126. številka. Trst v soboto dne 6. junija 1903. Tečaj XXVIII Edinost glasilo političnega imštva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč l ,,Vese!iČni odsek Narodnega doma v Sv. Ivanu pri Trstu" vabi na otvoritveno slavnost v nedeljo dne 7. t. m. RAZPORED: 1. Od 11. predpoiudne do 1. popoludne promenadni koncert na vrtu starega doma. 2. Ob 1. popoludne skupni obed v dvorani novega doma. 3. Ob 4. uri popoludne začetek ljudske veselice. Vstopnina k veselici 20 nvč. (40 st.). Obed stane 1.20 gld. (2.40 K.) brez vina. Za banket je še 20 mest prostih. Nil de nobis sine nobis. Madjari bo neizprosni v zahtevanju. Duvaiizem, ki jim je prinesel državo b čisto madjar.-k<> upravo — ta duvalizem hočejo — glasim madjarslih novin — izvesti sedaj do skrajnih konsekvenc, to je : tudi v zadnjem zavetišču nekdanje skupne monarhije — v armadi. Madjaraki linti javljajo namreč, da je že izdelana nova zastava za skupno vojsko. Na jedni strani bo naBhkan angel j, ki vzdiguje avstr.jski grb. Na drugi strani pa bo grb (•grški. \a zastavi bi prišel torej do izraza princip duvalizma, tistega razcepljenja monarhije, ki se je izvršilo v ta namen, da ubija Slovane v monarhiji. Zato niso Slovani nikdar priznali duval zma in ga ne pripoznajo nikdar. Dosledno temu bodo vedno z vsemi močmi pobijali vsako krepljenje in širjenje duvalizma. Skupna armada — to je še jed no znamenje ntš.h združenih muči. V armadi stoje pod skupno zastavo vsi deli — razkosani in razmetani sicer na vse strani — naše nekdanje sloveusko-hrvatske držaje! Naše starodavno slovensko-hrvatsko kraljevstvo je imelo sicer prvotno svojo armado, svojo zastavo in svoj grb. Ko so pridružili nato elovensko-hrvatsko vojsko k skupni vojski aonarriije, storili so to proti voji našega naroda. Zato je dolžn« st prav h narodnih poslancev, da ob vsaki priliki reklamirajo in zahtevajo, da se vsposravijo ntše narodne pravice in svoboščine. S tem, da nastopijo naši poslanci z vsemi močmi proti temu, da bi se izvajala zoamenja duvalizma tudi na zaBtavi naše skupne armade — s tem ne le da ne bodo branili sedanjega stanja, ki je škodljivo naši PODLISTEK. narodnosti, ampak preprečijo, da se nam narod ša bolj ne razcepi ter se Dam s tem ne prinese še vtča narodna škoda. Dežele naše slovensko-hrvatske države nieo bile z mečem osvojene za monarhije Habsburgov, ampak naš narod j e lastne volje in ii a zakonitem zboru izvolil Habsburžane za svoje kralje in vladarje proti temu, da mu isti slovesno prisežejo, da bodo varovali in čuvali vse narodne piavice. A med temi pravicami se nahaja na prvem mestu ona, da bodo varovali celokupnost našega kraljevstva ter mu razširjali meje. Naš narod je dosedaj zvesto držal, kar je obljubil svojemu kralju. Dogodki iz raznih dob pa kažejo, kako so se ntšemu narodu jemale pravice, kako so se trgale posamične dežele od skupnega kraljestva in kako se je kone^no naša domovina po duvaiizmu razdelila na dva dela in izrcčila na milost in nemilost Madjarom in Nemcem. V teh besedah ni zap sina samo nevarnost, ampak naravnost vsa nesreča našega naroda. Ta zavest mera prešiniti vse stanove, pa vzdigniti ves narod na odpor proti duvaiizmu. V prvi vrsti morajo Btati na straži izvoljeni poslanci, pa brezobzirno in z vso odločnostjo pokazati na pristojnem mestu, da si Slovenci >u Hrvatje ne puščajo več jemati nobene pravice! In ako bi kdo hotel držati naš narod v sužnjosti, tedaj naj zagrme povsodi besede dalmatinskega poslanca Bor-č ća : Rajši smrt, nego sužojost ! Kakor trde madjarski listi, je že sklenjena stvar, da se znaki duvalizma postavijo na zastavo skupne armade. A proti tej zahtevi. Madjarov postavimo tudi mi svoj odpor do skrajnosti ! Zbornica poslancev ima pravico določati prispevke za vojsko in tudi število novincev. Ob tej priliki bo čas, da naši poslanci obrača-n a j o z državnimi ministri, ki se na tako nečuven način igrajo z usodo našega naroda! Proti namerovani novi zastavi arsaade zadoni iz srede našega nareda jednodušen glas : Non possumus ! (Nočemo !) Nil de nobis sine nobis ! Dogodki na hrvatskem. Državni zbor. V včerajšnji seji poslanske zbornice vršila se razprava o nujnem predlogu poslanca Borčića, Biankinija in drugov glede dogodkov na Hrvatskem. Nujni predlog zahteva od ministerskega predsednika, naj pove prave razloge, radi katerih je preprečil av-dijenco jugoslovanskih \ oslancev pri cesarju, tega niste morda opazili, niste umeli krutosti Razpršeni listi. Iz inojejra dnevnika- — Slavko V i 1 i n s ky. Da, tudi jaz se moram ločiti od teli dragih krajev in zopet »e treba vrniti k napornemu delu v mestu. Pa saj meni bi ne bilo težko slovo od milin krajev ! Ali spomini prihajajo k meni — spomini na ločitev lansko in mi prinašajo v srce žalost in tugo. Ravno leto je od tega. Jasno se spominjam, kakor da je bilo Binoč:, svojega sestanka z Julijo. Bila je s teto svojo, grofico \V.t v bližnjem letovišču in tako sva se seznanila. Ah, čemu. Julija, ste morala križati poti mu sva najinega življenja . . . čemu ? . . . Ce se morala srečati ? Cemu je morala že ob prvem erečanju vskliti v najinih srcih ljubezen mogočna kakor smrt, globoka kakor prepad, ki naju je ločil že tedaj ?.. . Jaz sem videl prepad med nama, sem videl ne-moinest najine ljubezni, a Vi, Julija, Vi, življenja, ki naju ločuje in je naju ločila že tedaj, ob najinem prvem srečanju. Saj se se spominjate, Julija, bilo je nekega septemberskega dne. Popoludne je bilo, na nebu so se erečavali oni rumenkasti je senski oblački, ki nosijo v naša srca mehko melanholijo in nam bude v njem neko slutnjo o nečem žalostnem, temnem, morda o smrti . . . In tisto popoludne sem se prišel jaz poslovit od Vas in od tetke Vaše. Srčno, skoraj z materinsko ljubeznijo se je poslavljala Vaša teta in se mi zahvaljevala za družbo, ki sem jo delal Vama tu in tam. A vse drugačno je bilo slovo z Vami. Tako nekam čudno mi je bilo, ko ste mi dali roko. Nekaj Časa je ta trepetala v moji roki, gledali ste mi v oči globoko, kakor že nikdar prej. In potem ste zašepetali hitro, skoraj prestrašeno : »Zvečer ob sedmih Vas pričakujem ob kapelici na razpotju«. Pobledeli ste, lahno se priklonili in jaz sem odšel. . . Zvečer ob sedmih .. . sem slišal Vaš glasek in meni je postajalo ob tem v duši težko. . . tako težko . . . »Cemu naj grem ? poživlja vlado, naj uvede preiskavo o izgredih v Ljubljani in naj takoj naznani zbornici izid te preiskave. Slednič zahteva predlog, naj se avstrijska vlada takoj sporazume z ogrsko vlado v ta namen, da se bo od hrvatskih oblasti spoštovala pisemska tajnost. Nujnost predloga je utemeljeval poslanec B o r č i 6, ki je ojstro napadal ministerskega predsednika, ker je jugoslovanskim poslancem preprečil pot do cesarja. Govornik se je pritoževal na tem, da se v Avstriji vedno podpira nemško nadvlado. Krivičnoat vlade nasproti slovanskim narodom je glavni vzrok negotovega položaja države in boja, ki ga zastopniki raznih slovanskih narodov bi-jejo proti vladi. Dokler ne bo toliko tostran, kolikor onstran Litve rešeno slovansko vprašanje v smislu praviee in prava, do tedaj ne bo v državi ne reda ne miru. Govornik je zatrjeval, da Hrvati ne uamerujejo provzročiti konflikta med obema državnima polovicama. Hrvati niso nasprotni ogrskemu aarodu, marveč le ogrskemu vladnemu zistemu, a ne stremijo za tem, da bi se pretrgala vez, ki že stoletja spaja oba naroda. Ako se bodo izpolnjevali zakoni in ustavne pravice Hrvatov, bo red takoj zopet vspostavljen; sicer — to naj si zapomnijo naši statisti — hrvatski narod raje umre, nego bi roboval. (Burna pohvala.) Ministerski predsednik pl. K o e r b e r je na to izjavil, da se vlada nikoli ne bo postavljala med krono in narode, kadar bodo v igri notranje stvari in se bodo spoštovala ustavna določila. Vedno pa bo povzdigovala svoj glas, kadar ae bo hotelo umeševati v stvari Ogrske, kakor se je to dogodilo, ko bo hoteli hrvatski poslanci priti v avdijenco k cesarju. Vlada tudi ne bo zahtevala od Ogrske, naj opusti kršenje pisemske tajnosti, ker bi le vzbujalo nezaupnost, ako se bi tostranska vlada hotela umešavati v notranje stvari Ogrske. Pač pa je vlada pripravljena sporočiti zbornici o izidu preiskave o izgredih v Ljubljani. Govornik je nadalje izrekel priznanje slovanskim narodom v Avstriji, ker ostajajo mirni in je hvalil jugoslovanske poslance radi objave znanega manifesta nekaterih dalmatinskih poslancev, ki so svarili pred izgredi. Poslanca Biankini in Herold sta povdarjala pravico hrvatskega naroda do obračanja na krono in grajala vlado, ki je preprečila avdijenco. Dr. Heroldov veliki in ostri govor je napravil glok utis. Herold je rekel, da je Koerber danes nastopil veliko svojo retirado. Koerber se glede Hrvatske vedno postavlja na stališče, da se v translitvanske zadeve ne sme vtikati, Madjari pa se vedno vtikajo v sem se vprašal, »morda zato, da vsekam tam neozdravljive rane Vašemu in svojemu srcu ? * * * Morda x.ato, da Vam vzamem srečo Vaših srečnih, mladostaozornih dni, da postanem tat Vašega srčnega miru...?« Ne, ne, Julija. Ne pridem. Jaz nočem postati morilec Vaše sreče, nočem poteptati Vaših rož, nočem uničiti Vaših idealov. A zopet sem slišal Vaš glas. tresoči se in tako proseči, naj pridem. In ako ne pridem, kakšna žalost in tuga Vam napolni srce! In Vi, Julija, ki sem Vas ljubil iz vse duše, Vi bi me smatrali za brezsrčnega človeka in bi morda plakali zapuščeni, zastonj čakaje ob beli kapelici na razpotju . . . S takimi morečimi mislimi sem nevedč in nehotč zašel v gozd. Dan se je nagibal k večeru in tam za gosto-obrašČenimi gorami je umiralo zlato solnce. Vse je bilo tiho po gozdu ; le vitke smereke in resni bori so tu in tam zašumevali nad menoj, kakor da bi se pogovarjali med eeboj. Hodil sem več" časa po gozdu in mislil misli mračne, nejasne, težke kakor noč, ki je legala na zemljo. Vzbudil sem se iz njih cislitvanske zadeve. Tako so storili, ko je šlo za fundamentalne člene, tako bo storili, ko je šlo za jezikovne naredbe in o raznih prilikah. Koerberjevo postopanje glede zaprošene avdijence hrvatskih poslancev pri cesarju je bilo neustavno in proti-monarhiČno. Uradniško min'sterstvo sploh ni poklicani posredovalec med krono in med narodi. KaJar krona potrebuje narode, najde vedno pot do njih, ko pa narodi iščejo kro-»o, se jim pot zapira. Madjari so se vedno borili proti tiranom in zato bi ne smeli sedaj kljubovati Hrvatom, ko se ti trud'"jo, da bi se iznebili krutega tirana. Herold je izjavil, da bodo Cehi hodili roko v roki s H rvati in podpirali z vsemi močmi njih opravičeni boj. Socijalist Pernerstorfer je izjavil, da bodo sccijalistični poslanci glasovali za nujnost, ali se nečejo udeležiti razprave, ker menijo, da se avstrijska vlada ne more umeševati v ogrske zadeve. Govornik je v s k 1 i k n i 1, da se mu gnjusi gledati, kako močan narod plazi pred krono (odobravanje socijalistov). Čemu vedno barantate s krono? — vprašal je govornik, obrnjen proti Hrvatom. — Saj ste velik narod in vsled tega morali bi bolj gledati na narodno dostojnost. In VI, ki se tožite radi nehvaležnosti onega, katerega ste večkrat spravili iz zadrege, niste mar čitali nesmrtnega Schillerjevega izreka: »Kaj hvaležnosti pričakujete od habsburške hiše?« Zaupajte v svojo lastno moe in s tem si pridobite naše simpatije. Po govoru posl. Pernerstorferja bila je razprava zaključena in je bil glavnim govornikom izvoljen po3l. Biankini. O glasovanju za nujnost Borčicevega nujnega predloga so za nujnost prvega dela (naj dr. Koerber pove, zakaj ni cesar vspre-jel v avdijenci jugoslovanskih poslancev) glasovali samo jugoslovanski poslanci in. Mladočehi in je bila nujnost odklonjena. So-cjalisti so se vzdržali glasovanja o tej točki, ker so s tem hoteli pokazati, da obsojajo postopanje jugoslovanskih poslancev, ki so hoteli pred cesarja. Nujnost druzega dela Borčicevega predloga, ki zahteva, naj se takoj zbornici sporoči o izidu preiskave o izgredih v Ljubljani, bila je soglasno vsprejeta. Nujnost tretjega dela, glede varovanja p:semske tajnosti na Hrvatskem, bila je odklonjena, ker so zanjo glasovali le Jugoslovani, Cehi, socijalisti in Italijani. Na to je zbornica soglasno vsprejela tudi meritum druzega dela Borčicevega nujnega predloga. še le, ko se mi je zabliščala naproti kapelica ob razpotju. Zdrznil sem se in pogledal na uro, ki je kazala že sedem. Naslonil sem se ob deblo kostanja, ki je vspenjal svoje veje nad tiho kapelico. V glavi mi je bilo težko, v srcu mračno in moje oči so zrle nestrpno tja po poti, od koder ste imeli priti Vi Julija. Nisem dolgo čakal in že se je prikazala na ovinku Vaša vitka postava. Zdelo se mi je, ko Bte se približali, da ste jako bledi in v Vašem pozdravu je drhtelo nekaj kakor pričakovanje prikrito in k->maj izraženo. »Vaše roke so tako mrzle...« ste mi dejali, ko sva se pozdravila. Da, mrtvaško-mrzle so morale biti, in tudi v meni je bilo vse mrtvo, vse uničeno tisti trenutek pod težo, ki mi jo je usoda naložila. »Julija, ljubezen najina je brez upov; ne smeva, ne moreva se ljubiti. Najini poti sta se samo za hip dotaknili kakor dva oblačka sredi neba. In poti najini se oddaljujeti in voditi bogve kam... Ne srečati se nikdar več, da-3i ostane o tem strto morje srce do konca dni.« (Pride še.) do gospodov v d r ž a v - j obč nstvu. — »Slovenskemu Narodu« P r o ž a j s nem zboru. pišejo: Rszmere na Hrvatskem postale so take, da je groza- Ni dovolj, da odpirajo privatna p i s m a ter zaplenjajo brzojavke, seda; se je pričelo strogo paziti na trgovska pisma, ki prihajajo iz Kranjske na Hrvatsko. Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda« prikladam pismo neke veletrgovine iz Notranjske. Le-ta ima trgovinsko zvezo 8 Hrvatsko. Iz pihana je razvidno, da hrvatski odjemalci dobivajo pač robo, računi pa kar izginjajo :-a hrvatskih poštah. Z ogorčenjem pi^e trgovec : »To so razmere, ki trgovcu mnogo škodujejo, pa tudi mu dajejo nepotrebnih opravil.« — poslance opozarjamo na t i te Vsaki od zaprtih, ali onih, imajo pričakovati, da jih zapro, ima svoje soroinike in prijatelje in tako se število ogorčenih postoterja. Še tegi bi manjk&lo, da bi streljali v mncžice, kakor svetujejo nekateri prijatelji bana Khuena. Će se to zgodi, potem naj ban kar hitro porabi prvi vlak, ki ga odvede v Hedervar, ker sicer se mu utegne dogoditi kaj prav človeškega. Ta dni bo imela vladna »narodna stranka« posvetovanja, kako jej bo postopati v predstojećem zasedanju. Ti bodo žalostno kisli obrazi, ki se snidejo na reševanje bana Khuena He-dervarvja. * Prve dni t. m. pristal je v Milni, v Gospode državne Dalmaciji parnik ogrsko-hrvatske parobro.ine — soeebno za 1 družbe »Budapest«, ki je vozil iz Kotora na trgovce — ušodepolue nedostatke in jih pro- Reko. O prihodu parnika bila je na obrežju simo, na; se v drž. zboru z vsemi močmi za j velika mm ž ca ljudstva, ki jo zahtevala, naj to stvar zavzamej j se na parniku sname ogrska poštna zastava, * ^ kar pa kapitan parnika ni hotel storiti. Zagreba nam je dcposlal te dni j Množica je na to začela metati kamenje na » Hrvat-' parnik, vsled česar je kapitan zaukazal takoj I * prijatelj našega lista eno številko skega prava« ter pridodal sledeče pisemce : Kvo vam številko »Hrvatskega prava«, ki vas utegne zanimat?. »Obzora« tudi danes zastave (kakor je običaj), smatrala je množica drugič zažge Avstrija in Ogrska. Predvčerajšnjim se je bila sešla avstrijska kvotna deputacija v sejo, da se izreče o razmerju med prispevki, ki jih imati dajati obe državni polovici za skupne potrebe. In v tej seji se je večina avstrijske deputacije vendar vspela do nečesa, kar kaže vsaj na nekoliko mero — odločnosti. Olkloniia je namreč predlog poročevalca Seh\vegla — tega kranjsko-nemškega barona in prijatelja dr. Koerberja, naj se kvota določi za dobo 6 let; vsprejela je pa predlog grofa Zedtwitza, da se dosedanja kvota po-da jsa le za eno leto. Tega sklepa večine naše kvotne deputacije si ni možao tolmačiti drugače, nego za opomin na madjarsko adreso v zmislu, da so minoii tisti časi, ko smo v Avstriji iz golega strahu, da bi moglo priti do gospodarskega ločenja med obema državnima polovicama, resignirano vsprejemali vsako breme, vsako kvotno razmerje, pa bilo še tako neugodno za o as. Praktičnih posledic sicer ne bo imelo to | odpluti. Ker kapitan tudi potem, ko je za- glasovanje. Ker to je gotovo, da ne pustil pristanišče, ni dal sneti ogrsKe poštne nas ne niso mojrli izdati. Dvanajst orožnikov, štirje Btražaiji, en viši stražar in vee policijskih agentov, s policijskim uradnikom na čelu, eo zaseli upravništvo in uredništvo »Obzora«. Vse dovodne ulice so zaprli. Niti abonentom po hišah ni možno dostavljati lista. Glavni uredniki lista so v ječah. Po vsem tem si lahko sami ustvarit« sodbo o položaju in o zistemu, ki si ne ve več drugače pomagati, nego s takim nasiljem. K. * * Iz Kaštelov v Dalmaciji nam poročajo : Tudi pri nas je prišlo do ganljivih manifestacij sočutja do bratov onkraj Vele- j bita. Tu ii tu je zavladalo veliko razburjenje radi dogodkov na Hrvatskem vsled krutega madjaronskega zistema na Hrvatskem. Veliko razburjenje je bilo izlasti oni dan, ko so aretirali tukajšnjega trgovca Slavka V u leti na. Ta trgovec se je brzojavnim potom pogajal z neko dunajsko tvrdko radi nabave 10.0*10 pušek in 10.000 revolverjev ter streljiva. To je dalo povod, da so poslali semkaj poštnega komisarja (menda iz Zadra), a od politične oblasti iz Spleta sta pri-la semkaj okrajni glavar in en komisar. Takoj zjutraj so zaslišavali stranke; potem pa po odšli na poštni urad, kjer so vse preiskali. Na večer pa bo aretirali Slavka Vuletina in ga odveli v ječo v Spljet. Načelnik poštnega urada in uradnik Kačič sta suspendirana od službe. Došla sta že druga dva uradnika, ki ju nadomestujeta. Tu smo zeltf radovedni, kakov konec vrame ta za sedaj še temna afčra. to za izzivanje in zapretila, da parnik, ako se prikaže v luki. * * * Iz Reke poročajo, da so se v hrvatskem primorju zopet začeli ponavljati nemiri. Snemajo se povsod se silo ogrski grbi in tržejo brzojavne žice. Posl. Barč'ć se je povrnil na Reko z Ogulina, kamor je šel posredovat na korist tamošnjim aretirancem. ki so iz njegovega volilnega okraja. V tamošnjih ječah je zaprtih 174 oseb, med njimi žensk in nekatere so celo noseče oziroma so morale pustiti doma svoje dojenčke. cev. se in Kaj vse in kako se demen-tira! Vse novinstvo in tudi >Edinost« — je pisalo, kako junaški in rodoljubno je nastopala baronica Ožegovic povodom teh godkov. Kmaiu na to so banu udane žnjimi tudi vnanje novine proglašale ta poročila neresničnim*. In tudi baron Metel Ožegovic, predstojnik v Sisku, je priobčil v časopisih izjavo, s katero je zanikal, da bi bila baronica Ožsgov.ć na čelu demonstrantov. Vsled teh demeatijev je bil seveda vn&nji svet uverjen, da so lagali listi, ki so pisali o pogumnem nastopanju baronice Ožegovic. Ta slučaj — ako bi bil dementi opravičen — bi moral zavajati javnost v domnevanja, da so sploh vBa poročila v banu neprijaznih listih istotako neosnovana. No, možnost takega krivega domnevanja je preprečila baronica Ožegović sama in s tem, da je v »Obzoru« odgovorila svojemu bratu, da njegov dementi ni opravičen. Dunajski »Information« pišejo iz Zagreba, da namerja ban Khuen Heder-varv tudi za Zagreb in okolico proglasiti naglo sodbo, ali se ne more odločiti, ker potem bi ee tudi sabor ne mogel sestati v Zagrebu. S koncem junija pa poteče proračunski provizorij. Na vsak način — pravi dopisnik — pa eo dogodki o Binkoštih pokazali v jako vznemirljivi luči tisti »nič«, o katerem je zatrjal ban, da bo »v treh dneh pri kraju«. Demonstracije so se mogle razviti do takih dimenzij le tako, da je vse meščanstvo simpatiziralo z demonstranti. Cim več aretovanj ne dogaja, tem veče je ogorčenje v Politični pregled. V Trstu, 6. junija 1903. Državni zbor. — Zbornica poslan-— Takoj po otvoritvi seje spominjal je predsednik, grof V e t t e r umrlega poslanca, barona Hackelberga. — Med do-šl:mi spisi bil je nujni predlog posl. B o r -l i ć a in Biankinija, glede dogodkov na Hrvatskem. (O tem nujnem predlogu govorimo v rubriki »Dogodki na Hrvatskem«). Nadalje interpelacija posl. P o 1 e s i -n i j a glede zlobnih poškodovanj vinogradov v Istri, in slednjič interpelacija posl. Š u -s t e r š i č a glede krivega in za Blovensko prebivalstvo težko žaljivega uradnega poročila o izgredih v L j uljani. Posl. C h o c stavil je na predsednika vprašanje glede postopanja nadvojvode Frana Ferdinanda v dunajskem zabavišču »Benetke na Dunaju«. Nadvojvoda Fran Ferdinand zahteval je namreč od nekega pevskega zbora, ki Be producira v omenjenem zabavišču, naj zapoje Cehe zasramujočo nemško pesem »Ser vus Brezina«. Ko so pevci odpeli to pesem na - je nadvoj v. živahno ploskal. Tako postopanje av-do- atrijskega prestolonaslednika, dejal je govornik, pomeni izzivanje in direktno zasramo-vanje češkega naroda. Mi vemo, kako se motijo tisti, ki zatrjujejo, da je prestolonaslednik prijatelj češkemu narodu in vemo tudi, da nismo zaslužili, da habsburška dinastija tako z nami postopa. Ne pričakujemo nič dobrega o prestolonasledniku, ki bi se ime noval Fran ali Ferdinand in toliko manj od prestelonaslednika, ki se imenuje Fran in Ferdinand. Poživljam toraj predsednika, naj naprosi ministerskega predsednika, da graja postopanje nadvojvode Frana Ferdinanda v »Bs-netkah na Dunaju«. Predsednik je potem pozval govornika na red. Posl. F res si : Pozovite 111 red raje prestolonaslednika, da se bo dostoj.ieja obnašal ! Ministerski predsednik je na to odgovarjal na različne i »terpelacije in med drugimi tudi na ono posl. Derschatta radi izgredov v Ljubljani : Dejal je, da je sedaj kon- ograki parlament ne reši kvotnega vprašanja do konca junija in potem ee (zgodi zopet, da \ krona duloči kvoto za prihodnjo leto. Ali — kakor rečeno — sklep avstrijske kvotne deputacije je vendar moralne vredno9ti kakor opomin, dasene bojimo več tako madjarskih groženj. In ravno na račun te naše bojazni je pisati najvtČi del dosedanje cgrske nenasitnosti nasproti naši polovic . • * Ali sklep večine avstrijske kvotne deputacije pomenja precejšnjo nezgodo tudi za g. Koerberja. Saj je bil njegov posebni zaupnik, baron Schwegel, ki je pogorel se svojim predlogom za določenje kvote za dobo 6 let. In da je baron Schvvegel sam čutil, da je doživel poraz, priča dejstvo, da je mislil odložiti čast referenti. In Če nam ne zadošča ta okolnost, nam pa morajo bolestni vskliki v »Neue Freie Presse« — tej prijateljici Koerberjevi — vzeti sleherni dvom, na tem, da tudi vladni krogi britko občutijo večkrat rečeni sklep avstrijske kvotne deputacije. »Neae Freie Presse« meni v Btrahu, da se utegnemo kar naenkrat videti zapletene v boje, ki vihrajo v ogrskem parlamentu in da utegne kamenje, s katerim se obmetajo stranke na Ogrskem, leteti tudi v našo deželo. Dunajski list govori o učinkih krize duvalizma, grozeče, da pretrese monarhijo. Hudo je moralo biti dunajskemu listu, ko je pisal te besede.Saj bo bili krogi, katerim js tam trdnjava tržaških Slovencev. Sedaj bomo pa imeli tudi tam svoje ognjiščs. In prvič se zberemo okoli njega v velikem kolu ob otvoritvi na jutršnjo nedeljo. Na svidenje — na svidenje tržaški Slovenci! Pozor ! Jutri popoludne ob 4. uri priredi jugoslovanska socijalnodemokratična stranka v Nabrežini javen shod, ki naj bo manifestacija radi dogodkov na Hrvatskem. Na shod so vabljeni vsi Slovenci brez ozira na politično mišljenje. Izredno odlikovanje. »Nov. Vremja« piše, da je g. dr. Ljudevit J e n k o, velezaslužni predsednik ljubljanskega :> Ruskega krožka«, od »Slavjanskavo vospomaga-! telnega društva« v Moskvi imenovan častnim j členom. To izredno odlikovanje je častno t pripoznanje zaslug g/ dr. Jenka. Doslej še noben Slovenec ni dosegel tega počaščeoja. Čestitamo ! Uredništvo >SIov. Naroda« je tudi v resnih časih in vspričo resnih dogodkov — in mi si tiebjamo biti tega mnenja, da so dogodki na Hrvatskem resni — razpoloženo za zafikacije. V sinoćnji svoji številki pri-občuje dopisič iz učiteljskih krogov, ki ni druzega nego zafrkacija tudi na našo adreso, ker je bilo v poročilu, došlem nam iz Zagreba o dogodkih v Zagrebu na binkoštno nedeljo po noči in na binkoštni ponedeljek, in priobčenem v »Edinosti« od minolega torka, rečeno, da so bili aretirani vsi Slovenci. Mi nočemo zgubljati ni ene besede v cdgovor na zafrkavanja v resnih časih in se jednostavno sklicujemo na to, kar smo napisali naslednjega dne, to je, v izdanju od srede : »Vsa ta poročila (ogrskega korespon-denčnega biro-a namreč) se v glavnem popolnoma vjemajo z našimi včerajšnjimi vestmi. Le v eni točki se zdi, da naše poročilo točno — tam namreč, kjer govori n i o aretiranju Slovencev. Ali pomisliti treba, da je naš zaupnik v Zagrebu pisal svoje sporočilo takoj po dogodkih v noči med nedeljo in ponedeljkom, o polunoČi, v groznem razburjenju in pod utisom najrazličnejih sporočil, katerih resničnosti absolutno ni mogel še le kontrolirati. Sicer pa je to malenkost v velikem ok-virjn dogodkov.« Zaključujemo : Chacun a son gout l TL Dunaja nam pišejo: Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju priredi prihodnji četrtek javno predavanje. Poročal bo ustvarili duvalizem in s tem povzročili krizo, ki grozi sedaj, da pretrese monarhijo. Duvnlizem doživlja svoj pol. in gospodarski polom. Sedaj je izjavila celo avetrjska kvotna deputacija, da nima več zaupanja vanj. Mi občutimo kakor neko zadoščenje. Slovani emo vsikdar videli v izvedenju duvalizma nesrečo za monarhijo. In vidimo danes bolj nego kedaj. Slovani si lahko perejo roko in — ostanejo dosledni v svojem nasprotstvu do duvalizma ! Izvolite čitati naš današnji članek ! Na Nemškem se bližajo volitve v državni zbor. Iste prično dne 16. t. m. Volilno gibanje se vrši v znamenju cepljenja in razsula v strankah. V javnosti ni opažati nikacega posebnega vznemirjenja. Csl<5 katoliški centrum in sicer toli izborno disciplinirana socijalna demokracija ne kažeta tiate konzistence in skladnosti kakor sicer. Tudi v socijalni demokraciji se kažejo razpoke. Izlasti med voditeljema Singerjem in Voll-marjem ni popolnega soglasja v nazorih ob vprašanju obnovljenja trgovinskih pogodeb. pravila kroglja. Vest, da so Be oddali še drugi trije Btreli, ni resnična. Tekom izgredov je bilo aretiranih več oseb ; proti 7 izmed njih je bila uvedena sodna preiskava, ki še sedaj traja. Na to je zbornica zapričela razpravo o nujnem predlogu posl. Borčića, B ankinija in tovarišev. (Glej »Dogodki na Hrvatskem«). Prihodnja seja bo v torek. je >N. F. P.« glasilo, ki so v svojem egoizmu drž- poslanec Vaclav I. Klofač o bal- ■ kanskih razmerah s posebnim ozi-rom na Bosno in M a e e d o n i j o. — Ideja, da se naprosi poslanca, ki ss je o tamošnjih razmerah osebno temeljito informiral, za predavanje, se nam zdi jako umestna, še posebno zato, ker je stvar sedaj jako aktualna. V torek se bo v poslanski zbornici razpravljalo o posl. Klofača nujnem predlogu, ki se tika balkanskih Slovanov, v četrtek pa bo isti poslanec poročal akademikom. Da bo »Slovenija« vabila ne le vse slovenske dijake, marveč tudi vse slvanske, posebno one z Balkana, Be samo ob sebi ume. Lepa zasluga radikalno-narodne »Slovenije« je, da tako resno skrbi za naobrazbo našega dijaštva. V pojasnilo. Pišejo nam: Ko sem bil dne 1. t. m. v Vipavski dolini, se mi je primeril slučaj, da me je neki tamošnji »grozen narodnjak« precej »trdo« prijel, čafi: kaj delate vi tržaški Slovenci, da ne zabranite Lahom razvijanja italijanske zastave in vpitja na javnih ulicah proti Avstriji in za Italijo ! Umeje ee, da sem dotičnika zavrnil, kakor je zaslužil se svojo — jako Čudno zahtevo. Ker pa je mogoče, da je tu in tam še mnogo takih »energičnih mož«, dovolite, da zapišem par besedi v pojasnilo takim — recimo — najivnež^m. Prvi razlog, da mi nočemo več posezati v zgoraj rečene Btvari, je ta, da imamo v Trstu c. kr. redarstveni urad, katerega naloga jey da skrbi za splošni red. Čemu naj bi se mi usiljevali v posle, ki spadajo v področje te oblasti ! Ako c. k. redarstvena oblast uvidi, da sama ni kos vzdrževanju reda, ima na razpolago vojaštvo. Drugi razlog, da be mi ne mešamo in da ne hodimo več po kostanj v žrjavico za druge, je ta, da smo se mi že dovolj opekli o sličnih operacijah in nam ne kaže, da bi si zopet hodili osmojat svoje prste ! Tržaške vesti. Jutri vsi k sv. Ivann ! Za skupni obed bo se že prijavili vsi narodni zastopniki okolice. Na veselici bodo sodelovali godba in pevci. Na večer se bodo prižigali umetni ognji. Tudi za »petosrbno« mladino bo preskrbljeno v dvorani. Zanimanje za to slavnost je veliko. Kjer- in statirano, da Be je oddal en strel proti nemški I koli se shajajo Slovenci iz Trsta in okolice, kazini : našla da se je luknja, katero je na- j povsod se razgovarjajo veselo o otvoritvi Bve- toivanskega »Narodnega Doma«. »Ali pojdeš tudi ti na veselico v Sv. Ivan — kje se najdemo ? — O, pridi gotovo, imeli se bemo dobro!«, taki pogovori se čujejo sedaj povsod. In prav je, da vlada med našim narodom tako zanimanje ! Svetoivančani so zidali sebi in nam diven Dom. Že doBedaj smo tako radi hiteli k Sv. Ivanu, med one naše vrle Blovenske korenjake. Saj smo znali, da Mi »oznamo naše tržaške razmere; zato, dobiva od hrvatskega novinstva. Novine na-bo najboljše, ako oni, ki teh razmer ne po- | birajo zanjo prispevke. Ali velika je tudi znajo." verujejo nam, da je najbolje tako. .moralna pomcč od te strani. Ob vsaki pri- Kadar se nam bo zdelo umestno in ka- ; liki pada topia beseda družbi v prilog, dar bomo vedeli, da je potreben kakov na- i Na to omenja poročilo, da bi moralo *top od naše strani, že storimo svojo dolžnost, >ev,lo ustacovnikov bolj naraščati. Ako bi ae i bi nas trebalo se le siliti v to. j se našlo 1000 rodoljubov, ki bi hoteli s syoto T liko na znacje dotičaemu in dotič 200 K povečati število členov-ustanovnikov, nikom! — Pa brez zamere! | potem bi bili zastonj vsi napori tujincev, da Tržačan. j bi zatrli mili hrvatski glas v naši Istri. >Skrat< e daneB izšel in prinaša med i Tajnik ee dotika t*idi vprašanja za-drugim tuđi satirično sliko Khuena Heder | puščin družbi v prilog ter pravi, da lepšim varyja. etotm k. Prodaja se po tobakurnali po 10 načinom si nikdo ne more postaviti spome nika, nego če kij zapusti tej naši družbi. In /a podružnico družbe sv. Cirila in i mnogi so tudi res že storil tako. Hetotilja na Greti je daroval Ivan G. '1 K, ker se ni mogel udeiežiti dramatične prei stave. Zatem se omenjajo hvaležno razni dobrotniki družbe. In teh je mnogo. Tu vam je prebivalstvo me-ta Zagreba, tu so vam Pevcem in pevkam >Slovanskea:a pev rodoljubi, izlasti pa mladina ra Reki in Su- skesa društva« ! Gosp ce pevke in gg. perci! šako, tu vam je svobodno in rodoljubno se opozarjajo, da bo naš pevski zbor (možki in mešani) sodeloval na jutranji slavnoeti pri sv. Ivanu. Pozvani so torej, da pridejo vsi naravnost k sv. Ivanu in sicer najdalje do 3. ure popoludne, da si zagotovimo primeren prostor. To je potrebno, ker bo naval ljudstva getovo velik. Občni zbor »Dramatu-neira društva T Trstu« je določen na nedeljo dne 21. junija ob 2. uri popoludne z običajnim dnevnim redom, kakor so : poročila raznih odbornikov o delovanju v prvem društvenem letu, volitev novega odbora in slučajnosti. Kraj za obdržanje I. občnega zbora se naznani pravočasno ter bo najbrže odborova ioba v »Delavskem podpornem društvu« (al. Molino piecolo i). Nova prodajalniea mleka pri sv. Jakobu. V ponedeljek smo si ogledali novo prodaj al nic o mleka pri sv. Jakobu, katero je odprla na novo ustanovljena mlekarna iz Hrušice pri Podgradu. mest') Kariovec, tu bo vam razni denarni za fcvodi po Hrvatski in Slavoniji (ali mej temi ih je vendar še, ki se ne spominjajo naše družbe), tu vam je vseuČilišina mladina, in ona na srednjih šoiah, in tu vam je poaa-mičnikov, katerih ni možno vseh navajati. Vsem tem se priporoča družba, naj je ne zapuste na težkem nje prizadevanju. Družba sv. Cirila in Metodija za Istro vzdržuje sedaj 10 šol : 3 dvor^zrednica, 6 enorazrednic in eno otroško zavetišče. V napredku teh š;l je jamstvo boljše bodočnosti našega naroda. Postavljene so na mestih, ki eo najbolj izloženi direktnim napadom od strani krvnih nam nasprotnikov. Šolsko leto je bilo zaključeno z javnimi izpiti. Na vBeh družbinih šolah se je proslavil praznik naših apostolov Cirila in Metodija in učitelji so tolmačili deci znamenitost bratov Cirila in Metodija v kulturni zgodovini našega naroda. Poročilo se hvaležno spominja svečeni niki so se požurili ovaditi dr. Potočnika in pref. Vrstovška na državnem pravdništvu ! ! No, državno pradništvo ni našlo povoda, da t>i sodno postopalo. Stvar je piišia pred okra ino sodišče. Prof. dr. Potočnik in prof. Vrstovšćk sta biia radi žaljenja časti obsojena vsak na 20 K, postajenačelnik pa radi istega delikta na 40 K. Iz visokosti kazni se spozna, da je krivo vsega prepira nemško uradništvo. Oas bi bil, da Ee enkrat v državnem zboru energično nastopi proti tem privandrancem, ki povsod le nemire in škandale provzročajo. Kdor ni slovenskega jezika popolnoma zmožen, nima na Slovenskem ničesar iskati ! Sedanjim prav hrvatskim razmeram na Slovenčkem se mora energično konec narediti. — Celjski slovenski odvetniki so sklenili, da zanaprej ne bodo sprejemali »ex offj« brambe slovenskih obtcžsncev, ako bo državno pravdništvo izdajalo nemške obtožnice. Tako je prav ! — Pojašnjeno je ! Po tolikem hujskanju pred manifestacij -*kim shodom v Ceiju je moralo osupniti vsakogar, da eo bili celjski nemškutarji na dan shoda tako mirni. »Domovina« nam razrešuje zagonetko. Zupan celjski, Rakusch, namreč ni samo velik German, ampak je tudi — trgovec. Trgovec z železnino namreč. A največ odjemalcev ima menda na II r v a t s k e m ! Ali vam kaj svita v glavi?! In zgodilo se je, da je v gospodu županu zm:gd trgovec nad Germanom. In trgovec je izdal povelje germa-nom: mislite na mojo trgovino in na moje hrvatske odjemalce ! Torej umejete sedaj, zakaj je bilo tako mirno na dan thoda v Celju !! Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN SODNIK. Lastnik kansorclj lista „E d i n o s ti:. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta n n n n * n n * * % * * Svoji k svojim ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsie zaarnp y Gorici (Solian) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej ton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosaržo) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna ml\n prmorso iežeie, Solidnost zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udolino, moderni sestav. Konkurenčne cena. W Album pohidtev brezplačen, n n M M n M -M X X n % n n m x X Prodajalniea je kaj ukusno urejena. — kov. ki eo predavali veronauk na družbinih Iz Hrušice se vsaki dan privajajo v Trst i«»lah. omenja pa o tej priliki dogodka, ki sveže mleko, sirovo maslo, skuta itd. Mleko je res izvrstno in maslo najfinejega okusa. Priporočamo našim ljudem pri Sv. Jakobu, da se poslužujejo samo v naši proda- kaže italijansko duhovščino v jako čudni luči. Na šoli v Vabrigi je poučeval jtalijanski župnik Fulin, ali odpovedal se je tej nalogi, z izgovorom, da ga je »Naša Sloga« napadla jalnici, kjer bodo gotovo pošteno in dobro in zahteval je po 30 kron odškodnine za poatrežen;. Dražbe premičnin. V poned. dne 8. junija <-b 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Vrdela 437, hišna oprava ; ulica Canova 6, hišna oprava; ulica Pieta 13, hišna oprava; ulica deli' Istituto, hišna oprava ; ulica San Maurizio 6, 1 ura; ulica della Fabbrica 6, 2 voza; uulica Poste nuove 12, hišna oprava ; ulica Sette Fontane 49, hišna oprava ; ulica deli' Istituto 3 B, hišna oprava ; Skedenj 36, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 19.0, ob 2. uri popoludne 25.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.1. — Danes plima ob 6.11 predp. in ob 5*59 pop.; oseka ob 5.4*5 predpoiudne in ob 4*57 popoludne. Vesti iz ostale Primorske Iz Nabrežine nam pišejo dne 2. junija 1903. : Na dan Binkoštne nedelje bil sem na slovesni otvoritvi razstave klesarskih vajencev in pomočnikov v Nabrežini. Šolska soba bila je polna obskovaleev. Bili bo navzoči, razen domačinov : vodja državne obrtne šole v Trstu, okrajni komisar in okrajni šolski nadzornik iz Sežane, poveljnik sedaj na Nabrežini bivajočih brambovcev in drugi. — Razstava se je prav dobro obnesla. Izdelki vajencev in j>omoč«ikov bo bili natančno in krasno izdelani. Sploh je napravila razstava na vse obiskovalce prav dober utis. Sola šteje okoli 40 učencev ; med temi je več delavcev-pomočnikov. Mnogo učencev je dobilo denarne podpore, kar je hvale vredno. V sredo je inšpiciral nj. cesarska visokost nadvojvoda Kajner brambovce, ki so na vajah v Nabrežini. O tej priliki okrasili bo občinarji svojo vas z raznimi zastavami : slovenskimi, deželnimi, cesarskimi in — madjarskimi?! Ena madjarska šopirila se je na glavnem trgružba sv. Cirila in Metodija za Istro. (Dalje.) — Dalje se poročilo hvaležno spominja pomoči in podpore, ki jo družba vsaki mesec. »To je — pravi poročilo — eden sijajnih izgledov krščanskega samozataje-vanja italijanskih duhovnikov — »dei zelanti sa cer do ti italiani« — kakor bi se reklo na visih mestih, v raznih k«irijah in v svetu c. k. ekscelenc ! (Pride še.) X Sankcijoniran zakon. Zakonski načrt sklenjen od deželnega zbora goriškega, ki uravnava šolske pispevke iz zapuščin, je zadobil cesarsko potrjenje. Vesti iz Kranjske. * Najstarejša služkinja v Ljubljani ie brez dvojbe kuharica F. G. v kavarni g. P u a. Glasom po.«elskih bukvic je bila rojena leta 1777 in je torej stara 125 let. Klub svoji visoki starosti je pa še jako krepka. Vesti iz Štajerske. — Hedervarjenje na Štajerskem! Celo hrvatski ban je moral priznati, da je eden glavnih vzrokov velikanskemu gibanju na Hrvatskem to, da bo madjarski železniški uradniki narodovega jezika popolnoma nezmožni. Kar se tiče železniških uradnikov, je pri nas na Slovenskem skoro ravno tako kakor na Hrvatskem. Na železnicah je vse polno uradnikov in drugih uslužbencev, ki nito zmožni slovenskega jezika. Marsikdo izmed njih bi dosti raje služboval med svojimi rojaki, a vsa prizadevanja, da bi bil premeščen, bo zastonj. Slovenske uradnike, ki bi bili radi nastavljeni v domačem kraju, pa puščajo nalašč med Nemci. Da imajo ie n zniške uprave o tem politične in nscjontdn* namene pred očmi, je jasno kakor beli dan. Kako daleč sega ta sovražnost do Slovane v za to je obilo izgledov. Kakšne posled 'te ima to, da železniški uradniki niK> zmožni narodovega jezika, se je pokazalo te dni na sodišču v Mariboru. Dne 4. aprila je prišlo več gospodov iz Maribora, med njimi profesorja dr. Potočnik in Vrstovšek na postajo južne železnice Račje pri Maribc.ru. Zahtevali bo vožnje liBtke v slovenskem jeziku. Uradnik ne zna slovenski, oziroma ni hotel razumeti in je silil, naj »*ečeni gospodje žnjim nemški govore. Tudi postajenačelnik W am-brethtsamer je to zahteval. Vsled tega je nastal prepir in za poslovanje na slovenski postaji popolnoma nezmožni železniški urad- Brzojavna poročila. Dogodki na Balkann. SREDEC 6. (B) Bolgarski agent na Dunaju, Pomjanov, je bil brzojavno od-pozvan. CARIGRAD 5. (B) Eksarhat je odgovoril danes na zadnji dopis ministerstva za bogočastje v prijaznem zmislu in izvaja, da udeležba svečeništva in učiteljstva na delovanju odborov ni bila splošna in da mnogo kompromitiranih oseb je že odstranjenih. Eksarhat hoče tudi v bodoče narodne cerkve in šole odtezati vplivom odborov. Kaltnrni boj na Francozkem. PARIZ 6. (B.) Sodišče v Grenoblu je obsodilo več asumpcijonistov in samostanskih sester radi prestopka društvenega zakona v denarne globe' od 25 do 200 frankov. Stanje papeževo. RIM 6. (B) »Agenzia Štefani« javlja iz Benetk: »Gazzetta di Venezia« zatrja, da je izvedela iz dobrega vira, da zdravetveno Btanje papeževo ni zadovoljivo. Zdravnik dr. Lapponi da obiskuje sv. očeta večkrat nego poprej. Papeževe moči da pojemajo. Ni sicer neposredne nevarnosti, vendar bi mrglo — ako ne nastopi boljšanje — dajati povoda za skrbi. Papež da je obolel na vnetju črev in da ne uživa skoro nikake hrane. Trgovinska In obstna zbornica v Gorici. DUNAJ 6. (B.) »Wiener Zeitung« ob javlja : Minister za trgovino je potrdil izvolitev Alfreda Lenassija predsednikom in Josipa Venutti-ja podpredsednike m trgovinske in obrtne zbornice v Gorici za leto 1903. Stolni školastik v Trstu. DUNAJ 6. (B.) Cesar je imenoval župnika pri Novem sv. Antonu v Trstn, čast nega korarja KaroU Fab'isi, stolnim Skolastikom tržaškega katedralnoga kapitlja. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih .načrtih. lina trovan cenik brezplačno In franko. Škocjanske jame! Primorski oddelek nem. avstr. pla-ninskkega društva bo od poldne do 2 ure popoldne *-az-»veLiil v nedsljo dne 7. junija slavnoznane Škocjanske jame blizo Divače. Za to prdiko odide ob 8. uri 15 min. zjutraj s kolodvora pri Sv. Andreju v Divačo poseben vlak po znižani cenami. (Znižane cene II. raz. 2 K 80 v., III. raz. 1 K 60 v. imajo samo veljavo, če se zvečer odpelje od Divače z vlakom ob 7 uri 50 min.) _ W Vstopnina za osebo 1 krona (brez drugih stroškov). Poljedelci! ! - najboljše romansko žveplo = dvakrat rafinirano I. vrste, vreća po 7 kron — najboljša modra galica = po 64 Stotink klgr., - Prodaja kmet. tvrdka Huber & Co. Trst ulica Jladonnina (nasproti bivšemu parnemu mlinu). Jfc prodaj je hiša v Ljubljani, obstojera iz 10 stanovanj in drugih lokalov, z obširnim vrtom, za vsako obrt na zelo primernem mestu. Već se izvć pri upravi lista »Edinost«. Zahvala. Podpisani se čutim dolžnega, da se javno zahvalim uglednemu in vele-učenemu zdravniku, dru. Gattorno, ki je najspretneje in najsrečneje izvel jako težko operacijo na moji soprogi Antoniji, ki je trpela na „laparoiomiji", ter jej rešil življenje. Josip SosiČ. Fpašbi tprfln 10 hektolitrov> L vrste se MluM Luiulij proda skupno ali pa od 5(> iitrov naprej po dogovoru. R. Tavčar, Iva-njigrad 13 pošta Komen. No? žirasM semenj v IL Bistrici vršil se bo dne S. junija L 1. Dovoljena sta dva nova semnja, ki se bosta vršila vsako leto in sicer I. prvi pon-deliek meseca junija, II. prvi pondeljek po malem Šmarnu. Županstvo II. Bistrica na Notranjskem. Trpvsfci nslflžbenBC ali nroflajalka četudi razpolaga z malo glavnico se išče za prevzetj8 neke filijalke tik velikega kolodvora na Gorenjskem (Kranjsko). Ponudbe pod »K^ravankenbahn št. 40« Celje, poste restante, Štajersko. j T R Ž A Š K A POSOJILNICA IN HRANILNICA 1 5 regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom. * Ulica S. Francesco šteT. 2, I. - TRST - Ulica S. Francesco stev. 2, I. - Telefon. 952. = Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4%• Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/*0/0| na menjice po 6%, na zastave po 5l/2°/0. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poifno hranilnični račun 816.004. ( < < A /N/N/\ /NA/^ TRGOVINA Z ŽELEZJE3I C ARI. GREINITZ Corso Štev. 33. podružnica Trst, Na najvišje povelje Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva Priporoča svojo dobro sortirano zalogo 9V predmetov za stavbinstvo traverze, zaklele, zelezo za kovače, stare žeieznične šine, držaje in ograje. \od- ' njske. pumpe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji } in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, ) zeleznc pohištvo in pred ognjem varna b agame, nagrobne križe in ograje ter j orodje za vsako obrt. j Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo. \ovovrstne stiskalnica za oljke in grozdje z novim ilifereiM'ijalniiu pritiskom hidravlične stiskalnice za vino novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepljanja. grojzdni mlini povsem novega sestava. Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice itd., šilja po najnižjih ceuah IG. HELLER, Dunaj. II. Praterstrasse 49. Ceniki zastonj in franko. Dopisuje v vseh jezikih. XXXV. ces. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, sega 1S:J4J7 dobitkov v arotovini v skupnem znesku 442.850 kron. "Glavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne IS. junija 1«H)3. jegna srečka Stane 4 krone. Srečke ee dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u. III., Vordere Zollarnts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnali, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnieiih itd.; igralci načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddel k za državne loterije. m'*- •• ~r • : " I i Univ. v TRSTU ulica S. Giovanni štv. 5, I. nadstr. ZOBOZDRAVNIK D.r Na milj one dam rabi ..Feeoliir'. Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Feeolin" najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke zadobe takoi aristo-kratično finost in obliko z rabo „Feeolina''. ,,FeeolinJ je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo „Feeolina ' popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja, rude-čice na nosu itd. ..Feeolin" je najboljše sredstvo za očišenje in vzdrževanje in olepšanje lasi, zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glava rFeeolin" je tudi naju aravne j še in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. rFeolinu je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ak > bi „Feeolin" ne imel popolnega vspeba. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, (j komadov -i K 12 komadov 7 K. Poštniua za 1 komad 20 st. od 3 nadalje »iO st. Povzetje 60 st. več. Gluvna zaloga 31. Feith, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 3$. Izvršuje zadela n j a z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. « Izdeluje posamezne umetne zobove kakor [ | tudi Delo zobovje, [j ORDINIRA, ob 9.-12. predp., 3.-5. popol. [ ■-DBUBL I Nova rašča lasij! Zaloga v Trstu : L. >agels< limid, zaloga in prodaja na drobno pri Ett. Zernit/. nI. Stadtoii 2, Jos. Zigou ul. ( asermaS, Ageuzia Zulliu,Corso 21, Ivan Angeli, ulica (anale o, Ivan Cilia, ul. S. Scbastiauo. M. Maicliin. A. Peruta ul. Geppa 14 11->"a Reki : Krača Favaeie. in i rodil ni ca. 0 0 0 M. Aite trgovina z manifaktnrnim blagom ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. o 0 o o o o ai dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. i V obeh prodajalnicah vdobiva se razno j blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz ' prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in a . ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu V 0 je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q Oblaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila- * bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- V nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. gff Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan- Li SORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. Gostilna ALLA BELLA VEDUTA ulica Eomagna št. 20 lvrtii vojašnici. ? Zbirališče slovenskih delavcev ^ Hranilne vlo^e sprejemajo se od vaaeega če tudi ni član društva in se obrestu- Tnri se pristno istrsko in vip**8fc»viM P° 4Vt0/o, ne