. uri
no. Potem je sledi komuniké m stvar je Sa med spise. toda n&oli ne v pozabo!
Afere so športu škodljive, ker trosijo dragocene moči za odloči U e za zeleno mzo, so pa neodpravljive, ker so tudi športniki samo čisto navadni smrtniki. Pri nas zdaj sporu ni n samo zato tud-' ni nobenih športnih zamer...
15.020 frankov kavcije
(In še kaj novega v nekaj vrstah)
Madžari in Švicarji so se dogovoril' za dve medsebojni tekmi na zelenem polju, od katerih naj bi bila prva dne 26. marca v Budimpešti :n povratna mesec dni pozneje — ali natančno 23. aprila — nekje na švicarskih tleh Vse se je zdelo prav in v redu. ko je naenkrat iz Švice prispelo v madžarsko prestolnico debelo priporočeno pismo za madžarsko nogometno zvezo. češ da bo švicarska enajslorica stop'la dne 26. marca na madžarsko igrišče šele tedaj, če Madžari položijo pr- kateri koli švicarski banki kavcijo v višini 15.000 frankov, da bodo res tudi vrinili nastop.
Pismo ie vzbudilo silen vik in krik in madžarska nogometna zveza je z obratno pošto poslala Švicarjem odgovor, da to zahtevo kategorično odklanja n si pr.držuje morebin še druge primerne ukrepe zaradi tega vse prej kakor športnega postopka Prav jo. da ni izključeno. da bo zaradi tega padel v vodo ves dogovor za te dve mednarodm tekmi
Švicarji pa so tudi v drugo smer pokazal skrajno nezaupljive Tako so v teh dnevih prejeli tudi povabilo španske nogometne zveze za enkratni nastop v Madndu. ki so ea tudi od-klon'li. češ da so sami že ponovne gostovali na španskem in so zdaj na vrst Španci, da b' se prišli pokazat kamor koli v Švico.
Medtem ko 6e da izgovor za Špan:jc ko'ikor toliko spravti v sk'ad z mednarodnimi športnimi običaji je zahteva kavcije, ki so jo bil deležni Madžari, kljub vsem izredn m razmeram sedanjih dn' le preveč poslovnega značaja in ni čudna če je gospodom iz Budimpete pognala kri v glavo S'cer pa nobena juha
ni tako vroča, da b! se polagoma ne ohladila! ! *
Nemško državno prvenstvo v hokeiu na ledu se je tik pred zaključkom zasekalo tako da je še pridoblo na privlačnosti Moštvo Rot-Weissa jz Berlina je pred kra'kim v tek in za točke porazile izbrano ekipo Vzhodne Prusije z 9:1 in take nabralo enako število točk in zgnd'tkov kakor drugi kandidat za finale — Düsseldorfer EG. zaradi če^ar bo zdaj med obema moštvom potrebna še posebna izbirna tekma, ki bo to 9oboto v Ber'-nu. Fmale bo potem v nedeljo — tudi v Ber'inu, k' ima v svoiem predstavniku Berliner Schl'ttschuhclubu velikega favorita za to odločitev Letos bo v tem tekmovanju oficielno oddano tudi tretje in četrto častno mesto in sicer v posebni tekmi dne 5. marca v Kölnu
Madžarski boksarji, ki so v nedeljo nastopili v Berlinu in dosegi- tamkaj častni remis z 8:8 so z enakim uspehom na^top.li še enkrat na nemških tleh. in sicer v Monakovem Tudi tamkaj je b:l izid neodločen (8:8) Edini poraz s k. o. je doživel nemški mlad nski prvak v bantamu Krajewski že v prvem kolu in v prvi minuti srečanja s spretnejšim Madžarom Erdeyem.
Rumunsko hokejsko mostve Venusa iz Bukarešta ki ga letos krasi nas'ov državnega prvaka, se je na povratku z gostovanja po Švic ustavilo v Bratis'avi in odigralo pri ateijsko tekmo z močno sestavo slovaške armade Domačini so zmagali gladko s 5:0
Fnski prvak v h'ltrostnem drsanju je postal Verne Lesche, ko je predrsal 500metrsko progo v času 53.8.
1 roke zopet preiskovalni sodnik. V zadnjem času je b Io več zanimivih razprav prekinjenih. O njih za danes kratko tole:
Tuje pohištvo mu je »šenkal«
Svojevrstna in zanimiva je zgodba, k: je pripeljala na zatožno klop mestnega služltelja Franca. Obtožen je, da je lansko poletje odvzel nekemu Petru precej pohištva, obek in per la v približni skupni vrednosti 6000 do 7000 lir. Peter se je namreč hotel vseliti v vojaško strelišče na Dolenjski cesti, kar so mu vojaki preprečili. Z3to je spravi' pohištvo v bližnjo šupo, ki je last nekega Rudolfa Slednji o tem ni bil obveščen. Ko je videl pohištvo na svojem svetu, je nekaj časa poizvedoval za lastnikom, nato pa naročil Francu, naj ga odpelje domov.
Franc je sicer vedel, da pohištvo ni Rudoi-fovo. b i pa je prepričan, da mu ga je »šenkal« m da sme sedaj z njim početi, kar hoče. V tej uverjenosti je nekaj kesov pohištva m perila prodal Izkupil je okoli 500 lir. potem pa se je pravi lastnik oglasil in odpeljal, kar je ostalo Terjal je seveda tudi prodane reči n zadevo prijavil državnemu tož'lstvu.
Na zatožni klopi se je Franc zagovarjal, da je bil trdno prepričan, da je pohštvo sedaj ' njegovo m da sme z njim razpolagati. To ^vojé nevs kdan-e prepričanje je zpovedal ta ko prepričljivo, da smo mu moral skoraj ver-jeti Sodnik je želel zasl šati še lastnika ki pa je medtem že umrl Na pred'og državnega tožilca bo namesto njega zaslišan Rudolf, da pove. kako je naroč'1 Francu, ko mu je velel odpeljati poh'ìtvo. Razprava je bila prekinjena in se bo nadaljevala.	!
6000 lir — ukradenih ali najdenih
Prekinjena je bila tudi nedavna razprava
proti nekemu bo'ni'kemu strežnku. ki ga je državni tožilec obtožil, da je dne 9 decembra lani v splošni bolnici odvzel nekemu Vincencu 6000 lir Oškodovanec je trdil, da je imel denar shranjen pod žimnico
Obtoženec dejanje priznava, ne pa krivde. Brani se. da je denar našel m da ga je hotel vrniti Oškodovanec ugovarja tem trditvam in pravi, da mu je obtoženec denar vrnil šele na pritisk policije, če je obtožba uteme'jena kar bo pokazalo nadaljevan'e razprave, je vsekakor zan mivo. da je obtoženec pomaga' olko-dcvancu iskati 'zgubljeni denar in da se je znal imen tno potvarjati Kakor rečeno, pa se sodniki o obtoženčevi krivdi še niso mogli prepričati in so razpravo prek'n'Ii ter tako dali možnost za nove dokaze obrambi in obtožbi
Težka novorojenka
Najtežja noverojenka, doslej zabeležena v porodniških analih, je mala S grid, ki je prišla na svet nedavno na Norveškem. Njena mati jo je povila v Honningsvaagu in otrok je tehtal ob porodu, ki je popolnoma normalno potekel, 7 kg. Mati in hči sta popolnoma zdravL
Sluh in starost
Cesto se slišijo pritožbe, da starejši ljudje si bše si S jo nego mlajši. Zaradi cega so priredili poizkuse z osebami v starosti od 25 do «s w «n pr>* te*-- i" je pokazalo, da « med imeiioi anirr letniki v pogledu aluha prav neznatne razi.Ke.
FIlm o Marsu
MALI OGLASI
» _ao ■ dri lo pro» »ka« -Ä m d»-
tini, DWion «U «rro L	N»)m»ajfc
£dm mu ogl*9* J« L — — tenltv» la dopisovanj» J# pU£sti m wako b«dt va» druge oglaM L —SO » betu pro» tota» —j60. m «Jaja-all itfro L »-— KaJmaxU*> t* t I«—
L 1--. «Kto. aa di* naslova
Službe išče
KUHARICA
samostoina, srednjih let, išče mesto v gostilni ali privatno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«.	4239-1
'TlZ'fl'J
KUHARICO
V Tarbesu na Francoskem je imel ravnatelj zvezderne Pie du Midi pred.vmjo, med katerem je prikazoval tudi film o Marsu. Observatorij na Pie du Midiju je ni j- ki'opravfia tudi hišna de-bolje opremljena zvezdam* v Frsnciji in	Ä
razpolaga z vsemi pripravam« za fologra- in VS1 osicrba zelo dobra, firanje našega soseln v vesoljstvu.
Umrla nam je naža ljubljena mama Jn «tara mama, gospa
(Carolina šegatin
Pogreb bo v soboto 26. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Ljubljana, 24. februarja 1944. Žalujoči SINOVI, HČERKA In ostalo sorodstvo
• V" »V".. i;:.
Plača do 500 lir. Nastop 1. ali 15. marca. Naslov v ogl. odd. Jutr»
4266-la TRG. POMOČNICO
za špectrijo. marljivo in portento, takoi sprc'mem. Ponudbe na oel. odd. Jutri pod »Zanesljiva pomoč«.	4226-la I FANTA
I zi izdelavo drobnega prometa na stroiu in za eks-
ptdicijo. spre mem. Naslov v ogl. odd. Jutri.
4213-la
SLUŽKINJO
samostojno, išče dobra hiša k dvema osebama. Naslov v I tr-fiki Novak. Gosposka ulica.	4252-1 a
KINO MATICA	Telefon 22-41
Razočarana ljubezen najde uteho v visokem poklicu igralske umetnosti
Gabrijela Dambrosse
Film lepote in žrtvovanja ... V gl. vi.: Gusti Huber, Ewald Baiser, Eugen Klopfer. Predstave cb: 15 in 17.30 url
KINO UNION	Telefon 22-21
Naš pustni spored! Kako je hotel pred sto lett bogat dunajski trgovec osvojiti lepo kmečko županjo, nam pokaže nad vse zabavnt barvni film
Kopalnica na skednju
V glavnih vlogah: Helll Finkenzeller, Will Dohm in drugi odlični igralci Mladini neprimerno! Predstave ob 15.30 in 17.30 uri
Iz sodno kronike
Ljubljana. 25 februarja.
Kazenske razprave oprav'jajo sodniki šele po zaključku preiskave, ki zbere vse potrebno in dosegljivo dokazno gradivo. Prej jma bes-do še državni tcz'lec. ki se mora na osnov- zbranega gradiva odločiti, ali bo proti osumljencu dvigni tožbo Če pn tem spozna, da ni osnove za nadaljnji pregon, postopanje proti prizadetim ustavi.
Sodnik ima torej ob začetku razprave vse že pripravl'eno za odločitev. A!i bo obtoženca cb sodil ali oprcfetil. b' se mogel odločiti že na podlagi dokazov, ki so protokolirani v spis:h. Ker pa je nepcsTedn- vtis zelo važen mu tega nud' glavna razprava, kjer prideta do besede še enkrat obramba in obtožba Mnogokrat se prj tem pokaže, da so n'katere važne podrobnosti prema'o pcja-njene. Obramba utegne še'e pred razpravo ali med njo zvedeti za kak važen dokaz, ki bo koristil obtožencu. Prav tako je dano obtožbi da se pos už nevh dokazov za svoje trditve Med razpravljanjem Se cesto zgod'. da se pokažeio kakšni momenti kaznivega dejanja važnejši, kakor se je zdelo v za četku. n da jih je treba še posebno natančno pojasniti
Tako se pogosto zgodi, da morajo sodniki razpravo prekiniti, da omogočijo zvedbo na novo predlaganih dokazov Ce gre za posamezne priče potem povabi io te priče na nadaljevanje razprave, če pa je potrebno da se zbere obširnejši po a^niln mater al dobi zadevo v
Prekupčevalec ali slet>ar
V četrtek je sodil mali kazenski senat, ki mu je predsedoval sos Rajko Lederhas Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hinko l.učovn:k. Zagovarjat' se je moral že večkrat kaznovani trgov ki nameščenec Jos"p R, k: se je konec lanskega leta cbrtoma bavil r nedovoljenim prekupčevanjem Obtožnica trdi. da je nri tem izvabil štirim oškodovancem okoli 8000 lir z zagotovilom, da jim bo dobavil raznih racioniranih živil. Oškodovanci pa n so do danes prejel' ničesar Razen tega je Josip R obtožen da je od nekepa vojaka kupil per vojašfcih odej. tri pare čevljev, sra co. pulover in nahrtn'k za 200fl lir in da je vedol. da gre za voj-ške nredmete Za enako de an je se je zagovarja! skupne t njim tudi doslei še nekaznovani gostilničar Jos'p T Ta je obtožen, da je od istega vojaka kupil dve odeji m dve konjski onrenv za 150 lir.
Josip R sc je branil, da nj imel namena oškodovance oiepariti, ker se- mu !e okolišč:ne preprečle. da jim ni dobav! obljubl'enega blaga. Ob kap'tulaciji Italije se jt niegova podjetnost zelo povečala Na Dolenj kem je našci dva dobavitelja ki sta mu redno dovoza'a moko in s'anino. Računa oč z nühov'mi zalogami je obtoženec fMeoa! v Ljubljan kupčije -n prj tem zahteval denar vnaprej Zgodilo pa se je. kakor se Josin R zagovarja da so prišli prehod' preko blckov zopet pod pazljivcjše nadzorstvo in da nada'jnjih naročil n mogel izpoln'ti. Oškodovane 'H) pa prijavili ker jim ni vrnil niti denar'a Da je prej pošt ono dobavljal naročeno b'ago. rai bi potrdile nekatere nriče, ki jih je obtoženec predbgal v zašli an'e.
Pred prekinitvijo je bil zas'isap še eden izmed oškodovancev, lr je izpovedal za obtoženca zelo neugodno Neka gostilničaika je povedala, da ji je dobavil večjo ko!'č no moke. vendar ne tiste kakovosti k^kor sta se pogodila Glede nakupa vo'a'kih predmetov |e Josip R trdil, da i:h ni kupil, temveč mu ih je vojak podaril. Plačal mu je le man po ceho v gostilpi. Predmet- so bili s'ari Soobtožen gc^ sti'ničar pa je znn kal nakup in trdil 03 je dotičn vojak vojaške predmete pri njem le shranil.
Sodn'ki so ugodili rv-edlogu ß'avnega obtoženca m bodo pred odločitvijo zaslišali še tri pr če Ker bo preiskava dolgotrajnejša, so sp-se vrnili preiskovalnemu sodniku.
ždlš äsrbro prsdat? cglašnj v »Jutra«!
Umrla nam je naSa nad vse ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra in teta, gospa
Frančiška Polianšek
soproga železn. skladiščnika v p.
Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 27. t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Lesce, Kranj, dne 25. februarja 1944.
Globoko žalujoči: FRANC, soprog FRANC in IVAN, sinova ter ostalo sorodstvo
KDO PREDE
ovčjo volno? Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Do-m?če delo«.	4273-3
HIŠICO ALI VILO
m.-m.Jo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutr: po d »Direktno«.	4205-2S
HHfrffHMinB f
Umrla nam je nafta predraga mati '
Čendeni Marija
roj. TREVKO
Pogreb blagopckojnice bo v soboto 26 t. m. ob 17. uri popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se b^ brala 2 marca t. 1. v farni cerkvi na Viču.
Ljubljana, 25. februarja 1944.
ANGELA NARDIN in ostalo sorodstvo
Umrla nam je naša ljubljena, skrbna mama. stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Kar&llna čsfeular
roj. Zupane
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 26. t. m. ob M:3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Kr žu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 28. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 25. februarja 1944. Globoko žalnjoči: LEON, «In; H KRMA, b<S»rk» in ostalo sorodstvo
ZNAMKE sedanjih Pokraiinskih leda- tudi kompletne garniture. kupim. Ponudbe n» ogl. odd. lutra pod »Po-Vr»-'n<ki«	4077.7
OTROŠKE VOZIČKE kupuie. prodaia, zamenjale tvrdka »Promet«, nasproti Križevniške cerkve. y	4I6J-7
NIVELIR in universum' teodol't, novejìi model, kupm. N'ts'ov v ogla«. oddrllcu »Jutra«.	4149-7
OTROŠKO POSTEIJ ICO dobro ohranieno, čisto, x žimnico ali brez. kupim takoj. Ponudbe na oot. odd. lutra pod »Andrejček«. J	4276-7
RADIO APARAT kupim. Nemške znajnkt imajo prednost. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Prima«.	4264-T
KAUČ
kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. oda. Jutm pod »Beguncc 7 Dolenjskega«.	4220-T
VELIKE PROSTORE primerne za skladišče grad benega materijah. dostopne tovornim avtomobilom, iščemo. Ponudbe ni osi-odd Jutra pod »Velik» skladšče«.	4222-17
HIŠO ALI VILO enodružinsko, z uporaba vrta, znotrai bloka. vza> mem v naiem. Ponudbe „a na ogi. odd. Jutra pod U'l'SilM »Vestni aaieronik«
. a,v»	423S-1T
in ščurku, zanesljivo pokončate s strupom, k ga dobite v drogeriii K.ANC Židovska ulica 1
408S-f.
FINA SITA,
rešeta m rete prod.-.ja Gospodarska zveza. Blei»'c*. sova 29 .	4094-6
B?.EZOVE METLE držaje Zi lopate, motik« in omcla dobite pn Gospodarski zvezi. Bieiwei-sova 29	4098-6
INTERESENTE za vagonske količine go-ve;ega kot kon.sjtegs sen.i ter slime prosimo, da se zglase pn Gospodarski zvezi, B!eiweisova 29.
4097-6
VINSKE «KAKE
m putiihe razne velikosti dobite pn Gospodarski zvezi, Bieiweisova 29.
4096-6
POSODO
za nasoiiteev mes2 iz mehkega m trdega lcs<i. dobite pri Gospodarski zvezi Bieiweisova 29.
409<-6 ŠPORTNI VOZIČEK
globok in belo otroiko posteljico, prodam. Cesta r,a ^
Rožnik 29-	' rabo "kopalnice. prodan..
KLAVIR. HARMONIKA ■ Naslo, T ogi. cdd. Jutra, z 1 registrom v naiboli- 1	4267-2}
šem stanju, se proda. Na- | slov v ogl. odd. Jutra. ! .	4292-6 j
I LEICA m» z optiko 1 :2 prodam. Na ogled iz pniaznosti v drogeriii H«?-me*	421C-6 j ELEKTROMOTOR in iielca; štirpolnega kabla prodam. Naslov v ogi. odd. J.-tra. 4217-6 I KOLESI moško in damsko. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4185-6 I SERVIS
I porcelan, fin, jedilni, za I 12 oseh, kavni za 6 oseb, ! naprodaj. Naslov v ogl.
odd. Jutra. ! K I. A V. HARMONIKO R0 basov z registrom prodam ali zamenjam za dober radio. C. J. Kcrunn-va 10 Trnovo. 423?-6 i ZA'KLO
orjak in io, belo. ra pleme
in kokoš za zalcol prodam. Kovačevič. Glinška nI o.
4237-6
GOIZERICF
' malo nošene, prodam po zmrni cesi. Naslov v oel odd. Intra.	4207-6
I POHIŠTVO
spalnice pleskane. orehove in jesenove ter jedilnice :n kuhinie si lahko ogledate vsak torek četrtek in ne-delio med 3 in 5. uro na Celovški cesti 72. Zvonec *štig!««.	4194-6
P"ODAM več sto kcmaoov mrež Z2 damska kolesa, gumi-eiasti. ka. it-ili'sn«ki nroirvod. Josip Hlac'rik. Rakek.
4254-6
1000 LIR NAGRADE
dam osebi, ki mi preskrbi ali odstopi dvosobno stanovanje s kopalnico Zi Likoj au pozneje Naslov v ogl. odd. Jutri. 4236-2ÌZ
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom in S9 uporabo kopalnice, oddsr-takoj. Naslov v ogi. odč. Jutr».	<286-2>
SOBA
večia, s souporabo kopa! niče. ev. ie 1. manjša. »' odda takoi za Bezigridom NìsIot v ogl. odd. Jutra
1265-2}
OPREMLJENO SOBO tončiio ;n tepo s ^crpo-
SOCO
t strogo separiranim vh<v dom rabim za takoj. Cci postransko vprašanje. Perilo in kunavo imam svoie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam zelo do bro«.	426*-2Vz
OPREMLJENO SOBO t koralnico in posebnim vhodom išče mlad gospod r bližini vladne palače ali na Vrtači 2a takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 4212-23*
ZNAMKE
kompi zb rso ali post mezne pirt je. tud; prp-komorske, «ttiolm Pon č be prid »Znamke« c^ Og odd Jutra.	352^-7
l»uoi'i,iiuiu|a MAKIJA Vam točno označi Vašo živiiemsko pot. Spreiems od 10 do 12 :n od 14 do 17. Ob oeceiiah od 10 do 12. Puhar.eva Vil. zadni« vrata, levo	4056-37
ROKAVIČKE otroške so se našle r nedeljo 20. II. dopoldne » Tivchiu. Dobiio se : Ško fia 13 pntličie. 4211-37
INSTRUKCIJE v nemščini, francoščini is slovenščini nudi profesa rica. Nasiov r ogl. odd, Jutra.	4225-37
ZAPESTNO URO znamke Regina na črnem traku je izgubil d-iak. Naiditelja prosim, da ic. odda proti nagradi v ogi.
odd lutra.	4224-37
PES
mahen. črn-drap. dolge dlak, z znamko št. 44. se
ie izgubil. Oddati ga ic proti nagradi v Staničevi št. 27-p.	4229-37
OBVESTILO Družina, sorodniki Werfc Zrinka nai se zglase rad, važnih informacij. Našlo» v ogl. ood. Jutra.
4170-37
Harry Hoff;
ZLATA PIJANOST
40
Kriminalni roman
s-Veliko hvMe sem mu dolžan,« je komisar obotavljaje se nadaljeval, »kako in "ca:, ti pojasnim kasneje. Vsekako vem, s čim b: mu lahko napravila zadajo veliko radost
v ž vljenju.«
»Tako? S čim pa?«
»öe bi — a saj ne vem, ali smem pričakovati od tebe kaj takega!«
»Kar reci, Erik,« ;e čvrsto rekla Eliza. »Ali naj grem k njemu? Naj mu kaj sporočim ?«
»Da morda bi mu lahko pomagala ali kdaj pa kdaj kaj storila z .nj — če bi nekoliko razbremenila sestro, ki sližim, da jo drugje nu;no potrebujejo.«
»Z drugimi besedami — strežem naj mu?« El za je zdaj vendarle nekam osupnila.
»Da — kolikor ti č?« dopušča, ln če se tvoj oče soglaša s tem «
Eliza se je za hip obotavljala. »Da — ali —«
Ni ji dal dokončati. »Vem. kaj hoče« teči,« -"e z nasmeškom dejal n jo razumevc;-ječe pogle:'al. »Prav zarad tega bi -ad. da to storiš Mojega brezpogojnega zaupa-
nja vate ne more nič om:jati. Ako pojdeš v resnici k njemu, sporoči mu, da ga iepo pozdravljam, in mu povej, kako sem te sam naprosil, da se zavzameš za njegovo postrežbo.«
To naroč:lo je opravila Eliza, precej, ko je stop la v Barretovo sobo.
Ponesrečenec ji je skoraj nejeverno iztegnil roko naproti.
»Eliza — vi prihajate k meni?«
»Da,« je odgovorila, »komisar Braun me poš lja k vam in v s lepo pozdravlja Dopoldne ostanem pri vas — potem skočim hitro h kosilu in nato se spet vrnem. A kako je z vami? Ali vas hudo boli?«
Barreto se je po sili nasmehn i. »Oh — skoraj n č Malce seveda še skeli.«
Z grozo je videla, da se komaj premika. Bolestno trzanje v kotičkih njegovih ust ji je pričalo kako s ino trpi. 2e govorjenje mu je bilo očiten napor. Zato Je tud: nehala siliti vanj z vprašanji. Seila je k postelji in mu jela čit:ti iz neke knj ge. Ali jo posluša, ni vedela. Ležal je negibno. In oči je imel na pol zaprte.
Ko se je čez nekaj časa spet ozrla po
njem, je opazila, da spi.
*
V teku t'stega dne so pokopali Mendas3. šest tovarišev je na ramah zaneslo preprosto krsto k zadnjemu poč tku. na pokopališče ki je ležalo ob vzhodnem pobočlu zlatega hriba. Spričo veličanstva smrti ni
bilo o sumničenj h in nezaupanju n ti govora več. žalni sprevod se je počasi vil mitozi mesto- Verske obrede pri grobu je opravil Torney ker duhovnika ni bilo. Pos'ad-n a pesem za slovo, k so jo zapela rask -va morka grla, je zamrla v neskončnem pragozdu ...
Mari e O lowaldove ni bilo na pogreb.
Zastran tistih nekaj stvari, ki j h Je pokojnik mei, je bilo sklenjeno, da jih n:j-biižji sosedje po pošti odpošljejo njegovi materi.
Veliko vprašanje je bilo še odprto: <tje je njegovo zlato? Mendas je b 1 izmed ti-st h redkih, ki svojih zakladov nino bili zaupali bankirju. Gotovo ga je bil kje v gor-du skril in zakopal, kakor 30 radi del" It iskalci
Kje je bilo skrival šče?
Nič drugega nj kazalo kakor preiskati vso okolico njegove kol be. Te naloge se je lotil sosed, mlad iskalec zlata z imenom D cortes. Dva tovar ša sta mu poma-gala.
Kopali so povsod, kjer je bilo količkaj mogoče da bi kaj ležalo.
Nazadnje, po nekaj urah Iskanja, je De-cortes našel zaklad v izvotljenem štoru posek nega smokvovca.
Zgornja odprt na je bila z mahom iti ovija lkam-i skrbno zakr ta. a vendar tako, da ni bilo videti prav n!č umetno Decortcs je izvlekel 1* tega skrivališča dve vel rti
pločevin sti škatli, polni ziata. Naialjnji pregled je kmalu pokazal, da e tega zlata za kakih devetdeset kontov (devetdeset t -soč m lrelsov) To je bilo več, nego je Mio moči pričakovati. Zlato so neutegoma spravili v Lobatovo banko. Ko je Dacortes pozneje še enkr it natančno pregledoval kočo in jemal pri tem vsak predmet posebej v reke, da bi sestavil nadroben spisek, je doživel presenečenje, ki mu je izvabilo osupel vzkrik.
Peko n'kov zaboj za perilo je b i čudno težak. Dacortes je previdno jemaJ Iz rje-ga kos za kosom. In kaj se je pokazalo, ko je prišel do da>: ?
Iskalec zäata nI mogel verjeti svojim cčem To vel kansko kepo zlata je vendar poznal! Ali ni bla tista, ki jo ;e Emilio Barreto usodnega večera kazal v Odowal-dovem b ru ?
Nedvomno! Oblika, na eni strani koničasta, na drug' okrogla, je bila ista — m ta zareza — kakopak! In tu, dva kamnitih drobca, drug t k zraven drugega — ne, o pomoti nI moglo biti govora.
Dacortesu se je zameglilo pred očmi Neodločno je poteh tal težki kos v roki. Nazadnje ga je zavil v ruto ln odbltel z nj m h komisarju Braunu.
Ko le prišla Eliza h kosilu. Jo 4e Lobato že čakal s vpra* njem, kako še počuti
Barreto. Hči mu ni mogla predaci n c razveseljivega iSlabo ltaže.« je dejala *upa-nja da bi ostal živ, je pr v malo. Zdaj spi. Sluga sedi ta čas pri njem in pazi.«
Lobato je potegnil iz žepa brzojavko. »Na — prečitaj!«
Eliza je hlastno vzela papir. Z~li obraz ji je veselo zas jal. »Kaj — res? Azima pride?«
»Kakor vidiš! Morda se pripelje že danes z letalom.«
Az ma je bila Elizina najml" jša. še oe-omožena sestra, ki ;!e že nekaj mesecev živela v R u, da jc tam stregla stari, hromi teti Kako je mogla tako nenadomi oriti domov? Mar se je bilo stari gospe kaj zgodilo? Pa ne, da bi bila umrla?
Brzojavka Je samo naznanjala, da Azima pride.
Eliza je bila vsa srečna. Prav s to sestro sta se od nekdaj posebno dobro razumel:. Dekleti sta b li druga drugi tudi zelo podobni; pogosto se ;'e doga j: lo, da so ju ljudje imeli za dvojčici.
»Zakaj ne pričneva jesti?« je vprašala Eliza, ko le ni bilo videti, da bi se cče spravljal za mizo.
»Gosta še pričakujem!« je s prekanjenim n smeškom odvrnil Lobato.
Eliza je zardela. »Očka! Si gm t« *p«t povabil?«
Ho h m Liei ter • Urejuje; Davorin Kavljea. — Fttr da« Konsortium »Jutro« als Verlag - Iti konzorcij »Jutra« kot izuajatelja. Stanko Vlrant - Fttr »Nnrorin» ttekarna A. ti,« «n Druckstelle - Zm »NarafaM ttataarao C 4L« M
lUaiawja: Fraa Jena, — Fttr *« Inseratenteil verantwortlich « Za Iwiwlil oddelek odgovarja: 1 Jiifcii^i Volti*