Slev. 2E3.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta ..... .120 sa celo leto .... ,240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 T inozemstvu.... . 60
Posamezna Številka stane
2 um. Leto LIL
Cene Inseralom:
Enostolpna petltno vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 5'— in 4'—, oglasi v uredniškem delo vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
Pošinina plačana v gotovini,
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi
se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328.
Uprava Je ▼ Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797.
Sonja.
Zli duh Jugoslavije, Svetozar Pribičevič, mož, ki se odlikuje po svoji brutalnosti, omejenem fanatizmu in popolnem pomanjkanju osebne kulture, ima od P.-P. vlade patent na ministrstvo za prosveto. Tudi stvar, ki je samo v Jugoslaviji mogoča, Ta minister za kulturo ni še nikoli, kadar je ta važni resor opravljal, izdal kakšne naredbe, ki bi se tikala izobrazbe kot take, ali času primernega ustrojstva šole ali poglobitve znanstvenega dela in moralne vzgoje, ker se na to sploh ne razume in ker o namenu šolske izobrazbe očividno nima nobenega pojma. Zanj je šola politična in ne vzgojna zadeva, Sola naj vzgaja pristaše centralizma, velesrb-stva in batinaštva, ne pa nravstveno in umsko izobražene mladine.
Ker ne hodi temu človeku po glavi drugega kakor to, kako bi Slovence in Hrvate s pomočjo šole čimpreje posrbil in kako bi nas potisnil na nizko stopnjo orientalske kulture, je zdaj zapovedal, da se pouk na naših srednjih šolah izenači z
foukom, kakor se goji n. pr. v Macedoniji. ribfčevič hoče omejiti, oziroma s časom sploh odpraviti vsak pouk v starih jezikih in humanistično izobrazbo nadomestiti z balkansko. To odredbo je svojčas že hotel izvesti, pa se vsled pomislekov naših šolnikov ni dala. Zdaj je Pribičevič enostavno zapovedal, da se mora to nemudoma izvršiti, Mi vsi iz izkušnje dobro vemo, kako se humanistična vzgoja silno razlikuje od realistične po svojem nenadomestljivem dobrem in trajnem vplivu na moralno kulturo, Pribičevičeva prosvetna smer pa gre dejansko za tem, da naša mladina po-surovi in podivja, da izgubi ves stik s svojo dosedanjo versko in moralno zapad-no slovensko tradicijo in se izenači s kulturo komitašev in kačakov.
Ta odlični minister za prosveto pa je zdaj prepovedal tudi udeležbo dijakov pri orlovski telovadbi in pri telovadbi hrvatskega Sokola. Ni pa prepovedal, marveč še priporoča telovadbo pri jugoslovanskem Sokolu in članstvo pri Orjuni in Srnao, Tako daleč ta mož tepta načelo enakopravnosti in se pri tem sklicuje še na ustavo, češ da ta prepoveduje vsako vzgojo na plemenskem in verskem temelju! To se pravi, kraljevi minister proglaša, da se v naši državi mladina ne sme vzgajati na temelju ljubezni do slovenskega ali hrvatskega naroda niti na temelju svoje katoliške vere, sme pa se na temelju velesrbstva, pravo-slavja ali — 1 r a m a s o n s t v a ! Pri Orlu dijak ne sme telovaditi po zdravih moralnih načelih, pač pa sme biti Sokol ali Orjunaš, kjer ga uče razbijati članom lastnega naroda glave, kjer ga uče sovraštva do lastnega jezika in matere ter do lastnih bratov, in kjer ga odtujujejo rodni veri, cerkvi in katoliškemu življenju. Dokler taka načela propagirajo zasebna društva, imamo možnost se braniti, če pa minister zlorablja zakon, da s silo mladino odteguje slovenski, verski in moralni vzgoji in jo sili v protislovenska in protiverska društva, potem je enakopravnosti v naši državi konec in sc nahajamo pod očitnim neprekritim desnotizmom.
Z isto utemeljitvijo je Pribičevič prepovedal šolski mladini članstvo pri Marijinih kongregacijah. Po njegovem tolmačenju prepoveduje ustava s členom 16 katoliško versko-mo-ralno in slovensko vzgojo, katero imenuje plemensko! Od tega je logično en sam korak do popolnega uničenja slovenske in katoliške verske vzgoje v naših šolah sploh. Do tega tudi pride, ako nam bo dolgo vladal P.-P.-režim, ki nas Slovence strupeno sovraži in želi izbrisati iz zgodovine. Po vojni je mladina moralno in tudi umsko strahovito padla. Komaj so se začela resna prizadevanja jo dvigniti, pa pride Pribičevič in z brezprimerno brutalnostjo uniči delo vzgojiteljev, katehetov in starišev. Nikjer v nobeni državi Evrope oblast ne preganja več verskega izven-šolskega dela, ampak ga nasprotno pospešuje, edino v Jugoslaviji razdira minister za prosveto prizadevanja za moralno povzdigo miadine v verskem duhul
Tudi za to peklensko delo, naperjeno k uničenju slovenstva in katolištva, bo dobil P.-P,-režim odgovor pri volitvah!
Belgrad, 15. nov. (Izv.) Kljub temu, da vlada namerava upokojiti nekaj članov državnega odbora in na njihova mesta postaviti poslušne ljudi, ni mogla sestaviti v državnem odboru večine, ker ji manjka še vedno en glas. Med Jovanovičem in notranjim ministrom Maksimovičem se je vršila daljša seja, na kateri sta razpravljala o tem, kako bi se imelo postopati napram podpredsedniku narodne skupščine dr.
Mačku. Kot podpredsednik narodne skupščine je dr. Maček obenem podpredsednik državnega odbora. O tej seji se seveda ni zvedelo nobenih posameznosti. Vendar je tako postopanje Jovanoviča kot predsednika narodne skupščine zelo značilno in vse obsodbe vredno, ker Jovanovič tukaj sodeluje pri naklepih zoper člane državnega odbora, ki ima v rokah volitve v celi državi.
IZJAVA FINANČNEGA MINISTRA ST0JADIN0VIČA.
Belgrad, 15. nov. (Izv.) Današnja »Samouprava« prinaša odgovor finančnega ministra Stojadinoviča na ugotovitev glede velikanske tatvine, ki so jo naredili radikali s tem, da so dvignili iz Narodne banke poslednja dva milijona dolarjev Bleero«. vega posojila, ki sta določena za popravo
železnic in potov, za pokritje volivnih in agitaciiskih stroškov. Fin. minister Stoja-dinovič priznava, da se je ta denar v resnici dvignil iz Narodne banko.
Naše vesti v tem pogledu so torej popolnoma potrjene. Ljudstvo pa bo sodilo o tem, ko pride njegov čas.
10 zopi
Belgrad, 15. nov. (Izvir.) Pašič je bil danes prejet na dvoru, V polit, krogih se ta avdienca komentira kot znak popolnega soglasja med dvorom in Pašičem, ki naj bi ponovno nastopilo po Bjelinskem govoru Nikole Pašiča. Take vesti razširjajo radikali. Kolikor smo izvedeli iz Paši-čevih krogov, to ni ravno točno, Pašič je na dvoru poskušal doseči spremembo nekaterih oseb v sedanji vladi, ki jim ne zaupa, ter jih nadomestiti z ljudmi, ki bi slepo poslušali navodila Pašiča in dr. Markoviča, —
t\B'


Afcm Br, L«i pred sodiščem.
Delgrad, 15. nov. (Izv, »Novosti« pišejo: »V aferi dr. Laze Markoviča za izplačilo vojne odškodnine Teokareviču, Petroviču in Iliču se je dr. L. Markovič branil tako v javnosti kakor pred narodno skupščino, da ni res, da je protizakonito izplačal vojno odškodnino samo svojemu prijatelju Teokareviču mesto tvrdki Teokare-vič, Petrovič in Ilič, da je vse to zakrivila gospa Krickner, tajnik v pravosodnem ministrstvu, ki je izdala lažnjivo potrdilo, da jc obstojala prošnja cele tvrdke, ne pa samo Teokareviča in je s tem falziiicirala protokol. Dr. Laza Markovič jc vložil proti Kricknerjevi tožbo in izjavil, da je prehitro govoriti o tej točki obtožbe, dokler se ne reši njegova obtožba pred sodiščem.
Včeraj je belgrajsko sodišče razpravljalo o tej tožbi in je ICricknerjevo popolnoma oprostilo za vse navedene in od Markoviča ji naprtene krivice. Tako se je tudi pred sodiščem ugotovila Markovičeva krivda.«
Kako mislijo »pomagati« invalidom.
_ Belgrad, 15. nov. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega gospodarsko-fi-nančnega odbora. Kakor je znano, je prejšnja vlada izdelala po odobritvi »Udruženja invalidov« zakon, s katerim bi bile vse invalidske rodbine in rodbine vojnih sirot preskrbljeno vsaj za življenje. Ker je bilo to tlelo vlade sporazuma in poštenja vsled državnega udara prekinjeno, je smatrala sedanja vlada za potrebno, baviti se s tem vprašanjem, ker bi sicer ne dobila niti enega glasu teh žrtev. Da bi mogel invalidom vsaj navidez pomagati, namerava finančni minister povišati carino in sicer na izvozno in uvozno blago. S tem bo oškodovano prebivalstvo ravno tistih stanov, med katerim je večina invalidov. S takim postopanjem pokazuje vlada svoje nezrelo postopanje napram potrebam celokupnega prebivalstva.
BOJ ZA MEKO.
London, 15. nov. (Izv.) Iz Kaira javljajo, da so bile čete kralja Alija popolnoma potolčene.
PARLAMENT.
Rim, 15. nov. Parlamentarna večina razpravlja v poslanski zbornici o proračunu zunanjega ministrstva. Govornikom se pozna, da imajo točna navodila glede parlamentarne discipline, ki se jih strogo drže. Gro za to, da se ohrani videz parlamentarizma. Govorniki govore zmerno in po vrsti hvalijo vladno zunanjo politiko. Razprava poteka brez zanimanja.
V včerajšnji seji se je posl. S o 1 m o pečal med drugim z zadrskim vprašanjem in izrazil željo, da se zveže Zader potom žcleznice s svojim zaledjem, vendar to ne sme dati povoda za nasprotja z Jugoslavijo.
Posl. D' A y a 1 a je bil v svojem govoru manj previden. Govoreč o mali antanti, je rekel, da je ta skupina nastala z namenom, da nadomesti v Evropi habsburško cesarstvo. To dejstvo je fašistovska vlada dobro umela ter po tem tudi uravnala svojo politiko nasproti tej skupini. Italijanška zunanja politika mora imeti nasproti mali antanti točen program in po zmotah v preteklosti je mogoč le program, po katerem sklepa Italija pogodbe le s posameznimi državami male antante. Na ta način se i morda ne doseže vselej uspeh; toda uspeh se meri po praktičnih rezultatih in ti so kar najbolj zadovoljivi.
VLADA BO ZAHTEVALA SAMO DELNO ZAUPNICO.
Rim, 15. nov. Prvotno je bilo določeno, da bo vlada zahtevala ob glasovanju o zunanjem proračunu zaupnico za svojo politiko v celoti — zunanjo in notranjo. Ker je pa med kombatentskimi in invalidskimi poslanci močna struja, ki hoče v vprašanju notranje politike glasovati proti vladi in je podoben odpor tudi med liberalci in drugimi nefašistovskim skupinami, se je Mussolini premislil in bo zahteval, kakor se zatrjuje, v današnji seji le zaupnico glede zunanje politike. Pa še potem glasovanje najbrže ne bo enoglasno, ker je bilo celo pri glasovanju o tuniški pogodbi (gre za italijanske šole in druge narodne ustanove v Tunisu, kjer je 130.000 Italijanov, ki jih Francija raznaroduje) 17 glasov proti.
Celotno zaupnico bo vlada zahtevala pri rešitvi notranjega in finančnega proračuna. Ob tej priliki bodo podali komba-tentski poslanci izjavo, v kateri bodo označili svoje stališče nasproti vladni notranji politik. Kot glavni govornik bo nastopil posl. Ponzio di San Sebastiano.
ODPOR V PARLAMENTARNI VEČINI.
Rim, 15. nov. Dasi se kombatentski in invalidski poslanci še niso odločili, da osnujejo v parlamentu svojo lastno skupino, je vendar gotovo, da mnogi izmed njih nikakor nočejo več podpirati sedanjega notranjega režima. Odpor bo dobil izraza pri razpravi in glasovanju o notranjem proračunu.
Poleg liberalcev so ustanovili doslej svojo lastno skupino poslanci iz južnih krajev in nekateri drugi pod naslovom »demokratska skupina c.
Splošno zanimanje je vzbudil včeraj sestanek Giolittija in Orianda. Sestanek so je vršil na Giolittijevem domu. Bivša ministrska predsednika sta pretresala vprašanje o skupnem postopanju nasproti sedanjemu ministrstvu. Razen tega je imel Giolitti pogovore z raznimi drugimi poslanci na Montecitoriu. Nasproti poslancem Lanzillu, Tumedeju in Roccu je Giolitti izjavil :
»V opoziciji sem in bom glasoval proti vladi, ker ne morem odobravati odloka o tisku in preosnovi ustave. Ako je vlada smatrala, da se uprav mora lotiti preosno-ve teh ustanov, bi morala to nalogo pač poveriti zbornici.«
NOVI ODBOR PARLAMENTARNE VEČINE.
Rim, 15. nov. Novi odbor parlamentarne večine, ki ga je imenoval Mussolini, je sestavljen iz samih brezpogojnih pristašev fašizma. Delcroix ni več v odboru. Novi odbor je imel 13. t. m. svojo prvo sejo. Izrazil je svoje veliko zadovoljstvo, da zbornica funkcionira kljub abstinenci opozicijo in se zjavil za to, da zahtevaj vlada zaupnico o celotni politiki že pri glasovanju o zunanjem proračunu.
FAŠIZEM NA UMIKU?
Rim, 15. nov. Tihi pa tajni odpor proti sedanjemu režimu postaja tako jak, da se čuti fašizem prisiljenega k popustljivosti. V nočni seji velikega fašistovskega sveta dne 14. t. m. je Mussolini izjavil: »Sedanja doba politično a življenja predstavlja za fašizem preizkušnjo v ognjt!. Treba je voditi politiko središča, ker želi dežela vladne akcije v dosego ravnovesja.«
Veliki fašistovski svet je sklenil, da skliče dne 23. t. m. voditelje fašistovskih pokrajinskih zvez in ravnatelje fašistovskih listov, da dobe navodila za praktično delo v stranki sami in v splošni politiki.
Posl. Prinettija, ki se je pokazal nasprotnega fašizmu, so izključili iz stranke. Prinetti pristopi v »Lego Italico«.
NAČRT NOVEGA TISKOVNEGA ZAKONA.
Rim, 15, nov. (Izv.) Vladni načrt novega tiskovnega zakona, ki pride pred zbornico prihodnji teden, sc deloma naslanja na novi nemški tiskovni zakon. Odgovorni urednik bo moral biti tudi po novem zakonu ravnatelj ali kateri glavnih urednikov. Lastniki listov nosijo odgovornost v meščanskem oziru. Tiskovni zločini ostanejo isti kakor v prejšnjem zakonu. Dostavi se le še novi zločin v obliki razširjanja napačnih ali zavitih vesti, ki morejo škodovati ugledu države na znotraj ali pa na zunaj. (To je kopito!) Sekvester listov je poverjen sodni oblasti. Kazni za tiskovne prestopke so zelo poostrene. Razprave zaradi obrekovanj se bodo mogle na zahtevo civilnega tožitelja in državnega pravdnika vršiti za zaprtimi vratmL Odgovorni urednik, ki je bil dvakrat obsojen zaradi obrekovanja, ne more več biti odgovorni urednik.
OBISK JUGOSLOVANSKEGA KRALJA ALEKSANDRA V RIMU.
Rim, 15. novembra. (Izv.) »Giornale d' Italia« poroča, da obišče jugoslovanska kraljeva dvojica Rim začetkom meseca januarja prihodnjega leta.
VLADNA KRIZA V AVSTRIJI.
Dunaj, 15. novembra. (Izv.) Politična kriza, ki je nastala zaradi izbruha želez-ničarskega štrajka, še vedno ni rešena, čeprav se je štrajk že končal. Pojavile so se namreč nepričakovane nove težave, ki jih delajo dunajski centralni upravi avtonomne province, ki zahtevajo korenito reformo uprave. Designirani kancler dr. Seipel je sklical na Dunaj konferenco vseh deželnih glavarjev, da se ž njimi posvetuje o položaju.
OBISK DR. BENEŠA NA DUNAJU ODGODEN.
Dunaj, 15. novembra. (Izv.) Vsled avstrijske vladne krize je avstrijska vlada naprosila češko vlado, naj se za 17. novembra napovedani obisk češkega ministra vnanjih zadev dr. Beneša na Dunaju pre-loži za en teden.
ZAGLUL PAŠA ODSTOPIL.
PARNIK SE JE POTOPIL.
Helsingfors, 15. novembra. (Izv.) Na nekem finskem jezeru se je potopil parnik, ki je peljal večje število delavcev domov, 25 oseb je utonilo.
VELIKA TOVARNA ZGORELA.
Jersey-city, 15. novembra. (Izv.) Tu je pogorela velika tvornica za soliter. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Mnogo rodbin je brez strehe.
VELIKE POŽARNE KATASTROFE.
London, 15. nov. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča, da je nastal v Jausay-City ogenj, ki se je razširil čez tri dele mesta. 930 družin je brez etrt-he. 10 gasilcev se je smrtno ponesreči!o. Mnogo šolskih otrok je našlo smrt pod razvalinami. 35 tovaren je razbitih in uničenih.
llru.\elles, 15. nov. (Izv.) Ogenj je uničil tiskamo »Rheussingen«. Škoda znaša
3	milijone frankov.
Razruševanje našega šolstva.
Realnih gimnazij ne bo od 1. dec. t. L več, bodo samo — meščanske šole! Udarec za udarcem, brca za brco. Dijaške marijanske kongregacije torej prepovedane! Minister Pribičevič dobro ve, da Marijine družbe ne netijo verskega sovraštva. V »Srpskem književnem glasniku«, najuglednejši srbski reviji, od letošnjega leta, je odlično pohvaljeno kat. akad. društvo sv. Cirila in Metodija v Belgradu, in hrbtenica društva je kongregacija. Prosvetljen minister bi rekel: Dobro! Naj tudi pravoslavna Cerkev ustanavlja taka udruženja, naj bo vesela tekma. Toda nel
Obenem so smrtno zadete realne gimnazije. Prosvetni minister dobro ve, da realne gimnazije v Sloveniji v polni meri do-.sezajo učni uspeh, predpisan za gimnazije v Srbiji, obenem pa dosezajo še nekaj več: poleg francoščine se uče gimnazijci tudi srbohrvaščine (kje se na Hrvatskem ali v Srbiji slovenščine?), nemščine, stare zgodovine, lat. klasikov prečitajo eno mrvo več (Salustija, Horacija, Tacita, Pli-nija, starorimske lirike, Katula, Tibula, Properca). Prosvetljen minister bi rekel: Dobro, naj se mladina uči, pa še pri nas malo strune napnimo. Naj bo vesela tek-mal (Dva slovenska dijaka, VI. r., iz Ljubljane, sta 1. 1919. odšla v Ameriko, v Či-kago. Naredila sta v Čikagi 7. in 8. r. odlično; neki profosor jima jc rekel: »Pri vas imate dobre šole.«) Naj bi torej ostalo, kar je preizkušeno, dobro! Kaj še! Povsod bodi vse enako! Če se pri nas manj uče, naj se pa še pri vas, ker smo — eno. In tako bosta s 1. decembrom t. 1. prvi in drugi razred realnih gimnazij po celi državi SHS izenačena, to se pravi: Pri nas se — sredi šolskega leta! — odpravi latinščina (doslej po 6 ur na teden v I. in II. razr.j, odpravi n e m š č i -n a (doslej po 3 ure v I. in II. r.), odpravi pouk v stari zgodovini v II. razr. (doslej po 2 uri), namesto tega se s francoščino prične že v II. razr. (po
4	ted. ure) namesto v III. r., kakor doslej;
E o eno uro na teden pa dobe več v I. in . r. sledeči predmeti: slovenščina (5 ur mesto 4), matematika (4 mesto 3), prirodo-slovje (3 mesto 2, v II. razr. ostaneta 2 uri), risanje (3 mesto 2). Nanovo se uvede kot obvezno petje (v I. in II. r., po 2 uri); verouk obdrži po 2 ted. uri; istotako telovadba in srbohrvaščina.
Vse te spremembe — kakor rečeno — sredi šolskega letal Zgodovina šolstva kaj takega ne pomni nikjer, razen morda v Rusiji pri boljševikih. Zaenkrat samo vprašamo: Kakšen vtis bo imelo to na dušo mladega dijaka, ko bo naenkrat videl, da to, kar je profesor tako strogo od njega zahteval, ni — nič vredno? Kaj poreče država, ki bo morala plačevati nezaposlene profesorje (filologe)? Kje bo dobila učna uprava naenkrat toliko profesorjev za francoščino, petje? Kaj porečejo starši, ki bodo morali kupiti spet nove knjige, že drugič v istem šolskem letu? Kaj poreče zdrava pedagogika, ki pravi, da je lahka srednja šola narodna nesreča? Razlogov ne navajamo zoper to brezglavo »reformo«; razlogi se navajajo tam, kjer učna oblast vpraša, kaj šolniki, starši itd. mislijo; pri nas pa se ne vpraša, ampak kar — ukaže. Na ministrskem stolu namreč ne sedi pamet, temveč — strast.
Kaj zdaj? Ena možnost je, da starši prepišejo svoje otroke z realne gimnazije na humanistično (ki ostane hvala Bogu! — neokrnjena, t. j. prva državna v Ljubljani, gimnazija v Mariboru, v Kranju ter škofij-
ska v št. Vidu). To pravico — bi človek mislil — imajo, morajo imeti. Druga možnost pa seveda je ta: latinske, nemške, zgodovinske knjige se skrijejo kam na dno Skrinje, da jih g. minister ne bo zasledil. Tri mescce bodo skrite. Potem bodo pa smele — trdno upamo — spet na dan.
Končno, da se ne pozabi, bodi pripom-njeno še tole: Vsako leto že v maju mesecu vsak učiteljski zbor učni oblasti predloži seznam knjig, ki jih hoče rabiti v prihodnjem šolskem letu. Tudi letos je bilo t<:ko. Toda dočim morajo knjigarne že vsaj v začetku počitnic vedeti, s katerimi knjigami naj se založe za pričetek šolskega leta, je letos šele prav proti koncu julija (če se ne motim, 26.) prišla iz Belgrada od ministra Pribičeviča nepričakovana vest, da predlaganih seznamov nc potrdi, ampak naj učiteljski zbori čakajo seznama knjig iz Belgrada. Že takrat torej je sklenil minister P. uvesti to »reformo« v prvih dveh razredih realnih gimnazij. Vse, knjigarne in ravnatelji, so bili v največji zadregi. In prav tedaj je prišla Davidovičeva vlada. Vse se je oddahnilo, ko je prosvetni minister dr. Korošec — pač na soglasno prošnjo vseh ••avnateljev — potrdil od učiteljskih zberev poslane sezname učnih ' k*ug in odredil, da realna gimnazija obrani svojo uredbo.
Tako torej: mesece in mesece prej so doslej učiteljski zbori na srednjih šolah pretresali in sklepali, katere knjige bi uvedli v šolski poduk; in naš sedanji minister prosvete? On nič n? vpraša, ne pretresa, ampak v — 14 dneh, sredi poduka — odloči in vse temeljito prevrne, kakor otrok prevrne in podere svoje papirnate hišice.
Timotej.
GOVOR LJUBE DAVIDOVICA 12. T. M.
Bivši ministrski predsednik Ljubomir Davidovič je imel 12. t. m. pred širšim osrednjim odborom demokratske stranke v Belgradu zanimiv govor, v katerem je podal sliko o političnem položaju. Uvodoma je omenil, da je P.-P.-vlada 13. vlada po »osvobojenju«, in je nadaljeval:
»To število nam jasno kaže, kolikim spremembam smo bili v zadnjih šest letih j podvrženi. Na vlado smo prišli povsem slučajno. Pred kombinacijo z nami je nastala in padla cela vrsta kombinacij. Ena izmed neposrednih kombinacij z nami je bila kombinacija s tzv. Jovanovičevo skupino. Lahko rečem: 27. julija t. 1. smo sestavili vlado, a 28. istega meseca smo-že bili v krizi. Niti en dan naše vlade ni minil brez težkoč, ki so prišle ponajveč z one strani, s katere smo upravičeno pričakovali podpore. Te dni se je zgodila neustavnost. Oblast je bila izročena manjšini. (»Sramota!«)
Dejstvo je, da se vladini ukazi niso podpisali niti po preteku celih tednov. In, kar je najhujše, vlada je morala delati z uradniškim aparatom, ki ni bil za politiko vlade. Kot razlog krize so se smatrali članki, intervievvi itd. Stjepana Radiča. Morda je bilo v teh člankih in govorih res kaj, kar ni bilo potrebno, toda mi smo te težkoče pričakovali in smo že v naprej rekli pristojnemu činitelju, da je to pričakovati. Dobili pa smo prepričanje in trditev, da se bo stalno prehajalo preko tega na dnevni red. Mnogo jih je bilo med nami, ki so se hitro utrudili in rekli: Dovolj je tega! Dasiravno je politika sporazuma propadla in ni dala rezultata, imam na to obtožbo vendar odgovor. Politika sporazuma, kakor smo jo mi razumeli, ni politika pol pole papirja, ni politika 24 ur. To je politika časa, politika dolgotrajnega skupnega dela. Voja Marinkovič je to dobro ilustriral, rekoč: »Sporazum med onim, ki ropa in med izropanim, je sporazum med žrtvijo in hajdukom, ki na cesti kriči: »Denar ali življenje!« Če pustiš denar, si se »sporazumil« s hajdukom. Tak sporazum hoče današnja vlada s Hrvati. Mi nočemo takega sporazuma. Mi hočemo s Hrvati sporazum razuma, duše in srca.
V izzivanju krize so igrala izvestno vlogo tzv. vojaška poročila. Bilo je par generalov (»Doli z neodgovornimi čini-telji!«), — ne, bili so 2 do 3 generali — gospoda, ki se jim stanje ni dopadlo, ko smo bili na vladi. Ta poroč la so povzročila spremembo režima. Še en dogodek je pospešil padec vlade. To je vstop HRSS v vlado. Mi smo hoteli z njihovim vstopom napraviti še en korak bližje popolnemu sporazumu. Nameravali smo skupno organizacijo države, izglasovanje zakonov in sprejetje proračuna. In radičevci so pristali na to sodelovanje. Odrekli so sc točko za točko svojemu programu, da bi
se čimprej srečali z nami. Komunikč je uraden, ako ga podpiše predsednik stranke in njeni tajniki Tak kornunikč je za stranko obvezen. A Radič je izdal tak komunike. V komunikeju Radič priznava edinstvo države in sprejeta je bila monarhija. V tej objavi je bilo sprejeto pojmovanje o etnični skupnosti našega naroda. Tri velike točke. Troje velikih priznanj, ki jih niti Radič niti njegova stranka poprej nista storila. In vendar: politika, ki jo je vlada vodila, ni imela uspeha.
Pravo, resnično narodno edinstvo je potisnjeno nazaj za par mesecev. To je, gospoda, čisti dobiček, če se kralj spusti v naše politične prepire. Vi veste, da je v teh prepirih marsikaj dobrega in slabega. Tu je cvetje in trije, čistost in blato, a pot skozi ta ter-*n je opasna za vse, ki nočejo biti z blatom oškropljeni.
Oni, ki so kralju svetovali, naj gre po tej poti, niso branitelji monarhije. Noben iskren menarhist ne bo svetoval kralju, naj gre po oni poti, ki so mu jo svetovali — radikali. Ako se bo visokim činiteljem kaj zgodilo, potem nočemo biti krivi. Vodili smo ga po najlepši poti. Ker to ni šel, odklanjamo vsako odgovornost. Bilo je mnogo kombinacij, ali nobena brez -- radikalov. Z njimi ni bilo sodelovanja! To nista dve taktiki; to sta dve politiki. Sedaj govore tudi radikali, da je temeljna poteza njihove politike soorazum s Hrvati. Kaj pomeni to? Tudi Pribičevič pravi, Ha je za sporazum ... To oomeni, da je ideja sporazuma objela in objema vedno širše s'o;e ljudstva. To je aktivum, to je plus naše dvomesečne politike. Radikalom gre za oblast, ne za delo, Rekli so: Pogajrti ge hočemo z Vami samo tedaj, če vlada odstopi. In njihova zahteva je bila na dvoru sprejeta. Kot predsednik vlade nisem niti takoj doznal za to namero. Posameznikom se je reklo, da je demisija potrebna. Mislil sem, da so te zahteve neresne, dokler ni takrat aktivni minister (Dr. Marinkovič pri večerji na dvomi izvedel neposredno, da se drugi ustavni faktor čudi, da vlada šc ni podala demisije. (Vzkliki: Oho! Oho!)
; Takrat sem odšel na dvor in vprašal, ali kralj res želi našo demisijo. Kralj je to potrdil. Politična tradicija demokratov je, da ostanejo le tako dolgo na vlad', dr-kler uživajo zaupanje obeh ustavnih činiteljev, zato sem podal ostavko.«
Glede volitev je g. Davidovič izjavil: »Če bodo teptali ustavo in državljanske pravice, tedaj se bomo mi demokrati lotili v danem trenutku tudi drugih sredstev in metod (Tako je! Živijo!) in bomo našli izhod iz težkega položaja, v katerega je država zašla vsled trme blaznih politikov. To je naša dolžnost in pravica.« (Burno odobravanje!)
Davidovičev govor pomeni dogodek v političnem življenju, pomeni preokret na levo, ki ga odobrava srbska demokratska javnost.
.a Čilima" iLiS
poštenost.
Nedavno je izšla v Belgradu zanimiva knjižica, ki opisuje na temelju posebnih beležk poiek krfske konference« 1. 1917.1 Knjižica je tembolj zanimiva, ker o krfski konferenci in nji sledečemu »Krfskemu paktu med tedanjo srbsko vlado in pred-stavitelji Jugoslovanskega odbora doslej še nismo imeli podrobnejše objave. O tej konferenci ni nikakega uradno potrjenega zapisnika, zato so sedaj objavljene beležke za vsakogar, ki se zanima za postanek in razvoj države SIIS, tem več;e vrednosti. Iz beležk se morejo dobiti podrobnosti o stališču poedinih govornikov kot N. Pašiča, St. Protiča, dr. Trumbiča, dr. Marinkoviča itd. Pravilno umevanje »Krfskega pakta« je možno edinole na temelju trdnih ugotovitev zgodovinskih dejstev. Ali so objavljene beležke dovolj historično zanesljive, o o tem morejo pričati v prvi vrsti samo še živeči udeleženci.
Prav današnje dni pa je važno pribiti, kaj je Pašič izjavil 1917 o edinstvu južnih Slovanov in ureditvi skupne države. Na seji 2. junija 1917 je predsednik s r b-s k e v 1 a d e N. Pašič izjavil, da treba najprej rešiti vprašanje, ali naj bi »naši jed-noplemenici i u novoj državi imeli sve ono što su u Austro-Ugarskoj imali.« Naglasil je, da veljaj načelo: »Budi svoj sopstveni gospodar, pa se onda uredjuj.c
Najznačilnejše pa so ' besede: »Naše jedinstvo može, da se izvede na dva osnova: kao jedan narod, da imamo jedna prava i slobodu, jedne dužnosti, a može na
1 Knjige našega vremena: Krfskn konferen-cija. Krfska deklaracija, Beograd, »Vreme*, 1924.
načelima federacije u večem ili nianjem
stepenu. I ovo poslednjo je bolje nego nista. Večina jo za prvo. Sad da rešimo, pre-duhitrili bi, jer ne bi imali snage da sank-cionišemo. Treba to sve posle neko da odobri. Mi možemo samo izneti načela šta želimo, da postgnemo. Tako:
1.	Mi pretpostavljamo jedinstvo državo federativnom uredjenju ali ne kažemo, da ako nema jedinstva, nismo ni za kakov dragu vladavinu.
2.	U toj ujedinjenoj državi, mi želimo, da država počiva na demokratskim načetima, da svi imaju jednaka politička prava s opštim pravom glasa.«
To stališče o federativni drža« v i je zastopal N. Pašič kot predsednik srbske vlade torej oficielno, in kot predsednik srbske najmočnejše vladajoče radikalne stranke 1. 1917 v dneh, ko je bilo še veliko vprašanje, če — ententa zmaga v popolnem obsegu.
Pašič je po vojski ves krfski pakt »cinično« proglasil za »krpo papirja« in ž njim vse, kar je govoril in podpisal v imenu srbske vlade in radikalne stranke, da bo država Srbov, Hrvatov in Slovencev s ustavna, demokratska in parlamentarna monafiuia in da bo ustavotvorna skupščina izglasovala novo ustavo s »kvalificirano veJin? <
Nike! a Pašič je zatajil »Markov protokol« 1. 1923.
Nikola Pašič je dalje javno v skupščini leta 1924. izjavil, da ni nikoli mislil držati tudi »ženevskega pakta« iz nov. j 1. 1918.
! Svetozar Pribičevič, alter ego Pašičev, je pakt med srbsko vlado in zastopniki Nar. veča dne 1. dec. 1918 cinično proglasil za navaden neobvezen razgovor ter s svojo nasilniško politiko pritiral Jugoslavijo do stanja, v katerem smo danes sedem let po »krfskem paktu«, tem vele-dokumentu neodkrite in lokavo politike Velesrbov.
In tretji v zvezi s Pašičem in Pribiče-vičem — dr. Žerjav? O cinizmu njegovih paktov govori ljubljanski pakt med njim in dr. Ravniharjem ob času zadnjih skupščinskih volitev 1923!
Pribijamo, da so na čelu sedanje vlade ljudje, ki jim ni sveta podpisana beseda!
Kaj naj pričakujemo od takih državnikov, takih politikov, ki ne drže podpisanih izjav in obvez?
Vse najslabše! Ugotavljamo pa, da trajno ne more obstajati nobena družba, torej tudi država no — brez poštenja in medsebojnega zaupanja.
Poštenje pa in zaupanje je, kar drži tudi države in jim daje trden temelj.
Strašne so posledice »izgubljene vere« v avtoriteto! Študij vseh revolucij je kaj poučljiv, žal da česio ne za tiste, ki bi jim bilo treba včasih misliti tudi na potek trdnih zgodovinskih dejstev. Resnično: »Falalnom i ludačkom lahkomislenošču igramo se sa dogodjajima i detijastom na-ivnošču mislimo da možemo njima uvek upravljati. Nikad savremenici i sapatnici velikih poremečenja nisu osetili kojim časom su prešli prag revolucije. Revolucija ne izbija najedan put. Ona se priprema u samim dogodjajima, a neposredni uzrok za njenu eksploziju običnoj je bio neki ni-štavan i beznačajan povod. Što se iz do-sadašnjih dogodiaja meže pročitati, to je da imamo več moralni i idejni kaos. A otu-da je polazilo sve zlo zbog čega su pokob-nja proklinjala svoje pretke.«
Ali je mislil urednik radikalske »Isti-ne« tudi na izsiljeni odstop vlade Ljube Davidovica, ko je pisal te besede koncem svojega članka »Posledice izgubljene vere-s: v 5. št. svojega lista z dne 2. nov. t. L?
Dan odstopa bo zapisan v povestnici kralzevine SIIS kot »die3 ater« ...
Iz mmm mlMrn.
•Amerika tn S. S. S. R. Kakor poroča »Reuter« iz Newyorka, bo najbrže senator Borah prevzel za pokojnim Lodge-om predsedstvo v zunanjepolitičnem odbom senata. Borah je izjavil v Harrisburgu, da je obnova Evrope mogoča le tedaj, če Amerika prizna rusko vlado. Borah ne veruje, da bi bila mogoča razorožitev in gospodarska obnova Evrope, ne da bi sc poprej rešilo rusko vprašanje. Kljub temu Amerika ne bi vstopila v Društvo narodov ali v kako drugo politično konstelacijo v Evropi.
* Kitajska in sovjeti. »Morning Post« poroča iz Tientsina, da je sestavljena sedanja provizorična vlada skoro izključno iz članov, ki vzdržujejo tesne zveze s sovjetskim poslaništvom. Sovjetski poslanik v Pekingu, Karahn, je imel ob obletnici
|lvstrovana reklama
je najbolj uspešna. Če nameravate naročiti letake, kataloge nli druge reklamne tiskovine, v večji nakladi in porabiti v to svrho lepe slike, ni vedno treba, da naročite klišeje, ki tiskovino preveč podreže. Tozadevne Infor- T . .	t...« . , , , ,.
macije in proračun dobite takoj v Jugoslovanski tiskarni V Ljubljani.
'IIIIIIHII|1|IIIII»I<
iihhh'
ruske revolucije govor, v katerem je izjavil, da je revizija pogodb med Kitajsko in prekomorskimi državami nepotrebna. Te pogodbe da je treba kratkomalo razveljaviti, ker davijo današnjo Kitajsko.
Malo odgovora »Piccotu«.
S člankom, ki je bil priobčen v »Slo-pencu« dne 26. oktobra pod naslovom: »K beneškim pogajanjem« in v katerem smo trdili, da bo italijanska vlada skušala pri sedanjih pogajanjih v Benetkah doseči, da ji Jugoslavija reši Reko pred gospodarskim propadom, ld ji je vsojen zaradi protina-ravne rešitve reškega vprašanja, smo zadeli v živo. »Piccolo« nam namreč dne 7. novembra odgovarja na ta naša izvajanja. Ne moremo pa in ne smemo mu ostati dolžni odgovora. — V dopisu smo med drugim izrazili domnevo, da se ne določajo smernice italijanski politiki napram Jugoslaviji v Rimu, ampak v Trstu; trdili smo tudi, da se misel o okupaciji (in ne o aneksi ji 1) Reke po D'Annunziju ni rodila v glavi le tega, ampak da je iniciativa zanjo prišla iz Trsta. »Piccolo« odgovarja na to, da mu s tem delamo preveliko čast in da pretiravamo, no zanika pa direktno ne naše domneve, ne naše trditve. Trditve o okupaciji Reke ne more zanikati, ker je on sam prinesel o priliki aneksije Reke več člankov, ki to potrjujejo. Če pa pravi, da smo pretiravali, ko smo rekli, da se določajo smernice italijanske vnanje politike na piazza Goldoni, je to dokaz, da je naša trditev gotovost. Ta gotovost nas zato a for-tiori opravičuje k nadaljni trditvi, da se namreč določajo na piazza Goldoni tudi smernice tisti italijanski politiki, ki ji je namen narodna smrt Slovanov v Julijski krajini. In ravno to nečloveško ravnanje s Slovani v Italiji je vzrok, da včasih jugoslovansko časopisje »napada Italijo z ani-moznostjo«, kakor trdi »Piccolo«, ki bi moral vedeti, da kri ni voda. Če piše italijansko časopisje — kakor pravi »Piccolo« -— o Jugoslaviji mirno, dostojno, objektivno, je to prav in v redu, saj Jugoslavija ne da Italiji nobenega povoda za tožbe in saj je Italija odbila od Jugoslavije vse, kar ie hotela. Če pa jugosl. časopisje piše resnico o italijanskih razmerah, in se zgraža nad postopanjem it. oblasti nad Slovani, to še ni neobjektivnost in animoznost. — Če je res, da ima po »Piccolovem« zatrjevanju, »Slovenec« le malo političnega vpliva, vprašamo, zakaj se pa potem tako zaletava vanj?! — Potem ko smo ugotovili, da ima »Piccolo« velik ali največji del odgovornosti za vse trpljenje, preganjanje Slovanov v Julijski krajini, postane njegova trditeV, da »namreč »Slovenec« ne more trpeti Italije in da mu politika »Piccola vznemirja živce, ker da »Piccolo« goji dobro razmerje med njegovim in našim narodom«, drzna. Postopajte z našimi ljudmi po človeško, ne smatrajte jih za slabše kot divjake v kolonijah, pa boste videli, če moremo trpeti Italijo in če nas vznemirja politika za mir med obema narodoma! A »Piccolo« naj ve, da kakor med Italijo in Avstrijo ni bilo vkljub 30 letni zvezi odkritosrčnega prijateljstva, ker je Avstrija zatirala Italijane, tako tudi ne bo in ne more biti odkritosrčnega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo vkljub pogodbi, ki sta jo sklenila Mussolini in Pašič, dokler ne postanejo življenske razmere Slovanov v Italiji človeške in evropejske. Par »Picco-lovih« člankov o slovenskem kulturnem gibanju, ki smo jih mi tudi lojalno beležili, ne more zbrisati vseh krivic, ki jih je kriv ta list napram našemu življu; njegova spreobrnitev ni iskrena in ji ne verujemo, dokler ne spremeni svojega obnašanja proti lojalnim sodržavljanom slovenskega rodu. Če je objavil »Piccolo« v zadnjih časih nekoliko člankov o Jugoslaviji, ki so kazali nekoliko objektivnosti in naklonjenosti, ni tega storil iz ljubezni do Jugoslavije, ampak radi koristi, ki jih je upal dobiti za Italijo, ker je take članke objavil navadno ob momentih, ko so se imela vršiti kakšna pogajanja med obema državama in je bilo Italiji na tem, da dobi od Jugoslavije kakšno korist ali ugodnost, največkrat gospodarskega značaja.
Kar se tiče reškega vprašanja, nas »Piccolova« izvajanja, da je namreč rešitev tega vprašanja v italijanskem smislu, tudi Jugoslaviji v korist, ne prepričajo, ker ne pripisujemo italijanski vladi takega altru-izma. V korist Jugoslaviji bo le, če bo izdelala svoje pristanišče, ga zvezala z zaledjem z ugodnimi in hitrimi železniškimi zvezani in če bo znala z ugodnimi tarifi pritegniti nase tudi promet iz sosednih držav. Vsake države prva in glavna skrb mora biti, da jo v vseh ozirih popolnoma neodvisna od drugih držav, ker se ne ve, kaj lahko prinese bodočnost. Zato je Re-čane prevzel strah, ko so opazili, da se je Davidovičeva vlada, zlasti minister Sušnik, začela intenzivno zanimati za Sušak in da je začela energično udejstvovati načrte glede izdelave pristanišča, železnic itd. Ta strah je dovolj jasno izražen v članku »Piccolovega« dopisnika iz Reko, profesorja Susmela: »Fiume, citta che muore«, ki je alarmiral italijansko javnost in pozval rim-
sko vlado, »da naj ne sprejme vedno vsega, kar prihaja iz Belgrada« od jugoslovanske vlade, ki ima »hudičev načrt, Reko gospodarsko uničiti«. Italija naj torej izrabi svoj položaj kot velesila in naj pritisne na Jugoslavijo, da pomaga Reki. To je menda dovolj jasno govorjeno! — Tudi prekinje-nje pogajanj v Benetkah, o katerem poročajo, da je nastopilo, ker so bile italijanske zahteve glede Reke tako eksorbitant-ne, da jih ni mogla jugoslovanska delegacija sprejeti, govori za našo tezo. — »Piccolo« z milimi besedami dokazuje, kako je potrebno, da obe vladi sporazumno uredite to vprašanje, — seveda tako, kakor on želi, — kar da bo obema v neizmerno korist. Mi pa menimo, da se je postavila jugoslovanska vlada na tole edino pametno stališče: Hoteli ste imeti Reko, pa skrbite zanjo, jaz pa se hočem osamosvojiti in si urediti svoje stvari, kakor meni bolje kaže. Zabijati žeblje v tujo barko je nespametno, ker ima od tega vedno korist le oni, kogar je barka.
II koncu svetujemo »Piccolu«, da naj pusti dr. Korošca in njegove spomine na Avstrijo lepo pri miru, ker bi lahko tudi on, ki se tako zanima za jugoslovanske zadeve, vedel, da Koroščev dan še ni prišel, pa bo prišel, ker vsaka pravična stvar konečno prodre.
4- Kulturni hoj. Pribičevič se je že izkazal s svojo kulturnobojnostjo. Komaj teden dni jc ua vladi, pa je že prepovedal Marjanske kongrcgacije. Nobenega katolika ne more biti, ki ne bi bil s to naredbo do dna duše užaljen. Kar je skozi 300 let veljalo v Cerkvi kot izvor cerkvene organizacije, naenkrat prepoveduje minister druge vere v državi, ki se ponaša, da spoštuje versko svobodo. Ustava, na katero ravno centralistični minister prisega, točno določuje v členu 12.: »Svoboda vere in vesti je zajamčena. Usvojena veroizpovedovanja so enakopravna pred zakonom ter smejo svoj verozakon javno izvrševati.« In dalje v istem členu: »Usvojene in priznane vere urejajo samostojno svoje notranje verske posle.« To ustavo tepta minister, ld je nanjo ne samo prisegel, ampak celo preganja svoje nasprotnike, češ, da so proti ustavi. Stoletja so Marijanske kongregacije vzgajale predvsem mladino. Nikdar se v kon-gregacijah samih ni gojila politika, kaj šele kake druge tendence, ki bi bile proti j državi. Nobenih dokazov ne more navesti j zatiralec kongregacij v tem oziru. Katoličani brez razlike političnega prepričanja smatrajo to nasilje kot iidarcc v obraz. Njih sveta dolžnost je, da so bore z vsemi ( postavnimi sredstvi proti ljudem, ki uni-| čujejo njihovo cerkvene ustanove. Ni treba j poudarjati, kdo je na Slovenskem tisti, ki J trobi v isti rog kot novi minister prosvete. Slovenec, ki bi še sedaj po tem jasnem dokazu, kako žerjavovski krogi dosledno sovražijo vse, kar je izrazito katoliškega, še vedno tem ljudem na en ali drugi način šel na roko, pač ne mere govoriti, da je veren katoličan. Cerkev in katoličani so izbojevali že marsikak boj. Kakor v Jugoslaviji tudi v Nemčiji katoličani niso imeli v velikem kulturnem boju večine, pa je vendar šel Bismarek v Kanoso. Naj bosta Pribičevič in njegov emisar v Sloveniji prepričana, da bodo tudi jugoslovanski katoličani ta boj izbojevali s popolno zmago. Naj bi ta boj tudi trajal leta in leta, dolžnost katoličanov je, da ta boj bojujemo in dobojujemo. Nikdar še ni bilo slišati, da bi kozliči, ki so se zaletavali v Petrovo skalo, odšli brez krvavih glav. Skala pa se radi njih naskokov nikoli ni omajala. Katoličani in predvsem krščanski stariši, katerih mladina se oklepa kongregacij, storite svojo dolžnost. Stopite na plan in povejte javno, da ne pustite kratiti, svojih pravic in pravic svoje Cerkve. Čo bo nasilnost sedanje vlade zabranila javen vihar ogorčenja, potem vsaj 8. februarja pokažimo, da ne klonimo svojih glav pred nikomur razen pred Bogom. To bodi hkrati odgovor na »Jutrovo« perfidnost, ki si je spričo teh dejstev drznilo še trditi, da »bes-nost, ki se je lotila Slovenca in Domoljuba, presega že vse meje« itd. Misli morda to framazonsko glasilo, da smo »mutasti psi«, ki bomo molčali na nesramnosti, izzivanja, napade in brezvestno strankarsko korupcijo režimskih mogočnežev, da bomo morda še hvalili režimsko naklepe in načrte proti Sloveniji in slovenskem narodu, kulturni boj, ki so ga vnovič začeli izvajati, in brezvestno in lažnivo in zavito obrekovanje naših zaslužnih politikov, ki so tako čistih rok, da vsi Jutrovi framazoni skupaj niso vredni odvezati jim čevlje? Molčite, vi pobeljeni grobovi, ki vas je samo sovraštvo do Cerkve in slovenskega naroda ter sama laž in obrekovanje!
+ »Journal de Geneve« o položaju v Jugoslaviji. »Journal de Genove«, ki ima zveze s krogi Društva narodov, prinaša dne 11. t. m. članek pod naslovom: »Večni g. Pašič«. Članek sc peča s sedanjim političnim položajem v Jugoslaviji in pravi v uvodu: »Ako dežela, ki je šc čisto mlada in v kateri bi moralo vse vreti od mla-
dostne sile, nima drugega mojstra in drugega rešitelja kakor osemdesetletnega starca, moremo biti gotovi, da v njej ne gre vse najboljše. Ljudje, ki smatrajo vrnitev g. Pašiča na oblast za rešitev jugoslovanske krize, se silno motijo. Nasprotno je to znamenje, da se kriza nadaljuje, po-ostruje in zapleta. Ta kriza, ki ni ministe-rialna, marveč narodna, ni od včeraj. Ta kriza datira od dneva, ko so Srbi, ne hoteč vpoštevati zgodovine, geografije, mentali-tete in vere osvobojenih bratov, ustanovili enotno in centralistično državo, kateri načelovati jim je velel njihov ponos.« — Potem razpravlja člankar o federalizmu in pravi med drugim: »Leta 1919, ob ge-notju zmage in osvobojenja je bila ura federalizma za jugoslovanska ljudstva. Med Srbi, Hrvati, Slovenci, Bošnjaki in Mace-donci so bile razlike v kulturi, veri, jeziku in tradiciji silne. Toda patriotizem jim je bil skupen, G Pašič — čigar ime ne znači zastonj »sin paše« — ni hotel.Zmagovalec, je hotel osvojitev. Smatral je, da zaslužita dolgo trpljenje in junaštvo srbskega naroda plačilo. Napravil ga je za kraljevo ljudstvo, Toda Hrvatje, rimski katoličani, prežeti z zapadno kulturo, nikakor ne priznavajo moralne in narodne superior-nosti Srbov. Pristali bi bili na zakon. Suženjstvo so odklonili z ogorčenjem.« — V nadaljnjem se peča članek z Radičem in zaključuje: »Boj se znova začenja. Če bodo Pašiču volitve uspele, Hrvatski ne bo preostalo drugo sredstvo nego — revolucija. Čc se Pašiču volitve izjalovijo, ne bo preostalo Srbiji drugega, nego da se uda. Vprašanje je, kateri izmed obeh izhodov bi bil slabši za to ljudstvo, ki ga je toliko junaštvo pač določilo za druge stvari, nego za večen in brezploden nemir.«
+ Kako nas presoja inozemstvo. Gra-ška »Tagespost« objavlja v včerajšnji jutranji izdaji izvirni dopis svojega belgrajskega poročevalca iz katerega posnemamo sledeče, zelo značilne misli: »Zmagala je ve-lesrbska misel nad enakopravnostjo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zadnji preokret v jugoslovanski notranji politiki bo za nadaljnji razvoj države odločilnega pomena. Vzpostavitev P.-P.-vlade, razpust narodne skupščine proti volji parlamentarne večine pomeni bojno napoved Hrvatom in Slovencem, je izraz volje, voditi državo po volji radikalne stranke. Borba za oblast je pričela in izid volitev bo usodnega pomena. Ta izid — četudi bi izpadel vsled uporabljenih metod v korist Pašiču in Pri-bičeviču — ne bi mogel povzročiti likvidacije hrvatskega vprašanja. Stremljenje po svobodi je v nesrbskih državljanih preveč izrazito, da bi se moglo poteptati s silo. Nevarnost bi se tedaj le povečala. Vsa znamenja kažejo, da bodo volitve kljub nasilju dokazale voljo narodne večine za sporazum.«
+ Evo vam branitelja P.-P. režima! V Belgradu izahaja »revijalni« tednik pod lažnjivo firmo »Istina«, ki ga urejuje sin sremskega mažarona, neki Lj. Popovič. Ta človek je bil kot akademik mažaron. Ako ne bi bilo svetovne vojne — in v slučaju, da bi bil dobil v Budimpešti odgovarjajoče mesto — bi danes gotovo »probujak v imenu Horthyja. Sedaj je Velesrb Pašičevega kova. Popovič misli, da bi se moralo naše nacionalno vprašanje rešiti po sledečem receptu: »Zakaj srbsko ljudstvo ne napravi razumljive geste in ne naznani Evropi, cla prepušča narode, ki so željni samoodločbe svoji usodi? Toda obenem bodo Srbi sporočili, da gredo njihove meje do Kolpe in druge strani Velebita. Šele v srbskih nacionalnih mejah se bo ustvarila za življenje sposobna država. V njej bi zavladal srbski zakon in ustava in nezadovoljni državljani bodo imeli pravico optirati: ali za njo, ali za Zagreb in Angoro. Ujedinjenjo s Slovenijo je pravi nacionalni zločin. Tam nismo imeli ničesar iskati. Niti nacionalno, gospodarsko, politično, kaj šele vojaško. Ti germanski odpadki so, zbuljeniii oči za lahkim zaslužkom, našli ravno v nas lahkomiselnih Bankancih odličen materijal za izkoriščanje. Proglasili so se za pasivno pokrajino in povzdignili tihotapstvo na stopnjo prave nacionalne industrije. Vse njihove stranke so enoglasne v tem, da je treba z Belgradom prekiniti.« Za te »državotvorne« misli seveda nimajo zakona o zaščiti države. Žerjav je res v lepi družbi. Čestitamo!
+ Glavno zborovanje samostojnih demokratov. Ožji glavni odbor samostojne demokratske stranke je sklenil, da skliče na dan 23. novembra shod samostojnih demokratskih zaupnikov iz cele države v Belgrad v dvorano hotela »Imperijal«. Na dnevnem redu jc poročilo o političnem položaju, navodila za volitve, začasni pravilnik stranke in volitev začasnega glavnega odbora stranke. Zborovali bodo ob treh popoldne. Istega dne ob 10. uri dopoldne pa bo javen shod samostojnih demokratov v dvorani belgrajske »Kazine«. — Žerjav torej kar nc pride iz Kazine. Kazina v Ljubljani, kazina v Belgradu, povsod sama kazina.
Narofajtg .Slovenca'i
Demokratska korupcija.
Človek, ki mirno, trezno in brez predsodkov motri naše vaške politične priliko in ki si je ohranil saj iskrico samostojnega mišljenja ter ljubezni do svojega naroda, se bo prijemal za glavo nad rokovnjaškimi oblikami političnega boja, ki so ga začeli uvajati med Slovenci Žerjavovi ljudje okrog »Jutra«.
Oni so danes tujci za naše kmetske in delavske mase. Ohranili so si le peščico pristašev med tistimi uradniki, ki so v sedanji obupni borbi za kruh in za karijero izgubili vsak čut sramu.
Ta izoliranost in pa nebrzdan pohlep po politični moči jih zapeljuje k dejanjem, ki morajo v kratkem uničili pri vseh naših sosedih vsako spoštovanje pred nami Slovenci.
Celo pri Nemcih smo veljali v Avstriji kot priden, pošten in delaven narod. Danes pa gledpjo naši bratje Srbi in Hrvati v nas egoiste, ki nismo nič bol jši od Židov in ki samo zlorabljamo in pljačkamo državo.
Izven vsakega dvoma je, da imajo to na vesti predvsem in v prvi vrsti naši demokratje, ki se hočejo prikupiti Srbom na ta način, da blatijo vse, kar ni njihovega mišljenja, to pa je — kdo bo znikal? —i najmanj 90% vseh Slovencev.
Če smatrajo demokratje za korupcio-niste može Koroščevih ali Sušnikovih moralnih kvalitet, kje bodete šo našli kakega Slovenca, ki bi bil sposoben prevzeti nase kako javno funkcijo?
Nič manj niso nevarne one politične metode naših Žerjavovcev, s katerimi vlačijo v politično borbo interese našega narodnega gospodarstva.
Kdo se no spominja neprecenljive škode, ki so jo povzročili Žerjavovci s svojo »Jutrovo« kampanjo proti Jadranski banki ne samo temu zavedu, temveč celemu našemu gospodarstvu? Koliko važnih, velikih podjetij so vsled te kampanje zopet dobili Nemci v roke? Koliko uradnikov in delavcev je prišlo vsled te ostudne kampanje ob vsakdanji kruh?
Konni koristi kampanja proti tako splošno koristni odredbi kot je bil 40% popust za prevoz hrane v Slovenijo? Od-jedli so to ugodnost vsem slovenskim kon-sumentom in ne samo klerikalnim, ker demokratje menda tudi no žive samo od »Ju-trovih« člankov.
Politična strast in histerična zaslepljenost žerjavovcev je postala resna nevarnost za nas vse.
Ker se nahajamo ravno v polemiki, ki se nanaša na znižano prevoznino hrane v Slovenijo, iz katere akcije hočejo žerjavovci po vsej sili skovati zase politični kapital, smatramo za svojo dolžnost, da do nagega razgalimo grde cilje in metode zakletih nasprotnikov vsega, kar se ne mara udati njihovi komandi.
Kakor principijelno nismo nikdar napadali naših gospodarskih institucij, naj si bodo v čegarkoli rokah, tako smo sedaj žal prisiljeni pokazati, kako so slične prehranjevalne akcije umevali in izvajali do sedaj žerjavovci. Na ta način bomo najložje pokazali, s kakšnimi ljudmi imamo v svoji borbi za osamosvojitev Slovenije posla.
Pokazati bomo morali, kako so izvajali prehrano žerjavovci zadnje mesece leta 1922., ko so potom Žitnega zavoda dali uvažati žito in moko iz Trsta, pri čemur je bilo siino oškodovanih 51 naših tvrdk. Pokazali bomo, kako so v 1. 1923. razumeli znižano voznino za prevoz hrane v Slove-
ZA JESEN' Z!HO
SO VSE NOVOSTI
KdfTOJlKNA
B05J1L l01se2i
COtlVEKCOtiT PALfUERSTON ZA IIOSKE 03LEKE IN SUKNE

sukno
tkavers
RA54N
KrifKldKH
TA MHSICE K05TyHE, 5yKNE fliš

parzdn
A5TRAHAN feeptin
ZA DAFISRE FLfli^E IN^JOPE
V BOGATI IZBIRI TER NAJDOVRŠEtf EJŠI KAKOVOSTI DOŠLE. - OGLEJTE SI ZBL0G0 in IZLOŽBE, PREPRIČANI BODETE DA SE ii KVALITATIVNO NAJBOLJE KUPI PRI 11
LEMSI & GERKTI/M
LJUSLJ/lNd
ni jo oni, ki so jo dovolili samo Žitnemu zavodu, ki je kakor znano v rokah demokratske Slavonske banke. Pri tem je pa bilo tako dovoženo žito občutno dražje od onega drugih tvrdk. Demokratom dalje ni bilo žal državnega denarja, ki so ga naklonili Žitnemu zavodu v obliki brezobrestnega posojila in to v višini 5 milijonov dinarjev, katero posojilo uživa še danes.
In tistih 30 milijonov dinarjev državnega denarja, ki jih je dobilo demokratsko flrvatsko-slav. društvo, ki jih država nikoli več videla ne bo.
Ako bi mi tako na židovski način delali senzacije kakor jih dela »Jutro«, potem bi tudi z debelimi črkami pisali: »Slovenski konsument opeharjen za težke milijone«, »Pet milijonov dinarjev brezobrestnega državnega posojila za Slaven-sko banko« in za »Jutro« — mesto za pomoč slovenskemu konsumentu, pa bi pri tem pisali golo resnico, dočim je »Jutro« edino s kopičenjem laži in s trdovratnim ponavljanjem laži ustvarilo senzacijo, ki jo je mirno in dostojno pojasnilo Zadružne zveze razbilo v prah.
Unoilna priložnost
ZA DAME, GOSPODE IN OTROKE \
Radi popolne opustitve trgovine razprodajam po
tovarniških cenah
paioše in snežne čevlje
»veovno znane znamke »Tretorn-Hclsingborgs«, tudi posamezne pare. — Naslov ali eventuclna naročila pri reklamnem zavodu
»APOLLO«, Stari trg 19, II. nadstropje.
Beležke.
Slovenščina »nacionalnih« blokašcv,
V »Slovenskem narodu« beremo, da je »Poljska dobila r a n g velesile!« Kakor vidimo, se jugoslovanščina naših državo-tvorcev izpreminja v pravi pristni »kuhel-tajč«. — V istem listu piše nekdo v uvodniku, da moramo Slovenci stremiti za tem, da se »udovršavamo«. — Uprav prelesten je pa sledeči stavek, ki smo ga čitali te dni tako v »Narodu« kakor v »Jutru«; »Da bi mogla uprava da postopa po načrtu, se bo...« Čisto po srbsko seveda, ker naši državotvorci sovražijo slovenščino bolj kakor so je nekdaj nemčurji,
O strahovitem terorju na — Španskem poroča »Slovenski narod«, ker so tam ustrelili 100 oseb po prekem sodu. »Narodu« bi ne bilo treba hoditi na Špansko, ampak samo do Bjelopolja v Jugoslaviji, kjer so režimski pristaši brez vsakega pre-kega ali neprekega soda pobili več sto muslimanov, oblast pa do danes še ni no- i benega zaprla.	i
Z lepih brionskih otokov poroča »Slo- i venski narod«, da je tam znani velehotelir ! Kuppehvieser, ki je bil svojčas intimni prijatelj nadvojvode Franca Ferdinanda, prisrčno nazdravil Italiji in Savoji. »Vedno po razmerah« — pripominja »Narod«. Takih Kuppelwieserjev je veliko v — demokratskih vrstah v Sloveniji.
Neverjetno! Doslej nas je učila samo vera, da verujemo v vstajenje na dan Bodbe. Sedaj si je ta nauk prilastila tudi policija P.-P. režima, le s to razlago, da se samo nji mora to brezpogojno vero vtti. Le tako se more pojasniti zagonetka, da se je v Makedoniji pojavil bolgarski če-taški vojvoda Vandev, ki ga je pokojni Do-brica Matkovic lani svečano fotografiral kot mrtvega in pokopal. Njegova glava pa je bila »ocenjena« na 50.000 Din. Denar se [je razdelil, a Vandev je pa — živ in je morda celo sam zaslužil del gornje svote! Kaj poreče k temu Glavna kontrola? Talce so razmere!
Fotografija Marko Trifkoviča. »Slo-bodna Tribuna« je objavila dobro karakteristiko Pašičevega pomagača Marko Trifko-viča. List piše: »Senilni Pašič si je pred nastopom vlade moral takoj najeti pomagača. To je gotovo edina primera v zgodovini parlamentarizma. Človeku, ki je že vea onemogel, se poveri vodstvo države, a radi onemoglosti mu postavijo ob strani namestnika. Razen senilne trme, samovolje in spletkarstva ni ničesar v njegovi glavi, da ne govorimo o prazni duši. Vest ga ni nikdar vznemirjala, ker jo je zadušil v mladih letih, ko se je izneveril svojim najbližjim tovarišem. Zopet je morala zmagati njegova volja, da bi vsa država občutila zadnje zdihljaje njegove zlobne narave. Še bolj zanimiv je njegov pomagač. Po tragičnem prehodu preko Albanije je bil radikalski disident poleg Nastasa Petroviča, Draže Pavloviča, Koste Stojanoviča in dr. Avramoviča.. Ni bil med njimi najpametnejši, niti najboljši. Nasprotno. Bil je najneizprosnejši nasprotnik — Nikole Pašič. V Nizzi, Parizu, na Krfu, na ulicah in po kavarnah: povsod je Trifkovič prepričeval judi, da je Nikola Pašič največje zlo in nesreča ne samo za radikalno stranko, marveč za Srbijo in ves narod. Pri tem se je skliceval na Pašičevo postopanje napram njegovim tekmecem: Milovanovicu, Gru-jiču, Vujiču, Tanšanoviču itd. —. Po vojni
je Marko Trifkovič laudabiliter se subiecit. Zlezel je spokorno pod Pašičevo okrilje. Pašič ga je sprejel in mu dal velike časti. Ob koncu ga jo izbral za »pomočnika«. Ali ne iger Trilkovič žalostno vlogo tistih Pn-šičevih žrtev, da bo njegovo nasledstvo prešlo čimprej na prave miljence Lazico Markoviča, Janjiča, Kojiča, Jankoviča itd? Dobro veli Zagorac: Jedan je drugoga vri-jedan!
Pozdrav novi vladi. Belgrajska »Republika« je prejela iz Leskovca v Srbiji sledečo brzojavko: »V imenu republikancev vranjskega okraja najprisrčnejše pozdravljamo rešitev zadnje krize, želeč, da se tudi v bodoče rešujejo vse narodno krize na tako »parlamentarni« način, da bo prvi ustavni faktor — narod —- imel prvo in zadnjo besedo! Aca Jovič, ključavničar. — Značilno za mišljenje srbskega ljudstva!
Loterija. Demokratska stranka za Slovenijo priredi dne 8. februarja veliko loterijo na korist dr. Žerjavu. Glavni dobitek; Žerjavov cekin. Srečke oddajajo zastonj pri upravi »Jutra« in »Naroda«.
Roma ciocet I
Bukarešt, 11. nov. 1921.
Ker je kraljevina Rumunija naša seseda, zaveznica in sorodnica, sera smatral za sveto dolžnost obiskati to deželo. Ni mi bilo žal. Napisati bi se dali o tem celi folijanti. No bom jih pisal, saj bodo to storili drugi. Pa o tukajšnji politiki, vladi in krizi bom vseeno malo poročal, ker so ti pojmi tndi pri nas tako domači. Morda se komu obudi domotožje. Meni se je zdelo, da sem doma, tako domače se vse to sliši.
V Rumuniji imajo namreč parlament, generale, stranke, kralja in podanike. Poda-uiki so podložniki, ki plačujejo, parlament pa se voli in razpušča. To je demokratična plat recimo. Tu imajo tudi stranke. To je pa druga plat, kake so to stranko. Rumunija je ena onih evropskih dežel, kjer vsaka stranka dobi večino, če je lo na vladi. Vzrok temu je strašna politična zaostalost ljudstva. Za svojo državljanske pravice ti podaniki ne vedo, dolžnosti jim ubija v glavo vlada.
Liberalci so stranka francosko izobražene inteligence, ki se ne čuti več eno s svojim ljudstvom. Ljudstvo je objekt izkoriščanja. To stranko vodi Bratianu. Avarescu vodi drugo stranko, ki ima več socialnega smisla. Imenuje se ljudska stranka. Po
Me zaraimo tineva.
Volivne priprave potekajo hitro, PP režim sklepa in ukrepa vsak dan samo o volitvah. Udušiti hoče prost izraz ljudske volje za vsako ceno, V ta namen so mu dobra vsa sredstva.
Mi moramo biti vzorno pripravljeni. Le dobro organizirani in skrbno disciplinirani bomo dos:g!i uspehe.
V »Slovencu« in »Domoljubu« bomo stalno opozarjali naše somišljenike in dajali navodila za agitacijo in tehnične volivne priprave.
Do 25. t. m. so najvažnejše reklamacije. Ne omalovažujte jih. Ne mislite, da je župan že vse uredil. Niti najskrb-nejši župan ne more poznati vseh občanov in bi bil čudež, če bi nobenega ne izpustil. Preberite navodila, ki jih je objavil »Slovenec« dne 11. in 12. t. m. in jih točno izpolnite. Ne odlašajte z reklamacijam! Vložite jih takoj! Pri zadnjih volitvah smo radi malomarnosti pri reklamacijah izgubili v marsikateri občini kar 20 glasov.
Iz mnogih krajev nas vprašujejo, kako dokazati domovinstvo. Večkrat je to težko. Kjer si ne morete drugače pomagati, utemeljujte reklamacijo s tem, da je tisti, ki ga vreklamirate, Slovan. Za državnozbor-ske volitve imajo namreč aktivno volivno pravico vsi Slovani, četudi niso državljani. Slovansko narodnost pa je mogoče doka-
vojski je Avarescu prevzel vlado ter s socialnimi reformami Rumunijo rešil boljševizma. Imel je za seboj v parlamentu kakih 300 poslancev. Prevzel je v svojo vlado Jo-nosca, ki je imel za seboj le kakih 6 poslan-cov. Pa mu jo vseeno poveril važni portfelj zunanjega ministra. Avaroseu je namreč smatral, da je to najsposobnejši mož za to. Vlada s tako močno večino je delala energično ter je tudi v vprašanju agrarne reformo storila veliko. Pa to latifundistom in drugim ni bilo prav. Poslovni ljudje so si želeli bolj »poslovne« vlade.
Bilo je pred dvemi leti in pol, ko je Avarescu moral iti vkljub svoji ogromni večini. Ni več užival zaupanja drugega ustavnega faktorja. Toda Avarescu se je postavil po robu, sklicujoč se na svojo večino v parlamentu. Bilo jo mnogo dramatike, a Avarescu ni hotel odstopiti. Tedaj je Jonescu dobil poziv, naj odstopi kot zunanji minister. Tudi on se je branil, češ da z vlado A^arosca dobro izhaja. Tedaj jo dobil zagotovilo, da bo on po«tal ministrski predsednik. Ko j* Joiwccu nasnro+i temu ugotovil — kot previden gospod —, da on ne more biti ri eno uro šef vlade, ker ima le 6 po-Za seboj in da bo v parlamentu gotovo padol, je dobil odgovor: «Tedaj pojde-mo pa na volitve!« In Jonescu so je udal, odstopil, za njim je potem morala odpMpUi cela Avaroscova vlada, in Jonescu j^ postal ministrski predsednik. Jonescu jo šel pred parlament, kjer je seveda dobil skoro soglasno nezaupnico. «Kaj pa sedaj? Sedaj gremo na volitve-« jo tolmačil Jonescu. «I)a, na volitve! Pa vodil jih bo Bratianu!« In tako je za Avare-com padel Jonescu, da jo mogel volivni mandat dobiti Bratianu, voditelj liberalcev, ki še danes vlada. Na volitvah je namreč Bratianu s prekim sodom in terorjem dobil veliko večino. Ker uživa zaupanje vseh takozvauih faktorjev, se drži.
Toda tudi njegov režim so bliža koncu. Topot pa sa njegov padec pripravlja od spodaj. Izpodkopala ga je ogromna korupcija, ki se jo razvila pod njim. Vsi evropski časopisi pišejo o njoj in o novi rumunski krizi. Več o tem prihodnjič. Toliko je gotovo, da je rurnunsko ljudstvo v novo anek-tlranih krajih bolj zavedno in izobraženo ter stresa raz se jarm korupcije, nasilja in centralizma. To gibanje jo prevzelo tudi manj izobraženo prebivalstvo staro Rumunijo.
Rumunija v krizi jo zolo podučna— vsaj
za me.
zati z uradr.im potrdilom okrajnega glavarstva v zapiskih ljudskega štetja, ali s kakim šolskim izoričevalom, kjer je kak slovanski jezik klasificiran kot materin jezik.
Mnogi tudi ne vedo, kako naj dokažejo, da je kdo izgubil volivno pravico vsled obsodbe. Tozadevna potrdila mera izdajati tudi županstvo, ki vodi seznam vseh kazni, ki zadenejo njegove občane. Če pa na občini ne dobite potrebnega potrdila, ga pismeno zahtevajte pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Kdor potrebuje še kaka pojasnila, naj takoj vpraša podpisano tajništvo. Toda brez odlašanja!	Tajništvo SLS.
€riCer & paciaC. Gumi-plsšn Din 339
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL. 3
Dnevne novice.
— Krvavo nasilje na Belem polju. Ferad beg Draga je napisal na naslov ministra notranjih zadev sledeče pismo: »Gospod minister! Kakor je Vam znano je bil pred nekaj dnevi ubit na potu med Sohavico in Belim poljem g. Boško Boškovič. Oblast ubijalcev ni mogla najti. Razširjali pa so govorico, da so ga ubili okoliški muslimani. Ta govorica pa je pleme Vasojevičev silno razdražila, tako da je vsak lahko videl, da pleme Vasojevičev nekaj pripravlja. Samo oblasti tega niso videle. Muslimani so povedali oblastim, da se Vasojevičev boje in so poslali tudi posebno deputacijo v Plevlje, ki je okrožnemu načelniku in meni vso nevarnost pojasnila. Oblast pa ni ukrenila ničesar v varstvo muslimanov. Ta nebrižnost se je strašno maščevala. Vasojeviči so pod vodstvom nekega rezervnega oficirja napadli mirne muslimane v okraju Sohavica in so jih nad 150 pobiil. Tako se glasi moje poročilo od prvega dne. Koliko so jih pobili še pozneje in koliko hiš so požgali, mi ni znano. Kasneje je sicer prišla žandarmerija na lice mesta, toda ni nikogar zaprla. Gospod minister! Za ta zločin je odgovorna v prvi vrsti upravna oblast. Ta je bila na nevarnost pravočasno opozorjena in oblast bi bila lahko ta zločin preprečila. Okolnost, da noben napadalec še do danes ni zaprt, je za oblasti še bolj obtežilna. Zato pričakujem od vas, gospod minister, da boste napravili vse, da varuje država svojo avtoriteto.« — Naša država ima na razpolago nad 30 tisoč žandarjev in okoli 150 tisoč mož redne armade. To je lepo število, ki bi vsekakor moralo zadoščati, da se javni red in mir nikjer ne moli. Toda če je vladi več. na tem ležeče, da pošilja vojake in žandarje tja, kjer preti nevarnost njenim političnim varovancem kakor pa onim držav-
ljanom, katerim gre za življenje in smrt, potem ni čuda, če nas vnanji svet sodi kot navadne pocestne razbojnike.
—	Odbor za Marijanski kongres prosi Se enkrat vse, ki niso še poravnali računov za izkaznice, da to gotovo precej store. Odbor mora čimprej vedeti za končno stanje blagajne, da more skleniti, naj li izda knjigo o kongresu, ali mu to ne bo mogoče.
—	Dinarski dan je v Kranjski gori prinesel 780 Din, v Ribnici na Dolenjskem pa 639 Din.
—	Duhovniška vest. Dne 15. novembra je bil kanonično umeščen na župnijo Svibno g. Anton S e 1 a n, doslej kaplan v Tržiču ua
Gorenjskem.
—	Kraljev dar Dubrovniku. Danes blagoslove v Dubrovniku kip sv. Vlaha, za katerega je napravil model Ivan Mesirovič, a stroške za izdelavo v kamenu je prevzel kralj Aleksander, ki je podaril kip dubrovniškemu mestu. Kip bo stal v vratih Pila nad spomenikom kralja Petra. Spomenik kralja Petra odkrijejo dne 1. dec. 1.1.
—	Neveljavne frankovne znamke. Glasom ministrskega odloka z dne 8. okt. t. L je smatrati kot pravilno frankovano le tako pošiljko, na katero so frankovne znamke neposredno n^epljene. Znamke, ki so iz prvotne podloge izrezane ali ki so na pošiljko prišite, se smatrajo kot neveljavne.
—	Denarna pi3ina. Glasom tačas veljavnih predpisov se smejo pošiljati v nekatere inozemske dežele vrednostna pisma do najvišjega zneska 500 Din. Da tega dovoljenja ne bi kdo zlorabljal, sino posamezna stranka poslati na dan le eno tako vrednostno pismo na isti naslov. Pač pa smejo prosvetna društva in zavodi, pa tudi posamezniki, kadar pošiljajo kupnino za naročene knjige, glasbila itd, ali pa domačemu sinu ali hčeri, ki študira v inozemstvu, poslati tudi po dve denarni pismi na dan; denarnim zavodom, menjalnicam itd. pa to ni dovoljeno. Pošta ima nalog, da vsako zlorabo vrednostnih pisem, ki jo opazi, nemudoma naznani pristojni oblasti.
—	Spremembe v potniškem prometu na progi Ljubljana—Vrhnika in Celje—-Velenje. Pričenši z 20. novembrom vozi na progi Vrhnika—Ljubljana gl. kol. dnevno redno mešani vlak št. 6939 z odhodom iz Vrhnike ob 6.17 in prihodom v Ljubljano gl. koL ob 6.54. Z istim dnem izostane dosedanji vlak št. 6931, ki jo odhajal iz Vrhnike ob 5.53 in prihajal v Ljubljano gl. kol. ob 6.30. — Nadalje vozi od 20. novembra dalje na progi Velenje—Celje dnevno redno nov mešani vlak št. 4881, a z odhodom iz Velenja ob 12.10 in prihodom v Celje ob 14.15.
—	Dobrim srcem! Pri tvrdki Tičar v Se-lenburgovi ulici so naprodaj fotograficne razglednice iz doline Hrastnica pri Škofji Loki, ki v živih slikah kažejo vso grozoto strašnega neurja v avgustu t. 1. Ker je čisti dohodek namenjen v korist poplavljencem, prosimo občinstvo, ki je blagega srca in ni pozabilo na brate v nesreči, da pridno sega po teh razglednicah. Saj so tudi lep spomin. Cena kosu 5 Din.
—	Zahvala. Ravnateljstvo meščanske šolo v Tržiču se vsem darovalcem in častilcem 29. oktobra najiskrenejše zahvaljuje za njihovo naklonjenost revni deci in šolarski kuhinji. Znesek 2545.75 Din, dve vreči krompirja, ena vreča repe in 21 1 fižola pričajo o njihovi ljubezni do najpotrebnejših, ki jim bo gotovo s hvaležnostjo povrnjena. Za revne učence je šola letos kupila 125 knjig v vrednosti 3090 Din. Velika je bila potreba, zato še enkrat srčna hvala vsem darovalcem!
—	Razglas. Dne 1. decembra 1924 bi se moral vršiti v Kranju letni semenj. Ker je pa tega dne narodni praznik, se semenj vrši naslednji dan, to je v torek, dne 2. decembra 1924. — Mestno županstvo Kranj.	7187
—	Staroznana zvonarna »Strojnih tovaren in livaren d. d.« v Ljubljani je oddala v zadnjem času na vso kraje naše domovine veliko množino krasnih, v vsakem pogledu prvovrstnih bronastih zvonov. Od vseh mnogoštevilnih naročnikov je zvonarna prejela zelo laskave zahvale in priznanice, ki so v zvonarni, Kar-lovška cesta 1, na vpogled vsakomur. V zadnjih časih so dobili nova zvonenja iz te zvo-narne med drugimi tudi: Dobrna, Kozje, Studenec pri Sevnici, Gradac v Beli Krajini, Sen-ta v Bačld, Vladimirovac, Srpski Aradac, Straža in Novoselo v Banatu, Stara Pazova, Golu-binci, Vukovar, Sombor in dr. Mnoga nova naročila so v delu. Ta naša največja in najstarejša zvonarna dobavlja zvonove v kratkih rokih po konkurenčnih cenah in postreza interesentom s katalogi, ceniki in proračuni.
—	Prodor Sarajevo—Gruž. Pri Ivanu v Bosni se začno te dni dela za veliki predor na železniški progi Sarajevo—Gruž. V prvi vrsti se zgradi na Reki Bradavini električna centrala, da dobo električni pogon za vrtanje in druga dela. Tunel bo gotov približno v treh letih in bo stal do 100 milijonov dinarjev. Dolg bo 5 in pol km in bo eden največjih predorov v naši državi.
—	Steklen lestenec (bister) kupi »Naša Sloga«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Lestenec mora imeti najmanj 12 sveč.
KATERI PISALNI STROJ SI NAJ NABA VI3I0 ?
Da bomo z nabavo pisalnega stroja zadovoljni, je merodajnih več vidikov: dobra konstrukcija, preciznost, trpežnost, priročnost, dober material pa tudi lična oblika. Med dvain petdesetimi pisalnimi stroii raznih sistemov.
d so bili uvedeni v strokovnih Šolah: v nekdanji zasebni trgovski Soli Ant. Rud. Legata f Mariboru, v trgovski šoli dr. Finka v Gradcu in v sedanji šoli za stenotipijo Ant. Rud. Legata v Mariboru se jo pisalni stroj »Continental« najbolj obneseL »Continental« je izdelek svetovne znane tvornice »Wanderer« v Schftnau pri Chemnitz-u, kjer izdelujejo tudi 6lovita motorna kolesa in avtomobile tipa >Wanderer« ter seštevalne stroje »Continental«. Pisalni stroj »Continental« velja med strokovnjaki kot najboljši med vsemi pisalnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni stro-doma, prednjači »Continental« kot najbolj priljubljena marka. To izborno marko ima v samoprodaji za vso Slovenijo tvrdka Ant. Bud. Legat, Maribor, le Slovenska ulica 7, telefon 100. Tvrdka nima nobene podružnice! Za izborno kakovost tega pisalnega stroja jamči dejstvo, da je »Continental« v severni Sloveniji povsod uveden in najbolj razširjen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki ga imajo, ker ga hvalijo. Vprašajte in prepričali se bodete!	(6841)
Primorske siovice.
p Smrtna kosa. V Gorici je umrl dne 15. novembra g. Ivan Kačič, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke.
p Italijanske skrbi z Reko. »Piecolo« z dne 15. t. m. priobouje nov članek o gospodarski stiski Reke in o nujni potrebi, da so inestn nemudoma pomaga. Tudi ta članek — kakor svoj čas Susmeljev — v prvi vrsti opozarja na dejstvo, da se Jugoslavija pri svojem izvozu ln uvozu poslužujo zgolj luke Baros in ne vsaj tlelorr.a tudi reškega pristanišča, kakor to določa med Italijo in Jugoslavijo sklenjena pogodba. Sklicujoč se ca to dejstvo, pravi člankar, da so mora Jugoslavija pogodbe držati in da S9 ne sme posluževati Sušaka kot protiitalijanskega orodja. O beneški konferenci pravi člankar, da se tudi peča z reškim gospodarskim vprašanjem, v kolikor spada na mednarodna tla; glasom beneških poročil ta pogajanja niso lahka, dasi ne manjka dobre volje, da se doseže sporazum. Končno poziva člankar Rcčane, naj so zganejo tudi sami in delajo propagando za reško luko in svojo trgovino v Jugoslaviji in na Balkanu sploh, polom pa na Ogrskem in Poljskem.
ž Celje. Krekova mladina uprizori danes ob štirih popoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju dramo v petih dejanjih: »ČrnošoleC«. Spisal A. Medved. Med odmori svira salonski orkester g. Siibersleina. »Čr-nošolec« uprizori prvič v Celju in samo danes, zato vabi k obilni udeležbi — odbor.
š Za zidanje nove župne ccrkvo sv. Mag-ialene v Mariboru je razpisan natečaj. Opo-larjamo na oglas gradbenega društva v današnjem inseratnem delu. •
IfenIScS SLS v Ljubljani.
Volivni imeniki za narodno skupščino so na razpolago vsak dan od 9.—12. ure opoldne in od 3.—7. ure zvečer v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Ker je še mnogo naših somišljeni-iov izpuščenih iz volivnega imenika, prosimo, naj se vsak naš somišljenik pravočasno prepriča, če je vpisan. V tajništvu se obe vse informacije glede vlaganja reklamacij.
Opozarjamo, da bo tajništvo SLS poslovalo tudi v nedeljo od 9.—12. ao->oldne in od 3.—7. zvečer, tako da si lahko igledajo volivne imenike tudi tisti, ki jim e to med tednom nemogoče.
BBMBaBMBaBEiMssiSBa&BSESSgiiESBiKSEB
ZBERA MIKLAVŽEVIH DARIL!
Kravate, samoveznice, ovratnike, gumbe za man-iete, naramnice, fino perilo za gospode, robce, fepice za otroke. Vse priznano najmodernejše in br je glavno, najcencjše, nudi vedno le tvrdka
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. BBBBBBBBBBiaBaBaaattBBiBBifflaaBiBsgrasg
Ljubljanske novice.
lj Ata. Bilo je te dni, ko so ata stali na n>glu pred pošlo. Oblečeni so bili popolnoma črno. Na glavi svetlo glaneovan Ln peglovan cilinder, ovratnik fason Vatermorder z mogočno pentljo in tako naprej, vse v redu. Tako so stali ata na voglu in držali roke prekrižale na hrbtu, v rokah pa s srebrom okovano palico. Pa ti pridejo mimo trije gospodje, vsi v cilindrih, glaneovanih in peglovanih. »Rodoljubi z dežele,« so vzkliknili ata, »ja, die Rodoljuben vom Landl So že tukaj 1 Pozdravljeni, gospodje, pozdravljeni 1 Sokolski nazdark Ko so si gospodje dovolj zmencali roke, so jo tovili v kazino in groflen Saal. Tam so se vsedli vsi v prvo vrsto, kaj pa mislite, solehe Rodoljuben! Nekaj časa so sedeli in čakali, dokler niso prišli v dvorano gospod minister, tadi Rodoljub vom Land, Cylinder und ganz 'chimmy, bitte sehr. Pa so začeli gospod minister govoriti. Govorili so in govorili in go-vorili, naši trije Rodoljuben vom Land so pa 'ladko zadremali. Naenkrat so se pa ata pre-
budili in so se spomnili na nekaj zelo važnega. Zdregali so svoje sosede, pa jim skrivnostno pomigali. Ko so bili vsi trije zunaj, so rekli ata: »Kdo pa naj to posluša? Samo klerikalci in klerikalci! Diese verdammten Kleri-kaltzen! Sit sem jih že kakor boba v petek, pa nas ves večer mori ž njimi! Kar pojdimo!« In slavnostni rodoljubni kvartet jo je zavil na Martinovo cesto k gospodu, ki so sedaj za Topolavca. »Pozno je bil pogreb, pozno,« so po-mežiknili gospod, ki so sedaj za Topolavca, ko so videli črno oblečeno gospode. »Pa nekaj ga bo za tolažbo, kaj ne, Trostwein, zavoljo pogreba, kaj no?« — »Ja-ja-ja, Troshvein.« so rekli ata in milo pogledali svoje tovariše, »oh, tak shod! Also ja, Troshvein!« Ata niso še dobro spregovorili, ko je črno dekle, oblečeno ganz exzellenzfiihig, postavilo pred gospode zaželjeno krepčilo. Po prvem požirku pa so rekli ata: »Tak-le minister! A ta kaj zna? Se klerikalcev ne zna! Tak dolgčas! Ce bi bil jaz govoril, ja, to bi bili kar r-r-remeljni iz ust leteli! Ne pa tako zazekano in zaspano! To ni nič! To je pogreb!« — »Pogreb ho. pogreb,« so pristavili die Rodoljuben vom Land, »pa ni nič za pomagati. Kar je, to je!« In težka žalost je legla na tužna srca rodoljubov, tla so jo zavili vsi skupaj še /.um Maček, dem vreltbertihmten, tam za vodo, kjer so se pri ognjevitem dalmatinčku tako navdušili, da so vodoljubi kar tri dni ostali v Ljubljani, ata so pa naslednjega dne sklenili, da bodo polagali v škafček s toplo vodo po dvakrat toliko po-peljčkov kot doslej, da bodo vsaj oni ostali živi, če bi že vsi Rodoljuben vom Land utegnili pomreti.
Ij Prontenidni koncert mnzIVe Dravske diviz. obl. v »Zvezdi« v nedeljo 16. t. m. ob 11. uri. (Kapelnik dr. Jos. Cerin.) —■ Spoved: j 1. Linke: Ouertura «Go«pa Luna«. 2. Smeta-j na: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«. I 3. Meyerbeer: Slavnostni marš iz opere «I'ro-: fet«. 4. Parma: »Oaričine amaconke', opere-j ta, 5. Brodil: «Iz Niša in okolice«, srpsko | pesmi.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Maček, dni-i nar, 62 let, — Adolf GuStin, trgovski potnik, ; 43 let. — Marija Krašovic, zasebnica, 71 let. j — Antonija Weiss, bivša hišna, hiralka, 47 let.
— Ivan Maček, posestnikov sin, 24 let. — j Dr. Julijan Pavličck, generalni tajnik Kranjske i industrij, družbe, 46 iet. — Ana Grčar, po-sestriina, 41 let. — Marjana Škerjanc, služkinja, 42 let. — Ana Eberl, hči tovarn, delavca, 16 mesccev. — Katarina Zupan, posestnikova žena, 51 let.
lj Dvorana, oder in stranske sobe v ^Ljudskem domu« so temeljito popravljene, v dvorani in stranskih sobah so postavljene nove peči, tako da bodo vsi prostori lahko dobro zakurjeni. Opozarjamo vse naše organizacije, društva in klube, da je v Ljudskem domu zopet mogoče tudi pozimi prirejati zborovanja, predavanja, gledališke predstave, akademije in družabne večere. Natančnejša pojasnila daje pisarna v Ljudskem domu, Streliška ulica 12.
lj Miklavžev večer z zeio pestrim sporedom in s krasnimi dekoracijami priredi orlovski odsek Ljubljana - Sv. Peter. Ker so nam | znane te prireditve, priporočamo, da poseti i vsakdo ta Miklavžev večer v veliki dvorani !-otela Union; predvsem pa priporočamo star-3em, ki naj pripeljejo s seboj svoje otročiče, za katere bo pripravljeno obilo nenadomestljivega veselja.
lj Deacs v Tgkečsvo h »Kovaču«, kj.-r boste postrežem z okusnimi domačimi krvavimi in mesenimi klobasami. Točijo sc prvovrstna vina po solidnih cenah.
lj Dežnik. Včeraj dopoldne je v .frančiškanski cerkvi neka dama pomotoma vzela dežnik ter je tem potom vljudno naproSena, da odda istega takoj v zakristiji.
lj Kaj vse se krade. Pri g. dr. Pogačniku je nekdo ukradel električni gumb pri zvoncu. Kaj ostano pravzaprav še varno prod tatovi?
lj Vse, kar je prav. 2e zadnjič smo poročali, da je bil soboslikar Pavšič okraden. Pri natančnejši preiskavi so pa dognali, da jo Pavšič tatvino samo simuliral. Napil sc je, v pijanosti se je slekol in kot tak zadevo naznanil policiji. Sedaj sb pa izvedeli, da je možakar v svoji pijanosti pohajkoval brez obleke.
lj Poskušen Bamomor. Rudolf Pozinek se je v drevoredu Cankarjevega nabrežja hotel obesiti, toda namero so mu preprečili pasanti.
lj Tatvina- Neznanci so pobrali na Opekarski cesti celo vodovodne tablice.
lj Policijska kronika. Od 13.—14. so bik vložene sledečo ovadbe: Radi tatvine 1, radi poškodbe tujo lastnine, radi žaljenja straže 2, radi prestopka obrtnega roda 1, radi prestopka cestno policijskega reda 5, radi prekoračenja policijske ure 1, radi polzkušenega samomora 1. Arctacije 2 radi tatvine.
CerkvenS vestnik.
c V Križankah ima drevi ob 6. uri slovesen shod ondotna Moška in mladeniška Marijina družba. Po govoru je darovanje za druž-bine potrebe, nato slovesne litanije. K temu shodu so poleg društvenikov vljudno vabljeni tudi katoliški možje sploh.
c Praznik sv. Stanislava Kostke, zaščitnika novincev, se obhaja danes v cerkvi sv. Jožefa. Ob šestih zvečer jc govor na čast I svetniku, nato so pete litanije.
Dijaški vestnik.
d Prijateljski sestanek »Zarje« se vrši v
pondeljek. dne 17. novembra ob 8. zvečer v iokalu »Borbe«. Spored: 1. Predstavitev ti. novincev, 2. predavanje tov. T. Furlana: Poslanstvo katoliškega akademika, 3. društvene zadeve, 4. slučajnosti. Bratska društva in gg. starešine vabljeni. Za člane in novince udeležba obvezna. — Predsednik.
pr »Ljubljanski Zvon« je z zadnjim kon- j certom pokazal odločen napredek. Sopran n. J pr., ki se nam je doslej zdel vedno nekoliko krhek, se je umedil, trpki alt je postal kar sočen. Lotil se je tudi skladeb, ki jih zaradi težkih prehodov, dražljivih alteracij, nestalnih, venomer se prelivajočih harmonij n čimer zlasti Premrl (Zakaj?, Večerna z značilno, iskreno učinkujočim zvonjenjem v vzporednih kvintah), Ravnik (Ženjica, Iti bi jo najrajši imenoval pestro glasbeno paleto, glasbeni kaiejdoskop, harmonično meditacijo, komponirano zaradi barv; saj se brez pre-stanka prelivajo: komaj se utrue misel: imam jo, vidim, jo že utonila v drugi), Lajovic (Lan, ki zahteva tenko občutljivih ušes), svojih škladeb niso preskopo zabelili! Prav tako je bila živo peta še marsikaka reč; recimo o zabuhlem mesocu, ki je bil res ves gnil, kisel navečen, v Čemer se je Lajovcu posreč'1 iz-boren glasben dovlip poleg tako pristnega obrata nočnih dalj položenega v klavir, ali Adamičeva srboritn, razigrano Cigansko j in njegovo poskočno Jurjevanje: če kaj, je bilo ti dve stvari vredno komponirati, prav lako kot njegovo Zrelo žito, ki dehti po plo-doviii, rosni njivi in zveni kot najplemenitej-ša narodna, dočim je Zapuščena nekoliko temna, ne porečem sicer melanholična, pač pa lahno sentimentalna. Neznano ljubek je bil Premrlov naivni Polžek, konec je zlasti lepe zvenel. Biničkega Čini, ne čini... je pa južna, pristno balkanska slvar, ki korenini v Mokranjcu. — Zbor je videti dobro ritmično Šolan in dinamiČDo — veliko skrbno obdelanih poudarkov nas je veselilo — in agogično tudi. Hvalevredno je tudi to, pojo vso na pamet, brez noL Se nepotrebne cezure, prekratko in trdo odsekane konce odpravi, pa bo blizu vrha. Koncert jo bilo vredno in prijetno poslušati.	K.
pr V svitu zarje. 12 adventnih pesmi za mešani zbor zložil Karlo Adamič, založila Ju goslovanska knjigarna v Ljubljani. Partitura 24 Din, glasovi po 5 Din. Adventnih pesmi nam je že občutno primanjkovalo. Ker sc po deželi opravljajo celo adventno dobo tako-zvane »zornice«, bodo te pesmi prav dobro došla našim cerkvenim zborom in jim pomagale iz zadrege. Napevi so niclodijozni in zlo ženi v lahkem slogu, da jih obvlada brez tež-koS vsak zbor. Čez 14 dni sc prične že advent, na kar opozarjamo naše cerkvene zbore in jim te nove napeve najtopleje priporočamo.
pr »Izgubljeni raj« je naslov novi lepi dramatični bajki s petjem v treh dejanjih, j Spisal Leopold Turšič, založila Prodajal ua • KTD. prej F. Ničnaan, Ljubljana. Samo ' ženske vloge. Igra jo živahna, polna pristnega humorja, radi tega so toplo priporoča : dramatičnim odsekom dekl. Mar. družb, Orlic in drugim. Stane Din 10. po pošti 50 par- več. >Ta 10 izv. en prosti izvod. V Mi zr.iogi se dobi tudi Jožef Vole: «Foka božja« igrokaz v petih dejanjih po 10 Din, po pošti 50 par več.
NaracSno gledališče v Ljubljani.
DRAMA.
Začetek ob S. uri zvečer.
Nedelja, 16. nov.: Ob 11. dopoldne: Sieukije-vičeva proslava. Izven. — Ob 8. zvečer: Paglavka Izv en. Pondeljek, 17. nov.: Zaprto (generalna vaja). Torek, 18. nov.: Sumljiva oseba, slavnostna predstava ob 60 letnici rojstva književnika Branislava Nušiča. Izven. Sreda, 19, nov.: Zaprlo. Četrtek, 20. nov.: Zora, dan, noč. Red E. Petek, 21. nov.: Pri Hrastovih. Red A. Sobota, 22. nov.: šestero oseb išče avtorja. C.
OPERA.
Začelek od pol 8. uri zvečer, j Nedelja, 16. nov.: Majska noč. Popoldanska predstava pri znižanih cenah, Zač tok ob 4. uri popoldne. Pondeljek, .17. nov.: Zaprto. Torek, 18. nov.: Zaprto. Sreda, 19. nov.: Rigoletto. Red B. Četrtek, 20. nov.: Cavalleria rusticana. V vodnjaku. Red D. Petek, 21 nov.: Trubadur. Gostovanje tenorista
Jana Mesteka iz Plzna. Red F. Sobota, 22. nov.: Rusalka. Red E.
Sienkijevicera proslava t drami. Danes dopoldne ob 11 se vrši v dramskem gledališču spominska svečanost v čast slavnega Poljaka Bienkijeviča. Pri proslavi Rodelu^ejo: dr. Vojeslav Mole (govor), ga W. \Visflng-| hausen (sopran), gdčna Švajgerjeva (klavir), g. Ravnik (klavir) in g. Zatliey (bas). Vstopnice za to prireditev so v predprodaji od JO dopoldne dalje v dramskem gledališču.
Popoldanska oporna predstava pri znižanih cenah. Danes 16. t m. se poj" v opernem gledališču Rimskega Korsnkova opera: Maj-
ska noč in sicer kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Začetek predstave je točno ob 4. uri popoldne, konec pa ob pol 7. uri zvečer. Tako je omogočen poset te predstave tudi izvenljubljau8kim posetnikom.
Nedeljska dramska predstava. V nedeljo dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer se uprizori v drami priljubljena in izborna veseloigra Paglavka, v kateri igra glavno vlogo ga. Na-blocka. Predprodaja vstopnic za obe nedeljski predstavi se še vrši pri dnevni blagajni v operi.
Za Nušičcvo GOletnico, ki bo 18. t m., igra ljubljanska drama prvikrat jubilantovo veseloigro »Sumljiva oseba«, ki presega, kar se humorja in dovtipov tiče, najbrž vsa dela priljubljenega humorista .V tej veseli obleki pa se skriva tudi ostra satira. Igro režira g. Rogoz, igrajo pa gg. Medvedova. Rogozova, Cesar, Danilo. Kralj, Levar, Osipovič, Plut, Putjata, Rogoz, Šest.
Književnik Brani slav Nnšič. se pripelje v torek, dne 18. nov. z brzovlakom v Ljubljano ter se osebno udeleži svečanostne predstave, ki jo priredi isti večer ob pol osmih naše Narodno gledališče v drami. Pred uprizoritvijo njega drame »Sumljiva oseba« govori gospod slavljenec. Občinstvo opozarjamo, da je začetek torkove predstave že ob pol osmih zvečer.
f^rettoo gledališče v Mariboru.
Nedelja, 16. nov. ob 19 w>: »Zrinskij«. Debiti-ra g. Živko.
Ljudski oder v LJubljani.
Nedelja, 23. nov. ob pol 4. uri pop.: »Križarska vojna« (noviteta). Veseloigra v treh dejanjih.
da je padel 16. nov embra 1632 v bitki prt
Lutzenu švedski kralj Gustav Adolf (rojen .1594);
da je 17. nov. 1796 umrla ruska carica Katarina II.;
da je bil 18. nov. 1832 rojen A. E. Nar-dcr.-kjold, oni polarni raziskovalec, ki je z ladjo <Voga» — imenovano po našem domačinu — objadral v letih 1878—79 severno Azijo in tako rešil vprašanje severovzhodne pasaže;
da je bil 10. nov. 1770 rojen slavni danski kipar A. Thorwaldsen (»umirajoči lev«; umrl 1844); — da je 19. nov. 1828 umrl »kralj pesmi« Franz Schubert (rojen 1797); — da je bil 19. nov. |1869 otvorjen Sueški prekop;
da je bil 20. nov. 1815 sklenjen drugi pariški mir in rla je istega dne leta 1910 umrl ruski duševni velikan Tolstoj (rojen 1S28);
da se jo bila 21. nov. 1700 bitka pri Narvl, med Rusi in Švedi; — da je 21. nov. 1806 proglasil Napoleon kontinentalno zaporo;
da se ie moštvo zračne ladje ZR III. že vrnilo naz^i na Nemško:
da so jim bile najljubše čtivo v odmorih med vožnjo v Ameriko zgodovinske anekdote in da tudi ti ne zamudi nabaviti si pravkar izisli 3. zvezek >Zgodovinskih anekdot':;
da go socialisti zahtevali na Bavarskem zopetoo vpeljavo osemurnega delovnika in da je bil predlog z veliko večino odklonjen;
da ie izumil nemški inžener Flellner nov način premikanja ladij, s tem. da postavi namesto jader 20 in visoke in 3 m debele pločevinaste stolpe, ki so s pomoijo majhnega motorja zavrtijo do 120 krat na minuto;
da vpliva moč vetra na te okrogle stolpe 15 krat tako močno kakor na jadra, ker stolpi zrak vsesava jo in da se pri tovoru ih parnikih na ta način lahko prihrani do 90 odstotkov premoga;
da so stolpi že dobili novo ime in sicer »modri premog' , ker pride meč iz zraka; prav tako, kakor se vodna moč beli premog« imenuje;
da na Nemškem od 1. januarja 1925 naprej ne bodo reducirali nobenega uradnika
več;
da je umrl znameniti nemški slikar Hans Thoma, v starosti 87 let:
da se angleški funt neprestano dviga in da je samo še za 26 odstotkov oddaljen oa tistega razmerja do dolarja, ki ga je imel pred vojsko;
da je letel Francoz Ronnet z aeropianom 390 km na uro;
da se j« poskusni polet Pariz—Moskva posreiil in da je porabilo dotično letalo za voŽEj-> 19 ur: spomladi 1925 bodo začeli z rednim zračnim prometom med Parizom in pa Moskvo;
da bodo odpravili Francozi vse kazujeu-sko kolonije;
da so opustili misel na odpravo plemstva, da so pa naslove obdavčili z velikanskimi pristojbinami;
da bi se naša uradniška beda dala omi liti tudi tako. da bi plemstvo zopet vpeljali in naslove po francoskem zgledu obdavčili; gotovo bi se dobilo toliko plemstva lačnih puhlo-glavcov. da bi bilo vson^pomagano: damo to misel bodočim poslancem v razmišljanje; in če bodo uradniki enkrat dobro plačani, se porab? denar za kakšen drug dober ur men, da je umrl v Rostonu ameriški senator T.ndgo, znan no svojih predlogih proti evropskemu doseljevaniu.
Gospodarstvo.
Poštno-čekovni zavod v Ljubljani.
Kakor posnemamo iz poročila o poslovanju Poštne hranilnice v Belgradu za leti 1992. in 1923., je bilo stanje čekovnih računov 31. decembra 1923. pri ljubljanskem poštno-čekovnem zavodu 3738 (31. dec. 1922 3319). Lastniki teh čekovnih računov so prebivali v "Sloveniji 2896, v Avstriji 312 itd. Po poklieu so bili razdeljeni sledeče: trgovske tvrdke 1244, društva, organizacije in klubi 445, industrijska podjetja 281, državni uradi 265, denarni zavodi 243, zadruge 118, odvetniki 114, časopisi 107, zavarovalne družbe 85, uradniki 72 itd. V prometu je bilo (v milijonih dinarjev; prvo število ljubljanski, drugo zagrebški, tretje sarajevski zavod.): 1919. — 504, —-, 425; 1920. - 1532, 83, 1018; 1921. — 2961, 8110, 1906; 1922. — 5430, 7372, 4465; 1923. — 8213, 11115, 6757. — Od celokupnega prometa v letih 1919—1923 v znesku 18640 milijonov dinarjev odpade pri ljubljanskem poštnoče-kovnem zavodu na brezgotovinski promet 9205 milijonov dinarjev (pri zagrebškem zavodu od 11680 milijonov Din pride na brezgotovinski pr met 10157 milijonov; pri sarajevskem zavodu od 14578 milijonov odpade na brezgotovinski promet 5276 milijonov Din).
Stanje vlog koncem leta 1921. je doseglo pri ljubljanskem poštnočekovnem zavodu 85.6 milijona dinarjev, pri zagrebškem 70.6 in pri Sarajevskem 82 milijonov dinarjev,
Pri primerjanju teh številk je treba upoštevati, da obsega območje ljubljanskega po-štnočekovnega zavoda Slovenijo z milijon prebivalci, območje zagrebškega zavoda Hrvatsko s Slavonijo ter Vojvodino s približno 4 milijoni prebivalcev, območje sarajevskega zavoda pa 'iosno s Hercegovino, Dalmacijo ter Črnogoro s približno 2 in pol milijona prebivalci.
Ljubljanski poštnočekovni zavod izkazuje za leto 1923. dobiček 3636.313 dinarjev, zagrebški 2134.731 dinarjev ter sarajevski 1971 665 dinarjev, medtem ko znaša izguba bel-grajskega zavoda 335.695 dinarjev. Za leto 1919. izkazuje poštnočekovni zavod v Ljubljani izgubo 16.868 dinarjev, za leto 1920. pa že dobi~ek 261.162 dinarjev, ki je narastel v letu 1921. na 1017.672 dinarjev in v leu 1922 na 1146.201 dinar.
V	blagajni je Imel poštnočekovni zavod v Ljubljani 31. decembra 1923 vsoto 4507.890 Din (zogrebški 2985.786, sarajevski 1746-381 ter belgrajski 998.141 Din).
Rezervni fond ljubljanskega zavoda je bil koncem lanskega leta 1.017.115 Din (zagrebškega zavoda 810.239 Din, sarajevskega zavoda 1065.571 Din).
Reguliranje obrestne mere in zagrebški denarni zavodi.
Potem ko je upravni odbor Narodne banke sklenil začeti z akcijo, katere namen je bil znižati obrestno mero na 18, oz. 10 odstotkov, se je glavni ravnatelj Narodne banke dr. No-vakovič v pondeljek 10. novembra t. 1. posvetoval s predstavniki belgrajskih denarnih zavodov, ki pa so navedli nebroj razlogov proti maksimiranju obrestne mere po Nar. banki
V	sredo dne 12. t m. se je vršila konferenca zastopnikov zagrebških denarnih zavodov in dr. Novakoviča. Dr. Novakovič je obvestil zastopnike bank, da namerava Narodna banka reducirati obrestno mero in da hoče slišati mnenje denarnih zavodov samih. Zastopniki bank so ga obvestili, da so že razpravljali o tem važnem vprašanju. Konstati-rali so velike težkoče, združene z rešitvijo tega vprašanja ter so se nazadnje sporazumeli, da bodo po medsebojnem posvetovanju stavili tozadevne predloge banki.
Zastopniki denarnih zavodov v Zagrebu so kazali na razloge tako visoke obrestne mere v državi. Potrebno bi bilo, da te razloge odstrani tudi država l reduciranjem davkov, posebno pa z izpremembo načina, kako se pro-vaja obdavčenje, kar ustvarja visoko režijo pri delniških družbah. Pritoževali so se na odredbe ministrstva za socialno politiko, katerega odredbe povišujejo režijske stroške denarnih zavodov.
Prisotni so bili edini v tem, da ni dovolj samo razpravljati in predlagati neke omejitve obrestne mere, ampak da je treba na vseh poljih varčevati in sicer posebno z znižanjem sedaj izredno visokih režijskih stroškov.
Mednarodna trgovska zbornica
Leta 1920. se je ustanovila v Parizu Mednarodna trgovska zbornica. V teku štirih let Je razvila obširno delovanje Ln uspelo ji je, da je poslala poluradni nasvete dajajoči organ Društva Narodov. Njeno delovanje obsega vse trgovinske probleme ter vprašanja trgovske politike v najširšem pomenu besede. Njeno delovanje postaja vedno bolj obsežnejše in rezultati se pokazujejo skoro v vseh državah. V smislu pravil mednarodne trgovske zbornice se mora v vsaki državi, kjer je več njenih članic — trgovskih zbornic — osnovati fakn-zvani >Nacijonalni odbora, ki bo službeni zastopnik trgovskih zliornic v vseh njihovih ak-
cijah in bo vzdrževal vezi med Mednarodno trgovsko zbornico in njenih članic v dotični državi.
Ker je večina naših trgovskih zbornic že včlanjena v Mednarodni trgovski zbornici, je slednja zahtevala, da se v najkrajšem času organizira omenjeno predstavništvo.
To predstavništvo bo tudi zastopalo naše trgovske zbornice na kongresu članic Mednarodne trgovske zbornice, ki se bo vršil — kakor javlja pariška >L'Information< —• meseca junija prihodnjega leta v Bruslju.
Svet Mednarodne trgovske zbornice je pred kratkim sprejel odločitev Društva Narodov, ki se izjavlja proti prepovedi uvoza in izvoza kakor sploh proti kakšnimkoli omejitvam zunanje trgovine.
e * •
g Izkaz Narodne banke t dne 8. novembra 1924. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram 31. oktobru 1924). — Aktiva: kovinska podloga 479.0 (+ 28), posojila na menice in vrednostne papirje 1549.9 (-{- 8.8), račun za odkup kronskih nov-čanic 1208.2, račun začasne zamenjave 389.9, državni dolg 1966.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 521.6 (+ 6.2), skupaj 9253.3; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.3, bankovci v obtoku 6049.1 (+59.1), račun začasne zamenjave 389.9, državne terjatve —, razne obveze 581.4 (— 59.0), vrednost drž /nih domen 2138.3, ažlja 63.1, skupaj 9253.3.
g Ceno živine, <elet in prašičev v Ljubljani dne 15. novembra 1923. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 13.75—14.50, voli rsjeni 13.25—13.50, voli za vprego po kakovosti in sposobnosti 12.50—13, biki lažji 10—11, krave rejene 10—11, krave klobasarice 7—8, teleta težja debela 17—17.50, teleta lažja 15.75 do 16.75, teleta zaklana po kakovosti 22—22.50, prašiči peršutarjt 15.50—16.50, p-ašiči debeli 17—18, prašiči zaklani po kakovosti 20—23, koštruni debeli 8—9. — Cene se v pretečenem tednu niso prav nič spremenile. Pričakovati je za bodoči teden popuščanje cen, ker se opazi, da prihaja vedno več blaga na trg. Ako bo mrzlo vreme bo edino cena prašičem čvrsta ostala. Posebnih sprememb pa ni pričakovati-
g Oddaja izdelovanja kožuhov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani se bo vršila dne 2. decembra L L ofertalna licitacija glede konfekcije kožuhov. Sukno in kože dostavi imenovano ravnateljstvo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Revizija naredbe o prisilni poravnavi izven konkursa. Strokovni odbor zagrebške trgovske in obrtniške zbornice je izdelal načrt za revizijo banske naredbe iz 1, 1916 o prisilni poravnavi izven konkurza, ki je bil leta 1922. razširjen na celo državo. Zagrebška trg. in obrt zbornica je dala inicijativo za realizacijo resolucije sprejete na kongresu jugoslovanskih trgovskih zbornic, ki se ja vršil dne 15. maja letos v Skoplju. Ta resolucija je zahtevala revizijo omenjene naredbe. Na okrožnice zagrebške trgovske in obrtniške zbornice so se vse jugoslovanske trgovske zbornice izjavile za revizijo te naredbe. Za revizijo se je izjavil tudi kongres pravnikov v Zagrebu.
g Pogajanja o jadranskem tarifu. Kakor smo že poročali, se začne 18. novembra t. 1. v Pragi konferenca zastopnikov jugoslovanskih, avstrijskih, ogrskih, italijanskih ter češkoslovaških železni šliih glavnih ravnateljstev o definitivnih odredbah jadranskega tarifa. Prvi način bi bil, da se stvori tarifna zveza omenjenih držav z enotnimi tarifnimi določili, drug način pa, da se določijo prometni distrikti s posebnimi tarifi. Posvetovali se bodo o zahtevi češkoslovaške železniške uprave, da se izpremeni in razširi dosedanji češkoslovaški jadranski tarif v smislu češkoslovaških gospodarskih teženj, posebno v smeri proti Reki.
g Obrestna mera pri avstrijski poštni hranilnici. Kakor poročajo z Dunaja, obrestuje avstrijska poštna hranilnica hranilne vloge nad 10.000 avstrijskih kron od dne 16. novembra t. 1. z 10 odstotki letno.
g Vodne sile v Franciji. Iz uradnih statistik je razvidno, da je bilo v letu 1923. Investiranih v hidroelektričnih napravah 3 in pol milijarde frankov kapitala. Električnih strojev je bilo instaliranih leta 1921. 1.448.000 kilovatov, leta 1923. pa 2647.000 kilovatov, kar odgovarja izrabljeni energiji 3.650.000 konjskih siL Vodov za razdeljevanje energije je bilo lota 1921. 23.000 km, lani pa 70.000 km. Okraji, kjer je uvedena električna razsvetljava, štejejo 24 milijonov prebivalcev. 20 naprav izrablja nad 20.000 konjskih sil in od teh 5 nad 4000 konjskih siL V letu 1923. so začeli uvajati električni pogon na državnih železnicah.
g Morganov koncem. Newyorški lifli so dognali, da kontrolira Morganova banka Morgan, Morrovv and Co.c pet velebank, irua zasedenih 525 mest v nadzorstvenih svetih raznih družb in kontrolira 867 trgovskih ter industrijskih družb, katerih kapital znaša 63 milijard dolarjev. Morganova banka poseduje v severnoameriških Združenih državah 50.000 kilometrov železniških prog.
Borze.
15. novembra 1024.
DENAR.
Zagreb. V prostem prometu notirajo: Italija 8.00 (2.9975 - 8.0275), London 820.25 (820.20 — 823.20), Newyork 69.125 (68.70 do 69.70), Pariz 3.65 (3.65-3.70), Praga 2.0675 (2.06-2.09), Curih 13.36 (13.85-18.45).
Curih. Belgrad 7.50 (7.45), Italija 22-45 (22JS0), London 24.03 (23.75), Newyork 519 (519), Pariz 27.45 (27.50), Praga 15.45 (15.45), Dunaj 0.0073125 (0.007315). — Za sto dinarjev se je danes dobilo: 1.43 dolarjev, 7.45 švicarskih frankov, 6.2 šilingov, 101.317 avstr. kron, 47.94 češkosl. kron, 33.33 itaL lir. 105.932 ogrskih kron, 27.03 franc. frankov, 29.20 belgijskih frankov.
Turfstika In šport.
Športni teden.
Najprvo nekaj splošnega. Policijska športna društva vsega sveta bodo ustanovila lastno svetovno športno zvezo. Dogovori so že tako daleč, da se bo prihodnjo pomlad zveza že konstituirala. Se 33 pa zadnjič neki zastareli ljubljanski list 6ud'J, ko so se prišli borit pariški policisti v Pra^o. in je vzklikal, kam je svet prišel. Kd*j se že to vrši! Ja, ja! — V Berlinu so se sestali zastopniki Nemške nogometne zveze, lahko-atletske zveze, plavaške zveze, zveze kolesarjev in Nemške atletsko-športne zveze 189L Vse te zveze so se združile v skupno Nemško športno zvezo. — V Budimpešti bodo napravili velik narodni stadion in se je vršil te dni tozadevni ogled.
Najvažnejše, kar moramo omeniti v lahki atletiki, je nov «vetovni rekord v skoku s palico, 4.22 m. Napravil ga je Amerikaneo Spearrov v Tokio na Japonskem. Sprva ni nihče hotel verjeti; ker so se pa poročila preko Pariza le kopičila, bo ve>t gotovo resnična. »Slovenec« je svoj čas pisal članek o dosedanjem rekordeju Hoffu, kojega svetovni rekord 451 so smatrali za vsakemu drugemu nedosegljiv. Spearrov? je skočil že leta 1922 S.96, toliko kakor ameriški Ceh Knourek. Leta 1919 je dobil s skokom 3.75 prvenstvo jnniorjev. V Parizu nI pokazal nič posebnega in je prišel samo do 3.80. Ker bo šel pa menda Hoff prihodnjo pomlad v Ameriko, se bo lahko pokazalo, kdo je boljši. Sploh vidimo, da hodijo sedaj, po olimpijskih igrah, lahki atleti ln telovadci pridno okolu O Nurmiju in ftitoli smo pisali, da bosta šla na Špansko in v Ameriko; Amerikanca Murchison in Paddock bosta pa napravila celo svetovno potovanje. 1. jan. 1925 bosta začela: Kalifornija, Filipini, Japonska,. Kitajska, Avstralija, Indija, Južna Afrika, Italija, Francija, Nemčija, Anglija, Amerika- Finec Myrrhae je že dolgo ua Japonskem in je vrgel zadnjič tam diskos čez 44 m daleč, kopje pa čez 64 m. Carr gre pa nazaj v Avstralijo. — Na Švedskem je v pretekli soziji skočilo 40 atletov 6.50 m v daljavo, 10 od njih čez 6.S3, 3 7.00, Bjoraeman 7.S9. Cez 1J30 m na višino je doseglo 20 atletov, največ Oesterberg, 1.90. Torej, kakor smo že v včerajšnjem članku omenili visoka povprečnost. Isto vidimo v skoku s palico, 14 do 3 40 in več, Mattson
3	70. Rydberg 3.60. V troskoku 21 nad 13.50 m, 6 nad 14, Jansson 14.97. Svetovni rekord Avstralca Wilsona :e 15.525 m. — Nemški rekord v teku na 20 lan je zboljšal Piirsten v Lipskem na 1 : C9 : C6; 10 km .ie tekel v 33 : 39, 15 v 51 : 03, v eni uri 17.687 km. — Tekmovalno hojo Milano—Autognate, 53.6 km, je dobil Pavesi natančno v 5 urah, drugi je bil Giani v 5 : 08 : 30.
V nogometu je preserefPa zmaga dunajskih Amateurjev nad praško Šparto
4	: 1; pravijo, da Šparta ni več stara Šparta-Belgijcl so premagali Francoze 3 : L
Olimpijski zmagovale v prsnem plavanju Skolton jo bil doma premagan v plavanju na razdaljo 410 yardov; zmagovalec Patterson je porabil 7 : 03.2. Ta čas ni nie posebnega; znamenje, da Skelton ali ni bil v formi ali pa da je dober samo na njegovo špecialno razdaljo 200 m. Norman R08 je premagal Avstralca Beaurepaire-a na razdaljo 5 milj (8.05 km) v 1 : 57 : 246. — V Ameriki se je pojavila nova plavalna veličina Filip Daubenspeck; 100 yardov je plaval v 55 sekundah, 50 pa v 23.4. Premagal je znanega Sama Kahanamoku. — Angležinja Irena Gilbert je plavala 100 metrov v prsnem slogu v 1 : 31 : 8 in je zboljšala dosedanji svetovni rekord, 1 : 33 : 4. Amaterka Hilda James pa hoče postati profesionalka. Od 150 yardov do pol milje ima skoraj vse angleške rekorde; do zadnjih dni je imela tudi svetovni rekord na 220 yardov, 2 : 46.6.
Svetovni rekord v letu z aeropla-nom je imel dosedaj Francoz Sadi Lecointe s 375 km na uro. Sedaj ga je prekosil Bon-net s 369.:-90 km. To se pravi, letel je res vso uro. Sicer je pa rekord na uro 507 km, a jc samo delen in bi le pomnožena hitrost dala ua uro 507 km.
Velik humorist je italijanski bokser-s ki mojster Erminla Spalla. Držal se je proti Firpu res 14 rund tn proti Tunneyu 7. A to še ni dosti, da je pozval na boj Demp-hvyu in cehi do^čil čas in kraj boja, Monte Carlo in 1925. Kar Paolino zna, znam tudi
jaz. Samo, ie bodo prireditelji tudi taki humoristi. to je veliko vprašanje. Nekdo j« rekel, da bi bilo prav, če bi bila Paolino tn Spalla skupaj, bi imel vsaj kaj dela
Dempsey.
Ivan Podubnl.
Pred par dnevi smo poročali, da velik! ruski rokoborec Ivan Podubni še živi. Veliko je prestal med vojsko, še več po nji; boljše-viki so ga zaprli, ga slednjič izpustili, a vsega sestradanega in onemoglega. Nato smo brali, da je umrl. Naenkrat se je pa pojavil v Kav-kaziji, nato v Budimpešti in potem v Berlinu. Od tam je pozval vse rokoborce sveta, naj se borijo z njim za svetovno mojstrstvo, sed.v še, 53 let star in ko je toliko pretrpel. Kakšna ogromne rezerve moči mora imeti ta orjak v sebi! Sedaj se bori v Munchenu in simo brali, da z velikim uspehom. Zaikin je rekel: On je prvi in najboljši med najboljšimL Rojen ja bil 26. novembra 1871 pri Poltavi, sin zapo-roškega kozaka. Najprvo se je vežbal v borbi s pasom, Šele leta 1897. se je poskusil prvič v grško-rimski rokoborbi. Premagal je Nemce Pohla, Eberla, Kocha, Siegfrieda, Danca Pe-tersena, Poljaka Pitladinskija, Francoza Pav. la Ponsa in Raoula le Boucher itd. Hacken-schmidt se ga je ogibal, Aberg in Lurich tudi. >2e samo njegova zunanjost mora vsakega nasprotnika ustrašiti Tilnik je naklo, pleča in roke silne, noge stebri.< Pred 20 leti so bile njegove mero tele: Velikost 184 cm, obseg pleč 144 cm, vrat -15 cm, prsi 130—134 cm, biceps napet 44 cm, stegno 68 itd. Teža. približno 120 lig. Bomo še poročali o njem.
Članstvu SK Primorje. V nedeljo 30. nov. ob 9. dop. se visi izredni občni zbor SK Primorje s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. poročilo odbornikov in načelnikov, 3. volitve, 4. slučajnosti. Kraj občnega zbora sa objavi naknadno. — Odbor.
i vestnik.
V slov. jež ku ni primernega naslova — za ona dva, ki sta zlila svojo dahomejsko jezo nad oblast, šol. nadzornikoma Fortunatom Lu-žarjem, Josipom Novakom in nad srez. nadzorniki Ivanom Gradom, Franjem Skuljem in Ivanom Štrukljem! Kaj jima mar kopica nedolžnih otrok! Kaj jima mar že leta ohromela hčerka! Kaj jima mar moža, ki sta v šol. službi osivela! Nič jima ni mar vse to, samo da se napijeta grenkih solza do sitega! Dober tek, gospoda! Ampak, Dahomejca, vedita, da 66 vidva bližata že oba z naglimi koraki — grobu! Starost je starost in bolezen je bolezen! Ali vaju ne bo strah senc, ki bodo kazale ns vaju pred večnim sodnikom: >Ta dva sta nas mučila do smrti!« In vi UJU-jarji! Ali nimata med 2000—3000 vašimi člani niti enega moža, ki bi si upal reči: >Dovolj je, gad strupeni!« Če ga ni med vami, žalostno za vas ko pride kot strašna nevihta med vas dan obračuna! Nikar ne sanjajte o tem, da bo 8. februar za vas dan radosti! Ta dan bo ostal kot mejnik lz zemlje in bo narod z razprtima rokama v j smer pravice in krivice! Na vas je, kam vaf I>o porinil! Ne upajto na zmago Dahomejcev! Za ta dva tio 8. februar dan, ko jima ne bodo trepetale samo blače, ampak tudi srce i" duša v misli — kai bo pa sedaj! Mi ne bomo kričali! Čc je vam prav, da se pogazi defini-tivnost — dobro! Začnite! Potem pa po 8. fe-
bruarju nikar ne tožite vi o nasilju! Plačilo
vas bo zadelo kot hlapce onih, ki se jim smeji srce, če gazijo noge do kolen v grenkih solzah nedolžnih otrok iu obupanih, družin! Se jo čas, da zapoveste obnorelemu starcu — stoj! Če pa se hoče tudi vain kopeli v solzah in obupu — a v a n t i 1 Kdo pa bo plačal končni račun, vemo mi že danes! Tudi vi niste tako naivni, da bi ne vedeli, da iuia vsaka palica dva konca! Eden je začel padati po nas! Povemo pa vain, da ti udarci ne bodo ubili >Sloin. Zveze«. Nikoli! Torej, gospoda, mi čakamo in v vaših togah je sedaj — mir ali boj do skrajnosti. Volite vi, mi smo za mir!
Prosvetna zveza.
PROSVETNI VEČERI.
V zimski sezoni 1924—25 bo priredila Prosvetna zveza več Prosvetnih večerov z različnim sporedom: ljudska predavanja s ski-optičnimi slikami, godbene in pevske točke, deklainacije spremljajoče predavanje.
Namen Prosvetnih večerov je spoznavanje' Slovenije in Jugoslavije, gojitev državljanske zavesti in ljubezni do naše ožje in širše domovine.
Prosvetni večeri se bodo vršili v dvorani Ljudskega doma vsak prvi in tretji petek V mesecu točno ob osmih zvečer. Vstop k .večerom je vsakemu dovoljen.
Spored večerov:
1.	Dne 21. nov. 1924: Naše Primorje. — Predava dr. Jože Lovrenčič.
2.	Dne 19. dec. 1924: Dalmacija. Predava prof. I. Mazovec.
8. Dne 9. jan. 1924: Prelcmurje. Predava vseuč. prof. dr. Mat. Slavič.
i4. Dne 23. jan. 1925: Koroška Slovenija. Predava vseuč. prof. dr. Gr. Rožinan.
5.	Dne 6. febr. 1.925: Bosna. Predava prof. L Mazovec.
6.	Dne 20. febr. 1925: Stara Srbija in Ma-cedonija. Predava urednik Fr. Smodej.
,7. Dne 6. marca j.925: Emona. Predava V. Steska.
8.	Dne 20. marca 1925: Kmetijstvo v naši državi. Predava prof. E. Jarc.
9.	Dne 3. aprila 1925: Triglav v slikah. Predava prof. dr. V. Šarabon.
10. Dne 17. aprila 1925: Naši gozdovi. Predava ravnatelj Fr. Zarea.
Vabimo vse stanove brez razlike, da se Prosvetnih večerov v kar največjem številu udeležujejo.
Ker bodo s prireditvijo Prosvetnih večerov združeni znatni stroški, znaša vstopnina za vsako predavanje 2 Din.
Za odbor:
Dr. Jakob Mohorič, t č. predsednik.
Vinko Zor, t. č. tajnik.
Naznanila.
Zgodovina slovanskih umetnosti. Tretje predavanje v ciklu umetnostno-zgodovinskega društva se vrši v pondeljek, dne 17. t. m. ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava dr. Vojeslav Mole: Umetnost Dalmacije. Vstopnice pri blagajni.
Martinov večer v Rokodelskem domu v Ljubljani bo danes ob šestih zvečer. Progr»n> je prav pester. Igrala se bo tudi Fr. S. Finžgar jeva igra' >Po zaklad!«. Vstopnice se bodo dobivale od pol šestih dalje pri blagajni.
Rokodelski dom v Ljubljani. Jutri, v pondeljek, dne 17. novembra ob osmih zvečer bo predaval v dvorani Rokodelskega doma. g. prof. dr.. Josip Jerše. Vstop prost.
Martinov večer Šentpetcrskega prosvetnega društva. Sentpetersko prosvetno društvo priredi danes ob pol 20. v svojih prostorih v Župnijski ulici 1 Martinov večer s petjem in prosto zabavo. Vstopnina 3 Din. K udeležbi se vabijo člani ia prijatelji društva.
šentpetersko prosvetno društvo priredi "v pondeljek 17. t. m. ob 20. v svojih prostorih Župnijska ulica 1 predavanje zdravstvenega nadzornika dr. Iva Pirca >0 jetild«. Predavanje bodo spremljale kinematografične slike. Vstop prost. K udeležbi vabi odbor.
•Martinov večer« se vrši danes v kleti I. del. konsumnega društva, katerega priredi Krokova mladina« v Ljubljani. Spored jako zanimiv. Vstopnina prosta.
V stolni prnsveti predava v pondeljek zvečer gosp. prof. dr. V. Šarabon o športu. Predavanje bo v družbeni dvorani v Križankah. Pričetek zvečer ob 8. uri.
Franfiik»n«^a presveta. V torek, dne 18. novembra skioptično predavanj« >0 slovenski umetnosti«. Razlaga msgr. V. Steska. Vstop prost. — V sredo .19. novembra odborovna seja. — Pevci imajo vajo v pondeljek, dno 17.
Brzino nai so m m uro. VporaM Bencina l\ lir. n (f
Cena s ara o Din 16.000'-
na podlagi današnjih kurzov in tarif. ■ ■ m:1 '■.......—............ Vabimo na ogled l
AMERICAN MOTORS LTD.
Dunajska cesta 9—12 ===== LJUBLJANA =
Telefon št. 477.
Brzojavke: FORDAUTO.
novembra in v petek, dne 21. novembra. Ude* ležba nujna!
Siškarji! Drevi ob 7. url priredi šišensko prosvetno društvo saino za svoje člane in njihovo otroke »Martinov večer« v samostanski dvorani. Vstop proti članski izkaznici. Za odrasle člane 5 Din, za otroke članov 2 Din, Vljudno vabi odbor.
Neprekosljlvl so le
SiVaSsit SfFOji.
Nedoaelni ▼ konstrukciji in m&«
terijalu. izreduo nizke cen«.
Oglejte 81 )lli pred nakupom,
J. goreč. UuDifana
Palača Ljuuljanake Urvditne bank«
3HEBggaMBE5BHHBH^BBMHB3DBBB3
Vsaka drobno vrstica Din l'SO alt vsaka beseda 50 par, Naj-manjši 3	Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Zamenjam stanovanje
2 sob in kuhinje, poseben vhod iz veže v Krakovem, E enakim v Šentjakobskem »li Šišenskem okraju. Naslov v upravi pod št. 7133.
Moško KOLO
dobro ohranjeno, skoro novo, poceni naprodaj. - Naslov v upravi lista pod Stev. 7210.
Dreiie in fižol
(samo prepeličar ja ln pu-rečjaka) kupuje »NABAV-LJALNA ZADRUGA« drž. uslužbencev v Mariboru, Stolna ulica St. 5. 7188
V svrho ženitve
se želi seznaniti pošten lant 33 let z dežele, zdrav, mizar, sedaj v drž. službi, brez premoženja, z gospodično ali vdovo, odločno katoli-kinjo, veselega in blagega Srca s primernim premoženjem za ustanovitev skupnega doma, ki jej je pred vsem mar zakonska sreča v vernem zvestem srcu in duševni sorodnosti. Pisma S sliko na upravo pod šifro
»VELIKA TAJNOST«. Tajnost častna zadeva obeh.
IffiA PRILIKA
»e nudi lesnemu trgovcu z nakupom lepega posestva, obsegajočega 22 oral. zem-lje, gozd, njive, travnike, hišo z gostilno, žago, mit-ninskim mlinom, strojem za drobljenje skorje, ležeče ob državni cesti, 20 minut od postaje. Cena 450.000 Din. Lahki plačilni pogoji! Informacije pri VORSIČ naslednik, MARIBOR, SlomSkov trg Stev. 16.__7191
KROJE (muštrej
po najnovejši modi. poljubne za dame in gospode, razpošilja KNAFELJ ALOJZIJ, strokov, učitelj krojaštva za Slovenijo, Križevniška ul. 2, Ljubljana: — Tečaji brezplačni, plačati edino risalne potrebščine, Informacije zastonj.	,7177
TRGOVINA
na najprometnejšem prostoru sredi mesta Maribora
naprodaj
radi družinskih razmer s celo zalogo in opremo vred. K trgovini spada takoj na razpoiago stoječe stanovanje v pritličju s 3 sobami, kuhinjo itd., vse električno razsvetljeno. Cena za kupca jako ugodna. - Vprašati pri VORSIcll naslednik,' Maribor, Slomškov trg 16.
za mast, kislo zelje ali repo naprodaj. GOSTILNA 6 — DUNAJSKA CESTA.
K
Lepa kredenca
naprodaj, pripr, za gostilničarje, ih lepa soba Madone. Naslov v upravi pod 7180.
GLASOVm-in~GOSLI
poceni naprodaj. Naslov v upravi lista pod Btev. 7201.
.....MEHANIČNO
UMETNO VEZENJE
perila, zastorov, toilet, ob-šivanje . (entlanje) vložkov in
čipk, predtiskanje. Prodaja kravat, moških srajc, nogavic itd. Izredno nizke cene. Matek & Schein, L;ubl'ana, poleg hotela »Štrukelj«.
Prodajalka tobaka
išče mesta. Nastopi lahko takoj. Ponudbe prosim na upravo pod šifro »Tralika«.
skoraj nov, poceni naprodnj Naslov ▼ upravi pod 7202.
ZASTONJ!
_ NE I -
ampak po jako nizkih cenah kupiš različne obleke, suknjiče, rafilane in dežne plašče. ZA MIKLAVŽA! velika izbira vsakovrstnih oblek za dečke po najnižjih cenah samo pri
L02AR & BIZJAK
Ljubljana, Sv. Petra c. 20.
Dccimalna
TEHTNICA
kupi. Istotam
za 500 kg, se se proda dobro ohranjen OPALOGRAF konccplnc oblike. - Vprašati: IVAN PE-STOTNIK In DRUG, Ljubljana, Resljeva cesa 3. 7095
Mešano TRGOVINO
na Gorenjskem oddam s celim inventarjem vsled stalne preselitve. Stanovanje ua razpolago. — Ponudbe na »Publicitas«, Ljubljana, Se-lcnburgova 7/11.	7049
se sprejme za kolarsko obrt; hrana in stanovanje v hiši. — FRANC DEBELJAK — kolar, Primskovo 4, p. Kranj.
ČEZ 50 LE T
se uporablja z najboljšim uspehom PICCOLI-JEVA
TINKTURA
katera krepča želodec, pospešuje slast in odprt|e telesa. —- Naročila sprejema:
lekarna dr. G. PICCOLI
Ljubljana, Dunajska ccsta.
VAJENCA
s primer, šolsko, izobrazbo, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. — M. KOVACIČ, Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta 57.
POTNIKA za vino
poštenega in dobro uvedenega, iščem. Ponudbe z zahtevki in referencami pod »Vestno ia pošteno« upravi.
UČENCA
z dobrimi spričevali mešč. šole sprejmem. E. Re.-man, trgovec, Stojnci, PTUJ.
Proda se dobro ohranjena
pripravna za gostilničarje ali mesarje po jako ugodni ceni. — Cenj. vprašanja na »TOVARNO VERIG«, d. d. v Lcscah prš Bledu. 7121
Franc. Erjavec
„prt zlati lopati"
trgovina z žolsznlso i
Ljubljana, Valvazorjev trg 7 j (prej Hammcricbmidt) j
priporoča svo)o bogato sa- j logo raznovrstna' Seleznlne j ter tudi prvovrstni dalma- j tinsSl ..Portland cemeni." po | Eilzkt ceni.	!
SiseSs
jriiiorBta iztnrne
tatoise, strun
^Ka m
partiture ostale
fe^S^ft potrebšči-
"SSirTiiSa nc za vsa glasbila.
!ng. Rudaif Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska 1.12.
iSl
v Ljubljani, s 13 stanovanji, se proda. Poizve se: Gosposvetska cesta 13, vrata 82.
-^ifflk
isg.
Bohoričeva ul. 42.
zanesljivega, iščem za takoj Natančnejša pojasnila pri: Alojz JERAJ, Zidani most.
KUPIMO
nosilnost cirka 3C00 kg. — Istotam se vzame'.a v rejo
čez zimo. - Naslov se poizve pri Aloma Company — Ljubljana, Kongresni trg 3.
starejša, samska ali vdova brez otrok, sc išče za kuhinjo do 35 oseb za zdravilišče na nekem otoku v severnem Jadranu. Stanovanje in oskrba v hiši. - Ponudbe s spričevali in zahtevo glede plače do najpozneje 25. novembra na upravo »Sloven-ca« pod naslovom: »JADRAN« šev. 7160.
Proda se takoj LEPA enonadstropna HIŠA
z lepim gospodar, poslopjem in liOOm3 velikim vrtom, vse v najboljšem stanju, za 'SOO tisoč Din, v mestu Slov. Bistrica, Slovenija. Vsa pojasnila daje A. PINTER, trgovina, Siov. Bistrica. 7130
^eblovana soba
priprosta in prijazna sc takoj odda v Šentpcterskem okraju. Na željo tudi zajuterk. — Kje, pove uprava pod št. 7181
z dobrimi spričevali želi službe kot družinska šivilja ali pri večji obrti. Drugo po dogovoru. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 7174.
~ Grajska kiet
Ljubljana, Mestni trg it. 13.
VINOTOč. Naznanja se, da so ravnokar došla dobra vina, kakor: silvanec, rizling, tarnincc, črnina. - Čez ulico 1 Din ceneje. Priporoča se za obilni obisk tudi z dežele.
rtove božič, pesmi
za solo, mešan zbor in orgije
P. Hugolin Sattner.
Dobe se pri skladatelju v Ljubljani za 20 Din franko.
Nebo v novembru.
Ko so stemni, zasveti visoko na južni strani planet Mars, istočasno pa zahaja Jupiter. Labod je že prekoračil zenit, od njega proti zahodni strani je Lira, a od obeh, proti južni strani, so vidi Orel precej na jugozahodni strani Obzorja.
Zenitu (uadglavišču) se bliža Cefej in za njim Cassiopeja v podobi \V.
Najlepša ozvezdja pa se dvigajo na vzhodni strani. Že kmalu zvečer opazimo skupino sedmih zvezd, to so gostosevci (Plejadi), pod njimi nekoliko proti južni strani je Aldeharan v Biku. Za tem vzidejo Dvojčki, glavui zvezdi sta zgornja Kastor, spodnja Poluks. Dvojčki so pod Bikom proti severni strani.
Proti jugovzhodni strani pa blesti Orion, Krasno ozvezdje sedmih svetlih zvezd.
Za temi pa vzhaja Mali pes, glavna zve* zda jo Prokijon. Nahaja se v smeri Severna zvezda Kastor, približno za polovico dalje ko razdalja severna zvezda — Kastor.
Pozno v noč pa zasveti Sirij v ozvezdju Velikega psa, najsvetlejša zvezda severnega neba.
Na severo-zahodni strani opazimo kmalu Kapello v Vozniku. Nad severnim obzorjem je Veliki voz.
Južna stran ima samo zvezdo Fomalhaut, ki se nahaja pod Marsom; on sam pa se nahaja v Vodnarju.
Merlcur postane viden koncem meseca. Opazovati ga bo mogoče pod ugodnimi pogoji blizu Jupitra.
Venera je še vedno Jutranjica. Ko vshaja solnce, počasi obledeva visoko na južni strani, kjer se nahaja zvečer Mars. Mars zahaja krog polnoči.
Jupiter se vedno bolj bliža solncu in zahaja kmalu za njim.
Saturn se nahaja istotako ko Venera na jutranjem nebu, vzhaja pa pozneje. J. K.
Pozor, KMETOVALCI,
obrtniki! Prevozni mlini za domače mletje (pogon 3 KS) so na ogled in naprodaj pri: PODBOJ, Sv. Petra cesla št. 95, Ljubljana.	7142
Dobro ohranjena mlinska OPRAVA se radi opustitve obrti takoj proda. Interesenti si lahko ogledajo postavljeno šc v obratu. - Usnje.rija Tone KNAFLIČ, Kamnik. 7124
Pletilni STROJ
naprodaj za 3500 Din. - Sp. Žlška, Kmetijska štev. 125.
Iščem dela k starejšemu, samsk. gospodu, ali k majhni boljši družini. - Naslov pri upravi lista pod St. 7110.
Posojilnica v Gornji Hadgcni
razpisuje mesto
kateri popolnoma obvlada zemljiško knjigo in je zmožen samostojno sestavljati zemlje-knjižne listine. — Prednost imajo oni, ki so sposobni voditi pevski in tamburaški zbor ter so voljni vršiti ludi drugo društveno in organizatorično delo. Nastop 15. dscembra, najpozneje z Novim letom 1925. — Plača po dogovoru. — Ponudbe z natančnimi navedbami predizobrazbe, o dosedanjem službovanju, rojstnimi podatki in zahtevki plače, opremljene s spričevali, naj se pošljejo čimpreje na
POSOJILNICO V GORNJI RADGONI.
„E)21.TA" trgov, na žel jezno m robom d. d. Zagreli
Martičeva ul. 8. SklHdišCe: Černomerec (listu sgndli) Telefon: 10-8t>, 10-17, IU-45. Brzojavke; Gradelta. priporoča: železniške in tramva stie potrebščine za državno, industrijsko, poljske in cestne železnice.
Žeiezo In pločev no, žico, covl Roprezontant v Ljubljani: A. Lamprei, Krekov trg 10.
HSaHBEDHISEffiSSiaSSEEESranEBHSBEa'
E 201/24—1P
OKLIC.
Na javni dražbi dne 5. decembra 1924 ob pol 10, dop. se bodo prodale pri tem sodišču nepremičnine, ob. stoječe iz hiše s trgovskimi prostori, vi. št. 1099 Krško, njiva vi. št. 1S8 Leskovec, travniki, pašniki, vinogradi, gozd vL št. 410 Krško.
Natančnejši podatki in dražbeni pogoji so na razpolago in na vpogled pri tem sodišču, soba St. 2, med uradnimi uramL
OKRAJNO SODIŠČE V KRŠKEM, odd. H,
dne 16. oktobra 1924.
inseraii v »Slovencu« imajo popoln uspeli. - inserirajte v njem ?
Stran 8.

amid. mj*®*)«
Rm. 288.
MALO POSESTVO
hišica, 3 »obe, elektr. razsvetljava, sadni vrt, 2 njive (10 mernikov posetve). Proda Marija Kolenc, Medvode.
rinnnn fine domače EjCfiliOJ krvave in jetrne
MARTINOVA GOSKA.
Izborna ljutomerska VINA. Priporoča sc A. ŠMID, restavracija »Roža«, Židovska.
Gostilna
in špecerijska trgovina
s 4 orali zemlje, v ljubljan. okolici, ob glavni cesti, se z vsem inventarjem proda. Narlov v upravi pod St. 7203
^''OJlfS opremljeno ali pa vfUKiU p.-azno, v mestu ali na periferiji, predvsem v šentjakobskem ali trnovskem okraju, išče soliden gospod. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »SOBA«. 7209
Kdo odda
Irboveilshl
drva premog
hohs
angiefihl premotf slezlfshe brlheie
dobavlja ILIRUA tu Kralja Petra trg S. TiL 120 Plačilo tudi na obrok«.
taai II UIHIIIIMIIHMH
KUPCI
nepremičnin!
Zahtevajte v vsakem javnem lokalu REKLAMNI UST
'»POSEST«
v katerem so obširni popisi raznovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih, obrtnih in gostilniških hiš ter pose3tev, kmetskih in graščinskih posestev, mlinov, žag, stavbišč itd. — Na željo Vam dostavlja list brezplačno
REALITETNA PISARNA
»POSEST«
d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra ccsta št. 24.
v™ trgovina steCaJ za Reulzora
metana stroke se d4 z vsem inventarjem in blagom ali pa brez blaga takoj v najem. Prodam tudi dobro ohranjene itelsže io pndelne, ba-lančno in decimalno tehtnico. — Dopisi pod »Konkurenca«, poštno ležeče Litija.
Francoščino - nemščino
temeljito p q u č u j e diplom, učiteljica. Prijave pod »Bou-vard« na upravo lista. 7083
Iijc«l s staroznano goatil-nioa no in dobro vpeljano špec. trgovino, z lepim gostilniškim vrtom, krasnim stanovanjem, obstoječim iz 7 sob s pritiklinami, se z
P
vsem gostilniškim in proda-jalniškim inventarjem ter odstopom gostilniške koncesije ugodno proda. Več se izve v Gospodarski pisarni TRI-BUČ, Ljubljana — Glince.
PRAZNE »ODOL«-STEKLENICE
sprejema nazaj DROGERIJA ANTON KANC SINOVA, Židovska 1.	6791
Pozor, KOLESARJI!
Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, emajlira-nje z ognjem in poniklanje. Na željo se dvokolesa tudi shranijo čez zimo. »TRIBUNA«, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubliana, Karlovska cesta štev. 4.	6S28
NASLOVE
oddajalcev in pa odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev hiš, posestev in nepremičnin, dobite rroti mali odškodnini pri »POSREDO-
2—3 sob za takoj ali za 1, januarja 1925 v novi hiši v Ljubljani, v bližini kolodvora ali ob gorenjski progi do St. Vida. - Ponudbe pod št. 650 na upravo lista.
Proda se v Snšaku na Luj-zinski cesti dvonadstropna Uj«« tloris 18/8 m. Pri-llldČJ zemlje je pripravno za večjo obrt, garažo ali skladišče. - Dvorišče, vodovod, elektrika. Prizcmlje z malini stanovanjem jc prazno. - Adreia v upravi »Slovenca« pod štev. 7197.
Spalnica lesa, ugodno
prodam. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod Stev. 7212.
ITT v Prihodnjem Ll i hO i IU »Domoliubu« o-Mas »PRI MAKSU« v Kamniku.	7213
PRODASTA SE:
2 še nerabljeni ELEKTRIČNI SVETILKI (ena namizna, druga stoječi salonska) po jako ugodni ceni. Na ogled sta v Rožni dolini 263.	7220
Izurjena ŠIVILJ A
išče službe pri krojaču, šivilji, trgovini aH tovarni. -Ponudbe na upravo lista pod »Slu ba v Ljubljani«. 7219
y Sloveniji vzamem v najem.
- Ponudbe na upravo lista pod »Pekarija«.	7218
Dve manjži, dobro ohranjeni
železni peči
se kupijo. - Naslov se izve v upravi Usta pod št. 7216.
KLAVIR, kratek, še dobro ohranjen, prodam. Cena 8000 Din. - Naslov se poizve v upravi lista pod štev. 7217.
Telovadba za dame.
Zdravstveni in estetski razlogi so rodili med damami željo, da otvori »ATENA« poseben tečaj za damsko telovadbo tudi letošnjo sezono. Želji je društvo ugodilo ter sprejema nadaljne priglase ob ponedeljkih in četrtkih od pol 6, do pol 7. zvečer v licejski telovadnici — Blei-vvcisova cesta.	7222
Ppnn 4 vagone, proda »iSSJiU »Posredovalec« Ljubljana, Sv. Petra c. 23/1,
Dynamo in turbino
regulator, stikalno desko, daljnovodno bakreno žico, proda »Posredovalec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23/1.
»VaSvazor« ii. izd.
kompleten, vezan, prodam za 1250 Din. - Naslov pove uprava lista pod štev. 7215.
MLADENIČ ~
brez sredstev, želi službo vzgojitelia, dom. učitelja ali oskrbnika-de! -vodje na večjem posestvu ali župnišču, kjer bi bi'a hrana in stanovanje in bi se mogel posvetiti priv. študijam. Ponudbe v upravi pod Mladenič 7221.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega ir rujavega platna, šlfona, kravat, raznih gumbov,žlic, vilic, sprehajalnih palic, na hrhtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt.
Kfl VELIKO iti MALO.
Glavnog Zadružnog Saveza SHS, Beograd,
Za najvišu zadružno reviziju traži se stručnjak teorijskom i praktičnom najvišom zadružnom spre-mom. - Ponudama neka se pridruie dokumenti o spremi i spisi eventualnih znanstvenih radova do najkasnije 8. decembra 1934, na adresu: Glavni
Zadružni Savez, SHS — Beograd, Franko-panova 15._™>9
STR0!\E TOVARNE IN LIVARNE d. d. VLjaHIJonl
ZVONARNA
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
zaMsvaile cenik!
Hdop pride u tete,
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo etnajli- ! rano - pločevinasto POSODO, ' kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. • Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL — Maribor,
Glavni trg št. 5.
trboveljski
Ljubljana Gosposvetska ccsta 16 Teleloti 343
TGhoMMCii
VALCUc — Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23. 6960
Kuharica p;Snki m
dela ne boji, z dolgoletnimi spričevali, se išče za stalno službo proti dobri flači. - j Nastop lahko takoj. 1 nudbe na: Moča JAKIL — Krmel;, Šent Jani.	7128
Naprodaj Ta!^ :
sobe, kuhinja, shramba in klet, s studencem, 4787 m' travnika okoli hiše, v vasi Teharje, pol ure od Celja, za 105.0^0 Din. - Poizve se pri Fr. F3ANČEŠKIN v Celju. Razlagova ulica 9. 7123
Gostiln, posestvo
z mesarijo naprodaj
na najbolj prometni točki Notranjske, na državni meji, obstoječe iz velike enonad-stropne HIŠE z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom in zaprtim velikim dvoriščem. V hiši se nahaja sta-roznana gostilna s kegljiščem, ter mesarijo in novo moderno klavnico. Kupna cena 200 000 Din. - Več se poizve pri g. AUREL DRE-VENDA in DRUG, RAKEK.
js višeli vseli ma-Z|| za perHcts in
D^JjSft inteligentno, pre-prosto, trgov, na-obraženo išče službe PRODAJALKE, kakršnekoli stroke, na željo položi tudi kavcijo. Naslov v upr. St, 7109.
BSBBEttaiJiifiiiiJaiaiHBii filma
jazbečeve
in vse druge, od d i v j a č i n, kupuje v vsaki množini
D. ZDRAVIČ
Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9.
Klobuke
čevlje, čepice, sraice, z mske majce. rokavice, nogavice, kravate, dežnike, dežne plašče i.dr. modno blago kupite najceneje pri
„Amerikancii"
Liubljana, Stari trg 10 Kupuiem polhove kože kakor tudi zaičje, lisičje in druge divjačine.
PARNO VULKANIZIRANJE vse vrste gumijaste robe kakor tudi	popravila
GALOŠ
sprejema po najkulantnejših cenah PETER ŠKAFAR -Ljubljana, Rimska cesta šL U.

MI Milili
oženjen, 41 let star, brez otrok, absolvent vinorejske šole, z dolgoletnimi in lepimi spričevali, IŠČE stalno službo, — Ponudbe na upravo lista pod šifro »ZANESLJIV IN POŠTEN« Stev. 7150.
aansjHBisffBra^stfs^raBani
Iščem za stalno delo DVA
vešča sekaca
za gozdno veleposestvo. —
stolarja
za izdelavo mehan. stolov. VLADIMIR KOBI, lesna industrija, Kozje, Štajersko.
Pletilni stroj 5/36
prodam. - Naslov se izve v upravi lista pod Stev. 7171.
Kontoristinjo
zmožno ameriškega knjigovodstva in blagajniških poslov, sprejme s 15. decembrom Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiča. - Ponudbe s spričevali in opisom dosedanjega službovanja se sprejemajo do 1. dec.	7132
ViEliSEI3i=lliEIII=iilEIIIEIII=IIIEIIIEIIIEillEIIIEiilE
IS	I
pred nakupom se prepričajte
o nizkih cenah y staroznani manufakturni trgovini
| Jhl & Kuhar preje Carl Soss, Jtfaribor, Aleksandrova c. 9
N
= Rarhaii, /laneli, liskanina, hlačevina, sukno za moške Zanesljivo blago 5 « obleke, belo platno, /lanel in šivane odeje redno v zalogi Jfizke čene g
IIIEIIIEIIIEIIIElUEllIEUlElllEllIEIIlEiilEIIIEIIIEIIIE
Stroški pri vnovabi bencina.
Vozi
jberaelnail
Adaptira] svof auto-traktor aii stahflnl motor s patent HAG-gen^atorjem.
Kuri z Prospekti In rotirano« daj*
cgiiem! $ugo-0ag
t Ljubljana i Telefon 560
mrmrnsam	Bot:»ričeva ulica 24.
| fjf&ii
1 iaii^ii Stroški pri »porabi oglja.
B j
Najboljšo
Najtrpežnejše
izdeluje in razpošilja
Hi'dra d. d., tvornica za galvanična
elemente in elektrotehniko 8.-uSliana, t^Hlošiševa cesta 17
Telefon Hubljana II/714
Tovorna vtfoKov
Splošne stavbene družbe M ARi BOR
Aleksandrovo cesta št. 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd.
Pfl7f5R f ^ "hlaiitev draginje se muči neSteto rUtUn . strokovnjakov, a le malo jih je do danes prišlo do zaželjenega cilja. Ena glavnih točk, ki dela posebno srednjemu stanu največje preglavice, je stanu primerna obleka. Prvič je blago zelo drago, in drugič, kje je delol Velikanskega pomena je, če zna gospodinja sama krojiti — največje bogastvo, ki ga prinese danes nevesta možu v zakon in najboljša dedščina jc znanje v SAMOSTOJNEM ŠIVANJU IN KROJENJU OBLEK. Ameriški sistem krojenja je rešil to vprašanje odlično gospem in gospodičnam šivijam in neSiviljam, ki se lahko v par tednih naučijo krojiti plašče, kostume, lahke letne obleke in sploh vsel — Najlepši uspehi že vršečih tečajev v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Vojvodinil Zahvalna pisma različnih obrtnih oblasti, dajejo jamstvo za resnično preiskušenost in pristojanje kroja. Tečaj se vrši popolnoma pod strokovnim nadzorstvom in se vsak kroj tudi praktično pokaže. Zadostuje 1 tečaj za popolno znanje kroja. Vsak učenec in učenka dobi ob koncu tečaja spričevalo in učno diplomo! Ugodni plačilni pogoji Tečaj se vrši zvečer in črez dan na od Ministrstva za trgovino in obrt koncesionirani krojni šoli
ulica
Vpisovanje od 8.—12. in od 2.—7. ure zvečer. IZDELOVANJE najmodernejših MOŠKIH Iu DAMSKIB KROJEV poljubno po žurnalihl
za vin i, p vo, žnanje in olje, prvovrstne izdeluje in dobavlja h tro soi dno in najcenejše mehanična sodaraka delavnica
R. HCHLE- JA m, MARIBOR
Frančiškanska u!. 11, v meroizkusnem uradu.
Iz lesa s seboj princšenpga. se izdelujejo vsakovrstni sodi tako). Popravila hitro in pri zmernih cenah.
v
3
Tele), št. 3
Kupite naicoeje pri
Ivan Bogataj, eSSZZve
Liubljana, Kongresni ire 19 ooleg Nunske cerkve Trgovina in zalo°a inštalacijskega materijala, tektonskih aparatov, modtrmn lesttncev m svetilk, ter moaernili signalnih naprav oroti vlomu
L
laiaaanssBBHs^araaBEsaaiBsaaBUBBnBHBHCiBrai«
k.1 U
NAZNANILO.
SI. občinsvu vljudno naznanim, da sem svojo
r
v SP. ŠIŠKI, Jernejeva ul. 58 PRESELIL ▼ bivSj perut-niski zavod, objekt 2. Uhod pri mestni mitnici, Slovenska cesta. — Ker sem si dclavnico po najnovejšem sistemu preuredil, zagotavljam si. občinstvu, da bom iribjslrsko izvrševal vsakovrstna naročila.	»
Se priporočam z odličnim spoštovanjem
FRANC BERNSK, klobučar.
H
SI i
(53) ______ ___________
aaaganaTagaaaaaasaBgaagaHBBBBBBBaaaaBB.
»GEEMIJ TRGOVCEV V LJUBLJANI«
sklicuje v por.cdeljek. dne 24. novembra t. I. točno ob pol 8 zvečer v giemijalni zborovalnici palače Ljubljanske Kreditne banke, Aleksandrova ccsta, I. nadstropje
z dnevnim redom: 1. Ureditev delovnega časa v trgovskih obratih. — 2. Določitev odpiranja in zapiranja trg. obratov. — 3. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov.
NAČELSTVO.
Ljubljena
IVI
naju je danes zapustila v cvetu mladosti, v 18. letu, po dolgi mukepolni bolezni, popolnoma vdana Njemu, ki jo je poklical k Se' ' po večno plačilo.
Pogreb blage, nepozabne pokojnice bo v nedeljo popoldne ob 4.
Bohinjska Bistrica, dne 14. novembra 1924.
URŠULA MARKIZETI, mati. MINKA MARKIZETI, učiteljica, sestra.

Galun
(KALIJEV) prvovrstna kvaliteta {kemično čist, popolnoma brez železa), v kristalih in moki, izdeluje in I	prodaja po konkurenčni ceni
I Kemična tov. Moste pri Ljubljani.
Zahtevajte ofertc in vzorce! — Dobavljamo promptno Tel. 351.	vsako količino!	Tel. 351,
unutuuia
najboljši iabrikat s 40% popusta I — Ves električni materijal globoko pod dnevnimi cenami
Elektrocompany Liobllana,
Sv. Petra ces a 25.
Zalivala-
Ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene mamice, gospe
Marije Krašovic
izrekamo tem potom vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali nepozabni rajnici zadnjo čast in za vse številne izraze sočutja najpri-srčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. g. dr. Snoju za ljubeznjivo tolažbo in podeljene sv. zakramente, vsem neštetim, ki so jo zadnjič obiskali in onim, ki so darovali toliko lepega cvetja.
Najiskrenejšo zahvalo smo pa dolžni tudi vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti. t. j. prečastiti duhovščini, Marijini družbi, ki se je tako številno udeležila žalnega sprevoda in vsem ostalim. Bog naj vsem stotero povrne!
Ljubljana, dne 15. novembra 1924
dobavlja: strojna tovarna in livarna
J. M.Voith "m
ST. P&ILTEN in Hsidenheim.
Do sedaj je postavljenih Cei 8000 turbin S CH. 3,700.^00 h. S. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove, vse stroje za papirnice in ceiuiozne in karton, tovarne, stroje za užigaiice, transmisije itd. Znano sol-.up.. proizvodi in prvovrstne konstrukcije 1 Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 621.
Vo3ne turbine
za ose razmere s hidraulICno-hitrostnimi In elEhtro- odpornimi regulator)!
Danes ponoči je preminul po dolgem trpljenju, gospod
ravnate!} podružnice Ljubljanske kreditne banke v Gorici
v 40. letu starostL
V blagopokojnem smo izgubili dolgoletnega zvestega sotrudnika, dobrega prijatelja in priljubljenega tovariša, katerega bomo ohranili trajno v najboljšem spominu.
Ljubljana, dne 15. novembra 1924.
Uprava in uradništvo Ljubljanske kreditne banke
fM KlmlfiKHM.
Dobavila nsjb^s ironast? w nuve, po kako«ostl Mdkriliulsln one iz predvojna *?>bi, Usti harmonični glaso*. 4 tedenski in t?»ni rok. večletno jamstvo. — Cdlikov^ma tvrdka -z tisto kolajno. Cena najnižje v Ju^es^avljl
P« n. bančnim zaw©d@m
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva ulica 6/S8.

aaHHaKnnBH®rafflBKKfflHH0BBRn»KB0afflHBamBaiKB£iraBa
& v a
Radi reduciranja zaloge globoko znl- h
žane cene! — Ugodni plačilni pogoji! H Ceniki zastonj! — Najugodnejša prJika j2 za nakup za tapetnike, trgovce s pohi- s štvom in zasebnikel — Prosti vpogled 1 a Pri vpčjftm nakupu se povrnejo potni S stroški! — Na drobno in na debelo! »
Največja izbira v
zalogi pohištva Karol Preis
Maribor, Gosposka ulica 20.
annca^BnBBaEsanBts^g^ssaags&aBasiaBB&ffiaBBnsRaei
■
a
ss
I Natečaj.
»DRUŠTVO ZA ZIDANJE NOVE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. MAGDALENE V MARIBORU*
razpisuje v dosego črtežev (skic) za nameravano nov« župnijsko cerkev SPLOŠEN NATEČAJ, katerega s«, morejo udeležiti osebno oni inženjerji in arhitekti, k a-, teri stalno prebivajo v kraljevini SHS.
Določene so sledeče nagrade: L nagrada 15.000 Din, IL nagrada 10.000 Din, UL nagrada 7500 Din. Kazpiso-valeč si pridržuje pravico do nakupa nenagrajenib pro* jektov po 5000 Din za vsakega.
Presojevalno razsodišče obstoji iz gospodov: inJ.cnjer .Taroslav Foerster, univerzitetni profesor v Ljubljani, načelnik; inženjer Adoll Biiumel, gradb. nadsvetnik mesU nega magistrata v Mariboru, namestnik načelnika; inženjer Anton Dolenc, šef okrožne gradb. sekcije v Mari-« boru; inženjer Miroslav Hengerer, ravnatelj jugoslov. inženjerskcjja podjetja v Mariboru; kaplan Pavel Kole« man, Sv. Magdalena v Mariboru; dr. Franc Kovučič, profesor bogoslovja in umetnostne zgodovine v Mariboru; dekan in župnik Anton Stergar, Sv. Magdalena r Mariboru.
Natečajne izdelke je poslati na »Društvo za zidanja nove župnijske ccrkve Sv. Magdalene ▼ Mariboru« ilo dne 28. februarja 1925 ob 12. uri.
Za zasnovo potrebne določbe in načrte dobe kon-kurentje pri zgoraj navedenem društvu proti plačilu zneska 30 Din.
DRUŠTVO ZA ZIDANJE NOVE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. MAGDALENE V MARIBORU,
dne 30. oktobra 1924. Pavel Holcman,	Anton Stergar,
tajnik.	načelnik.
rasHamHBfflfflHKsaBiffliKasaEasasBHHErasnEaaffis'
I Preobllfcppalnica I
it	«5
p damskih in moških klobukov |
1 Bariiorle - Završaia |
H	LJatoižfissa, Mestni trn štev. 7
■
§ Preofcliljovnnte po natnnveislh mttleHh
ES .	———	^
iS Točna poaticiba!	Cene nizke! i/l
M	53
v Ljubljani, r, z. z o. z.
ki se |e PlttSEUU Iz hiše Uršulinskega samostana na Kongcesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palačo na Miklošičevi tasti peleg hotela ..UH10H". Hranilne vloga se obrestujejo
Bialboilie
z ozirom na višino znsska in odpovedni čas. Varnost za hranilne vloge ie -.elo dobra, ker posednja Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne deiniške družba hotela ..Union" v Ljubljani. — Vrhutega is njena I sit nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemiilšč v tu in inozemstvu. — Denar se naloži Ishko tudi po poštnih položnicah.
Zelo ugoden nakup modrccev, divanov, otrman ln klub-tjar-v^uT t«»r vge v to stroko spadajoče izdelke nudi smiduo izdelane in	tvrdka
Peter Keb^I Kranj
-a
t-, —,
P. JQ
*•"»• J
=


'1
t»0!V'£J ItDIt-BlSUilt izftlkOf
r*rt veCjlh naročilh kakor za liotele, restavraclfe, mizarje I. d. Se znaten popust. Ponor ženini In nevest«! ifidhtevajie cenike I
P0p0la*0K«a varno naložite svoj denar pra
KUPIM
moclerrio karoserijo
v dobrem stanju za auto PUCH tipa VIII. Cenjene ponudbe na Poštanski pretinac 267, SARAJEVO.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)	23
»Govorila sva že nocoj o skrivnostih, Rames, kakor nekoč pred davnimi leti, če se spominjaš, in ti boš varoval moje skrivnosti, ki se tičejo države. Kako bi tedaj mogla jaz izdajati tvoje? Toda govori Kratko, zakaj pozno je ali prav za prav zgodaj, in kakor veš, se ne bova videla nikoli več.«
»Prav,« je odgovoril. »Kraljica Neter-Tua, jaz, tvoj podložnik, se te drznem ljubiti.«
»In kaj potem, Rames? Milijone p. .-ložnikov imam, ki vsi zatrjujejo, da me ljubijo.«
Nevoljno je odmahnil z roko in nadaljeval :
»Drznem se te ljubiti, kakor ljubi mož ženslko, ne kakor ljubi podložnik kraljico.«
»Ah!« je odgovorila z r^navadnim, zlomljenim glasom: <;to jo nekaj drugega, kajne? Vse ženske so rade ljubljene, naj bodo kraljice ali kmetice, zakaj bi tedaj jaz bila huda? Kakor v nekdanjih dneh se ti tudi sedaj, Rames, zahvaljujem za ljubezen.«
»To ni dovolj,« je rekel. »Kako je navada pri ljubezni? Ljubezen se daje na posodo. Ljubezen je skopuh, ki zahteva visoke obresti. Ne, ne samo obresti, marveč kapital z obrestmi vred. O Zvezda, kaj se godi možu, ki je zblaznel in vzljubil egipčansko kraljico?«
'Iua je razmišljala o tem vprašanju, kakor da je uganka, katero mora razrešiti.
»Kdo ve?« je odgovorila slednjič tiho. >Morda ga stane življenje, morda — morda pa se poroči z njo in jpostane egipčanski
faraon. Nemara je mnogo odvisno od tega, ali ta kraljica slučajno mara tega moža.«
Tedaj je Rames vztrepetal kakor trst
v večernem vetru in jo je pogledal z žare-čimi očmi.
»Tua,« je zašepetal, »aH je mogoče — ali sem ti resnično ljub, ali pa me hočeš potisniti v sramoto in pogubo?«
Odgovorila mu ni z besedami, marveč je samo z neko zamišljeno resnobo odložila malo, slonokoščeno žezlo, ki ga je držala, se zazrla z žalostnim pogledom v njegove oči, se sklonila naprej in iztegnila roke proti njemu.
»Da, Rames,« mu je šepetala malo pozneje na uho, »pritisnila te bom na svoje prsi, naj bo na njih karkoli, ljubezen ali veličastvo ali sramota ali poguba ali smrt naju obeh ali vse to. Ali se hočeš prepustiti, Rames, slučajem te nevarne igre?«
»Ne izprašuj, Tua. Saj veš, saj veš!«
Poljubila ga je na ustnice in vse njeno srce in vsa njena mladost je bila v tem poljubu. Nato pa ga je prijazno odrinila od sebe in rekla:
»Čuj, govoriti moram s teboj in Časa je malo, kakor sem rekla. Poslušaj me, Rames! Prav imaš: vem, kakor sem vedno vedela in kakor bi tudi ti bil moral vedeli, če bi ne bil tako nespameten, kot si. Ti ljubiš mene in jaz ljubim tebe, zakaj tako jc bilo siklenjeno tamkaj, kjer se ustvarjajo človeške duše, tako je bilo od začetka in bo ostalo do konca. Ti, egipčanski plemič, ljubiš egipčansko kraljico in ona jo tvoja pa nobenega drugega moža. Tako je odločil tisti, ki je storil, da sva se rodila istega dne in da sva pila mleko na istih dobrih prsih. Zakaj bi slednjič ne bilo tako? Če nama ljubezen prinese smrt, kar se utegne zgoditi, ostane nama vsaj liube-zen, ki je vsejra vredna, in onstran življenja je šo neltaj.<;
»Žene iščem, Tua, in ne prestola, toda moja ljubezen te utegne pregnati z visokega mesta.«
»Prestol gre z ženo, Rames, no moreta se ločiti. Toda povej mi, nekaj mi hodi na um: če bi se to res zgodilo, če bi jaz bila pregnana, popotnica, če bi ne imela nič drugega razen svojega telesa in svoje duše in če bi ti sedel na prestolu, ali bi me tudi tedaj ljubil, Rames?«
»Kaj me tako izprašuješ?« je odgovoril užaljen. »Tvoje govorjenje je otročje. Na kakšnem prestolu bi mogel jaz kdaj sedeti?«
Pri teh besedah se je Tua spremenila. Nič več ni bila hrepeneča, strastna ženska, marveč jc nenadoma postala zopet močna, modra kraljica.
»Rames,« je dejala, »ti razumeš, zakaj te pošiljam, čeprav se mi trga srce, tako daleč in v tolike nevarnosti, kajne? Da rešim tvoje življenje, ker po tem, kar se je zgodilo nocoj, bi moral umreti tako ali drugače in bi bil izdihnil že pred dvema urama, ko bi no bilo mojega načrta. Mnogo jih je, ki te sovražijo, Rames, in faraon more okrevati, kakor prosim bogove, ter preklicati mojo povelje, zakaj umoril si mu gosta, ki je prišel, da me zasnubi.«
»Vse to razumem, kraljica.«
»Tedaj se zbudi, Rames, poglej v bodočnost in razumi tudi ostalo, če si pameten, kakor upam. Pošiljam te z močnim spremstvom, kaine? Kralj v Kešu pa je star in slaboten in ti imaš pravico do njegovo, krone. Vzemi si jo, Človek, deni si jo na glavo in kol kralj v Kešu zasnubi egipčansko kraljico. Kdo bi ti jo tedaj odklonil — mislim, da egipčanska kraljica gotovo ne, pa tudi ne egipčansko ljudstvo, ki hrepeni po teh bogatili, izgubljenih Južnih deželah.«
Tako je govorila, in ko je izrekla te
pomenljive besede, je bila tako krasna in kraljevska, da se je Rames, oslepljen po njeni mogočnosti in veličastvu, poklonil pred njo, kakor da je boginja. Ko je pa opazil, da ga preizkuša na tehtnici svojo sodbe, so je vzravnal in je spregovoril, kakor govori princ princesi:
»Amenova zvezda,« je rekel, »čeprav je resnica, da smo le tvoji ponižni podlož-niki, je vendar kri mojega očeta prav tako plemenita kakor tvoja in morda še starejša; res je tudi, da imam jaz, odkar je Amathel mrtev, za svojim očetom po svojih prednikih več pravice do prestolonasledstva v Kešu, nego kdorkoli drugi. Kraljica, slišim tvoje besedo in vzel si bom prestol, če bom mogel, ne zaradi njega samega, marveč da pridobim tebe, in če padem, vedi, da sem storil, kar sem mogefl, preden sem podlegel. Kraljica, odhajam in pot je daljna. Morda se ne bova videla nikoli več; v najboljšem slučaju bova dolgo ločena. Kraljica, počastila si me s svojo ljubeznijo in zato te ne samo kot žensko, marveč kot kraljico prosim obljube. Naj bodo okoliščine še tako težavne, naj te nagibajo kakršnikoli državni nagibi, obljubi, da ne vzameš nikogar drugega za moža, dokler sem jaz živ, tudi če ti ponudi pol sveta za poročno darilo.«
»Obljubljam,« je odgovorila. »Če bi zvedel, da sem se poročila s komerkoli na svetu, pljuni na mojo žensko čast, kot kraljico pa me vrzi s prestola in preženi, če ti bo mogoče. Ravnaj z menoj v takem slučaju, kakor bom jaz ravnala s teboj, Rames. Toda prepričaj se o resničnosti vesti, preden jim verjameš. Sedaj si nimava ničesar več povedati. Srečno pot, Rames, dokler se zopet ne snideva tostran ali onstran solnca. Najina kraljevska pogodba jc sklonjena. Dej, da jo zapečativa, potem pa pojdi U
Češka indnstrijalna in gospodarska banka, podružnica v Ljubljani, Marijin trg št. 5
Telefon it. 104. — Brzojavni naslov; INDUSBANKA. Delnluka glavnica In rezerva eca Kč 290,000.000«-.	CENTRALA v PRAGI, NA PRIUOPE 35	Hranilne vloge In tekočI račun Kč 2.170,000.000'—
67 podružnic v vseh večjih krajih CehoalovaSke republike, — Sprejema vloge na knflžlce in račune ter provafa vse bančne In borzne transakcije kar najkalantneje.
eattOHHBiBBnHBBaBRBBBaBBBHanmr
u	&
b ITUzd dobrimi nafboijSi so:	b
l PFHFF širnim stroji	i
S za rodbino, obrt fin industrijo.	S
a	b
o Večletna garanciia.	b
Pouk v vezenja brezplačen.	®
Solidne cene in ugodni plačilni pogoji,	b
S IGN. VOK	S
a LJUBLJANA o CELJE • NOVO MESTO	S
tij Sodna ul. 7 • Krnila Petra c. 33 • Glavni trg	b
b	a
iaSHH&5S32Ci^3aS]IBBHBaiSf3flB£!BBflBBB
Gospcsvetska cesta 3. - Wolfova ulica 12
Naznanjam, da zaradi bolezni ODDAM V NAJEM SVOJO ki-
malo rabljeni, skoro novi, izključno samo nemški proizvodi v vseh širinah in finoči, isto LINKS-LINKS i JAKARDMASCHINE, RUND-STOKLE, STROJI za pletenje KRAVAT po vrlo nizkih cenah dospeli, IGLE in sestavni deli na skladišču pri ALFRED KOZMA, Osijek L, Županijska ulica 42, samozastopstvo tehniške poslovnice za industrijo strojev za pletenje FELIX LEDERER, WIEN.	6403

s skladišči vred. Trgovina obstoji 45 let in je
primerna za vsako podjetje. - Kdor se zanima :-:	zanjo, naj pride pogledat,	:-s
FRAN G6DERER, trgov, in zaloga smodnika, KOČEVJE, Glavni trg štev. 83.	6985
05RAMv r;
t.o iramKo mora nositi žafnica S
s a Knodi ierisi ena zn pogon.
"^T^tSa^f^""^1 iu-^,	Rezano .8 jamo iz naj-
•«—t,ol'lh volo"sl(ih "™P«-(f S\J/ w nou garantirana težlna
Iffi^agsaJJ °'s8—1- *i,ano- lenU«-'/%, /J* 1,0 Pro,e9neno * neh
dimenzijah na skladlštu
Sinpref, Ljubljna,
Tvorniško skladišče: Zagreb, Ilica 44 Dvorište (Hotel Roya!) Telefon 20—54
Mjodene karnIS«
Mr
f Kdo hoče dobro luč nesme se bati h, stroškov.
Vatftm I T. taslnepa tovnrnCSkena sltlaillšin „S5KAI.UM" BATJiKlJE. ŽEPNE SVETILKE. ZAZlGALNlriF, KARRSDNE ŽAKiLCE ..AJJEUMETAL", vse vrste medenih KAR -IS ter vse potre&šnnc prntt poroštvu nalsolitlneje, kulautno.
JOSIP KOM AN
ZAGftES, Akademski trg št. 7.
VSEH VRST NA IZBIRO PRI
L D flS T krznarstvo — LJUBLJANA — . II U 1 , Gradišče štev. 7.	504»
STROJENJE, BARVANJE in IZDELAVA KOZUHOVINE
OBIŠČITE TRGOVINO B. VASELINOVIČA & KO., MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 26. — Ima veliko izbero: srajc, ovratnikov, nogavic, klobukov, čepic, triko-perila, volnene trikotaže, šalov, svilenih bluz, kravat. — Fini francoski parfemi: Coty, Hubigan, Gybs, Botot, Zermandie, Piver, Simon, Roger Golet, kol. vode 4711 in Marija Farir.i, fina mila, pudri, Kaloderme, Odol, in drugo. Dobite dobro blago po solidnih, znižanih cenah. — Od oktobra t. L nov princip: malo zaslužka — velik obrat!

tehničnih uaprav industrijskih podjeti] in posionij vseh vrst m za vse namene.


/b	HIB Pa 0W
feiteifeiA UUlllt
^t-fteC?® sata
--------------oblaka, balo, pisano
""■ 1	in rjavo platno, cefir,
hlaJevino, tiskonlno in razno manufakturo, kupila ncjceneje in v velikanski izbiri v novo urajeni in preziiit-.ni veletrgovini
K. SSermecki, Celje šs. 330. Musirovani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo ode:e, laso-striinike, britve ln tisoče drugih predmetu« se pošlje vsakemu zastonj 1 — Vzorca proti odSkodninl 1 — Trgovci engros cene!
in interesno zastopMvo v-eh vrsi, »a vse namene, zaui>ne izjave iu ustanovitve
Oddelek 111,
Sodel vaniem naših oddelkov I. In IT. nnj-boliše zveze! Za o dobave vseh strojev iu naprav — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.

rsmmm
kokošje, rac,te, eo-.--.jo m gosji puh, oddaja vsako množino po smerni ceni tvrdka
Jlfif lemdiHo rešeni?
iT	« Reumntize-m je strašna in zelo razširjena bole-
/ S	Hi'' /en> l)re<1 katero "t varen nili siromak uiti boga-
l	I' kajti ona išče svoje žrtve v kočah in palačah.
'"•j-jS	Jfci Pojavi, kako se bolezen kaže, so zelo različni, ter
{ IJa	w mnoge bolezni, ki jih označujemo drugače, niso
r" Pil	nič drugega kot reumatizem. Tako povzroča reuma-
I! » " lin	tizem bolečine v kosteh in členkih, otekline na
M V/. /vi	"rtih, pohabljene roke in nrge, trganje in zbada-
I • L'l A •	nje v raznih delih telesa, kakor tudi oslabi jeli,ie oči
" u k/ '>	drugo kakor posledica protinj n reumatizma.
* v k/, p V-	Kot se bolezen v različnih oblikah pojavlja, ta-
1 tj S i.J	ko so tudi mnogovrstna vsa mogoča ta nemogoča
! i J&	ublažujoča sre<lstva, katera se človeštvu priporo-
t, »v	iajO) kot medikamenti, miksture, mazala itd Ve-
čina teh sredstev pa ni sposobna prinesti popolno
fc^i	ozdravljenje, ampak samo olajšanje za kratko do-
"	bo. Kar priporočamo pa mi, je nekaj naravnega.
Prinesemo Vam sigurno pomoč.
NaSc zdravljenje jc izvrstno in Iiitro učinkuje. Da si pridobimo še nadaljnih
privržencev, smo se odločili, da vsakemu, ki nam piše, upošljemo v poizkus našo nadvse zanimivo ta poučno razpravo
popolnoma brezplačno. Tr»rej, kogar mučijo bolečine ta so hoče svojih bolečin hitro in brez opasnosli osvoboditi, naj piSo še danes:
AUfiUST MAR mi 3EHLlN-WILP!ERS»0Rff.
DRUCHSALERSTRAS8B 5.	ABT. 319.
Od 15. novembra 1924 dalje vozi osebni auto po tem-le voznem redu:
Odhodi fas Ljuhljarie:	Priliocll v SI. Vid:
(kavarna »Evropa«)	(cerkev, pošta)
ob delavnikih ob praznikih	ob delavnikih ob praznikih
8—	8'30	8-25 8'55
9—	11'30	925 11'55
10—	14'—	1025 14-25
12-15	15-—	12-40 15-25 14 — 18-30	14-25 18-55 17— 19-45	17-25 20'10 18 25	18-50
Odhod I se St. Vida:	Prihod v Ljubljano:
(cerkev, pošta)	(kavarna »Evropa«)
ob delavnikih ob praznikih	ob delavnikih ob praznikih
7-20	7-40	7-45 8*05
8-30	10-30	8-55 10-55
9-30	13-30	9-55 13-55
11-45	(od Store) 14*30	12 04 14"55
13-20	18-—	13-45 18-25 16 30 (od Store) 19"-	16 49 19*25 17-30	17'55
Vožnja Ljubljana-Št. Vid ali obratno velja za osebo Din 3'50, ob nedeljah in praznikih Din 5'—.
znamka
za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
I h-hiiori b,i:!n Prešcrno-IjjuUijdllll vcija spomenika
Pouk i vazenju brezplačen.
(Večletna garancija. — Po-prnvljalnlca na razpolago.)
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani.
izdaja konzorcij >Slovenca«,