V LIDĐD9E v sredo one 23. оргпа 1924. rosama mm stane i "50 Din. LBtO LIL
Naročnina
za državo SHS:
tia mesec	Din 20
ia pol leta..... .12«
»a celo leto . . • . .240
za inozemstvo:
mesečno. . . - . . . Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
* Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene inscralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din l'S0 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-ЗД veliki po Din V- In 4 -, oglasi v uredniSkem delv vrstica po Din 6'—.
Pri vetjem naroČilu popuai
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PeSlniiia plačana v oolovinL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo i nefrankirana pisma se ne spre-Jemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328.		Političen list za slovenski narod	■	Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.565. Zagreb 59.011, Rraga in Dunaj 24,797.
Vlada organiziranega bandifsfva.
Vlada očeta vse korupcije, Nikole Pašiča, in šefa vseh pokvarjenih prečanskih elementov, Svetozarja Pribičeviča, ve, da gre v sedanjem momentu za biti ali nebiti. Ako se najvišji predstavitelj države odloči proti kabinetu, ki še vedno vlada brez večine in brez kakršnegakoli opravičenja, je paševanju ničvrednih elementov v Jugoslaviji enkrat za vselej konec. Ker sedanji vlastodržci to jako dobro čutijo, napenjajo vse sile, da na merodajne faktorje vplivajo v svoj prilog. Ker ordinarne grožnje spričo položaja krone v ljudstvu niso izdale, je posegel blok nasilja in korupcije, ki si je samolastno nadel ime »nacionalnega bloka«, po drugem sredstvu. Po svojih plačanih organih, med katere spada seveda tudi »Slovenski narod«, razglaša, da je za reševanje krize merodajno »razpoloženje naroda«, predvsem seveda srbskega. To razpoloženje pa hočeta Pašič in Pribičevič enostavno sama potvoriti in sicer s pomočjo najbolj divjega terorja odzgoraj. Na ta način mislita ta častivredna moža preslepiti vladarja ali ga celo ustrašiti, češ, midva razpolagava z razpoloženjem »ljudstva«, pravilno rečeno: od njiju organiziranih in plačanih tolovajskih band.
Zdaj je čisto jasno, čemu kabinet pljač-kašev hoče na vsak način dobiti mandat za volitve. Hrvatov in Slovencev ne bi ustrahoval, pač pa upa s tolovajstvi, policijo in žandarji, z vsemi sredstvi terorja pokončati nasprotnike režima v stari in novi Srbiji, Vojvodini, Bosni in Črni gori ter deloma v Dalmaciji. Tu bi pokale bombe, bi se prelivala kri in napolnjevale ječe, da zmaga »nacionalni« blok največjih korupci-onistov Evropo. Kajti Pašič—Pribičevičeva vlada je začela s tem delom že na velikonočno nedeljo. Cilj: namigniti kroni, da s silo razpolagajo oni in da, kdor se jim ne pokori, lahko odleti. Kaj ljudstvo I Ljudstvo bo tako piskalo, kakor bomo mi hoteli: to je maksima te družbe, ki ji je lastni profit vse, država pa nič, ako ne služi njihovi samo-goitnosti.
Ljuba Davidovič je priredil shod v Subotici. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo, tisoči so ga prišli poslušat in ga pozdravljali kot borca za sporazum, enakopravnost in poštenost v političnem življenju in upravi, režim pa je poslal iz Belgrada četo najetih teroristov, ki se nazivljejo »Srnao«, da zborovždce s smrdljivimi bombami napadejo; ko pa to ni nič izdalo, je policija shod enostavno razgnala, da delo Srnaocev ne bi ostalo brez uspeha. Če režim na ta način postopa proti vojvodinsldm srbijanskim demokratom, ki jim nihče ne bo odrekal srbskega nacionalizma, kaj bi počenjal šele v drugih deželah, če bi se mu izročil mandat za nadaljevanje razbojništva!
Pašić in Pribičevič se trudita, kako bi dokazala, da je poveritev volivnega mandata njima v nujnem interesu države, državljanskega miru, mirnega državnega razvoja. Medtem pa se pod tem režimom ponavljajo tolovajstva raznih organizacij, ki so ustanovljene v svrho nezakonitega terorja. Teroristi pa ne divjajo samo proti drugim strankam, kakor n. pr. v Subotici, marveč se pobijajo tndi med seboj. Ker je namreč del Orjune in sicer srbijanski za Davidoviča (slovenska Orjuna seveda za Pašiča), je izpostavljen nasiljem od strani Srnaocev in v kratkem roku so že 4 Orjunci postali žrtev krogel »srbske nacionalistične mladine«, v Dubrovniku, Tovariševu pri Novem Sadu, Brodu in Bitolju. Dva sta ubita. Na ta način rešujejo od vlade najete tolpe vi-dovdansko ustavo 1 Tako hočeta šefa korupcije dokazati s četaškimi nasilji, kako sta le onadva poklicana »čuvati mir in red v državi« in »ohraniti narod pred anarhijo«:! Medtem ko branita celemu hrvatskemu narodu po svojih kralju zapriseženih zastopnikih mirno sodelovati pri konsolidaciji države in njenem političnem in gospodarskem napredku, dajeta popolno svobodo razgrajačem, revolucionarnim organizacijam in nasiluikom, da strahujejo ljudstvo in preprečijo pravi izraz njegove državotvorne volje, ter odzgoraj navzdol organi-zujeta nered in revolucijo!
In ta vlada organiziranega banditstva zahteva volivni mandati
Trdno upamo in pričakujemo, da taka vlada ne bo dobila polnomočja, ki bi ga izrabila v svrho protizakonitega terorizira-nja ljudske volje in izpodkopavanja države po gaženju državljanskih svoboščin, zajamčenih po ustavi, ki so jo sami zvarili. Taki
Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Kljub splošnemu pričakovanju se kralj še ni vrnil v Belgrad in se položaj tekom zadnjih par dni ni niti malo spremenil. V samem Belgradu vlada popolno mrtvilo. Večina voditeljev in poslancev se nahaja izven presto-lice na agitacijskem potovanju. Od takih potovanj je najbolj značilno ono Ljube Davidoviča v Subotico in v Zagreb. Po soglasnih poročilih je povsod uspel. V Subotici je velika množica ljudi priredila Ljubi Davi-doviču lepo manifestacijo. Vendar se zborovanje na prostem ni moglo vršiti, da ne bi prišlo do krvavih izgredov. Subotica jo namreč mesto, ki se nahaja v interesni sferi Pribičeviča in zato je za režim veljalo za vsako ceno preprečiti Davidoviča. Iz Belgrada se je odpeljalo večje krdelo članov Srnao, da z brahialno silo onemogočijo zborovanje. Vsi soudeleženci te razbojniške bande so dobili od vlade plačano vožnjo in hrano, poleg tega pa še nagrado. To dejstvo kakor tudi to, da subotiška policija ni proti tem razbijačem nastopila, označuje režim. Dokazano je tudi, da je v isto svrho hotel Pribičevič uporabiti najprej Orjuno. Zanimivo je, da so voditelji Orjune v Subotici in Belgradu Pribičeviču odgovorili odklonilno, da niso razbojniške bande, vsled česar si je moral izposoditi od radikalov člane Srnao, ki so prišli v Subotico iz Belgrada. Njihov nastop v Subotici, pri katerem so odnesli par gorkih, je tamkajšnje prebivalstvo še bolj utrdil, da je režim nemoralen in nasilen.
DR. KOROŠEC ZOPET V BELGRADU.
Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Z današnjim brzovlakom se je pripeljal v Belgrad načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec.
Vladna igra z uradniki.
Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Povodom na-redbe ministrskega sveta o uradniških do-kladah je Glavni savez uradnikov imel sejo, kjer je odločno nastopil proti tej novi vladni igri z uradniki in izdal sledečo resolucijo: Uprava Glavnega uradniškega sa-veza je na svoji seji 21. t. m. razmotrivala nove odločbe ministrskega sveta, s katero so dobili uslužbenci doklade, in konstati-ral, da se s to odločitvijo ni zadovoljilo legitimnih interesov državnih uslužbencev, od katerih je večina brez eksistenčnega mi-nima. Ekonomski položaj državnega uslužbenca je ostal neizpremenjen, med tem ko so življenjski pogoji težji. Uprava posebno naglaša protisocialen značaj naredbo ministrskega sveta in smatra, da z njo ni izpoj-njena obljuba, ki jo je dal finančni minister 19. marca pooblaščenim predstavnikom drž. uslužbencev. Z odločbo ministrskega sveta tudi glede doklad ni predvideno nobeno zboljšanje materialnega položaja vpokojencev in vpokojenk, marveč ostane pri stari odredbi o zmanjšanju državnih dohodkov oženjenim in omoženim uslužbencem, za katere je plača fiksirana po skali, ki ne odgovarja položaju uslužbencev, niti ne odgovarja novemu uradnemu zakonu. Predstavniki državnih uslužbencev vidijo v tem akt popolnega nerazumevanja položaja državnih uslužbencev in protestirajo odločno proti temu ter si pridržujejo popolnoma proste roke za daljne korake v bodočnosti v položaju, ki je nastal. — Iz tega komunikeja se vidi, kako skrbi za uradnike režim, ki razmetava denar za člane Srnao in druge temne elemente, da rušijo mir in izvršujejo nasilja.
Zločin belgrajske policije.
Belgrad, 22. aprila. (Tzv.) Tukajšnja javnost zelo razburja slučaj, ki se je po grozotah ne razlikuje od srednjeveških. Zadeva je sledeča: 4. t. m. je umrla 18. letna Ljubica Liubičič, ki je bila pripeljana iz zapo-
Ijudje spadajo na obtožno klop, vladno krmilo pa sodi v roke samo nepristranski, zakone spoštujoči in pošteni vladi, katera uživa zaupanja vseh narodov v državi. Kajti sioer bi se država zapisala svojemu poginu.
Veličasten je bil sprejem v Zagrebu. Režimski listi skušajo zmanjšati vtis v Zagrebu, češ da ni bilo mnogo ljudi, pač pa mnogo radovednežev. Iz Zagreba se je Davidovič vrnil v Belgrad.
Značilno je potovanje Ljube Jovanoviča v Skopljo, kjer je imel več konferenc z džemijetom in skušal džemijetovce pridobiti za.a. ^koliko mu je uspelo, se še ne ve. Na povratku se je Jovanovič ustavil v Aran-gjelovcu ter se pridružil kralju. Trdi ee, da je skušal kralja pridobiti za kombinacijo koncentracijske vlade brez Pašiča, ki bi ji načeloval on, češ da je iz sedanjega brezupnega položaja to edini izhod. To je značilno, ker ni verjetno, da bi si upal delati kaj takega brez Pašičeve vednosti. Nasprotno si je misliti, da dela v soglasju z njim, ki je definitivno uvidel, da se je za sedaj onemogočil in da v nobenem slučaju ne more računiti, da bi se njemu poveril mandat za novo vlado. Po svoji vrnitvi v Belgrad je Jovanovič obiskal Pašiča in mu poročal. Zanimivo je, da režimski listi molčijo o tem, kakor tudi o shodih radikalnih poslancev po Srbiji. Ljudstvo ni niti malo navdušeno za sedanjo politiko in radikalni poslanci dobivajo navodila v smislu, ki jo sedanji politiki režima protiven. Zato je molk režimskih listov razumljiv.
Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Kakor izvemo, se kralj povrne v Belgrad šele jutri zvečer.
rov zloglasne >Glavnjače«. Pri obdukciji se je konstatiralo, da je umrla nasilne smrti vsled groznih udarcev, vsled katerih se je vnelo levo sence, izteklo levo oko. Dalje so vidni znaki udarcev na drugih delih telesa. Sodišče, ki je na podlagi poročil in izpovedi uvedlo preiskavo, je izjavilo, da ni mogla dobiti ran drugje, kakor v policijskih zaporih. Dosedanji tok razprave kaže, da je padla zopet ena žrtev brez vzroka. Policijsko ravnateljstvo je izdalo komunike, kjer skuša dokazati krivdo in pravi, da je bila zaprta vsled tega, ker je bila osumljena, da jo v tovarni Ilič ukradla 15 m platna. Vodstvo tovarne pa je zanikalo, da bi bila Lju-bičič pri njej zaposlena in da platna v njih tovarni sploh ne izdelujejo. Policija jo postavljena na laž. V vseh krogih se nestrpno pričakuje izid preiskave proti policiji, kajti javna tajnost je, da se v belgrajskih policijskih zaporih dogajajo stvari, da se človeku lasje jezijo, posebno glede postopanja napram ženskam se pripovedujejo strašne reči. Vsekakor to ni edin slučaj iz »Glavnjače«. Sramota je, da se take reči dogajajo v današnjem stoletju. Taki slučaji mečejo najgršo luč na režim, pod katerim se dogajajo v Belgradu taka grozodejstva.
Izboljšanje položaja v Zg. Italiji
Rim, 22. aprila. (Izv.) Tako vlada kakor fašistovska stranka sta pokazali resno voljo, da napravita konec nadaljnim nasiljem proti katoliškim organizacijam ter potolažita nevoljo v katoliškem taboru. Oboje jima polagoma uspeva. »Osservatore Romano« na splošno zavrača razne napačne vesti, ki so se širile o stališču uradnih cerkvenih krogov povodom zadnjih dogodkov. Posebej opozarja, da sv. oče svojega prispevka pol milijona lir ni poslal za opu-stošene katoliške kooperative, marveč jih je izročil v roke predsednika »Katoliške akcije« kom. Colombija z naročilom, da jih razdeli med društva in ustanove, ki spadajo v okvir Azione cattolica. Kooperative v ta okvir ne spadajo »S tem pa — zaključuj3 list — vsekakor ne nameravamo zmanjšati obsodbe proti nasiljem, ki so so izvršila tudi nad navedenimi gospodarskimi ustanovami, niti dolžnosti pravičnih reparacij od stranj tistih, ki sc za ta nasilja odeovorni.c
SLAVNOSTI IN ZBOROVANJA V RIMU.
Rim, 22. aprila. (Izv.) Dne 21. t. m. so se tu vršile povodom državnega praznika ustanovitve Rima velike slovesnosti. Mussolinija so ob tej priliki slovesno proglasili za rimskega meščana. (Kakor znano, hoče fašizem, da se slavi 21. april tudi kot praznik dela ter mora praznovanje 1. maja iz-ostati.) — Danes je začel v Rimu zborovati veliki fašistovski svet. Glavni predmet razprav je splošni politični položaj in pa notranji položaj v fašistovski stranki.
IZPREMEMBE V ITALIJANSKI VLADI.
Rim, 22. aprila. (Izv.) Prvotne vesti o znatnih izpremembah v italijanski vladi se potrjujejo. Kakor poroča »Tribuna« iz zanesljivega vira, se predvsem ustanovi novo ministrstvo za aeronavtiko. Vojni minister general Diaz se iz zdravstvenih razlogov umakne s svojega mesta, katero prevzame po vsej priliki general Di Giorgio. Mornariški minister Thaon di Revel ostane na svojem mestu. Ciano prevzame listnico prometnega ministrstva. Finančno ministrstvo se razširi in bo imelo tri podtajništva: za finance, narodno gospodarstvo in kmetijstvo; minister ostano De Štefani. Notra* nje ministrstvo ostane pridržano Mussolini ju; podtajništvi predsedstva in notranjega ministrstva se združita ter ju bo vodil Acer-bo. Na svojih mestih ostanejo ministri Car. nazza, Oviglio in Gentile.
Opora Mac Donaldove vlade.
London, 22. aprila. (Izv.) Na zborovanju neodvisne delavske stranke v Yorku je rekel Mac Donald, da je civilna uprava doslej lojalno podpirala delavsko vlado. V vnanjem uradu so se sicer zvršile nekatere, izpremembe, toda časopisje je v vnanjepoli-tičnem oziru vedno podpiralo tudi sedanjo vlado in njena prizadevanja.
REPARACIJSKE ZADEVE.
Pariz, 22. aprila. (Izv.) Ameriški elts« perti Dawes, Young in Robinson so se danes vkrcali na »Leviathan«, s katerim se vrnejo v Ameriko.
Pariz, 22. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je danes dalj časa lcon-feriral s predsednikom reparacijske ko» misije, Barthoujem. Oba sta konstatirala, da popolnoma soglašata glede poročila ekS' pertov.	,
INTERPARLAMENTARNA UNIJA.
Washington, 22. aprila. (Izv.) Senat Jft sklenil naprositi predsednika Coolidga, da povabi interparlamentarno unijo leta 1925, na kongres v Washinton.
POTOVANJE PREDSEDNIKA MASARVK^
Praga, 22. aprila. (Izv.) Predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk je danes zvečer odpotoval v Švico. Po kratkem bivanju v Villeneuve odpotuje dr. Masaryk preko Genove v Taormino, kjer namerava ostati nekaj tednov.
GRŠKA REPUBLIKA PRIZNANA.
Atene, 22. aprila. (Izv. Zedinjene dr« žave in Belgija sta pripoznali grško republiko.
ABSOLUTIZEM NA ŠPANSKEM.
Pariz, 22. aprila. (Izv.) Iz Madrida pd« ročajo, da je kralj izjavil nekemu časnikarskemu sotrudniku, da pomeni sedanja vlada le prvo dobo izpremembe. On da jo sicer ustaven vladar, so pa gotovi trenotki, ki je treba tolmačiti želje ljudstva na poseben način.
EGIPT.
Lonflon, 22 aprila. (Izv.) Mac Donald je povabil Zaglul-pašo v London na razgovor o angleško-egiptovskem razmerju.
SPOPAD MED FRANCOZI IN ARABCI V SIKIJI.
London, 22. aprila. (Izv.) Na sirski meji so so Arabci spopadli s francosko četo ter ji prizadjali večje izgube. Spopad je pripisali iztirjevanju od Francozov naloženih davkov.
AVSTRIJSKI ROMARJI PRI PAPE2U.
Rim, 22. aprila. (Izv.) Papež je sprejel danes 3000 avstrijskih romarjev. V svojem nagovoru jo izjavil svoje zadovoljstvo nad obnovo Avstrije in nad poživljenim krščanskim življenjem.
ŠTRAJK LADJEDELCEV.
London, 22. aprila. (Izv.) Na posebnem
zborovanju so ladjedelci v Southamptonu sklenili, da se vrnejo y sredo zopet na delo,
Političen položaj ¥ Be'uradu пе!шгшеп!еп,
KRALJ SE ŠE NI VRNIL. — PRIBIČEVIČ NAJEL SRNAO PROTI DAVID0VIČU. LJUBA JOVANOVIČ ZA KONCENTRACIJSKO VLADO BREZ PAŠIČA.
druge dol že separatizma, najprej opuste svoje misli na hegemonijo, potem bo pa separatizem sam po sebi izginil.
Nikola Pašifc Idiče: Na okup Srbi! Ali je potem čudno, če odgovarjajo Hrvatje z istim klioean: Na okup Hrvati? Velika Hrvatska je samo posledica zlorabe besede Velika Srbija.
Če pa hočemo prit! vsem tem zablodam v okom, moramo pripomoči do veljave zakonom, in pripomoči do zmage poštenju. Mi verujemo v poštenje in zato bomo zmagali!«
Naslednji govornik Slavko D ukana o pa je poudarjal: »Najprej moramo vreči ob tla naše največje zlo, a to je Pašič, ki je bil nekdaj največji republikanec, potem pa je iskal pomoči za tlačenje srbskega naroda pri Bolgarih in je danes :aj-večji državotvorec v Jugoslaviji.«
Posl. Ilija Šume n ković pa je rekel: »Kaj mislite, da bo bolje: AH sila ali sporazum? Nasilje je postala sicer uradna metoda pri nas, toda mi, pravi dernokratje, se nasilju protivimo.«
Kot zadnji govornik je spregovoril še posl. Agatonovič nekaj lepih besed v prilog hrvatsko-srbskemu sporazumu, nakar se je tisočglava množica mirno razšla.
o *H
Iz poročil demokratskih listov samih je razvidno, da je imel Ljuba Davidovič v Zagrebu velik uspeh. Tako številno obiskanega shoda Pribičevičevci nikdar niso spravili na noge. Zato je naravnost smešno govoriti o neuspehu Ljube Davidoviča v Zagrebu, ko mora celo največji režimski lu-movoek »Slov. Narod« priznati, da je bil shod številno obiskan. Za demokrate Pribičevioevega kova je pšenica v Zagrebu odcvetela.
Po končanem shodu se je odpeljal Ljuba Davidovič v »Palace-hotek, pred katerim mu je množica prirejala prisrčne ova-cije. Z večernim vlakom pa se je skupno z ostalimi demokratskimi poslanci vrnil v Belgrad.
Z istim vlakom so potovali v Belgrad tudi Pribičevičevci dr. Lukinič in Večeslav Vilder. Obema je množica na kolodvoru žvižgala. Ko pa se je pojavil v vlaku dr. Korošec, ki se je z istim vlakom vračal v Belgrad, ga je množica spoznala in prisrčno pozdravljala.
Kdo ima volivni mandat? Demokratski listi, na čelu vsem seveda demokratski listi v Sloveniji, so že od vsega početka sedanje vladne krize tolažili svoje vernike z zatrdilom, da ima Pašič že mandat za nove volitve. Nekaj dni pozneje jim je prva samozavest sicer nekoliko pošla in takrat so začeli pisati, da je gotovo samo to, da bo sedanja vlada dobila volivni mandat. To upanje sicer ni bilo več veliko vredno, ampak nekaj še vseeno, približno vsaj toliko, kot nekdaj upanje na »ambo« v loteriji. Včerajšnji »Narod« pa je demokratom še to upanje podrl in požrl, ko piše, da »skupina Pašičeva in Pribičevičeva sta trdno prepričani, da ni še parlamentarne krize in da bo tak mandat sledil šele okoli 1. maja.« To jo slabo upanje na izvrševanje nasilja.
Hudo boli »Jutrovce-, ako jih kdo pokliče po pravem imenu. Ker smo v velikonočnem članku dejali, da se je združilo v sedanjem momentu vse, »kar je bilo slabega to in onstran Save pred vojno, da si ohrani svojo moč in veljavo« — je »Jutro« zalo ogorčeno in ponavlja staro laž, da je SLS ugnala ljudi v strelske jarke za Avstrijo.« Resnica pa je, kakor ve vsak, to,
da Je SLS pogumno za počela prva odkrit« borbo za oevobojenje Jugoslovanov, med. tem ko so se današnji voditelji slovenske »samostojne demokratske stranke« straho petno skrivali, v kolikor se niso navdušo no borili za Franc-Jožefove križce in ko lajne. Največja nesramnost pa je, ako »Ju tro« piše, da so ob osvobojenju »baš na predni jugoslovonaki ljudje na vso moč za. govarjali in tudi dosegli pomilostitev glavnih krivcev, to je klerikalcevl« To piš* glasilo moža, ki je res dosegel, da se je pozabilo na njegovo krivdo, ko se jq takrat prismolil k SLS, katera je v svoji velikodušnosti dopustila, da je zopet za. igral politično vlogo, katere bi sicer nikdar ne mogel. V zahvalo zdaj blati stranko, pod koje prizanesljivo zaščito je zopet začel svojo javno karijero, ker se je mislilo, da je mož gentleman, kar pa ni.
Demokratska Vojvodina sa Pribičeviča! Tako se glasi debel naslov neke brzojavke v včerajšnjem »Jutru«. Da je de. mokratska Vojvodina za Pribičeviča, to končno ne bi bilo nič čudnega, ampak čudno je to, kar beremo v včerajšnjem »Jutru« na str. 2.: »Tudi v Subotici bo Davi-dovičev shod shod b 1 o k a š e v.« Tako je dejal sotrudniku »Vremena« sam veliki Pribičevič v svojem obupu nad uspehi svojih demokratov v Vojvodini.
Bogokletstvo. Glasilo »Social. strank* Jugoslavije« na Slovenskem se imenuje »Naprej«, pa bi se moral po pravici imenovati »Nazaj«. Zakaj, tako pomanjkanje ljubezni do delavstva in njegovega gibanja, tako pomanjkanje znanja in še večje pomanjkanje takta in spoštovanja do resnice in pravičnosti je razgrnjeno v tem listu, ds že bistvena eksistenca pomeni kulturni »Nazaj« za slovensko delavstvo. Nikomur sicer ni prepovedano, biti neumen. Če pa je s to neumnostjo združena še tolika porcijs zlobe, kakor se to odkriva v »Naprejevih« predalih, moramo spregovoriti. Ne storimo to radi tega, da bi hoteli polemizirati z gospodi okrog tega glasila, marveč zato, da delavstvo javno opozorimo, česa je zmožno sovraštvo proti krščanstvu. Piše namreč med drugim eledeče: »O veliki noči pa hodijo naši krščanski ljudje v procesijah za zlatimi monštrancami in da ne bi izgledalo to zlato nevarno, pravijo, da nosijo v njem živega Boga ... Zdaj je doba socializma. V praznih vražah ne išče noben pameten človek več izveličanja ...« S takimi bogoklet-sivi m oče Bernoiov »Naprej« potegniti zs seboj v kulturni boj delavske mase. Misli, da jim bo s tem nadomestil tisti košček kruha, ki ga reveži po krivdi takih delavskih voditeljev danes pogrešajo. Le pišite bogokletstva, le hujskajte zoper krščanstvo, da ne bodo delavci imeli aaea misliti na to, kako jim svobodomiselni oderuh prazni žepe in nadevlje še hujše ja me ne vrat. Delavstvo je s temi frazami že obračunalo in bo sejavce takih bogokletstev p<! zaslugi plačalo.
Dopisi.
Blato pri Grosupljem. Na velikonočni
pondoljek popoldne ob 3. uri se je vrbil tn zelo dobro obiskan shod SLS., na katorem je poročal poslaneo Ivan Stanovnik o političnem položaju, o parlamentarnem delu Jugoslovanskega kluba ter o gospodarski organizaciji. Shod jo izrekel zaupnico in zahvalo Jugoslovanskemu klubu za njegov odločen nastop v borbi za avtonomno Slovenijo.
Mozirje. Tretjo nedeljo po veliki noot dno 11. maja t. 1. so priredi tukaj za celo Savinjsko in Šaleško dolino prvi slovenski sadjarski in vrtnarski shod. Tega shoda ee
0avicfw№ev sliod v SuKotlci.
Subotica, 20. aprila 1924.
Na Veliko nedeljo je doživela sicer mir-Ba in komodna Subotica svoj dan razburjenja in vznemirjenja. Politični valovi so pljusknili od senzacij lačnega Belgrada tudi do tihega, čeprav velikega mesta Su-hotice.
Spor med demokrati obeh struj je dal povod Ljubi Davidoviću, da je sklical v Subotici velik demokratski shod. Pašić in Pribičevič pa sta se ustrašila za svojo domeno v Vojvodini, kjer pašujeta oba po starih mažaronskih metodah a la Tisza, in sta mobilizirala vsak svojo gardo s poveljem, da mora vse, kar leze in gre, v nedeljo v Subotico. Njegov poziv, temeljito podprt z obilnim denarjem, ni ostal glas vpijočega v puščavi.
Ljubo Davidoviča so opozorili njegovi Zaupniki že v Belgradu na to, kaj se pripravlja v Subotici. Vladne grožnje pa niso oplašile niti njega niti njegovih pristašev in odšli so na napovedani shod.
Sprejem Ljube Davidoviča v Subotici Je bil nad vse sijajen. Pozdravili so ga številni pravi dernokratje in veliko število di-jaštva. Tudi banket, ki so ga bili priredili Subotičani Ljubi Davidoviču v čast, je potekel gladko in v najlepšem razpoloženju.
Pred shodom pa so je začelo opažati vplive Pašić—Pribičevićevega denarja. Na-hujskana masa je tulila kot divja, kot aran-žer cele »larme« pa se jo odlikoval profesor subotiške pravne fakulteto dr. Milic, ki se je v enomer drl: »Doli z izdajalci 1 Doli Radič I« Njemu je krepko pomagalo okoli '40 Srnaocev, ki so se pripeljali iz cele Vojvodine v Subotico in ti so divjali, kolikor so jim pripuščala pljuča.
Vse njihovo divjanje pa Davidovičeve-ga shoda le ni moglo preprečiti. Davidovičevi pristaši so se držali dobro in so zabra-Uili divjakom z brahijalno silo vhod v zbo-rovalno dvorano, kjer je govornike poslušalo do 5000 ljudi.
Kot glavni govornik je nastopil Ljuba Davidovič, burno pozdravljen. Izvajal je kot svojo glavno misel, da je naša glavna naloga sporazum med Hrvati in Srbi in Slovenci, da se je treba sporazumeti tudi z Radičevci, da bo država skupna last nas Vseh, ne pa samo last Pašič—Pribičevičevo družbe, ki ne spoštuje no ustave in ne svobode državljanov, ampak hoče po vsi sili imeti državljane dveh vrst, privilegirance in zatirance.
Ljuba Davidovič svojega govora ni mogel končati, ko so začeli nahujskani Pribi-čevicevi gardisti metati v dvorano smrdljive bombe in podobne predmete, ki popolnoma odgovarjajo mentaliteti g. Pribičeviča. Nastopiti je morala policija, ki se je seveda ravnala po navodilih vlade in ki je tudi po nalogu vlade dvorano izpraznila, kar je lep dokaz Pašič—Pribičevičeve—■ Zerjavove »demokratije«. Divna svoboda 1
Zborovalci so se razšli med velikim hrupom, ki se po širokih subotiških ulicah še pozno v noč ni polegel. Pred elegantnimi kavarnami in pred predmestnimi krčmami so stale goste gruče ljudi, ki jih je policija v enomer preganjala, a razgnati jih ni mogla, ker so se vedno znova zbirali in ogorčeno proteetirali proti vladnemu nasilju.
V Subotici je doživela navidezen uspeh vlada, velik in neoporečen moralen uspeh pa Ljuba Davidović.
Poravnajte naročnino'
lil ■■11 ---------------------------r--—----Tt"—
VestfaSska pisma
v drugi izdaji.
V Hambornu, 15. aprila.
II.
Nevem, kje jo ostal konec mojega prvega pisma, kajti pismo je bilo brez pravega konca. Seveda od Vestfalije do Slovenije jo daleč; je že mogoče, da se na tem dolgem potu kaj zgubi. V tem koncu sem rekel, da bom pisal, kolikor mi bo pripuščal čas. In do danes res nisem dobil toliko časa, da bi bil napisni eno pismo. Pot me je gnala dan za dnom od kraja do kraja. Slovenci so tukaj zelo raztreseni. Ne sicer daleč narazen — ena naselbina približno eno uro od druge — a vendar raztreseni morda na kakih 50 krajih. Veliko časa se zgubi s poti in iskanjem. Mesto se drži mesta, ulica so vrsti za ulico, železnica in tramvaj razpletena na vse strani; to jc treba veliko povpraševanja in velike opreznosti, da prideš na pravi kraj — in če so časih zapelješ predaleč, pa moraš nazaj ter topet popraševati in iskati.
Doslej sem obiskal sledeče kolonije: Sudervvich, K6nig Ludwig, Erkenrehwick, Habinghorst, Scherlebeck, Bur, Bottropp-Boy, Osterfeld. Mnoga krajevna imena so tukaj tako čudna, da si jih je težko zapomniti in zven6 bolj malo nemško. Treba je vedeti, da je tukaj domovina Plattdeutscha, ki je tako, da ga drug Nemec ne more razumeti.
Shod DavlifovIčevIK demokratov v Zagrebu.
Zagreb, 21. aprila 1924.
Danes dopoldne se je pripeljal v Zagreb g. Ljuba Davidovič v spremstvu več demokratskih poslancev na napovedani shod pravih demokratov, t. j. onih demokratov, ki ne iščejo svoje rešitve v naročju vlade, ampak si kljub vsem težavam prizadevajo najti še v zadnjem trenotku svojo zaslombo v ljudstvu.
Shod je bil napovedan za 10. uro dopoldne v prostorih kina »Balkan«. Pred ofi-cielno otvoritvijo shoda so jo vršil še kratek zaupni sestanek med srbijanskimi demokrati in med takozvanimi zagrebškimi »kongresisti«, ki so že lansko leto na posebnem kongresu nastopili za sporazum med Hrvati in Srbi.
Shod je otvoril okoli polonajste ure dr. Anto P a v e 1 i č, ki je takoj dal besedo Ljubi Davidoviču.
Ljubo Dav'dovića je pozdravila tisočglava množica z dolgotrajnim ploskanjem. Ko se je množica nekoliko pomirila, jo Ljuba Davidovič izvajal sledeče misli:
»Zahvaljujem se Vam, gospodje, da ste nas sprejeli v znamenju bratske misli. Mi vemo, da je danes glavno vprašanje naše države srbsko-hrvatski sporazum, a ravno pri reševanju tega vprašanja se je mnogo grešilo, žalibog na obeli straneh.
Gospodje! Mnogi so mislili, da se da v dobi splošne volivne pravice postopati z ljudmi kot s stvarmi in zato so se odločili za politiko močne roke. Tudi del takozva-nih demokratov se je sprijaznil s to mislijo. Pravi demolcratje, dernokratje po duhu in srcu, pa so to misel odklonili. Pravi in resnični dernokratje odklanjajo vsako nasilje, ampak žele razgovore o najvažnejših vprašanjih in sporazum.
Eno glavnih državnih vprašanj pri nas je vprašanje o enakopravnosti državljanov. Pri nas je žalibog nimamo. Nimamo pa je zato, ker se pri nas zakoni ne izvajajo, ker so zakoni le na papirju, in se uporabljajo samo proti posameznim delom naroda, tako da imamo danes državljane prve in druge vrste.
Čeprav določa ustava, da živimo v parlamentarno in ustavno vladani državi, vendar take vlade nimamo že 20 mesecev. To pa samo zato, ker se hoče le ena stranka obdržati na krmilu. Posledica te strankarske vlade je, da mi danes niti osebne svobode nimamo več in da je nedotakljivost doma in stanovanja že postala iluzorna. Kršili so dalje tiskovno svobodo, zborovaK no svobodo, zakon o državnem svetu, zakon o centralni upravi, šolski in občinski zakon. Lep dokaz, kako se spoštuje zboro-valni zakon, ste doživeli sami. Te zakone pa kršijo oni, ki bi jih morali spoštovati in jim pripomoči do zmage.
Nekdaj so v starem Rimu rekli državljani s ponosom: Sem rimski državljan. Zato pa bi tudi mi radi videli, da bi rekli ljudje s ponosom: Sem jugoslovanski državljan.
To pa pri nas ni mogoče, ker vlada razlikuje dve vrsti državljanov: verno in neverne, državotvorne in protidržavne. Po računu vlado je več protidržavnih državljanov' kakor državnih. To pa vendar ni mogoče.
Meni samemu se je pripetilo včeraj, da sem parstokrat moral preslišati besedo: Izdajalec! Jaz se za te klice nisem zmenil. Kdor hoče hegemonijo in nadvlado enega dela naroda nad drugim, ta kmalu najde »izdajalce«. A ravno hegemonija jo rodila separatistične težnje. Zato pa naj oni, ki
V nedeljo (cvetno) smo imeli v Glad-beeku slovensko službo božjo in zborovanje v rokodelskem doinu. V ccrkvi je bilo ljudi za eno malo faro, v dvorani pa toliko, tla bi ne šli v marsikatero našo društveno dvorano. Peli pa smo — če ne boste zamerili — bolje kakor pojete doma...
Reči moram, da je Westfalija silno zanimiva dežela — za nas nekako drug svet. Industrija jo velikanska. Nevem, če je že kje na naši okrogli zemlji kaj enakega. Poskusil vam bom podati kolikor mogoče objektivno sliko tukajšnih razmer. In sicer nas zanima dvoje: 1. Razmere tukajšnje samo na sebi, 2. življenje naših rojakov tukaj.
Začnimo s tem, kar je nad zemljo! Podnebje ni posebno prijazno. Solnca bolj malo, dežuje rado, m^zel veter brije pogosto. Vrh tega je dežela vsled tolikih dimnikov in dima sama dimnata in zakajena. Nemci že itak ljubijo črno barvo: hiše so zunaj temno barvane, pa tudi znotraj prevladuje črnina: stene, preproge in pohištvo — vse bolj temno. Zaradi obilnega dima so pa hišo in cerkve zunaj še bolj začrnele.
Zaradi tega podnebja in dima bi človek sklepal, da tukaj ne more biti zdravo. A ne vem, kako je z zdravjem splošno. Slovenske žene pač tožijo, da večkrat bolehajo. Zaradi tega so pa ni treba bati, da bi ljudje v Vestfaliji izumrli ali da bi jih le zmanjkalo! Cele ure daleč hiša pri hiši, iu vse so polne I Pa tudi naraščaju ne manjka-Kakor, qq vseh industrijskih krajih tudi
tuknj otrok kar mrgoli. Tudi Slovenci bomo nekoliko namnožili nemški narod. Slovensko družine imajo večinoma po mnogo otrok, — kar je že dobro spričevalo za naše ljudi...
Dožela sama je ravan, nekoliko valovita. In ta ravan je vsa posejana z rudniki, tovarnami, dimniki in naselbinami. Nimate pojma, koliko je tega! Novem, kako velika je industrijska pokrajina v primeri s Slovenijo, ker nimam pri sebi zemljevida Jugoslavije. Omeniti moram, da Slovenci ne prebivajo samo v \vestfalski, ampak tudi v renski provinciji (Reinprovinz), ker industrijska pokrajina sega v obe te dve provinciji. Kako velika je ta pokrajina v primeri s Slovenijo, pravim, ne vem natančno; gotovo pa vsaj tolika kakor vsa Kranjska, čo jo smem še tako imenovati. Mislite si torej vso Kranjsko ravno iu na tej ravnini približno vsako četrt ure vsaksebi en rudnik oziroma tovarno 8 svojimi 4, 5, 6 visokimi dimniki, dvigali in drugo ogromno opremo. Nevem, kako da je narava — če se sme tako reči — ravno na ta kos zemlje natrosila toliko te robe. Kopljeta se premog in železo. Rudniki so globoki do 800 metrov. Vsa zemlja je podvrtana. Ponekod že hiše pokajo in se nagibljejo.
Pri vsem tem pa i>okrajma ni tako tovarniško pusia in dolgočasna, kakor sem si jo jaz predstavljal. Tovarne in selišča ee vrstijo s poljem, sempatje je tudi še kak gozd vmes, kar dajo pokrajini še prijaznej-I še lice. Med dolgimi, dolgimi vrstami de-
-i—t—m—гггггмТм .r	-------—i— ■ n 1 тп-in
iavskih hiš (ki jih zovejo »kolonije«), so navadno zasajeni tudi drevoredi. Vse te delavske hiše imajo tiidi po nekoliko vrta, tako da si družina lahko redi celo po par prešičkov.
Vsa ta velikanska industrija datira šele od leta 1870. Prej niso poznali teh zakladov zemlje. Marsikod so začeli kopati še mnogo pozneje. V teh kratkih desetletjih so nastala iz malih vasi velika mesta. Gladbeck je bil navadna kmetska župnija s kakimi 3000 dušami, danes jih ima 60.000. Bur — kdo ga pozna pri nas? — jih ima 100.000 v 6 župnijah, dočim je bila prej le ena. Hambom jih ima 130.000 v 7 župnijah, prej le ena.
Kar je očesu krščanskega človeka po» sebno prijetno, je ravno to, da se med vsemi temi dimniki in izmed vseh teh naselbin na vseh straneh dvigajo kvišku tudi številni visoki zvoniki in stojijo povsod nove cerkve, velike in lepe, da bi skoro vsaka lahko služila za katedralo. Večinoma so gotskega sloga, nekatere tudi romanske. Zidanje cerkva, ustanavljanje novih župnij in razvoj cerkvenega življenja je šel tukaj vštric z drugim razvojem, — ne kakor drugod, n. pr. na Dunaju in tudi pri nas (Trbovlje, Šiška, Jesenice idr.), kjer je zaostali razvoj cerkev veliko prehitel ir pustil daleč za seboj... Slovenus viator,
NajconejSo in najuovcjSo obleka m dame iđ
gospode dobite sanic: Seleab. ul. 8. Gričar & M*
l ia*
bodo udoležili vsi vneti sadjarji ter več sadjarskih strokovnjakdv, kateri bodo predavali o raznih panogah tako važnega sadjarstva in vrtnarstva ter bodo podavali nasvete in navodila, kako naj isto z vso vnemo pospešujemo, da se povzdigne do isto veljavo in popolnosti, katero po vsej pravici zasluži. Shod se vrši ob 3. uri popoldne pod milim nebom. Zvečer pa so bode na čast vsem do-llim udeležencem in gostom v hotelu Golt-nik priredil koncert, na katerem se bodo razpravljalo tudi o sadjarstvu iu vrtnarstvu. Z ozirom na veliki gospodarski ter etični pomen umnega sadjarstva in vrtnarstva so oni prebivalci Savinsko dolino kakor tudi šaleške doline pa tudi drugih slovenskih pokrajin vabijo, da so tega tako velevažnega shoda v največjem številu udeležijo. Na shod naj pridejo tudi ženske in fanti, dekleta, katerim se bodo tudi o vrtnarstvu predavalo. Spodnji Savinjčani—šaleška dolina in Zgornja Savinska dolina, pridite vsi prijatelji narave — sadjarji in vrtnarji, da si podamo roke in damo pobudo istim, ki še niso v naših vrstah. Na veselo svidenje v Mozirju! — Ivan Cesar, t. č. tajnik. — Rudolf Pevec, t. č. načelnik.
Ormož. Na Veliko soboto popoldne je jmrl dr. Franc Strelec, notar v Ormožu. Bil je markantna oseba. Kot prvi slovenski župan v Ormožu je vodil občinsko gospodarstvo vzorno in gospodarsko. Pošten, pravičen do pičice je povsod in vedno podpiral pravico in nasprotoval krivici. V tem se ni oziral ne na socialno in družabno stališče poedinca in tudi ne na politično in narodno pripadnost. Vsak mu je bil enak in vsakemu je povedal resnico v obraz. Čeravno je bil naš politični nasprotnik, smo ga vendar vsi in vedno globoko spoštovali in želimo, da ga vodi onstran groba milejša zvezda, kakor ga je v tem življenju. Naj mu bo žemljica lahka!
Buče. Po kratki in mučni bolezni je umrla tukaj 17. aprila vrla žena in mati ga. Ana Val, soproga tukajšnjega poštarja. Na Veliko soboto popoldne smo izročili truplo hladnemu grobu, dušo pa priporočili od mrtvih vstalemu Zveličarju. N. v m. p.
Seja Kmetske zveze.
V torek 22. t. m. se je vršila seja Jugoslovanske Kmetske zveze pod predsedstvom poslanca Brodarja. 0 zunanjem in zlasti notranjem političnem položaju je obširno poročal poslanec S u š n i k. Živahne debate, ki je sledila, so se udeleževali vsi navzoči. Med resolucijami, ki so bile soglasno sprejete, sta najvažnejši sledeči: >Odbor Jugoslov. Kmetske zveze uvi-deva, 8 kako doslednostjo bojuje Jugoslovanski klub težki boj za pravice našega ljudstva, odobrava njegovo taktiko in mu izreka popolno zaupanje. Kakor vztrajajo poslanci SLS kljub zasmehu nasprotnega časopisja neomajno v delu za uresničenje našega programa, tako hoče tudi kmetsko ljudstvo stati neomajno za svojim poslanci, naj pride kakršenkoli pritisk.« — »Kmet-ska zveza odločno protestira proti uvozu italijanskega vina v kakršnikoli obliki. Vinska kriza je tolika, da mora naša država pri vseh pogajanjih zavarovati našega pro-ducenta in iskati prilike za izvoz.« Seja je trajala od pol enajstih do dveh popoldne.
—	Na Šmarno goro! Dne 4. maja 1.1, prvo majevo nedeljo, priredi orlovska srenja Št. Vid nad Ljubljano izlet na prijazno Šmarno goro. Zjutraj ob 7 je zbirališče na postaji Viž-marje, nato odhod v sprevodu z godbo. Ob 9 je služba božja na Šmarni gori. Po sv. maši se vrši tabor na Planinci. Kosilo bo pripravljeno v Tacnu >pri Koširju« od 12—2. Kdor si hoče zagotoviti dobro kosilo, naj se prej priglasi na orlovsko srenjo v Št. Vidu nad Ljubljano. Popoldne ob pol 4 je javna telovadba na vrtu >pri Koširju«. Po telovadbi prosta zabava, šaljiva pošta, srečolov itd. Pri celi prireditvi igra dobroznana godba z Jesenic. Prijatelji orlovstva in lepega izleta, pridružite se! — V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo 11. maja. Bog živi-
—	Slovenski Oberammergau. Mala gregor-ska župnija, ki se v izbočenih planinskih višinah dviga med velikolaško in ribniško dolino, je začela po vzgledu svetovnoznanega Oberammergaua ena prvih na deželi s težko uprizoritvijo pasiona. Obširna dvorana »Gre-gorskega doma«, ki ima tudi za to težko predstavo tehnično pripraven oder, je bila že trikrat kakor oblegana od občinstva. Vse občinstvo, tudi tisti inteligenti, ki so glede odrskih uprizoritev izbirčni, so izrekli svoje priznanje uprizoritvi, kakršne ne bi bili pričakovali. Tudi scenerija je za podeželske razmere naravnost razkošna. Zdi se, da je mala gregorska župnija, ki je dvignila svoje sinove tako visoko k večnemu solncu, kakor nalašč poklicana za to pot poslanstva. Vse vloge, tako farizejev kakor blagostnikov s Kristom so podale krasno, harmonično zgrajeno celoto, tudi rajanje angelov, hosana cvetne nedelje, hrupni zbor farizejev — bi mogel tako preduašati le kakšen zbor stalnega gledališča. — Po programu pasijonske sezije se ima letos vršiti zadnja predstava na belo nedeljo.
—	Novi zvonovi v Stari Loki. Ta teden dobimo B bronaste zvonove iz /vonolivarne Ing. 1. in H. Btihl v Mariboru. Na Jurievo nedelio
27. L m. jih bo slovesno blagoslovil naš rojak mil. g. stolni prošt Andrej Kalan. Na veselo »žegnanje« vabimo rojake, sosede, znance in prijatelje — Staroločani.
-- Odlikovanje za zasluge v vojni. Naša vlada je odlikovala hoiandsko sestro Rdečega križa gdčno VVesterhof, ki se je v svojem poklicu udeležila v Srbiji balkanskih vojn in potom sodelovala tudi v svetovni vojni, svetinjo za hrabrost. Obenem s tem odlikovanjem so izročili gdčni VVeslerhof tudi njen portret, ki ga je izvršil slikar Bart Peyzel.
—	50 odstotkov popusta na železnici obiskovalcem Zagrebškega velesejuia. Legitimacije izdaja Tourist-Office, Aleksandrova cesta.
—	Italijanski kapital za izsušenjo naših močvirij. Neka italijanska finančna 6kupina se te dni pogaja г vladnimi krogi v Belgradu zaradi prevzetja izsuševalnih del na naših močvirjih. Podjetje bi razpolagalo s kapitalom nekaj sto milijonov lir.
—	Delavsko zborovanje v Belgradu. Dne 20. t. m. je zborovala v Belgradu Radnička partija. Zahtevali so, da bodi minimalna delavska plača 96 Din dnevno, ker se izpod te vsote ne da živeti; dalje so sklenili praznovati 1. maj ter ta dan opustiti delo. Posebno obširno pa so se govorniki pečali s slučajem delavke Ljubice Ljubičič, o kateri so trdili, da jo je belgrajska policija v zaporih ubila. Sklenili so proti temu činu oster protest. Policija shoda ni motila ter so se delavci po zaključku mirno razšli.
—	Pravoslavno bogoslovje v Peči so premesti v Skoplje. Ministrstvo za vere namerava pravoslavno bogoslovnico v Peči ki šteje 180 slušateljev, premestiti v Skoplje.
—	Ženska imenovanja v zdravniški slui-bi. Za šefa na otroškem oddelku v bolnici v Skoplju je imenovana ga drča Kaja Djordje-vič-Suter, za šefa na otroškem oddelku v bolnici v Nišu pa gdčna drča Nadežda Stanojevič.
—	Radikalno čiščenje na gimnaziji. Profesorski kolegij na gimnaziji v Jagodini je nedavno sklenil, da se dovoli nadaljni študij le učencem z najmanj dobrimi redi, vsi drugi pa se izključijo. Tako so od 900 dijakov na gimnaziji izključili 270. Javnost tega preradi-kalnega čiščenja ne odobrava.
—	Smrtna nesreča na Savi. Na velikonočni ponedeljek se jo odpeljala zasebna uradnica Vera Krstić v Belgradu v družbi svojega družbenega tovariša s čolnom po Savi na izlet. Iz neznanega razloga se je čoln sredi Save'prevrnil. Mladenič se je utegnil zgrabiti za pre-vrnjen čoln, dekleta pa je voda odnesla. Mornarji so že nezavestno potegnili iz vode in ker ni bilo nikjer dobiti zdravnika, je dekle umrlo.
—	Vprašanje železniško zvezo Zader— Knin. Občine, gospodarska podjetja in narodne ustanove v severni Dalmaciji so se nujno obrnile na zunanje ministrstvo, da se Zader pod nobenim pogojem ne zveže z železnico do Kni-na. Zunanje ministrstvo je nato suhoparno odgovorilo: >Naša delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo ima navodilo, da naj-budneje ščiti državne interese ter ni nobene nevarnosti, da bi bili tj interesi ogroženi.«
—	Iz splitske statistike. Dne 31. decembra 1923. je štel Split 28.684. prebivalcev, od tega Д3.839 moških in 14.845 ženskih. Občinskih pripadnikov je bilo 16.385, državnih 10.258, tujcev 2041. Po veri je bilo 27.619 katoličanov, 769 pravoslavnih, 231 Židov, 26 protestantov, 22 muslimanov, 16 grkokatolikov, 13 brez kon-fesije, 2 ostalih ver. Pismenih je bilo 20.952, nepismenih 7732. Hiš je v Splitu 2437. — Zdravstvene ustanove v Splitu so: javna bolnica, drž. bakteriološka postaja, drž. dispanzer za tuberkulozne, drž. ambulanca za zdravljenje trahome, drž. ambulanca za venerične in kožne bolezni, obč. bolnica za kužne bolezni; zdravnikov je v Splitu 40, babic 9. Split ima 2 ubož-nici: eno za moške, drugo za ženske. Tujcev je došlo lani 27.312, od tega 23.851 iz naše kraljevine, 1235 iz Italije, 1137 iz Čehoslovaške, 621 iz Avstrije, 135 iz Rusije, 72 iz Nemčije, 58 iz Anglije, 53 iz Madžarske, 50 iz Poljske, 45 iz Francije, ostalo iz drugih držav. Šolski z.,/odi v Splitu so naslednji: 4 otroški vrtci,
6	javnih in 2 zasebni osnovni šoli, od tega ena s hrvatskim in italijanskim oddelkom, druga čisto italijanska (Lega Nazionale), dalje dekliška šola za kmetijstvo in gospodinjstvo, dekliška meščanska šola, tehnična srednja šola, trgovska akademija, višja realka, ženska reformna gimnazija, zasebna gimnazija za kle-rike, katoliška bogoslovnica. Split ima svojo občinsko knjižnico in Narodno gledališče.
—	Ameriški milijarder v Splitu. Splitska »Nova Doba« poroča, da je 19. L m. dospela v splitsko luko lepa ameriška jahta >Corsair«. Z njo poluje po Sredozemskem morju odlična ameriška družba Piorpont Morgan s soprogo, Andrej Smith s soprogo, ga. Kamilton, Arthur Shipley, Bernard Stevvars, Miss S. Jepen in Miss O'Counor. Posadim ladje šteje 51 mož, poveljuje kapitan George Porten. Ameriška družba si je ogledala znamenitosti Splita ter obišče tudi ostala dalmatinski mesta.
—	Brezposelnost v Sarajevu. V Sarajevu je tačas nad 1600 brezposelnih, v celi Bosni pa nad 2500. Ker je bil kredit za podporo brezposelnim že davno pošel, se je Delavska zbornica nujno obrnila za pomoč na mestno občino, velikega župana in ministrstvo za socialno politiko.
—	Požar na morju. Minuli četrtek je motorna jadrnica »Komiti last društva Beton, plula iz Metkoviča v Split. Jadrnica, ki je nosila
7	vagonov tovora, je bila naložena z drvmi in državnim monopolnim tobakom. Na višini Po-valia io na ladii nastal požar. Posadka 5
mož si je zaman prizadevala, da ogenj zaduši. Nato so obrnili ladjo naravnost proti kopnemu. Požar je tnalu objel vso ladjo iu moštvu jc blizu Ravnic komaj še uspelo, da vrže sidro ter se je nato rešilo v malem čolniču. Ladja г vsem tovorom je popolnoma zgorela in je ostalo od nje zgolj ogrodje. Škoda je znatna, vendar vsaj približno krita г zavarovalnino.
—	Ukraden otrok. Otroka, dva meseca starega, so ukradli (?) dne 21. t. m. Janezu Loviče iz Hrastniških Poljan. On in ona sta šla od doma, otroka pa zaklenila. Ko sta se vrnila, otroka ni bilo nikjer. Bajta stoji v samotnem kraju.
—	Prodaja starih pušk in samokresov. Dne 29. aprila 1924 ob 9 dopoldne se bodo prodajale v porotni dvorani deželnega sodišča v Ljubljani razne stare puške (primerne za lovske čuvaje) iu samokresi in sicer samo zdražiteljem, ki so v posesti orožnega lista.
—	Bazne tatvine in vlomi. Posestniku Matevžu Iskri v Kamniku so vlomili tatovi v hlev in so mu pokradli več moške obleko in čev ljev iz kašte v vrednosti več tisoč Din. O vlomilcih nimajo še nobene sledi. — Neka begunka iz begunjske kaznilnice na Gorenjskem je komaj po odhodu iz kaznilnice takoj začela svoj stari posel in je kradla in goljufala, kolikor je pač mogla. Ko so ji postala tla v domači okolici prevroča, je pobegnila čez mejo. — V Peteljniku jo bilo vlomljeno pri posestniku Janezu Podmiljšaku. Tat je ukradel več moške obleke, perila in obuvala, srebrno uro z verižico, molitvenik, moleli in rjavo usniato denarnico, v kateri je bilo 250 Din gotovine. Skupna škoda znaša okrog 4000 Din. V Lim-buču je bilo vlomljeno v viničarsko poslopje grofice Fani Alberti. Tat je ukradel več razne posteljnine, domačega platna, blaga za žeu-ske obleke, več zaves, stensko uro ,več lovskih stenskih okraskov in več posrebrnjenega jedilnega orodja v skupni vrednosti do 14.000 Din. V Sevnici je bilo vlomljeno v gostilno Rudolfa Cimperška. Tatovi so odnesli gosli, vredne 15.000 Din. Te gosli so bile napravljene že leta 1600 in sicer od znane stare, firme Nikolaja Amanta v Krcmoni. Dalje je bilo ukradenih več škatelj cigaret in usnjat suknjič s kožu-hovinastim obšitkom v skupni vrednosti do 20.000 Din. — V Braslovčah je bilo vlomljeno v poštni urad in pokradeno iz žcaprtega predala 241 Din gotovine, za 110 Din znamk, srebrna ženska ura in toplomer. Vlomilci so hoteli vlomiti tudi v ročno blagajno, kar pa se jim ni posrečilo. V blagajni je bilo 6000 Din gotovine in za 2000 Din poštnih znamk. — Na Roviščah pri Raki je bilo vlomljeno pri posestniku Janezu Duhu. Tat je odnesel iz omare 2820 I)in gotovine in pa več moškega in ženskega perila in obleke. Tatvino je izvršil neki na videz znan postopač, katerega domečini dobro poznajo in ki je po izvršenem tatinskem vlomu izginil iz okolice. — V Laškem je vkradel neznan vlomilec iz podstrešja posestnika Leopolda Smodeja več moškega in ženskega perila in nekaj obleke v skupni vrednosti preko 2000 Din. — Iz nezaklenjene skrinje v kozolcu posestnika Antona Cepuš v Je-govcah pri Marijinem gradcu so hoteli odnesti neznani vlomilci več žakljev po 100 kg pšenice. Tatovi pa so bili pregnani in so pustili plen v bližini kozolca ter so pobegnili pred domačini.
— Ukraden konj. Nekemu posestniku na Grosupljem je bil ukraden konj do 15 pedi visok, suh, rdeče barve, vporaben za navadno vprego, delo in tudi za ježo. Konja sta ukradla dva Primorca, ki sta pobegnila preko meje.
IZJAVA G. ŠČEKA.
Cenjeni gospod urednik!
Danes so mi dostavili iz Ljublane izrezek Narodnega dnevnika od 9. aprila, ki je priobčil članek »V znamenju besedolomstva«. Avtor opisuje volitve v Italiji in napada pri tem mene osebno, Mali list in pa strujo, kateri pripadam. Ker vsebuje članek trditve, ki so v kričečom nasprotju z resnico, smatram za svojo dolžnost, da odgovorim na glavne obdolžitve.
Narodni dnevnik piše: »Mali list je javno opominjal primorske klerikalce, da označijo kot preferenčne številke 2, 4 in 6, to je v prilog Besednjaka, Brajše in Bitežnika proti VVilfanu, Stangerju in Podgorniku. Kot konsortist Malega lista dvigam proti tej trditvi najodločnejši ugovor. Mali list ni nikdar storil, kar trdi o njem ljubljanski list, niti kaj podobnega ne, pač pa je res, da je ponovno pozval volivce nu preference 1, 2, 3 in da je tri dni pred volitvami prostovoljno prinesel kliše glasovnice s preferencami J, 2, 3.
»Narodni dnevnik pišo: >Dr. Wilfan je bil vedno tam, kjer je bila nevarnost največja, on se ni skrival in je bil dan na dan na shodih, dočim dr. Besednjaka ni bilo videti.« Proti temu zasramovanju dr. Besednjaka moram istotako odločno protestirati. Ne da bi hotel manjšati časti g. dr. Wilfana, moram resnici na ljubo izjaviti, da mi ni шапо, da bi bil v petih letih narodne borbe dr. Wilfan od narodnih nasprotnikov kdaj napaden in ravno tako ne o drugih tržaških »voditeljih« brez izjeme, pač pa vem, da so bili goriški »voditelji« skoro brez izjeme vsi dejanski napadeni, zlasti pa dr. Besednjak, ki je bil do krvi pretepen. Kandi-datje Besednjak, Brajša in Bitežnik so se nahajali za časa volivne borbe v taki nevarnosti, da so morali zapustiti svoie družine, česar pa
ne moreni trditi o kandidatih, ki pripadajo
drugi struji.
Z največjem ogorčenjem je moral človek brati, du dr. Besednjaka ni bilo nikjer videti! V zadnjem tednu pred volitvami je bil po nalogu »Slov. volivuega odbora« v Rimu in tedaj istočasno pač ni mogel biti na Primorskem. Vem pa z gotovostjo, da je imel volivne shode v Nemškem Rutu, Rihembergu, Štandrežu, Str-žišču, na Dobrovem, v Mirnu ter štirikrat v Istri.
Naj še povem, da so govorniki naše struje šli v najbolj uevarne, nasilstvom izpostavljene kraje, kamor sc drugi krogi niso upali. Kandidata dr. Brajšo so fašisti aretirali, in med nepopisnim strahom ljudstva odvedli v Poreč. Na predvečer volitev se je samo dr. Besednjak s prijatelji upal v terorizirana Brda, kjer so šli nadenj in nad kandidata dr. Bitežnika » puškinimi kopiti ter z žilovkami.
V	toliko sem želel popraviti trditve Nar. dnevnika, ki so najbrž slonele na netočnih informacijah.
V	nadi, da boste te vrstice priobčili, osta* jam Vam, cenjeni gospod urednik, udani
Virgilij Šček.
p Kruto ravnanje. Tržaška prefektura ju končno vel javno odbila prošnjo za italijansko državljanstvo odvetniku dr. Mateju Trinajstiču v Voloskem. Isto se jo bajo zgodilo tudi dr. Henriku Tumi v Gorici. Usoda obeh odvetnikov, ki sta svojo prakso izvrševala ua dosedanjih mestih nad 30 let, je s tem uničona. Po sklepu pakta za »prijateljsko in prisrčno sodelovanje med kraljevino SI1S in kraljevina Italijo je tako ravnanje nasproti odličnim pripadnikom slovanske manjšine pač zelo čudno.
p Ilišno preiskave. Tržaška »Edinost« pri« občujo javno opozorilo na tržaškega prefekta zaradi nezakonitih hišnih preiskav, ki se po vrsti vršo pri osebah slovanske narodnosti. Preiskave se vrše brez pismenega naloga, z enostavno utemeljitvijo, da je prizadeta oseba »državi sovražna«. Kazenski zakonik za tako postopanje ne daje nikake podlage ter so morajo vse take hišne preiskave smatrati /.a protizakonite.
k Volivni kompromisi. Zadnji »Koroški Slovenec« se v uvodniku peča z izidom občinskih volitev na Koroškem. Ugotavlja lep slovenski uspeh potem pa odločno graja stališče tistih, ki so zagovarjali skupni nastop z driv-gimi strankami ter šli skupaj bodisi z Bauern-bundom bodisi s socialnimi demokrati. Slučaji so sicer ostali osamljeni, a kolikor jih je bilo,-so bili Slovencem na škodo. Ne le, da so bili v takih primerih slovenski glasovi brez vsake koristi izgubljeni, marveč je v onih občinah slovenska stranka izgubila svojo samostojnost Nasprotno so Slovenci, kejr so nastopili samostojno, tudi v obmejnih občinah dosegli lepe uspehe: tako v Velikovcu, št. Tomažu pri Celovcu in v Ziljski dolini. Zlasti je prizadela Nemce izvolitev dež. poslanca dr. Petka v .Velikovcu.
Jutri bomo začeli priobčevati nov roman z naslovom: >Kazan, volčji pes«. Spi-, sal ga je James Oliver Cunvood. Ta kanadski roman je eno najveličastnejših del ameriškega slovstva in je vzbudil velikansko; senzacijo. Preveden je bil takoj skoro v, vse civilizirane jezike in je povsod imel nenavaden uspeh. To je živalski roman, a pusti daleč za seboj živalske pripovedke Angleža Setona Thompsona ali pa Ru-dyard Kiplingove povesti iz indijske džungle. »Kazan« ni samo povest iz življenja volkov in lovcev v severnih kanadskih pustinjah, temveč je ob enem tako napel roman, da ga oni, ki ga je začel citati, ne more odložiti, predno ga ni prečital de konca. Kar si tiče napetosti, se more kosati z vsakim modernim detektivskim romanom. Naše cenjene naročnike in čitate-lje prav posebno opozarjamo na izredni užitek, ki jim ga bo nudil Kazan.
Ljubljanske novice,
lj Ljubljanski demokrati ne morejo mirno spati. Noč in dan tuhtajo, kako bi spravili z mestnega magistrata »to boljševiško kleri-kalno-komunistično zalego«, ki hoče na stroške ljubljanskih davkoplačevalcev modernizirati naše mesto in popraviti napake, ki so jih zagrešili bivši liberalni mestni očeije. Delavnost in korajža sedanje večine v mestni hiši dela hude skrbi zlasti »Slov. narodu« in >Ju-tru«. Tlakovanje mestnih ulic, stanovanjske hiše, povečanje ubožnice, mestno kopališče na Ljubljanici, poklicno gasilstvo, rešilni avlo, pogrebni zavod, vse te stvari in zlasti pa pohvala tujcev, ki prihajajo v mesto in pravijo, da Ljubljana »pod klerikalno-komunistično komando* očividno napreduje, hudo tare naše demokrate. V današnjem »Slov. narodu« vprašuje člankar, kje nuj magietratna večina dobi za nove investicije, za razširjenje kopališča, za nadaljevanje tlakovanja ulic, za rešilni avto in nakup zemljišča za pogrebni zavod potrebno kredite. No temu radovednežu žc lahko povemo, da v to svrho ne bo treba drugega, kakor da sedanja večina poskrbi, dn se naprednim demokratskim bankam nekje pri-» ščipuejo in odvzamejo ceneni krediti ter na-
Stran
6e0venec, «№S ZS. ftpffla 192av
kloni jo mestni občini in — basta. Topot se menda razumemo brez podrobnih komentarjev. Ako bosta pa »Slov. narod« in »Jutro« šo naprej radovedna, bomo poskrbeli za podrobnosti njihovega ztuiimanja za razpust občinskega zastopa. O, ko bi to grozdje lisici ne bilo prek i slo t
lj Smrtna kosa. Na velikonočno nedeljo je po dolgi bolezni v visoki starosti 80 let preminula v Ljubljani na Starem trgu št. 19 gospa Ljudmila Millitz, hišna posestnica, vdova po že pred mnogimi leti umrlem prvem ljubljanskem tiskarnarju Rud. Millitz. Ime Millitz je tesno zvezano z zgodovino našega tiskarstva, saj je bila Millitzeva tiskarna na Starem trgu prva tiskarna med Slovenci. Po prerani smrti« svojega soproga je pokojnica vešče in z vso vnemo vodila tiskarno sama ter je z neumornim in vztrajnim delom vzlic nastopajoči konkurenci obdržala svoje podjetje na lepi višini. Pod imenom »Zvezna tiskarna« v lasti »Jadranske banke« obstoja ta nad 100 let stara tiskarna še danes. — Na veliko soboto je po dolgi mučni bolezni umrla ga Marija T u r k roj. Počivavnik, mati drž. veterinarne-ga nadzornika g. Hugona Turka. Pogreb se je vršil na velikonočni pondeljek. — Na velikonočni pondeljek je umrl ravnatelj mestne klavnice v p. g. Pavel Skale. — Istega dne je umrla ga Jožica Stropnik, soproga poštnega odpravnika. — V Frančiškanski ulici je umrla v pondeljek ga Ana Zaje roj. Peterca, žena strojnika v hotelu Union. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. — Blag jim epom in.
lj Krožek magistratnih uradnikov daruje mesto venca ua krsto blagopokojnega ravnatelja mestne klavnice v p. g. Pavla Skaleta znesek 150 Din za društvo slepih.
lj Mestna blagajnica zaradi selitve v nove uradue prostore v Kresiji do sobote t. i. 26. t. m. za stranke ne uraduje.
lj »Balkan«. V sobotno »Poslano« delniške družbe Balkan se je vrinilo več tiskovnih napak. V drugi koloni, 3. točka je čitati v oklepa-
Svetovna trgovina.
Trgovske bilance najvažnejših držav Za leto 1923 so že toliko znane, da dobimo lahko pregled mednarodne trgovine v preteklem letu. Če primerjamo izmenjavo blaga s predvojno dobo, vidimo, da tudi peto leto po vojni še ni tam, kjer je bil predvojni čas. Splošno opazujemo v mednarodni povojni trgovini lahko tri dobe.
1.	V prvem času po vojski je nastopila povsod velika potreba po blagu, številke uvoza in izvoza gredo hitro kvišku. Kmalu nastopi reakcija.
2.	Od leta 1921 naprej davi evropske In ameriške države težka gospodarska depresija. Prodaja zastaja, brezposelnost naraste do obsega, kakor ga ni dosegla tudi v najhujših predvojnih krizah. V Amerik je brez dela sedem milijonov ljudi, v Angliji pet.
3.	Tekom leta 1922 kriza poneha in eačne se preobrat, ki traja tudi še leta 1923.
Seveda, če gledamo samo absolutne Številke, bi mislili, da je bila trgovina leta 1923 za tretjino večja kakor pa v zadnjem predvojnem letu 1913. Statistika nam pravi, da je izkazala zunanja trgovina dvanajstih držav, predstavljajoča 60 odstotkov vse svetovne trgovine tele številke:
1913: 96.7 milijard zlatih mark;
1921: 107.9 milijard zlatih mark
1922: 115.7 milijard zlatih mark;
1923: 126.9 milijard zlatih mark.
A trgovski indeks svetovne veletrgovine je za 50 do 75 odstotkov nad predvojnimi cenami. Napravimo za leto 1913 številko 100, vidimo za 1921 številko 65, 1922 78 in 1923 87. Torej je bila izmenjava lani še zmeraj za osmino pod 1913.
Nobena trgovska bilanca ni tako pasivna kakor nemška. Natančnih številk ne moremo dobiti; zlasti se ne more dognati, koliko blaga je šlo noter in ven skoz veliko odprtino na zahodu. Mislijo pa, da je zunanja trgovina 1923 50 odstotkov one iz leta 1913.
Ker Nemčija ni mogla iz Poruhrja Izvažati, je prišlo to prav v prvi vrsti Angliji, kar se pozna v tehle številkah: uvoz 1922 18.7 milijard zlatih mark, 1923 21.2; izvoz 15.4 in 17.1. Na zadnji številki je udeležen premog z več kot 50 odstotki.
Tudi Francija se je razmeroma dobro držala! Uvoz 8.1 in 8.2, izvoz 7.0 in 7.7. Bolj slabo se je odrezala Belgija, ki 1923 ni dosegla številk 1. 1922.
Zelo ugodno je bilo leto 1923 za Italijo. Uvoz se je dvignil napram letu 1922 za 9.6%, izvoz pa za 19. Predvojne številke so skoraj dosežene. Način izvoza pa postaja od dne do dne bolj drugačen: Italija, prej agrarna, postaja vsak dan bolj industrijal-na. Izvoz agrarnih produktov je šel napram letu 1913 nazaj, oni industrijskih izdelkov se je pa dvignil.
Posebnost je Rusija. Uradna statistika nam pravi, da je bil uvoz leta 1922 več kot trikrat tako velik kakor izvoz, leta 1923 pa za polovico manjši. Vzrok je najbrž ta, ker ne pride v Rusijo nič več živil in jih je leta 1923 Rusija epet za 100 milijonov zlatih rubliev več eksDortirala kakor im-
jih: (ca. 80 sob) — ne oseb —; v tretji koloni prva vrsta: 20.000 m' — ne metrov —; nato sledi stavek: Končno pripominjamo, da se naša družba ne boji stroškov ne žrtev itd.
lj Umrli so v Ljubljani: S. Anizija Frančiška Verdelj, usmDjenka, 26 let. — Antonija Ocepek, ključavničarjeva hči, 1 leto. — Ana Zajec, strojnikova žena, 63 let. — Marija Franko, zasebnica, 79 let — Josipina Stropnik, žena postajnega odpravnika, 23 let. — Pavla Cerar, kočarjeva hči, 12 let. — Ivan Kamnikar, tesarski delovodja, 52 let. — Marija Jeraj, delavčeva hči, 3 leta. — Jakob Prežel, skladiŠčnilv, 65 let. — Marija Josepini, rudarjjva žena, 50 let. — Fran Rausch, major v pok., 55 let. — Marija Turk, zasebnica, 77 let. — Angela Jančar, kretnikova hči, 23 let.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 13. do 19. aprila je bilo 20 rojenih in 1 mrtvorojen; naknadno prijavljena 3 rojstva; umrlo je v tem času 24 oseb, od tega 10 tujcev; naknadno prijavljena 2 smrtna slučaja. Vzrok smrti v 6 slučajih jetika, v 1 pljučnica, v 1 škrlatica, v 1 možganska kap, v 2 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni. Od 13. do 19. t. m. je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj dušljive-ga kašlja.
lj Najden denar prikrila. Mizar Stanko Marinčič na Glincah je izgubil dva bankovca po 100 Din. Iskal je možakar delj časa zaman svoj denar, končno pa so ugotovili, da je našla ta dva bankovca neka mlada kajžar-jeva hčerka iz soseščine. Deklica je nekaj časa tajila, da je bankovce našla, končno pa je priznala in denar vrnila, s čemer je bila zadeva poravnana.
lj Policijske ovadbe. Včeraj so bile prijavljene tele policijske ovadbe: 2 radi tatvine, 1 radi pijanosti, 9 radi cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi pasjega kontumaca, 1 radi prestopka fijakar-skega reda, 1 nezgoda, 1 radi lahke telesne poškodbe in 1 radi prikritja najdene stvari.
portirala. Kar se tiče absolutnih številk, je pa ruska zunanja trgovina zelo majhna: uvoz za štirikrat in izvoz za poldrugikrat manjši kakor avstrijski, pa ima Avstrija komaj dvajsetino ruskega prebivalstva. Je pa zato notranja trgovina večja. In če bi razdelili Rusijo na vse sovjetske države, bi bila zunanj atrgovina seveda vsa drugačna.
Od maniših držav izkazuje Švica dosti več uvoza kakor prej; Češkoslovaška je prav dobra — ne smemo gledati samo na absolutne številke, češka krona raste — itd. O Jugoslaviji bomo posebej govorili.
Tudi izvenevropske države izkazujejo poživljeno trgovino: uvoz ameriške Unije je 1922—1923 narasel od 13 milijard zlatih mark skoraj na 16, izvoz od 16.1 na 17.4. Enake so razmere v Egiptu in angleških dominijonih. Izjema je Japonska, ki je bila med vojno konjunkturo izborno izrabila, je sedaj ne more več tako, in ki jo je vrhu vsega drugega vrgel
septemberski potres daleč nazaj.
* * *
g Novo podjetje. Industrija, obrt in trgovina so doslej nabavljale nepremočljive in specijelne tkanine v tehniške svrhe, kot n. pr. plahte, platna za šotore, jadra za parnike in jadrnice, konopnene cevi, tkanine za cedila, nepremočne obleke za mornarje in delavce itd., po večini iz inozemstva. Temu nedostatku je pomagano sedaj s tem, da je stara ugledna tvrdka M. J. Elsinger in sinovi na Dunaju, tovarna nepremočnih tkanin, poverila glavno zalogo za SHS tvrdki Brača Frank in drug, Zagreb, Frankopanska 6, kjer je obenem uredila proizvajanje plaht, šotorov itd. po meri in po načrtu.
g Izkaz Narodne banke. Po izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. je bilo v obtoku za 5 milijard 5926 milijonov dinarjev bankovcev, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 8. t. m. zmanšanje za 63'5 milijonov dinarjev. Istočasno se je zmanjšala tudi metalna podlaga za 1'9 milijona dinarjev tako, da je znašala 15. t. m. samo 440'7 milijonov dinarjev.
g Živinski trg. Na zadnjem zagrebškem živinskem semnju so bile cene sledeče: domači voli I. vrste 15—16.20, IL 13—1450, bosanski voli I. 12 Din, II. vrste 10.50—12.50, III. vrste 10—10.50, domače krave I. 13—15 Din, II. vrste 12—13.50 Din, III. 9—11 Din, teleta 12.50 do 15 Din, prešiči (lo 1 leta 18—28 Din, preko 1 leta 18—22 kg žive teže. Težki vprežni konji 15.000-17.000 Din, težki 13.000—15.000 Din, lahki konji 10.000—11.000 Din, ovce 7—8 Din za kg žive teže, težki prešiči 19—20 Din za kilogram žive teže.
g Cone masti; Na novosadskem trgu je cena masti sledeča: prešičja mast 36—38 Din, surova slanina 35—36 Din, sušena slanina 38 do 40 Din.
g Cene živini na tujih tržiščih Avstrije: voli 12.000-17.000 n. a. K., krave 12.000—15 tisoč, mesnati prešiči 23-500—26.000, mastni prešiči 24.750—26.000. Češkoslovaška: ovce 10—15.50 Kč, teleta 12—42.50, koze 5—8, domači prešiči 12—14 K. č. za kg žive teže. Italija: voh I. vrste 640—690 lir, voli II. vrste 540—630 lir, III. vrste 450—530 lir, krave I. vrste 560—640 lir, II. vrste 420—550 lir. III. vrste 300-410 lir.
g S tržišča jajc. Produkcija jajc v celi državi je normalna. Cene so po komadu v Srbiji 0.85—0.95 Din, v Bački 1.05—1J0 Din, v Banatu 1.10—1.20 Din, v Slovoniji 1.10 Din, v Hrvatski 1—1.05 Din. Izvoz gre v glavnem v Nemčijo, ker London in Pariz ne konve-nirata.
g Premog v Bolgariji. Kakor posnemamo iz »Slova« je znašala lani produkcija črnega premoga v Bolgariji 1,075.000 ton. Največji premogovnik Pernik. ki je državna posest, je dal 914.000 ton. Največ bolgarskega premoga so porabile državno želoznice (459.000 ton), potem industrija (356.000 ton) in srbske železnice (24.397 ton).
g Italijansko-jugoslovanska trgovina. Po italijanski uradni statistiki je izvozila Italija lani v Jugoslavijo svojih produktov za 336 milijonov 33.843 lir napram 255 milijonom letu 1922. Glavni predmeti italijanskega uvoza k nam so bili lani sledeči: bombažne tkanine in ročna dela (54.952 kvintalov za 168.3 milijone lir), volnene tkanine in ročna dela (16.760 kvintalov za 49.2 milijona lir), bombažno predivo (14.507 kvintalov za 29.3
Dr. Joža Glonar:
Kongres slovanskih geografov m etsiografov v Pragi.
Centralni geografski položaj češkoslovaške republike in njene prestolnice je v zvezi z ugledom, ki si ga jo ta mlada država v razmeroma kratkem času pridobila, povzročil, da postaja Praga v vedno večji meri mesto kongresov. V vrsto teh kongresov spada tudi kongres Blovnnskib geografov in etnografov, ki se bo vršil letos v prvih dneh junija v Pragi.
Ideja tega kongresa je sama po sebi že stara. Že v letu 1914 je Cv i j i c na kongresu čeških naravoslovcev in zdravnikov nasvetoval kongres slovanskih geografov in etnografov, ki pa ga je svetovna vojna za enkrat preprečila. Po vojni pa so razmere za tak kongres postale v marsikaterem oziru mnogo ugodnejše, kongres sam je že z ozirom na nujno potrebno kooperacijo v slovanskem znanstvenem delu postal tako rekoč potrebna in naravnost neodložljiva zadeva. Zato se je Cvijić že v jeseni 1.1922 podal v Prago, da bi idejo takega kongresa med praškimi znanstvenimi krogi znova propagiral. Kot kraj kongresa se je določila Praga in samo po sebi je umevno, da se je vsled tega vse pripravljalno delo za ta kongres poverilo praškim strokovnjakom. Profesorju Cvijiću se je poverila samo še naloga, da pridobi za udeležbo tudi poljske strokovnjake, na katerih sodelovanje je kongres moral v prvi vrsti reflektirati. Tako so se pripravljalna dela zavlekla in ideja kongresa je pridobila konkretno obliko prav za prav šele tedaj, ko je češka vlada dala na razpolago zanj potrebna sredstva. To
S)a se je zgodilo šele proti koncu 1. 1923. Pripravljalni odbor je moral s prireditvijo kongresa tem bolj hiteti, da bi ne prišel v kolizijo s kongresom jugoslovanskih arheologov, kulturnih zgodovinarjev in etnografov, ki se bo vršil 1. 1925 o priliki otvoritve muzeja v Splitu. Jesen 1. 3924 pa za Prago ni bila primerna, ker bo takrat zboroval v Pragi mednarodni antropološki kongres.
Delo in uspeh tega kongresa je odvisen od dela v njegovih posameznih sekcijah. Za enkrat jib je določenih osem in sicer sledeče: 1. kartografija, fizika zemlje, geodezija, hidrografija, meteorologia in klimatologija; 2. geomorfologija in geologija; 3. geografija rastlin; 4. antro-pogeografija in gospodarska geografija; 5. antropologija, etnografija, demografija in sociologija; 6. pokrajinska geografija; 7. geografski pouk; 8. znanstvena organizac'ja. Kakor je iz te vrste razvidno, je program tega kongresa zelo bogat, mogoče naravnost prebogat. Program tudi ne odgovarja imenu, ki si ga je kongres nadel: etnografija je skromno stisnjena, med tri discipline, in to zelo obširne discipline, enega izmed o s m e-r i h odsekov. Očividno je, da je sklenjena v krog fizikalnega in materijalnega pojmovanja, kakor ostale discipline, ln da se ne pojmuje s stališča filološke sla-vistike, torej duševne vede. Kdor pa danes čnje besedo slovanska etnografija, jo umeva v prvi vrsti kot slavistično in ne kot prirodoslovno disciplino; v to misel ga bo zavajalo tem bol,] dejstvo, da sta v pripravljalnem odboru kongresa tudi dva slavista, Murko in Polivka.
Tako boleha koncept tega kongresa na nekaki notranji neskladnosti. Oteže-valo ga bo in mu jemalo predikat slovanskega kongresa dejstvo, da, bodo na njem zastopani samo neznatni drobci največjega slovanskega naroda, same oni ruski učenjaki teh strok, ki se nahajajo izven domovine. V zavesti vseh teh težkoč je pripravljalni odbor nalogo tega kongresa nekoliko omejil in jo na ta način srečno intenziviral. Kongres bo imel v nrvi vrsti nalogo, da udeležence iz
milijone lir), moka (107.037 kvintalov za 15.8 milijone Ur) itd. Nasprotno pa je Italija uvozila iz Jugoslavije lani produktov za 489 milijonov 280.077 lir napram 866 milijonov 818.018 lir 1. 1922. Iz toh podatkov jo razvidno, da jo bila za nas trgovina z Italija aktivna z a 155 milijonov lir.
g Produkcija žvepla v Siciliji 1. 1923. Leta [1923. se je produciralo v Siciliji 206.250 ton žvepla nasproti 137.640 tonam 1. 1922.
g Tekstilna industrija Italije. Lani ja porabila italijanska industrija tekstilij 155 tisoč ton bombaža, 40.000 ton volne in 2780 ton umetne svile.
BORZA.
Curih, 22. 4, (Izv.) Berlin 1275—1.295, Italija 25.20-25.276, London 21.805, Newyork 560.50— 567.0, Pariz 35.35—35.55, Praga 16.70—16.7550, Dunaj 0.0079—0.0080, Bukarešt 3.0, Beograd 7.025— 7.075.
Zagreb, 22. 4. (Izv.) Devize: Italija 357.50-. 360.50, London 351 50—354.50, Ncwyork 80.0—81.0, Pariz 5.1450—5.1950, Praga 237.50—240.50, Dunaj 0.1130-0.1150, Curih 14.20—14.30. - Valute: dola'
79.20-80.20.
drugih slovanskih dežel seznani z geografskimi in etnografskimi razmerami češkoslovaške republike! Saj ni nobena znanost ravno tako silno navezana na kraj, kjer se na kakem kongresu obravnava, kakor ravno geografija in etnografija. Baš v tem pogledu pa so ravno v češkoslovaški republiki razmere zelo ugodne. Razne korporacije, znanstveni zavodi in posamezniki so na tem polju že nenavadno mnogo storili, muzeji imajo bogate in znanstveno urejene zbirke, pred kongresom in po njem se projektirajo znanstvene ekskurzije v razne kraje republike. Na polju češkoslovaškega narodopisja, ki ima sijajno tradicijo in ki je že 1. 1895 presenetilo svet s praško narodopisno razstavo, je toliko gradiva v fotografijah, dijapozitivih in filmih na razpolago, da bo samo primerna izbera delala težave. Priprave za etnografsko sekcijo so zelo pospeševale pripravljalna dela za že prej nameravani kongres češkoslovaških narodopiscev, ki naj češkoslovaško narodopisje na novo organizira in sistematično izgradi in ki se bo nameravanemu kongresu geografov in etnografov v zadnjih dneh pridružil, tako da bodo lahko razna predavanja in ekskurzije skupne.
Cvijićovo stališče je povzročilo, da zavzema etnografija v okviru kongresa v primeri z geografijo tako neznatno mesto. Saj. je vendar čudno, da zavzema etnografija mesto prave pepelke med štirimi disciplinami enega posebnega odseka, dočim je n. pr. za samo geografijo rastlin določena kar cela posebna sekcija. To je v zvezi z razvojem teh disciplin med Slovani. Z geografskega stališča traktirana etnografija je dovolj razvita, da lahko na geografskem kongresu tvori posebno sekcijo, s slavističnega stališča traktirana etnografija pa ima pri nas že tako staro tradicijo in tak obseg, da bi zahtevala sama zase obširen kongres z najrazličnejšimi sekcijami med katerimi bi bila geografska etnografija s svojimi od slavistične različnimi vidiki in metodami potrebno dopolnilo in blagodejen korektiv. Za slaviste etnografe na tem kongresu ni pravega mesta; organizatorji kongi-esa so jim namreč dali ravno toliko prostora in zraka, da je »zum Leben zu wenig, zum Sterben zu viol!« Če so sedaj v zadnjem trenotku skuša ta nedostatek nekoliko popraviti, se je bati, da se bo v tem nasprotju stališč in metod našla samo polovična rešitev in da bo prišlo samo do motečo hipertrofije že itak številnih sekcij in ekskurzij, kar bo delo kongresa bolj oviralo ko pospeševalo.
Pesebna zanimivost tega kongresa bo tudi njegova slovanska mnogojezič-nost; ta problem je težaven, toda rešiti ga mora mlajša generacija. Najlažje ga bodo rešili slavisti sami, toda baš slavisti bodo na tem kongresu samo neznatna manjšina. Na vsak način, pa je kongres pomemben že kot velika revija slovanskih znanstvenikov na polju geografije in bo lahko služil kot priprava za nadaljnje kongrese, predvsem pa za slavistične, ki imajo najmanj tehničnih težkoč. • • •
pr Izredno zanimiv koncert v Ljubljani V torek dne 29. aprila se vrši v Ljubljani v Unionski dvorani koncert francoskega kvinteta na pihala. V kvintetu so zastopani sledeči inštrumenti: flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, spremlja jih pa klavir. Danes javljamo ta zanimiv koncert, natančnejši program še objavimo. Koncert priredi naša Glasbena Matica s sodelovanjem Francoskega instituta v Ljubljani.
pr A. M. Slomšek, Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Maks i m Gaspari. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. XCIV + 321 strani. Cena 56 Din. — Za pirhe smo dobili VI. zvezek zbirke Slov: pesniki in pisatelji: Slomškove izbrane snise
Gospodarstvo.
ca mladino. (Doslej so izšli Levslik, Valjavec, Erjavec, Jenko iu Stritar.) Knjiga obsega najprej na 88 straneh obširen življenjepis velikega učitelja slovenskega naroda; sestavljen je i vestno uporabo vse dosedanje literature
0	Slomšku, pisan pa poljudno v gladko tekoči besedi, da je veselje brati. Ker bo minulo kmalu že čotrt stoletja, odkar jo izdala Mohorjeva družba Medvedovo knjigo o Slomšku več ali manj težko dostopno širšim krogom, je bilo pač nujno, da dobijo odrastli ln mladina novo knjigo o Slomšku, ki zaokroža delo dosedanjih raziskovalcev, še težje so pa dostopni Slomškovi spisi. Leudovšek jih je nameraval izdati v kakih 16 zvezkih, a je izšlo samo 6 zvezkov. Tako velike so bile težave glede založbe. (Gl. str. 287!) A tudi teh šest zvezkov je danes težko dobiti v roke. Tudi je pri možu, ki je izdal v svojem življenju poleg neštetih manjših spisov in člankov kar kakih 50 knjig — če štejemo za posebne knjige tudi vse nove izdaje Svojih spisov, ki jih je priredil žo Slomšek sam — razumljivo, da bi danes našli samo še nekateri spisi hvaležnih bravcev. Naša zbirka nam nudi 76 strani Slomškovih pesmi, od katerih so mnoge postale narodne; med njimi so talce, ki bodo ostala med nami, dokler ee bo slovensko govorilo. Vso pesmi v naši zbirki so še danes mikavne; zapete so bile iz veselega in ljubečega srca. —■ Pripovedne spise (65 strani) bo brala mladina z veseljem. Mnogi ji bodo zuani iz šolskih knjig. Sledijo še poučni (95 strani) in nabožni spisi (39 strani). Človek srečuje povsod znane izreke, ki jih je čul že večkrat, ne da bi vedel, da nam je vse te misli tako trajno in lapidarao izrazil Slomšek. Naše priznanje zasluži tudi Tolmač, ki obsega na 42 straneh pojasnila k življenjepisu in k izbranim spisom. Če človek potuje po Štajerskem, so mu ne priljubijo samo prekrasne vinske gorice, ki kar božajo srce človeku, rojenemu na goratem Gorenjskem ali skalnem Notranjskem; omili se mu tudi ljudstvo po prijaznosti, s katero sprejema popotnika, po veselem petju, ki odmeva z goric: narodu so pozna, da ga je učil Slomšek, eden onih velikih kovačev, ki so skovali slovenskega človeka takega, kakršnega imamo danes pred seboj. INjegov spomin in njegov vpliv bo živel med nami od roda do roda. Mož apostolskega življenja in delovanja! >Moder in priden učitelj koristi človeškemu rodu vec kakor najslavnejši vojskovodja... Najsi ga ravno svet no pozna in večjidel slabo plačuje, v knjigi življenja se sveti njegovo ime in med svetniki bo njegovo plačilo.« (Str. LXXXVII.) Knjigo priporoča tudi nizka cena: 56 Din za vezano knjigo, ki šteje 415 strani in 12 ljubkih slik. ,Tako nizka cena je mogoča samo pri knjigi, ki hoče iti med ljudstvo v tisočih izvodov. Tn knjiga zasluži po svoji ureditvi in po možu, ki ga obravnava, da ji to tudi uspe! J. D.
pr Cankar v hrvatskem prevodu. Splitska >Nova Doba i prinaša v svoji letošnji velikonočni številki prevod Cankarjeve žrtice »Ško-delica kave.g_
Zvonarna v Št. Vida nad Ljubljano fma cez Velikonočne praznike v svoji zvo-narni razstavljenih 36 bronastih zvonov v razni velikosti, katere je vlila v zadnjih dveh tednih. Med drugimi se nahajajo na tej razstavi: 4 zvonovi za Gorenji Logatec 4 zvonovi > Jastrebarsko pri Karlovcu
2	zvonova > Podgcro v Dalmaciji
3	zvonovi » za Petrin jo na Hrvatskem 3 zvonovi » Kotoribo v Medmurju
2 zvonova > Rašico pri Mengšu
1	zvon > Molve-Medjimurje itd.
Oglejte si razstavo 1
Nižji poštni uslužbenci imajo 27. aprila Ob 3. popoldne VELIKO JAVNO TOMBOLO na KONGRESNEM TRGU.
Višji izobraževalni tečaj pri uršnliukah. Prvo predavanje po Veliki noči bo 23. t. m. v sredo ob pol 7 zvečer. Predava g. msgr. Viktor Steska. —
Slov. krši. ženska *v«»» vljudno vabi svoje članice in predse'.lico Elizabetnlh konferenc k seji, ki bo v sredo ob petih popoldne v Jugoslovanski tiskarni. — Predsedstvo.
XXIII, redu i občni ibor »Slovenskega trgovskega društva Merkur« v Ljubljani so vrš| v če« trtek dne 24. aprila 1924 ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17, L, s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. Б. Sprememba pravil. 6. Volitev odbora. 7. Določitev članarine za loto 1024. 8. Raznoterosti.
Vsakdo bo po svofi
v 16 • postrežen. Zaloga velika in prvovrstna ter po skrajno A nizki ceni le v konfekciji in modni trgovini Stan lonic,_Pred siioitjo 19
Kar Vi potrebujete, je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Polzkus-nn pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stublco, Elza trg št 134, Hrv.
Turistika in šport.
VELIKONOČNE ŠPORTNE PRIREDITVE
K a veliko nedeljo in velikonočni pondeljek je gostovalo v Ljubljani tretjič nogom. moštvo monakovskega T. u. SV, v. 1SG0. Moštvo je tudi tokrat napravilo najboljši vtis ter si brez dvoma pridobilo novih simpatij ljubljansko športno publike, ki je po-setila tekmi v razmeroma precejšnjem številu (prvi dan do 700, drugi dan do 1500).
Monakovčani so nastopili v nedeljo proti SK Hermesu, kateroga so sigurno premagali z rezultatom 4:0. V pondeljek so Imeli za nasprotnika SK Ilirijo, proti kateri so dosegli neodločen izid 2 : 2, četudi so bili večino igro primoraui k defenzivni igri. Gostjo so se pokazali kot kompaktno, tehnično dobro izšolano moštvo, ki razpolaga z veliko boi-bonostjo in nezlomljivo energijo. Posebno pohvalo zasluži med njimi srednji krilec Pledl, v tehničnem oziru izreden igralec ter v napadalni vrsti trojica reprezentančnih monakovskih igralcev Gablor, Stad-lor in Huber; posebno prvi je razvil izredno prodorno silo. V obrambi je bil enako dober desni . branilec Kammerloher ter golman Sedlmayer.
Za mladi SK Hermes je izpadla tekma zadovoljivo, četudi je rezultat negativen. Prožil jo rutiniranemu monakovskomu moštvu trd odpor ter marsikaterikrat tudi sam ogrožal nasprotni gol. V moštvu se jo zelo opažala odsotnost obololega Zemljaka. Celo moštvo še| ni dp dobra vlgrauo, igralci Gruden (d. branilec), Mihelčie (vratar) in Pleš (sr. napad.) pa so podali v vsakem oziru prvorazredno igro. Upati hočemo, da je ta tekma za Hermes prlčotek večjo podjetnosti in podlaga za novo smotrono delo in — napredek.
Tudi za Ilirijo je bila tekma proti T. u. SV. v. 1860 prva letošnja težja preizkušnja. Rezultat 2 : :2 se sicer ne glasi tako, kakor se je pričakovalo — in kakor bi bilo upravičeno po nadmočni igri Ilirije, vendar so lahko trdi, da je izpadla ta prva preizkušnja ugodno. Moštvo je bilo fizično v kondiciji ter tehnično in tudi v taktičnem pogledu izvrstno. Edina hiba, ki pa je stala zmago, se more očitati napadalni vrsti, namreč da jo mnogo predolgo zadržavala žogo ter po nepotrebnem uporabljala igro po zraku. Igra jo bila vse proveč usmerjena na desno krilo in na Pammerja, dočim je bilo izvrstno levp krilo nezadostno zaposleno. Halfi in obramba so bili dobri, edino Milan (levi half) je igral proveč defenzivno. Posebno je treba povdariti znamenito igro dosno-gn in srednjega krilca Zupančiča III in Zupančiča II ter desnega branilca Dolinarja. Z veliko agilnostjo sta se odlikovala nadalje levi branilec Beltram in desno krilo Zupančič I.
Vpondeljek eo je vršila pred glavno tekmo prijateljska tekma med kombiniranim moštvom Slavijo iu komb. rezervo Ilirije. Tudi ta igra jo bila mestoma zanimiva. Končala je i rezultatom 2 : 1 za Ilirijo.
Ostali ljubljanski klubi izvzemšl SK Primorje, ki je gostovalo v Trstu, niso izrabili praznikov, kar za agilnost njihovih odborov in moštev ni dobro spričevalo.
SK Primorje v Trstu. Prtmorjo jo nastopilo na veliko nedeljo in pondoljok v Trstu preti kluboma Edera in Ponziana. Prvi dan je podleglo z rezultatom 0 : 1, drugi dan z rezultatom 2 : 3. Moštvo jo bilo močno haudicapirano po kamenltem igrišču, katerega ni vajeno, kakor tudi po no baš nepristranskih sodnikih Dosežoni rezultati so za Primorje kot klub, ki zavzema doma v prvenstveni tabeli manj ugodno pozicijo, popolnoma zadovoljivi.
V Zagrebu je igralo v nodeljo In pondeljek angloško moštvo Oxfordske univerzito-te, in sle; r prvi dan s Concordijo, drugi dan s Hrv. akad. ŠK. Angleži so obo tekmi izgubili, prvo z 1 : 2, drugo z 1 : 3.
kdo ga po7na ?
Dne 22. marca 1924 je bilo najdeno nad vasjo Spodnje Loke pri Krašnji truplo umorjene ženske, ki jc bilo agnoscirano kot ono Jere Severjeve, posestnice v Savljah št. 24, občina Ježica pri Ljubljani. Jera Severjcva je odšla z doma dne 21. marca t. 1. ob 8. uri dopoldne v družbi nekega moškega, očividno berača, ki je prišel v zadnjem mesecu večkrat v njeno hišo in ji izvabil denar in obleko pod pretvezo, da bode s coornijami odgnal nesrečo od njene hiše. Ko je prišel prvič in drugič v njeno hišo, je ta moški imel črno kučmo na glavi in jc bil oblečen v dolgo, rjavo suknjo iz šotornega platna (celtna), ki mu je segala skoro do gležnjev. Prcpasan jc bil s pasom iz istega blaga. Na hrbtu je nosil vrečo prevezano kakor nahrbtnik. V roki strgan cekar. Ob neki priliki je imel na sebi nekakšen »frak«, kakor ga nosijo župniki. Tisti dan, ko je odšel z Jero Severjevo pa jc bil po pričevanju njenega sina oblečen v rjave hlače, črno-rjavkast jopič in na 'glavi jc imel zelenkast klobuk. Hlače so bile pri gležnjih nekoliko strgane in zašite z belim cvirnom. Čevlje na jermena, s kapico, jermena so bila na enem čevlju na treh krajih pretrgana. Jera Sever-jeva pa je bila oblečena v zeleno pleteno jopo, črno krilo in jc imela čez pleča črno pleteno volneno ruto, na glavi pa rumenkasto ruto z rumenkastimi rožicami. V rokah cekar in dežnik. Sla sta peš v Ljubljano in z vlakom do Kresnic in odtod peš proti Moravčam. -Ena priča, ki ju je srečala pred Moravčami, popisuje moškega takole: Moški je bil nad srednje, skoro visoke postave, črez pleča širok in očividno močnih kosti, posebno v obrazu ter sem opazil, da je imel med očmi precejšnjo razdaljo. Ko sem ga videl, je bil po celem obrazu rodeč, obrit, vendar brk nisem opazil. Na glavi je imel črn klobuk s približno 4 cm širokimi ravnimi krajci in ga je nosil v temen potisnjenega. Sivi lasje, klobuk izbočen kot model, obleka cajgasta, terano-modra z vpletenim belim vzorcem. V desni roki jc imel kol, debel kot zapestje, rjave barve z belimi pikami, popolnoma gladek. Kol je bil lahko iz črnega gabra in je bil dolg tako, da mu jc segal do prsi in sc ni mogel nanj opirati, temveč ga jc držal pod vrhom, če je hodil. Druga priča pravi, da je bila palica iz trdega lesa in tako debela, da bi jo z roko komaj obsege!, da je nosil nahrbtnik in da je imel noge bolj tenke. Vse pa so edine v tem, da jc bil močne in visoke postave. Po izpovedbi sina Jere Severjeve je imel na eni roki prevezan palec. Ko ga je razvezal, se je pokazalo, da jc bil palec na notranji strani proti korenu prav močno gnojen in da je bil ves palec otečen, Na isti roki in sicer na ■srednjem členku pa je imel za krajcar debelo hrasto. V Sevsrjevi hiši se je izdajal enkrat' za Antona, enkrat za Frauceljna, trdil je, da

Sprejmemo dobrega
PLESKARJA
femajlirar|a), ki se dobro razume na lesno pleskanje. •TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-eka cesta St. 4.	2349
"""STALNE SLUŽBE-"
IŠČE pošten, trezen kmečki fant. Lahko bi pomagal tudi pri lažjem pisarn, delu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod «POŠTEN«.
Za dobro upeljano trgovino ln mlin na deželi sprejmem
KOMPANJONA
Ozir. oddam v najem. Ponudbe pod «100 tisoč Din« na upravo »Slovenca«.
Srebrne krone
PRODAM: 21 komadov pet-kronskih, 7 komadov dve-37 komadov Ponudbe je
kronskih in eaokronskib.
poslati na upravo lista pod .NAJVIŠJA CENA«.
Sprejmem UČENCA
?A SODARSKO OBRT. -
"rednost imajo z dežele. -A. STRNIŠA, sodartivo — Selo . Moslc orl Liubliani.
Periekt. zobo tehnik
za samost. delo v zlatu in kaučuku, se išče za takoj za Novi Sad. - Ponudbe pod »Ugodnosti« na upravo.
UČENCA za BAKRO-
KOTLAR1JO sprejmem takoj. Poizve sc v trgovini, Sv, Petra cesta it. 33.
KrojaSki POMOČNIK
malo delo želi dobiti d
za delo
pri kakem dobrem mojstru, najraje na deželi. - Naslov! Krrel ТгЗаг, Brod - Logatec.
Pridno in priprosto DEKLE ki ima veselje do kuhanja, jc urna in snažna ter vajena domačih del, sprejmem takoj proti plačilu za večjo restavracijo. Sprejmem tudi POMIVALKO. — Naslov v upravi lisla pod itev. 2331.
Išče se kontoristinja
z lepo ročno piiavo, vešča vseh pisarn, poslov, slov. in ncin. jezika v govoru in pisavi. Nastop s 1. majem. Plača po dogovoru. Lastnoročno pis. ponudbe v obeh jezikih n« naslov: «Mn| it, 2352« na upravo lista.
JABOLKA
KUPIM. Ponudbe na upravo pod šifro «SADJE«. 2334
suho dobro kvaliteto vilano samo z a oksport rmožno blago kupuje vedno
BuBFrlno ГСагсоп, Trst
Via Ean Anastaso 10,
Obveeue oforto 7. najnižjo co-lip iranco P.ostojna eo adro-elra na (torenji naslov ali pa na G'. o v. Marcon, StraSa, Dolenjsko.
ZNIZANE CENE za otroške VOZIČKE!
Novi modeli. Poslužujte sc izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles .TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlov",ka cesta 4. Istotam sc dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika; sprejemajo so v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otro-šivaini in razni
Ne zamudite prilike!
Došlc so VRTNICE v raznih 40 vrstnih barvah iz sve-tcvnoznanc drevesnice Te-schendori Dresden, katerih je pa le šc 600—700 komadov na zalogi in se dobe vedno pri Ivan BRICELNIK, LJubljana, Vel. Čolnarska 21
ški vozički,
drugi »troji. Prodaja se tudi j	., ,
na obroke. Ceniki fraako. I ska cesta lo/i.
2 SPALNI OPRAVI
iz trdega lesa NAPRODAJ v Škofji ulici .13, II. nadstr., vrata št. 20._2340
POSESTVO
obstoječe iz hiše, kozolca, oboje z opeko krito, z vsemi gospodar, poslopji in z vsem inventarjem, 10 oralov njiv in travnikov in 10 oralov gozda za sekati, prodam. — IVAN ОВТЛК, žsžnr 11. p. Vrhnika.
Ncafceraege
CEMENT
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila sprejema H. PETRIČ, Gosposvet
BARAKA
srednje velika, bo 27. aprila
pop. prodana nn javni dražbi na postnji BREZOVICA.
ш ni!
Brez kvur.tonja Maga komUao Buažaajo is vsakovrstno bar-
S ANTON BOC
LJnbiJami, Šolonbursova ul. C,'I OUnce-V.i 40.
DVOKOLESA, šrv. STROJI, iMOTORJI (novi in rabljeni)
ceno naprodaj. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
iproaa
ike. -
»TRIBUNA« F. B. L.,
Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Tel. 343.
i stavbno in galanterijsko
- kleparstva -
Ljubljana, Bohoričeva 3
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Črtne ftrogo solidne, točno delo.	2117
jc iz Krašnjc doma, da ima tam 100 let tta* lega očeta in da je Primskov gospod z njim, v sorodstvu. V obraz je bil bolj suh, lasje so bili temri in pomešani s sivimi ln tako raz-i mršeni, da je izgledal »kakor kakšen koštrun << Ob ušesih jc imel zalisce in siper bolj sivka« ste. Kdorkoli bi mogel o tem ^moškem dat£ kakšne podatke, naj to nemudoma naznani nabllžji orožnlški postaji, županstvu ali župnijskemu uradu, ki ec s tem naprošajo, da jih tek^j oporočijo deželnemu sodišču v Ljubljani.____
Maribor. >Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — ___Zato narocito »Zvonoglaa.c .
izpred sodišča.
Posrečilo se mu je prvič in ojunačen je poskusil drugič svojo srečo. Vlomil je namreč v mesarsko stojnico mesarja Bunca v Šolskem drevoredu. Odprl jc vrata s ponarejenim ključem in je odnesel približno 3 kg težak kos msea. Tri dni ga je jedel, čez tri dni pa je хо-. pet poskusil svojo srečo. Toda pri drugem poskusu so ga zalotili, prijeli in zaprli. Obtožc-: ncc, ki je seveda tatvino priznal, sc je zago-< varjal, da je žc delj časa brez posla in živi 4 celo družino v skrajni bedi, ki ga je tudi do-vedla do tega koraka. Ker sc je ugotovilo, da je ta zagovor deloma resničen, vendar pa Se ne upravičuje tatvine je bi! ponesrečen vlo-mllcc obsojen za enkrat samo na 14 dni zapora.
Ponesrečilo se mu je. Čevljar Jože Kralf v Tržiču, ki je izdeloval čevljarske izdelke tudi za večje ljubljanske zaloge je vzel od tvrdke Krisper v Ljubjani za 60 parov usnja: in drugih potrebščin za okroglo 1500 Din, Ko ni v pravem času prinesel čevljev, so ga vprašali, kaj jc ^ naročenim delom. Nato pa je prii šel mož v Ljubljano in je povedal, da je bilo v zadnjem času vlomljeno v njegovo stanovanje in mu je odnesel tat vse zaupano usnje, veliko ogledalo in d"e veliki sliki, Tega pa mu niso verjeli in zadevo je dobilo v nadaljno preiskavo državno pravdnišlvo. V preiskavi pa vloma ni mogel dokazati. Najbolj sumljivo je bilo to, da tega vloma ni nikjer niti orožnikom piijavil. Senat se je uveril, da si ie možakar vlom in tatvino le izmisiil, da bi pri« šel po ceni in nekaznovan do tujega blaga. Vendar mu je spodletelo in mož je bil obsojen na dva meseca ječe, mora pa plačati vse strcw ške in takso ter povrniti vso škodo. Na podoben način so poskušali goljufati še tudi drugi, vendar pa je to, kakor hitro sc jc do-znalo, da je to le sleparija, prišlo šc vedno nai dan in so bili vsi ti občutno kaznovani.
Našla se je v trgovini Avgust Agnola, Ljub« Ijana, Dunajska cesta 10, zlata verižica.
Kdor jo pogreša, naj se oglasi istotam.
ЈЈ^ИА IVTl
Kaučuk pete in kaiičuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.
Užitok je za vsakega slabokrvnega in blo-dega zdravljenja z Iron-om radi njegovega izbor-nega učinkovanja in okuan. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano iu okolico pa je v zalogi v lekarni Leustek.
70 oralov, SE ODDAJO v Bevkah na Lukmanovem posestvu na drafbi V NAJEM. Dražba bo v nedeljo ob 2. popoldne v Bevkah pri Vrhniki na licu mesta. 2347
Najceneje
7 oralov, iraven Dolenjskega kolodvora, ODDAM na dražbi V NAJEM. Dražba bo v nedeljo ob li. uri dopoldne zraven Dolenjskega kolodvora.	2346
trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom.
Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvet^ ska cesta 16/1. - Tel. 343.
za DAME in GOSPODE NAJNOVEJŠIH oblik, ravno
tako preoblikovanje in prebarvan je, izdeluje po konkurenčni ceni TOVARNA SLAMNIKOV
AJ. Škrabar — Domžale.
v normalnih dolžinah in debelinah nad 30 cm I. in II, vrste, KUHMO v vsaki množini franko vagon, najraje na progi ZidaiJ most—Brežice, Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hledi lahko ogledaio. na: AND. JAKIL, ICrmeli — Dolenjsko,
2213

Potrtim srcem naznanjamo veera sorodnikom, prijateljem in znaB-eem, da je nai dobri oče, stari oče, brat, Ust ln stric, gospod
ravnatelj mestne klavnice v p.
v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 2 zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega se vri! r sredo, dne 23. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Mesarska cesta it 1 (klavnica) na poko. pališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 21. aprila 1924,
ŽALUJOČI OSTALI.
moderni mmm slamniku nn Al IF ОВЕШШМК
U Kfl 1ЈЖ, domžale
Jme:
(R. ШШаис
£jubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
Зп obleko in perilo.
Oddam TRAVNIK
V ZAKUP, 5 oralov, ob Tržaški cesti v Ljubljani. -Ponudbe na: Franc LOČNI-KER, Tarjaiki trg Itev. 6.
Francosko LUCERNO, švedski semenski OVES (ječmenovec), grahoro
in druga poljska semena od. daj. Fran POGAČNIK, Ljub. ljana, Dunajska cesta St. 36.
WE4N"
družba za elektrotehnično industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. Telefon 88, MARIBOR. Veteriniska ulica 11. Telefon 239.
Ilf H
Objava.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan. cem, da je naša dobra, nepozabna soproga, mati in stara mati, gospa
Ana Zaje roj. Peterca
žena L strojnika
v ponedeljek, dne 21. t. m. ob tričetrt na 9 dopoldne po dolgi, mučni bol [ezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v sredo, dno 23. t. m. ob 2. uri iz hiSe žalosti, Frančiškanska ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 21. aprila 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
cement, katranske proizvode in ves ostali gradbeni materijal dobavlja
Zagreb.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
Oddelek za gradbeni materijal
Strosmayerova ul. 6.
Telefon 16-11, 27. Filiale: Beograd, Sarajevo.
Tehnlčltom odelenju opštine grada Beograd pc'rebno јв
500 m3 drvenih kocaka za izradu kaldrme (cestnega tlaka).
Kocka mora biti lepo i pravilno ostrugana; imati pra« vilne i oštre robove bez čvorova i truleži. Izradjena od crvene, zdrave i jedre borovine Ш smrče. Mora biti dobro impregnisati3. Dimenzije kocaka: 8/12; dužina od 15—25 cm. Na svaki metar kubni kocaka potrebno je izliferovati i 90 dužnih metara drvenih leniriča dimenzije 1—1'5 m dužine, 4 cm višine i 0 5 cm debljine.
Umoljavaju se reflektanti, da svoje ponud.c izvole podneti Saobračajnem Odelenju grada Beograda, Jugo-vifa ulica br. 1 naidalje do 5. maja ove godine.
Za druge uslove i način impregnisanja obratiče se Saobračajnem Odelenju.
IZ SUDA GRADA BEOGRAD A. Br. 8662,
17. aprila 1924 god.
Zalivala.
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega sina, oziroma brata
Stanka šoberl
izkazali svoje tolažilno sočutje, darovali krasne vence in ga spremili na zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebna zahvala prečast. g. župniku M. Žbontarju za tolažbo pokojniku, na smrtni postelji, Orlom z Jesenic in Koroške Bele za
častno spremstvo, g. Fr. Klinarju za lepo urejeno vodstvo, gosp. P. Arncžu za ganljiv nagrobni govor, godbi del. druStva in pevskemu
zboru za lepe žalostinkc. Vsem, vsem Bog plačaj! Sava • Jesenice, dne 20. aprila 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
Naznanilo In zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša preblaga mati, odnosno taSča, sestra, svakinja in teta, gospa
Marija Turk, ro]. PoCivsvnlk
19, aprila t. I. po dolgotrajni mukepolni bolezni, ponovno previdena, v 77. letu življenja mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb predrage rajnko se je Izvršil 21. aprila 1924.
Vsem, ki so spremili bla£opokojno na poslednji poti, posebno še vsem, ki so darovali spominske vence in nam izkazali dejansko In drugače svoje sočutje, iskrena zahvala iz vsega srcal
Sin HUGON TURK
drž. veterinami nadzornik.
»ZADRUGA MESARJEV in PREKAJEVALCEV v LJUBLJANI« naznanja žalostno vest, da je umrl gospod
živinozdravnik, ravnatelj mestne klavnice v pok.
v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 2, uri zjutraj po dolgi, mučni boiezni.
Pogreb blagega pokojnika bo jutri, v sredo dne 23. t. m, ob 4 popoldne iz Mestne klavnice, Mesarska cesta 1, na pokopališče k Sv, Križu. Ohranimo pokojnika v trajnem spominu 1
{K?
Mesto posebnega obvestila.
Globoko užaloščena nad nenadomestljivo izgubo, naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena, dobra in blaga mati odnosno stara mati in tašča, gospa
Liudmila JVIillitz, i*oj. Šmajdek
hišna posestnica in vdova po tiskarnarju
v nedeljo, dne 20. t. m. ob 6 popoldne po dolgotrajni in mukepolni bolezni, v starosti 80 let, previdena s tolažili sv. vere, udano zatisnila svoje trudne oči.
Pogreb blagopokojnice se vrši v sredo, dne 23. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Stari trg štev. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba v četrtek, dne 24. t. m. ob 9. uri.
Nepozabno pokojnico priporočam v blag in prijazen spomin. Ljubljana, dne 20, aprila 1924,
Ludmila Tambornlno,
hči, Imenom vsega sorodstva.
Salfla-honfl, Sfrace, MagohilShe мџм.
——j ii.iiiiiHi—ii i......ii■■ ............................ ....... m........»I ■ ■ —■■m iiiiilni ii
ođlemalne јш|Шсс Иб.
Knjigoveznica н. i. d. v UoDIjanl ~ Kopitarjeva nlico 611.
I. preoblikovalnica
damskih slamnikov in moških klobukov
Dereortc & ZovrSon
Ljubljana, Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. Istotam velika zaloga damskih slamnikov, naki-tenih in praznih ter raznovrstnega nakita.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nahup
nogavic, Žepnih robcev, brlsalk. klota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Sivlije, krojaie, Sollngen in za obrezovanje trt.
KA VELIKO IN MALO.
TESTONE
suhe, KUPIM. — JOSIP STADLER, Ljubljana, Sod-na ulica St. 11,
Vino
Vmo
podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljuoljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino	Vino

I Si|l
^ na obroke
THE REX CO, LJUBLJANA, Telefon 268. GRADIŠČE 10
Schapirograph In 3chapirografske potrebščino : тззкмпБитг u
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je po težkem sedemletnem trpljenju danes ob 11, uri, preyidena s tolažili sv, vere, v 82. letu starosti preminula naša ljubljena žena, mati, babica, prababica, sestra in teta, gospa
IKIarleta Rmmr roj. Selan
Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 23. aprila ob 2 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dolu pri Hrastniku.
Hrastnik, dne 21. aprila 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
izdata konzorcH »Slovenca«,
Odeovorni urednik: Franc Kremžar v Liubliani
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani