71. številka. Ljubljana, petek 28. marca. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila bo plačujo od četiri-otopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večktat tiska. Vsakokrat se plača s tempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Državopravna premišljevanja. *) „Imperio imperium, regnis regnum." III. Nehote moram od svojega načrta za ne-nekoliko vrstic odskočiti. Ako v I. članku imenujem pravo , državni zbor dopolnjevati, kot dvojbeno — v besede najpovrtnejšem pomenu —, in to po decemberskem patentu niti kot edino osobito vlast deželskib zborov niti kot izključivo pravo državnega zbora, ondaj mi nij do drugega stalo nego do dokaza, da, kdor decemberski patent kot izvir sedanjega državnega avstrijskega prava osvo-juje, sme tudi pravo do izbiranja državnega zastopstva istemu centralnemu zboru (zboru „poslancev" in „gospode") kot pravno pripisovati. S tem pak pisatelj teh vrstic nikakor nij svojega stojališča federalističnega z Giskra-IIerbstovim zedinil, kakor se (slabo podučenomu) dopisniku „Deutsche Zeitung-e", ki je moj I. čl. v Beč telegra-fično signaliziral, dozdeva. Jaz tega poročite) j a, kakor tudi blagega Čitatelja, ki dobro volj en te Članke čita, prosim, naj ima potrpljenje, ako vsega v I. in II. članku ne najde, ker se vse ne da. v enem ali dveh uvodnih člankih povedati. Opozicija proti volilnej reformi izvira po stojališči, katero katera nje frakcija zavzima, iz raznih razlogov. Krotkejši „federalisti" — po imenu taki — mižijo na volitveno *) Ker se ta premišljevanja morebiti v marsičem od programa tega lista razločujejo , zato jemlje pisatelj njih moralično odgovornost na-se. Pis. reformo, ker se jim vidi nasprotna njih osvojenemu februarskemu patentu; taki so n. pr. naš Črne, potem Poljaki, katerim se vidi, da je po „volitvenej reformi" „de-želsko pravo" razžaljeno. Ta vrsta „federa-listov" —jaz bi jih „februarske federaliste" imenoval — stoji na tleh in podlagi Šmer-lingovega ustava. Druga vrsta federalistov stoji na podlagi „oktoberske diplome", katera se jim vidi izvir novejšega javnega prava in niti do zdaj še izvedena in v politički život prevedena. Tretja stranka — historična — gleda javno pravo avstrijsko v starih „deželskih pravicah" in se zato zove „historična stranka" nasproti „oktoberskej" ; in četrta stranka radikalna smatra ves dosedanji konštitucijonalni proces kot nasledek „narodnoga" — „narod" v pomenu francosko-angleškega „nation" —, „izvir-nega prava, vsled katerega ima vsaki „narod" kot državna skupina od praveka pravico do samostojnega vravnavanja svojih zadev in razmer. Ta stranka zove se ka-tcksohćn „narodna". Med Čehi se štejejo stari k „historičnej" in „oktoberskej", mladi k „narodnej" stranki. Govoreč o tem predmetu recimo še o državopravnem avstrijskem stojališči katero. Izvir avstrijskemu parlamentarizmu se ima nekaj v preteklosti, nekaj v volji vladarjeve) iskati. „Juljski patent" (17. julija 1860) daje pravico, davke in razne javne đače „vvajati" in „poviševati" p o-mnoienemu državnemu zboru f„ver- stiirkter Keichsrath") in sicer iz „najvišega sklepa" („Allerhoch. Beschluss"), tedaj iz vladarjeve iniciative in volje. Ali že „okto-berska diploma" (1. 1860) sklicuje se na dva faktorja: na starodavne pravice in s v o bodščine dežel („Gerechtsame und Frcihei-ten") in na cesarsko oblast („Unscre Macht-vollkommenheit"). One staro pravice deželske odnaša cel6 „februarski patent' na „pragma-tiško sankcijo.- Kar je po „juljskcm" in okto-berskem" patentu novega prišlo v naš parlamentarizem, to je „drž. zbor" in volitvene reforme za državni in za deželske zbore. Med tem ko je „juljski" državni zbor sam6 „pomnožen" (verstarkter) in od krone samovoljno pozvau i ima se ta isti drž. zbor vsled oktoberske diplome po poslancih iz deželskih zborov sklicovati (okt. dipl. L). Skoz to določbo dobil je državni zbor ustavno lice, ker je postal zastopstvo dežel in kraljestev, ne „ad nutum" pozvanih kro-ninih svetovalcev. „Deželske pravice" so tu postavljene v svoje staro pravo, in se vzele za izvir novemu drž. pravu. Po februarskem patentu pak je državni zbor zopet dobil nov obraz. On je sostav-Ijen iz „hiše poslancev" in „gospodske zbornice", torej iz dveh komor. Ta patent pak se ne sklicuje več na staro preteklost in vladarjevo oblast samo, ampak na svet miuistcrstva („naeh Anhiirung unseres Ministerrathes"). Februarski patent je tedaj „juljski" pomnoženi (reete: samovoljno izbrani) in pak oktoberski (iz dežel skih poslancev sostoječi) državni zbor po Prvi poljub. Izvirno - slovenska novela. (Spisal J. S kal oc.) VII. V sobi stopa gori in doli gospod Grabeč. Pipo ima v ustih in puha brezskrbno in samozadovoljno. „Notri" ! zakliče, ko sliši na dveri trkati in se radovedno ogleda, kdo ga bode obiskal. Odvetnik vstopi. Po prijaznem pozdravu in odzdravu oba sedeta. — Prišel sem, začne odvetnik, zahvalit se Vam za Vaše gostoljubno povabilo in za srčni prejem pri vinogradu. — Tega vendar nij treba, gospod odvetnik, vsaj sva že dovolj znana j samo škoda, da ste tako rano odšli. — Tudi Ljuboslav Vam po meni izreka svojo hvalo. — Sta srečno prišla domov? vpraša Grabeč. — Srečna, ali če hočete nesrečna, po tem, kakor bodete Vi razsodili. — Jaz? začudi se Grabeč, — tega nc razumem. — Prosim, poslušajte I Čemu bi delala ovinkov? Naravnost Vam povem, kaj me je k Vam napotilo. Prav po advokatovsko kratko. Grabeč radovedno gleda odvetnika, kateri nadaljuje: — Vi poznate mojega koncipijenta; on bo letos dovršil svojo prakso, potem sam na svojo roko advokaturo odpre. Kolikor sem imel priložnosti mladega moža opazovati, vidim, daje delaven, trezen, talentiran, z eno besedo skozi in skozi pošten mož. Advokatura, kakor veste, je Še zmirom kravica, ki dobro molze. Grabeč prikima, a še ne sluti, kam vse te besede merijo. — Da prideva do konca. Ljuboslav ljubi Vašo hčer, gospodiČino Milico in Vas prosi po meni, da mu privolite, snubiti jo. Grabeč, čeravno po tej nepričakovani izjavi osupnen in kakor se mu je videlo, nemilo dimen, vendar se premaguje in goste megle dima iz pipe puhajo, po kratkem molčanji mirno reče: — Obžalujem, gospod odvetnik, da ste se zastonj k meni trudili. Moja hči je že nevesta. Znano Vam bi lehko bilo, da je ta zveza med našo in PestaČevo hišo bila že zdavno dogovorjena; včeraj pa sem svojo besedo dal mlademu Pestaču in če Bog da, praznujemo še ta predpust veselo gostijo. — Da si je po tem slabo kazalo za Lju-boslava, se vendar odvetnik ne da oplašiti. — Včeraj? In gospodičina Milica? Je-li tudi ona obljubila in je zadovoljna s to zavezo? Graben se čelo nagrbanči. — Ko bi ne bila tolikoletna znanca, in menim, da tudi prijatelja, moralo bi me raz žaliti Vaše vprašanje. Da bi ona ne privolila? ali da hi njej morebiti ne bil všeč ta vrli mladenič? Veste! Jaz spoštujem vašega koncipijenta, pa cn sam Pestač s svojo pošteno obrtnijo in kupčijo šteje za tri Ljubo- slave z njihovo.....odrtijo, hotel je reči, pa besedo požre, da nc bi razžalil odvetnika. — Mogoče, reče mirno odvetnik, kateri nikakor neče odnehati ; vsak stan ima svojo dobro in svojo slabo stran. Pa pri žeuitvah vendar nc odločuje stan, ampak nekoliko tudi — le priznajmo — ljubezen. Ko bi se Vi, gospod Grabeč, imeli ženiti, more biti da bi si izbrali Pcstača 5 Milica pa, ne vem če ima Vaš okus in če rada ima tega moža. volji vladarjevej v eden parlamentarni apa rat zložil, in „decemberski zakon" (21. dec 1867) je pravice teh dveh korporacij vrh tega raztegnol Se nad deželske zbore (n. pr. a pravico potilnih volitev za drž. »bor itd.) in je namenjen, deželska zastopstva, v okt. in febr. patentu še strogo pridržana, po malem čeloma odpraviti. Zadnji korak k tema je baš „volitvena reforma." J. P. Politični razgled. Notranje dežele. V Ijubljanl 27. marca nnlntntinJtki poslanci dobivajo od svojih volivcev toliko protestov, da bi že zdavnaj se morali odpovedati svojim man da to m, ko bi poštenjaki bili. Poslednji „Narodni listu zopet 14 protestov razglaša, med katerimi so občinski zastopi iz Bok, Makarske in dubrovniškega okraja. Narodni poslanec dr. Monti pa piše svojim petim tovarišem na D n na ji. da kot Dalmatince in narodni deželni poslanec mora preklinjati njihovo glasovauje v državnem zboru. Naj vlada nesušeno pusti naretansko močvirje, naj tolikokrat obljubljena železnica se ne dotakne naše dežele, naj bode Dalmacija zanemarjena, kakor dosedaj, mi ne bodemo obupali, branili bodemo čast in pravice naroda in domovine. Sveto načelo narodne svobode bode rešilo tudi našo Dalmacijo. Avstrijski vnjtti budget za 1. 1874, ki se bode delegacijam predložil, kaže rednih stroškov za stoječo armado 87,053.499 gld., izvanrednih 11,017.164 gld., med temi gre ta 100.000 Werndl-pušek 4,268.250 gold. Sploh je letošnji budget proti lani dovoljenemu za 3 milj. gold. višji. V ogersšeemm državnem zboru je grof Somšich v zgornji zbornici interpeloval finančnega ministra zarad samostalne ogerske banke. Nasvetuje pri tem, naj vlada kot hipoteko za bankini fond cerkvena posestva vinkulira in na to ogerske bankovce daje tiskati. — Dunajski „Bankverein" je zdaj pripravljen, svojo prvo obljubo izvršiti in za ogersko eskomptno banko potrebni fond preskrbeti. Ministra Kerkapolv in Szlavy sta na Dunaji in konferirata z našimi ministri zarad te stvari. Dotični skupni seji je sam cesar predsedoval in je baje prišlo do sprave. Izdavanje posebnih ogerskih bankovcev se ne bode privolilo, kakor „N. F. P." poroča. Srbski cerkveni kongres se meseca brezobzirno poslužuje svoje oblasti. Tudi v Veršc-i je zdaj razpustil cerkveno zastopstvo Vyitanje države. Mtif.ti bodo v kratkem žareli vojsko proti Kivi, za kar ie že vse pripravljeno Vojska Rusov ne bode ravno velika, a iz brana in izvrstno preskrbljena z vsem , ker 'največji nevarnost za njo so puščobne kivan ske okrajne, druzega se jej nij bati. Načrt za operacije je izdelal oberst Venjakov. Po tem načrtu se bodo vzdignile tri ruske čete , ter se zedinile, pod zidinami kivanskega glavnega mesta, ki je baje slabo utrjeno. Prva teh čet, pod zapovedništvom generala Kauf-mana , ki je tudi Kokand premagal, bode operirala od izliva reke Sir Darja v aralsko jezero. Druga četa pod generalom Križanov-skim bo marširala iz torta Embo v oren-burško gubernijo čez visoko, suho ravan U8tjurt, in tretja, pod polkovnikom Marko-sovom , iz doline Atrck proti severo-zahodu. Kivanci nagovarjajo sosedne Kirgize, katere so popred nadlegovali . da bi se združili z njimi zoper Ruse, toda Kirgizi ne marajo zanje. Kmalu bodemo čuli kaj več o gibanji Rusov. VmncosUi minister financ je predložil narodni skupščini proračun za leto 1874. Po njegovi prerajtbi bodo znašali stroški 2523 milijonov frankov, mimo 2374 milijonov letošnjih, dohodki pa 2526 milijonov, tedaj bodo dohodki presegali stroške za tri milijone. Stroški so se povišali za 138 milijonov, in sicer: obresti državnega dolga za 81 milijonov, stroški za vojno ministerstvo 39 milijonov, in drugi stroški za javne naprave 18 milijonov. Minister predlaga zarad tega, da se poviša zemljišni davek, davek na premakljivo premoženje in glavni davek, nasproti pa, da se davek od patentov zniža. Potem bi se dobilo 39 milijonov več na leto. Minister potrebuje sedaj 400 milijonov za izboljšanje vojne oprave, 75 milijonov za vzdr-žavanje nemške posadke in 275 milijonov za razna odškodovanja, vsega vkup tedaj 750 milijonov. Na &}>n»*Jskem se redno vrše priprave za volitve v prihodno ustavodajno skupščino. 0 krvavih uporih, katere so nekateri vnanji politikarji, posebno berolin-ski, napovedovali, se ničesar ne čuje. Celo francoski komunisti, o katerih se je pred nekaj Časom poročalo, da so tropoma na Španjsko Šli, se še nijso prikazali v madridskih ulicah. Zato se mora vrjeti besedam Castelarovim, ki je pred nekaj časom rekel, da spanj ski narod nij tak, kakor se o njem avgusta skliče. V tem se pa baron Majtheni I piše , temveč razumen in delaven narod Davki se pod sedanjo vlado bolj redno plačujejo ko kedaj, to je Figueras sam priznal. .Upor Karlistov sicer še nij zatrt, a ta je razsajal že prej v severnih okrajnah, ker ao francoski legitimisti in Iegit.imistični prefekti na meji pustili Karlistom popolno svobodo, ter jih z denarjem in vso vojno pripravo preskrbeli. Krvi/.ejni Santa Cruz je bil sam meseca septembra lanskega leta v Bavonni, njegova četa je bila na Francoskem oborožena in opravljena. Francoska vlada ga takrat nij hotela presiliti v notranje Francosko, kakor je to zahtevala španjska vlada. Sedaj pa so bili ravno od njegove čete francoski železniški uradniki s francoskimi puškami postreljeni. Zato je francoska vlada sedaj ukazala, da se ostro izvršujejo naredbe proti Karlistom. Tako jim bodo podvezane žile od strani, od koder so dobivali do sedaj največ pomoči. Na Spanjskem tako nemaj o nobene podlage, zato bode njihova ustaja menda kmalu pri kraji. Thiers je pa tudi sicer v vsakem oziru sedaj jako prijazen proti španjski republiki. Poprej se nij mogel še tako svobodno gibati, a sedaj po srečno dovršeni pogodbi s Prusi lahko pomaga tudi Spaujcero, vsaj moralično, kar je tudi v interesu Francoske. Dopisi. Is Moveva uieatfa 24. marca. [Izv. dop.] Odkar je tukajšna nemčurska svojat označila svojo kulturno diko s tem, daje mirne meščane, samo ker so glasno slovenski govorili, gonila iz gostilnice, poostrujejo se naše družabne razmere Čedalje hnje. Meščanje ne morejo pozabiti, da večjidel vladni zastopniki, le začasno nameščeni med nami in plače vani tudi z našimi davki smejo pa brezobzirno žaliti domače ljudi, samo da kriče svoje: „ich bin verfassungstreu!„ Da omenjena svojat res le-to načelo jemlje za svoje surovo postopanje proti politično drugače mislečim sodržavljanom, razvidite Iehko iz naslednega pridatka k zadnjemu sporočilu. Meščan in trgovec g. Č., ki je čutil se najrezneje žaljenega po c. kr. lejtnantu Došenu, hotel je tega junaka tožiti, ako bi v treh dneh ne prišel opravičevat se. Ali prišel je in izgovarjal se, Češ, da on nij hotel žaliti g. C., nego da je surov bil in tudi hotel biti le napram mizi, katera je zdela! se mu nekaj preglasna, po čemer je imel jo Graben se čelo še bolj nagrbanči in rdečica jeze ga oblije po obrazu. — Gospod advokat, mar mislite, da hočem jaz svojo edino hčer storiti nesrečno? da jo hočem prisiliti, ko bi se sama branila in bi njej ne dopadal ženin, katerega sem ji jaz izbral? Pa saj vem za gotovo, da je zadovoljna in komaj pričakuje poroke. Pametna je dovolj. — Tako? reče odvetnik sumljivo in maja z ramami. — Vi dvomite? Dobro, takoj se bodete sami prepričali. Milica! kliče Grabeč. Milica prihiti. Zagledavši odvetnika za-rudi. Grabeč jo s prijaznim glasom nagovori: — Obljubil sem včeraj tvojo roko mlademu Pestaču, s katerim se že toliko let rada vidita. Izpolnil sem tako tvojo in svojo željo. Tudi tvojo kaj ne, moje drago dete? Milica pri teh besedah obledi, strese se po vsem životu in jedva, da se prime za mizo, pred katero je stala. Grabeč jo začuden pogleda. — Kaj j)a ti je V Menda jo premaguje nenadno veselje; obrne se do odvetnika. — Ali pa strah? odgovarja tiho odvet- nik in da bi ohrabril oplašeno deklico, namigne jej pomenljivo. Odvetnik primakne stol, na katerega sede Milica in si obraz z rokami pokrije. Grabeč zmirom nemirnejši postaje. — Milica, govori vendar; ti ne veš, koliko let sem se že veselil tega dneva in tudi ti? Saj nijsem tako slep, da ne bi videl, kolikokrat si stala pri oknu, Pestač pa nasproti pri vratih; no zdaj bosta skoro za vselej združena in se lahko dovolj nagledala. — Nikdar! reče zdaj Milica in solze se ji uder<> iz očij. — Kaj praviš? Nikdar? Sem jaz prišel ob um ali ti? — Oče, moj dragi oče! kliče Milica in objcmlje svojega očeta, kateri nij vedel, ali bi se jezil ali pomiloval nesrečnega svojega otroka, moj dobri, ljubi očka! zakaj me hočete odgnati od sebe ? Pri Vas ostanem, Vas ne bom zapustila, in če me silno odženete. — To je čudno, pristavi Grabeč. — Prav nobenega čudeža, pravi hladno odvetnik; gospodičina pač ne mara za ženina, katerega ste jej Vi namenili. — Kaj res, da bi se ti ne dopadal Pe-stač? vpraša srdito Grabeč. — Le pogum, gospodičina, reče odvetnik. — Odgovori! zapoveduje Grabeč. — Oh, odpustite mi, dragi oče, oglasi se tresoča se deklica; nikar mi ne silite Pe-stača; raji — umrjem. — Morebiti Vam nekdo drugi boljše dopada? vpraša smelo odvetnik. A zdaj je tudi bila potrpežljivost Grabčeva dotekla. — Poberi se mi izpred oči, nehvale-žnica! zadere se nad Milico, katera vsa preplašena odide iz sobe. Potem se obrne k odvetniku: — Kar sem rekel, pri tem ostanem. Silil ne bom dekleta, čo neče ubogati mojim očetovskim besedam. Kar pa zadeva Vašega Ljuboslava, naj ne misli, da sem jaz svoje krajcarje z velikim trudom skupaj spravil, da bi jih zdaj vrgel v žrelo vsakemu pisarju! Njemu mojo hčer? Nikoli! — Udari jezno s pestjo ob mizo. Odvetnik pa se razžaljen kratko poslovi. — Nikoli! vpije Grabeč šc enkrat za odhajajočim. Nikoli! (Dalje prih.) na sama, da ona (miza!) namerja sramotiti njegovo izvoljeno društvo. Njegov tovariš K. pa je menil: „Es war eine Dummbeit — abcr daran ist dio Stimmung schuld! Pasja vera! Kaj misli ta gospođine K., da mi Slovenci nemamo čutja v prsih? Sicer so pa nemškutarji s tem svojim činom dosegli, da še tistih malo tukajšnjih, ki so dozdaj imeli še nekaj prijaznosti do teh ljudi, obračajo se posehmal zaničevaje od njih in ogibajo se občenja ž njimi. Nasproti temu zagrizena svojat, namesto da bi skesano sramovala se svoje surovosti, skuša zdaj maščevati se nad tistimi, katere ima na snmu, da so objavili njeno dejanje. Že se imenujejo osobe, katere naj bi po njeni volji kar najprej mogoče morale proč iz Novega mesta. Ena osoba pa je že postala žrtva nemškutarsko strasti. Ker jo stvar prezani-miva in kaže vso perfidijo in blamažo te stranke, velja, da jo priobčim. G. Leitmeier, c. kr. deželni svetovalec in aranžer omenjenega škandala, je iz Ljubljane dobil neko listnico sč spodobno pohvalo njegovega značaja in obnašanja. Hipoma ob-dolže tukajšnega diurnista g. Fajta, da je on lastnoročno pisal tisto listnico. Kako bedasto! On, ki je zmirom v pisarni pri njih pisal, in vsak pozna njegov rokopis, on bi upal si z lastno roko napisati temu človeku grenko resnico? Dalje. G. Fajtu je od daleč pokazala se dotična listnica s prašanjem : „Haben Sie das gesehrieben ?" Ako bi bil g. F. res pisal tisto, bil bi gotovo brž spomnil se in brez dvoma tajil. Ali ker je pisava zdela se mu njegovi enaka in pač, ker z dobro vestjo uij ničesar hudega nadejal se, rekel je hitro : „da, to je moja pisava!" Stoprv potem, ko je od blizu Čital, spoznal je svojo zmoto in tudi naznanil. Ali to mu nič nij pomagalo. Moral je iz službe, če ravno je baš njegov izrek kazal, da je res često nedolžen zaradi pisanja na listnici. Nemškutarji so g. Fajta grdo gledali zlasti, ker je veselilo ga, slovensko peti v čitalnici; zato so odpravili ga. Vidi se pa iz tega dogodjaja, kaki juristi so to, naši nemškutarji, in kako preganjajo vsacega, kdor njim nij po volji. Iz ]fleiig&a 24. marca. [Izv. dop.J Dne 19. marca zbrali smo se družabniki »bralnega društva" v gostilcici pri „!evu", kjer ste društveni sobani, da bi se volil definitivni odbor. Za provizoričnega predsednika tega shoda volili smo g. Josip S tare-ta, kateri v svojem odgovoru dokazuje hvalorednost ustanovitve tega društva. Tudi on nasvetuje, da se volijo v odbor le taki, katerim bode blagor in pospeševanje društva na srci, in kateri si bodo prizadevali, obilo družabnikov pridobiti ; da bode število taistih bolj in bolj naraščalo, ter se s tem pobili nasprotniki, katerim postane razvidno, da družba faktično obstoji. — Po pretresovanji nekaterih važnejših toČek društvenih pravil, šlo se je na dnevni red, ter volil odbor. Za predsednika je izvoljon g. M. S tarč, za podpredsednika g. Jenčič, za zapisnikarja g. Turna, za knjižničarja g. Po drek ar, za blagajnika g. Iglic, za odbornika g. A. Stare in g. Cunder. — G. Dolenc, še bolj pa njegova gospodičina Marica in pismouoš Hočevar, vulgo Kriškar, so zarad lepega napredka tega društva zelo razkačeni. G. Dolencu pa baje čas nc dopušča, kakor pravi, da bi društvo obiskati mogel. Mi mu to verjamemo, kajti on ima preveč posla zarad ..živinskih posov"; ker jih po 10 kr. za toje občine izdeluje, kar je žandarmerija zasledila, Bedem takih posov ujela in jih c. kr. glavarstvu izročila. In sedaj se huduje nad žandarmerijo, ker je to učinila. Kaj nij bila to dolžnost? — Gospodični Dolen: čevi pa se uljudno zahvaljujemo za lepe, na sredi ceste upite besede in ponižno poklone, katere nam dela. Iz Ti'NviceM : „Zdaj imamo nesrečno bolezen, zaneseno po hrvaških bušah iz Ljubljane v vas Jarše med Mavčičami in Jamov kranjskem okraji (v en hlev) in odtod v mesto Kranj (tudi v en hlev). Gori imenovanih 12 goved je s spričalom zdravniške komisije zagrebške po železnici dobil Ijubljausk mesar; v Ljubljani so po prihoda tudi bile <»gledanc in še zdrave spoznano; 0 jih je mesar potem poklal, 6 pa jih je 8. dan t. m. prodal nekemu kmetu v Jaršah; temu je čez nekaj dnij ena buša zbolela, pa so jo zaklali pred poginom; zbolelo je potem še drugo domače govedo. Ta kmet nij od tega, nič Sapama ali gospodski naznanil, in je ostalih 5 buš gnal v Kranj na sejm, kjer jih j > ondi prodal nekemu neznanemu živinskemu kupcu, ki jih je bojč proti Trbižu gnal. V onem hlevu krčme kranjske, kjer so bile hrvaške buše, se je kmalu začela kuga. Kako je s 5 bušami, gnanih po omenjenem kupca proti Gorenjskem, Se nij znano. — Gospodska je 24 dne t. m., to je, brž ko se je zvedelo to, zauka/.ala naj ostrejše postavne naredbe povsod proti zatrosbi kužne bolesni. Ali treba je zdaj, da vsak gospodar varuje svojo go vejo živino, da ne pride z nobeno diiigo v dotiko, ker se ne ve, kje da povsod je bolezen. Če si nij vsak gospodar sam svoj policaj, pomaga vse drugo le malo! — („Noviceu) so se zopet razbudile. Ob priliki jim odgovorimo. — (Rojanska Čitalnica) napravi v nedeljo 30. t. m. besedo z deklamacijo, in igro „Sam ne ve kaj hoče." Začetek ob 6. uri. Neudje plačajo 30 soldov vstopnine. — (Kozć ali osepnice) so začele na Koroškem razsajati. V gornjem Roži je več ljudi na tej kužni bolezni umrlo. — (Iz Novega mesta) se nam piše 26. marca: Trije kmetje so šli od sejma iz Miruc-pcČi, kjer so prodali živino, po noči proti Novemu mestu. Na potu so bili napadeni po petih tolovajih v vojaški lovski obleki ter so jim bili odvzeti vsi denarji. Ali so roparji res bili od tukajšnjih lovcev, nij še dokazano. — (Iz Poliča n) na Štajerskem se nam piše 2G. marca: Izmed vseh uradnikov južne železnice na tukajšnem kolodvoru nobeden ne zna niti besedice slovenski. Mar misli vodstvo južne železnice, da Poličane leže v državi „božje bojazni" V Poprej je vsaj še eden uradnik slovenskega jezika zmožen bil; zdaj so še tega v Maribor prestavili. Kakšni nedostatki za tukajšno čisto slovensko ljudstvo izvirajo iz tega neznanja jezika, si lehko mislite. Vozniki, ki dovažajo in odvažajo tovore, potrebujejo vselej tolmača, da se porazumejo. Pri kasi pa je nek mladi uradnik, kateri se zraven neznanja jezika še tudi po svoji grobosti proti slovenskim strankam odlikuje. Zgodilo se je, da so prišli potniki, ko je še pet minut časa bilo do odpravljenja vlaka in kasa še odprta; g. kasirju pa se nij zljubilo, potnikom vozne liste davati. Včeraj sem sam bil pričujoč, ko je ta mož od nekega kmeta zahteval, da mu našteje 98 kraje, drobiža — toliko je veljal vozni list — ter mu na 1 gld. bankovca nij hotel 2 kraje, ven dati. Naj vodstvo južnje železnice take ljudi posvari; najljubše pa bi nam bilo, da ga odpravi in nam pošlje slovenskega jezika zmožnih uradnikov. Narodno - gospodarske stvari. — V vinogradih po slov. Štajerskem in Kranjskem prva kop pridno napreduje. Vreme je ugodno in zato povsod hite s kopjo, da jo končajo, preden trs začue poganjati. Delavci so letos dražji mimo prejšnjih let in sicer za 5 do 10 kraje, na dan. Kopači se plačajo na Štajerskem po 30 do 50 kr., na Kranjskem po 40 do 50 kr. in dobivajo zraven plače po 2krat na dan vino, v nekaterih krajih tudi kruha in celo tople jedi. Trsni les je lani dobro dozorel, pa šparonov ali konjev se nij toliko dalo puščati, kakor v dobrih letih. Tedaj smemo tudi letos samo na srednjo letino zastran kvantitete upati. Ugodna zima je dopuščala, da se je delalo dosti novih vinogradov. Dobri trsni sadeži se pa teško dobodo, ker 1. 1871 vsled hudega mraza nij bilo mogoče dosti zdravih rozgev dobivati. — Vinske cene se nič nc spremene, samo 1872. se je šo malo podražil; pa ga v kletih vinogradnikov kmalu ne bode več dobiti, ker je že skoraj ves pokupljen. Dunajska borsa 27. marca. (Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 90 Enotni dri. dolg v srebru . . 73 „ 35 1860 drž. posojilo.....104 „ — Akcije narodno banko . . 975 „ — Kreditne akcijo...... 337 „ 25 London.........109 „ — Napol..........8 „ 70 C. k. cekini.......— „ — Srebro........ 107 _ 80 kr. Turnske ure (46_14) najbolje konstruirane in jako dober kup, s 31etuo garancijo in plačili v obrokih se vedno dobivajo pri izdelovalcu Janez. M. Pogatschnigg Podnart-Kropa uu Gorenjskem. Amerikanski zgodnji in pozni, zelo rodoviten in posebno okusen, cent po 2 gold. 50 kr. se dobi pri P. Skale-tu, (83—3) na Poljanah v Ljubljani. St. 82. ok. š. s. Razpis učiteljskih služeb, V sežanskem šolskem okraji se razpisujejo s tem sledeče službe, za katere naj uložijo prosilci svoje prošnje z vsemi dokazi učiteljske sposobnosti in dozdajnega službovanja najdalje do 9. aprila 1873 pri dotičnih krajnih šolskih svetih: 1. Učiteljska služba šolskih ob-čjn III. vrste: v Stan Jeli, v JVafrrežini, Senpolaji, Štjafci in v ItodiJei; 2. učitelj ska služba šolskih ob-č i n IV. vrste: v Avherji, v Kolrilji-fjlnvi, v Kostanjevici, v Lipi, v Tem-mitri, v Vojseivi, v IHvaM, v Kamleh, na llepentabri, v ŠtorjeH in Vatovljeh ; 3. p o d u č i t c 1 j s k a služba šolskih občin II. vrste: v Sežani in v Komiti. Dohodki teh služeb so razvidni iz §§. 22, 30, 33, 36 in 37 deželne šolske postave od 10. marca 1870. (89—3) G. k. okrajno šolsko svetovalstvo v Sežani, 17. marca 1873. Menjavnica „Wiener Commissions - Bank", (icliotteiiriiiRr Xr. I«. razpošilja dobitne liste (Ižezugs- Scheine) na sledeče razpisane gruče srečok, in se morejo te sestave iz tega razloga najkoristnišim prištevati, ker jo vsakemu posestniku takšnega dobitnega lista mogoče, vse glavne in postranske dobitke sam zadoti in razen tega obresti SO frankov v alatu in lO. gld. v papirju uživati. Gruča A. (16 ždrebanj na leto.) Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak doležnik sledečo 4 srečko -. 1 Spere, državno itrcčko po lOO gld. ođ 1. 1S60. Glavni dobitek 300.000 gld., z odkupno premijo potegneno serijo 400 gld. a. v. 1 Spore. e. turžk. državno »reeko loo frank. Glavni dobitok 600.000, 300.000 frankov gotovega zlata. 1 vojvod. HruiiMvlško ereeko so tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsakaega pridržka. 1 limbruško (tirolsko) Hrečko. Glavni dobitek 30.000 gld. Gruča B. (13 ždrebanj na leto.) Mesečni obroki a 6 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srečke: 1 Spere. c. turik. državno »reeko 400 frank. Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov gotovega zlata. 1 vojvod. llruiiHviHku vrečko SO tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsakaega pridržka. NachHen-raciningenaka Mrečka. Glavni dobitok 45.000 gl., 15.000 južnonemško voljave. Potem dobitne I i »te na peti del. Spere. drž. »reeke 1. IH«o. Mesečni obroki a 6 gl. Potem dobitne liate na eele državne »reeke I. In« I. Mesečni obroki a 10 gld. Potem dobitne liste na pol državne mreekc 1. 186*1. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dobitne littte na pol ogerttke ttreekc. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitne li»te na BrunMvidke »reeke SO tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. Potem dobitne liste na In»bruwke arceke. Mesečni obroki a 2 gld. Kazen tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica ,,Wiener Coinmitotiouti-llank" vse. kakor koli imenovane bankino, menjiČno in borzne opravila. »Potrjene menjiee in priporočila so na vse velike mesta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo. — Naročila na tukajšnem mestu in iz pokrajine so naglo, §gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljeno menjiee ii. vrednosti se oziroma na vsakokratni položaj denarskega tržišča po najbolj dobrokupnih pogojib dajejo. Op:avilski prostori so vsak dan od 9. uro dopoldne do 6. uro zvečer brez prestanka odprti. V 11*1111*1 ll*irnt*il*l 80 B*tančno m tUdI na povzetjo izvršujejo. Zapisniki vzdi^atov* ga T 11(111 J41 lltlMHIItt 80 po vsakem žilrebanji franko zastonj razpošiljajo. (80—6) OCOCOCCCCCCOCOOCCCOCCCCCCCCCi Tlljtl. 25. marca. Knropa: Konti i/. Falknovega. — Drauchctta iz Siska. — Wi