284. fleunta.
v mulinu, * PrtcK 15. decenlro 1922.
LOlO IP.

Uhata vsak dan »opolin«, IevscmU artallt lm »rmialk*.
Jltsoratl s do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslana izjave, reklame, preklid  petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 t>. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej.
VpraŠanjem glede inserate-' naj se orilo li znamka za odgovor.
tfotavnUtvo „Slo*. Naroda' In „Naredna tiskara*« Kaalteva aUea it 5, prltli&ao. — Telefon *t- 304.
UrftAalitro „Slov. Harftia" l«aflan ulica it  i, L aa4Utr«f|e
Ttle'ea fttei. 14.
•eplse sprefon» la noO***** i* tadostao fraaaovaaa-ajaBT   Rokoplee.« aa aa   vrata.    ~fM
■aV* Posamasn* itevilka: *•■
v JugoslavIH vi« dni po Oln 1-— v Inozemstvu navadu« dni Oln if n«d#U|* Oln 1*25
Pottnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod-  velja:        -----,    , ,.T .Ja*M?a>|J'                    v i»...~~. "                                                       J                     v  Ljubliini      ■        po p■• n 12 mesecev......       Din   120-—     Din   1-4-     Din 216 — 6         .             .......60 ~        .       12-        .     1^ 1........10—       .       12 -       .       U"
Pri mofebftneTi! povisanja se im« da!;$* naroČnitia doplatiti.
Nov!   naročniki   naj   pošijejo v prvič  narodni no vedno    ;wCff~   p° lUUtzu a.
N» samo pismeni naroćili brez poslitve deiiria se ae  m<xemo  txi!raii.
UPRAVNA PREUREDITEV.
V G o r i c i, 10. decembra.
Pod Mussolinijevo državno zastavo plava Julijska Benečija bolj in ')oij vr pristan centralizma. Odkar je ■)il razpusčen goriški deželni odbor, ta edini preostanek starih avionom-'iih pravic naše dežele in so fašisti Jr. Pettarina razrešili dolžnostt dež. q:lavarja, se reci brzo razvijajo v škodo našega ljudstva. Najvišji administrativni funkcijonar v Gorici lam-reč nad vse pridno dela na to, da barka naše dežele ni za minuto ne iz-greši čim direktnejšega kurza proti Rimu.
Okolu novela leta baje začne veliko upravno Čišćenje v naših kra;ih. Nacrti goriških protiavtonomistov so znani: njih pota vodijo v VideTi, kjer se snuje prefektura za Goriško, dočim bi ostali del Julijske Benečije, ki jrravitira proti Trstu, prišel pod Trst V narodnostnem pogledu bi na ta način jugoslovenski narod prišel ob tisto enotnost, ki je dosedanja uprava sicer ni stopnjevala, ali ka-tere tuđi ni ubijala.
Poslej bo drugače. CentralistiČ-ni vijak ima pri raznarodovanju naše <ra naroda velevažno vlogo. Zate-gadelj se število sedanjih civilnih ko-inisarijatov v Jul. Krajini znatno skr-či, občine pa se po obsegti povecajo. Pelokrog novih županov, ki bodo na-čelovali šestim, osmim ali ćelo desetim občinam sedanjega obsega, se znatno razširi. Seveda ne v korist ljudstvu. Zakaj novi »veliki« župani ne bodo menda nikjer izraz narodo-ve volje, pač pa bodo »izvoljenic ali direktno potom dekretov ali pa bodo na njihovo zakonito »izvolitev« kako drugače vplivale nove podprefekture.
Končni cilji te upravne preuredile so prozorni. Propagatorji njeni so zagrizeni nasprotniki vsega, kar ni fašistovsko po mišljenju in nehanju. Oni zastopajo načelo, da je treba ju-p:oslovensko prebivalstvo v Julijski Benečiji iztrebiti do zadnje moške glave in značajne duše.
V kakem trdem nasprotstvu so vse te namere z izjavami sedanjega državnega glavarja Mussolinija, ki je svojim državljanom ob nastopu v zbornici obljubljal ako ne prednosti vsaj pravičnost! Mussolinijeva praksa jemlje vedno več zaupanja v njegova zatrdila, da je ljudstvo v Italiji glede pravic enako. Tuđi ta praksa kaže, da Mussolinijevo početje ni politika poštenja,    temveč politika za-
hrbtnosti. In katera politika sebičnosti in nepoštenja ustvarja državi dobre podanike, zveste državljane? Pod pritiskom razmer, ki so nastale po svetovni vojni, smo benečan-ski Jugosloveni priznali Italijo za svojo državo, dasi nas Italija ni vprašala, ali smo z njenim gospodarstvom zadovoljni. To naše priznanje je bilo največja žrtev, ki jo je od nas mogla terjati zgodovina. AH država, ki nas je dobila v svoje meje, dancs ne gleda, kako bi si med nami ustvarila prijatelje. Ona umetno podžiga strasti, ki nišo v njenem interesu. In ven-dar bi se vsemu temu lahko izognili na čisto enostaven način: ako bi na-
rodu ne jemala onega, kar so mu da-jali in dovoljevali ćelo avstro-ogrski upravi trinogi, kar mu je postalo potrebno in sveto. Dobro razumemo, da je fašizem danes, ko je na vladi, šlep in gluh za vse, kar se mu ni zapisalo s krvjo in mesom. Tt da tuđi fašizem bi se mogel domisliti, da so vse stranke minljive, da tuđi on ne bo ve-čcn. Zlo, ki ga z upravnimi preured-bami napravlja med nami, ne more roditi dobrega. Vsaj ne sporazuma in sprave, katero tuđi Italija rabi kot vsaka država, ki si hoče osnovati podlago za miren notranji razvoj In boljšo bodočnost                 —bor.
Kako uničuje Italija Reko.
V zloglasnem londonskem paktu, ki ga je skoval ranjki italijanski zu-nanji minister Sonnino, ni bila zapisana Reka. Sonnino namreč ni hotel, da bi Avstro - Ogrska popolnoms propadla, marveč nameraval jo je le okršiti v prid Italije in Srbije, vse drugo pa bi ostalo še nadalje pod avstro - ogrsko oblastjo. Računal je, da bo mogla taka Avstro - Ocrska plačati Italiji mastno vojno odškod-nino. Da bi taka država živela, bi potrebovala seveda rudi izhoda na morje, in ker je imel Trst pripasti Italiji, je morala ostati Reka za nacrt zmanjšane Avstro - Ogrske. Sonnino je še pol leta po slavni zmagi pri Vittoriu Veneru pošiljal na Hrvatsko italijanske lire, in sicer na milijone, da bi dobro podprl protisrb-sko in habsburško gibanje ter skrpal nov-> avstro - ogrsko državo. Čas pa je tckel drugo pot, kakor mu jo je hotel diktirati velemožni Sonnino. Jugoslavija se je utrjevala in radi Re-ke je odstopil Sonnino.
Ker pa Reka ni ostala avstro -ogrska — čigava naj bo? Italija je le kmalu čutila, da ji bo v Severnem Jadranu delal velike preglavice že Trst, zato se ni nagibala k Reki. Govorilo se je o samoodločbi za Reko In Italijanska vlada je dolgo časa toplo podpirala to misel. Samoodločba Reki se je priznala najprvo v Pariza, kjer se je reklo, da naj bi se izrazila njena tozadevna volja potom plebiscita ob kontroli velesil, definitivno pa se je razglasila niena svoboda in neodvisnost v Rapallu po pogodbi med Italijo in Jusroslavijo. Da je bila Reka Italiji hvaležna za njeno po-moČ glede r.amoodločbe, je jasno in Rečani so to večkrat odkrito pove-
dali. Toda le kmalu le prišlo na italijanski strani do velikega preobrata, ker je prevladalo kričanje »irreden-tistov« ob severnem Jadranu, katero je gorko podprl Gabriele D* An-nunzio. Začelo se je govoriti o aneksiji, ko se je priklatilo na Reko vse polno raznobarvnih življev iz Italije, med nj;mi mnogo takih, ki so ube-žali roki pravice. Italijanska vlada je pričela vzdrževati na Reki z ba-joneti situacijo, ki predstavlja negacijo   volje   reškega prebivalstva.
Zavladali so fašisti, kateri imajo na svoji vesti vso ogromno italijansko gonjo na Reki in vso velikansko škodo, ki so jo napravili mestu in pri-stanišču s svojim kričanjem. Italija je s svojimi četami in s potuho, katero je dajala fašistom, preprečila delovanje zakonitih zastopnikov reškega ljudstva. Res je veliko potrošila, toda ne za Rečane in ne 7a Reko, marveč za bedasto politiko D* Annunzia in njegovih fašistov. Zato pa tuđi ne more ničesar zahtevati od Peke. katera nikdar ne povrne Italiji njenih lir, vrzenih proč za vzdr-ževanje stania. ki ie ov^ralo Reki n^t do noveea življenja na svobodnih njenih tleh.
SedaJ se znova oglasajfo rarnlpr?-beHi stimljivi elementi iz Italije, ki ho^eio še nadalje mešati, da bi se vzdrzali pri dobrem krithu še kolikor mocoče doirn. Pomaw jim rudi. mord* rrhot^. %nm ministrski nred-sednik Mussolini. kateremu roji po glavi misel, da bi se dala Reka zba-rantati ra Ttaliio. ako bi Ju^oslaviia dobila kos solunskega pristanišča. To ni nič drugega, nego novo zavla-čevanje rešitve reškega    vprasanja.
»La Difesa« pravi na to, da stoje proti Mussolinijevemu namenu tri velike ovire. Prva tiči v volji Reča-nov. Mussolini bi vendar že moral vedeti, da Rečani nimajo n'kake volje za to, da bi se Reka priklopila k Italiji. Ako bi se izvršil sedaj na Reki v zakoniti ol;liki plebiscit za aneksijo Reke k Italiji, bi niti 3 % volil-cev ne volili za aneksijo. Mussolini in vsa italijanska javnost naj si za-pomnijo, da so Italijani iz kraljestva v zadnjih treh letih italijanskega režima ubili med reskim ljudstvom vse zaupanje do Italije in do njenih institucij. Varajo se v Rimu, ako mislijo, da izpremene sedanja čustva Rečanov z bajoneti in s sipami. Druga ovira tiči v volji drugih velesil. zlasti Amerike, ki hočejo Reko ohraniti svobodnermi mednarodnemu prometu in pustiti Peki. da bo slutila za izhod na morje raznim zaled-
nim deželam, ne pa da bo vcljaU z* zadnje pristanišne Ital;je. Koncno ob-stuji še tretja ovira. Mussolini daruje Jugoslaviji neko mesto. ki je last druge dežele in s tem ne zasleduje samo pridobitve Reke, marveč tuđi spore 3 strani Hrvatske in Slovenije napram ostali Jugoslaviji. Mussolini se laska Srbiji in jo vodi proti Egej-skemu morju. kakor da bi pozabljal, da bi z aneksijo Reke k Italiji hrvatski in slovenski deli Jugoslavije izgubili vsako zvezo z morjem. >La Pi'esa« pravi upravičenn, da 50 %e politik. snloh priđe pred Jugosla\!jo kako da Mus^olin', ki ho^e biti resen politik. splo hpride pred Jugoslavija s taki*ni želianii. Iz mn^Tih razlo^ov se v Jugoslaviji smejcjo temu rim-skemu početji?, katero je ?.e naprej obsptcno, da nropnde in na ka+rrpo-a mes^o mora st^niti lojrlna izvršitev ranailske pogodbe.
Društvo naredev in mi.
Ideje, katerim je vdahnila duh vedno zmagovalna ljubezen in ki jim je pogon človečnost in pravica, so večne.
Rodijo se v mraku starih nazorov in navad, ki so nam iz prošlosti nalo-žene kot težka — dasi ne slučajna dedi-ščina, katere se človeštvo ne more otresti na mah, ker ga zavira coklja tradicije ali pa sebičnost posamnih slo-jcv, ki jim je to vsečloveško breme v korist.
Velike ideje se po ja vi jo kakor zvez-da na večernem nebu, zablišče v nado potlačenim in v težke telege vpreže-nim, pa zopet tonejo pred navalom z!e-ga, ki začasno triumfira nad njimi. Ali, one ne ugasneio. Po vsakem potonu vzhajajo jasne^c in silnejše in blišle vedno širšim slojem človeštva. One so večne.
Vse velike ideje imajo svojo pot evolucije. Nobcna se ne udejstvi na mah. ker je vsaka nedogledno rcvolucijonar-rega značaja, kateremu se zoperstavlia sila podedovanih nazorov. ki so — kaj« pada — samo dozdevno edino pravilni.
Med te velike ideie, ki so večne, spada  tuđi  mirovna  ideja.
Ona je stara. Davno pred svetovno vojno je že bila zarnislcna od marsika-terega človekoliuba. zai*krila se je v glavi modrovalca in modroslovca, pa ie zopet prezrena tnnila v pozabo. Preko nje je rožljal trdi korak zgodovi-ne narodov. AH že v prošlem veku so se začela osnivati mirovna društva, kjer so se skupljali somišljeniki in pri-pad^^n ideje. Brczmcjno  oboroževanjc
rnrodov bil^ te k^njno povod, da je prišlo r>a pr^sp.i ras^^a stofct'a v Ha^ti do konferenc. ki so bile boli rficijelncga značaia. Stremljenje je našlo početek svoje rfZ"l^antc. k! jo je iznenada in hi-poma ojačil polpretckli Veliki petek človeštva.
Danes ima ldria svoi konkreten Tz-raz in svojo za^čito v instituciji Društva naredov.
Mirovna idrja, enkrat oficijelno aa-sidrana na brcg:u valujočega moria med-narodnega nasprotstva in sovraštva, poganja in Širi svoje korenine polagnma v vse dele naša zemellske krogle. Svo-bodno se razprostira in napreduje v ro-dovitni, kulturno obdelani zemlji, tcž.ic in počasi se rije v pesečino. Tu se spoj-takne ob pećine skepticizma, tam ji še zaustavilo ravno pot prodiranja trdnja-vf nezaupan:a, ki so jih postavile na eni strani krivice ekspanzivnoga imperijalizma, na drugi strani nezadovoljeni na-
cionalizem.
•    •    •
Pred nekaj tedni nas je ta velika ideja obiskala. PriSla je oficielno — ali skromno in brezšumno — v našo pre-stolnico.
Nosila jo je sila njenega notranjega prepričanja v svojo človckoljubnost, svojo vrednost in vzvišcnnst, a vodila jo je opreznost, ki je potrebna pri prodiranju in terram lncognitam.
Da je vel:al prvi obisk Društva narodov, po tril?tncm njegovem obstoju in delovanju.  naši  dižavi,  smemo  zabelc-
Miran Jare:                                                .
BOG IN PUSTOLOVEC.     !
(Konec.)
Miren kot kip, sem se podal k njemu... Sprejel me je z istim sovražnim mi smehljajem. Ne, nič več, nič več, do-volj je, dovolj! In kot da nisem več jaz, sem mu oštro pogledal v obraz, potein pa sem zaklical z nekim tujim, votlim glasom, da sem se — čeprav v tem usodnem položaju ni bilo časa za to — čisto preprosto začudil nad tonom svojega strašnega krika:
»Ti si morilec! Morflec!«
V odrevenelo množico se ie sare-zal krik kot meč. Vse je vzvalovalo, ti-soč oči se zapičilo v naju. On je prcble-del. Proti odru se je zagnal razljučeni trop . . .
»Ne dotaknite se me, sicer ustre-lim!« je zakričal in nameril samokres! V ledeno tišino je Se strašne je zavpil: ^Da, morilec sem, morilec vas vseh, vaših lepih palac, vaših brezskrbnih noči, vašega sveta! In ker sem rašitelj vaSe laži, sem vaš dobrotnik, vaš novi odre-šenik! Ne dotaknite se me, sicer ustre-lim!c
Komaj je končal in komaj je mogla dati množica duška svoji brezmejni raz-
Ijučenosti. so vdrli v dvorano Ijudie: »Po ulicah streljajo . . . ven, . • . ven, ugasnite . . . vstaja . .. upor . . . voditelj upornikov . . . MarkiČ . . .«
Nered — \ihar — kaos!
Le on je stal nad njimi kot strašen sodnik. Tedaj pa je buknil iz dalje divji grom ... Sipe so se tresle ... med množico je zavladala panika.
»SmodiŠnica?!« sem kriknil v t>Iaz-ni slutnji.
Nov, še silnejsi sunek. da se je vse zamajalo . . . Deletur pa se je peklensko zakrohotal in pokazat na svojo    Žepno
uro:
»Tretja ura, gospoda! Pripravite se, Pomnili me boste, mene — Markiča!«
Markič, vod ja upornikov — on, on!
Kot zblazneli so planili po njem . . . padel je strel... krik ... kri ...
Tedaj pa nas je lagrnil strahovit pok . . . sipe so zažvenketale . . . Samice se zdrobile . . . vali dima . . . otenj, ogenj . . . zidovje se ruši . . . taljenje divjajočih človeškfli bitij. .. O kika ve-ličast!
Videl sem mladenlča v škrlarnem orrinjalu, ležečega na travi iz vilinskih las. Okrog njega so na jaši v mesećini rajale boginje vetra, dreves In voda. Zvezde na nebu $0 se zbrale v krug zla-
tih zvončkov, ki so se pozibavali v lah-nih godbenih valih.
Nad mladeničem v škrlatnem ogri-njalu se je sklanjala vila, skrivnostno mu Š2petajoča in oblivajoča ga s slapovi svojih las.
Ta mladenič v škrlatnem ogrinjalu sem bil jaz, vila pa Anita.
Iz gozda so se začuli nebeski zvoki in se zasvctili rdeči, modri, zeleni in žolti soji.
Obstopili so naju našemljoni vese-Ijaki, pesniki, um etnik i, gl umaći, plesal- f ke . . .                                                        !
Začelo se je Čarno rajanjc in vsa dolina je bila kot dno keliha, pelnega opojne pijace.
Tedaj pa se mi je približal    star ; mož in me je žalostno pogledal:            I
»Tako romaš k svojemu Očetu?! Ustavljaš se v gozdovih in na tratah, kjer te opijanjajo izgubijenci- O, vstani, dokler je Še čas, vstani!«
Vse je obmolknilo, kot da je oka-menelo. V grozi sem zažvižga] na srebrno piščalko in pred me ie stopil moj zvesti Crni služabnik in nameril meč proti starcu. Ta pa se je zopet skionil k meni in mi znovič izrekcl ono   svarilo.
Njegov glas me je &pomnil moje davno umrle matere, njegova brada in
las je mojega oČeta. rjegove prodirajoče oči pa — Deletura-Markiča.
»Proč,  proč!«  sem  zakričal.
On pa ine je poglaUil z roko*    »Ah. ubogi, kaj ne vidiš, da te slepi hudobni duh?!    Vstani, zapusti  i.^ zakleti kraj. i tvoja pot je Še dolga!«                             j
Toda moj zvesti crni služabnik ga je odpodil.
In to se je zgodilo trikrat.-----------
Ko pa je prišel svarilec četrtič, sem i planil nanj in mu    z    mečem    odrobil
i slavo.
!         »Rcšen sem, rešen!« sem vzkliknil
Aniti v naročje.
Ona je kriknila; »Ti. — . proč . . .« Osupnil sem; ko mi ie ona — bol-I na beračica s strahom ponudila zrcalce,
f sem zaječal-------sam sem ime!   obraz
Deletura!
Pri njegovem truplu pa k ležala— moja glava . . . Luna ic ugasnila, zvez-de so se potopile v crno morje oblakov, divji vihar ie odpilial ves kraj In znkšel sem se v brezmejni pušćavL
Zdajci pa sem začutil, da tuđi Dele-turovega obraza nimam več In res: bil sem ogrnjen v belo linijo 111 mesto meča sem držal lilijo v rok1.
Začul sem glas NeviJnega:
»Blagor ti!
RcŠcn si, ker si ubil sebe!
Ne kdor se mazili In lepotiči z god-bo, pesmijo in dragulji, temveč kdor ima okrvavljene roke in mu je meč skrhan od premnogih udarcev po samem sebi — je božji romar, je človek, ki te spoznal, da je večen vojščak, ki nima šotora. da bi prenočll, temveč hiti, hiti, dokler ne dospe v dom svojega Očeta!«
•     m     m
»Kje sem?«
Zadihal sem oštri zrak v bolnft-nlci . . . Usmiljenka me je božala po vročem čelu. iz kapele so v zarjo zaha-jajočega solnea bili akordi orgel in de-kliških glasov. Častili so Marijo , . .
In ko sem prijel usmiljenko za ro-ko, sem se spomnil svoje matere. Ora pa me je tolažeče pogledala in pristavila:
»Zahvalite Boga, da ste rešeni. Cez par dni ozdravite in vse bo dobro . . .€
V hipu sem se domlslil strašnega poloma. — Toda spet sem zaslišal meh-ke akorde pobožne pesmi. Ko mi je v obraz posijala večerna zarja in sem vide] materinsko dobro bolniško sestro, sem vzkliknil:
»O, še hočem živeti, živeti s Člove-kom in za človeka!«
Stran 2.
»>* i   O \  r N S K l     ,\ A U = i 1»«    di"*   ^   d^. ćiiiura   \3T>.
štcv.   2o-f
fiti 2 zadovoljstvom, dasi nam nebo v kvar, ako o njem tuđi malo razmišljamo.
Obiski $o ali dolinostni, ali pa jira Je povod želja, da se ožive medsebojni odnošaji. Velja enako v življenju poo-dinca, kakor tuđi v življenju narodov« Kratkovidnost ali domiSljavost ki ste podtaknile obisku predstavnikom Društva narodov dolinosten povod, ne velja pred iskrenim priznanjem, da pripada ▼ tem slučaju prednost drugim državam in drugim narodom, katerlh zemlje so se doslej pokazale mnogo plodnejše za ojačenje ideje Društva narodov. kakor pa naša.
Obisku Je bfl torej povod propagan-đen, ter je veijal prvenstveno — seveda posredno — našemu narodu, naši javnosti
Dasi so bili ▼ prestolnici predstav-niki te svetovne institucije sprejeti z ono — kajpada neizbežno*— uljudnostio, ki jo zahtevajo pravila dobrega ponašanja, vendar nišo našli to, kar so si v "dnu svoje duše prizadevali. Uljudne be-sede, banketi, govori priznanja, obiski ▼šega je bilo, ni pa bilo izraza, širšega javnega razumevanja in zanimanja, ki bi bilo vsaj enkrat zablisnilo v vse sloje našega naroda in za hip osvetilo mračne globine, kjer se šopiri naša mlačnost m naše preziranje napram ideji Društva narodov. Že dejstvo, da so bili sprejeti žurnalisti, ti prosvetitelji narodnih mas, jasno govori o nameri obiska predstav-nikov Društva narodov. No, odjeka s te strani ni bilo. Po dnevnikih rn pa tam komaj suhoparno registriranje o poteku obiska. Menda tuđi ni bilo slučajno, da nas je Sir Erik Dmmmond v enem svojih govorov poskušal ojunačiti k plod-neišemu sodelovanju. Saj je naša država po Versaille-ski mirovni pogodbi Izvi-ren Član Društva narodov. kar nam je naložilo moralno dolžnost. da tuđi idejno sodelujemo pri izpolnitvi te institucije in ojačanju in širenju ideje. ♦    •    »
Na5e naziranie. da bo javno in glasno identificiranje z načeli in s stremljenjem Društva narodov še le potem na
redu, ko bodo naše nacionalne težnje povsem zadovoljene, je pogrešno in fatalno ntkoristno za nas.
Tuđi druge države stresajo notra-Rje neprilike, ki se pojavljajo in menjajo, tuđi one imajo nepomirljive točke v svojih programlh zunanje politike, toda to jib ne vzdržava, da njih narodi sporedno s svojimi nacionalnlmi zahtevami idejno in umno prispevajo k velikemu prizadevanju te institucije po privatnih ali od države subvencioniranih udru-ženjih za Društvo narodov. Ta udruženja so jako aktivna in plodna. Ona iz-dajajo svoje mesečnike ali tednike, drže predavanja in objavi ju jo tozadevne Članke po raznih dnevnikih. Vse to v svrho, da se siri zanimanje za idejo, da stvarna kritika osvetljuje sedanje nedostatke jn$tituciie in da se postavijo novi kažipoti za izpopolnitev in ojačenje Društva narodov.
Baš naša nacionalna stremljenja in naša težnja po kulturni enakovrednosti v zajednici narodov zahtevajo od nas, da tuđi mi pokažemo naše razume van je in zanimanje za ta občečlovečanski cilj, da sodelujemo in da se potrudimo, da v tem delu prednjačimo a tout prix vsaj v kro-gu naših sosedov.
To sodelovanie bo merilo naše kul-turnosti, našega naprcdka in naše zuna-aje-politične zrelosti. Od njesa bo odvis-no upoštevan*e našega glasa na medna-rednih sestankih in konferencah. Brez dvoma je tu eno od glavnih popriŠč za tekmo za mednarodni ugled. Inicijativo bi morala dati država sama, de'o naj bi izvršilo naše udruženje za Društvo narodov.
Večno rožljanje z orožiem Še nobe-nemu narodu ni prineslo simpatije drugih, ter postane fatalno baš v trenotku, ko so te simpatije najbolj potrebne. A poza razžaljenega otroka. ki stoji ob strani in se nece udeležiti vseobćo tek-mc, ker mu nišo na mah izpoln;cne vse Želje, je smesna in ob enem škodljiva. ker je vsaka pasivnost zastoj in izgubljen čas, ki se nikdar več n- povrne.
Anton   M.   Petrinjić.
KRIZA V ANGLIJI.
Povsod v Angliji se čuti težka in . .Bolgotrajna kriza industrije in trgo I vine, Davki obtežujejo tako zelo vi-fcje sloje, kakor nikjer drugod; pri-jsiijeni so prodajati svoja velika po-$estva in gradove, svoje palače v glavnem mestu, a le redki kupci se najdejo. Tuđi srednji sloji so prisiljeni da jati državi potom davkov pre-£ejšen del svojega zaslužka, vrhu tega trpe, kot povsod druged. zbog naraslih cen vsakdanjih potrebščin. In slednjič, spodaj na lestvi, se pa nehaja proletarijat, ki šteje štiri petine naroda, ki nima nobenega imetja, je brez vsakega pripomočka, brez pri-hrankov in ima samo delo, s katerim se živi Ce pa mu tega dela zmanjka, kar se godi že dolsro časa. potern je država prisiljena, da redi te ljudi na svoje stroške. ker drugače. bi umrli lakote.
Vse prosio Ieto In prvo polovico tetošnjega leta je imela Anglija dva milijona brezdelnih, ki so tvorili s svojimi ženami In otroci človeško množico pet milnonov oseb. Teh pet milijonov je mo^lo samo zato jesti, ker jim je vlada dafala vsak teden denarja. Na ta način je izdala letno ogromno vsoto, ki znaša preračuna-no po danasnejm kurzu okroglo 25 rnilijard dinarjev.. Sedaj se je število brezdelnih nekoliko znižalo, a se vedno jih je trinajst stotisoč. Revščina je pa za brezdelne veliko večja kot sploh kdaj popreje, ker so v dolgem času krize tuđi sindikati in posamniki že izdali vse svoje prihranke.
Kakor vidimo, je slika silno tem-na. Treba jo je imeti vedno pred očmi, če hoćemo prav razume ti, kaj se godi v Angliji. Francija ima na svojem telesu rano razrušenih pokra-jin, za katere zdravljenje bodo po-troševali Francozi še dolea leta ves denar, ki jim bo na razpolago. Angle-ži pa imajo rano brezdelnosti, ki.je sicer manj nevarna, toda izčrpuje vse angleške kredite, posebno ker stavi-jo Angleži vse svoje izdatke, katere vrste koli, v svoj letni proračun, ki ga izenačujejo edino le dohodki davkov.
Če pomislimo, da šteje ta nesre-čnt proletarijat štiri petine prebival-stva, se ne moremo čuditi, da so socijalisti dobili pri zadnjih volitvah, kl so pokopale Lloyd Georgeja in njegovo politiko, več kot štiri milijone glasov, to se pravi petintrideset od-stotkov volilcev, katerim odgovarja enoinštirideset poslancev« Ti tvorijo v Westminstru opozicijo. In njih novi leader (vodnik) Ramsay Macdonald, sedi nasproti prvemu ministru, In pr-vič, odkar stoji angleški parlament, se ne vseda na nasprotno klop posla-nec ene od obeh starih velikih angle-ških strank, whig-ov ali tory-jev. li-beralfigt ali iuP££j^iiXfifiXL. ^    — <
Stari politični položaj Anglije je I vsaj za nekaj časa izpremenjen. Bil j je tako udohen. tako praktičen. obe i stranki sia si sedeii vis-a-vis. kakor pri kakšni nogometni tekmi.. Dolgo časa in mnogo truda bo treba, da se vrnejo ti stari čaši, če bodo SDloh še kdaj priš!:. Llovd George ie s svojo prepotentno oolitlko ustvaril nov položaj, in njegov naslednik, Bonar Law, bo imel te/ko stališče, dasi pravijo, da je većina 89 dasov. ki jih ima nad vsemi ostalimi strankami. baje parlamentarično dovolj m^čna. Ko bo ratificirana pogodba z Irsko — in Angleži si bodo globoko oddahnili, ko se jim ne bo treba več meŠati v zadeve te dežele — se bo parlament razšel do februarja. Glavno vpraša-nje, s katerim se bavi vlada, pa je še vedno vprašanje brezdelnih. Predla-gano je že bilo precejšnje število na-črtov. na pr. rjlezniske družbe naj bi začele ogromne nove zgradbe, ki bi jih podvzele z garancijo države. Vsi ti projekti pa so zelo nepripravni. Najlepša rešitev bi bila seveda po-življenje trgovine in industrije, to je najbolj vroča želja Angležev. V meta-lurgični in tkalni obrti se že obrača na bolje. Samo, da si osebe, ki trezno presojajo položaj, ne delajo prevelikih iluzij. Prepričane so, da bo treba časa, mnogo časa, da postane položaj v Evropi normalen, da se valute iz-bcljšajo, tako da bo mogla Anglija zoDet najti odjemalcev.
Sicer pa je možno, da ne bo ni-koli več našla tega, kar je izgubila. In teza se tuđi zaveda. Sedaj si silno prizadeva, da poveća svojo trgovino z dominijoni (t. j. prejšnjimi svojimi kolonijami).
Ce spet prlmerjamo Francijo z Anslijo. vidimo, da ima Francija v ! primeri z naravnim bogastvom svojih tal popolnoma nezadostno prebi-valstvo, dočim je nasprotno Anglija daleko preobljudena. Eden kot drugi i slučaj ima resne posledice. Da hrani 6 do 7 milijonov prebivalcev, ki jih ima dobesedno preveč, se Anglija more samo zanašati na intenzivno industrijo in trgovino. V sedanjem sve-tovnem položaju pa se bori ta industrija s silnimi težkočami, da razpeča svoje pridelke,
Konec stavke tipografov v Svid
— Bern, 13. dec. (šv. B. A.) Stav-kovni odbor Zveze tipografov je sprejel predlog preliminarne pogodbe z lastnflcl tiskani ter sklenil ▼ četrtek ali petek nastopiti delo.
Spomtnjajte se L DoutK a CihU m Hetudal
Pred odkjčlivijo v vladni krizi
PAŠIC VRNE MANDAT? — RADIKAL-CI ZA HOMOGENO VLADO.
—  Beograd, 14. dec (Izv.)   Tekom
včerajšnjega Uncva je ostala politična situacija neizprc me njena. V parlamentarnih krogih računajo s tem, da odide tekom današnjega dneva mandatar g. Nikola PaSIć na dvor in to po končani konferenci z radikalnim klubom. Ver-ietno je, da Paši: kralju vrne mandat. S tem računajo posebno za slučaj, da Pa-šlčti ne usne prepričati večlne radikalnega kluba, d i Je sesUva ho ogenega volkvenesa kabineta popolnoma nemo-goća.
Zaradi krstne slave na dvoru je bil včeraj opažati zastoj v razvoju viadne krize.
STOJAN PROTiO IN HRVATSKI BLOK.
—  Zagreb,  13. dec. (Izv.) Današnje »Novosti« priobčujejo razgovor    svojega bco^ia-Jskc^a sotrudnika s Stojanoin Protićem. Sotrurinik ie stavil na Str.'ana Protića razna \ prašanja    v prisotnosti dr. Momčila Ivanića. Vprašanja so se ti-kala pred    vseni    politike    Hrvatskega bloka.    Na    prvo  vprašnnje, kak^no te njegovo niišlicnje o novi vladi, je Pro-tić kratko odvrni!, da se težko izjavi o tem  vprasanju. Mora priznati, da  nima nobenega kontakta z radikalno stranko. Glede prihoda Hrvatskoga bloka v Beograd je Protić iziavil, da po njegovem mner.ju sedaj ni moment za prihod. Hrvatski blok bi ne dosegel nobenega vid-ljivega uspeha.    Na    vprašanje, kak§ne pos'.jdice bi imel    prihod    Hrvatskegn bloka po sestavi vlade, je Sto;an Protić iziavil: »PrihoJ Hrvatskega M>ka po sestavi vlade bi imel za posledico, da bi vlada zi>pct padla. Glavni neuspeh Pa-sićeve misije za sestavo    vlade    vidi v tem, da je glavna zapreka    pri sestavi vprašanje prihoda    Hrvatskega    bloka. Glede politično parlamentarne ab*-tinen-ce Hrvatskega bloka   je Protić   izjavil: »Politika abstinenee ni    bila    najboljsa. Njene posledice se jasno občutijo v vsem našem   političnem   življenju.    Hrvatski blok naj priđe v Beograd. Tu se hočemo razgovarjati in delati. Brez Hrvatskega bloka ne more Pašić   sestaviti   krepke poslovne vlade,    ki    bi mogla uspešno delcvati v parlamentu.
Glede novih volitev se je Protić iz-razil, da bodo nove velitve močno vplivale v srbskem in hrvat^kem poli-tićnem življenju. Stojan Protić je dalje omenil. da je sam v stalnih zvezah in stikih s Hrvatskim blokom. V Beograd prihajajo deie^atje Hrvatskega bloka do njega, dr. Ivanić pa potuje večkrat v j Zagreb. Dosiej še ni ničesar definitiv-nega sklenjeno.                                          i
Finančni odbor.
—   Beojcrad, 14. dec. (Tzv.) Finančni | odbor    je imel včeraj    ob 17. plenarno sejo, na kateri je razpravljal o teknčih zadevah in predložili. V prvi vrsti o ne-katerih    draginjskih    đokladah.    Glede draginjskih doklad vđovam svečenikov. ki so padli v vojni z Avstrijo, Madžarsko in NemČijo, ic bil po kratki debati sprejet predlog. da se vdovam    določi osebna draginjska doklada na 600 dinarjev mesečno, slično kakor onim    vdovam svečenikov, ki so padli    v zadnji vojni   z Bolgari.    Patrijarhu se poviša dnevnica za 120 dinarjev. Odklonjen je bil v tem oziru vladni predlog, ki je za-hteval 130 dinarjev dnevno.
Finančni odbor je nato prešel k raz-pravi o draginjsliih dukladah nadško-fom, Škofom in drugernu duhuvništvu. Finančni odbor je glede teh draginj-skih doklad zavzel stalisče. da se odloži debata za toliko ča^a, dukler ne prisustvuje sejam minister ver. Naglašalo pa se je, da so nižii duhovniki nujno potrebni nreditve dragtnjskih doklad.
Finančni odbor je nadalje sklepal o naV-t-pu uradnega poslopja za zunanjc* ministrstvo. Zunanji minister je predla-gal da se nakupi nova htsa na vogalu Resavske in Krunske ulice za kupnino > znesku osem in pol milijona dinarjev. Do sedaj je to ministrstvo s svojinu od-delki nastanjeno v sedmih hišah, ki se nahaiaio v petih iilicah. Ministrstvo zu-nanjih zadev omenja dalje, da je to po-slopje začasno, dokler se ne zgradi re-prezentančna palača, zelo primemo za nradne prostore, ker je s tem omogoče-na koncentracija ministrstva. Proti na-kupu so bili podani nekateri ugovori. Končno pa je bil sprejet predio*, popre-je pa se Ima še izvesti komisijska cerite? poslopja.
Finančni odbor |e odobri! predio«, da se dovolijo gradbenim inženirjem, ki trttmoma beže iz državne službe, posebna mesečna doplačila ▼ znesku od 200 do 700 dinarjev, in to vdiavno od U oktobra t L dalje.
Končno ie finančni odbor tpreiel predlog, da se dovolijo poStnim in pogodbenim uradnikom in poštnim pomoćnikom v Dalmaciji in Sloveniji Iste dra-
kom. Prihodnja seja se  naznani pismenim potom.
ITALIJA NI ZAHTEVAJO OTOKE PRED ZADROM.
—  Rim, 13. decembra (Izv.) Iz pogovora, ki ga je imel Contanni z jugo-slovenskim    zunanjim     ministr<jm   dr. Ninčićein. se doznava sedaj, da zahte\a Italija v kompenzacijo    za    itaiijanske ko!icesije v solunskem vpra^uniu delno modifikacijo rapallske pogodbe    v tem smislu, da bi se Italiji I /očill ružni večji in manjši otoki pred Zadrom,   v   glav-i em otoh LJIian.
Zahuvale so se tuđi nekakc modl-fiksc!]e za končno uredltev reškega vpresanja.
^irlio se vesti, da predinTi Jugoslavija italijanski vladi te dni noto, v kateri ho zalitevala. da se tekorn meseca {anuarja 1°23 ratificira in izvrši rapall-ska pogodba.
Letni kongres gospodarskih zf»drao v Splitu.        i
—  SpVt, 13. dec. (Izv.) Letni kongres Glavnega zadružnesa    saveza,    v ka.erem so  velanjene  vf-s gospodarske zadruge države, je bil včeraj dopo!dne otvorjen. Kongres je ctvoril letr.s pred-sednik Gospodarske Zv*ze dr. Ante Ko-rešec. Podani so bili referati o razvoiu zadrugarstva (AntiČevtć). o vinski krizi v Dalmaciji (Bubanović) in o vinograd-niških zadrugah (Avramović).    Kongres je sprejel po kratki debati resolucije o izvozu vina na Ćehoslovaško,   o   prehrani Dalmacije in   o rešitvl gospodarske krize sploh. Kongres danes nadalju-je svfje razprave.
Položaj na Pcljskem.
KMETSKA STRANKA  PROTI    NACI-
JONALISTOM.    —   STAVKA DELAV-
CEV.
—  VarSava, 13. dec. (Tzv.) Kmetska strnrka, ki je v sejmu predlagala zuna-njega ministra dr. Narut</wicza za pred-sednika Polir-ke republike,    je    objavila izjavo, v kateri rapoveduje represalije, ce se bo nada'jeval teror gotovih nacl-jonalističnjh strank.
—  VarŠava, 13. dec. flzv.) V znak protesta proti nasilstvu, ki so je izvršili nacijonaliotični demonstranti nad neka-terimi socijalističnimi poslanci, je danes delavstvo v vseh tovarnah, v elektrarni in mestnth obratih ustavilo delo. V mestu je vladal mir pred viharjem. Vse ulice so bile tekom dneva popolnoma mrtve. Po ulicah je bilo opažati le moćne vojaške in policijske patrulie, ki so ta-koj razgnale vsako večjo skupino. Zve-čer je vladala v mestu tema,
—  Lvov, 13. decembra (Izv.) Kaci-jonalni    demokratje so danes    priredili demonstrsc je proti izvolitvi dr. Naruto-wicza za preasednika poljske republike. Demonstracik  so potekle  brez    večjih izgredov.
—   Varšava,   13.  decembra  (Wolff) Včeraj In danes Je vladal v vsej državi popolen mir.
—  Varšava,  13. decembra <Wrolff). Predsednik franeoske republike je brzojavno česti tal novemu predsedniku poljske republike.    Milierand pa je obenem poslal zahvalno brzojavko maršalu Pil-sudskemu za njegovo delovanje in ohra-nitev prijateljstva do Francije.
—  Varšava, 13. decembra (Izv.) Danes so napovedali vsi delavci protestno stavko. Stavka se je na celi crti izvršila. Relativno je vladal v mestu mir, kar je zahvaliti   obsežnim   varnostnim   odred-bam javnih organov. Delavstvo napove-duje skrajni boj nacijonalistom. Listi danes nišo izšli.
—   Varšava,    13. decembra    (Izv.) VarSn.vski listi javljajo nekatere podrobnosti  o  demostracijah  proti  Naruto\vi-czu. Ko se je predsednik Poljske republike v gala vozu peljal k prisegi v sejm. so demostrantje obkolili voz ter začeti glasno vzklikati. Nekateri so metali vani sneg in blato. Eskorta ulancev in močni oddelek policije je končno priboril  dr. Narutowiczu   svobodno pot do   scima. Pri prisegi so bili navzoči   v   zbornici samo poslanci levice, dočim so desničarske stranke ostentativno izostale. Levi-čarji obdolžujejo generala Hallcrja, da je glavni aranžer zadnjih izgredov in dc-monstracii.
POTRES.
— Osaka, 13. dec. (Wolff) Po moč-nem potresu na otoku Kiušiu   so   našli 23 oseb ubitih in 22 težko ranjenih. Potres 5e traja. Šest angleSkih milj od Na-gasakija oddaljeni vulkan deluje. Prebi-valstvo bežl vznemirjeno na vse kraie.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM.
—  London, 13. dec. (Reuter)   Po-slanska zbornica je na ćelo noč traja-toči seji raspravljala o vprašanju brez-poselnostl    Danes ob 7. zjutraj je bil kljub protestu delavske stranke s  147 glasovi proti bil sprejet predlog za za-ključek debate.
Franciskj vzglcđi.
Zadnje čaši.- so začeli v dežcli re-paracijskih pro>I-mfv, v Franciji na-stopati z vso >dluč lostjo razni parlamentarni governiki in razne g >spodar-ske korporaci c za svobodno trgovino in za odpravo drža/nih monopolov. Vse bolj se opaža, da se na Francoskem sku-^a trgovina < tresM čim preje in boljše vseh verig ir spon, kamor jo je uklonila svetovna vo na s svojimi žclsznimi po-5ledicami. '/aivo je zadnje dni meseca novembra t 1. predsednik zveze »Fede-ration des groi :iements industriels et commerciajx do France«, M. Dior pri slavnostnen jc:iketu v Parizu poudar-jal svoje preprićanjc, da se Franciji bliža gospocarski' vstajenje v rednih raz-merah in v prestosti trgovskesa prometa. Le-ta naj omogoči zopet uspcSno do-luvanje marljivim trgovcem in inu.'Stri-jalcein velike Francije. Trgovska no-tranja svoboda v državi sami je zadnie časc zelo rnprcdova'a in odvrgla že skoro ves oklep, s čimur jo ie obdala svetovna vni«;ka. In šj ninngo je treba *toriti v tej Mneri. Se več dela pa je treba izvršiti na polju trgovske prošlosti napran inozemstvu. Ta problem prosto-rti se dandn.ncs zadnstno ne uvažuje.--Tuđi M. A\aurice Colrat, namestnik M. Poincare -ja se je z navdiišcnimi izva-:anji pridružil tem besedam rckoč: »Prepričan sem, da narodi in posamezniki ne bodo več dols:o časa iskali svo.'cga procvita in napredka v rcprcsanali, v raznoyrstnih prepovedih, v tarifnih voj-skah ali tekmah. ki s krinko in pretvezo zašCte nacijonalne lastne produkcije, fa-vorizlrajo in podpirajo edino Ie umetne (laži-) industrije in odvračajo veliki trgrjvski tok od obrežij. ki bi jih imel cbrodoviti.c
Te odkritosrčne besede na pravem mestu in času so po vsej Franciji glas-ro in veselo odmevale in ojaćile splošno npanje na čirnprejšnji povratek rednih gospodarskih razmer. Ne veljajo pa samo za franeoski trgovski in inJustrijalni svet, marveč veljajo za vse države v obće, ki jih je zajel prej neznani vrtir.ee uničujoče svetovne vojne. Od danes do
' jutri se vpostavitcv v prejsnji, predvoj-ni stan baš ni dala in sploh ne da izvrsi-
j ti. To resnico vidimo in opažamo zlasti sedaj po preteklih štirih letih mirovne dobe tuđi pri nas, v naši državi. In ravno vsled počasnega, četudi stalnega vspostavljanja   in   obnavljanja    rednih
[ razmer povsod in zlasti na gospodar-skem polju se sliši in čita toliko brez-miselnega zabavljanja, nestrpnega go-drnjanja, opaža pa menda v Hrvatski tuđi pasivne resistence v tem in onetn smislu. Da se naši državni krmarii, naši gospodarski leader-ji skoro ne moreio vsporejati s franeoskimi gospodarskimi vodniki, o tem smo si na jasnem. In o tem skoro gotovo ne dvomi tuđi g. Plavšič in dr. Imeti pa moramo vsi vkup odprte vsaj svoje oči in ušesa ter prazno zasledovati ravno tako ali še težje go-spodarjenje v sosednih, od vojske zelo Če ne najbolj pomendranih držav. In zlasti Francija, ki je imela pred vojno sloves svetovnega gospodarja in ban-kirja, naj nam služi v vzgled in poduk. Reparacijske, sploh finančne in še druge težave jej nikakor ne jemljejo in ne teže sape. Pač pa je že začela gospodarsko dihati in delovati po strogo zacrtanih navodilih, ščimur dokazuje vnovič svoje prvenstvo na financiielnem, na tehnič-nem polju, v gospodarski razsodnosti, zavednosti in spretnosti. O tej resniol nas vnovič mora prepričati agitacijsko potovanje neumornega prvega Franco-za M. Clemenceau-ja po Amerikt V New-Yorku je imel nedavno svoj prvi govor. In naravnost je povedal vse, kar inu je bilo na jeziku glede Nemčije, An-glije in tuđi Amerike. Z vso silo svoje domovinske ljubezni je nastopil zoper cbrekovalce Francije, češ da jo je prišel
i iz propadajoče Evrope branit in zago-variat pri amerikanski znano razsod-nostL In kakor je Ameriki usojeno in namenjeno odrešenje celega sedanjega sveta, tako bode tuđi Francija storila vse, kar je v njeni moči, da se resi tem-ne grozeče prihodnosti. — Tako govori in deluje sedaj po Ameriki največji franeoski patrijot. Pri nas pa imamo same afere, same fiaske itd. Da bi vendar imeli ali vsaj sčasoma dobili tuđi mi ka-kega  Clemenceau-ja,  Četudi  en  minia-
turel
*    *    •
—t 2W!njskl scjem t Mariboru dne 13.
decembra. Prignalo se je 6 bikov, 69 volov, 281 krav in 6 telet. Povprečne cene: za debele vole kg žive teže 21 do 30 K, pol debele 23 do 26 K, plemenski voli 14 do 18 K, biki za klanje 20 do 24 K, klavne krave 20 do 24 K, plemenske krave 16 do 20 K, Krave za klobasarje 9 do 14 K, molznc fn breje krave 17 do 23 K, mlada živina 22 do 30 K. Nasproti zadnjemu semnju so se cene za vole znižale, oziroma so ostale pri stari ce-nl, dočim so cene kravom v splošnem poskočile.
—Z Zagrebllcl trg. Zagreb, 13. decembra. Cene v kronah za 100 kg postavno ba&ka,  odnosno  vojvodinska   postaja,  noti-
itev. 284
•Sl.tfVtNMU    NAfrniu   dnr   15   decembra  i*22.
Stnsn 3.
koruza, stara, 1300 do 1350. nova, umetno sušena, luSO do 1120, rž (7i do 74 kg) 1350 do 1450, jeemen za pivovarne 14>0 do 1450, za krmo 12J0 do 1350, ovcs 1C80 do U2\ pisani fižol J475 do 1500, bcll 14U0 do 1450, pšenična moka »0« 2400 do 2450, »2« 2300 do 2350t »4« 2200 do 2250, za krmo 9 0 do 1050, drobni otrobi 750 do 800. debeli 900 do  1000. Tendenca  ncizpremenjena.
—2 Tcdenski živinjskl seraenj v Zagrebu. Se;m je lzpadel zelo slabo. Prignane živine r: zmeroma srednje dobro, prvovrst-ne zelo malo, volov 3 do 4 pare. Cene v kronah za kg žive vane: voli I. 36. II. 25 do 2S, bosanski 18 do 23 krave II. 18 do 24. III. 13.50 do 18, teleta I. 40 do 41, 1.1 35 do 38, knzli 14 do 18, svinje I. 70 čo 71, II. 66 do GS, III. 56. — Za mic. seno 050 do 700, defelja $50 do 900, slama 450 do 500. — Drva: cepljena 1200 do 1830 za veC\I voz, zasrana in cepljena 400 do SJO za manjši • voz.
—g Novosadska blagovnu borza, 13. decembra. Novi Sad, 13. decembra. Cene v dinarjih. B?ška pšenica 400 do 402.50, b;.ški ječmen 287.50, ovcs bsški 276.50 do 280, stara baška koruza 315 do 321, neva 230 do 215.50, fižol 356, pšenična meka »0« 576 do 5S2.50.  »2« 557.50, otrobi   155.
—  S Nova želez^iška proga. Skoro se prične d:lo za železruSko progo Or-mož—Murska Sobota. Nacrt za gradbo varijante prekmurskega dela se najbrže opusti. Pridobitni krogi se trudijo, da bi se delo izvrSilo po prvotnem nacrtu.
—  g Kako se pri nas gospodari. 10.
novembra se je vršila v ministrstvu saobraćaja licitacija za nabavo 1,300.00*3 železniskih pragov. Ta licitacija je raz-vel;a\ijena z odlokom ministra saobra-čaja. Vsi prizadeti krogi so se temu začudili, zlasti. ker se ne ve nikakega pra-vega razloga za to. Min. potrebuje pragove, ker vsak ve, v kakem derutnem stanju se nahajajo naše železnice. Ccna na licitaciji je bila umerjena, okoli 46 do 54 dinnrjev za komad. Kdor je ministru svetoval, da odkloni tako ugodno kup-čijo. je storil ncodpustliiv greh proti državi. Cena lesu je zadnje Čaše zopet poskočila, kakor hitro je dinar padal. Ako se razpiše sedaj nova licitacija, bo-do cene za pragove ćelo večje nego so bi;e pretckli mesec. Takrat so naši trgovci delali tud! patriiotično in so ponudili pragove proti mimmalnemu za-služku.
—  Konferenca v Bakru za   željeznički spoj na severnome Jadranu.   Pošto 17. o. mj. pada rodjendan Njegovog Veličanstva, to se za taj dan zakazana konferenca. na kojoj se ima pretresti pitanje željezničkog spoja   na   severnom Jadranu, odgadja na sledeči dan, t. j. na 13. t. mi., da se tako omogući udejstvo-vanje i predstavnicima vlasti.
—  g Avtomatskl te'efonl.   Mtnistr-stvo  pošte  in  brzojava  nabavi pričet-kom  prihodnjega leta    nekoliko    stotin avtomatskih telefonov, katere postaviio po ii'cah in železniških postajah v vseh večiih mestih naše države.
—   g Pokrovite'jstvo »Jugosloven-sfrcrra šumarskesa udruženja« je spre-jel. kakor poroča »Hrvatski Drvotržecc, Nj. Vel. kralj Aleksander.
—  g Državna  borza   defa.   Dela i 5 č e j o: stroj, in stavhni ključavničarji, kovači,  sedlarji,   elcktromonterji,  stroj-riki, kurjaci, krojači, Čevljarji, natakarii, natakarice, šoferji, pisarn. moči, štepari-ce. vaicnci,    vajenke itd.    V delo se sprejmejo: rudarii. kleparji. ključav-riičarji, železostrugarii. mizarii, čevljariL za fino delo, pleskarji. stro:niki, inseratni inkviziterji, žagarji, služkinje, kuharice, vajenci. vajenke itd.
—  g Propadanje Trsta. Po poročilu tržaške obrtne in trgovske zbornice je znnšal promet meseca septembra v tr-zaško luko došlega b!aga 673.271 kvin-talov, lansko leto v istem    mesecu    pa 970.611 kvintalov. Letošn'i promet v tej dobi je okroglo    za    200.000 kvintalov man;ši.   Do   septembra   letošnjega   leta je prišlo po morju skoro za dva mi'rona Vvintalov blaga manj nego lansko Isto! Predvodnik Lloyda je te dni v razgovoru naglasal,    da propadanja    tržaškega prometa ni^o krive le povojne razmere, ampak v obilni meri oni domaći faktorji, ki so polni nasvetov na vse strani,   pri tem na misliio le naše in na svojo korist, zb^I'šanje splišncsa  položaja  v Trstu pa iim je deveta bric:a. K propadanju tr-žaškejn prometa dostavljamo    mi,    da pnie tozadevno velika krivda tuđi  na fasi^tov^ko divjanje po Trstu in Julij-ski krajini.
—  g PosojMo   beogradske   občine.
Carigradska obČina se je obrnila do »Narodne banke« za posojilo 15 milijo-nov dira^v v svrho nakupa moke in premega. P^soiilo bodo garantirale nai-vcč;c beogradske banke. »Narodna banka« nnznp"i svoi tostvarni sklep te dni.
—  g Ude'ežba francuske Industrije m  snorr'ndanskeTn vzorčnem  sejmu v Pr.TTt.    Snomladarskcsa  velesejma    v Prntf se hoče udeležiti franeoska indu-«t-i:a z^lo izdatno. Izložba bo otresala tri odcHke;    v prvem se pokaže    tuđi franeoski  okus  v  timctniškl    industriji, d-uffi odcHc*k se bo tiVal franeoske trgovine. trctM pa bo zndeval franeoske kolonije. Poslej se Frnncra v tako ogrom-nem ob*cgu ni udeležila nobfnega ino-zemskega vele trga.
POLITIČKE VESTI.
= Pašić sestavi Tolirveno vlado?
Iz Beograda nam poročajo, da je v parlamentarnih zlasti radikalnih krogih razširjena vest, da sestavi Pašić volit-veno vlado. V to svrho bo takoj razpu-stil parlament in razpisal nove volitve. Volitve bo izvedla izključno radikalna stranka, ki se bo pri tem naslanjala samo na Pribičević - Zerjavovo skupino. Iz drugoga vira se nam javlja, da je Pašić pač imel namen pridobiti kralja za to, da mu poveri sestavo volilne vlade, da pa kralja ni mogel pridobiti za ta nacrt. Kra'j stoji na stališču, da je treba za enkrat sestaviti poslovno vlado, ki bo pred razpustom parlamenta resila invalidski in uradniški zakon ter fprejela zakonsko predlago o tzenače-n.?u davkov. Ako Pašić te vlade ne more sestaviti, re preostaja vladarju dru-gega, kakor da se obrne na drujre državnike, da oni poskusijo sestaviti rak-Šno poslovno vlado. V kombinaciji zn to sta predv<rem Stojf. Protić in Lfuba Da-vidov'ć. Pri tem ?e uvažuje, dr\ priđe do očitnejra rozkola v demokratski stranki v trenutku, ako sestavi to vlado Pavidović. Takisto pa je tuđi gotovo, da se razcepi tuđi radikalna stranka, ako prevzrme sc^tavo nove vla^c Stojnn Protić. ?e!e, ako bi se !-!-aza?o, da nihče izmed vrdi'n'h dr?-^ aikov ne more sestnviti poc1ovne vlade, se bo kralj odiočil zn v^^'no vTfd'*. katero m bo morala tvoriti koalicija raznih strank.
= Hervatski blok priđe v Ceo grad!
Iz Zagreba nam poročajo, da se bodo poslanci Hrvatskega bloka odslej aktivno udeleževali parlamentarnoga dela in da pridejo v Beograd, čim se skli-če prva seja narodne skupščine.
= Zakon o razdelitvi države v oblasti. »Balkan« poroča: »Vlada in narodna skupščina sta preieli mnogo peticij in prošenj, da bi se že vendar enkrat iz-vcdcl že sprejeti zakon razdelitvi države na oblasti. Kakor smo izvedeli, bo se ta zakon pričel izvajati že preje nego se
', sestavi nova vlada. Nedvomno bo za-
| gnal Hrvatski blok velik krik in vik za-raditeq:a. Toda interesi države (?) so nujnejši, kakor kakršnikoli strankarski cziri.« — Ako priđe do sestave Pašić— Pribičcvićsve vclilne vlade je čisto gotovo,   da se izvede zakon o razJelitvi
\ države na oblasti. Drugo vprašanje pa Te, kako dolgo bo ta zakon ostal v ve-Ijavi. Sporazum s Hrvati je mogo2 samo. aT:o se Hrvatska in Slavonija ne razdeli. Ker pa znkon o razdelitvi države na oblasti, cdreja to razdelitev, je Čisto >.?no. da mora ta zakon pasti, ako se hoče skleniti s Hrvati sporazum.
= O reparacijski pclitlki Jugoslavl-|e prinaša »Bcrliner TageblatU iz B20-srrada dopis, ki pravi, da je nemSka vlada predlagala moratorij tuđi za stvarne daiatve, 0 katerem ima biti govora v Bruslju. Jugoslovenska vlada se hoče na vsak način udeležiti bruseljske kon-ference, da tam obrazloži in brani svoje stališ ce. Po dogovoru z dne II. marca pripada od 1^ miljards btnih nemških stvarnih da^atsv Jugoslaviji letno 73'* milijona zlatih mark. Za tekoče leto Je reparacijski konto za Jugoslavijo že iz-črpan. Lansko leto je Nemčija dala Jugoslaviji stvarnih dajatev za 54 miliiD-nov zlatih mark. Justični minister Mar-kovio je dopisniku berlinskoga lista na-glašal, da je Jugoslavija interesirana v glavnem na stvarnih da'at\ah, ki so absolutno potrebne za obnovo deželo. ki jih je vojna opustošila. Nemška industrija jih laliko izdala in odda. Ministar upa, da bo nemška vlada to razumela. Jugoslavija hoče pri nemški vladi dose-či, da bi se da'atve živine s strani Nem-čije nadomestile z industrijskim! dajat-vami. Tozadevno se želi direktnega sti-ka z nemškimi tvrdkami. Minister se je pohvalno izrazil o dobroti dosedanjih dajatev. Jugoslavija je dobila doslej 262 lokomotiv in 8123 žebzniških vagonov, polog številnega materijala za ebktrar-ne, cestne železnice. vodovode itd.
= Občinske vo!it%e ▼ KrapinL V r.edcljo, 10. t. m., so bile občinske volitve v Krapini.    Demokratje    so dobili
k 310 glasov. radičevci 286 glasov, frankovci 73 glasov.
— Zi predsednka rađ*lnlnc stranke ▼ Novem Sadu je bi! izvoPcn Milan Jovano-v?ć, za podpredsednika Milivoj Jovanović. Klub radikalne stranke v Novcm Sadu se je ndločll. da vstraja v smeri Paiičeve politike.
=r Pazkof ▼ vrstah rađikafske akademske omladine. Po poročilu beogradskih listov se je radikalska akademska omladina razdelila v dva tabora. Raz-kol je baie povzročil nastop akademika Strahomiria Milctića. Intervencija vo-dilnih politikov radikalne stranke doslej ni imela pozitivnega uspera. Spor med obema skupinama bo predložen v raz-sojo občncmu zboru radikalne akademske omladine.
= Londonska pogajan]a prekfnje-na. ZavczniSki ministri,   ki so razprav-liali   o   reparacijskem vpraSanju.   nišo priSti zaradi omejenega časa do defini-1 Uvnih rezultatov. Zato so skknfl^ da te
bodo pogaianja nadalje vala 2. januar ja v Parizu, da se omogoči neposredni se-stanek plenarne konference, ki naj še pred 15. januariem resi tozadevna vpra-šanja. Ako priđe na tem sestanku mini-strov do sporazuma, se zbere skupna konferenca, na kateri bo zastopana tuđi mala antanta. Taka konferenca se sesta-ne neposredno po pariških pogajanjih najbrže v Parizu, ne pa v Bruslju, kot se je nameravalo prvotno.
=. 34 milijonov g'adujočih. Iz Rise poroCajo, da je pred kratkim Kalinin v sovjetu narodnih komisariev izjavil, da je lakota v raznih krajih Rusije dosegla skrajne meje. 34 miiijonov g'adujočih preskrbujejo inozemske dobrodclne or- j ganizacije. će ne bo resne in dejansks pomoći, bo spomladi neizbežna smrt 30 milijonov gladujočih.
= Svetovna mirovna    konferenca.
V  ponedeljek je bila otvorjena v Maagu svetovna mirovna kunferenca, ki so jo sklicale mednarodne delavske organizacije. Predsednik Thomas je naglašal veliki cilj, ki je zbral deputate celega sveta. Ugotovil je nato ruivzočnost 600 de-Lgatov. ki zastopajo 14 milijonov ljudi. Spomnil se je tuđi dvdi prejšnjih konfe-renc v Haagu, ki so jim sledile   velike vojne, to pa naj ne vzbuja   pesimizma, ' kajti one so bile sklicane p , vladah in delegati so bili diplomati, sedanja konferenca pa predstavlja delavno ljudstvo vsega sveta.    Evropska vojna je zahte-vala   35 milijonov   človeških   žrtev !n ogromne državne dolgove, ki jih moraio plačevati delavci.   Naloga proletarijata je, zaceliti rano, ki jo je prizadela vojna civilizaciji.
= Vojaške konvencije med A'banijo in Angoro ni. Albansko poslaništvo v Beogradu je pooblaščeno od zunanjega ministra v Tirani, da kategorično demantira tendencijozne vesti, ki so bi!c razširjcne od Reuterjcvcga urada in objavljene v nekaterih listih glede vo-jaškega sporazuma med Albanijo in vli-do v Angori. Vse te vesti so netočne in , neresnične.
= Kai pravzaprav zahteva Clemen-ceau od Amerike? »Ne\vyork Heraldc poroča, da je Clcmenccau po svojem obisku pri predsedniku Hardingu spre-jel vceje Število novinarjcv, katerim je izjavil nastopno: »Nisem prišel v Ame-riko za to, da si izprosim vojaštva, ker ameriške čete ob Renti nam zađoSčajo popolnoma. Tuđi ne kliČcm ameriških drzavnikov v rZvropo, ker so že zasto-pani v Lausanni in to je že prav dobro. Tuđi ne prosim denarja. ker ta prošnja mene nič ne briga. Kar želim od Amerike, je ze'o malo. 2e!im samo to. da mi da dobro besećo, fz katere bo NemcMfa spoznala, da ?te VI na na<i strani. To je vse, kar zahtevam od starih zavez-nikov.«
r= Trag^čen   ođ*iođ   krfsfjanov   \z
AnatoFje. V London prihajajo poročila, kako tragičen je odhod kr5?ans!cega prebivalstva iz Anatolije. Turki so dali strog ukaz, da morajo krist'ani do 31. t. m. oditi s turškega teritorija. Vsi oni, ki ne bi odšli do tega časa, se izposta-vijo veliki nevarnosti. kajti turska vlada odklanja vsako odgovornost za slučaf, da bi kristiane napadlo tursko prebi-valstvo. Pravzaprav zahtevajo Turki, da naj odidejo samo žene. starci in otro-ci. moški pa naj ostanejo, da bodo slu-f\\\ Turkom pri obnovi vas! in mest, porušenih tekom vojne. B?guncev je do-sedai nad pol milijona. Pri begu se doga iajo strašni prizori. Na bregovih me-čejo K-istjane na gr5ke Iadie, katere so pod ameriško kontrolo. Krist'ani beže cb burji in mrazu pel po doltrih cestah, cni sicer z vozovi, drugi pa kar begajo naprej in hitilo proti bregu. Med Toka-tom in Suvesom je na begu 35.000 ljudi, veliko Stevilo teh je napol nagih. V Mer-sini stoji 60.000 beguncev, pa ni nika-kega sredstva za njihov transport Ko dospejo kristjani na grški teritorij, ne preneha s tem njihovo trpljenje. NI :ih kam spraviti pod streho in ni prehrane za tako ogromno Stcvilo nesrečnih ljudi.
V   Pireju in v Solunu je okoli  100.000 krSčanskih družim spravljenih na tesne prostore na prostem. Vse barake okoli mesta  so  polne  nesrečnežev,  potikato se po cerkvah, po Solah in po drugih javnih poslopjih, vse zmcSano, mladi in stari, žene in otrocl. V Solunu se tru-dita ameriška In angleška misija, da bi pomagali nesrečneže prehraniti, tođa ob-stoječa sredstva niti od daleč ne zado-Sčajo. Iz Carigrada je odpotovalo vs'eJ zadnjih dogodkov doslel    nad    170.000 eseb, med niimi 110.000 Orkov, 12.000 Rusov, 15.000 Armcncev in 7000 Židov.
= Grk! bočejo republlko. Iz A ten poročalo. da je kralj Georsos zahteval, raj se raspusti revolucijonami odbor. Ta kralieva zahteva je vzbudila v Atc-tiah veliko ogorčenje. Revoludjonarfl pravijo, da bo zaradi tega kraljevesa tiastopa vsa dinastiia promašena za 00-vzročiteljico anatolskih dcgodkov. Prl-^akuje se, da bo v kratkem prostaSena republika. V to svrho priđe Jbaje te dni Venizelos v Atene    _
Kultura.
REPERTOAR   NARODNEOA   GLEDA-USCA V LJUBLJANL
DRAMA.
Cctrtek,  J4. dec:  IdijoL Začetek ob pol  8 Red B.
Petek, 15. dec:    Kralj na Betajnovl. Red C.
Sobota, 16. dec: Svaiba Krcčinskcga. Red A.
Nedelja, 17. dec: ob 3. popcldne: Krojačck-junaček. Izven.
Ob 8. zvečer: Kralj na Betajnnvi. Svečana   predstava   v   proslavo     roistuc^a dne  Njcgove^a Veličanstva Kralja AIj-   ' ksnndra. Izven.
Ponedeljek, 18 .dec: Pleha. Red D.
OPERA:
Sreda. 13. dec: Carmen. Red A.
Cetrtek, 14 .dec: Gorcnhki slavček. R:d C.  |
Petek, 15. dec: Madame nuttcrfU*. p štovanje go?;pe Ade  Poljakcvc Red  E.
Sobota.   16.  dec:  Zaprto.
Nedelia, 17. dec: Jcnufa. Svečana predstava v proslavo rr.jstnc^a ćnc Nje^ovesa Veličanstva kralja  Aleksandra I.  Izven.
Ponedeljek. 18. dec: Zaprto. •    •    •
—   H"*v.   pr!ro'*orlivr»'>   dn«^*vo   nnmic-rava slijedeće godine izdati u Bošković-l;a-lendaru adresar svih prirrdoslovn^n i rs'b-lja prirodoslovnih zavoda u cijeloj kraljevini. Mr-Iimo s to^a pjr. predstrinike prirodoslovnih i medicinskih zavoda, da nam |nvc rdre* su zavoda i navedu sve cs^blje pi službenu po1o7aifi, te da naprse spomenu. črm se tko sncciialno  bnvi;   ujedno   m- limo   \   pojedine naučne radnike prirodoslovce, k^ji nijesu rivi znanstvenim   znvrdima.   a   dr?c.   da   ovamo idu, da se I cni Jnve.. MH;mo shti ^to prije odgovore na ttrec^ni^tvu  »Glasnika*  (dr. K. Rabić\  Zagreb,   Dcmetrova   ul.   1,   IT.  knt, budući  da knn'tno u prvoj  poinvic!  nnredne rodine   dati   tai   adresar  u   Štampu.   Milimo 1 ostale novine u zemlji, da donesu ovaj poziv, te taj  adresar, koii  nam Je svlrm prirodnjacima vrlo potrebit, bude 5to potpuniji.
—   Mladlka.   Ilustrirani    družniski     I'st. Potreba po dru^inskem  listu, ki bi  hil kulturna   vez   širokih   slojev   vsch   Slovenccv. v Jugoslaviji,  Italiji, Avstriji  in  dra?rd. Je več kot pereca. Rcsnica je, da hrtam-i S!o-venci listov za tako maloštevi'en narod toliko, knkor jih  razmerrma  nobon  crvi  nn-rod nima. To priznanje nam dajcjo vsi cni tujci,   člani   velikih   kulturnih   mruiov,   ki prihajajo k nam in cbčudujcjo    na5 tisk in požrtvovalnest našeca  naroda, ki   vztlr/uje toliko kulturnega dela. Kiub temu t)a si moramo priznati., da prav prave*a dnižlnskc^a lista, kakor jih Imajo vsi Izohražcni naroal t oblllct. ml vendarle šc ni mamo. Moh.>rje-va družba je debila od telikih strani r<""»ti-do, naj zasnuje tak družinski list s si kavii, da se je zanj resnično cdtoČiJa.    Vcdcla pa Je tuđi, da imajo Slovenci v  Julfjski krr.jii;! list »MJadiko«, ki Je prodrl tamkaj že n? «1-roko med narod. Zato si je *cbla,   nai tak list izhaja tuđi iz tiskarne Družbe sv. Mo-horja za Jugoslavijo in s tem ^zdržuj^ du-Sevno edinost Slovencev na prcsvctucrii polju. Obe uredništvi sta stopili v *iik <n sklc-nili, da izhaja ista Mladika v Gorici   n  na Prevaljah. Zaeno pa sta usm^rili nacrt lisia tako, da bi ustrezal najširšim slojem slovtn-skega naroda. Kakšna bo torej ^Mlad.ka«? »Mladika«  bo  strogo   nepolitičen  list.   L'ie-jcvana bo tako, da ga bo laliko    uinetu in brez spedtike brala na^a mladina, pa da bo-sta tuđi ino žin žena dobila v njen zabave in pouka.    »Mladika« bo razdeljena na pet ođdcikov. Prvi  oddclek bo posvećen  I. Lc-poslovju.  Tam bo izhaiala glavna    povest. Za leto 1923. bo prinašala »Mlađika«  A. K. Tolstcicvo prezanimivo povest, ki velja ia Ruskcm za najbcljšo ljudsko povest:   Knez Sercbrjani, izza Časa Ivana Groznega. Za to povcsijo bodo sledile  povesti, pesmo,  clia-me, crtice slovenskih pisateljev. 2c v prvi Stcvilki sodclujcjo Ivan Pregeli, AI. Rcmcc, Fr. Bevk, F. S. Finžsar. Lea Fatur, Stanko Kosovci in drugi. Obljubilo pa ic scd:iava-njc pri  »Mladikic    Se prav mnogo    drugih starejših   in  mlajših  priznanih   leposlovcev. V tem oddclku bo prinašala »Mladika« tuđi polludnoznanstvene spise;    letos    članke o naSih slikanih  (Viktor Stcska). da opozori ljudstvo, koliko lepih in dragocenih umetnin hranijo na5e cerkve in domovi in kako nai se te dragocenosti  čislajo in  ohranjajo.  L. Prdlogar bo pisal zgodovinske crtice o ro-parjih  na slovenski  zemlji.    II.  Po  rkrosli zemlji. Tak je naslov dru^emu cddclku. Tu bo odprto ckno v svet. Opisani bodo va/.ni svetovnl dogodki, politični, gospodarski, iz-najdbe, slike mož, ki so na vodilnih mestih posameznih držav.    Zlasti se bo oziralo na one države, koder prebivajo Slovenci,    fll. Gospodar in Kospodinja bosta našla pod tem zaslavjem od meseca do meseca    vse potrebne  misljaje in navodila  za  tekeči letni Čas o zdravstvu, o vrtu, čebelah, sad ju, kuhinji. Tuđi nacrte h!S za ćelavca in kmeta — skromne enodružinske stavbe — bo pri-našala »WIadika« od časa do časa in s tem skuSala dajatl  dobrih  svetov  vsom.    ki  si sku5aio nrraditi lastne domove. Takisto ne bo poznbila »Mladika«    rbleke In rn^dc in vsega dnreega, kar »pada v gospodinjstvo. Za vse tnke spise so rbllrbill sotn?dni5tvo nn5i   strrkovnjaki   in   strrkovnlakinje.     TV. Pisano polje pa bo za izprehod, da si ogleda vsak nove knjige, zve njih zmisel in vse-bino. se pouči o va?nih ztrodovinskih    d^>-rodkih, o domovini, o domači rbrti itd. Od-tod pa bo priSel bravec mtć   V. Zanike in nranjke. kjrr se bo nasme^ai    kra*ko?nsnl-cam In sm^^nlcam. razvorITaval utranike In rebuse, stikal po skrivalnicah in se smcjnl ilustriranim    Šaljivim    dogodivSčinam.      Za pravilno reSitev uganjk se bodo delile kot nagrada knjige. — Tak bo   torej v bodoče družinski list »Mladika«, ki nai ga naroče družine, knjižnice. Sole, druStva fn prsamni-kl. Za Božić" dobite prvo Stevilko, ako na-pišete na dopis ni co svoj natančni naslov in |o poJUctt Družbi sv. Moliorja tu JPrevaije,
Vsaka mesečna Stcvilka bo cbsegala 40 Strani v vd.ki cbliki. Za rkras smo si nabavili Icpc sl.ke in vinjete cd na.Mh umemi-kcv. Tako beste kcn;cm leta iiu.li 4S0 sirani debelo knjiso s pedebami in vse to za sc-danjc razmere po najni-lji ceni za 70 dinar-Jev. Vse £osp;de povcrjcn:ke, drušiva, knjižnice in creaniza^ije pri simo, da nabi-ratc naročnikov in nam t^.k:j sperečite na-sl ;ve. — Družba sv. Mchorla na Prevaljah, dne 1. decembra 1922. Dr. Fr. Cukala, t. Č. predsednik. Za uredništvo: F. S. Fin/zar, Lj.bljann-Trn-.vo. za Jugcslivljj. Fr. Bcvk* Gorica, za  Juliisko Krajino.
—  Pcdkraj^ek, Obrtno !n trgovsko sp'sjc. Tu znana izvrstna kn.i^a izliaia pri kr. zalomi so^kih knjig in ulil v novi prccklani izdaji v dveh    doii-i.    Prvi cici, ki obsc?:a Spisjc za svoboJne,   ro-kodclskc in t:^ivin?!cc obrte, ic ravno-Var izšel. Ta knjiga nam ra 344 stranch pri zmerni ceni rr.Ji vse, l:ar tozadevno potrebuje   obrtnik     i~i  manJSi     trgovci: poslovno   d'-pisovartje,  dnločila  0  pošt-i:i!i,  der.arnih  in  tovornih  pcsiljkah,  listine in  raziičnc vl^jce do oblastev itd. in bo. kakor doseda-ra manjSa    izdaja, neobhndri pripomoeek  vsakc^a  obrtnika in trgnvca. Drrsi dcl iz'de do srede januarja in bo obsesal Spisje za konce-
Glaslrni vestnik.
J\\yO    PREDAVANJE   OH   PKII IK1 PROSLAVE   S1LETX!CE   C1IASBENE A^ VTICE  V   LJUI3LJAM.
V petek. dne 15 t. m. vrši se ob 8. zvečer v dvorani Fir^armonične družbo preJavan;e s sl:d:čim naslovom: »De<» tovanje Glasbcnc Mnt'ce in njen pomen za razvoj slovenske g"as':e«. Predava dvorni svetnik in ravnatelj ljubljanskoga muzeja dr. Josip Mnniuani. Predavanje samo je precej široko zasnovano ter dobe tako poslušnici nekak celoten pregled slovenske glasbe od vsega početka naprej. Predavanje obsc?:a sledečo glavne točke: a) Doba stvarnesa interesa — Predzgodovina Glasbene A\ati-ce. b) Df ba narodnesci interesa, c) Doba organizacije na narodni p^dlagl, ocamosvo.'itev in delo Glasbcnc Matice. č) Pelo Matice po prevrata. Odbor vabi slavno občinstvo, v prvi vrsti pa Se na-šo mladino, da se tc.^a prčdava:T.:a v o-bilnem stevilu vde!?ži. Vstopnina je prosta, pobirali se bodo 1c prcstovoljni pri* spevki na korist Glasbene Matice.
—  Na s'nfoničnem  koncertu, kl se vr§t v scbo.o dne   16.  t.   m  ob  8.  zvečer  v veliki dvorani hotela Union, se izvnjajo skladbe izkljnčno slovenskih kompnnistov. Združena    orkestra Glasbene  Matice in gledall-Šča   n^.stopita   pod   vodstvom    kons.     prof. Karla Jcra:a  in  to v polnl znsedbi 64 god-benikov.     Prva   točka   sporeda   je   prijazna, ljubica, cdlečno   v  np.rcdncm   koloritu  pisana Ipavčeva Sercnada za godalnl orkester. Serenada   Ima  Stiri  stavke,  na  koncertu  so Izvaja  n"cn  prvi   str.vck.      Kolikor  je  nam znano, je to dru^o Izva'anje te serenade v Ljubljani.  N?.s!ednjo  točko tvori  Prcmrlova Božična suita zar vc! ki orkester. Suita  ima štiri dc!e, na naScm kenecrtu se izvajajo prvi tri'e in to prvič javno. Dožično suito prl-števr.mo  k  na.bolšim   orkestralnim    sklad-bam  n Šesa marPivc^a komponista Stanka Premrla, ter se celotno delo odlikuje po Iz-redni prlsrčnosti  in   tahkem  umevanju.      V prvem   stavku   nnm   skladatelj   opisuje   ad-vetno   fzpnložerre   —   pričakovanje   Odr©-šentka.  II. stavek nam slika vesele  o Do* žicu,   ob   roTstvu  fzve!ičrT:cvem,  dočim    Je III. stavek zamišlen v oblik!    pastoralneja Scherza.   Tej  sVIaiibi  s!cdi  Anfon   L?iov:ca Ada^Io za vc!ikf orkester.      Ta skladba Je pisana  v  štihi   klrsičncsa  Rondo.  Komponl* rana je bila leta  19 3 ter jo je Lajovic posveti! svojemu učifel'u Matciu Hubadu. Pre-defavn  za  4ročni   khvlr  je  fzšla  v  Novih Akordih.  Po  odmorit  se  izvaiajo  Karla  Jc-raja   Lcpa  Vida,  Skcrjančcvl    odlomkl    \z podbe  k   »2!ahfnemu   mcščinu«    in     »Trija AdamTćevi p!e?i za veliki orkester.      O teh tojknh   jt!tri.  Predprodaja   vstopnic  se  vrši v    Matični kn'icrarnl  nn  Konirresnem    trgu, kjcr je nn razp-b^o tuđi podrobni spored.
—    Sporcd    koncerta    pevskcKa zbora Glasbcnc  Matice, ki  se  vrši  v nedeljo dne 17.  t.  m.  rb 4.  popodne   v  dvorani  hotela Unfnn. Pri koncertu sodekrejo jra. Lovšcto va, Julii  Cctctto  in prof. Ravnik.      Pevskl zbor po.'e s!cc!eče  trčke: Focrster: Z glasnim šumom s kom; dr. Kinvivcc: Izdubljeni cvet:  dr. Krck: Tam  na  \t ni credi^ Dev: Svatba   na   Pr!;ani;   Premrl:   Pcsem   žeria-vov. Adrmič: Zr.inan ped cimom. Nnto poje ira. Lovsetova: Savinovo: Se ena, P. Satt-rer:   Arra   Alnrirc   iz   oratoria   Assump*io, Škcrianc: Pomb.dre noči in dr. Krek: Tam zunaj je snej:. Mcšant 7brri: Pcerstcr: Ljubica,  Lajovic:   Pcmlađni   soev.   Ples   kralja Matjaža, Lan. Tcrr> s!cđe samospevi £. Hc-tetta: Vilhar: Alornar, Ravnik: Melanholi'a, Ipavle:   Menih    Gerbić:   Poldcm   nn   prejo. Sporcd   zaključi  zbor  z  Adamic:   Mlad  junak, Gor čez jezero, PnvCič:  Lcnka, Ada-mič: Ne mnram tebe in Mokranjac: XI. Rukovet srbskih narodnih pesmi s Kosova, kl se    prvikrat  izvaja   na  konecrtnem    odru. Prcdprodala    vstopnic v Matični   knji^arnL
—  Pcvski zbor »Ghsbenc Alat-cc«. Da-ncs. v četrtek.  pevska  vaja   In  važen se-stanek vse.^a zbora ob f)Vx. zvečer. V sobo t o dne 16. t. m. rb pol 5. p^p^Idne zadnja  vaja  v  dvorani  hotela   Unicn.  Vsi  in točno! — Odbor.
—  Zvcza slovenrk'h nevsk!h z*oror nn-znan:a, da je Pcvski  KolcJnr za ieto 1923 dotiskan, Ccna izvodu 10 D. Koledar razpo-5!l;a in prodaja Zvczni Kn'i.^rna v L:i:bija-ni, Marijin  trg 8.      Ne  le  znradi  zanimive vsebine in pevske zavednosti, mnrvce tudl za to, da se pokrie:o ogromni i^datki izdaje, »e dolžnost vsikcea pevca in pevke, da si Koledar kupi. Društva naj jra naroce za vse svo:c elane ebenem, ker si na ta način prihranijo neka] pošOiili stroškov.
Stran 4
>SI OVFNSKI    NABOD«   dne  >5   decembri 19?g.
S'ev. 284.
Dnevne vesti.
P Ljubljani, dne 14. decembra 1922*
—  Krcnanje kraljevske đvojle*.
i* Beograda javljajo: Včcrajšuja »Tribuna« poroča, da se Izvrši kro-nanje našega kralja Aleksandra in kraljice Marije prihodnje poletje, čim se izvedo nove volitve v narodno skupščino« Kronanie se vrši na najslovesnejši način.
—Krstaa slava na dvoru. Iz Be-*>lfrada javljajo: Včeraj dopoldne se je praznovala na svečan način krst-oa slava na dvoru. Sv. Andrej je namree domaći patron rodbino Ka« ragrjorjrjevićev. Patriarh Dimiirijc je imel svečano službo božjo v dvorski kapeli. Božji službi so prisostvovali Nj. Vel .kralj Aleksander I., kraljica mati Marija in naša kraljica Marija. Svečanega sekanja kolača so se ude-ležili narodni poslanci, člani vlade, veI univerzitetni profesorji z rektor-jem na čelu, trije dijaki, ki so prejeli kraljevo nagrado ter več vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Po končani svečanosti je kralj imel običajni cerele. Raz^ovarjnl se je z ministri in narodnim! poslanci. Prisot-n\ so bili tuđi nekateri šefi parlamentarnih klubov, tpko Rajar, Kara-mchmcdovlć tn O j u r i č i ć. Po eerklu ie bila zakuska.
—Kralj Aleksander za s!roma?no Ijrtf"-iva!sivo. Iz Beograda poročajo, da je kralj AleVsander povodom svoje krst-ne slave n?k!om! revnemu prebiva-stvu y cnih krajib, kjer se zelo občuti pomanjkanje Živi!, 30 vejronov ?ita. Kralj je izrekel zajedno svojo 2e?jo, da ne sms ostat! roben kraj v naši domovini, Ki ni preskrbtien zndostno z živili, brez njegov? pomoČi. Uprava dvora je do* bila na'os, da izvede ta kraljev sklep in izroči ministrstvu za socia!no politiko 900.090 cinarjev za nabavo navedene količine ?Ua.
—   Oonja prof!    našemu    listu. LetB fn leta so klerikalci sistematično dr!ova!i na to, da bi usonoMli naš 1\?t. Nedeljo za nedelfo je treskalo • prf^nfc proti »Slovenskerou Narodu« in k'ertoln! asritatorfi so hod!!! od b!-Se do hi?e   ter rotili fn pestili   litidf, ■aj 5e odpovedo našemu listu. Skofa dr. Mfssla in dr. Jesrlič «ta izdala ne-broj pastirskih Us tov   ter    leroziia s Časnim! fn veznim! kaznfml tlst'^i. ki b\ bil! naročniki »Slovenskesra Naroda«. Toda ta Konja ne samo da ni nfč Izdala, marveč je ćelo zanesla tirleđ in uvaževanja našega lista v nafSir-ie plasti slovenskeea ljudstva. Prokletstvo, ki so pa sipali na nas s priž-alc, je bil za nas   pravi    biactoslov. Mesto da bi se krčilo, je število naših naročnikov stalno naraščalo in v ladnjih letih ćelo prekoračilo prvih 10.090. Z naročniki so tuđi stalno na-raščali inserati.   Docim   smo imeli pred vojno na leto samo 4000 ogrla-sov, jih imamo letos že 11.500. Go-«ja proti našemu listu je bila torej za nas samo reklama In blagoslov. To so uvidell tuđi naši klerika!, nasprot-Hiki, zato, so tudl to gonjo maloda-ne docela opustili. Na njih mesto pa to sedaj stopili — mladini, ki so po svojih listih in po svojih privržencih v zadnjem Času organizirali pravcatl bojkot našega Usta. Toda tuđi ta organizirana mladinska gonja proti na-lemu listu nas ostavlja docela hladne in nas ne spravlja iz ravnotežia» ker se zavedamo, da bo prav tako breziispešna, kakor je bila klerikalna. Naše stališče je tako trdno, da *ra ne more oroajatl prav   nnbena mla-dln*-kn akcija. Sli so preko nas z*e hnjšl vlharjl, pa Je ostal »Slovenski Narod« neonajen kakor skala, zvest svojim načelom in veren narodni In nanredni fdeji. »Slovenski Narod« se opira  zjrnlj na^e fn na svoja sredstva fn ne netrebuje re dsHI* ne sub-vetHJ ne !z privatnih nkMitef ne iz vfcdn'h Jasl!, zato je tuđi krepak in močan dovolj, da lahko z u*pe-hom kljubiiie vsakemu nak!epu, ki *a ob koncu koncev narekrje    —   ne morda idealno strnnkarsko    prenrl-Sanje. marveč z??o!J navadno krrho-borsh^o In bleda zavist.   Za enkrat na to gonjo Se ne borno reagirali, ko bo pa nam dnsti, udarimo tuđi mi in da bodo ti udarci sedeli, za to jamčimo.
—  Prefehal fe Izbajati   i^artbor^k! »Narodni List«, ki *a je spomladl osno-val Vekos!av Spindier kot demokratsko ^ta«ilo, n?.menieno kmetskemu ljudstvu. Kot nadomestflo za »Narodni List« bo irnel »Tabor« vsak Cetrtek priloro Iti-rfh strani. Ražen tega Je dobil »Tabor« se podnaslov »Narodni Lhtt.
—       Antona    Krfstann    odooredo ćoravo Be!Ja?    Hrvatski listi poroCaJo da po t kontrotnem odboru ra velepo-sestvo Belje skienifl, da se upravitelju le?a veleposestva Antonu Kristafiu od* pove poirodba !n se r* odpusti ie tlui-be, Cei, da je doprnnno, da Je « svoHm de!ovan!eni povzročil vladi veHVo Iko-do. Raje je finančnl mlnister odtok «1«. dc odpusta Antona Kristana iz služb« i%
podpisal. Ce!a afera #f baje izroćl dr-žavnemu pravdništvu. V koliko je ta vest resnična ne moremo kontroliratt Vemo pa# da je bilo vel*pose$ivo Beli«w predno je prev^cl pa Belju upravo An-to Kristan, visoko pasivno, dočim baje donaša £eda| državi čistih do\io4kov okroc 60 milijonov. NUfno sieer ne politični« ne esebiii prijatelji c Antona Kribtant, to pa priznavamo brez tadrž-kt, da ga smatramo na fospodarskem polju za zelo odličnega ttrokovnjaka.
—   Dlskus'Ja  o na&rtu  kazenskesa zakonika. Predavanje gospoda odvetni-ka dr. R. Krivica: »Silobran in nujna si* la« se vrši v sofcoto, dno lsv t m* (o^no ob pol pati uri popoldne v pravosodni palači St 79 in ne v petek, kakor \t bilo to včerai pomotoma naznanjeno.
—  Poroka.   Danes se je poročil g. okrajni glavar dr. Rudolf Steinnietz-Sorodolski    z    gospodično    O'go ■ Verbajsovo. Poroxil ju je kn?zo51:of livbljanskl  dr.  Anton  Bonaventura  Je-
—  Smrtni kos«. V Ljubljani (5p   SflVf) ie  umri  g.  Franc  K o ž • r.   nadkuriafi  dri. icl v pr'k., star 70 let. —B!a{ mu spomin!
—  i9le*n'co sTofeta oh»t«fiki je slavila 15. t nj   protestantovšk« občtn« v Ptu'u.
—    RaKpnst   ce!!«!rh n^mSk'h drul^er. K*t rfma'o več pravne podlaje  tn iiadali-nH  chsto?  so b'M  rarpi»Sčrna  sledečt  reli ska društva:    »Arbe!terturnvere«n«.    »Pref-heft«,   »Deutscfier  Verein«  !n   »Cilller Ra<J» fahrerverefne.                                                   j
—   Poitnfm   paketom*  aasToTlkn^  na Mjidlvrskn se norajo pr;litfatt uvozna ijo-
vofjenja. Mad?arska poStna uprava sporo-Ča, đ^ prthafa po poSti v Madžarsko mnogo b!a?a. čftr^r uvo« fe ve^^n nt pnsebro do-voffenfe. Za pp.ket. kateremu nf priloženo to dovo!:en!e, dovoljufe madžarska poš*na uprava prefenin!k!i rok 8 dni i* nabavo te-gn dovo!;«n;a. Ce ta pre'emnfk v dolocenem roku ne pr?d!o€l earhruTnt polti, te paket vrne poSH'atetvu, ne da bi ftm m<»d«ar*ka po-Itt odravfTa. Zato je nmestno, da poSflfatefff sami prllo'e takim poStnim fMiketmii orfr. poremnfcsm potrebna «¥9?nt dovo!'en;a. TočneS* navodila se dobe ^rl v^aki pol'f.
—   Kf. imn^ka  aprav«    v  KostanjevicJ rt Dolenfskem vdd* na Opitovi pori   im. \ bližno  I5OO nlrn* bukovega  porabneffa !esa, ki se spravi po flčnfci v blizine vaši Ore-hovtc do konca i uli ja  1973. Pismene, prei-pfjano sestav!|ene c 20 Din koffkovane pe-midbe t pripomho, da sa penudnfkti  cnanf spfofnf   in   prsebni   poco^f   trn.  predajo   le«t« in da se jim podvrfe,, naj te vložijo t 10% famCčino do 21. d«^embrt  \972. do  10. p«. noldne ori imravi. Na ovitku te mora navt-stir  »Posudba mi bukev    les    mm    Opatovi goric.
—   Slabite za cksefnctviri  a»«'eHfcf v Maribor«. 7e fvoičas se Jr proI-k'frsM, da st  v   Ma*1borti  zrradi   vefflco  skf?rfi**če  ra J tksn)o7\wi   materijal     {b«r~in.   V^rb'A   itd.)   ! na varnem kraju z\inn\ m^s^«. ?kf»H'?*e naf  1 bf bflo sk^mio ra vs« podlttla. eko bi pa- 1 «amr>e rvr^ke ne mo»1e TrrtđiU vs?kn svoje  rk?ađi?č>.   Oposror*!!   srrro  na   veTiV^^sko nevar»pst, katerf fe izpos+nvTjen v»»s MaH- j b^r,  kler   im»><o     tudf   vel'Ve     mf^i^rpHn« ek^oortnt   tvrdke   svofa   rlavna   «klad«*?at ozfrom«* «a?o»e v mes+ti Jn itfrer p« r*mih dvnri?č??i.   skor«  v   v^aki   HM.   n^Jvež   t»»  j ravrn v Sloven.»Vi i^icf.. ^Vo bi bTla r>»^"?t ••ksDinefja   pri   CufJČu   đ^serla    v«o    bli^n ?br»nj?nn rsfofo fm^mv* in bi «e bfi« ne-ST-^^t  fcdfla  v  nosnih   i'rah.  Je  rb«vjaT8  j vpfika nevamost, d»  bi bit ves jcrc^i  rT*l STovrn<Ve nlfre vn'^^n, ier se b^fr« Ćuti?« n»^aia droa;er!U WoTr--,n % ^ftlo^^mf r^Hi-nfh snovi, a nHfai hiš i*affe pa v*-? tvoTc « večfimi ral^rami raznfh minerpTH. ?»»f?i se s?r»r zatrfnle. ria go se vs« tt skHvna #VTa-&>*?* prrT"S*Hra1? in da Je s f^m ^rivm^n* v«aV?i fpka n<»v*rnost v m^s»u. ^cr vemo, da v*e «• tvrtke — irv««»m*I  »n^n'>e« — itn Tfzn« fn nfm«'o f»orai rm^nf^n^^ft ve» li'kna nV'pdf1«!. bi b:1o v PTn'rf^'e rb^fn-«tva pr'norr??fivn. »Vo dntf?ne rMtstl  fav-nrit  turli  rbves*Mr»   v*?n  so se v»* te  rn-Irtve li ^rsfs tpVo ^?fro sn^v'te r*» varr?«. Tjr.   dns«ris»nitri   fTkir**«!   finm^C    v»mo.   đ» }m*'o *?ke  r^p^le  p<*rl"*frt<"fje vr»T'v !e tu neV*\ ?i*n Jn čn •« Tw>rn^i^ x^r»et wv*s*«vi p^pntl lUnriri^n. 7n*o »♦-««•■«> MM Vo «re? na  •♦M!?5tM   **a  rbrtne  r»-1ii*M  vs*  r»-«^ne tvrĆV«   ftrfstUffo   V  «rr»^»   v»»mTb   »Mi^fg ztTflal  px*» in  da se *»?«Im«'"e r^tnre v me^tn   ve?Vr^t   !n   n^n^^^kov^fin   fr*»w»rnH-rei^. Pavno tn vrTU tir^? r* nro^Ma. kl s« p^^aio 8 prrč^n ali  f i-r^Mov^P^tn sm^d-r'Va, oz. strnih  STT>vt. TM tfj f»-»'fM  nfo-tov?mo, d<« so s* v^VV* r^1^»e vof"1^* n»i-r^n*» y  r^^^fH^r^vi  "1!H   ••    rfT«*^«f!#, Oblasti imalo sedal tudl priliko, se prenri-CaM. kak*ne vnanif tvrdke so se, ftrpbija-JoČ drmaCa Imerra stcer pa * inoremskim ka-plfsfom   in   lastnIStvrm,    nasMHe    pri  nat v Mariboru, ne da bi 1e eno od nl?ti si e*ra-dilo svolo M5o, lokale in skiadllCa.    Tako rblastl  la^o  same  prs«e!w|e!o    tražen« akdlo v Mariboru, tam kjer ie to naiprele igvedljivo .
— ObrtMttd In đarCni rtf^k. i« abrtnf-5Vm krojenr nam pliejo: Davfina oblast po-5i1Ja te dni potofnice fa poravnavo letnfli đavkov. Pri davklh »o obStftno ptizadetl ma!! obrtnikl fn tlcer v takl mert, da a«fi ne prenstaja druceci, kakor ga tottaf»em# ♦Invalid!« davfineca vHaka. Irer *fgiw« tmotfrf poravnati v ttk« vf«e%ei» irn»e« nam krivlfiiio #fedpt*a«m dtvfcitv. SlnftaH •o v nebo vpi^CIf n. Dr. obrtnik, kl dela sam brte valtnca, Ima »laeatl 1900 kro« veC davka kot obrtnik, kl ima saposfeffffc aedem vajeneev. Ree Ie, de tmo doffnf da« drlavl« kar |e a?ene*a, toda dav«f»i vHak nai vendar ndmerla davek m fatmerfa de* lovnta* osobfe, n# pa da Ičftl ffsttra. M Imt denar, » i«m)ie onamn, kl *^i v bedj 14 jirnJim+jK*I ^iedel )uti% MaJI obrtoUs
ie prav tak  slromak,  kakor  država! »rad- | nik.      Dohodkov  nima skoraj    nobenih,    a * vaak grižli»i mu je treb* drat^ »laćati. S«-4ai P* i« Uki vUoki davki! Zakai m fri-merao ne obdači lastnik« zepilii^ Kt piaču-jejo  naravnost  smeten davek?      Soclalna pravičnost, kje siP      DavCtti    v^Ji    i«    »« »oaia!
~ UireMkna lovllea. P1I*U> nam ZteV fHe tri leU ic opažati, 4e so nekatera lovi-§č* v Sloveniji 4eloma U na prav lehko ■USliea način — i lasti na za i c lb ili srnah — maiodane iztreblcna, ker se »treija divja-tina bretumno In tja v ca dan In z upravi-čenostjo se v lovskih kregifa poiavlia skrb, \ 4» ko ćez pet, deset Iti vL4tU> zajca, listoo ali srao Ie ie — nataćeno v muzeju. Zato ■I drugega sredstva, neco: Stroga omejitev izdaje lovskih kart (zlasti nepoklfcanim ose-bam in nciovcem), neirprosen boj proti div-Jlra iovcen (lovskim tatovom) ln — pedra-žeaje lova v obče. Zlasti po deželi na) bi ekrajea   glavarstva  strogo  postopala.
^r- Rava#U'i«tv# mesta*<* dahoderstve-■eca ura da se preseli v aove uradne prostore na Gospnsvetski cesti (bivša mitnica). Radi teea se v petek 15. la ▼ sobeta to. t. «. fle uraduje.
^ lAvtkl keflfree ▼ Note« Sad«. Te dol s« i« vršit v Novem šadu kongret, lov-cev U Vojvodin«, katertca te Je udeležilo 40 društev s 12) delegat). Konsres i« t&z-pravlial o raščitf divjaCJne. Na koncu je bi!a Nj. Ve!. kralju Aleksandru I. kot pokrovitelju lovcev, odpr^lana vdanostna  brzo'avka.
—   Lertki  Llagcrl  70i«tni  Andrel  l^en-člaa U I.cSkcf« pouka je ftel 10. t. m. kljub svoji   visoki   starosti   aa   lov   in   ]e   ufltrelil   j okoli 100 ke težko medvcdko. Medvcdka i« iast na'emnfka lova Ivana Rusa ml.
—  Razftas o nevročljirih poitn h nošil]. kek. BeEnam o  nevročljivih  p' S'nlh  poSilj-kah ca mesec oktober t. I. ie bil te dni raz-po^lan vsem poštnim u radom, kjer ie pritr-jen v prostoru sa stranke občinstvu v po-$\ed.  Naslovnik!, otlroma    poSnjatelji    ne- j vročliivih poSilik se opoiarlajo, da jih dvlg-nefo. sicer tih bo poStna uprava    fta    javni dražbi prodnla,  ako so brez kupne vredno-«ti, pa uničila.
—  Razne nesreće. Debvkl Marili 2arffl v tovarni La'ovic v Moslah je stro! zmeĆ-kat  prst na desni   roki.  — Posestnikov sin Josip   Ml?.lar   iz   Rudnika   Je   pelial   les   li hriba. Hoteč konia zadržati, Je padel z vo-ea in ft Je pri tem koni precej pohod!!. — Janko Tomažin, čevljarfev sin iz  Tr^IĆa   Je padel tako nerodno * stola, da si te zfomlt de^no noajo v stegnu. Branievka Vri. Bre-cel-nlk Iz Liublinne je v nedel'o malo pre-rioboko pogledala v kozarček. Ko se je vračala domor ie pndla t^ko nesrečno, da si \t prebila  €e!r\  — Krojaškemu  pomoćniku  Pr. Pfnigarfu   ie  Lfubliane  }e  pred   Jušnim   kolodvorom spodrsniio in j« padel. Pri pndeu se je precej pclkodoval po obrani. — De-lovfeva hčerka Ivanka Ban ie Liubl-ane je p^dla  tako  nerodno po  stopnicah,  da   si  }• zlomifa obe nogi. Vse pojkodovance to pri-peljalf v bolnico,
—  JenetiH pmtkM* tamomora. Josip 5e-kovanovlč, hotelfrjev sin \z Bleda, si !e v sa-momorV.nem nimenu prereza! e britvico Hl* ■a roki. Ka! i« dnvedlct mladeniča do samo-mora, ni fnano. K^kor je videti cadnle č&se res raz«ra'a  samomorifna manlTa.
—  Težka nesreCs. Pavla Hertonce!!, po-močnlSka manipnlantinja  drž?.vne  ?e!ezn!?e, je sVuSala  dne  13.  t. m. pnsirati  feleznf^ki  j tir. Pri tem pa j« prepozno opazila priha'a-  j joči vlak, ki Jo je moćno prltisnfl. Nesrečnlca  j ie bf?a prepeljana v bolnico Njeno stanje je breuzupno.
—♦  Keprevldnost   z   orožjem.   Pose^fnl-kov sin Jarez Blrk iz 5p. Koses pri Kam- | alku •• je tgrnl z očetovo puSko, kl se  ie i »cnac'oma spro^ila  In ga Je kroplja zadela v desno nogo. Prepleiali «o a:a v bolnice.
—  Tatrlna obleke. Pn« 13. t. m. v mrsim dnevih }e bflo ponoči viomreno v st^no-  ' van;e tesarske»a moistra frana Rivnikarja  i v  Linhartovl  ulld  In  odneJeno  itirlm  de-lavcem obleke za 13.244 K.
—   Drže* napad.    Ko    se fe    *lu?kfn}a  i Pmfliia Kalar dne 12. t. m. ob 22. uri vračala domov, io Je na prlvczii nenadoma nopa-del neki neznanec In io hotel zlorabiti. Vendar se il je posrečilo, da se mn je iztrgala it rok In mu pobegnlla. Radi teme neznanca ni mogla spoznati.
—   •Veltkantke  tolfuflla    t    umetnfm fnojllon«, Z ozirom na notico pod tem naslovom, ki smo jo prlobčfli  12. t m., imo prejeli to-le pismo: »Ni res. da sem jaz pro* d?Jtl  irmetno gnojilo kainit za pristno ku-MnJ-ko sol. Ni res, da sem jaz umetno gno-|Ho kajnlt prodafal v Zemun In Beograd, niti ne kot umetno gnojflo, Se mani pa kot pri-atno kuhfn^ko sol. Res Je, da sem trni?tno gnojilo prodajal vedno In povsod pod pravim imenom, kar |e razvidno Is vse moje korespondtnce  t9T računov  in  tovornih  11-ttov. Jaz nieem v zaporu. Cefa stvar je bila nesramna denuncijacija s itranl l|udi. proti katertrn  postopam    po  kazenskem    zakon« radi  zkčina Potvore.  Pu?an  Krntj,  Zagrrb,
| Ribnjak  6a. — Prlpominfamo,  da  smo  do-; ti?no   vest potneli po zagrebSkih    »Novo-•tih«.
—   CevfU ca etmsto    vreme,    moCnl, topil. posebno prlporoCi'ivI rt  gg. oflcfr'e. lovce l'd.. se dobe ne flavnl zalori tovar« Peter   Korlna  &   Ko^   L'obljana,   Brcg   30. Kupujte »ih. dokler ie flora tra;a.
-p- Koncert Od danes naprej vsako sredo, soboto in nedelio koncert §alon-ikeca orkestra v kavarnl »Tratnlk« na tv. Petra cesti It. 25. Začetek ob «21. do Ml. ure p^wr>ČI,       ____   ^__^__^.
—  popohioflUi pOTtod!   V   Newvorku, Cnfkagiu Pariza. Milanu, Berlinu, Pragi, na DunaN. v Beogradu In Zagrebu, je vebujal •tndlltkl aacrobnl tpomenik« največjo sen-eacllo. Prylkrat danes v «Klno Tlvoll*. film, kl la ret klatfčno delo moderna filmtke umetneetl. fe drama demon, sile, kl okleplle gledafea  od  prvega   do   zadnjega   ćina.   V glavni vlogah na'sllajne'ie kino-zvezde kakor Oiaf Poens, Mya  Mav.  Croa  Morena, Cofntd Veldt, Pavel Rlchter m Lwm de Put-tl. nim |a v tren dtlfti In II dt^nfh. Torti komur manjka labav*, kv taj 9t>W 4am*t >|Um JivoUs
.— Novoletna in božična vošCila. Kakor vsako leto, tuko sprejemamo tuđi te tat ta naš list pred božični mi prazni-ki in pred novim tetom noto etiie čestitke od strani trgovcev, ohrdiiLov in ga-stilnićariev svojim od \e male cm. potom •Slovenskega Narod a € je najboljše in nalpriniemejše čestitati, ker odpmtclo na ta način vsi strošfd za karte, pošt-nino in vse druge skrbi. Da ;e to veliko naših tnserentov uvirfelo, fo najholjšl dokaz na stotine takih čestitk v našem listu. Letns uvedemo take Čestitke '-'' novemn letu tuđi v *t:upinrJt po dotičnih krnjih, na pr. iz K ran ja, Nov era me-sta itd. Zato vabimo vse nn*e stare gratutnnte in tuđi nove iz vseh krajev na*e Slovenije. £r>re*emajo se te\<o no-▼otetna voščila do 28. decembra t. I.
— Trža£ki škof ras^r. Carlnfomasl capu;ti Trst in odide v diccezo Piiifro-\o v Pijeinont. »Piceolo« naR?a?a z jezo, da so ga preorali večni spori z ju* oc!r>-vensko duhov?čino. (n ne zurmidi prilike, da ne b\ liru'il jujrof-!cvensl<ih du-hovnil-nv, če<, da fo fanatični in intrun-sipentni nacJionnMsti. Razvija ?e vpra-šanje, kdo bo rijcrov na^Tcdnik? Pnr'o-iomafi je hit na rvnjem tr?a?kem mostu preveč 1^'1'jan in prcveč strdiopelen pred fašisti.
—  »Sokol«  ▼ koštanju vstopa v  15. leta   »vrjefca   dru^tvenepa   đekvanja.   Bila   Ic to d< ba bofb in naporov do knnčne?a tnko lepeza    razmaha  s^krlske    misli   v  nasem okraju,   plod   lntcnzivnej:a   pcdrrbnerra   ra-rodne^a dela. Društvo vabi k i:dcle?hi  rb^-ne?a rb^ra. ki se  vr§i  dne  lo". t. m.  rb fl. uvečer   v   dvorani   br.   Pr.   Pn?**crja   v   §o-Stanju. 7 bratfk;m  Zdravo!  Odbor.
—  Lft»^lTanska *okoUfen f.una. Or*horova eefa se vrJi v nedel'o dne 17. decembra toč-po f;b 8  ziiitrai v ndb^rovi s^b! sokol?kecra druStva  v l^ubl'nni, Nnro^nl  dom, prNF:e. In ne v Snveznlh rtmstrHh Prnsfmo t^^ne in p«-n«-S*evT'ne udeležbe. Zdravo. — S t a-rešinstvo.
"~rjjRjš™M!j sr>r?T-
—   Na  sm»č*h   ▼  Šr!cnr?kr!i   a!p?h.  Po dolgem prizadevfin:u posreči'o se :e »Ju«ro-slov. zimsport. Savezu«    deseci,    da    priđe omen'eni   »rp-.menitl   smučnrskl   fim   tuci   v L'ubl'ano. Tilm se bo predva:?l v kinu »Tde-al«  in to Ie tri  dni v ponećeVck. tnrjk  in sredo t. |. dne 18. !9. jn 20. t. m. Ker Se ta film res neka' izvandrednega. kaže v divnPi posnetkih ve!iTastnost  a'psKih  fnežnikov in nastopzjo  v  filmu   mojstrski   krmarjl - smu-čarji, opozariamo vse rbčinstvo, v prvi vrsti pa turiste in prijatelje prirode, da re 7a-made te Iprilke. da si reledajo !-:im. (TPVt)
—  $mučar?ki tcčail  (skikrrri)  v  Roui-nfn.  Na  izrceno  prršnjo  beogra:<:kili  spvrtnih kror°v, ki se Jsko znnirnjo za letošn! smuJ?rski tečaj v Boliir.iski Ri«:ric!f priredi »Jusosiov.  zimsport.  ssver«   dva   tecn'a   za novince i. s. prvc^a od 27.  dcc. t. 1. da 6. jtn.  192.1 in dn:ses:a od 6. do 14. jan. 192,3. Pojasnila daie in sprejeiria Vt\"avc'JuROsl'rv ^'ms'cosportni    Savez    Ljubljana,    Narodni (TPR.)
—    Mednarrdni   smučarski   honirres   v Ć5R.   Začetkom   meseca   februarja   1923   se vrši v Pr2c:i ncdn.^rodni srtmčarski kon.crcs in  velike   srrmčarske    tekme    na    p!nnnnh »Krkonn^e«.  Zborovnn'e  knn^re?!  pada   m dr?n 5. in 6. februara in 7. do IS. se viši t skupni  izleti  in  tekme  na   pLininah   na   Ce-Škem in Slovaškem. Ob zaklučku kongresa dne   15.  februaria   pridedi   pristojno   povclj-stvo veliko vojaSko tekmo na ^.imnvi. Bliž-le  informacije  daje   »Svaz  Iy2afu   ČSR.  v PragL
—  S. K. Hermes. Redr.f   občni  zbor se vril dne 15. dec. ob pol 8. uri v gostilr.i pri Šteptcu i običajnim sporedom. V slučaju, da obćnl zbor ni sklcpčen, se vrši pol ure kas-neje ob vsaki udeleibi.
—  Corcnjska zimska    letovišča.    NaSa Oorenjska ni  samo  lepa po leti,  ampak  za poznavalce narave  še prav posebno po zimi.  Blaženi  mir, ki   vlada  v  letoviščih.  za-sneženi   vrliovi   gorskih   vc^kanov,   zamrz-■jena jeEera in snežno bele doline vabijo s svojim cBlrim in čis'.im zrakom k stbi one ljubitelje   narave,   ki   iščejo  v   mirni   zimski laravi  uteho cd  razburjenja  šumnih    mest.
Se pred kraikem je bila edina ovira pesečenja teh krajev pomanjkanje kurljivjh seb v hotelih in crstilnaJi. Vcndar so se na posredovanje Tujsko-promeme Zvezc rd-loCili podjetni hotelirji in costilniča»Jl. da postavijo v svoje hotelske srbe vedni več peči, tako da imamo danes že v mmcih lio-telih na Gcrenjskcm lepo število kvrlfiviti tcb. Tuisko-prometni Zvczi so danes na raz-polago podaiki o teh sebah na .Blcdu in v Bohinju, ▼ kratkem pa Je pričaknvati na-tančnejših prdatkov za Gornjo Savsko dolino. Za informacijo jiigrslcvenskih turistov in zimskih sprrtnikov prio! čiicmo dane* semam sledečih hotelov: 131 ed: Hotel »Pc-tran«, 15 knrliivih sob s 30 pnstclir.ml, »Toplice« 7 kurljtvih srb s 14 posteljami, »Tc-kler« 4 kurijive sebe s 7 prsteliami, »?tr-gutec« 4 kru!|ive srbe z * prstcl'ami. »Po-
| mnečič« .'kurljlve srbe s 5 pnsteljami. *Po-toCnik« 3 kiTrfJlve grbe s 5 posteljami. »Beograd« 2 kurljlvi arbi a 4 prstelinmf. Hoh-Đlfl trica:  »Triglav« 6 kurljivih s^b s 2.1
| pogteljami, »Markfž« 8 kurljivih s^b t 11 posteljamf, »Mencinger« (Bcc) A k- rljive srbe s 7 posteljaml, >Ojrrin« i kurljiva srha z 2 posteliema.    Kranjska tora:  Tud!
; tukai  Je veC kurljtvih  s-b v  hntefu    »?la-
' vec« In »Raeor« na rarpolafo. Nnfančnrti^e Itevilo Ie ni Mano. Pavnotnkn h ttMi v Wrjntrnnl in Patr^fn na rarrHi** vrč kt?r-Iffvih sob. Natftačueiii podatki ilcde v krai-
> kem^
PROTI   nOLjSEVlSKIM    MHTODAM UBIJANJA   SOC:JALISTGV.
—  liaag, 13. dec. (tlavas) Na med-narodncin  inIroMicm  Kcngrcsu  ie  R a-dek   (zasiopnik   bo!jUviko\)   zajrovar-jal vr^itcv razredne^a boja s pomočjo oborožene akclic. Vandervclde  (belgijski socijalist) mu je odgovori!: »Boljše-viki bi bolje storili, da osvoboče Gcor-prijo mcslo da ubijajo    socijaliste.    Će liočemo z vsemi sredstvi pobijati vojno,  tet':ij  moramo priznati  in ohranitl pravo samorVrnmbe    narodom,    kakor Franciii in  Belgiji, kakor tuJi pravico za obnovo opustošenih krajev.
ZA OCSTOJ VELPvE ANTANTE.
—  Pariz, 13. dcc. (V/olfi) Ministrs\i predsednik Poincarć Je v izjavi zavtop-nikov tiska ims:laSa!. da ni v nevarn sti obstoj »entente cordialc«. Bodo protesti in treba bo presveti gr>tovo dobo, kajtl na An^lcŠkem si postajajo na jasnem o poloza'u    Francijc in   o   ncmriffičnosti, da se še dalie pu.sti Franci;o čakati na reparacije. Nikdar ni dejal, da namerava zamesti ruhrsko cz^mlje oziroma za'itc-vati  jj^tovo jamstvo. Sarn 5c  sploh  ne ve, kako jamstva naj bi s« vzela. Cc bi pa to vcdcl, bi se gotovo varoval, to na uHcah czrnn;..vafi. OJIočcni smo trdno, da tuđi izolirani, če bi se 15. jarmar.'n re-paracijsT'a komisija izrekla za dovol'tev moratorija  Ncmčiji,   nadalje   vztra'amo. Na v*:ak na^in pa no moremo nik a kili od-redb ukreniti pred 15. januaricm.
Vohf?n?k! procss v ?rm.
UDELE^HA  NEMSKF.OA  PO5LANCA.
—  Prasa,  ]\ dcc. (!zv.)    V    bern-sV.em vo'uinskem procesu proti pornjni-ku Kovakovskemn, ki se  vr§i pn-»d tu-ka:5njirn vojaškim diviziiskim sodiš^cTi, ie bil včerai prečitnn a!:t .itirista Sch\va-beja. Ta izjavi::a, da je vnhrnstvo vršil iz politično - nacijona'nih razlosov.    K temu ga je pregovori! nemski    pol. dr. fiacran. Vrhovno vodstvo šT)iionažc  je vodi! bivši nr.rSpcruČnik Plnlipp. Proces proti dr. Baeranu se prične    v začetku januar ja 1923. Sch\vabe :e baj2 pobegn'.l na Dunaj, kjer sedaj živi pod ti?jim imenom.
Cdl:od CtePOT-ja iz Amerike.
—   New?T.rk,    13. dec. (Tzv.)    CL»-
mencenu je na krovu Iadjc »I*>ancais« zapustil Ameriko.
Borzna poročf!a.
—   Cur'.h.   14.    dcc.    (Izvir.)     Pnr-gn'a predV»^rza: Zagreb 1/.0, f-erlin 0.065, Dunp.J n.Of-75,  Prasra   16.2?,   Budirnoc^i   0?^,  Pnrir. 37.55,  Mib.n   25.33,  Lrndr?n   24.43,  Ne\vyork 5J7, B::!'areši^ 3.25, Sofia 3.95.
—  Curlh, 13. decembra. (DirsVf«^.)  Z.i-?rreb 1.59. Per'in 0.0055, Praga !6..?-'0. Pariz 37.58,  London 24.591, Newycrk  5.2 9.
—  Trst.  Kl decembra. Zr>rrrb 6.H. Berlin 0.255. Prapa 61-, Pariz  142.—, London 93.30, Ncwyork 20.10, Curih 3S0.—.
—  Prasa, 13. decembra. Be^-rrd 39.25, Berlin 0.40, Mibn 1^?.5'>, Pariz 227.75, London   147.50,  Newyork  3LF5,  Curih  6p3.50.
—  Pcrlin,  13. decembra. Z??rcb 100.—, Prasra  2\r>5).  Milan  402.50.    Parit    571.—. London  37-530.—,  Newyork  8075.50,    Curfh 1530.— .
—   Tefiall dunv^ke c'cktne horze,    dne
1.T dcccirrra. JnlisiJd 5=9.000, Crcdit 42.000, Severne /cleznice lojoo.ono, Pržnvne že-Iczpice 72O.mo, AJpinke 315.0^0, K. J. O. 1.675.000, žele/o 1.360.000, Rima 313.000, Trboveljske 275^00.
ii *.i uli    wC'4.»»<)l-"*ia
—   Mariborska   prrofa.     fvan   Kratnar, 62 let sžar oženjen poljski Čuvaj v 7.1. Ja-krbfkcm drlu, je bil  rbsojen radi  ht-d^d-I-stva po ,^  \2*\ in  1?7 kaz. zak.   (posiljcnj.) nn 2 leti  tc'ke .ii-jc. —  Josin I.in?e, n:dir v P^ncč!, Je hM  rbsojcn  radi h:"Jođrhlva p«?"lstva r 5  125 in rad! tatvlnc na 3 leta te'?ke  jrče.   Obe  rrzr>rpvi  sta b!1f   tajni.  — VarO'n   Zavre.   22     lcfni   n s-s+nrl:a     sfn   y nnv*Vt!   ie bil  rb*o*"n, da Je ćn? 12. s-p-frmb-a  \0?2. rb pr'-ki, ko so nrf  Frnn-^ui ^ari'in sti^kcll    sadje,    z    vr-fa'ko    rii:k.i iistrelil  med fante na cesti  ter pri  tej  pri-liki zad:J v hbet T.r-izct.a Srca, ki je nat3 umri. Zavcc je priznal svoje dejanjc. Cbsu-ien je bil na 4 leta tc/ku ječe.
—   A'lr.d  prclcpn-5  ob~r!:n    na   15  let. Karei   Ribič  Iz     Aločne    pri     Mariboru     Je krnirtj   prckoračil  20. leto pa  je že  večkrat prcdkaznovan in pri  12. t. m. se vr^eči po-rotni  razpravi je bil  zr*rct cbsojen in ficct na   15  let  tc>kc, s  postom,  trdim  IcziSćcrn in tcmnlco vsakca četrt 1e*a porstrone ječe, ker Je 10. scptcmb"a t. I. ranil 1r nčrrskc-ra pomrčnka   Jr':fa  Bclca s  krr'n.'m  no-frm   tnki   tcžkn.   da   Je   ta   rble?a1     mrtev. Njcrrove^a brata  Kareln. krkor tudl   Jnk ba florii'Pa \z ?^t. Lennrfn  v S!ov. Goricah  je pa tuđi te>ki ranil. Pri porotni raznravi se Je zagovarjal. da  |e sicer kriv, trda  da Je b'I on napac'rn in do se je Ic b'anil. Por-^t-n.'ki so potrdili glavna vpraSanja z  12 glasovi .
la vbq p'an'sni =pi rpScatlio stroj«
The Rex Ko., Ljuljana.
šM-v   284
»M.dU.Nr Kl    NAiv'OU«   dn.   i5   riccenu ia  lt^-f
5. s'trm.
Zasebnim nameščercem v Sloveniji in Dalmaciji.
V najkrajSem času se bodo vršile >Iitve dclegatov za občni zbor »Pokoj-nskcga zavada za nunie^enje v i ubijani«.
Ker so te volitve za zasebne namc-Jence v Sloveniji in Dalmaciji izretino olike važnosti, zato opozarjamo, da so aupniki nameščeneev dcnarnih zavo-'ov, zavarovalnic, trgovine in spedicije, udarstva, železne in ostale industrije, otarskih in odvetniških pisarn, Škonti-tov itd. v Ljubljani skienili sporazum-o z zaupniki natneščencev iz ostalih rajev Slovenije In Dalmacije, da na-
•topijo pri volitvah delegatov za občni bor   »Pokojninskcjra zavodac   enotno
ood skupnim imenom
»Združeni zasebni nameščencl«
in postavijo kandidate v vseh petih Mrokovnih edinicah.
Vsied tega tuui cpozarjamo, da zasebni naniesceiku ne poup&ujcjo liobe-nih izjav ijuuliti, ki skušajo pi>U razni-mi strokovnimi imeni poioni volitev za-vzeti »Pokojninski za\od«, da bi ga iz-rubljali v s\oje partizanske o^Uie namcne.
ObveŠČamo nadalje vse tovariše, da se bodo v vseh vcčjih krajiii vršili zaupni in javni scstanki, na katerih bodo zasebni nameščenci sami iz svoje srede izbrali kandidate za delegate in namestnike.
Tovariši, bodite previdni! Gre za starostno preskrbo, za podpore vdov, sirot, brezposelnih, bo'.inh in onemojsiih zasebnih namešćencev.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1922.
V Imenu »Združenih zasebnih nameščeneev«:
TTtter Ivan K^alj Ivan Vrhunc Valentin Jeločnik Albert Arko Anton Čelešnik Rado Palme Ferdinand Kopitar Valentin Lesjak Fran Palovc Stanko Borcieri Avgust Dobovišek Mihael
Plećko Martin
Selan Josip Mahr Evgen Simončič Vlado Skobl Fran Franke Leo Kostjak Fran Šiška Josip Kurent Josip Krcmžar Fran Sušteršič Josip Jernejčič Anton
Društvene vesti
— MIMavžev večer kluba »Prlmork« In đniStva »Soče«, ki se je vršil dne 7. t m. v veliki dvorani »Kazine«, je bila ne le orl-Einaina in zelo pri'etna, marveč poučna pri-ređltev. Miklavž (sosp. Cvek) je Imei idealno rodoljubni nagovor, med knterim! je izustil tuđi nasTc<Jn;i nasvet: »Ako hočete, da bo vaša stivba rastla, položite kot fundament — poštenost. na to sposobnost, ka-terima naj se pridruži vestnost In veselje do đcla. Vse skupaj pa naj objema bratska Iju-frezen, če ta še ni mogeča, vsaj vstrptjlvost ;n medsebojno spoznanje. Na tei podlaci bo rastla vaša stavba. vaša moč, ugled sreča in vaš — dinar. Vsl druci eksperiment so zidan:e na pesek in vzela bo noč, kar bo ustvaril — dan.« S svojim! orisincilnimi dovt^pi je spravil Miktavž malodane vsake-?a obdarovanca v zadrego, posluSnice pa v buežn smeh. Po Miklavževem nastopu se ie prikazal v dvorani »kraški škrat«, (ga. Masa Grom), kf je s svo'im Izbornim drugom (sosp. Medicem) prodaja! «sreČo-». Dr. Kozfnov kvartet 'e izborno zabavni nndvse Jobro razpoložene udeležence, ali  tuđi vo-
jaški orkester je s svojim neumornim svi-ran:em dvigal razpoložene, ki se je bralo z obrazov vseh navzočih. Te lepc prtredit-ve so se udeležill gg. pokr. nam, mirmter Hribar. podnam. dr. Ba!tiS. delegat dr. Šav-nlk, dvoma svenika Bnnač in dr. Sene-kovič in dnisl. Navzoč ie bil tuđi starosta primorskih Slovencev, dr. Gre^rrin. Na Čelu cfiwirskepa kora sta bila gg. divizIVnar VnC-vić in brigadir s StevPnimi c^stniki, skoraj vsi z damnmi. Navzoči so bili tuđi vsl za-stopniki tirih držav. izvzerrSi — Italranske-ga. Res bil ie to lep večer. kakorSrrih si še že'imo. Klubu »Primorke in društvu »Soča« pa na tnko lepo uspeli prireditvi iskreno čestitamo.
—  J. A. D. »Trtgliv« v LJuhPan* skifcu-je v seboto, dne  16. dec. t. 1. izredni cb3ni zbor. ki  se vrši ob  14.  uri v  imiverzitctni dvorani St. 90. Obravnavale se bodo važne zadeve, udele^ba je za vse člane strogo obvezna. — Odbnr T. A. D. »Tri-dnvc.
—  J. A- D. »Triglav« v L*tib!|ani pnre-dl v petek, dne  15. t m. cb 20. v učiTrvci Akad. kolegija predavanje:   »Vera v sebe«. Predava  g.   univ.  prof.  Rad*-\iČi£    Za  tov. Triglavane je udeležba cbvezna, vatljeni so
vsi akademik!. Kulturni cdsck J. A. D. »Triglav«.
—   O.  Z.  Javnih   nimeščcnccv   prelaga radi cb^. zbira ^nab.vtial. zadruge*  za  14. t. ni.  n^povedano se^o  na pozne ši  Čas.  — Prcdseds.vo.
—   Klub esperaniistov v Lju^ani.     V preslavo ro's^.csa  dne dr.  Zainenhcia,  \z-naiditelja     espsraniskega     jezika,     priredi podpisani  khib  za  svo:e  čh;nc  in  pri atelje esperanta v pc:ek dne  15. t.  m. cb 25. uri v salonu  pri  »Levu«  na Gospusvetski  ces:i na  to nanašajoCe se predavan e. Vstcpuiua 1 l>. — Pouk za tečaj B se \ i ši vsled lesa v četrtek dne  14. t. m. rd  19.-i do 21.00.
Razne stvari.
m Ponarcjene krone  iz prave ja    zlata.
Na ScdmograŠkem so tt d:ii arctira!i več ponarejevalcev denarja, ki so d.LJi iz pra-vega zl ita prejšaje ogrske kc^made po 10 in 20 K. Zlato so nakupili zelo p.ceni pri de-lavcih v Bradskih zlatih rudnikih in so prodaj ali krone na borzi. Ponarejene so b*le iz-redno spretno.
•   Ameriške kufiarice.  Največje  prcg!a-vice provzročaio Amerikancem ne valuta fn podrbna pereca vpraSanja vsakuanjeca življenja    mar\ eč   skrb  za  d^bro  domačo   po-strefbo.    Tu prihaia v pcStev v prvi vrsti kuharica. Letna plaćao, ki  jo pn-jema  d bra kuharica v Ameriki znaša 1.-01 do 2000 do-lariev,  seveda  pri  Pf Ini  rskrbi.   Poicg  te^ra mTa fmoti za svrjo potreb') avto in ie red-krkdal se pos!ti?i tujetra avtrmnbiln. Ksiha-rire, ki se priStevaJo med večje 7n?Tnonito-sti, imajo ponavadl svcio lastno ekvipažo !n svojera krJHaža. Pa ti'di  to ?e ni  vse. Ku-hnri^e  rdhnjajo    pnnrldne    na  svoj  five-o-clock. zvečer v jr1cd.iliSc>. Kdr> naj k'ha ve-čer$o? Amerikanci si znalo ttidi tu prma^a-ti. V mnogih sit'ffn'ih nadnnr ^T:'jpjo dmi.^čo nrisi ifTo rnznnvrstn! mehanioni aparntf. tnko da  1nvko kuharice  in    sobarice    nemoteno v2ivajo večerne ure.
♦  K1*af«k1 ce?ar «« bo o^ni. Se tekom meseca decembra se bo P'>rrc"i!  17 letnf ki-tr>'sVI cesar In si^er na p>v] e sv«ve vlade.
0  svoii nevesti ne ve dnisek'^ k-rkor da Ie
1   1e*o  mln;^i   od  ire":rif  dl  znrt  voziti  kolo in  da   se  uči  an?1eS':o.  Svalba  bo   trajala več dni. Pilo srečno!
#   ZanlmlT slučaj. Gospa Le ttrnsca v ChikaRi  je  rodila  žensko  dete,    ki    pa    Je brez rrk  in nog in  oče otroka je znprosil zdravnlke. nai na  humanltaren nnčin detetu utrsajo   nit   živl'en a.     Rarnl   zdr^vniki   so bili  poklicani   na   posvetovan'e,   vendir   so izjavili,  da  nimao   pravice  detetn,  ki   }e  v ostniem zdravo. vzeM življenje In tako bo moral ta čudotvor živeti.
•   Amerikanska reklama.    Sedai, ko se bliža Novo lefo, se  amerilvanski listi tri:di-jo na vse načine, da  bi si pridcblli  novih naročnikov.  Tnko  poroča   »Olas  Svobcds«, ki  izha'a  v Chikag:u.  da  posTeio  vsakemu novemu naročniku  1G0.0G0 — pristnih sovjetskih rubljev.
•   Nezdroblilvo  stc'Jo.    Po d igcLtnih dragih  puskLS.li se je pcsrccjlo    an^lc^k.in k.m,l;.m iznajii i;cve vrs.e kuviLk, k;  ima Pv-lcg navodnih lasmcsii Se  to prcunrs:. ćd \i prezoren kot steklo. Okna iz tc^a ni .dcr-nega   kavčuka   sd   nezdn bli:va,   iako  <Ja   bo nash pil  kinalu    kon:c  vseh    d:m ns:rac.j, k'er se navad.io siori največ  ^kods z raz-bjanjcn:  ( kcn.    Pa tuđi  da:j;i  prt-i::ie!i  se lul.ko izdclujcjo iz te zan mive tvarine. lako n. pr. čeplco, ki ii:ia dve d >bri jastrv sti, da je r.evidna in  ščiti  cč. m krote. Novi  iz-najubi   prorrkujcjo   veliko   bod čnrst,   staklarska prdjetja pa se c^jbrž ne bodu veselila nove konkurence.
•  Tašča v ^»mnlku. Neki list na    Nem-?kem prinaŠa  slcd.čo  humorno    d.i^cdbico: Pred kratkim ie cbiskala neka gespa svejo ptJr.:čeno hčerko.    Kakcr    cb,čajno sta    si os!cdali s bo za s< ba in prišli tuđi na p<;d-strešjf1   kjcr so se ^a neki deski sudili orehi. Dobrcdu^na hčerka je  mtiilla,    da  naj  mati vzame  nekoliko oreh^v.  Mati  je res stopila na   desko   in  —  ej   gr< za,   kajii   v   tem   trc* nutku so de^ke zalire^čale in  ub< sa  mali  ie zjilnila   P'd   deskami   v   kamin,   ki   je   b:l   ž vlm prkrit.  Vožnja  tasčc    k  vra'.-ti«   ra  je šla  z brzino bi/ovlaka rd postrc«ia v prvo nadstropie  in  rd   tu  brez  prestanka  naorej
V  kuhinjo k  priiličju. Navstzad::je  je  R^spa ta'Ča   srečno   prisiala   na   n  kem   Strdilnik'i. Pri tem je imela to smolo, da je z vso r bl-nos'jo   svojega   telesa     p^iletcln   nn     pisker ml ka. ki je seveda »eks^Indiral«. Vcndir se ta^či  pri  peklen^ki  vožnji  ri k  sr^Ci  dogodilo  mč  hvde^a.   Njen   zet,   ki   }e   ba?   tcđnj strpil v kvhinjo je začuđeno pojilcdnl svcio tayčo. ki  je pnpolnrma sair»sta v obrazu se-ć^-\  na  peči in  Ie  ravn^d-^no mcnll:  »No, od k?e pa ti vendar prih.rn"?«
•  Gora. ki Je višja kot Mount Evcrest.
V  Kali-uto je pr>pc1 vojni rtr§c anjjlcSkesa pnsl.ini'tva   na   Kitajskcm   s;r   Gcrrge     Pe-reirat kl je prepotoval od PeMn^a do K^l-kute pot, ki zna^a 7000 antrlcških  m'ij. pcS. Na tem potovanu.  ki  *e  tra:nlo dve Te*i, je dožfvei   Pereira   marsik?!   znnimlvetra   in   je odkri!  rb Žc'ti rcki v  Tibetu  čud  vito ćoro. Tmcnu;e se  »Amno -  MicHj«  in  ie n-'j-viS"a  c^ra na  svetu. Pokrila je vsa  s sne-com fn ne glede na to, da je zaznamovana na  zemrepisnih   kartah   kot   pognrje,   je   to posebna gora, kf pa očividno Se ni bla  iz-merjena.       V  Tibcu  so blM  pntnikf  p^vsod prisrčno  spre'cti.  Percirn   ie  frnel   tuđi  prl-lilo   Mesrni   hrr.ni!n!.i   l:ubljr:nski,    da     s*ne nc?:a  poveljnika  :"vctsVe  vov!:e.   T;dl  Da-1n»   lama   pa  ie  sprejcl   in   zadržal  s^  je  v LhasI deset dni.
=- Vprasanje Besarab'je. »Times« prina5a?o iz Lausanne vest da je ome-ni] Rakovskii v privatnem pogovoru s člsni raznih delegacij tuđi sovjetsko politiko glede B?^arabije in izjavil, da bo sovjetska vlada skuhala doseči v tem vprašanju plebiscit, ki naj odloČi, komu pripada Bcsarabija.
Oarila.
Uprava n^šc^a   i^ia *c  vrc'.cU za:
»L'joso žcLznčarsIvo roJ.-no«: Daro-va'i £g. N. N. 15 Df E. r7. ^ L). Nciinciio-sani 10 O, Antcn Gi-Š.in s ^cla Ij D in J. H., pr.5:na uracnl.a, Liubl.iaiia I.. 10 D. — Skupaj 70 L).
»Družbo sv. CM.: G. dr. Fran \Vindi-s^hcr Ci.ru.e <5 1) v p-.ić«sti;cv sr--.ina ge. Iv::nkc Kutin v Posto.'ni, in vesela eru-žba pri k. lici.inču v trcnCurju žbuku 00 D. — Skupno  1J5 D.
»Carkar.'cv spomenik: Cb četrti rblet-ri:i pesnicu ve siani daru.e g. Tr. ErJtivec 1^. ŽJ D.
»Vojne slepce« (»Društvo slepih«): Ne-imenovar.i darii.c v počašćen.o sp^n.oia umrlega  llrncsta TLcucrs^huha  SJ Din.
SrCra  1 v;i!.i!
—  Za Dcćj. dom so darovi:  McS^an-ska knrpuraci a v K miniku 50UO D, mestno žup  nstvo   b'rc/.ic   500   D,   župansivo   (Jrr-ni Lo^auc 934  D, ž;:pns!vo Cilt bi-ko  \Zo dinarcv,  žup-nstvo  Mcdvi.čc   5.)  D,  T, rt'15 I., lekarnar, Crclice,   100 D,  žup.ir>tvo  2a-KorTe ob Savi 75 Df i'upans.vo Jur cvka pri kibni.i   25   D,   Jr.   BoIiJj.r   Kiisscl,     Črn>-melj, 25 D, dr. M. Hočcvar, Pom;.ale, IuO D, c'r. Fran Sr.bcc, Vrhnika, 250 P, V. 2i:n;^.n, RoKa5ka   ^lat:na, 50  D, dr.   Mirrs'av   Skof. Rajlicr.i)urg,   2-i   D,     Druš.vo   zcrnl'ckn'1'-lili uradnikov   in   IzpraSanih   aspirantov   2*0   D 5o par,  !. dekTiš'ca  mc5jnnska 5ola  pi 5v. Jakobu  v  L"ubi ani   155  D,    župansivo  trg Vrnn<;kr,   D  37.50,   županstvo     L«.št\i     p<nok 1''0  i). Društvo  slovenskih sodnikov  25o D, Društvo državniii  računskih  urednikov    za Slovcrilo v L.'ubljrsni D 138.10, Organizacija sekund-rjev    ra    Slcvcni'o,    nabrano    med zđravniki  liubliar^ke  bolnice,   li'()3   D,  Ivan Jelačin   m!.,   mesto  venca   ni   fcrs'o  dr.  2j-p. n_a   100  D.  —   Vsern   vc'i\rc!:.>nirn  d-ro-va!ccm Izreka najiskrcnclšo z lhvalo Odbor slov. dc!a nar. žcn. saveza v Ljubljani.
Poizveribe.
—  Trgnbilo se Je v torek bele prave korale. Pošten naditeli nai iih doda pro;i nagradi v upravi »Slov.  Narodn«.
RAS7O   PUSTOŠI FUSEfi
Odsnvorni ttrrdmk: Valentin   Konttar.
jž ■: "'*' J?A^  M-:*y$)- - ^^'^^^*^ _ ^^ J\
Gumiievi Dođpefn'l'i
in
pocfplaii
vam    ohranijo obu" ^ ^ tew trajno yny^
Jobi se po vseh boljših trgovinah z usnjem
ter na veliko prii
ierson-Kaučuk d. d.. Zapi, »isu? Bi a. 7.
Kupim vilo
ili enostanovanisko  hi&o  v Ljubljani.
»onudbe:   Ljubljana,   glavna pošta, po-.tni predat   135.   —   Prodam   trgovsko iišo v Liubljant na Starem trgu.    Brez osiedovalca. Vprašati na isti naslov.
SaiMi krojači
treznf   in   zanesljfvt.   dobro   Izvcžbani tuđi z dežele)   dobij > za   sfalno   proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom Vpraša   se v Ljubljani,   Cmonska ce«t < st 8—1 v p.sarni.                          10991
I
Vsem sorođnikom, prijateljem in znancem na- I znanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni I soprog, oče, brat, svak in stric, gospod                         I
Franc Kožar
aađknr|a6 dri. tel. ▼ p.                     I
danes  13. decembra 1922  ob pol 11. uri, previđen s   I
tolažili sv. vere,   po kratki  mučni bolezni v 70 letu   I
starosti mirno v Gospodu zaspal.                                  I
Pogreb nepozabnega se vr5i dne  15. decembra   I
ob 4. uri popotdne iz hiše žalosti,  Sp. Siska, Savska   I
ulica 245 na pokopališče k Sv. Križu.                           I
I           Sp. Slika, dne 13. decembra 1922.                     I
lalojota nprooa larija nj. lolofenil Iđ Urod.
Klavir
frrre BOse-dorfer (Stutzro^rn, d^bro olmiVcn. se relo ugodno pruda. Na ov rovc u^r. ?lov. KMr da.                11(VS
fi »vi
ra i^del^vanje kostmov, p'a^ev in ve-Čemih toalet se prirorc^a na dom. Na-sov pove upr. Sluv. Nar.              109d7
PolnolarmenlK
65 cm, Izdelek tvrdke Pin' A K»y na Dunflju s 40 ?agami, ^opolnoma nov, Se ni nvnitran, v Ljubliani leffč. «e ceno rroda. Ing. R. Rocsser, Gledali-k« ulica 4, IH.                                    10999
Bnnfnl urednik
izvc'ban knj govodja in kore p <ndcn' želi nastonlti s užbo v ve'jcm trpo skem ali industrijskeni podjelu v mrs tu & \ na deželi. Ponudbe pod .Verziran P89 —11 00' na upravo SI. Nar.        11000
Vpoko'cn nču ski nradnik
spejme takoj sinžbo rri kak-m podjotjp alt tvrdo. VcŠČ knjigo« odst a slov., S'bo-hrv. in ncm5kej?a jezika. Ponudi e pod .Računski uradnik 11012* na upr Siov. Naroda.                                 11012
Dljak
se sperjme n« hrano In stanovanje takoj ali pozueje. Naslov pove uprava Slov N.iroda.                                          11004
Iščem
rrvnvrstno postiin čarsUo ku^arlco Plača dobi a. Pismene ponudbe pod „Dobi* kuharica l'007*  na mravo SI. Naroda
3ščcm služkinjo
za vse, ki zna dobro kuhati in reiefct;r.i na dob o postopanje z nj.i. Imeti mnra čez 30 let ter je poštena in ir^ji (lo^ra 5pr čev;.h. Mesečna plnč • 900 K Vsst-^ takoj z novim leU m. Na~!o : L u se Bio ehan, O >jek, Beogradska ulica 8. prizen no desnu.                            110v2
Ifaprođaj šivaFnl sfroj
Xas ov po\e urr   Slov. Nar.          109 7
Itfe se tafo]
mebHran*  soba  r. rlekfr. lu^jo. Ponudbe
na upra o Slov. Naroda pod .Mlad co-spod 109^8*.                                  H9^8
lem hompanlona
p d'etn~ca. 7. rs«c!"nim sod?'ovanjcm s ka ^ita om cd 1 0 do ,00 tis< Č kron, za r>r>\ef.Tn f. ni prom t^em kraju Goren-kc e o! st<^ cčc ugo-ire t deže niTi-; rnde l<> na difelo in mc'arin blagom na drobno Ponudbe na u ravo S nv Narocta rod šif o „VeČji piomet 11010*.
Vpokojen orožnik
ter 4 4 Tet. I5če službe kaVega skbđTTJ-nika, vratara ali kajsH^neg.i. Pocuid>e n» upravo Slov. Na/oda pod .Oro'rrk — 1^QV.                                             1C995
Stnnouanie
se ođda takoj eno ali dve mcbTFranl sobi s kuhinjo oroii mcse'ni najemninl io kave ji 4 000 K. Porudbe pod .Sta-rovan'e 40000 K~10%9' na urnvo SI v. NiiroJa.                                109S9
Polenotka
namočena sa   doui v«=ak pet?V fn sro^o
ri tvr kl    Fr. Kham,   Ljub jana   n.i-.
sproti hotela Uniun.                        1K17
RSfrofne fovarne In Uvarne d. d. v Ljubljani" naznanjajo pretužno vest, da je njih velezaslužni upravni svetnik in učitelj vajc-oiške sole, gospod
Franc Verbic
kr. gimn. profesor
dne 12. decembra po dolgi bolezni preminul.
Požrtvovalnemu možu ohranimo časten spomin!
V LJUBLJANI, dne 14. decembra 1922.
C;ravni w;t W\iM lovarn ;n Il/am i i
Stran 6.
»SLOVENSKI    NA R O 0«   dne  15. decembra   1322.
štev. 28l.
Ofltfa se v nolem
čje strojno mlzarstvo. Naslov pove
»rava Slov. Naroda.                    11011
ieblovono sobo
. ie odvet kand dat. Ponudbc pod .Ta*
!  ij 317—10993-   aa  upravo   Slovensk.
troda.                                         10993
Stanovanje
.'■ lt mlad soliden gospod, vndnfle, pri ? tlj§i družini. Ponudbe pod .Miren— r. ©92" na upravo Slov. Nar.         10992
Soho lite
.< fblovano, separirano, inteUgcuteii sa> a se Penudbe pod .Vpokojeaee 10990-?:_• upravo Slov. Narodi.               10990
Ilnpl se
pritUčna hlia
Ljubljani-   Naslov pove uprava Slov. U i roda.                                         11001
ejrjena za moderne damske toalete ta 1 »stume se takoj sprejme na dom, Po-; fdbe z navedbo zahtev na upr. Slov. V aroda.                                         10925
Odda se
.•;.$ pišamo primerna soba 5X5 v ntpo-tdni blizini Đleiweisove ceste, pritllfino fteča s  posebnim  vhodora.   Posudbe
. Kl .Soba 10927" na upravo Slovensk.
; dro4a.                                          10927
Službo gospodinje
samostalnem gospodu iiče inteli-gvitna gospa sredniih let dobra kuhari-ca in pridna gospodinja. Ponudbe pod »Gospodlnja 10873* na upravo Si. Nar.
Krasan
auto koiuh
iz vidrovih kož brez sukna, po nizki ceni na prodaj. Polzve se v upravi SI. Naroda._______________________10821
KOŽUH
(Stadtpolz), sa srednjnga gospoda se poetni proda. Naslov v upcavi Slov. Naroda._______________________10881
Ha proda] enonatetnnnm hfia
poleg 12310 kvadr. metrov sveta v ffovem mestu v blizini kolodvora, pripravno za Industrijo. Pojasnila daje dr. Kan Vasič, odvetnik, Novo mesto.
Skladiščnik
38 let star* dobro tzvežban, x đtfJSo prakso, Specerijske stroke in de2. pri-delkov, želi premeniti mesto. Gre tndi kot poslovodja ali pa event kot pro-dajalec — Ponudbe pod .SkUdiičnik 10867* na npravo Slov. Nar.       10867
BonaEeo
BELEŽni KOLEDHR
Iziđe v Cefrtek tega leda«.
PRODA SE
Cradbena parcela ob Cesti na Rožnik. VpraSa se v upr. Slov. Naroda.     10822
TR0DA1T
eela vfjolina in koncertne dtre. Wag-ner, Dunajska cesta 75/1.             108i3
^fbsolvent eksp. akademije
iSče službe. Zmožen sloveit&čine, nem-Ičina, franeoščine, deloma hrvaščine, itaUJaničine. Ponudbe pod .Takoj ali pozneje 10817* na upravo Slovenskega
Namda.                                         10817
V Balem vranem iago
ali mlin hi ža«o v gozdnatem kraju. Ponudbe pod .G. G. 10635« na upravo Slov. Naroda.                                10835
DtgUtBO m*blOVM0
sobo
Me dobro situiran samski gospod za takoj ali 1. Januar. Kurivo se dostavi. Dopisi pod .Trboveljska 10815" na upravo Slov. Naroda.                     10815
Kupim
veffo množino prvo vratnih, suhih bukovih airv. Ponudbe na aaslov: A. Porfco. Muta ob Dravi.              108W
Kupijo se
i dokazom legftimadje stara tuđi po-kvarjeva dvokolesa, motorji, pisalni in Sivalni strojL F. Batjelt Ljubljana, Kar-lovska cesta 4.                              10567
Spreime si doklica
za šivanje moSkih klobukov. Prednost imajo, katere so že vajene nekoliko Šivanja. Framo Bairnik« klobučar, Sp, Silka, Sv. Jerneja cesta 58.           10887
Ik&m »m primoran
trgovski lokal
att že dobro vpeljano trgovino z me-šanim blagom v na i em, z inventajrem ali brez istega. Najraje v kakem prometnem kraju na deželi § stanovanjem. Cenjene ponudbe na upravo Slovensk Narod  pod   .Trgovski lokal-10843".
Poiorl            PozorI
Bazični U.
Najprimernejše  m najljubšc  da-rilo je gotovo  pTvovrstno  izde-lana  povećana   slika    nam  priljubljenih oseb.
Izvšitev istih, r vsaki velflcosti, kakor v vseh izdelkih, crno se-pija, barvano s pastelom ali olj-nato po najnižjih eenah se pri-poroča:
Prvi domači zavod za povećanje slik, Ljubljana,  Wolfova ulica 6.
FBANC KUMC.
NaročOa xa božična darila se sprejetnajo do 30. i m.             10776
1000 fflnaflev
dobi, kdor mi preskrbi nemebiovano sobo. Ponudbe pod .Prazna soba I0866* na upravo Slov. Naroda.               10866
proda se hiša
z gostilniško obrtjo na prometnem kraju v Ljubljani. — Pismene ponudbe pod .M. M." poštno ležeče, Ljubljana.
LOVCI!
Na prodaj je originalna (belgijska) »Browning«*puška, kal.   16,  brezhibno
delujoča  in  v  izvrstnem   stanju. Naslov pove uprava  »Skrv.  Naroda« 10919_____________________________
Prodale
•la*f 17 oralov stoječefa bakovega lesa in neka) smrtk ležeče nedaleč od po s}aje. Pismene   ponudbe   pod .Ugodna Irapčija-10771* na upravo Slov. Naroda.
Zanealilvo
plsanUiko moć
rabim za 2—3 ure dnevno (poljubno po-poldan ali zvećer. Pisarnaa v sredini mesta. Ponudbe z zahtevki pod .V. B.-na An. družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.                  10865
KontorUttnJo
izurjeno stenotipistko z dovrSenlm znanjem slovenske in nemSke stenograf i je, z večletno prakso In dobro sploSno izobrazbo liče pod agodniml pogoji večje podjetje za Maribor. Ponudbe z refe-rencaml In prepisi spriČeval ter zahtevki na poSmi predat 83, Ljubljana.      10667
Zaloga pohištva
izdelava vseh vrst blazin, žimnlc, pere-snlc, divanov, otoman in vsa spada joča tapetniSka dela po najugodnejSih cenah. V zalogi Imam tuđi morsKo travo. Peter Kobal, zaloga pohištva in tapetnt'Ska delavnica* Kranj.                           10784
DVOKOLESA
mali   motorji,   otročji   vozički,   Sivalni stroji in ptievmatika najceneje.
„TRIBUH9" Llubliena
Karlovska cesta 4
VfflHni vozovi zdrDženib oHov
stalno v zalogi  pri   HarHnu   Hali,
sedlarjn in HČar]u avtcimobilov v Dom-žalah. Vsako prvo in tretio sredo v mc-secu v Ljubljani na AmbroŽevem trga (St. Peterski most). Sprejemajo se popravila in v zameno.                     10654
MOBILJE
nove, omare za obleko, postelje, miže ttd. po nizki ceni na prodaj. Koritkova ulica nova hiša V o m a t .
DRVA
žagana suha mehka l'l&K 1 kg, na   prodaj.
KUPIM
veČ voz gnoja takoj.
F R .   PUST,   StrelSSka ni.
Zahtevaite
„MEDICINAL   KONJAK"
s znamko
,,ALK0 — modri križec"
in najffineiie krem likeri«! „ALKO",     LJUBLJANA,     KOLIZEJ.
POZOR!                 TRGOVCI IN TOBAKARNE!
Monopolska oprava je svo}o prvotno naredbo prenaredila v toliko, da se doplata samo prava dife-renta med staro in sedanjo monopolsko takso pri viigalicah, katera dlfcrenca znaSa sedaj pri C M. vžigalicah 4S vln. pri SkatljicI, t j. K 2400*^ pri žabo ju.
V slučaju, Če se jt pa s prvim odlokom odmerjena monopolska taksa že plaćala, se bodo izvidi glasom zadobljenlh iafonnadj revidirali pri monopolnl direkdjl in se bode preveC plačana taksa od tam povrnlla.
U« poallagl s^laMij« m^topolaik« takse) mimmm ftkaitljloa C. ■• vUejartle S*SO aOI orig. saboj 1S.000 kron. Pri •tf|«aiai 9 zabojov 9*Mmm skatljlca 2-5t «11 sab«j 12.SOO K franko kolodvor Ljubljana. Proalajatl aa aaia akatljloa po S K In anora biti eana na vldaMi aroatoapai aasnaoana«
,     Za tekojiaia avoSU te priffot« torđka
Ivan Perdan.
Proda se nfiva
2 joha velika, meter Din. 10. Naslov pove uprava Slov. Naroda.            10069
Kupi se
dobro obranjen železen 4tedlln|k. Ponudbe pod .Stedilnik 1092.3* na upr. Slov. Na joda.                                10923
Velika hiša
sredi mesta, pripravna za vsako obrt« se orocia. Kupcu se odstopl stanovanje. Naslov pove uprava SI. Nar.         10933
Jflai trgovec
tiče meblovano  sobo s  posebnim vho dom in   električno razsvetljavo.   Naslov na    upravo    Slov. Naroda    pod  .Mirko Stefanow ć 10884«______________10881
Proda se
ugodno parcela ob cesti na Rožnik, U rasna lega. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                         1094!
Prodam novo opravo
tpafne sobe, solidno, moderno izdelano v lože no, svetio, politirano. Josip Bajde, mi zar, Sp. Siska, Sob ka ul. 1.     10861
Strihnin
svež, dospel« — Drogerija A. Kane, Ljubljana, Židovska ulica štev. 1.                                10860
Družflbnik
s 350.C00 K za razSirjenje zelo dobro vpeljane kolarske obrti se išče, Ponudbe pod .Moderno kolarstvo 10836" na upr. Stov. Naroda.                                10856
Olivno olje
^arnitirano čisto brez vsake primcsi po-šilja proti plačilu po pošti ali že'eznici v pločevinastih posodah Adam Pestorić, Zeleznika (Boka Kotorska).             9848
Traži se
stara gvozd, peć u dobrom sianju. koja može primit u jedanput 50 do 70 kg kruha u komadim od V« do 1 kg. Prč po mogućnosti na drvo
i da je ne treba zazidavatL Por^M*   na   iirr.   »Slov.   Naroda«   p^l »DOBRA PEĆ«.                           10914
Premog in cement
stalno v zalogi pri H. PETRIČ, LJUBLJANA, Dunajska cesta 33. Tal. 366. Skladliće „Balkan".
Miioi
malo poaaatvo v letovićčnem trgu Sevnica 39, z vrtovi in lepo njivo, radi službe. Natančnejše pove Maiija Bratn-Sa, Sevnica 39.                              10847
Veije
PO5E5IUO
v lepem kraju Stnjcrske išče starei-Sega uradnika veičega slovenske in nemške pisave, kot upravnika (tud: kakega umirovljene ga orožn ka, sanira), kateri se razume pri živinoreji, svinjerejif mlekarstvu, poljedelstvu pri vseh gospodarskih strojih In tuđi pri gozdarstvu. Pogoji so trezno.st, zanc-sljivost poštenost in mora biti sam^ki. Ponudb« na upravo Slov. Nadoda pod »StarejSi uradnk 10863".____________
NAJBOLJI
DOBI SE POVSOD
GLAVNA
_    „ _    ZALOGA F. SI3ENIK- LJUBLJANA
Družba „Ilirija" Ljubljana, Kralja Petra trg 8         Tet f   220
Prodala Huliovih Uru
na debelo in drofcno, žaganje drv. dostava na dom.                               10144
Rukov les
jesenske sečnjc za približno 200 se2njev, pripravljen za v izdelovanje drv se na licu mesta v gozdu proda. Kje pove uprava Slov. Naroda.                     10329
Eožuhovlna
gfrlU, modul nakit, pred-pmsniki, tpodola krila
po inižai cenah
pri
A. Šinkovic nad. K. Soss
LJU1LJANA, Mestnl trg 19.
Novosti!
Za   damske   pla&če   v   velik izbiri.
D.&E.Skl3BPnB,f,r9io
n. pr. sme, za;ce, fazane, jerebice, divje race. sloke itd. v vsakem ^nsa po naj-boljših cenah kupuje E. VAJDA, v'e-1 trgovina z divjačino in perotnino, Čakovec, Medjimurje. Brzojavni naslov Vajda Čakovec Interurb.   tel. 59.
cigaretni papir in stročnice z novo ban-derolo monopolne uprave se dobi zoret pri gljvnl zalogi A. Lampret, Lj^b-l;ana, Krckov trg 10. Utoam se dobi 1   tuđi konc-ptni In ovojni  'Pack) pip!r
^^^^^^^aaa^aaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaBaaaaMi
Žcsn uenecilunski
dobro obranjena, kompletna \y cirkularna 2 aga se ISCe. — Oferte poslati na uprarnlitvo Slov.  Naroda  pod   „Venecljanka  99911OO341.
III POPRAVILA AVTGM0B1L0V.
Predelovanie in Izdetavanfe   novih karoserl], lakiraafe in poniktanie.
Prodala Specllalitet:
Stey»« avtomobiH, angle$Ki  B. S- A. motorji in   bicikli,   franeoske   NHchelin
vaCablelc   pnevmatike, amerik.   Vacuum   olje,   mast,    bencin   in   garažiranje avtomcbilov. Strokovno sohd .0 delo in   zmerne  cene
Jngo-Avto đ. z o. z ,   LJnbl]aoa9   Đunajska cesta ?t. 36.
Činovnička Banka u Beogradu
potrebni« za nooo zaoaronalno družbo
DIREKTORA - ORGANIZATORJA
In dua starejSa uradnika.
Kandidati na| opaSI{e|o anale oferte najpazneje do 31. decembra t. L navedeni banki, Kralja ITIHana br. 64.
SpetiaHtete: Poioiae opremu        Um za RuVorojeotKe.
Perilo za dame in ofroke
priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje
tvornica M. fllešouec
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
Haznorrctno pirilo fotao r zalogi.                        Prilično za božična darila.
Akcijonarsko društvo za saobraćajne in želelezniške potrebe
mm. k   Llnbliana. Kailoiska tesla 30/I ^ mm
Tračnice za normalne in poljske železnice, za opekarne, gozdne
industrije in druge vrste industrije. Transportni vozovi za les, zemljo, premog in prekucni vozički. Ogibatalce In okrotalnlee. Lokomotivo za normalne in poljske železnice. Okoloaio za polfske železnlco.
Vse promptno iz skladišča po najnižjih cenah.
Opr. št E 793/22
12
10936
Zavezana stranka Jrako in  KamUo Tomna«   veleposestnika na Prešerniku pri Šmartnem   v   Rožni   dolini.
Dražbeni oklic in poziv k napovedbi.
Na predlog Posojilnice v Celju, zahtevajoče stranke bo dne 28. decembra 1922 pređp. ob 10 uri, pri tem sodišču, v izbi št. 4 na podstavi ob enem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:
Z. k. Sv. Jungert: vi. št. 126 grajščina, cen. vrednost K 1,284.000*—; vi. št 142 hiša št. 8 K 30.000—; vi. št. 143 gospodarska in drusa poslopja K 379.300*—; vi. št. 191 njive K 468.359-—; vi. št. 192 travniki in pašniki K 669.671-—; vi. št. 216 vrtovi K 26.475'—; vi. št. 217 gozdi K 800.000—; vi. št. 341, 253 in 312 ribniki K 15.645*—. Skrhaj K 3,674.284*—; skupna cenilna vrednost za-okrožena na K 3,J94.250-—;   najmanjši ponudek   K   2,662.850—.
K nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Jungert vi. št. 126, 142, 143, 191, 192, 216, 217, 241, 253 in 312 spadajo sledeče pritikline: 1 par težkih konj, 2 žrebeta, 5 krav in 3 tehee, 4 vozovi, 1 navaden voz, 4 brane, brana za travnike, sejalnica, mla-tilnica z motorjem, cirkularna žaga, 1 slamoreznica, 1 obračalnik za seno, 1 kosilni stroj, obračalni plug, 2 pluga, 1 osipalnik, I sejalnik za koruzo, I gepelj, 2 konjski opremi, 6 sodov, 4 kadi, 10 grabelj, 10 vil, 10 lopat, 5 kTampov, 2 žagi, 2 sekiri v cenilni vrednosti K 319.950*—. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Vadij znaša K 400.000'—.
Ok'alno sodilčo v Celja, odd. m.9
dne 7. decembra  1922.
Lastnina in   tisk   »Narodne   tiskarnec