# /      Tudi Slovenci spadamo med tiste naro- de, ki ne `ivijo v eni sami dr`avi, temveè so nas zgodovinske okolišèine prisilile v polo`aj, ko je pomemben del naroda ostal zunaj dr- `avnih meja. Naša danost je tudi, da so se šte- vilni naši rojaki zaradi najrazliènejših vzrokov preselili v tujino. Ni naša naloga, da bi na tem mestu razsojali, zakaj in kako se je nekdo odloèil zapustiti domovino, zakaj je zapustil kraj, kjer je odrašèal, kjer je prejemal svojo temeljno vzgojo. Zavedati pa se moramo, da je vsako odhajanje te`ko, pomeni slabitev do- maèe skupnosti, v novem, neznanem okolju pa je potrebno zaèeti povsem na novo. Zato se moramo tudi danes zavedati, tako kot v preteklosti, da moramo v naši dru`bi s svojim vsakodnevni ravnanjem skrbeti za takšne us- tvarjalne pogoje in medèloveške odnose, ki naših ljudi ne bodo silili v odhajanje na tuje. Je `e tako, da se le redki vrnejo! 6 /   +  /   9 Da nas je doma v Sloveniji pribli`no dva milijona, je mogoèe tudi natanèno preveriti, s popisi prebivalstva in na osnovi statistiè- nih podatkov. Ocenjuje pa se, da je Slovencev v zamejstvu, torej v štirih sosednjih dr`avah, kjer so tradicionalno ali zgodovinsko prisotni kot avtohtoni pripadniki slovenske narod- ne skupnosti, kar veliko število. Za Italijo se uporablja število od 80.000 do 100.000 Slo- vencev, na Koroškem in Štajerskem skupaj naj bi bilo Slovencev nekoliko èez 50.000, okrog 5.000 pa naj bi bilo Slovencev na Ma- d`arskem in tudi na Hrvaškem. Seveda so te številke pribli`ne in upam, da ne odstopa- jo preveè od realnega stanja. Toda zakaj se ne da bolj natanèno doloèiti števila naših rojakov, ki `ivijo v naši nepo- sredni bli`ini v sosednjih dr`avah. Vzrokov je veè, najpomembnejši pa je pravzaprav en sam. Gre za to, da si nekdo upa oziroma da se sme opredeliti kot pripadnik manjšinske narodne skupnosti in ga zaradi tega nihèe ne bo gledal po strani, da ga nihèe ne bo zaradi tega ocenjeval za manj vrednega prebivalca svoje soseske. So pa še številne druge obli- ke pritiskov, ki èloveka silijo v asimilacijo in prikrivanje svoje narodne identitete. In se- veda so tukaj še najrazliènejše zgodovinske okolišèine, ki so bile našim rojakom najbolj pogosto nenaklonjene. Pomislimo samo na obdobje, še ne toliko oddaljeno od današnje- ga èasa, ko je bil pripadnik slovenske narodne skupnosti za marsikoga iz veèinskega naroda kar neposredno tudi podpornik ideologije na- še takratne dr`ave. Nevednost in strah imata paè velike oèi. In potem so tukaj še iskrice ljubezni, ki vnamejo srce pripadnika/ce iz drugega naroda. Potomci iz mešanih zako- nov pa se lahko odloèajo razlièno; pripadajo jeziku oèeta, jeziku matere, pogosto kar obe- ma jezikoma, morda pa se ta jezikovna prio- riteta med odrašèanjem tudi spreminja. Vsekakor pa nam mora število 150.000 lju- di, ki pripadajo slovenskemu jeziku in kulturi, pa èeprav `ivijo v okolju, kjer veèinski narod uporablja drug jezik, drugaène obièaje, dru- gaèno mentaliteto, pomeniti pomemben del našega narodovega potenciala. In mislim, da nam to tudi resnièno pomeni, pa èeprav se 9(%("% 6  /         nam vèasih naša misel malo drugaèe zasuka, in `elimo videti prej razlike, kot pa tisto, kar nas z njimi povezuje. Istoèasno pa, èe se tega zavedamo ali pa tudi ne, ustvarjalno `ivljenje naših rojakov v štirih sosednjih dr`avah iz dne- va v dan presega obièajni lokalni okvir in se spreminja v odnose med narodoma ali celo med dr`avama. In prav slednje je èudovit izziv, ki nas v Sloveniji, še posebej pa naših rojakov zunaj ne more pustiti nezainteresirane. Je pri- lo`nost, ki je na razpolago iz dneva v dan, da se ustvarjalnosti dveh skupnosti, dveh narodov sooèata, spodbujata druga drugo in išèeta nove rešitve. Spomnite se samo na primer katerega od vrhunskih umetniških ustvarjalcev iz za- mejstva, ki je zaslovel v našem skupnem slo- venskem kulturnem prostoru. Zunaj Slovenije naj bi po svetu `ivelo še dobrih 350.000 oseb, ki so slovenski izseljenci oziroma imajo slovenske prednike. Zaèetki njihovega izseljevanja segajo nekako v drugo polovico devetnajstega stoletja. Naši izseljenci so - tako kot tudi pripadniki drugih narodov — iskali boljšo prilo`nost od tiste, ki jim jo je ponujalo borno domaèe okolje. Številène dru`ine, premajhen zaslu`ek doma, pre- skromna kmetija so bili obièajni vzroki iz- seljevanja. Nekateri so šli iskat tudi sreèo, zna- nje, ne le boljše `ivljenje ali bogastvo. Toda za veliko veèino - ne le naših izseljencev - so bile naravne ujme tiste, ki so obièajno pov- zroèile njihov odhod. Razliène škodljive bo- lezni na kulturnih rastlinah, ki so unièile le- tino pridelka ali ogrozile kar veè letin sku- paj, so prisilile najbolj ustvarjalne ljudi iz ce- lih vasi, da so zapustili svoje domove in odšli po svetu z `eljo, da si ustvarijo `ivljenje na tujem oziroma da nekaj zaslu`ijo, se vrnejo in si izboljšajo npr. kmetijo, dom, vinograd. Slovence pa bremeni še ena huda izkuš- nja iz èasa neposredno po koncu 2. svetov- ne vojne, ki nam ni prinesel le prešernega ve- selje nad porazom fašistiènih in nacistiènih sil ter konca neèloveškega trpljenja in mo- rije, kot številnim narodom bolj zahodno od nas. Na ozemlju današnje Slovenije je takrat zavladala oblast, ki je `elela svoje nasprotnike odpraviti za zmeraj. Desettisoèi so se umak- nili iz takratne osvobojene domovine, neka- teri `e med njenim osvobajanjem ali nepo- sredno za tem, da so si rešili golo `ivljenje. Umaknili so se iz dr`ave, kjer je zavladalo enoumje. Tem izseljencem smo rekli poli- tièna emigracija in jih je takratna dr`ava vse do svojega `alostnega konca desetletja dol- go spremljala in nadzorovala s številnimi bolj ali manj profesionalnimi špiclji, vèasih pa tudi bolj nevarnimi rojaki. Dr`ava pa si je privošèila še eno praktièno rešitev za zado- voljevanje svoje potratnosti in za popravljanje neuspešnega lastnega gospodarstva; omislila si je in posebej spodbujala zdomstvo, t. i. zaèasno odhajanje na delo v tujino, in z raz- nimi prijemi spodbujala pošiljanje deviznih zaslu`kov domov. /    +     Slovenska narodna skupnost ni le kulturni most med dvema sosednjima dr`avama in ak- tivni igralec in spodbujevalec dvostranske- ga sodelovanja. Pripadniki manjšine so tu v vlogi povezovalca civilne dru`be v sosednjih dr`avah. Slovenska narodna skupnost s svojo strukturo in s svojim delom prispeva k dru`- benoekonomski rasti štirih sosednjih dr`av in k njihovi veèji vkljuèenosti v ta srednjee- vropski prostor. Kljub številnim še vedno nerešenim manj- šinskim vprašanjem, ki pripadnike sloven- ske narodne skupnosti v sosednjih dr`avah po nepotrebnem bremenijo in vèasih tudi premalo varujejo pred asimilacijo, pa ven- darle lahko reèemo, da je bil dose`en pomem- ben napredek na tem podroèju. Slovenska na- rodna skupnost zaradi številnih pozitivnih rešitev, ki jih je dele`na s strani dr`av, kjer je avtohtono prisotna, pa tudi zaradi aktiv- /       # nega vkljuèevanja s strani slovenske dr`ave postaja vedno bolj pomemben vir bogastva v teh dr`avah. Seveda pa ni prav nobenih raz- logov za “spanje na lovorikah”. Nasprotno, intenzivno spreminjanje dru`be sili tudi pri- padnike slovenske manjšinske skupnosti v ne- prestano aktivnost pri iskanju zanje optimal- nih rešitev. Slovenska manjšinska koordinacija, ki je nastala kot povezava med krovnimi orga- nizacijami v vseh štirih dr`avah v zamejs- tvu, nas spodbuja k izmenjavanju in skup- nemu vrednotenju dobrih izkušenj. Smisel- no je razvijanje skupnega naèina dela in do- miselnih pristopov tudi v med seboj razliè- nih manjšinskih okoljih, ki vladajo v štirih sosednjih dr`avah. Da se dobre prakse - zla- sti pri uspešnem delu z mladimi - širijo tudi v drugih okoljih. V zadnjih letih je bila s sprejemom za- konodaje na tem podroèju skrbi za Slovence zunaj Slovenije ustvarjena pravna podlaga za partnersko sodelovanje. Morda ni veli- ko, toda to je nujna podlaga za medsebojno zaupanje in odgovorno delo, to pa je naj- pomembnejše. V bistvu je to pravzaprav te- melj našega sodelovanja. Ta mehanizem je potrebno razvijati in udejanjati, da se na- ši rojaki zunaj Slovenije ne bodo nikdar po- èutili odrinjene! Predvsem pa, da bodo skozi to sodelovanje iz Slovenije prejemali tisto podporo, ki jo pri svojem delovanju za ohra- njanje slovenskega jezika in kulture najbolj potrebujejo. !  F Nedavno je zaèel delovati skupni projekt štirih organizacij civilne dru`be v Sloveniji, /      Jo`ef Muhoviè: Pasijon, 2001-2007, olje in lak na platnu in ponjavi, 274 x 396 cm.     ki svoje delo usmerjajo med Slovence na tu- jem. Ni vedno racionalno, èe bi vsaka delo- vala le za svoj krog èlanov in prijateljev, ko skupaj lahko dosegajo veliko veè, zlasti veèjo kakovost in nagovorijo veè naših rojakov. Zato je potrebno krepiti medsebojno sode- lovanje med organizacijami, istoèasno pa spo- štovati njihovo avtonomijo. Spletni portal www.slovenci.si je novo skupno medmre`je med organizacijami civilne dru`be v Slove- niji, društvi in organizacijami slovenskih iz- seljencev ter tudi dr`avnimi inštitucijami. Ta skupni projekt Slovenske izseljenske matice, Društva Slovenija v svetu, Svetovnega sloven- skega kongresa in Rafaelove dru`be ob koor- dinaciji Urada Vlade RS za Slovence v za- mejstvu in po svetu bo zaradi tega lahko bolj- ši in bogatejši. Nadgrajuje dosedanje loèe- ne spletne strani in seveda vnaša nove dina- mike v primeri s tradicionalnimi tiskanimi mediji. Portal bo postal idealen takrat, ko bodo naši izseljenci in Slovenci zunaj Slove- nije redno spremljali in tudi komunicirali preko tega portala. Upam, da ga bomo vsi skupaj sprejemali kot nekakšnega vsakodnev- nega sogovornika in sopotnika pri naših vir- tualnih popotovanjih med organizacijami in društvi Slovencev po svetu. %            /  9 To vprašanje se vèasih pojavlja, menim, da bolj po nepotrebnem, v odnosu do no- vih generacij potomcev naših izseljencev, ki slovensko ne govorijo. Seveda so Slovenci tudi takšni naši rojaki, ki ne znajo slovenskega jezika, èe se tako poèutijo. Treba je paè upo- števati, da nimajo vsi za najbli`jim vogalom šole, kjer bi se lahko uèili slovenskega jezi- ka. Tudi t. i. uèenje slovenšèine na daljavo preko svetovnega spleta je šele v nastajanju in seveda zahteva od uèencev skorajda neiz- merno disciplino. Ni pa nakljuèje, da se da- nes vedno veè pogovarjamo o uèenju sloven- skega jezika. Do`ivljamo èase izjemnega za- nimanja za uèenje slovenskega jezika, za obi- skovanje slovenske šole. Generacije naših lju- di zunaj dr`avnih meja so bile v preteklosti prisiljene svojo pozornost usmerjati k dru- gim, zelo pragmatiènim ciljem iskanja bolj- šega zaslu`ka in boljšega mesta v dru`bi. Da- nes je slovenski jezik eden od uradnih jezi- kov Evropske unije, v marsièem enakovre- den tudi z bolj razširjenimi jeziki. Tudi naj- veèji dvomljivci sedaj spoznavajo, da slo- venšèina ni samo jezik kmetskega pode`elja. Zato je interes za njegovo uèenje vedno veèji. Vsekakor bi bili kratkovidni, èe vsem tem uèencem danes ne bi ponudili roke v pomoè in ustregli njihovim `eljam po uèenju in zna- nju slovenskega jezika. V zadnjem obdobju je v Sloveniji prišlo do bistvenih sprememb v razmišljanju in v razvijanju odnosov med nami, ki `ivimo v Sloveniji, in slovenskimi rojaki v zamejstvu in po svetu. Na to smo lahko upravièeno po- nosni. Naša zavezanost naèelu spoštovanja skupnega slovenskega kulturnega prostora pomeni, da se v vsakdanjem `ivljenju soo- èamo z dejstvom, da pribli`no 500.000 slo- venskih rojakov `ivi zunaj meja Republike Slovenije. Še prav posebej to velja za vse tiste, ki se tudi na poklicnem podroèju sreèujejo s temi vprašanji. Sprejet je bil Zakon o od- nosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja; Sveta za Slovence po svetu in za Slovence v zamejstvu sta zaèela s svojim delovanjem. Slovenija razvija medsebojne od- nose, ki temeljijo na medsebojnem spošto- vanju in sodelovanju. Èe pogledamo na raz- voj odnosov slovenske dr`ave in slovenskih skupnosti po svetu, so to naravnost epohalne spremembe, ki so ne le bistvene za razvoj in rast slovenskega `ivlja izven meja domovine, temveè so tudi izjemno pomembne za raz- vojne mo`nosti v Republiki Sloveniji. Te za- sluge je vladi predsednika Janeza Janše tre- ba priznati. /       # Ob zadnjih volitvah je bilo slišati nasprot- ne glasove glede pravice do glasovanja sloven- skih dr`avljanov na tujem, saj gre za novost, ki je bila v takšni obliki uvedena šele pred kratkim, toda glede na široko podporo te za- konske spremembe v Dr`avnem zboru zaen- krat ni bojazni, da bi se zgolj zaradi finanè- nega prihranka odpovedali tej mo`nosti po- vezanosti med RS in rojaki na tujem. Pri tem je pomembno, da bodo slovenski dr`avljani o tej novosti dovolj dobro obvešèeni in da bodo v domovino poslali svoje toène poštne naslove in se enakovredno vkljuèili v izved- bo volitev. Celo veè, podobno kot je to ̀ e ure- jeno po nekaterih drugih dr`avah s številnimi izseljenci, postaja tudi v Sloveniji vedno bolj domaèa ideja, da bi slovenski dr`avljani, ki `ivijo zunaj Slovenije, imeli v Dr`avnem zbo- ru svoje izvoljene predstavnike. V preteklih letih sem opravljal tako delo, da sem lahko podrobneje spoznaval vse ti- ste, ki se za izvajanje svojih programov in pro- jektov vsako leto prijavljajo na razpis za fi- nanène podpore slovenske dr`ave. Èloveku je kar toplo pri srcu, ko se lahko na tako ne- posreden naèin seznanja z delovanjem ogromnega števila slovenskih organizacij, us- tanov in tudi posameznikov, ki se s svojim delovanjem pogosto `e dolga desetletja tru- dijo za razvoj slovenskega jezika, za ohranitev slovenske kulture in identitete med našimi rojaki in za razvijanje sodelovanja s Slovenijo. Res je sicer, da se skozi suhoparne številke in strnjen opis programa ali projekta ne da spoznati vseh podrobnosti in te`av, pa tudi zadovoljstva ob uspešnem zakljuèku prire- ditve ali dogodka, ki je nastal tudi s pomoèjo prispevka iz Slovenije, ni mogoèe vedno po- pisati. Seveda pa so tudi številni tisti dogodki in aktivnosti, ki jih naši rojaki redno izva- jajo, za katere pa sploh ni potrebno anga`irati slovenskih proraèunskih sredstev. Pomem- bno je tudi, da se število naših organizacij po svetu pravzaprav stalno poveèuje, da se ne- katere med njimi lotevajo tudi zelo zahtevnih projektov in prireditev in da so nekateri od teh tudi izjemno uspešni in odmevni. Niè hu- dega, èe se vsako leto ne posreèi, èe morda za nekaj let zavlada mrtvilo, pomembno je, da se ne odneha, da se po prekinitvi spet zbe- re skupina ljudi, ki je svoje veselje do skup- nega dru`enja pripravljena deliti z rojaki in svoje delovanje zastaviti v korist slovenske skupnosti. V èasu, ko Slovenja postaja vse bolj pre- poznavna, gospodarsko in kulturno enako- vredno vkljuèena v Evropo, ko si doma za- stavljamo za cilj vzpon v dru`bo najboljših dr`av, je morda potrebno razvijati nove, ve- liko bolj drzne ambicije tudi na podroèju Slo- vencev zunaj slovenskih dr`avnih meja. Kako je s prostorom neposredno onkraj dr`avne meje in vlogo slovenske skupnosti pri tem, smo `e spregovorili. Preprièan sem, da je po- trebno predvsem za naše veèje skupnosti po svetu poiskati nove prilo`nosti za delovanje na podroèju ohranjanja slovenskega jezika in kulture, zlasti pa razvijanje novih oblik so- delovanja s Slovenijo. Iz takšnih moènih sre- dišè pa bi se sodelovanje in delovanje širilo tudi v okolico, do tistih organizacij naših ro- jakov, ki so številèno šibkejše, geografsko bolj oddaljene od današnjih kulturnih in upravnih središè. Šlo naj bi za nekakšno osve`itev v na- èinu dela. Tudi skupnosti zunaj Slovenije naj bi se aktivneje vkljuèevale v oblikovanje dela, pripravo veèletnih programov in projektov za Slovence zunaj Slovenije. Podlaga takšne- mu pristopu je tudi v ustanovitvi Sveta za Slo- vence po svetu pri predsedniku slovenske vlade. Tako se `e uveljavlja praksa, ko mo- rejo predstavniki slovenske skupnosti po sve- tu neposredno predsedniku vlade in kljuè- nim ministrom Vlade RS predlagati aktiv- nosti, za katere menijo, da jih je zanje po- trebno izvajati. Se pa lahko številne naše skupnosti po sve- tu `e doslej pohvalijo z odliènim delom pri /          razvijanju slovenske kulture in sodelovanju s Slovenijo. Vem, da je to zelo obèutljivo in nehvale`no delo, pa vendar `elim na tem me- stu izpostaviti vsaj nekatere takšne skupnosti. Izkušnje, ki so si jih s svojim delom prido- bili povojni emigranti v Argentini, so lahko nam vsem v izjemno spodbudo in tudi po- duk, kako je potrebno zastaviti delo med iz- seljenci pri ohranjanju narodne identitete. Rezultate njihovega predanega, prostovolj- nega in strokovno podprtega dela lahko v Slo- veniji spoznavamo vsako poletje, ko pride- jo na obisk in na poglabljanje vedenja o Slo- veniji (in o zamejstvu!) maturantje sloven- skega srednješolskega teèaja iz Argentine. To so naši srednješolci, ki se v sobotnih šolah uèijo slovenskega jezika, kulture, pa tudi slo- venske zgodovine in zemljepisa. Njihovo zna- nje o naši domovini je obèudovanja vredno, kakovost njihove slovenske govorice pa oèara vsakogar, ki se z njimi pogovarja. Prav izjemna organiziranost naše skupno- sti v tej dr`avi in kakovost njihovega dela za- gotavljata dobro popotnico za vzpostavitev in delovanje dvojeziène gimnazije v Buenos Airesu, ki bo svojim bodoèim dijakom za- gotavljala potrebno znanje za nadaljevanje univerzitetnega študija v Argentini ali v Slo- veniji. Ob morebitnem študiju v Sloveniji bodo mladi tako razširili znanje slovenske- ga jezika, po povratku med naše rojake v Ju`ni Ameriki pa bodo prevzemali tudi naj- bolj zahtevne naloge znotraj organizacij slo- venske skupnosti. Slovenska skupnost se bo lahko s takšnimi na novo pridobljenimi, v slovenskem jeziku izšolanimi kadri pomla- dila in obdr`ala ali celo razširila delovanje. Slovenska skupnost lahko tako postane ak- tivni povezovalec na številnih podroèjih, od kulture do gospodarstva med Latinsko Ame- riko in Srednjo Evropo. Dvojezièna gimna- zija bo s kakovostnim delom privlaèna ne le za naše rojake v Argentini, ampak vsaj še za tiste iz bli`njega Urugvaja. Tudi z razvojem novonastalega Centra za slovenske študije v Clevelandu in v sodelo- vanju z drugimi slovenskimi organizacijami, zlasti z muzejem in arhivom bo to mesto - za nas nekdaj najveèje slovensko mesto — še naprej ohranilo svojo osrednjo vlogo v ZDA. Ob dobri vkljuèenosti v celotni spekter tam- kajšnje slovenske organizirane skupnosti in ob podpori tamkajšnje univerze bo Center postal primarna referenèna toèka za vse ti- ste Amerièane — s slovenskimi koreninami ali brez –, ki bi se `eleli študijsko poglabljati v vedenje o Slovencih, Sloveniji in o srednjee- vropskem prostoru. So to prevelike ambicije? Nikakor ne, gre le za grajenje nove kakovosti delovanja pri ohranjanju slovenske identitete med našimi rojaki v ZDA in za razvijanje no- vih oblik povezav s Slovenijo. Nenazadnje v tej dr`avi `ivi pribli`no 200.000 ameriških dr`avljanov, ki se zavedajo svojih slovenskih korenin, in med njimi so številni, ki `e da- nes organizirano delujejo v slovenskih druš- tvih, zvezah in razliènih organizacijah in ki si `elijo tudi še kaj veè narediti za veèjo slo- vensko prepoznavnost. Še eno skupnost bi omenil na tem mestu, pa ne zato, ker bi premalo cenil napore in uspehe Slovencev drugod po svetu. Gre za v bistvu naše “najmlajše” izseljence, ki so to postali z razpadom skupne dr`ave. Mnogi med njimi niso imeli prav lahkih prvih let “izseljenstva”, ko so se kar èez noè znašli kot tujci v novonastali dr`avi. Zaradi razliènih obraèunov in napetosti med dr`avami nasled- nicami so bili marsikdaj kot nekakšni talci slovenske dr`ave niè krive in niè dol`ne so jih še do vèerajšnji prijazni sosedje zaèeli kar nenadoma gledati postrani in bili do njih pol- ni sumnièenj. Danes se je seveda polo`aj `e uredil praktièno povsod, svojega slovenskega porekla ni veè potrebno skrivati. Te nove dr- `ave se danes sreèujejo z izzivi gospodarskega razvoja, vzpostavljajo razmere, ki bodo pri- merne za vkljuèitev v mednarodne poveza- /       # ve in njihovi slovenski priseljenci jim pri tem zagotovo niso ovira. Morda celo veè! Mor- da je prav ta èas nova prilo`nost tudi za naše skupnosti, ki se nahajajo v teh dr`avah, da se tudi one po svojih moèeh npr. aktivno vkljuèijo v procese pribli`evanja t. i. evroat- lantskim povezavam, pa tudi za krepitev vse- stranskega sodelovanja s Slovenijo. Navse- zadnje se te dr`ave nahajajo v obdobju in- tenzivnega razvoja in tudi gospodarske rasti, kar je lepa prilo`nost za njihove dr`avljane, tudi tiste, ki pripadajo slovenskemu narodu. Kljub vsem tem uspehom pa moramo naše ambicije stalno negovati in razvijati. Morda ne moremo trditi, da je lepo `ive- ti kot Slovenec zunaj meja Slovenije. Brez dvoma pa lahko reèemo, da to bivanje ni veè tako hudo obremenjeno s predsodki in sumnièenji, kot je bilo v preteklosti! Številne in raznolike slovenske stvarnosti izven meja Republike Slovenije nam dokazujejo, da `i- vimo trenutke ustvarjalnega medsebojnega sodelovanja in novih odgovorov na `laht- ne izzive današnjega èasa. Glavna dol`nost nas, ki `ivimo v Slove- niji, seveda ostaja še naprej ta, da z vsemi ti- stimi, ki `ive zunaj Slovenije, ustvarjamo od- nose medsebojnega zaupanja, ustvarjalnega dopolnjevanja in pogoje za iskreno veselje nad dose`enimi skupnimi uspehi Slovencev po svetu. Pa tudi da bodo uspehi nas, ki `i- vimo in delamo v Sloveniji, našim rojakom prilo`nost za veselje in ponos. Ob tem se prav rad spominjam vseh preštevilnih uspešnih zgodb naših rojakov, ki sem jih imel prilo`- nost spoznati zunaj Slovenije. Tudi zaradi tega sem iskreno preprièan, da so napori, ki /      jih na tem podroèju izvajamo v Sloveniji, zelo dobro sprejeti, cenjeni in tudi bogato po- plaèani. Lahko se tudi pohvalim, da smo v preteklih letih ogromno delali in da smo tudi dosegli ogromno, saj je skrb za Slovence zunaj slovenske dr`ave u`ivala zelo široko podporo. @ivimo v èasu, ki ga zaznamujejo stalne spremembe. Slovenci v zamejstvu s Slovenijo delijo izziv, da v spremembah vedno znova išèejo prilo`nosti za razvoj in krepitev svo- je identitete in da z inovativnimi pristopi re- šujejo morebitne te`ave. Veliko spremembo je prinesel vstop Slovenije v schengenski pro- stor. Meje se umikajo, prostor se odpira in ponuja nove prilo`nosti slovenskim skupno- stim v Italiji, Avstriji in na Mad`arskem, da se še tesneje povezujejo s Slovenci v matiè- ni domovini. Seveda si Slovenija dejansko `eli èim hitrejšega vstopa Hrvaške v EU in po- sledièno tudi la`jega sodelovanja s Sloven- ci na Hrvaškem. Stalno pa je potrebno krepiti ozavešèenost pripadnikov slovenskih narod- nih skupnosti o rabi slovenskega jezika in ko- rišèenju `e pridobljenih pravic in mo`nosti, ki jih nudijo naše sosednje dr`ave. Ob koncu bi `elel le še enkrat poudari- ti potrebo po pogumnem iskanju novih ini- ciativ, novih prijemov, inovativnih pristopov, s katerimi bo mogoèe presegati ponekod tudi desetletja dolge blokade. Blokade se vèasih ohranjajo le zaradi pomanjkanja duha in iz bojazni pred spremembami. Èasi niso veè taki, kot so bili desetletja nazaj! Skratka, veè duha, tudi veè trdega dela in vsakodnevne uporabe nabranega znanja pri odzivanju na spremenjene okolišèine in pri uporabi rezul- tatov naših skupnih naporov.