Glas zaveznikov Leto III - Št. 489 orum&ci jjski d n e o n ii k A. L S. Cena 5 iir TRST, četrtek 23. januarja 1947 UREDNIŠTVO: Via S. Pellloc 8 Telefon st. 93854 In 7308 OGLASI: Ceoa za milimeter višine isirma ena kolona), trgovski L. 15. mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60). objave L. 10. finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. I.. Trst, ul. Silv. Pellico št. 4, teL 940 — Cena nosaniezne številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. fipsloianslio stališče flo mirovne pogodbe i Avslrijo NIKAK1H VOJAŠKIH RAZGOVOROV OB MONTGOMERYJEVEM OBISKU V MOSKVI London, 23. januarja Finančni tajnik britanskega vojnega ministrstva John Freeman je v odgovor na vprašanje laburista Philip« Priceja včeraj izjavil v parlamentu, da ob priliki nedavnega obiska načelnika britanskega imperialnega glavnega stana maršala lorda Montgcineryja v Sovjetski zvezi ni bilo nikakih vojaških razpravljanj, ki bi sledila iz obvez anglo-sovjetskega zavezništva. SULTANEHOVA ZMAGA London, 23. januarja Radijska postaja Teheran je včeraj javila, da je demokratska stranka ministrskega predsednika Ghavama Es Sultaneha dobila pri sploSnih perzijskih volitvah, ki so jih zaključili v soboto zvečer, večino. ATTLEEJEVA IZJAVA O ANGLO-FRANCOSKEM ZAVEZNIŠTVU Pariz, 23. januarja Po vesteh iz londonskih verodostojnih virov predvidevajo, da bosta britanska in francoska vlada zavzeli sklep o postopku pogajanj o anglo-francoskem zavezništvu v prihodnjih dneh, takoj ko bodo potrjene vesti o imenovanju voditelja ljudskega republikanskega gibanja Georga Bidaulta za francoskega zunanjega ministra. Medtem pripravlja zunanje nv-nistrstvo britanski osnutek. Danes bo podal ministrski predsednik Attke kratko izjavo o predloženem zavezništvu v odgovor na stavljena vprašanja. NEBESNIMA VEST O IZPRAZNITVI PULJA Rim, 23. januarja T.skovni urad predsedstva ministrskega sveta sporoča: «Fo:očilo, ki je izšlo v soboto 18. januarja 1947 v listu «11 tempo*, po katerem naj bi De Gasperi dobil od ameriških oblasti formalna zagotovila gleda evakuacij iz Pulja, je neosno-vano. Res Je, da Je De Gasperi ob priliki obiska v Washingtonu obrazložil najbolj merodajnim predstavnikom ameriške vlade vprašanja v zvez1 z bližnjimi vprašanji evakuacije in naglasil resnost položaja ter prosil ameriško vlado za sodelovanje in pomoc'.» SAILLANT V MOSKVI Moskva, 23. januarja Glavni tajnik svetovne sindikalne zveze Louis Saillant je v torek z letalom prispel na moskovsko letališče, kjer ga je sprejel tajnik osrednjega Sveta sovjetskih sindikatov Turasov. Saillant se bo zadržal v Moskvi dva ali tri dni. Imel bo razgovore s predstavniki osrednjega Sveta sovjetskih sindikatov o raznih vprašanjih delovanja svetovne sindikalne zveze. Formalna spomenica o vojni odSKodnini Zahteva Koroške po predelih In Štajerske LONDON, 23. januarja — Včeraj so namestniki štirih zunanjih ministrov, ki pripravljajo mirovno pogodbo z Avstrijo, zaslišali jugoslovanskega zastopnika. Tako je prišla Jugoslavija izmed manjših zavezniških držav v pogledu zaslišanja o avstrijskem vprašanju prva na vrsto. V imenu Jugoslavije je imel Slovenec dr. Jože Vilfan odločen govor, v katerem je trdil, da je Avstrija kriva; poskušal je dokazati njeno sedanjo odgovornost, da se je bojevala na strani sil osi. Vilfan je dejal: «Ne moremo po- zabiti vloge, ki jo je Avstrija igrala v vojni na strani Nemčije. Avstrija je bila v tej vojni sočinitelj nacističnega vojnega stroja, in sicer ne samo zato, ker je prišlo do priključitve Avstrije k Nemčiji, kar Je uničilo prejšnjo državno neodvisnost Avstriji, temveč je bilo to njeno sodelovanje tudi posledica vseh političnih tradicij Avstrije. Točno povedano, so se prav iz teh tradicij rodila močna avstrijska pangerman-ska ekspanzivna in napadalna stremljenja, ki so v bistvu nacistična.« Dr. Vilfan je izvajanja podprl s številnimi prikazi iz avstrijske zgo. dovine; dejal Je, da je bila Avstrija vedno pripravljena, da vstopi v vsako koalicijo, ki je bila naper- jena proti narodom, ki so se osvobodili njenega gospodstva. Ob koncu izvajanj o vojni krivdi Avstrije je Vilfan dejal: «Kar se tiše jugoslovanskih narodov, je Avstrija v tej vojni ostala zvesta svoji stoletni vlogi kot predstraza germanskega im perializma.« Dr. Vilfan je trdil, da bi morale biti reparacije, razorožitev in določbe o denacifikaciji v mirovni pogodbi z Avstrijo glavna sredstva, da bi preprečili to, kar je Vilfan imenoval zgodovinsko vlogo Avstrije, Vilfan je nadalje trdil, da ima Jugoslavija, ki je ena izmed najbolj zainteresiranih držav, pravico zahtevati reparacije za vojno škodo, katero je povzročila Avstrija. H00VR0VA MISIJA V NEMČIJI IN AVSTRIJI Po razgovoru s Trumanom je bivH 72 letni republikanski predsednik Herbert Hoover izjavil, da bo na zahtevo predsednika v drugi polovici prihodnjega tedna za nedoločen čas odpotoval v Nemčijo in Avstrijo, kjer bo preučit prehranjevalni položaj ter skušal pospešiti porast proizvodnje živilskih potrebščin. Misijo bo izvršil na spojenem bri-tansko-ameriškem področju v Nemčiji in na ameriškem področju v Avstriji. Spremljal ga bo tajnik izrednega mednarodnega prehranjevalnega sveta dr. Dennis Fitzgerald. Misije^ je tretja, ki jo je Truman poveril Hooverju. Hoover je izjavil, da je treba nemško proizvodnjo dvigniti na takšno raven, da se bo dežela sama prehranjevala. Letni stroški za prehranjevanje Nemčije znašajo približno 300 milijonov dolarjev. Odstop 2.600 Km3 ozemlja Z zvezi z določili glede demilita-•rizacije je , Vilfan izjavil: »Ustanovitev kakršnih koli oboroženih sil ali podobnih vojačkih organizacij v Avstriji mora neizogibno privesti do resnih posledic. «Vilian jc tudi trdil, da se je čiščenje nacistov v Avstriji komaj začelo. Vilfan Je nato govoril o jugoslovanski zahtevi po predelih Koroške in Štajerske, o katerih Je dejal, da so narodnostno slovenski. S stališča Jugoslavije predstavlja ta zahteva po predelih Koroške in Štajerske poizkus, da bi v bodočnosti zajezili ('germanizacijo« Slovanov. Vilfan je nadalje Izjavil, da so v teku zgodovine vse oblasti s sistematičnim delovanjem zatirale slovensko narodno zavest. Predložil je jugoslovansko zahtevo, da se Slovenci na Koroškem in Štajerskem združijo z 'Jugoslavijo in da zagotove manjšinske prav ce Hrvatom na Gradiščanskem. Vilfan Jo nato grajal odločitev mirovne konference leta 1919, da naj Koroška In Štajerska v celoti pripadeta Avstriji, Izjavil je: »Krivica, katero Je Jugoslavija pretrpela po prvi svetovni vojni, je bila uvod k nacizmu v Avstriji.« Vilfan je nadalje dejal: «Vlada federativne ljudske republike Jugoslavije se obrača s svojimi zahtevami na zaveznike, ker je prepričana, da bodo zavezniki posvetili vprašanju osvoboditve jugoslovanskih ozemelj izpod avstrijskega go- Grška opozicija zahteva drugačno politiko do gveriljcev Tsaldaris odstopil ATENE, 23. januarja — Včeraj se je izvedelo, da je kralj Jurij obvestil ministrskega predsednika Konstantina Tsal-t3hrisa o zahtevah opozicije, da je treba proti gveriljcem začeti z »novo politiko«. Trije opozicijski voditelji, .ki so v torek obiskali kralja, so priporočili takojšnjo amnestijo onih gveriljcev, ki so se odzvali pozivu, da položijo orožje. Omenjeni tri je voditelji —Therni-stocles sophoulis (liberalec), So-phocles Venizelos (liberalni republikanec) in Panaiotis Kaneilopou-los (nacionalist) — so zahtevali takojšnjo revizijo vseh odlokov o deportacijah (ki jih je verjetno kakih 8000) ter takojšnjo izpustitev vseh deportiranih žena, izmed katerih so mnog« vzele s seboj otroke. Vodjtelj desničarske nacionalne s r&hke Napoleon Zervas, se je tudi pri<1mžil zahtevi opozicije, «naj e-nako. ravnaJo z vsemi državljan:, in sicer negled« na njihovo polit lč-no Prepričanje.» General gtyiianos Gonatas, ki Je odstopil kot ministrski podpredsednik, je priporočil kralju, naj proti gveriljcem vodi odločnejšo politiko. Vsa la mnenj,a je kralj nato v dveumi avdijenci razložil Tsaldarisu. Včerajšnje potočijo grške vlade Pravi, da so gveriljci oplenili vas ktkchoro blizu Edese, ki leži kakih spodstva, vprašanju zaščite pravic gradiščanskih Hrvatov in vprašanju ustanovitve nove demokratske Avstrije vso pozornost. Po obrazložitvi zahtev Jugoslavije je sledila razprava med britanskim namestnikom lordom Hoodom in načelnikom jugoslovanske delegacije dr. Vilfanom, o ljudskem štetju iz Leta 1S46 in 1910 za ugotovitev obstoja slovenske manjšine v Avstriji. Hood je pripomnil, da izhajajo iz ljudskega štetja iz leta 1910, ki koristno služi kot osnova pri razprav Ijanjih o bodočnosti Julijske krajine, točnejši podatki o bitnosti manjšin, kot pa iz ljudskega štetja iz leta 1846, na katerem temelji jugoslovanska razlaga. Vilfan je dejal, da je treba dajati prednost ljudskemu štetju iz leta 1846, kajti intenzivna germanizacija je zmanjšala zaupanje v ljudsko Steljo iz leta 1910. Hood je odgovoril, da čeprav ni ljudsko štetje iz leta 1910 popolnoma natančno, ni mogoče reči, da bi imelo protislovensko tendenco. Dejal je tudi, da je po jugoslovanskih računih na osnovi ljudskega štetja iz leta 1846 zdaj v avstrijskih pokrajinah Štajerske, m Koroške 120 -130«000 Slovencev ter izrazil mnenje, da podatki izpred enegastoletja ne morejo tvoriti najboljše osnove za bodočo ureditev. Viljan ni hotel pri stati na to, da bi vzeli za osnovo ljudsko štetje iz leta 1910. Namesimkt so nato prešli na razpravljanje o jugoslovanski pripombi, po kateri naj bi plebl-sc t v obmejnih področjih Koroške in Štajerske, ki je bil leta 1920 po prvi svetovni vojni, ne bil Izveden pravično. Hood Je bil nad tem zatrjevanjem zelo začuden, ker Je bil ta plebiscit pod mednarodnim nadzorstvom, ju goslovanske vojaške čete pa so imele to ozemlje zasedeno 18 mesecev pred plebiscitom, Vilfan Je odgovoril, da pripomba, češ da plebiscit ni bil pravičen, ni nova. Jugoslovanska vlada se Je večkrat pritožila zaradi nepravilnosti. Dodal Je, da so se morale jugoslovanske zasedbene čete umakniti tik pred plebiscitom. Spomenica o reparacijah 65 km zahodno od Soluna; gveriljci so požgali policijsko postajo ter tri druge hiše, ubili štiri oborožen® vaščane in enega orožnika, nato pa so se umaknili v hribe z dvema vaščanoma, katera so ujeli. Gveriljci so premagali krajevne orožnike, ki so šteli 15 mož. Gverilj-ci so imeli pri napadu 6 mrtvih in 15 ranjenih. Grški ministrski predsednik Tsaldaris je sinoči predložil kralju Juriju odstop. Včeraj se je razgovorjal z voditelji strank. Strankini voditelji so soglasno potrdili, da bodo sprejeli kot mi ulstrskega predsednika osebo, katero bo imenoval kralj. Pričakujejo, da bodo danes sestavili novo koalicijsko vlado. V Grčiji se je včeraj pričela stavka 65 tisoč drlavnih uradnikov. Vsi, poStni uradi so bili zaprti. Ukinili so telefonsko hi prevozno službo. V že omenjeni dodatni spomenici, ki jo Je Jugoslavija včeraj predložila namestnikom zunanjih minstrov in v kateri stavlja zahteve po vojni odškodnini do Avstrije, ne navaja natančne celotne številke. Jugoslavija se omejuje ter vztraja pri tem, »naj določijo skupno vsoto, ki Jo bo morala plačati Avstrija, Jugoslaviji kot deino odškodnino za vojno škodo v ameriških dolarjih ter naj upoštevajo (kodo, ki Jo je utrpela Jugoslavija, obseg odgovornosti ter plačilne možnosti Avstrije.« Spomenica pravi nadalje, da so na konferenci za vojno odškodnino, ki je bila decembra, 1945 v Parizu, že sklenili sporazume za razdelitev nemške imovine v zahodnih zasedbenih področjih Avstrije med 18 zavezniških držav. Ta konferenca pa, kot pravi jugoslovanska spomenica, ni upoštevala odgovornosti Avstrije za vojno škodo, ki jo je povzročil ((hitlerjevski napad na Jugoslavijo«. Jugoslavija meni, da Je Avstrija posebej odgovorna za škodo, ki Jo Je povzročila med vojno v pokrajinah severne Slovenije, ki so Jih priključili avstrijskim pokrajinamn Štajerske in Koroške. Po podatkih jugoslovanske državne komisije za vojno škodo znaša škoda v teh krajih: uni- čene »državne imovine« za 408,670.788 dolarjev; odpadli državni dohodek 120,160.901 dolarjev. Poleg tega zatrjuje imenovana komisija, da so ubili v teh krajih 29.333 oseb, 18 855 Je invalidov in 92.498 oseb so aretirali. Avstrijski uradni poročevalec v Londonu je izrazil včeraj začudenje zaradi zahteve, ki jo je na konferenci namestnikov zunanjih ministrov predložil jugoslovanski zastopnik, po kateri naj bi morali Avstriji prepovedati da obdrži oborožene sile. Poročevalec je pojasnil, da je «t) mirovnih pogodbah z biu-liihi satelitskimi državami Nemčije bila dovoljena ohranitev vojske v omejenem številu. »Ce bi Avstriji, VEČINA ČLANOV EVROPSKIH PARLAMENTOV ZA EVROPSKO FEDERACIJO New York, 23. januarja Grof Riohard Coudenhovc-Kiler-gi, ustanovitelj im predsednik združenja, ki se zavzema za panevropsko zvezo, je pred nekaj dnevi v New Yorku izjavil, da je vetrna članov evropskh parlamentov naklonjena zamisli evropske zveze. Ko so vprašali ved kakor štiri tisoč članov evropskih parlamentov, kaj mislijo o panevropski zvezi, se jih je 92% izjavilo za ustanovitev panevropske zveze v okviru Združenih narodov. Grof. Richard Cou-denhove-Kalergi je dejal, da je glede tega vprašanja goivoril s člani britanske spodnje zbornice, francoske poslanske zbornice, italijanske narodne zbornice ter s člani belgijskega, nizozemskega. norveSkega, Švicarskega, grSkega irskega, danskega in luksemburškega parlamenta. Coudenhove-Kalergi je izjavil, da bodo p vabil* zdruZenje za evropsko zvezo, naj ustanovi parlamentarni odbor, ki bo pospeSeval to evropsko zvezo m da se bodo delegati tega odbora junija sestali v Ženevi zaradi ustanovitve stalne organizacije. Ta stalna organizacija bo sestavila ustanovno Zi-stizto evropske zveze in bo vsem evropskim vladam priporočila sredstva, ki so najprimernejša za dosego evropska federacije. ki ni nikoli sklenila zavezništva z Hitlerjevo Nemčijo, temveč je bila prva žrtev Nemčije, prepovedali obstoj oboroženih sil bi bil to nenavaden način za očuvanje svobode in neodvisnosti.» Avstrijski zunanji minister in načelnik avstrijske delegacije na konferenci namestnikov zunanjih ministrov za avstrijsko mirovno pogodbo dr. Karl Gruber, je v nekem razgovoru, ki ga je imel z dopisnikom agencije »Reuter«, iz) i vil: nimamo vtis, da zdaj vse sile priznavajo pomen svobodne in neodvisne Avstrije, da preprečijo bodoče nemške napade ali da ustvarijo trdnost mednarodn h odnošajev na področju, ki meji na Alpe. Ce bi bilo to priznanje dosledno, bi morali temu primerno sestaviti besedilo 1 pogodbe.« Gruber se je skliceval na jugoslovanske ozemeljske zahteve do Avstrije in izjavil, da so Jugoslovanski podatki o slovenskem prebivalstvu Koroške zelo pretirani in da Je plebiscit po prvi vojni Jasno dokazal, da Je želelo prebivalstvo ostati združeno z Avstrijo. Gruber jc dopisniku izjavil, da še niso stavili ndbenega podrobnega predloga glede vojske, ki jo potrebuje Avstrija, da pa ima avstrijska delegacija navodila, ki jih l;o predložila namestnikom zunanjih ministrov. V zvezi z gospodarskimi vprašanji, med katerimi je vprašanje nemške imovine v Avstriji, o katerem bodo morali razpravljati namestniki, je a"strijski zunanji minister rekel: »Imam vtis, da stališča do teh vprašanj niso več tako nasprotujoča, da ne bi mogli najti 6tvarne rešitve.« Ob zaključku Je Gruber naglasil, da zahteva vprašanje »displa-ced persons« v Avstriji nujno rešitev. Izrazil Je upanje, da bodo o tem vprašanju razpravljali med sedanjo konferenco. Dodal Je: »Bilo bi nemogoče, da bi Avstrijo za daljšo dobo obremenili s to zadevo.« DE GASPERI SESTAVLJA NOVO VLADO Rim, 23. januarja Po zaključku posvetovanj je predsednik italijanske države pav bil odst opivžega predsednika ministrskega sveta, De Gasprnja naj pride v palačo Giustiniani. De Gasperi je ob odhodu iz palače izjavil novinarjem: «Sprejel sem od predsednika nalogo za sestavo vlade. Jutri bom začel s posvetovanji ter boin najprej obiskal predscdn.ka ustavodajne zbornice Saragata. Nato bom sprejel predstavnike strank.« Po De Gasperijevih izjavah novinarjem so izdali zvečer sledeče uradno poročilo: ((Predsednik republike Jo nocoj ob 21. uri po končanih posvetovanjih pozval De Ga-sflprita na se*tan*k ter mu poveril nalogo za sestavo nove vlade. De Gasperi si je pridržal sprejem mandata.« Ramadier sestavil novo francosko vlado Zunanji minister ostane Bidault PARIZ, 23. januarja — Socialist Paul Ramadier je sestavil novo francosko vlado. V njej so med drugim: ministrski predsednik - Paul Ramadier, podpredsednika komunist Mau-rice Thorez in član ljudskega republikanskega gibanja P. H. Teitgen, zunanji minister član ljudskega republikanskega gibanja George Bidault, finančni minister član ljudskega republikanskega gibanja Robert Schumann in socialist Felix Gouin. Važen položaj ministrstva za na- rodno obrambo je prevzel Frangois R:iloux. Ramadier je mogel nadaljevati s sestavljanjem vlade, ko so se ljudski republikanci odločili, da bodo vstopili v vlado s komunistom kot ministrom za obrambo. Poročevalec njihove stranke je izjavil, da je ta odločitev v interesu naroda. Vojno ministrstvo, ministrstvo za letalstvo ;n mornariško ministrstvo so zaupali ljudskim rvpublikmcem, radikalom in neodv snim konservativcem Ramadier Je naznanil, da bo eno zmed prv.h dejanj nove vlade omejiti oblast ministrstva za ob. rambo. Notranje ministrstvo so zaupali socialistu Eduardu Depreuxu. Ministra brez listnice sta poleg socialista Felixa Gou.na še neodvisni konzervativen Marcel Hoclore ter radikal Yvon Dolbos. Minister za pravosodje je radikal Andrd Marie, minister za kolonije socialist Marius Moutet, minister za državno narodno gospodarstvo socialist Andrd Philip, minister za transporte in javna dela socialist Jules Moch, minister za poljedelstvo socialist Henri Prigeant, minister za delo komunist Ambroise Croizat, vojni minister ljudski republikanec Paul Coste Floret, letalski minister radikal Andre Maroselli, mornariški minister neodvisni konzervati-vec Louis Jacquinot, minister za vžgejo socialist Marcel Naegelen. minister za javno zdravje komunist Gecrges Marranc, minister za umetnost, za mladino in za informacije Pien-e Bourdan, minister za obnovo komunist Charles TUlon. minister za trgovino in za prehrano ljudski republikanec Jean Letour-neau, minister za bivše bojevnike rad.kal Frargois Mitterand, minister za industrijsko proizvodnjo so. clalst Robert Lacoste. Dopisnik «BBC» trdi, da gre Ra-madierjeva koalicijska vlada dalje od p rej-n je trojne koalicije sociali- Britansko stališče do Poljske še nejasno Mikolajczyka ne bodo povabili v novo vlado LONDON, 23. januarja. — Britansko zunanje ministrstvo je včeraj znova odklonilo, da bi komentiralo britansko stališče glede Poljske po poljskih splošnih volitvah. Predstavnik zunanjega ministrstva je na vprašanje o poročilu, ki ga je izdala ameriška obveščevalna služba in ki ga pripisujejo britanskemu verodostojnemu viru, po katerem naj bi Velika Britanija preklicala priznanje poljske vlade, izjavil: «Takšne izjave iz verodostojnega vira nikoli ni bilo«. Dodal je, da britansko stališče glede tega vprašanja še ni odločeno. Državni podtajnik poljskega mi- stov, komunistov in krščanskih demokratov. »V sedanji koaliciji — je izjavil Ramadier — je dejansko vsega malo z edino izjemo skrajne desnice.« Dopisnik podčrtuje dva elementa v pogajanjih za sestavo vlade: željo komunistov, da spet vstopijo v vlado in odpor precejšnjega dela krščansko-demokratske stranke do sodelovanja v vladi. Komunisti se boje — pravi dopisnik — da bi mogli izgubiti ugled v očeh svojih volivcev, če bi ostali ob strani, posebno z ozirom na ugodno reakcijo naroda za uspehe Bitima in njegove začasne vlade. Glede krščanskih demokratov pa naj bi bila ta stranka razdeljena na tiste, ki bi se raje odrekli mestom v vladi v upanju, da bi mogli ustanoviti jedro antikomunlstičnih sil, ter na ostale, ki slede politiki Bidaulta in ki prevladujejo. Bidaultovi pristaši trde, da bi jim mogli očitati pomanjkanje domoljubja, če bi odklonili sodelovanje z Rairadierjem v vladi. VLADNI BLOK NA POLJSKEM PROSLAVIL tJDARNISKO ZMAGO London, 23. januarja Varšavski radio je sporočil, da so pristaši vladnega bloka, včeraj proslavili svojo udarn.ško zmago pri nedeljskih splošnih volitvah; pri volitvah je »demokratski blok« dobil 327 sedežev v bodočem parlamentu, vse druge stranke pa so dobile 45 sedežev. Ob času kosila so zaprli vse trgovine in urade. Po %lavnih trga bodo dobili le dodatek za izredno drlo. V primeru, da bi b lo treba še bolj skrčiti delovni urnik kot predvideva ta sporazum, bodo prizadete stranke spremenile pričujoči sporazum. ODREDBA ZVU O IZPOPOLNITVI ZASLUŽKA INDUSTRIJSKIH DELAVCEV Zavezniška vojaška uprava je objavila odredbo št. 308: v primer h, ko bo treba omejiti ali prekiniti delo zaradi omejitve pri uporabi elektrike, ki jih Je odredila Zavezniška uprava, bodo obračunali izpopolnitev zaslužkov po odstotku, ki Je določen v odstavku 1 člena VI odredbe št. 106, z dne 6. aprila 1946. na pod-lr>gi povprečnih tedenskih delovnih ur z upoštevanjem šesttedenske dobe od 20. januarja do 2. marca 1947 in če bo potrebno za nadaljnjo dobo treh tednov, če bodo morali podaljšati omejitve pri električnem toku. Posebna podpora za brezposelnost, ki Jo predvideva odredba št. 82, z dne 5, marca 1946, bo ostala v veljavi do 31. marca 1947. Razen izrecno določenega Je stopila ta odredba v veljavo 18. januarja 1947. RAZSTAVA AMERIŠKIH KNJIG V ČITALNICI AlSa Dne 29. januarja bodo v čitalnici Zavezniške obveščevalne službe v ulici Trento št. 2. odprli razstavo ameriških knjig, ki bo trajala do 8 februarja 1947. Razstavo bosta priredili ameriška obveščevalna služba (U.S.l.S.) v M.lanu in prosvetni oddelek Zavezniške vojaške uprave Julijske krajine. Razstavili bodo približno 1000 knjig o umetnosti, medicini, vzgoji, industriji in znanosti4 Razstavljeni bodo tudi romani. Javnost je vabljena, da st razstavo ogleda, ki bo odprta vsak dan od 11.30 do 21. ure. Poskrbljeno bo za dobavo luči med urami, ko bo razstava odprta javnosti. PREHRANA Gospodarsko vprašanje Nemčije Načelnik gospodarskega oddelka amerilke vojaške uprave v Nemčiji general William Draper je v neki izjavi, ki Jo Je podal v Washing-tonu, ponovno pojasnil, da gre politika vojaške uprave na ameriškem zasedbenem področju, ki jo popolnoma podp.rajo vojno, zunanje in trgovinsko ministrstvo, za tem. da čimprej postavi nemško zunanjo trgovino na normalno stanje na vseh področjih, tudi bančnih. General je dodal, da bo uspeh ali neuspeh nemškega gospodarstva pri proizvodnji blaga za doma o uporabo in za izvoz namenjenega presežka v prihodnjih letih za visel po večini od uspeha ali neuspeha gospodarske spojitve med 'britanskim in ameriškim zasedbenim pod-jočjem Nemčije. Izrazil Je upanje, da bodo v treh letih dosegli na obeh področjih ravnovesje v zunanjih trgovino ;n popolno kritje domačih potreb, V izjavi, ki jo Je podal t*sku med razpravljanjem o gospodarski spojitvi obeh področij, je general Draper dejal, da Je pomanjkanje blaga v Nemčiji trenot- no tako pereče, da je celotna proizvodnja potrebna za notranjo potrošnjo. Toda izvoz pomeni kruh, zato odgovorni Nemci spoznavajo, da morajo stisniti pasove, prispevati žrtve m pripraviti znaten izvoz od svoje pičle proizvodnje. Začetni prispevek Združenih držav bo višji od onega, kar so Združene države izdane prvotno na svojem področju in bo ta znesek pi.bližno 330 milijonov dolarjev. Prav tako vsoto bo izdala Velika Britanija. Toda če bodo doseženi predvideni smotri, se bo moral primanjkljaj leta 1947 v letu 1948 zmanjšati : a polovico. Izvedba načrta bo zahtevala izreden napor s strani Nemcev samih ter ameriške in britanske uprave v Nemčiji. V najkrajšem času bodo dovolili nemškim trgovcem potovati v tuje države, ki so pripravljene sprejeti jih zaradi trgovinskih stikov. Načrte, da bi to omogočili, preučujeta švedska in švicarska vlada. Ničesar pa še ni znanega, koliko časa bo potrebno, da bodo mogli nemški trgovci potovati v Združene države M in Veliko Britanijo. Kar zadeva Združene države, bi moralo posebna dovoljenja Izdati zakladno ministrstvo. Sedanji gospodarski načrt za Nemčijo bo za izvoz zahteval močan uvoz surovin, ki jih bo morala spočetka finansirati vlada, pozneje pa zasebna podjetja. Združene dižave so že izvozile 50.000 ton bombaža na ameriško področje. Bombaž zdaj predejo in tkejo v nemških predilnicah. Šestdeset odstotkov tkanin bodo izvozili, na ta način bo plačanega 50.000 ton bom. baža„ ostanek pa porabili za domače potrebe. Kljub mnogim vprašanjem v Nemčiji gre napredek proti miroljubni in strpni rešitvi, s* nadalje prigovarjajo Sovjetom in Francozom, naj bi sc pridužili spojitvi, ker bi njihov pristop mogel pospešiti dosego gospodarskega ravnovesja. Nemški gospodarski strokovnjaki iz nngioameriškrga ter sovjetskega področja v Nemčiji so podpisali sporazum za izmenjavo blaga v letošnjem letu v vrednosti preko 5 m 1: Jonov funtov sterlingov. V Franciji so ukinili racioniranje jajc. Moka za polento, Danes bodo začeli razdeljevati potrošnikom X, XII in XIII skupine v Trstu po 1 kg moke za polento; cena 25 lir za kg. Konec razdeljevanja 31. t. m. Riž. Danes bodo začeli razdeljevati vsem potrošnikom v Trstu in občinah pokrajine po 500 gr riža; cena 70 lir za kg. Konec razdeljevanja 31. t. m. Fi m o obnovi eni vasi Nad sto oseb si je ogledalo film o obnovi Gornjega Loga, eni najbolj severnih vasi na področju «A», ki so ga predvajali v dvorani ZVU. Film kaže celotno obnovo vasi. katero so Nemci porušili do tal leta 1943. Predstavi so prisotvovali večinoma civilni uslužbenci ZVU in T.A, E.C. Nadalje so bili navzoči: polkovnik Botvm.in, polkovnik Robertson, namestnik poveljnika Alt. n a. jor Windoor, načelnik urada za javna dela major Richardson ter namestnik predsednika tržaške občine ;n predsednik gor iške občine. PRIPRAVLJALNI POLJEDELSKI TEČAJ V SV. LOVRENCU PRI KOPRIVI SPREMENJENI V DVOLETNI TEČAJ Obveščevalni urad Zavezniške vn. jaške uprave je objavil Odredbo št, 305. Letni poklicni pripravljalni polje, delsk: tečaj pri Ev. Lovrencu v občin: Kopriva se spremeni v dvoletni. To podaljšanje bo stopilo v veljavo s pričetkom šolskega leta 1946-47 (1 oktobra 1946) in je do nadaljnjega začasno. Večje upravne stroške zaradi po. daljšanja, ki j« omenjeno v prvem členu te odredbe, bo plačala občina Kopriv-a, medlem ko bo Zavez, niška vojaška uprava prevzela stroške v zvezi s povečanim številom učiteljev. RAZŠIRITEV OTROŠKE BOLNIŠNICE V TRSTU Obveščevalni urad Zavezniške vojaške uprave je objavil odredbo t. 304: Odstavek Št. I člen I odredbe št. 162 je preklican in se nadomešča kot sledi: «Pooblaščena je zgraditev dveh dodatnih zgradb in razširitev bolnišnice za otroško zavetišče in pro. tdtuberkulozni oddelek za otrokp za skupni izdatek, ki ga bo predložil oddelek za javna dela Zavezniške vojaške uprave, odobren od finančnega oddelka, ki pa ne bo smel prekoračiti 200 milijonov lir.» ODREDBA ST. 250 (378) Obveščevalni urad Julijske krajine sporoča, da je Zavezniška vojaška uprava izdala odredbo št. 250 (378) o odgovornosti železniške u-prave za prevažanje blaga. Besedilo odredbe je naslednje: Člen 1. Točke členov I in IH odred-be št 37 bodo ukinili, v kolikor se nanašajo na prevažanje blaga, ki ga bodo prevzeli po dnevu izdanja te odredbe. Avtobusna nesreča Včeraj popoldne se Je na poti v Trst na nekem ovinku prevrnil čez 2 metra visok hasip avtobus s 25 mornarji in drugimi vojaki. Vojaška policija je poročala, da se je re,. sreča zgodila kakih 16- km južno gd Gorice na glavni cesti 55. Pri nesreči so bili ranjeni trije mornarji, vozač, ter neki vojni u-jetntk. Prepeljali so jih v vojaško boln šnico v Udinah. Nesreča se je zgodila, ko Je vozač napravil preširok obrat. Avtobus Je popolnoma pokvarjen. ŠPORT M\X SCHMELING BO SPET NASTOPAL Berlin, 23. januarja Ameriška vojaška uprava je javila, da bo b.v». nemški boksarski prvak za težko kategoi .Jo Max Schmeilng lahko nastopal na ameriškem področju v Nemčiji. Sklep so sprejeli po oprostitvi, ki Jo je izreklo neko sodišče britanskega področja glede obtožb Schme-lingovega sodelovanja z nacisti. JULIJSKA KRAJINA SPL08NI UKAZ ST. 64 (54C) Zvišanje in nadzor najemnin TRST, 23. januarja — Višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bowman je v korist lastnikov nepremičnin in najemnikov ter občinstva v obče upošteval mnenje, da so potrebne nekatere spremembe in dodatki k splošnemu ukazu št. 54 o zvišanju in nadzoru najemnin v tistem delu Julijske krajine, ki ga upravljajo zavezniške sile (in ki se nadalje na kratko označuje »ozemlje«): I. DEL - ZVIŠANJE NAJEMNIN, RAZMERJE MED LASTNIKI IN NEPOSREDNIMI NAJEMNIKI Člen I. - Zvišanje najemnin Odstavek 1.: Odstavek 2., pod-odstavek a) člena I. splošnega ukaza št. 54 se s tem popravlja tako, da se mu doda: «Z veljavo od 1. februarja 1947 dalje smijo lastniki nepremičnin, ki leže na tem ozemlju zv šati najemnino svojim neposrednim najemnikom za 70% zakonite najemnine, ki jo na dan splošnega ukaza št. 64 obstojala v skladu s spošliim ukazom št. 54». Odstavek 2.: Odstavrk 2., pod-odstavek b) splošnega ukaza št. 54 se a tem popravlja tako, da se mu doda: «2 veljavo od 1. februarja 1947 dalj« smejo lastniki nepremičnin, ki leže na tem ozemlju, zvišati najemmne svojim neposrednim najemnikom: a) če se uporabljajo za poklicne pisarne, za 100% zakonite najemnine, ki Je obstojala na dan splošnega ukaza št. 64 v skladu s splošnim ukazom St. 54; b) če se uporabljajo za druge namene kako. za poklicne pisarne, za 200% zakon,te najemnine, ki je obstojala ra dan splošnega ukaza št. 64 v skladu s splošnim ukazom št. 51. Odstavek 3.: Lastniki nepre- mični, ki so bile prvič dane v najem po 8. septembru 1943 in prea dnevom uveljavljenja tega ukaza, smejo zvišati najemnine svojim neposrednim najemnikom za 70% najemnine za dotične prostore, kakor je bila določena na podlagi od stavka 3, člena I. splošnega ukaza št. 54. Člen II. - Najemnino nepremičnin, najetih od dobrodelnih ustanov V primeru, če imajo nepremičnino v najemu dobrodelne ustanove zaradi vršitve namenov ustanove, veljajo zvišanja, ki jih določa člen I odstavek 1. tega ukaza, pod pogojem, da se na dotični nepremičnini ne vrši trgovsko obratovanje. Člen III. - Najemnine pri popravljeni lastnini Odstavek 1.: Omejitve najemnin, določen« v členu I., odstavek 2, črki a), in b) ter odstavek 3. splošnega ukaza št. 54 a popravkom po odstavkih 1, 2 in 3 člena tega ukaza, ne veljajo v primerih, če so bila po 7. maju 1946 na poslopju izvršena važna in neodložljiva popravila in preureditve, potrebne za ohranitev nepremičnine, kakor tudi v primeru nepremičnin, ki so bile poškodovane zaradi vojnih dogodkov in na novo zgrajene v skladu s splošnima ukazoma št. 14 in 27 Zavezniške vojaške uprave. Odstavek 2.: Zvišanje pri teh nepremičninah se mora določiti take, da jamči ne »nanj kakor 3% in ne več kakor 5% obrestovanje glavnice, vložene v taka izvršena popravila In dela, odštevši od nje odškodnino za vojno škodo in kakršne koli prispevke, ki jih je najemodajalec prejel ali ki jih bo moral prejeti za popravila po slopja. Člen IV. - Najemnine pri novi lastnini, pri lastnini, ki je biia popolnoma porušena in na novo zgrajena, in pri stari lastnini, ki se prvič oddaja v najem Odstavek 1.: Prosti dogovor o najemnini Je dopuščen pid nepremični imovini in prostorih, ki ne spadajo pod določbe Člena III. in ki so bili na novo zgrajeni po 7. maju 1946, te so s to novo zgraditvijo ali zgraditvijo postali prostori uporabni za prebivanje. Odstavek 2.: Ce najemniki ne premičnin, navedenih v odstavku 1 tega ukaza ne oddajo v najem ali' osebno zasedejo prostorov zaradi svojega trajnega stanovanja v enem mesecu od dne, ko prejmejo od tehničnega urada potrdilo, da je stanovanje uporabno, j* pooblaščen stanovanjski urad občine, v kateri leži nepremičnina, da Jih (ekvlrira, ter jih odda urad za najemninske zahteve za primerno najemnino, pri čemur mora upoštevati stroške lastnikov z gradnjo odnosno s ponovno gradnjo. II. DEL PREDPISI O PODNAJEMIH Člen V. - Razmerje med najemnikom in prvini podnajemnikom Odstavek 1.: Neposredni najemniki nepremičnin, ki se uporabljajo v stanovanjske namene, smejo oddati v podnajem del poslopja, čeprav vsebuje najemna pogodba z lastnikom nepremičnine nasprotujočo določbo, vendar z omejitvijo, da je dovoljen podnajem v nesta-novanjsks svrlio le s p smono privolitvijo lastnika nepremičnine. Odstavek 2.: Z veljavo od 1. februarja 1947 smejo neposredni najemniki nepremičnin, kj leže na tem czemlju, zvišati najemnine prvm podnajemnikom tako, da računajo odstotno razmerje določeno pod črkami a), b), c), in d) odstavka 2. člena II. splošnega ukaza št. 54, na najemnina, zvišane po členih I. in II. tega splošnega ukaza; vse določbe odstavka 4. člena H. splošnega ukaza št. 54, ki niso v skladu s tem ukazom, se s tem prekličejo. Odstavek 3.: Odstavek člena IL splošnega ukaza št. 54 se s tem prekliče in nadomesti z naslednjim: «Z veljavo od 1. februarja 1947 dalje »e višja najemnina kakor je tista, ki je zgoraj določrna, ne sme ponuditi, ne zahtevati ne plačati, niti sprejeti v kakršni koli obliki ali s katerim koli sredstvom. Clcn VI. - Domneva o obstoju podnajema Odstavek 1.: Domneva se, da obstoja podnajerono razmerje, č( zavzamejo nepremičnino osebe, ki niso v službi najemnika, ali ž njim v sorodstvu do četrtega kolena, ra zen v prirperu oseb, ki so b:le izseljene zaradi vojnih dogodkov ali v primeru prehodnih gostov. Odstavek 2.: Domneva, postavljena v odstavku 1 tega ukaza ne velja glede oseb, ki so se vselile v poslopje skupaj z najemnikom. Člen Vn. - Delež lastnikov na najemninah, ki jih prejemajo od neposrednih najemnikov Odstavek 1.: Neposredni najemnik, ki je oddal nepremičnino v podnajem, mora od I. februarja 1947 dalje plačati lastniku poslopja: a) pri nepremičninah, ki so od-dano v podnajem t?r niao opremijo- ne ali ne služijo za stanovanje znisek, ki je enak polovici razlike med zakonito upravičeno najemnino, ki jo plačuje prvi podnajemnik v skladu s tem splošnim ukazom, In ono, ki jo sam dolguje lastniku; b) pri nepremičninah, ki jih neposredni najemnik oddaja v podnajem opremljene, znesek, ki je enak enj tretjini razlike, navedene pod črko a) tega odstavka. Odstavek 2.: Neposredni najemnik, ki j? oddal v podnajem, mora lastnika obvestiti o tem v 15 dneh od dneva uveljavljenja tega ukaza, pvi bodočih podnajemih pa od dneva pogodbe o podnajemu. Odstavek 3.: Ce neposredni najemnik n* biva stalno na nepremičnini, se domneva, da je neposredni najemnik oddal v podnajem vso nepremičnmo. Člen VITI. - Prenehanje' najemnega razmerja med lastnikom in neposrednim najemnikom Odstavek 1.: V primeru podnajema ima lastnik nepremičnine pravico zahtevati prenehanje pogodbe sklenjene z neposrednim lastnikom: 1) Ce ga neposredni najemnik ni obvestil kakor Je redpisano v odstavku 2 prejšnjega člena, kljub temu, da ga je lastnik opomnil in po preteku 15 dni od tega opomina. 2) Ce je najemnik dal obvestilo, k; ne odgovarja resnici, da bi se tako v celoti ali deloma Izognil obveznosti plačila lastniku nepremičnin? v smislu odstavka 1 prejšnjega člena. 3) Ce je najemnik oddal nepremičnino v podnajem v druge namene kakor za stanovanje, ne da bi bil dobil privoljenje za to, ali če j? oddal v podnajem vso najeto nepremičnino. Odstavek 2.: Ce je bila podu«Jemna pogodba o vsej nepremičnini sklenjena pred tem splošnim ukazom, sme zahtevati prvi podnajemnik od lastnika, da vstopi mesto neposrednega najemnika v najemno pogodbo in lastnik se ne more upirati, razen v primeru, da se najeta nepremičnina zlorablja ali če obstojajo za to nravstveni ali drugi tehtni razlogi. III. DEL Člen IX. • Dolžnost povrniti lastniku nepremičnine stroške postranskih dajatev Odstavek !. Z veljavnostjo od 1. februarja 1947 morajo neposredni najemniki nepremičnin, ki uživajo naslednje postranske dajatve: a) opravila hišnikov, b) razsvetljava in čiščenje stopnišča, c) dvigala m centralno kurjavo, d) čiščenje dimnikov — povrniti lastniku nepre-micivne razliko med sedanjimi stroški za te daiatve in med tistimi, ki so obstojale 8. septembra 1943, katere se tu nadalje označuje kot večje breme. Odstavek 2. Iznos večjega breme, na se razdeli na vse m: posredne lastnike, ki imajo korist od dajatev. navedenih pod (Irkama a) ln b), sorazmerno s številom uporabljenih prostorov poedinega stanovanja. Odstavek 3. Iznos večjega breme, na, k; se nanaša na uporabo dvigala, se razdeli na yse neposredne najemnike, ki ga uporabljajo, sorazmerno s številom nadstropij in uporabljenih prostorov poedinega stanovanja. Odstavek 4. Iznos večjega bremena, k: se nanaša na centralno kur. javo, se razdeli na vse neposredne najemnike sorazmerno s številom radiatorjev v njihovih stanovanjih. Odstavek 6. Iznos večjega Dreme-na, ki se nanaša na čiščenje dimnikov, se računa posebej za vsakega neposrednega najemnika. IV. DEL REŠEVANJE SPOROV Člen X. - Reševanje sporov, nastalih v zvezi s tem ukazom Uh v zvezi z tem ukazom cfvvkp m Uradi za najemninske zahteve, uveden; s členom IV splošnega uka. za st. 54, razpravljajo in odločajo o vseh sporih, ki nastanejo pri uporabi tega ukaza, v skladu s predpisi splošnih ukazov št. 54 in 54 B. Člen XI. - Pristojnost uradov za najemninske zahteve v drugih sporih Na urade za najemninske zahteve se prenesejo: 1) spori o rev.z ji najemnin po Kr. zak odi. z dne 24. marce. 1942 št. 200, ki še tečejo pred oblastmi, določenimi v členu 1. navedenega odloka; 2) spori o reviziji podnajemnm po Kr. zak. odi. z dne 29. avgusta 1942 št. 1189, ki še tečejo pred oblastmi, določenimi v členu 1 navedenega odloka; 3) spore, tudi tekoče, o znižanju najemnin za poslopja, poškodovana zaradi vojnih dogodkov, v skladu s čl. 6 Kr. zak. odi. z dne 25. Januarja 1943 št. 162; 4) spore, tudi tekoče o zvišanju najem*i:n po odstavku 6 člena. 13 kr. zak. odi. z dne 16. Junija 1938 št. 1387 m po odstavku 6 člena 2 kr. zak. odi. z dne 12. marca 1941 št 142. GORICA Nova razstava V PROSTORIH AlSa V «Centru za obvestilen goričkega AlSa na korzu Roosevelt št. 10 so odprli novo fotografsko razstavo: »Vzgoja v Združenih državah*, ki nam kaže moderni napredek na šolskem torišču. Razstave je odprta vsak dan med običajnimi uradnimi urami »Ctn-tra za obevstila.n AIEXANDER ARNO 52. WANG-HO — Torej j« vse v redu! — Je izj-'’ll Nuber. — C« bi bilo po mojem, bi prav rad prisostvoval požaru gledal Sča, kot je naše, ker mora biti to res nekaj veličastnega, toda pravkar čltain roman in prišel sem do silno zanimivega poglavja. Boste že razumeli... Nuber Js obmolknil: prav razločno je slišal, kako je pri Hal-l«Ju zazvonil »e en telefon. In res se je kmalu nato zaslišal Hallejev glas: S Kako, kako? Muratow je v gledališču?.,,. Ni ga več modi rešiti?.. Toda to je vendar nemogoče Da, da!,.. Takoj, nikar ne dvomite! Halle je spet pričel govoriti z Nubcrjun. — Nuber! — je zakričal. — Takoj morate na kraj požara! Vlada nepopisna panika. Ravnokar je bd-peljak) tja nekaj kamionov agentovi prevzeti morate vodstvo reševalnih del... Najprimernejši mo* •te za to, miren... — V redu... takoj odidem! Cez dve uri pa mi pripravite dobro kavo, Je bom zelo potreben! Na svidenje! Nuber Je pomignil prvemu taksiju, ki ga Je srečal: — Gledališče «Cefttrale»! S polr.o paro!... Dajte, hitreje, hitreje.... N'č se n« ozirajte na prometne predpise: sem policijski nadzornik v službi. Šofer si ni dal dvakrat reči ‘n J» vse ovinke vozil vsaj osemdeset kilometrov na uro. Bil je vesel in zadovoljen, ko je videl prometne stražnike, kako so mahali z rokami sredi ceste, da bi ga ustavili in končno skočili vstran, da jih nebi povozil. Nuber Je bil bloboko pogreznjen v blasine: kadil je cigareto in gledal skozi okence. Cez nebo j« bil prevlečen rdeč sij, slišati je bilo trobljenje ln hupanj« gasilskih avtomobilov, ki so drveli na kraj požara. Ceste so bile prenapolnjene, v«i 80 tekli — nihče ni hotel zamu- diti strašnega, a vendar veličastnega prizora. Avto se je ustavil: moralo je tako biti, ker m mogel več naprej skozi množico. Nuber je zložno stopil na tla, dal vozaču bankovec in stekel naprej. Komaj ae je malo obrnil, Je zagledal pred seboj palačo ogromnega gledal šča, zavito v težak, moreč dim, iz katerega so sikali uničujoči rdečkasti ognjeni zublji. Nuber Je stopil k uniformiranemu policijskemu naredniku in mu pokazal svojo leg timacijo. — Kaj delate tu? — j« zavpil, da bi ga oni mogel v tem morju glasov razumeti. — Saj ni mogoče stopiti nikamor! — Storili smo vse, kar je bilo mogoče, — je tudi narednik zavpil. — Saj tega človeškega zidu ni mogoč« premakniti: te, ki stoje spredaj, potiskajo oni, ki so zadaj... — V petih minutah ne sme biti dvesto metrov naokoli žive duše več! — je ukazal Nuber. — Ali ne vidite, da se gasilci ne morejo gibati? Pooblaščam vas, da smete uporabiti tudi pendreke. Pet mi nut: opozarjam vas! Osebno ste zh to odgovorni! Nuber je stopil naprej. Znašel se Je med dvema bolničarjema, ki rta nesla nosilnico, na kateri Je ležal njegov kolega Muratovv. BU je v obraz ves o:-n, opečen, osmojenih 1** In ranjen na glavi. Namesto, da b' bil miren, je mahal in kričal, da hoče naza j v gledal šče. — Kaj je, Muratow? — je vprašal Nuber in stopil bliže. — Bodite mirni ln pustite se odnesti stran: je še veliko dela! — Moram nazaj v gledališče! — je obupano vpil Muratuw. — Moram, moram.... — AH ste ponoreli? Srečni ote lahko, da ste jo tako poceni odnesli, zdaj pa hočete... — Nina je še nobrii Moram jo rešiti! — je ječal Muratow. Nina? Ali ni to gospodična, ki Jo mora v teku treh dni poročiti? Toliko bolje: ni pr.mernejše priložnosti, da se z njo spozna. __ Vi n« morete rešiti nikogar več! Povejte mi, kje je in poslal bom gasilca. — Na to aploh n; misliti! — ga je prekinil eden izmed bolničarjev. — Poveljnik gasilcev je st.ogo za-branil vsak vstop v poslopje: streha se lahko vsak trenotek zruši.... — Nazaj moram! Moram... — je obupano vpil Muratow in se =kušal iztrgati bolničarjema. — Nehajte z neumnostmi! — Je razdraženo siknil Nuber. — Ce vam je toliko do gospodične, bom Šel ponjo Jaz. Kje je? Muratovv je Nuberju hvaležno stisnil roko... — V loži 22, diuga ve-sta! — Bah, upam, da jo bom našel. — To rekoč je slekel plašč in suknjič in stekel proti stopnišču. Nekaj gasilcev ga je ustavilo. — Nihče ne sme vstopiti! Prepovedano! — Jaz sem policijski nadzornik Nuber! — Besede so izzvenele precej trdo in ukazujoče, a niso imele zadovoljivega uspeha. — To je vseeno — Je z največjo mirnostjo dejal gasilec. — Vstopiti kljub temu ne smete. Nuber se je obrnil k poveljniku gasilcev, ki je stal nekaj korakov vstran in mu v naglici razlož 1, da mora na vsak način priti v gledališče. — Zal mi je, —je dejal poveljnik ln zmignil v rameni — tega nikakor ne morem dovoliti, ker se bo streha vsak trenotek podrla.. — Sicer pa mi ni potrebno vaše dovoljenje! — je Jezno vzkliknil Nuber. — Sel bom tudi b-cz njega. — Ali res morate priti notri? — je nekoliko negotovo vprašal poveljnik. Najdba trupla Kmet Amton Vuga iz Vrtojbe je prijavil civilni policiji, da Je 1L t. m- na bližnjem griču našel truplo. Po njegovem mnenju gre za truplo njegove hčerke, ki so jo odgnali od doma rr.ed neko partizansko akcijo 10. januarja 1944. Policija je odredila takojšen pregled ln preučitev primera. — Seveda moram! Ali mislite, da bi šel notri za zabavo? — Dobro, pa pojdite, toda na svojo lastno odgovornost. Poveljnik je pomignil svojim ljudem, ki so dali nadzorniku za drzni podvig potrebno opremo. Kot bi m gnii, si je Nuber oblekel uniformo ter si nadel masko. — Zdaj pa naprej! Nadzornik je urno splezal po premični lestvi in prišel v poslopje skozi okno v drugem nadstropju. Vročina je bila nevzdržna in nadzornik Je takoj spoznal, kako dobro je bilo, da ae je za podvig vsaj nekoliko opremil. Dim Je bil tako gost ln dušljlv, da se je komaj mogel orientirati. Od časa do časa se je s »tropa odtrgal tram in z velikim truščem zgrmel po tleh. Tu in tam je tekalo nekaj napol blaznih ljudi. Na tleh so ječale ženske in otroci, tudi možje. Nekateri so bil' že mrtvi, z izbuljenimi očmi in zverinsko spačenimi obrazi. Nuber je prižel do hodnika, ki je vodil okrog lož. Na vratih, k1 so jih že lizali ognjeni zublji, je videl številko dvajset, šel j* oaprsj in naletel na oviro. (Nadaljevanje prihodnjič) OBVESTILO POSESTNIKOM TRAKTORJEV Vsi posestniki traktorjev, ki so brez odobrttvene knjižice (rdeče knjižice) morajo predložiti prošnjo, spisano na kolekovanem papirju za 8 lir in naslovljeno na: «Dtre-zione delilspettorato Compartimen. tale per la Motorizzazione Clv-le di Trieste«, v teku torka 28. t. m. Prošnjo je Izročiti Odseku U. K. M. i v Gorici (pri Kmetijskem nadzor ništvu). Opozarjajo, da traktorji brez odo-britvenih knjižic ne bodo vpisani v Odsek U. K. M. ln ne bodo imeli zaradi tega pravice za nakazila t°~ riva in maščob. Člen XII. Ta splošni ukaz stopi v dne 1. februarja 1947. Veljavnost ukaza veljavo RADIO TRST. II 276.3 m - 1086 ko Četrtek, 23. januarja 19 partizanske pesmi; 1910 sodobne osebnosti: Averel Harriman; 19.20 koncert čelista Oblaka: 19.45 napoved časa, vesti v slov.; 20 vesti v ital.: 20.15 lahka glasba; 20.30 glasbeni intermezzi; 21 simfonična glasba; 22 plesna glasba; 23 napoved časa, vesti v ital.; 23.15 vesti v slov., čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek. Petek, 24. januarja 6.54 otvoritev, koledar; 7 vesti v slov.; 7.15 vesti v ital.: 7.30 zaključek; 11.30 lahka glasba; 12 predavanje: iz Velike Britanije; 12.15 glasbeni program; 12.45 napoved časa. vesti v slov.; 13 filmske novosti; 13.15 Debussijeve skladbe; 13.30 ritmična glasba; 14 predava-nje: Novi svet; 14.10 čitanje sporeda, zaključek. 17.30 plesna glasba; 18 predavanje: Pomen barv v živalstvu; 18.15 komorna glasba; 18.45 lahka glasba; 19 radijska povest: Ptički brez gnezda; 19.15 komorni zbor; 19.45 napoved časa. vesti v slov ; 20 vesti v ital.; 20.15 klavirska glasba; 20.30 komorna glasba. prenos iz Ljubljane; 21 simfonični koncert; 21.15 lahka glasba; 23 naroved časa, vesti v Ital.; 23.15 vesti v slov., čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S. OBOROŽENI NEZNANCI USTAVILI OSEBO Predvčerajšnjim zvečer okoli 21. ure so štirje zakrinkani neznanci oboroženi z brzostrelkami in samokresi ustavili v ulici Giustinlani v bližini gostilne ((Monteverdi« Antonia Ridolfia m mu grozili z orožjem. Po ugotovitvi njegov« istovetnosti so ga zlikovci izpustili ter ga pocvali naj *e naglo odstrani. Policija, kateri Je Ridolfi prijavil dogodek, Je uvedla preiskavo, ki pa do zdaj ni imela nobenega uspeha. MALI OGLASI V torek zvečer so pred restavracijo «Viole» na ulici Carducci št. 9. ukradli «jecp» z modro karoserijo. Tisti, ki bi lahko dal potrebne podatke, dobi primerno nagrado. Naslov: polkovnik Oyster ali poročnik Brodv, Grande Albergo della Clttži. Obrežje 3. novembra. , Ortopedik NICOLA BECCHI TORINO - VIA REOGIO 8 Specialist za odstranitev KIL. E brez operacije oEebno znan v naši pokrajini objavlja eno Izmed tolikih zahvalnih pisem: Cenjeni gospod N. Becchi, Skozi 25 let sem trpel na dveh velikih kilah ter sem vsako leto izmenjaval navadni kilni pas toda beez kakršnega koli izboljšanja. Ves obupan sem dočakal starost 74 let, ko so mi končno nasvetovali, naj e e obrnem na vas, ki ste mi s svojim popolnim aparatom v kratkem času popolnoma odstranili obe kili. Zagotavljam vam, da vas bom ob vsaki priliki toplo priporočil. Milkovich Egidio, upokojenec Ulica Garibaldi 346, Opatija Ortopedik bo sprejemal v: TRŽIČU i v soboto 25. januarja v hotelu Moncenislo; TRSTU: v nedeljo 26 deljek 27. januarja v hotelu Continental; GORICI i v sredo 29. januarja v hotelu Union. V samozaložbi «Koro»ke kronike«, ki Jo ,?£*t8!n?rltanska ob' veičevalna služba v Avstriji, sta Izšli dve publikaciji: Koledar m leto tQ>47/ (CENA 25 LIR) Mladi Korotan (CENA 10 LIR) «V »Koledarju* bo našel vsak dovolj branja, veh kr, dil za uspešno delo. v Mladem Korotanu pa je f T kratkih in lepih zgodbic, ki bodo vsem mladim *rce prinesla obilo lepote materine besede. _ Obe publikaciji sta naprodaj pri prodajanih «Glasa zaveznikov«, m sicer ((Koledar« v Goric) m. Kobandu te \ listu v ulic Gluha 59, na trgu Pestalozzi. v pokriti trim«, arevoiedu R. San-zl*> In na Skedju; r. . . , _ OrianXlSVulJEi'emo.UŠv83ofe.°^ '^tT^lStllSiict.^evore: uu S-inzlo in na Skednju.