Težave šišenskih knjižničarjev
Do cilja je še daleč
Splošno izobraževalno knjižničarstvo v Ljubljani se že dalj časa trudi vzpostaviti enotno mrežo občinskih matičnih knjižnic s podružnicami, izposojevališči in bibliobusi. Ceprav so že leta 1973 sprejeli skupni načrt razvoja, se stanje le korakoma in neenako-merno izboljšuje ali pa celo ostaja na isti ravni. Do cilja — da bi knjiga, kot najbolj množičcn kulturni in izobraževalni medij, postala dostopna slehernemu porabniku brez posebnega napora — je še daleč. Delež šišen-skega knjižničarstva v okviru Ljubljane ni v sorazmerju s tistim pomenom, ki ea ima občina na primer na področju gospodarstva.
Knjižničarji že vrsto let opozarjajo na že kritično prostorsko stisko, ki postaja vse bolj neznosna ovira uspešnejši osnovni dejavno-sti tj. izposoji knjižničnega gradiva in uvajanju novih oblik dela (to naj bi bilo predvsem delo z mladimi obiskovalci, za ka-tere so predvidene že kar klasične ure prav-ljic, literarne uganke, razstave ipd.).
Kakšna je pravzaprav organizacija sploš-noizobraževalnega knjižničarstva v naši ob-čini? Matična knjižnica je že ob selitvi pred poldrugim desetletjem na Celovško 161 do-bila namensko grajene prostore. Predvsem pa so ti prostori občutno premajhni: 92 m"2 je presneto daleč od normativa 500 m2. Norma-tiv bi pač omogočal čitalnico in poseben od-delek za pionirje — ne tega ne drugega se-daj ni, premorejo samo ločene police za mla-dino. Vseh knjig pa je na tem prostoru, ki ga uporabljajo tudi za upravno-administra-tivne posle 35.000!
Od treh podružnic je najmočnejša v Šent-vidu, na Prušnikovi 108. Konec lanskega leta so s pomočjo krajevne skupnosti pridobili dodaten prostor, tako da je sedaj na dobrih 40 m'2 spravljenih in za izposojo po načelu prostega pristopa pripravljenih 11.000 knjiž-nih zvezkov. Tudi podružnici v Medvodah (10.000 knjig) in Vodicah (dela šele drugo le-to in ima nad 2.000 knjig) sta v neustreznih prostorih. Knjižničarsko mrežo dopolnjuje s svojimi obiski bibliobus, ki deluje v okviru mesta in ima v naši občini naslednja posta-jališča: Stanežiče, Tacen, Skaručna, Utik, Trnovec, Gameljne in Valburga.
Primernih novogradenj v tekočem sred-njeročnem obdobju ne bo, zato bodo prostor-sko stisko reševali predvsem s sodelovanjem posameznih krajevnih skupnosti in občinske kulturne skupnosti.
Kljub tako neugodnemu prostorskemu stanju, ki onemogoča tudi izdatnejšo kadrov-sko sanacijo, saj imajo le devet redno zapo-slenih delavcev, je osnovna dejavnost Knjiž-nice Siška v porastu. V letu 1980 so izposo-dili 144.000 knjig (v slovenščini, srbohrva-ščini, angleščini, nemščini in francoščini), kai" je za 12.000 več kot v prejšnjem letu. Vzpo-redno z izposojo je rasel obisk, ki je dose-gel številko 65.000 oz. 4.000 obiskovalcev več kot leta  1979.
K uspešni izposoji je seveda veliko pri-pomogel pretehtan in količinsko zadosten na-kup novih knjig. Vendar pa so prav iskalci nove literature, zlasti tisti, ki se ukvarjajo z »lažjim branjem«, večkrat razočarani ob ponovnem: izposojeno, pridite drugič. Knjige postajajo vse bolj »luksuzno blago« in bralci jih namesto v knjigarnah poiščejo v knjiž-nici.
Knjižni sklad so v prejšnjem letu pove-čali za 4.200 knjig; vse te knjige je bilo treba strokovno obdelati (inventarizacija, klasifi-kacija, katalogizacija, oprema itd.). Po zvr-steh dobimo naslednjo sliko: s področja filo-zofije, psihologije in družbenih ved je bilo 400 novih del, ostalih strokovnih in poljudno-znanstvenih del 1.000, mladinskih 1.300 in le-poslovnih za odrasle 1.400.
V letošnjem letu predvidevajo knjižni-čarji nadaljnjo krepitev krvjižnega sklada s posebnim poudarkom na krajevnih knjižni-cah. Dokončno bodo opremili novo pridob-ljeni prostor v Šentvidu in Medvodah in si prizadevali za to, da bi bila podružnica v Sentvidu odprta ves dan prek vsega tedna. V matični knjižnici in podružnicah bodo okrepili informativno službo in v ta namen izpopolnili gradivo v priročnih knjižnicah. Pomembno pa ostaja tudi sodelovanje z dru-gimi Ijubljanskimi knjižnicami, ki se že dalj časa spopadajo z začetnimi integracijskimi težavami.                                 Albin Buttolo