Leto LXXII, It. 217 PoJtnla« platen« * gotovlnL w Die PostfebtUif bat h—Ut Preia • Cena L I UrodnlitT« • upravn ujubljana. jvopttarJ«va L lolefoo U-61-JJ M. jI ,«e4na naročnina 19 Ul, u ibo-,«m*t»o M Ur. - C«c rai. LJubljana 10.SS4 ia naročnino In 10.S8« u inaerata. lakljnčn« ia»top«t»« u oglaae U I tali)« Id tnozeuutvai DPI a. A. M liano. R«kopl«o» b« *raiama. Englische Luftlandedivision grosstenteils vernichtet Schwerc Kampie bei Nimwegen — Starke Feindangrifie bei Aachen abgewiesen — Weiterhin schwere Abwehrkampfe in Mittelitalien — Harte Abwehrschlacht um die Karpathenpasse dauert an PNB. Aus dem Fiihrcrhauptquartier, 21. September. Das Oberkommando der \Velirniacht gibt bekannt: In M i 11 e 1 h o 11 a n d wurde dic 1. englische Luftlauddivision im Itaum A r o h e i m trotz Tveiterer Verstiirkuu-gen aus der Luft zum grossten Teil ver-uichtet, der Rest auf engem Raum zu-saimncngedrangt. Itisher '2800 Gefange-ue, darunter der Divisionskommandeur. Bei N i m w e g e n stehen eigene Truppen in schwcron Kiimpfen mit dem aus dem Raum U i n d h o v e n mit 1'an-icrkriiften augreifeuden Feind. Siidlich der Schclde -M iinding gelang dem Feind ein ortlicher Ein-bruch. lui Raum Aachen wurdcu gestern die slarkcu Angriffe des Feindes uberall al>gewieseu uud nordostlich der Stadt im tiegenangriff eine Frontliicke geschlos-sen. Bei diesen Kiimpfen wurden im Ab-kchnitt eiuer Divisiou in drei Tagen 47 Ieindliche Panzer abgeschossen. Iu lnehr-tiigigen Kiinipien gelang es, den feindlichen Brikkcukopf iiber die Sauer uord-iistlich F c h t e r n a c h bis auf geringen Kcste zu zerschlagen. Im Raum L u n e v i 11 o stiess der eigene Augrilf auf iiberlegene feindliche 1'anzerkriilte. Nach wochselvollen Kiimpfen wurden die eigenen Kriifte in L u -n e t i 11 e aul den Ustrand der Stadt zu-riii-kgenotnmen. Z» isehen £ p i n a 1 u. der S e h w e i -ter Grenze nur iirtliche Kampfhand-langen. Feindliche Angriffe gegen B o u I o -g n e uud C a I a i s wurden abgcvvieseu. Der letzte Widerstand der Besatzung Brest auf der Halbinsel Le C r o z o u ist zu Ende. In wochenlangen schwersten Kiimpfen hielt die heldenhafte aus Truppen aller Wehrmachtteile bestehende Besatzung unter der vorbildlichen Fiihrung des Fe-etungskomniandanten, General der Fall-sihifmtruppe Ramcke, die Festung gegen den an Zali! und Material weit iiber-lrgenen Gegner. Dadurch ist dem Gegner nicht ein Da-len, sonflern dWr ein Triimmerhaufen in die H and gefallen. Der Heldenkampt der Besatzung Brest wird in der GeschiChte weitcr-leben. Drei zur Flankensicherung eines wiclitigen Geleits eingesetzte eigene Krhnellboote griffen in der Nacht zum 20. September vor Diinkirchen zwei iiberlegene Verbiinde leichter britiseher IScestreitkrafto an und erreichten durch iliren Angriff, dass das Geleit ohne Srhiidcn in seinen Bestimmungshafen cinlaufen konnte. Die drei Schnellboote gingen in Erfiillung ihrer Aufgabe verloren. Das V 1-Storungsfeuer aui London wurde fortgesetzt. In Italien hiclten die schvveren Abwehrkampfe im Raum nordlich F 1 o -r e n z und an der A d r i a unveran-dert an. In erbitterten und fCr beide Seiten verlustreichen Kampfen vurden zahlreiche feindliche Angriffe abgcvviesen. fhgleška divizija letalske pehote v glavnem uničena Težki bojf pri Nimwegenu — Odbiti močni sovražni napadi pri Aachenu Nadalje težki obrambni boji v srednji Italiji — Nadaljuje se trda'obrambna bitka za karpatske prelaze trdnjavo proti številčno in materialno nad močnemu nasprotniku. S tem nasprotnik ni pridobil luke, marveč samo kup razvalin. Junaški boj posadke Bresta bo živel dalje v zgodovini. Trije lastni hitri bojni čolni, ki so Siidlich und siidostlich Firenzuola vvurde ein grosserer Einbruch des Feindes abgericgelt. An der A d r i a erzielte der mit grostem Materialeinsatz und mit starker Unterstiitzung aus der Luft and durch Schiffs&rtillerie angreilende Feind mehrere tiefe Einbriiche, die zum Teil im Gegenstoss abgeriegelt wurden. Der Durchbruch des Feindes vvurde wiede-rum verkindert. In diesen Kampfeu wurden gestern 57 feindliche Panzer abgeschossen und 100 Gefangene ein gebracht. Im Nordteil des Szekler-Zip-f e 1 s scheiterten Angriffe der Sowjcts zum Teil im Gegenstoss. In W e s t -r u m a n i e n vvurden durch unsere Schlachtflieger 24 ieindliche Panzer so-wie zahlreiche Geschiitze und Fahrzeuge vernichtet. Die harte Abwehrschlacht um die Karpathenpasse im Abschnitt siidlich Sanok-Krosno dauert an. Bei Warschau wurden auf das Westufer iibcrgesetzte bolschewistische Kampfgruppen aufgerieben und insge-sarat 69 Sturm- und Landungsboote zer-stort oder erbeutet. Nordostlich War-schau und am B o b r nordvvestlich B i a -1 y s t o c k scheiterten feindliche Angriffe. Der Angriff unserer Panzertruppcn siidwestlich M i t a u hat trotz zaher feindlicher Gegenwehr weiter Boden gevvonnen. In den letzten drei Tagen wurden hier 43 Panzer und Sturmge-schiitze und 95 Geschiitze sowie zahlreiche sonstige Waffen vernichtet oder erbeutet. Ia L e 111 a n d und E s 11 a n d setzte der Gegner mit neu hcrangefiihrten Kraften seine starken Angriffe fort. Unsere hervorragend kampfende Truppen zerschlugen sie durch Gegenangriffe oder fingen sie auf. In der nun sieben Tagen andauernden Abvvehrschlacht wurden bisher 600 sovrjetisehe Panzer vernichtet. Bei Tagesangriffen feindlicher Bomber gegen das Gebiet der Stadte B u -d a p e s t, Raab und Pressburg sovvie bei nSchtlichen Vorstossen schvra-cherer feindlicher Verbiinde in den un-<*arischen Raum tvurden 11 feindliche Bomber abgeschossen. In T r i e r entstanden durch Angriffe feindlicher Flieger mit Bomben and Bordwaffen Personenverluste. Erganzung zum OKW-Bericht DNB Aus dem Fuhrerhauptquartier, 21. Sept. Erganzend zum Wehrmacht-bericht wird mitgeteilt: Im Nordabschnjtt der Ostfront haben sich die ostpreussische 121. Infanterie-Division unter Fiihrung von Oberst Rank und die rheinisch-westfallische 329. In-fanterie-Divison unter Fiihrung von Oberst d. R. Schulze durch hervorra-genden Kampfgeist bewahrt. — Bei der Bekampfung feindlicher Panzer zeichne-te sich die Panzerjager-Abteilung 187 unter Fuhrung von Major Kurze besonders aus. Fiilirerjev glavni stan, 21. septembra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V srednji Nizozemski smo na področju A r n h e i m a kljub nadaljnjim ojačenjem iz zraka v glavnem uničili prvo angleško divizijo letalske pehote, njen preostanek pa smo stisnili na ozkem področju. Doslej smo privedli 2800 ujetnikov, med njimi divi-zijskega poveljnika. Pri Nimwegenu stoje naše čete v težkih bojih s sovražnikom, ki napada s področja pri Eindhovnu z oklepniškimi silami. Južno od izliva S c h e 1 d e je uspel sovražniku krajeven vdor. Na področju Aachena smo včeraj povsod odbili močne sovražne napade in severnovzhodno od mesta s protinapadom zaprli neko vrzel. Pri teh bojih smo na odseku ene divizije v treh dneh uničili 47 sovražnih oklepnikov. V večdnevnih bojih sc nam je posrečilo razen majhnih ostankov raz-l)iti sovražno predmostje preko San-e r j a, severnovzhodno od Echter-n a c h a. Na področju Luncvilla smo naleteli z lastnim napadom na nadmočne sovražne oklepniške sile. Po menjajo-čih se bojih smo odmaknili ln*stne sile v Lunevillu na vzhodni rob mesta. Med Epinalom in švicarsko mejo le krajevno bojno delovanje. Odbili smo sovražne napade proti Bonlognu in Calaisu. Posadka Bresta je nn polotoku Le Crozon končala s poslednjim odporom. V večtedenskih najtežjih bojih je obdržala junnška posridka, sestoječa iz čet vseh delov vojske, pod vzglednim vodstvom trdnjavskega poveljnika, generala padalske skupine Ramckeja, varovali bok neke važne spremljave, so napadli v noči na 20. september pred D u n k e r n u o m dva nadmočna oddelka lahkih britanskih pomorskih sil in dosegli s svojim napadom, da je lahko spremljava brez škode vplula v svojo namembno luko. V izpolnjevanju svoje naloge so bili ti trije hitri bojni čolni potopljeni. Nadaljevali smo z motilnim ognjem »V 1« na London. V Italiji so se neizpremenjeno nadaljevali težki obrambni boji na področju severno od Flor ene e in ob Jadranu. V ogorčenih in za obe strani izgub polnih bojih smo odbili številne sovražne napade. Južno in jugovzhodno od Firenzuole smo zajezili nek večji sovražni vdor. Ob Jadranu je dosegel sovražnik, ki je napadel z največjo uporabo gradiva in z najmočnejšo podporo iz zraka in ladijskega topništva, več globokih vdorov, ki smo jih deloma s protinapadi zajezili. Sovražni prodor smo zopet preprečili. V teh bojih smo uničili včeraj 57 sovražnih oklepnikov in- zajeli 100 ujetnikov. V severnem delu Szeklerievega r o g 1 j i č a so se deloma s protisunki izjalovili sovjetski napadi. V zapadni Romuniji so uničili naši borbeni le-lalci 24 sovražnih oklepnikov ter številne topove in vozila. Nadaljuje se trda obrambna bitka za Nemški protinapad na Nizozemskem Berlin, 21. sept. Vkljub dovozom nadaljnjih ojačenj z letali in vkljub otežko-čanju nemških protiukrepov z močno uporabo letalstva na nizozemsko-nem-škem obmejnem področju, sovražnik ni mogel oslabiti silovitosti nemških protinapadov na svoje v srednji Nizozemski pristale oddelke. Deli prve britanske letalske divizije na področ)u Arnhema so utrpeli ob nemških protinapadih ponovno težke izgube. Tudi pri Nimwegnu niso bili ogorčeni poučilni boji prav nič manj siloviti. Kot oljnati madeži na nemirni vodi se premikajo okrog posameznih pristajališč potegnjeni obroči v stalnem menjavanju napadov in protisunkov. Odporna gnezda, ki se pravkar strnejo, so naslednjo uro že nekje drugod zopet raztrgana. Število ujetnikov raste, sovražne krvne izgube pa so neglede na tovorna jadralna letala, ki so bila uničena s posadkami vred, trajno težke. Padalci in letalska pehota se skušajo z obupnimi protisunki držati toliko časa, dokler jih ne bo razbremenila druga britanska armada, ki prodira neglede na izgube iz Eindhovna proti severovzhodu. Zato postaja boj med Eindhovnom in Ninrvvegom vedno bolj dramatičen. Desetine razbitih sovražnih oklepnikov so obležale pred oklepniškimi zapornicami pri Eindhovnu. Ob teh razbitinah so prodrle nadaljnje sovražne sile proti severu, kjer jih je po nekaj km zadel nadaljnji protisunek. Se bolj kot z osredotočenimi napadi na pristajališča pa bo ogroženo sovražno podjetje, ako mu ne uspe, da še nadalje razširi svoj ozki prehod ob prelivu Maas—Schclde, Kajti ta vrzel je še premajhna, da bi se po njej lahko premikalo dovolj sil, ki bi bile potrebne za razbremenitev močno ogroženih padalskih oddelkov. Zato pritiska nasprotnik iz Neerpelta tudi proti za-padu in z bližnjih mest ob prelivu Maas —Schclde proti severu Nemški grena-dirji pa so se doslej s protinapadi uspešno upirali njegovim trdovratnim poskusom, da bi nadalje razširil ozko vrzel. Dočim so torej dogodki na srednjem Nizozemskem in na belgijsko-nizozem-skem področju še v polnem razvoju, sc jc položaj na ostalih odsekih zapadnega bojišča le malo spremenil Tu so ostala žarišča sovražnih napadov kot doslej pri Maastrichtu, pri Aachcnu in ob Moscli pri Nancyju. Med Maastrichtom in Aachenom so Amerikanci še nadalje izredno močno pritiskali, ne da bi se jim posrečilo prebiti zaporno črto ob Gculu ter ob železnici Heerlen—Kerkrade. Nek severneje preko Maase izvršen napad je hotel to zaporno črto obiti, Nemci pa so s protisunkom sovražnika prcstregli še na nizozemskih tleh, tako da napad ni imel nikakih posledic na položaj med Maastrichtom in Aachenom. Ob zapadnem in južnem robu Aachena so sc izjalovili nadaljnji napadi, dočim so jugovzhodno od mesta nemške črte pri Stol-bergu vkljub najtežjemu obrambnemu ognju korakoma napredovale. S tem sc tudi v torek vkljub vsem naporom Ame-rikancem ni posrečil načrt, da bi Aachen obkolili s severa, obšli tamkajšnje utrd- be ter odprli drugi britanski armadi pot preko Maase. Na bojišču med Visokim Vcnnom in Moselo je prišlo le do krajevnih, a hudih spopadov. Nemci so privedli ujetnike, ki izvirajo iz novih oddelkov. Na področju Nancyjn se je težišče bojev premestilo z ozemlja vzhodno od Pont-a-Moussona bolj proti jugu na črto Nancy—Luncville. V severnem delu Lu-nevilla je prišlo do težkih pouličnih bo-iev, v katerih so prodrli Nemci do severnega mestnega roba. Sovražne izgube so bile pomembne. Jugozapadno in severno od mesta so skušali Amerikanci s hitrim dovezom ojačenja zaustaviti napredujoče nemške oddelke. Pri tem je prišlo do ogorčenih bojev za posamezne vasi in gozdove, v katerih je izgubil sovražnik, ki ni mogel zaustaviti nemškega napredovanja, skoraj tretjino svojih tamkaj napadajočih oklepnikov. Nemci so s sunkom ob obeh straneh Lunčvilla šc bolj potisnili nazaj ob prelivu Ren—Mar-na zaustavljeni sovražnikov klin. Nemške čete so mu sledile ter so zopet vzpostavile zvezo z vzhodno od Nancyja stoječimi oddelki. K bojem v Italiji Berlin, 21. sept. V srednji Italiji postajajo boji za posest cest, ki vodijo severno in severnozapadno od Florence preko apeninskih prelazov v Padsko nižino, vedno bolj siloviti. Te prelaze ščiti izgrajen sistem postojank. Zato skušajo Angloamerikanci najpreje zavzeti stranske doline in obvladujoče višine, ki so tu večinoma gozdnate in visoke od 600 do 1000 metrov. Nanje navaljuje sovražnik predvsem z oklepniki in s podporo borbenih letal. Nemški zaporni ogenj pa je nasprotniku preprečil popolen razvo) njegovih sil. Vkljub vsem naporom so sc mu posrečili le majhni in časovno omejeni, često lc 200 do 500 metrov globoki »fažija mm, more in bo zmagala!« Berlin, 21. sept. Na inozemski tiskovni konferenci nemškega zunanjega ministrstva je podal vodja tiskovnega oddelka poslanik dr. Scnmidt poročilo o položaju na podlagi vtisov, ki jih je dobil v Fiihrerjevem glavnem stanu, kjer se je mudil nekaj dni ob priliki Poglavnikovcga obiska. Dr. Schmidt meni, da lah,ko najbolje označi mnenje, ki vlada na odločilnem nemškem mestu, ako označi to vojno kot revolucionarno, ki je nikakor ni mogoče primerjati z vojnami ostalih časov. Obseg, ki ga je Vojna zavzela, vodi nujno do zaključka, da se lahko konča lo z zmago ali pa s poginom revolucionarnih strank. Številni primeri nedavne preteklosti in sedanjosti — Romunija, Bolgarija, Finska — kažejo, da se moti oni, ki misli, da se da tako vojno zaključiti s starimi metodami. Pa tudi z vojaškimi merili ni več mogoče, kot v prejšnjih vojnah, izključno presojati izgledov v zmago. Kdor je bil ,prej dejal, da je Anglija vojno izgubila, čim je bila izgubljena Francija, oziroma so padli Singaipur ali Afrika, ali pa kdor je prorokoval Sovjetski zvezi brez Ukrajine in Doneske kotline siguren poraz, je pač videl, da se je motil. Kdor meni danes, da je Nemčija izgubljena, ker stoje nasprotniki ob Renu ali v vzhodni 1'rusiji ali pa drugod na nemških tleh, se podaja v isto zmoto. Dr. Schmidt je poudaril, da bo le oni izgubil vojno, kogar roka ■BHBBBOBaMnBHnBMBaB karpatske prelaze na odseka južno od Sanoka-Krosna. Pri Varšavi smo uničili boljševiške bojne skupine, ki so prešle na zapadno obrežje ter uničili ali zaplenili skupno 69 napadalnih in izkrcevalnih čolnov. Severnovzhodno od Varšave in ob Bobru severnozapadno od B i a -1 y s t o k a so se izjalovili sovražni napadi. Jugozapadno od Jelgave so naše oklepniške čete vkljub žilavi sovražni obrambi zasedle nadaljnje ozemlje. V poslednjih treh dnevih smo uničili ali zaplenili tu 48 oklepnikov in napadalnih topov in 95 topov ter številno drugo orožje. V Latviji in Estonski je nadaljeval nasprotnik z novo dovedenimi silami s svojimi močnimi napadi. Naše vzgledno se boreče čete so jih razbile s protinapadi ali pa jih prestregle. V tej že 7 dni trajajoči obrambni bitki smo uničili doslej 600 sovjetskih oklepnikov. Pri dnevnih napadih sovražnih bombnikov na področje mest Budimpešte, Raab a in Bratislave ter pri nočnih sunkih šibkejših sovražnikovih oddelkov nad madžarsko področje smo sestrelili ti sovražnih bombnikov. V Trieru je imelo prebivalstvo zaradi napadov sovražnih letalcev, ki so napadali z bombami in strojnicami, izgube. Dopolnilo k vojnemu poročilu Filhrerjev glavni stan, 21. sept. DNB. Dopolnilno poročajo k vojnemu poročilu! Na severnem odseku vzhodnega bojišča sta se z vzglednim bojnim duhom odlikovali vzhodno-pruska 121. pehotna divizija pod poveljstvom polkovnika Ranka in rensko-wcstlalska 329. pehotna divizija pod poveljstvom rezervnega polkovnika Schulzeja. Pri uničevanju sovražnikovih oklepnikov se fc posebno izkazal oklepniško-lovski oddelek i87. pod poveljstvom majorja Kurzeja. bo ohromela in kogar dih 1k> zastal. Zastopnik ziinunjega ministrstva je izrecno poudaril, da so točno spoznali vzroke vojaških udarcev v zadnjih mesecih in jih tudi že upoštevali pri presoji nemških i/.gledov. Nemška vera v zmago nima ničesar skupnega z mistiko, temveč je posledica splošne proučitve dosedanjega vojaškega poteka ter tvarnega, osebnega, duhovnega in vojaškega potenciala. Na podlagi analize položaja je podil poslanik dr. Schmidt naslednji zaključek: »Politični zaključek se glasi: Nemčija mora zmagati, ker bi sicer propadla. Vojaška in gospodarska realnost nam pove: Nemčija more zmagati. Narodna in duhovna zavest pa pravi: Nemčija bo zmagala.« Izvajanja znstopnika zunanjega ministrstvo jc obeleževalo dejstvo, tla vodstvo Nemčije ne presoja vsega položaja s .stališča fanatizma, ki bi se ga polaščal vsled poraza, temveč s stališča fanatičnega zaupanja v zmago. vdori, ki pa jih je moral zaradi nemških protisunkov vedno znova zopet izprazniti. Tako ni sovražni napad na cesti, ki vodi iz Prata v Castiglione pri Pcpoliju vzhodno od Poggia Mezzana tudi v torek skoraj prav nič napredoval. Po daljšem bobnečem ognju je udaril nasprotnik zvečer s področja pri Monte Caste'-guerrinu ob cesti, ki vodi v Firenzuolo v severozapadni smeri. Razvili so se izredno hudi boji, ki so ob nastopu noči še trajali. Bolj proti vzhodu okro4 Mor.-te Pratona je pritiskal sovražnik proti severovzhodu v smeri Monte Paganina, a jc doživel tu občuten poraz. Nemški vojaki so osvojili s protinapadom začasno v sovražne roke padli Monte Frasc.i ob cesti, ki vodi v Faenzo, in ga obdržali vkljub vsem sovražnim sunkom. Ob jadranski obali so sc nadaljevali težki boji za dostop v Padsko nižino. Britanci so metali v bitko vedno nove množicc pehote in oklepnikov, nemške postojanke pa so ležale pod skoraj neprestanim bobnečim ognjem in tekočimi napadi borbenih in bombnih letal. Sredi tega pekla so nemški grenadirji in padalci odbijali vse sunke na široki črti napadajočega nasprotnika, ki so mu preprečili, da bi kod v^rl. Neko oklep-niško zagozdO,v ki je prišla do področja južno od San Marina, so po ogorčenih bojih iz bližine zaustavili. Tudi jugozapadno od Riminija je prišlo do izredno hudih bojev, v katerih se je končno sovražnim silam posrečil krajevni vdor, ki pa ga je uspelo kmalu zajeziti. Neko nadaljnje vdorno mesto južno oJ Riminija so nemške čete s protinapadom tako) zopet odstranile. Britanski izvidniški sunki vzdolž obalne ccste jugovzhodno od Riminija so obtičali v zapornem ognju nemških prednjih straž. Sovražnik je izgubil v teh bojih ub Jadranu skupno 23 bojnih voz in večje število ujetnikov. Sovjeti so prekoračili finsko mejo Berlin, 20. 6ept. Vrhovno poveljstvo nemške gorske armade na visokem severu sporoča: Nemške čete na visokem severu so pri svojih premikih, ki jih je povzročilo fiusko-sovjetsko premirje, na več mestih prekoračile finsko mejo, ki so jo tri leta branilo proti vsem napadom iz vzhoda. S tem je prešel boj proti smrtnemu sovražniku Evrope in finskega naroda na finsko zemljo. Kur je bilo vsakemu trezno mislečemu človeku že dolgo jasno, je postalo sedaj dejstvo: tudi sovjetske čete so prekoračile finsko mejo in prodirajo dalje v notranjost. S tem so bila grozovito razočarana upanja nekaterih finskih krogov, ki so upali, da se bo zaustavil dedni sovražnik iz vzhoda ob mejah države. Finska dežela, finske vasi in naselbine so postale vsled razvoja, 'za katerega ne nosi nemška vojska nobene odgovor- nosti, bojno področje. Nn teh področjih veljajo sedaj zakoni vojne. Kar je odstopilo finsko državno vodstvo v svojih razgovorih v Moskvi, nemške čete ncv morejo več čuvati, če jc s tem ogrožena varnost lastnih čet in čo nastajajo iz tega prednosti za sovražno vojno vodstvo. Po istih načelih jo postopalo finsko vojno vod«tvo v zimski vojni, da bi s tem ote/.kočilo sovražniku napredovanje in istotako je. postopalo nemško vodstvo, ko je moralo v jeseni leta 1939. iz varnostnih razlogov uničiti naselbine na neposrednem bojnem zaledju. Ukrepi, ki so bili storjeni iz čuta odgovornosti vojaškega vodstva, so ne smejo smatrati kot dejanja, ki bi bila usmerjena proti lastnim sonarodnjakoin ali proli pripadnikom naroda, s katerim smo bili doslej zvezani v tovarištvu in bratstvu v orož-ju. Narekovane so edino le iz trdih vojaških nujnosti. Izmišlj'enc mirovne govorice Tokio, 21. seipt. V zadnjih dneh sc je v bernsikem in stockliolmskem tisku pojavila iz New Yorka lansirana vest, jo dejal zastopnik japonske vlade v sredo na inozemski tiskovni konferenci, ki pravi, da sta sc na nedavnem sestanku razgovarjala Fiihrer in japonski poslanik general Ošima o japonskih posredovalnih poskusih med Nemčijo in Rusijo. Istočasno so se v nasprotnem taboru bavili z govoricami, da je zaprosila Japonska Moskvo, naj ji omogoči pogajanja z Anglijo in Ameriko. Zastopnik je dejal, da so te govorice preveč absurdne, du bi jih bilo treba demontirati. Zanimivo pa jc, da so sovražnik tako obsežno bavi s takimi podtikanji. To nam dokazuje, kako zelo si želi hitrega konca vojne, ker točno ve, da bi bilo njeno zavlačevanje lahko zanj neugodno. Nadalje je dejal zastopnik, da se sovražnik poslužuje takih vesti le zato, da bi porušil enotnost med Nemčijo in Japonsko. Možno je, da so bodo ti poskusi ponavljali še v bodoče. Zato bi bilo pri merno ponoviti izjavo nemškega in ja»- ponskepra vodstva, da osne sile ne bodo prej odložile orožja, dokler ne bodo ua bojišču jx>razile nasprotnika. Novi odlikovanci Berlin. Fiihrer je podelil 17. septembra 1944 hrastove listi; k viteškemu križcu Železnega križa: Polkovniku Erichu Pielzonku, poveljniku nekega padalskolovskega polka kot 584. Majorju Walterju Gericku. poveljniku nekega padalskolovskega polka kot 858; general, majorju Heinrichu Trctlnerju, poveljniku neke padalskolovske divizijo kot 586; stotniku Hansu Thurnerju, skupinskemu poveljniku v neki bojni jali kot 587; 6totniku Paulu Zorneriu, skupinskemu poveljniku v neki nočnoletalski jali kot 588. vojaku nemške vojske. Bratislava. Slovaški parlament je bil sklican za 25. september na polno zasedanje. Stockholm. Kakor javlja radio Lahti, je finska delegacija za premirje žo zapustila Moskvo in se nahaja na povratku. Pričakujejo jo sink;h. danes popoluuc v Hal« t Finska v sovjetskem smrtnem objemu Stockholm, 81. sept. Izjava, W jo je podal namestnik finskega ministrskega predsednika von Born o sovjetskem mirovnem iliktalu po finskem radiu, no vsebuje številnih ponižujočih in nočast-nih določb te pogodbe. Boru si očividno ni upal povedati finskemu narodu vso resnico, ker si ni upal priznati, da predstavlja pogodba popolno in brezpogojno izročitev Finske boljševizmu. O vsem tem, kar je Born zamolčal, pa poroča tem bolj obširno švedski tisk, ki zelo natančno komentira mirovni diktat. Rornovo besede, da je gola resnica, pred katero se danes nahaja Finska, hujša, kot bi si bil človek predstavljal, nam kažejo, da prekašajo sovjetski pogoji vse finske bojazni. Sovjeti so hoteli z imenovanjem generalnega polkovnika Ždanova za predsednika sovjetsko kontrolne komisije f' i*kl nnrod še prav posebno ponižali, 1 velja Zdanov za izrecnega finskega s ižnika. Tudi dejstvo, da je v imenu Sovjetske zveze podpisal mirovni diktat general Stonov, smatrajo kot izraz žalitve, ker je gomii general že med finsko-sovjetsko zimsko vojno leta 10-10 pokazal, da je ogorčen finski nasprotnik. Po komentarjih slockholmskega tiska vlada tned finskim narodom najgloblja pobitost in obup. Poudarjajo, da so morali sprejeti sovjetske pogojo kar na povprek z vsemi nesigurnimi, nejasnimi in raztegljivimi zahtevami, kot se izraža »Morgon Tidningen«. Prav ta okoliščina je vzbudila na Finskem največjo bojazen. švedski list jasno podčrtuje, da razgovori v Moskvi niso bili v običajnem smislu, temveč le sprejem že določenih in nespremenljivih moskovskih pogojev. im List »Deutsche Adria-Zeitung« objavlja v številki z dne 20. septembra t. 1. tale članek; Kakor je znano, je prispel Dimitrov čez Turčijo, kjer sc je za kratek čas ustavil, v Bolgarijo Da je Stalin poslal tega svojega zaupnika, je dokaz, da kani Moskva pospraviti svojo žetev v jugovzhodnih pokrajinah, Z izvedbo te naloge je bil pooblaščen Dimitrov, ki je star balkanski strokovnjak kominterne. Kakor poročajo iz Turčije, je imel Dimitrov, preden je odpotoval iz Moskve več razgovorov s Stalinom in Molotovom in zato bo resnično, da je prišel na Balkan zares kot Stalinov zaupnik in )e prinesel s seboj natančna navodila in obsežna pooblastila. Njegova naloga sc bo brez dvoma raztezala tudi na sovjetizacijo drugih pokrajin in nc samo na Romunijo, Bolgarijo in druge dele Balkana. Stalinovi načrti segajo mnogo delj, kar se da sklepati že iz dogovorov, ki so bili sklenjeni v začetku tega leta med grškimi in bolgarskimi komunisti glede na vzpostavitev sovjetskih republik na Balkanu in o zvezi teh republik v federacijo. Ko so za te načrte zvedeli balkanski narodi, so se jim uprli, zlasti sta jih odklonili jugoslovanska in grška begunska vlada, sai se ti načrti prav nič ne ozirajo na narodne interese poedinih balkanskih ljudstev. Vsi švedski listi poudarjajo soglasno, da so sovjetski pogoji mnogo strožji in trši, kot jc bilo pričakovati ter da bodo povzročili temeljito spremembo vsega življenja finskega naroda. Namestnik finskega min. predsednika si je bil v svojem radijskem govoru prihranil razlago vseh 23 točk mirovnega dlktnta z utemeljitvijo, da nima smisla naštevali vseh pogojov. Poedinosli, ki jih prinaša švedski tisk, pa 6o tako važno za življenje finskega naroda, da bi bil von Born moral o tem obvestiti svoj narod. Tako ugotavlja 3-Stockholms Tidnin-gen«, da predstavlja odslopitev Porkkale Sovjetom obvladanje najožjega mesta Finskega zaliva vključno s Helsinki. Isti list prihaja do zaključka, da je dobila Moskva z raznimi zahtevami na Finskem tudi notranjepolitično precej besedo. »AftonbladeU opozarja na določila, da imajo Sovjeti dostop do vseh finskih uradnih arhivov ter da bo prišel ves finski promet s Švedsko pod sovjetsko nadzorstvo. iNya Dagligt Allehandac izpopolnjuje ta opozorila z ugotovitvijo, da bodo dobili Sovjeti popolno nadzorstvo nad vsemi železnicami, cestami in vodnimi potmi na Finskem. »Dags Posten« se bavi v uvodniku z nejasnostjo sovjetskih pogojev ter je mnenja, da si hoče Moskva na ta način ustvariti predpostavke za kasnejšo izsiljevalno politiko. List je prepričan, da hoče Sovjetska zveza izsiliti po kratkem obdobju izsiljevanja in zafrkavanja na Finskem komunistično vlado ter si končno osvojiti vso deželo. Gocteborški list »Ny Tid« je istega mnenja ter pravi, da si jo pač težko predstavljati, da Moskva no bi nadaljevala svoje izslljevalne politike iz Časov po finsko-sovjetski zimski vojni. va na Balkana Tako je določeno v teh načrtih, da Macedonija ne bi pripadala ne Bolgariji in ne Jugoslaviji, ampak bi postala posebna sovjetska republika zase. Te balkanske sovjetske republike naj bi bile čim bolj povezane z Moskvo, kar se pravi, da ne bi bile nič drugega ko vazalne države sovjetske Rusije, kjer naj bi gospodovala le volja Moskve. Dimitrov je torej pooblaščen, da uresniči te načrte. Obvladati bi moral tudi velikanske politične težkoče, ki bi se pri tem brez dvoma pojavile. Zlasti bi se to likalo tudi Anglije, ki je dala Grkom in Jugoslovanom take krasne obljube, kako bo kaznovana Bolgarija in kako ji bodo okrnjene meje in bo morala vrniti tracijskc in macedonske pokrajine. Odtlej se je bilo že dovolj točno pokazalo, da Moskva prav nič ne misli na na to, da bi se ozirala na obljube Anglije, ki jih je ta svoj čas dala jugoslovanski in grSki begunski vladi. Angleži in Grki in z njimi še Turki bodo odslej tudi jako nezaupno gledali, kako se bo Moskva vedla glede na otok Kreto, ki zanima tudi Anglijo, in glede na otoke v Egej-skem morju. Turčijo pa mora še bolj zanimati dejstvo, da je v omenjenih načrtih za balkanske sovjetske republike označena tudi posebna dardanelska republika. S takega političnega vidika je treba presojati sedanje nastopanje Moskve na Balkanu. Ena izmed stoterih žalostnih zgodb Senca Simitrova nad Sofijo Razkritja o moskovski burki t Bolgariji Beograjski dnevnik »Donauzeitung« z dne 8. septembra 194-1 priobčuje izpod peresa svojega dopisnika Leopolda Luxa pričujoči članek in nam odkriva ozadje sedanjih dogodkov v Bolgariji: Senca Dimitrova je nad Sofijo. Iz zanesljivega vira sem nedavno zvedel podrobnosti o pogajanjih med Dimitrovim in bolgarsko levičarsko opozicijo, ki prikazujejo vojno napoved Sovjetske Rusije Bolgariji kot eno največjih burk v tej vojni. Dimitrov je pred tremi tedni kot strokovnjak zn podtalno gibanje na Balkanu sporočil bolgarskim komunistom Nikolaju Petkovu. dr. Nejdževu in dr. Pečovti, da mora Sovjetska Rusija zaradi svojega nadaljnjega strateškega udejstvo-vanja v smeri proti Dardanelam, Egej-skemu in Jadranskemu morju zahtevati zasedbo vse Bolgarije in ustanovitev do-lavoljne vlade. Levičarska opozicija je bila pozvana, naj vzamo iniciativo v svoje roke in je to s tremi spomenicami tudi storila, ki jih jo izročila regentske-mu svetu, že prej pa jih jo razglasila v javnosti, tako da je bila Bagrijanova vlada močno prizadeta. Tudi nova vlada Muravjeva je Imela stalne težave z levičarsko opozicijo. Predvsem je komunistično krilo razpu-ščene kmečke stranke sporočilo javnosti z razglasi in s spomenicami, da nova bolgarska vlada nikakor ni »govornica vsega ljudstva«, razen če bi sklenila zvezo s Sovjetijo, razpustila parlament in napovedala Nemčiji vojno. Polagoma so prišlo druge zahteve: da se naj ustanovi »ljudska vlada«; dalje, da se inora Bolgarija izločili iz pro-tikominternske zveze in zveze treh sil; da se morajo ukinili protijndovske postave; da se naj združijo bolgarski tolovaji z makedonskimi in da naj so • vzpostavi sodelovanje s Titom. Nekateri prenapeteži so celo zahtevali odstop Fi-lova in princa Cirila iz regentskega sveta in to zahtevo je izrazila čez nekaj dni tudi moskovska >Pravda«. Hkrati je zastopnik podtalnih elementov, Dimitrov, sporočil bolgarski levičarski opoziciji, da Be bo sovjetska vlada na vsak način udeležila anglo-amoriško-bolgarskih mirovnih razgovorov v Kairu oziroma, da bo v Moskvi priredila trozvezno konferenco o Bolgariji. V trenutku, ko bi rdeča armada stopila v Dobrudžo, naj bi vlada Muravjeva odločno nastopila proti Nemcem. Ce tega ne bi bila zmožna iz lastnih »oči, na naj bi ii k temu pomagala so-vjetskoruska vojna napoved. To je bil načrt Dimitrova. Z željo po pogajanjih za premirje je Mtiravjev to zo premostil. Ker je bilo radikalni levičarski opoziciji po Dimitrovu, v primeru, če bi bil Muravjev preslab, zagotovljenih več ministrskih stolčkov, je treba v bodoče računali z nadaljnjimi prevratnimi dogodki v Sofiji. 'Dimitrov je svojo podtalno delovanje jako spretno prikril. Ob istem času, ko se je začel pogajati z bolgarsko levičarsko opozicijo, da bi zanetil upor na vzhodnem Balkanu, je ponudil metropo-litu Štefanu po sovjetskem poslaniku v Sofiji Kirzanovu denarno pomoč sovjetskega poslaništva za novo zgraditev ru-skopravoslavne cerkve v Sofiji, ki je bila poškodovana pri letalskem napadu. Kirzanov je predlagal, naj bi potem prešla cerkev v varstvo sovjetskoruske-ga poslaništva. Kak duhovnik iz Moskve naj bi cerkev na novo posvetil, a poseben cerkven pevski zbor kakih 100 moških pevcev naj bi prišel iz Sovjetske Rusije, da bi bila posvetitev s starinskim, pravoslavnim petjem tem bolj slavnostna. Ta načrt je Šinil v cerkvenih krogih po Sofiji ko blisk. Hkrati pa 6e je v komunističnih mestnih krogih zanetila druga, mnogo bolj nevarna iskra, ki se bo razplamtela v požar državljanske vojne, če ne bo Muravjev v celoti sprejel moskovskih pogojev za premirje. Saj že zdaj nihče več> no govori o kakem zidanju sofijske cerkve. _ Stockholm. Agencija Reuter je javila v sredo zjutraj: »Kmalu po polnoči so prileteli nemški >V 1« izstrelki nad južno angleške grofije in nad londonsko področje. Ugotovljena jo bila škoda in izgube.« " Madrid. Kakor poročajo iz New Yorka je nalelel de Gaulle po svojem povratku iz Lyona in M/irsoiUa v Parizu na zelo pobito razpoloženje. Javno mnenje je zagrenjeno zaradi tega, ker na -.konferenci v Quebecu niso priznali Francije kot velesile. Časopisje trdi, da je temu kriv Cordell Hull. V ostalem je položaj v Frau-ciji še zelo nepregleden. 2eneva, »Catholic Herald« poroča, da je zavzel baltimorski in vvashingtonski nadškof svoje st-aliiče k položaju, ki ga je ustvarila Moskva na Poljskem. Z vso jasnostjo obtožuje Sovjete, da so Poljsko nasilno podvrgli. Ne glede na to, da predstavlja to moskovsko postopanje očividno roganje iz Atlantske listine, je obenem tudi udarec v obraz ameriški In britanski vladi. Poljski problem je treba I izročiti v roke poStenih In častitljivih j zavezniških vlad, pri čemer je seveda i vprašanje, ali take vlade sploh obstojajo. Fara pri Kočevju. V Fari pri Kočevju, lepem mirnem kraju, so živeli ljudje v borbi za vsakdanji kTuhek, ne meneč se za svetovno probleme. Zato so bili fako rekoč popolnoma nepoučeni o komunizmu, o OF in o tolovajstvu. Zalo je ta del najprej podlegel njihovim lažem. Tako so začeli že zgodaj spomladi leta 1942. Prvi sadovi so se že pokazali, ko so komunisti izropali občinsko blagajno ler istočasno odvedli dobro učiteljico Tomažičevo. To so tudi ubili v Stružnici, ker Je ljudi učila, kaj je komunizem ter jih odvračala od tega zla. Vsi komunistični sestanki so se vršili od kraja pri trg. Klariču ob navzočnosti žene Milke roj. Kajfež iz Novih Sel, ki je bila tajnica rajonskega odbora, Rauha Alojzija, Jakšiča Jožeta, čevljarja iz Banja Loke, Ozanič Matije iz Pirč, Juž-niS Tomaža iz Fare, Jurjevič Jurija, drž. cestarja, Vrh, itd. Slednji je bil zelo aktiven delavec vseskozi, kakor tudi njegovi trije sinovi. Po usmrtitvi prof. Še; škota je vse delo opravljal Klarič, katerega je vzgajal njegov brat Ivan, ki je bil že zaradi komunizma izključen iz semenišča. Zelo aktiven delavec je bil tudi Šter Ivan iz Oskrda, kakor tudi njegova žena s svojima dvema hčerkama. (Ster se je sam sodil ter se obesil v zaporu.) Njegova žena Je bila plačana za delo, ki ga jo vršila, in sicer zasledovati tolovajske ubežnike ter jih nato ovajati. Za to delo je prejela 5000 lir. Že okrog L maja 194(2 so seibadoljevci Iz vseh teh krajev umaknili ter se nastanili v Kočevju; tnko so te kraje potem lahko zasedli tolovaji in začel se jo rdeči raj. Na mitingih so govorili o skorajšnjem prihodu boljševikov v naše kraje. Govorili so, kako bodo preprečili izkrcanje Angležev in Amerikancev, ker so prav tako njihovi sovražniki kot okupator. Ze se je začel obljubljeni raj: mobilizacija, rekvizicije, požigi, umori, ropi itd. Umorili so 6ledeče: učiteljico Toma* žlčevo, Skenderja Jakoba, mesarja, Petrina, Jurkoviča Miba, Slavski laz, ženo Godbenika Epiha, Celinskija Jožeta iz Banja Loke, Kajfeža Jožeta iz Banja Loke, neko dekle, Kajfeža Ivana in še mnogo drugih. Pobili so pa tudi nekaj svojih ljudi, tukajšnjih domačinov, ker 60 niso več strinjali z njihovim delom. Te so pobili po 8. septembru, in sicer: Delač Jožeta, Marinč Draga iz Potoka*, Olak Martina iz Stružnice, Rački Ivana, Lipovec N. in še več drugih. Gotovo je, da je šlo nekaj ljudi, t. j. mož in fantov, tudi prostovoljno v hribe, ker so komunisti lako ljubeznivo govorili. Imeli so ludi več podpornikov, ki so Jih 6talno podpirali z lepimi zneski. A kaj kmalu so se naveličali tako oni v hribih kakor tudi oni, ki so jih podpirali, to pa takoj, ko so videli, kam vse to pelje. Začeli so se vračati domov ozir. v bližino doma, kajti bali so se Savojcev, ki so se večkrat pojavili. Tako so se skrivali nad eno leto. Tudi najboljši njihovi somišljeniki in podpiralci so sprevideli in se oddaljevali od njih. Neki njihov bivši sim-patizer pripoveduje takole: »Doma sem iz Potoka pri Fari. Ko se je tolova-jstvo začelo, smo bili kar skoraj vsi kanje. Kaj hočete, ko so pa tako privlačno govorili, a mi nismo imeli niti pojma, kaj je komunizem in OF. Tako smo oddaljeni od vseh večjih krajev, da so nas lahko nalagali, kar so hoteli. Kmalu smo jih spoznali. Rečem vam, sedaj jih nimajo niti 5%. Kakor sem že omenil, sem bil svojčas zanje in glejte, kaj so mi napravili: prišli so mi »rekvirirat« samo sedemkrat Pobrali eo mi vse. Glejte, tu imam potrdila o rekvizicijah. Eno potrdilo se glasi: X. U. B. 18. divizija Potrdilo o izvršeni rekviziciji pri Bukovae Matija, Potok št 20, dne 13. XII. 1913. 16 kg ovsa, 20 kg fižola, 4 klobase, 2 kg suhega mesa, 50 kg koruzne moke, 115 kg krompirja, 1 zimsko suknjo, 3 srajce, 1 par čevljev, boks za en par nizkih čevljev, 3 pare podplatov. Rekvizicija izvršena po kazni radi skrivanja 3 sinov pred mobilizacijo. — S tem se prepoveduje vsaka nadaljnja rekvizicija katere koli edinice.. Na položaju, 13. XII. 1943. Intendant: Murat. A že kmalu pride zopet drugi, tretji itd. Vsakih par dni so rekvirirali vse od kraja. Pokazal sem to potrdilo in opom- GOSPODARSTVO Hrvatska akademska mladina na delu. V okvirju letošnje vojne mobilizacije hrvatske mladine je okoli 1000 hrvatskih akademičark, med njimi 300 iz Zagreba, zaposlenih v kmetijstvu, deloma pa tudi v industriji. Hrvatski bankovci za 5000 kun. Hrvatska državna banka ie z dnem 5. septembra letos začela dajati v obtok bankovce po 5000 kun drugo izdajo, ki nosijo datum t. septembra 1943. Nemški davčni dohodki. — Celotni davčni dohodki Nemčije, ki so znašali v preteklem letu 35 milijard RM, bodo znašali predvidoma po ocenitvi tuk. finančnih krogov i ozirom na izvedeno poenostavljenje spričo totalne mobilizacije ravno toliko kot je bilo preračunano ter so 110 bodo zmanjšali. Letina v zgornji Italiji. Zgorn jeitali-janska koruzna letina odgovarja ^ v splošnem visokim pričakovanjem. Tudi riževa letina obljublja dobro. Kopanje krompirja v splošnem jnko do-i>w> napreduje, posebno tam se je izkazala dobra krompirjeva letina, kjer so kmetjo posadili nemško seme. Stanje je jako zadovoljivo. Grški bankovci ca 5 mili), drahem. Grška vlada je d;la Narodni banki dovoljenje, da sme Izdati bankovce po 5 mili), arahem, dočim le dele nedavne dobila dovoljenje za Izdajo bankovcev po 1 milij. drahem, bo spodaj, tolovaj pa reče: To potrdilo si lahko zatakneš za klobuk! Dne 7. 7. 1944 je prišel k meni nek tolovaj ter prinesel listek, na katerem je bilo napisano, da mi sporoče od kom. mosta iz Ribnice, s podpisom kom. Gr-čarja, da sporočim svojim 3 sinovom, da so morajo tekom treh dni zglasiti v tolovajski komandi za vstop v njihovo vojsko, sicer bo po 9. 7. 44 pripadala vsa premičnina in nepremičnina komunistični vojski. Dne 9. 7. sporoče, po vaškem te-rencu, da mi rok podaljšajo do 15. 7., a že 12. 7. ob 3 popoldne pride 10 tolovajev ter postavijo strojnico prod hišo. Sporoče mi, da moram biti v pol ure pripravljen za odhod. S seboj smem vzeti perilo samo za enkrat. Odpeljali so mene, hčerko in ženo, nas naložili na voz in peljali do Morave, od tu naprej v Kočevje sem moral iti peš. Enak poziv so prejele šo druge družine in bodo najbrž prišle kmalu za nami. Slar sem 67 let, vse življenje 6em pridno delal, kakor tudi moja žena in otroci, sedaj sem pa moral vse pustiti tem lopovom. Res sem vse pustil, kar sem si v polnih 40 letih skupaj spravil, in odšel brez vsega, toda rečem vam odkrito: vesel sem, da sem vsaj prišel živ v Kočevje. Tako živeti kot 60 živi lam dol pri nas, je hudo. Vedno v strahu, kdaj pridejo po nas in nas ustrele ali pa od-ženejo kam daleč na prisilno delo. Vsi ljudje si žele čimprejšnje rašitvs Veliko bi jih tudi pristopilo k vam, {9 bi prišli tja dol, kajti še vedno se skri- j vajo domačini in čakajo rešitve. Tako dela osvobodilna fronta povsod kakor pogledamo. In sve to gorje p0. vzroča le majhna skupina propadlih lji1(]j domačinov, Zadnje čase pa se prav šopiri znani kočevski tolovaj dr. Anton Hoče. var. Ljudem pripoveduje, da za vsako ceno bo najpozneje do 15. septembra on in komunistična vojska v Kočevju. Janiri s svojo glavo. Če no bo tako se bo pa ustrelil. V Potoku, na mojem domu, imajo lo. lovaji sedaj komunistični tečaj, ki (ta vodi sinček Kajfeža Miškota iz Kočevja. V začetku septembra so zopet, izgnali tolovaji naslednje družine iz Kostela; 1. Šegulo Ivana iz Vrha št. 11, njo. govo ženo Uršo ter hčeri Marijo ifl Lojzko. 2. Žagar Katarino Iz Banje Loke in hčerko Mileno. Moža Andreja so odgnali neznano kam. 3. Zdravičeve iz Banje Loke, maler in hčer. 4. .Tulčkovo mater, 78 let staro in njeno hčer. 5. šta mfljevo ženo in otročička stare, ga eao lelo. 2. septembra so zaprli župnika gos-p. Starela, naslednji dan je še enkrat ma-Ševal v naši farni cerkvi, pod stražo oboroženih tolovajev, potem so ga pa odgnali neznano kam. Izropali so mu vse. Iz Gorice Duhovniške vesti. Dosedanji župnik v Štandrežu pri Gorici g. prof. dr. Alfonz Cuk se je odpovedal svoji župniji, ker je preobložen z delom. Na njegovo mesto je imenovan e. Artur Zaletel, večletni upravitelj v Vojščici in Kostanjevici na Krasu. Za Vojščico bo odslej skrbel župnik v Temenici g. Efrem Mozetič, Kostanjevico bo opravljal pa opajski gospod Vinko Črnigoj. Novi fašistični komisar. Za zveznega komisarja v Gorici je bil imenovan odvetnik Horman Simonetti. ki je bil prej politični tajnik v Vidmu. Prejšnji goriški zvezni komisar Franco Fatto-relli je dobil drugo delo. Sirene ne bodo več tulile vsak Jan ob desetih dopoldne, temveč zvečer ob začetku zatemnitve. To je odredil goriški prefekt. Ukrep sc nam zdi zelo pameten in umesten. Grmovje, koruzo in sončnice morajo do 20. septembra porezati in b-rurati vsi posestniki zemljišč ob cestah, ki vodijo i/. Gorice v Sv. Lucijo, Ajdovščino, Dornberg, Gradišlko in Videm. Isto velja za dele železniške proge proti Vidmu, Zagraju, Dornbergit in Štanjelu. Vse te in podoiine visoke rastline, v katerih bi se lahko kdo skrival, morajo biti iztrebljene v širini 200 m na vsaki strani. Prijeta tatinska, .družba. Neka vi-demska tvrdka je imela svoje skladišče na robu mesta. V juliju je obvestila lastnica skladišča tvrdko, da je neko noč prišlo 30 oboroženih mož in skladišče skoraj popolnoma izropalo, vse blago, zabito v 52 zabojih, je bilo odneseno. Policiji se je vsa zadeva zdela sumljiva in jo je vneto zasledovala. Končno se ji je le posrečilo vozel razmotati in razkriti dobro organizirano tatinsko družbo. Najemo-dajalka je bila v zveri i 10 mladeniči, katerim je omogočila dostop v skladišče. Zato je dobila šestino od izkupička prodanega blaga. Policiji je uspelo aretirati tatove in njihove pomočnike. Vrednost ukradenega blaga se ceni na 1 milijon lir. Zaklonišča bodo zastražena. Irka-zala se je potreba, da so javna zaklonišča in zakloniščni rovi stalno zastraženi. Prefekt je zato odredil, da se v ta namen osnujejo posebne četev ki bodo že v kratkem začele s stražno službo. ŠPORT V nedeljo D. ko!o V nedeljo bodo doraaSI nmeotnet«?! odigrali II. kolo turnirstih borb, prt ksterifi gre predvsem za 33 darovanih log. V irnstm kolu se bosta dve 6rečanji končali Jaka, Kakor je pričakovati. Gre za tettmt med letakom in Vičem, pri kateri bo Iztok negotovo spravil obe piki. šlo mm bo pa serecEa ta čim boljSo razliko T golih. Prav tako bo tudi Mladika odpravil« svojega nasprotnika 11 Viča. ki gotovo ne bo nmJil tadoatnega odpora in prikrajšal Mladiko n točko ali etv»-Med najzanimivejšimi srečanj* bo pa gotovo tretja tekma med Hermesom tn Ljubljano. Ljubljana bo hotela š« naprej obdržati vodilno mesto ▼ ljubljanskem nogometu in si tega naslova tli d i pri nedeljskem emVanJa ne bo pustila odvaeti. Hermes ji bo gotovo nudil odpor, kakršnega sna nuditi v »aJcm mestu proti Ljubljani le on. Vsa dosedanja srečanja med obema so bila r »namenju lepo lu nnpetb borbe in tafcina bo tudi nedeljska tekma. Vse tekme, razpored nav»jamo spodaj, bodo odigrane tia stadionu Hermesa v Siškl, to pa le, če t»e bo deževalo. Ce bo deževalo tndt la samo dopoldne, botto tekme na LJubljani. Razpored nedeljskih tekems Juniorji: ob 8.00: Iztok : Herme«, ob 10.00; Korotan ; Vič. ob 11.00: Ljubljana : Jabjak, seniorji: ob 14.00: Iztok : Vtč, ob 15.50: Mladika : tabjak. ob 17.(10: LJubljana > llennes. Prijatelji nogometa, r nedeljo vsi na Her-mosov stadioni M I« »bora nogometnih sodnikov. Za nedeljsko tekme delegiram naslednjo gg. sodnike; Hermes ; Iztok mladine Hermes ob 9: Dor-čeei Korotan t Vič mladino Hermes ob 10: Safošniki Ljubljana : Zabjak mladine Hermes ob Iti Safošntk) Iztok : Vič Hermes oh Hi Dolinart Mladika i Zabjak Hermes ob 13.30: Safošntk tn Ljubljana ; Hermes eb 17: Kos Htnko. — Sodniki »e opozarjajo, da pre-vzamejo od moStev postave moštev ter da predajo peroMla o tekmi v ponedeljek eb 18 prt Slanilču na seji odbora »a delegiranje tekem, —- Poverjenik, Iz Trsta Muša zadušnica za žrtve zadnjega letalskega napada 10. septembra bo v sredo ob 7.30 v cerkvi sv. Justa. Kršitev zatemnitvenih predpisov. Ker so kršili zatemnitvene predpise, so bili kaznovani z odvzemom električnega toka za dobo 10 dni Fulvij Benedetti, ■ Borzni trg 12; Natalina Staflin, Mazzinijeva 17 in Emanuel Turk, Goldonijev trg 5. Istočasno so bili naznanjeni sodnim oblastem kot kršilci zakonov. Ureditev tramvajskega prometa. Od 13. septembra pa dokler ne bo zadostnega električnega toka, bodo tramvaii na progah 1, 2, 3, 5, 6, II in filovija B vozili le od 6 do S.30 od 12 do 15 in od 18 do 20. Prijazen »aročence. 20-Ietna ItaKa Siro! je na ccsti srečala svojega zaročenca, 21-letnega Carla Chellija, ki jo je iz neznanega vzroka začel oštevati. Po metaj minutah je izvlekel žepni nožliek in ra-rezal v levo lice svoje zaročenke globokr> rano. Dekle so nato prenesli v Mtaišiiico. Norec povzroča paniko. V snsdo 30 po končanem alsnrm prihajati If-mfje iz galerijskega zaklonišča Sv. Vida. Nek moški je sedel v avtomobil, s fcrferim navadno vorifo časopfs »Ptcmfor iiir toži 1 z njim po galeriji Sanrfrrnefli, nakar je za vozil v galerijo sv. Vida, iz katere so še vedno prihajali [JttUfe. Izgtafril pe oblast nad Icnralotn in začel mziti sEm in tja med fjurfmn ter se bančno tretavil, ko se je zaletel v trefco ograjo. Pri vsem tem je rami 19 oseb in to je prišel na kraj nesreče rešilni avtorrra&tl, so nudili reševala ranjenim prvo pomoč. K sreči ni bil nrfrče smrtno ranjen, dfoftfTo pa fe hujše poškodbe osem «!seb, meditein to so ostali dobili Be taije poškodbe. Krivca vse te nesreče so odpeljali na pri zaslišanju spoznaK, da je norec. Na cesti je ukradla živiTsfte naltazmce. Gospa Marjeta guintararie jp stala tra trgu Vtco s svojim 5 Letnim sinčkom. K njej je stopita neznanka Hn jo prosila za časopis, ki ga jie gospa cfriala * roftL Ta }i je tjttbeznivo ponudita časopis, medtem pa je neznanka potegnila iiz. njene roke zavoj, v katerem je bilo sedem- živilskih nakaz trie.. Gospe ni preostalo (togega. fco-t ela jie |a\rila to tatvino potrati, ki pa je tatici brž prišla tra. sled,, ko je hotela prodati živilske nakaznice.. Pita (fi to 29 letna Marija Ermani, tti jje bila naznanjena sodnim ©frtastim^ Šivalne stroje so odnesli. V ttoči ®d 3. na 6. avgust so neznani »lomilci «M t šivalnico v PascoJijevi udici 3, in; lago. Zadnji te^aj se vrti od 2.-6, oktobra. Prijave v smislu Škofijskega lista od 15. inaja str. 44 so še sprejemajo, dokler ho prostor, — Vodstvo. Radio Ljubljana bo otvorll svoj T. sin foničnl koucert 25. septembra z Beethovnovo uverturo »Coriolam. Skladatelj jo zložil uvorturo k istoimenski lalotgri, ki jo j« spesnil pesnik Joseph Ritter von Collln. ?.« v prvih uporno zvenočlh tn krepko odrezanih akordnih zvokih karakterlr.ira Beetho-von Corlolana, ponosnega rimskega patri-elja, ki so bori kot Izgnano« proti svojemn lastnemu rojstnemu mestu. Neuklonljiv od por In nezlomljiva volja nam iveulta 1» prvega dela uverturo. Nato pa, kot bt ae pojavil opominjajoč notranji glua, ki govori T trdo prekaljenih prsih junaka. S čudovito prodornostjo govori Beethoven v tem joziku človečnosti, ki so bori z upornimi občutji ln zmaga. Uvortura Izzveni v plemeniti, na smrt pripravljeni odpovedi. Kot drugo doln voflera bo pomnoženi radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca Izvedel II. sinfoni-Jo v b-molu Aleksandra Borodlna, slnfonlja izžarovajočtigu življonjskcga pritrjevanja, himno širnim od sonca obsevanim poljanam, kt so Borodlnova domovina. Od 1869 do 1876 — toroj 7 let — je Borodln pripravljal to delo, vendar velja zanj v popolnem pomenu pregovor: »Dobro delo potrebuje časa«, ker predstavlja višek Borodlnove umetniške stvaritve. Za koneort, ki s« ho vršil točno oh 19 v veliki nnlonskl dvorani, so vstopnico na razpolago T knjigarni »Glasben« Matico«. Codex iuris canonici Zakonik ccrkvenega prava Prevedel in z novimi odloki priredil dr. Alojzij Odar. XXXII. — 1054 strani. Vezana lir 250. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva e. 5 Frančiškanski oder priredi v nedeljo. 24. t. m., ob 17 igro s petjem »Pavelikova piščalka«. Pripeljite svojo malčke! Vstopnine v predprodaji v trgovini Sflligoj, Frančiškanska nlica. »Pepelka« so Imenuje mtsdinKka igra s petjem, katero bodo otroci zadnjič ponovili v nedeljo, 24. t. m., ob 17 v Rokodelskem domu. Prosimo, da si preskrblto vstopnice v predprodaji, ki bo nn dan predstave od 1(1—12 v pisarni, Petrarkova 12-1., da ne bo provelike zakasnitve predstave. Pravočasno obveščanje glavne gasilske postaje o požarih. Zadnjo čase se ponovno dogaja, da je glavna gasilska postaja o izbruha požara zelo pozno obveščena. Zato se opozarjajo vsi hišni posestniki ln stanovalci, naj «o v lastnem Interesu Informirajo, kje jo najbližji telefon, da znmorojo čimprej ob. vestltl gasilsko postajo (tel. št. 32-22). Pri telefonskih sporočilih nsj se tndi točno In jafno nnvede kraj in vrsto požara, torej kje In kaj gori. Takoj nato se naj tudi obvesti pristojna policijoka »stražnica. Ker ima vsaka hiša hišnega starešino in osebje za protiletalsko zaščito, naj prevznmcjo ti skrb zn takojšnjo obvestitev gasilske postaje o Izbruhu požara. Ker prijavljajo večje požar« tudi stalni opazovalci na vivišonejšlh mestih. so oporjrja občinstvo, da je še vodno v voljavi uredba, da se mora v lzogib kazni prijavljati gasilski postaji in policijski stražnici tudi vsako sežiganje odpadkov nn vrtovih, kar so zlasti dogaja v sedanjem je-senskom času. Frančiškanski oder Nedelja, 34. aeptembra, ob 17: »Pavdčkov* piščalka«. KULTURNI OBZORNIK Nov izvirni roman Fr. Novšak: »Globoko jezero« Romanv Založba knjigarna Turk. ?"V tisnila Zadružna tiskarna. V Ljubljani 1944. Ko smo slišali, da pisatelj Dečkov in Hudobnih angelov pripravlja novo književno delo, smo si takoj mislili, da bomo zopet brali kak skrajno realistični roman o sodobni mladini iz tega ali onega internata. Toda, ko je pa izšel roman Globoko jezero, smo bili precej presenečeni, kajti v Globokem jezeru bi zaman iskal, naturalističnih opisov, saj je povsem z drugega sveta kot NovŠako-vi prvotni romani. Da, celo to si upam zapisati, • da je Novšak prešel z novim romanom v drugo skrajnost, v kar neverjetno stritarjansko naivnost in romantiko in da je stvarnega pogleda na življenje v Globokem jezeru skoroda premalo ... V treh delih tega romana nam Novšak opisuje dramatskega pisatelja Rafaela Drenika, kako se zaljubi v mlado, šestnajstletno deklico Jelko, pri čemer je prepričan, da je našel svojo »zvezdico«, ki jo Je iskal vso svojo mlado dobo tja do osemintrldesetega leta. Tudi Jelka se začne zanimati za Drenika, ugaja ji ta starejši gospod, polagoma ga celo vzllubi. Ko pa odide Rafael v Pariz predavat. o književnosti in ostane Jelka' sama v Ljubljani, jo kaj zlahka prevari medjcinee Vladimir, Jo zapelje, ima z njo otroka, ki pa kmalu umre, ter jo ne- nadoma zapusti. Sedaj se Jelka polagoma začne zavedati svoje nesreče in svoje nezvestobe do dobrega Rafaela. Spet začne misliti nanj in, ko na Dunaju igrajo prvikrat njegovo najnovejšo dramo Globoko jezero, mu pohiti Jelka naproti in tako se najdeta in družita dve srci... Novšak je zgradil svoj najnovejši roman na pravljici o globokem jezeru, simbolu sreče in ljubezni. Tisto pravljico pripoveduje Rafael deklicam v internatu, kamor je bil povabljen na predavanje. Ta pravljica prav za prav ni nič bistvenega v romanu, tako nekako prisiljeno Je vnesena vanj, vendar pa služi pisatelju za osnovno misel v romanu. Glavni junak Rafael je tisti, ki išče svoje življenjske sreče, svojo zvezdo, svoj cilj. In la cilj mu je le tostranska sreča v popolni ljubezni ob ženi. Polemtakem je Novšak ostal glede življenjskih vprašanj preveč pri vrhu, ni segel v metafizične globine, katerih vprašanja vendar najbolj pretresajo človeka vseh časov! Zato je Globoko jezero ostalo preplitvo, ker pisatelj ni znal poseči na globoko in zato tudi ni zajel življenja v vsi polnosti, kakor bi ga bil mogel in moral. Za zrelega človeka pri štiridesetih letih si vsekakor težko mislim, da bi se predal usodi in se zadovoljil z iskanjem same ljubezni, vprašanje resnice pa da hi tako očitno in s tako lahkoto prezrl. Nov-šakov Rafael pa je popolnoma zadovoljen, če Je vse življenje iskal samo »cvet, ki bo rasel, cvetel in dehtel eamo zame...« Vse globlje kakor v vprašanje resnice se je znal Novšak poglobiti v vprašanje lepote. Lepota in ljubezen, to sta prav tisti gonilni sili, ki na njiju sloni ves roman. Zelo lepe so strani, ki je na njih govor o umetnosti, posebno dramat-skl. Na nekaterih mestih so prav lepe pesmi lepoti na čast, prijetna so razmišljanja o umetniškem ustvarjanju, o dra-matski živahnosti, o kinu in gledališču in knjigah, ki jih Jelka hodi brat k Dre-niku. Idejno se je Novšak prav ob teh in podobnih vprašanjih povzpel precej visoko, medtem ko je na druga, gotovo še globlja življenjska vprašanja skorajda pozabil. Le na enem mestu, hi dejal, se je zazrl tudi globlje. Ko jo Rafael nazadnje spoznal: »Res je, sama umetnost nas ne more osrečili« (str. 33), se je vendarle vprašal: Čemu 6etn se rodil? Zakaj živim? K jo pa je tisti smisel, ki daje življenju vsebino, naporom uteho, našim vprašanjem odgovor? Ali ni vse skupaj premišljena igra narave z nami? Toda Rafael na vsa ta in taka vprašanja ne odgovori, ne domisli jih do konca, spet se obrne k iskanju sreče na zemlji. Na pot gre, da bi se vseh takih morečih vprašanj znebil... To je pač prelahek odgovor. Reči bi mogli, da je Novšak v Rafaelu do kraja dognal čustveno stran, celega človeka pa še ni zajel, ker je pozabil na naše umstvenp prvine. Novšaku tako priljubljeno življenje v internatih najdemo tudi v Globokem jezeru. To življenje se mu je to pot pravilneje posrečilo ,znat ga je zajeti v vsi njegovi ljubkosti, posebno ker ae je lotil dekliSkega zavoda. Neizkušena dekleta, ki svet ln življenje zunaj opazujejo t ve- likim občudovanjem, so prav posrečeno naslikana. Le tisti Jelkin beg k Dreniku ni kaj prida utemeljen. V risanju mladih deklet se jo Novšak vse boljo znašel kot v gradbi značaja starejšega Drenika, zato bo delo mladini pri dvajsetih letih tudi mnogo bolj ugajalo, saj bodo našli v njem črte svojega značaja in svoje dobe. Opisi mladih let so pri Novšaku zares lepi, kakor Je tale: »Sladka mladost, koliko čudežev prinašaš v samotno življenje! Če ni sonca, ga s svojimi sanjami prikličeš na nebes, solze spreminjaš v iskrive bisere in razsipno deliš sebi in drugim neizčrpno bogastvo življenjske sile!« Pesem mladosti in ljubezni, tako osebni kakor tudi člo-večanskl: to je najvišja odlika Novšako-vega romana Globoko Jezero. Do te ljubezni pa po Novšaku prideš ob pomoči Poguma in Volje, kakor je zapisal v pravljici o globokem jezeru. Osebo so v romanu premalo dosledno, le srednje dobro zadete, kakor Bro-jan, Rafael, Vladimir in Favsta, bolje so narisane Jelka in sestra Klara pa tudi internatke. Kakor je malce naivna in romantična postava Rafaela precej neživ-IJenjska, tako se iste lastnosti prilegalo Jelki in drugim mladim dekletom. Na splošno je Jelka dosti močneje naslikana od moških osebnosti. V Jelki, ki Jo bila »otrok trenutka in mladosti«, Jo pisatelj podčrtal tudi dedne nasledke po zgubljenem očetu Albertu. Jelka se naivno zaljubi v starejšega Rafaela, ki v nJem vidi tudi svoj vzor, pa potem brez kakih globljih duševnih bojev, kar slučajno zleti v naročje mladega študenta Vladl-mtrja, n« d« bi ga količkaj skušal« znati, kakšen vetrnjak je in zapeljive* mladih deklet. Pač ni imela pri sebi svojega varuha! Preplitvo je utemeljena ta njena površnost in vihravost, čeprav je še dosti močno poudarjeno, da jI ofo ni mogel dati močnejše volje. Vsi mladostniki so pa pri Novšaku »dobri fantje«, čeprav niti toliko niso storili, da bi bili zdelali šolo! Jim pač gre samo za zabavo in veseljačenje. Zdi se mi, da Je to le prepovršna podoba naše mladine! S Čutom dolžnosti do to mladino bi bilo v romanu treba pokazati njeno odgovornost pred Bogom In narodom, ne pa vse graditi samo na usodnih slučajnostih! Slog je v romanu ponekod preveč afektiran, brbljav, drugod pa časnikarski. Treba so bo povzpeti do višjega, umetniškega jezika in sloga. Prenadrob-no popisovanje različnih nepomembnih malenkosti ne »odi v roman, kakor: »Po predstavi so skupaj odšli k večerji. Tam so dramo hvalili in izrekli več napltnic.« Večerje, sprehodi, zabave, ple«, film in druge malenkosti zavzamejo preveč prostora v romanu, ki bi vsekakor moral biti zrelejši. Če so bila prejšnja Novša-kova dela idejno slabša, je pa Globoko jezero kvalitetno daleč za njimi. Ta roman bo rada brala doraščajoča mladina, zrelejši ljudje med nami pa bodo morda z večjim užitkom brali pisateljevo novo delo, ki ga je napovedal zadnjič v nekem razgovoru. Če bo Novšak posegel globlje v življenje in v značaje, če se bo od usodne slučajnosti obrnil k dejavnim in idejno poziiivnim značajem, bo goiovo dosegel večji uspeh, kakor ga je mogel doseči z Globokim Jezerom. ». i. Zdravnik dr. Hafner obsojen na 3 leta Predsednik tričlanskega kazenskega senata s. o. s. dr. Julij Felaher je v četrtek 21. t. ra. ob 11 dopoldne objavil sodbo v procesu proti zdravniku dr. Janku Hafnerju zaradi zločinstva poskušene zastrupitve brata. V torek se je senat posvetoval nad 5 ur o krivdi obtožen-čevi. Že pol ure pred sodbo je občinstvo začelo prihajati v porotno dvorano, ki je bila močno zasedena Veliko večino poslušalstva so tvorili starejši moški, ženski svet je bil zastopan v manjšem številu. Na videz miren je prišel v dvorano obtoženec v spremstvu jetniškega paznika. Senatni predsednik dr. Felaher je ob veliki tišini uvedel razglasitev sodbe kratko: »V imenu zakona! Po opravljeni razpravi je sodišče spoznalo za pravo, da je obtoženec dr. Janko Hafner kriv v lem, da jc v času pred 2. majem sprejel ponudbo pokojne Nuše Tavzesove za zastrupitev brata Milana Hafnerja, odobraval njeno odločitev in pomagal pri poskusu zastrupitve s sredstvom, ki ni bilo zadostno in sposobno povzročiti smrt, zakrivil je s tem zločinstvo zoper, življenje in telo v smislu §-a 167 točka 2 in 3 kaz. zakona ter sc obsodi na tri leta 15 dni in na 600 lir denarne kazni.« Sodišče je upoštevalo pravomočni del zadnje sodbe v pogledu treh prestopkov žaljenja časti. Za zločin sam je obtožencu določilo 3 leta robije. Obtožencu se v kazen všteje preiskovalni zapor od 21. septembra 1943 naprej. Bratu mora obtoženec plačati 100 lir za prevoz v bolnišnico, 200 lir za bolnišnico in 2500 lir za prestani strah in bolečine. Utemeljevanje sodbe je nato trajalo dobri dve uri do 13. Sodišče smatra za potrjeno, da so bili podani klinično-fiziološki znaki za zastrupitev z akoni-tinom, toda je prišlo do prepričanja, da ni bila doza strupa v bonbonu zadostna za smrtno zastrupitev. Obtoženec je pri zastrupitvi Nuši Tavzesovi nudil najmanj intelektualno pomoč. To sledi zlasti iz izpovedbe priče Vere Igličeve, kateri daje sodišče popolno vero. Sodba se naslanja dalje na mnenja zdravnikov-izve-dencev, v prvi vrsti univ. prof. dr. Lu-šickega in doc. dr. Matka v delnem pogledu. Branilec dr. Peršin je po končani utemeljitvi prijavil takoj revizijo in priziv. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjaleef/a T«l«ivaji OF ropajo in kradejo dalje. 'Movanje komunističnih tolovajev je 5« mneraj ropanje in kraja. Zlasti prebivalstvo oddaljenih vasi mora mnogo pre-Irpeli zaradi njih. V zadnjih dneh so tolovaji pokradli kmetom več živil, obleke in druge stvari v Dolini, Zabtikovju in okolici Kranja. Dne 1'J. avgusta zvečer so 8 tolovaji naropali več obleke posestniku Janezu Bohincu v Javorniku. Pri Radovljici je 28. avgusta zvečer vdrla večja tolpa v hišo revnega kmeta in ga [•ovseni i/ropala. Tako komunistična OF ?osvoboja< naše kmete! Završni izpit mlade delavke. Ker bo zdaj več mladih deklet poklicanih v delov 110 službo, je državni gospodarski minister dovolil, da mlada dekleta lahko opravijo završni izpit prej, preden poteče njih tri in polletna učna doba. Izpiti se opravljajo po predpisih iz mirne ilo-be. Zrelostna spričevala pa dobijo dekleta šele takrat, kot jim poteče predpisana učna doba. »■(■■■■■■■aaaaaMMMiiBan Pol milijona lir za revne srednješolce •škofijska dobrodelna pisarna, ki v ■oh težkih časih opravlja nad vse vzvišeno nalogo krščanske dobrodelnosti, je v preteklem šolskem letu po svojih močeh skrbela tudi 7.a revne učence na ljubljanskih srednjih šolah. Skupno je v preteklem šolskem letu razdelila med "37 podpiraneev 424.0I1.50 lir, lo je sko-rjtf pol milijona lir. Največ od tega so Vtujjideležni naši učileljiščniki, ki so po \ečini iz revnejših slojev in posebno v sedatijh časih navezani sami nase. Tu je bilo 03 rednih podpiraneev in 19 takih, ki so prejeli enkratno podporo. Redne podpore so v preteklem letu znašale 75.261.50 lir. enkratne podpore pa 8805 lir. Skupno torej 8-1.006.50 lir. Za učiteljiščem je klasična gimnazija s 35 rednimi podpiranci, ki so prejeli 41.735 lir, in 25 podpiranci z enkratnimi podporami, skupaj 20.350 lir. Skupno je šlo torej na klasično gimnazijo 62.091 lir. Za klasično gimnazijo pride škofijska klasična gimnazija 7, 38 rednimi in 25 izrednimi podpiranci, ki so skupaj prejeli 53.770.50 lir. Zneski nad 20.000 lir so bili razdeljeni še med učence II. moške realne gimnazije, med učenke mehanskih šol, med učenke uršulinskih šol iu na I. ženski realni gimnaziji. V Ljubljani je sedaj veliko učencev, ki imajo svoje domače izven ljubljanske pokrajine in jih starši ne morejo vzdrževati, prav tako pa je tudi mnogo dijakov z Dolenjsko io Notranjske, ki nimajo nobenih zvez s svojim domom in marsikdaj nili ne vedo ali so njihovi domači še na svojem gruntu. Vsem tem dijakom bo tudi v prihodnji zimi treba izdatno pomagati. Škofijska dobrodelna pisarna bo po svojih močeh in po sredstvih, ki so ji na razpolago, skrbela za le dijake. Stvar nas vseli pa je, da to krščansko dobrodelnost, ki jo tako lepo vrši škofijska dobrodelna pisalna, podpremo. ■> S Spodnje Stajer&teega Sestdesellelnica profesorja Klingerja. Dne 17. sept. t. I. je profesor Kiinger z višje šole v Celju obhajal 60 letnico rojstva. Slavljenec je član državne zbornice za kulturo. Od leta 1941 deluje v Celju, kjer se poleg službovanja v šoli, ves čas umetniško udejstvuje in je član štajerskega udruženja umetnikov in ljubiteljev umetnosti. Iz lir vaške Katoličk 'List« o slovenskih »Črnili bukvah«. Slovensko >Crne bukve«, knjiga dokumentov, iz katerih je neizpodbitno dokazano, da je »slovensko narodno osvobodilno gibanje«'— tkzv. OF kot del A vnoja komunistični pokret ter istovetno s KPS in dosledno s Komin-lerno in njenimi načrti, njenimi cilji, t. j. sovjetskim imperializmom v Evropi, so vzbudile tudi v vseh hrvaških krogih veliko pozornost. Iz te knjige so Hrvati prav za prav šele sedaj jasno spoznali porje, ki ga je komunistična OF priklicala nad slovenski narod, šele iz te knjige so videli grozotno razdejanje slovenske zemlje in zvedeli za ogromno število nedolžnih žrtev, predstavnikov vseh slovenskih stanov, ki niso klonili pred komunističnim nasiljem ter so šli raje v 6inrt, kakor pa da bi bili zatajili svoj narod in vero. 3 »Črnimi bukvami« se bavi tudi zadnja številka »Katolič-kega I.islac, glasila zagrebške nadškofi je. O njej med drugim pravi: »Knjiga ima za cilj razkrinkati komunizem kot največjega neprijalelja vseh evropskih narodov, mu strgati »narodno-osvobodil-no« krinko, pod katero hoče izvesti komunistično revolucijo in z njo boljše-vizirati vse javno in- privatno življenje. Komunizem je Slovencem povzročil velikansko škodo in izgube v ljudstvu, premoženju in kulluri, tako da se mora danes narod boriti ne za druge cilje, . kakor zgolj za nadaljnji narodni obstoj. Na tisoče mrtvih Slovencev, razrušena njihova domovina, padec v kulturi in gospodarstvu na stopnjo vsaj pred sto leti na • misli obkrožati različne postavke ' ■1 ^ov pri kmetih, koliiko je dolžan ta n koliko oni, tedaj je mahoma prene-iiril: nemara to le ni bilo potrebno. I oda — kar je — je. In zdaj ne bo nič več razmišljal — apipak bo čakal — čakal —. .Spet se je spravil na tfolgo vrsto številk v glavni knjigi; prisilil se je. da so mu misli število za številom seštevale in polglasno je mrmral naraščajoče vsote predse... Ko je knjigovodja Magnus Jonsson rez nekaj časa prišel v pisarno, je za-uledal nekaj, česar svoj živ dan ni po-/nibil: faktor Thordsen je radiral — v glavni knjigi — narobe je bil sešteli Kn jigovodja se je naredil, ko da nič ne Vidi. Vendar so je nekam v zlobi razveselil, češ: Dobro, da sc ja/ nisem /motil! Roman Šesto poglavje 15 Cerkev v Holmefjordu je bila zmeraj dobro obiskana. Ker je bil Sera Sturla, ki je prišel semka j pred enajstimi leti, splošno znan kot eden naj-najboljših govornikov v deželnem /.boru, se ni nihče čudil, da je bilo v cerkvi vedno toliko l judi. Tem bolj pa so so ljudje čudili, da ni že zdavnaj odšel na kako boljšo župnijo, nu »boljši« kruh, saj so bili farani iu njegovi tovariši prepričani, da ima pravico do ene najboljših župnij v deželi. Če mu je kdo omenil to zadevo, pa je odvrnil, da mu je dobro tu, kjer je, in da si ne želi sprememb. Od nedelje do nedelje je s toplim in iskrenim veseljem zasledoval učinek svojega govora na znanih obrazih, ki mu je I > i 1 njih sprememb polni iznaz zmeraj zanesljivo merilo glede na važnost njegovih besed. Ti obrazi, ki jih jo leto za letom proučeval, so kakor oklep obdajali njegovo dušo. Poznal je tako rekoč no! ran ji izraz teh obrazov prav do dna, prav tako kot zuna- Obsodba zaradi slabega mleka Sodnik-poedinec pri posebnem sodišču za javno varnost je v sredo dopoldne vodil več razprav v dvorani šl. 79. Obsodil je med drugimi tudi 5 okoliških posestnikov iz občin Jezica in Brezovica, ker so letos aprila, maja in junija dobavili Prevodu slabo mleko, kateremu je bilo primešano 15 do 50% vode, kakor je ugotovila kemična analiza Higienskega zavoda. Od okoliškega glavarstva ovadeni kmetje so zanikali, da bi bili prilivali mleku vodo ter so se v glavnem izgovarjali na slabo krmo in da ne morejo dobiti dovolj močnih krmil za krave — mlekarice. Obsojeni so bili na denarne kazni od 500 do 2500 lir, skupaj na 5500 lir ali v primeru neplačila na 95 dni zapora. Najstrožje je bil obsojen Andrej Ložar, posestnik v Dragomlju, občina Ježica, ki je 1. aprila 1944 dobavil Prevodu prav slabo mleko, v katerem je bilo primešane do 49% vode. Pred sodnikom je Ložar zanikal, da bi bil mešal mleko z vodo in se je izgovarjal, da nima dovolj močnih krmil. Bil je na osnovi člena 3 naredbe Vrhovnega komisarja za operacijsko področje jadransko primorje obsojen na 2500 lir denarne kazni ali na 43 dni zapora. Sodba je poslala takoj pravomočna in izvršena. Nove tatvine koles Po poročilu kriminalnega oddelka policijske uprave je bilo v 5 dneh od 13. do 17. t. m. ukradenih 9 koles v skupni vrednosti 66.500 lir. Med drugimi so bila ukradena kolesa: Martinu Cerarju v Pe-trarkovi ulici moško kolo Adler, vredno 10.000 lir. Tov. štev. 703.953. — Radovanu Požarju iz veže št. 22 v Kolodvorski ulici kolo znamke NSU, vredno 10.000 lir. — Stanislavu Praprotniku na Rimski cesti kolo Lida, vredno tudi 10.000 lir. Na 3 leta obsojen poklicni slepar Pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča je bil v torek 39 letni samski šofer Stane Trošt, doma iz Vevč, obsojen zaradi obrtoma izvrševanih sleparij na 3 leta robije in v izgubo častnih drž. pravic za 3 leta. Stane Trošt, ki je bil kot šofer zelo poznan po Dolenjskem, zlasti v Novem mestu, je kar na debelo goljufal lahkoverne ljudi, zlasti one dolenjske begunce, ki so ga poznali in katerim je obljuboval, da jim bo preskrbel razne stvari. Od 20 oseb je izvabil različne stvari, tako denar, cigarete, sol in drugo blago, zagotavljajoč jim, da bo oddal stvari njihovim sorodnikom na Dolenjskem. Po Ljubljani se je dolgo skrival pod napačnim imenom Trtnik. Lani decembra je prestal kazen 1 leta robije zaradi raznih sleparij. Je prevejan poklicni slepar. Nesreče in poškodbe Na deželi je bilo več nesreč. Ponesrečence so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Na Dobrovi pri Ljubljani je padel z visoke lestve in si zlomil levo roko 16-letni delavec Vladimir Čuden. — V Si. Vidu pri Stični nn Dolenjskem je padel s hruške, ko je obiral lepo sadje, in si zlomil levo nogo 11 letni posAtnikov sin Anton Stepe c. — V Ljubljani si je pri padcu zlomila levo roko šivilja Silva Doberletova. MasoaniSa Kubanskih prireditev Dramsko gledališče Sobota, 2J. septembra: ob 18: »Kozarec vode«. Izven. Nedelja, SI. septembra, ob 17: •Matura«. Izv. E. Scrlbe: »Kozarec vode« ali »Vzroki In učinki«, veseloigra v 5 dej., prevedel J. Moder. Osebe: Henry Saint .lolin, vikont Bo-lingbroke — VI, Skrbinšek, Mnsliam, praporščak gardnega po',ka — Nnkerst, mnrki Torey, poslanik Ludvika XIV. — Verdonik, Thompson, kraljičin vratar — Raztresen, kraljica Ana — Nabloeka, vojvodinja Mal-boroughškn, njena ljubljenka — Mira Danilova, Abigaila, sorodnica mnlboroflške voj-vodinjo — Vida Juvanova, lndy Alberninlo — Pugljevn. Režiser prof. O. Sest, scena inž. Frnnz, kostumi D. Kačerjeva. L. Fodor: »Matura«, igra v S dejanjih. Osebe: vladni svetnik dr. Štefan Dvornik — Drenovee, dr. Dominik Čebula — Debevec, dr. Branko Vidovič — Gorinšek, dr. Štrk — Nakorst, dr. Šiška — Verdonik, dr. Edmund Vrtač — Gregorin, prof. dr. Klotilda Mozolje — Nabloeka, prof. dr. Ana Mate — Ukmnr-Bollarjeva, Etna Zor — Mira Danilova, Katja Slaparjova — Ilazbergerjeva, Dora Voglar-jeva — Svetelova, Malijeva — J. Boltarjeva, Kolarjeva — Goliova, Anton, sluga — Plut-Režiser C. Debevec. Vstopnice za obe dramski predstavi, v soboto In nedeljo, so v predproda.il r OiJcrl od petka, 12. t. m., od 10 dalje. Opozarjamo, da jo začetek nedeljske predstave »Mature« ob 17! P. n. abonente lanske sezone obveSča uprava državnih gledališč, da je rok za ob. noVltev lanskih sedežev za abonma sezono 1944-45 danes do 17. V soboto, 23. t. m.. In v nedeljo, 24., ne bo vpisovanja, od ponedeljka, 25. t. m., do petka, 29. t. m., pa bodo vpieovan! novi prljavljenci. Prijave v veži TEL KINO »MATICA« "-41 Rudolf Forster v psihološko interesanlncm zdravniškem filmu »KLIC DOLŽNOSTI« PREDSTAVE ob 16 in 19! TEL KINO »UNION« Prekrasen alpinistični film »V senci gora« Altlla Hiirbiger, Hansi Knoteck. PREDSTAVE ob II ln 1115! TEI. KINO »SLOGA« 27 50 Zabavna komedijn »MOJ LJUBI AVGUŠTIN« Paul Horbiger, Maria Andcrgast. P r ed s t a v e ob lt ln 19. dramskega gledališča od 10—12 in od 15—17 še od ponedeljka do vključno potka, 27. t. m. Vpisovanje učencev v operno baletno šolo. Prlglas lanskih učencev bo .28. t. m., vpisovanje novih pa 25., 2G. in 27. t. m. od 8—12 v tajništvu Opere. Sprejemali bodo dečke in deklice v starosti od 10.—14. leta. Se-mestralna vpisnina 100 lir. Glej podrobnejši razpis pogojev, ki je bil objavljen 22. t. m. Rokodelski oder Oder malih Nedelja, 24. septembra, ob 17: »Desetnik in sirotica«. Pepclka. Zadnjič. •Qdda!ni5lia sipina Jadransko pptmorle- BADIO L3UDL3 AN A Dnevni spored za 22, september: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini, napoved sporeda — 12.50 Salonski orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Operetne zvoke Izvaja rad. ork., vodi D. M. Šijaneo — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Vrtiljak — 1S.15 Kmečki trio 18.45 Iz našega leposlovja, Jože Tomažič čita iz svojih del — 19 Komorni zbor — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos branja članka ministra dr. Gdbbelsa iz tednika »Das Reich« — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Veronika Doseniška, žaloigra, spisal Oton Zupančič, igrajo člani Ljubljanske Drame, priredil in vodi Ivnn Pengov — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemškega 6poreda. Dotrpela je naša ljuba mama, stara mama in sestra, gospa Fabsani Ivana vdova po žel. uradniku Na zadnji poti jo spremimo v petek dne 22. t. m. ob Vs 5. uri popoldne z Žal, kapele svetega Andreja k sv. Križu. Ljubljana, Berlin, Leobcn, Zagreb, Celovec, 20. sept. 1944. Žalujoče rodbine: Fabiani, Sclinablegger, Sellak, Kislinger, Melitzer, Bertoncclj in ing. Petrič. 1ALI I Službe I dobe B SOBARICO pošteno in pridno, zmožno vseh hišnih det, iščemo v stalno službo. Plača po dogovoru. Predstaviti od 2—3 v vili v Svetčevi ulici 6, Podrožnik. (b FRIZER. POMOČNICO brivskega pomočnika in vajenko sprejmem takoj h 1 i po dogovoru. M. Podkrajšek, Sv. Petra ccsta 12. (b §_Vajenci | VAJENCE zn damsko frizersko obrt s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj salon >Ei-A< — Ljubljana, Gajeva ulica 6._(v | Poizvedbe | ZAPESTNO URO" zlato, sem našel pri šoli Sv. Jakoba. Nasl. v upravi »Slovenca«, pod štev. 8377. ŽENSKI KLOBUK velik, črn, ie bit izgubljen na Hradecke-ga ter Poljanski cesti in Potočnikovi ulici. Najditelj naj pa odda proti dobri nagradi v upravi »Slov.« ali v gostilni Novak, šlepa-nja vas. IZGUBILA SEM dva mala in en velik ključ, povezane z Vrvico. v sredo popoldne, na poti od nebotičnika do sodnijskega parka. Poštenega najditelja prosim, da jih odda v upravi »Slovenca«. Sobe l£?e!o ČISTO SOBO zračno, s posebnim vhodom, išče miren in soliden gospod. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« 8194. j Prodamo j PISALNI STROJ prenosljiv s kovčkom, nemške znamke, sji0! raj nov, naprodaj. _ Ogled od 18 do 20 Naslov v npravi >S| i pod št. 8373. (| MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miSi' podgane, voluharje ii brumorje zanesljivo pokončate , »trupom, ki ga dobite , droge! nji KANC, Židovska 1, 2 DAMSKA KOSTUMA predvojna, prodam. Naslov v upravi »SI, pod št. 8360. || JEDILNI KIS it lauko sami pripravite. Z navodilom , drogerijl KANC, jj. dovska 1. || PEGE IN LIS A J vam zanesljive odstrani »ALBA« krem. DROGERIJA KANC, Židovska ulica 1. (| I Kolesa j DAMSKO IN MOŠKO KOLO znamke Adler in Dur. kopp za izredno nizko eeno naprodaj, ftušter-šič, mehanična delav. Figovec, levo dvorišče DVA OTR. BICIKLJA (triciklja), popolnocm nova. za 1—3 let sta-re. naprodaj, gušlor-šič. mehanična delav. nien. Figovec, levo dvorišče Razno | PERILO nogavice in drugo hodim krpat na don, bodisi na stroj ali pa ročno. Hrana pri do-ličnem ali brez. Ponudbe na upr. »Slov.< pod »Po dogovoru« žt. S356. (r Kupujte knjige SI. knjižnice! MmjjmiMMMMBEi PO DOLGI IN TEŽKI BOtEZNI NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIŠ NAŠ LJUBI MOŽ, DOBRI O6KA, BRAT, SVAK IN STRIC, GOSPOD BOGATA3 VIKTOR TRGOVEC POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V PETEK DNE 22. T. M. OB 5. URI POPOLDNE Z ZAL, KAPELE SV. NIKOLAJA K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, KRANJ, PRAGA, DNE 20. SEPTEMBRA 1944. GLOBOKO ŽALUJOČI: ANTONIJA, SOPROGA; DUŠAN, SIN IN DRUŽINE: BOGATAJ, PROSENC, GORJANC, SPITZKO IN HOFMAN. njega. Ti obrazi, ki so mu bili tako po-bliže z.nani, so mu imeli zmeraj kaj povedati. In če se mu je potem posrečilo, da je videl, kako izginja zunanji obraz in je stopila duša na dan v očeh in potezah, kako je tedaj iz vsega srca hvalil Boga za dobljeno zmago! Iti prav tako iz srca, kot so ga veselile jijegove zmage, prav tako mučno je občutil svoje poraze. Zakaj — bili so ljudje, ki niu ua noben način ni uspelo, da bi si pridobil vstop v njihovo srce, bodi zato, ker niso hodili v cerkev, ali so prišli le malokdaj, le iz dolžnosti, ali ker se je spodobilo hoditi v cerkev — bodi, ker niso hoteli poslušati, ker so njegovo govorjenje pojmovali samo kot glas njegovega jezika in niso hoteli in ne mogli priti v stik 7. dušo zadaj za besedami. In k takim sta spadala zdravnik in faktor. Danes so farani zares napolnili cerkev in rjavo popleskane klopi so bile na gosto zasedene in na malem koru nad vrati, kjer je bil harmonfj, je bil slednji kotiček izpolnjen po sedečih in doječih. Mogoče je vprav lepo vreme privabilo več ljudi v cerkev kot sicer. Nemara so imele pri tem svoj pomen tudi spremembe v /.upnikovi družini, ki so se po nepojmljivih potili jezikov razširile že po vsej občini. Sonce je pripekalo skoz.i visoka okna, kjer je mrgolelo velikih mesar- skih muh, ki so napolnjevale cerkev, čim je nastopil kak odmor, š svojim glasnim brenčanjem. Na beli okenski polici je ležala množica mušjih trupel, ki so se ondi sušila in sta se krog njih nabirala prali in pajčevina. V cerkvi je bilo jako toplo. Med prvim delom službe božje bi bil kmalu več vernikov premagal zaspanec, tisti svojevrstni zaspanec, ki je po cerkvah in zborovališčih zmeraj na preži. A ko je župnik slednjič odšel izpred oltarja, je šlo kakor sunek skozi množico, tako (la so same budne in čuječe oči sledile Sero Slurlo, ko je stopal proti priž-nici. Ko je Spi tako po cerkvi, tndi ni bil podiiiben nikomur, ki ga imaš v vsakdanjem življenju pred očmi. Bilo je, ko da na tem človeku vse kipi v višino. Glava z ostrim, podolgovatim obrazom in visokim, ozkim čelom se je tako rekoč le navzgor razvila. Rjavi lasje so v visokem grebenu štrleli navzgor. Ta bolj posebna iti čudna kot prav za prav lepa glava je tako svoj-«ko tičala na dolgem, mršavem in žilavem vratu. Glciva in vrat se kar nista ujemala s širokimi, krepkimi rameni, ki so (fajala navzlic izredni velikosti in koščeni mršavosti telesa vsej postavi izraz mogočne sile. Z ramen je visel črni talar. ki je maliedral krog mršavih udov. Po prrvdpi«ili bi moral segati do glc.žnjev, pa se je pri njem nehal že pri kolenih. Vendar — čeprav je bil Sera Studa na pohodu skozi cerkev najbolj podoben kakemu otož j-mu barjanskemu ptiču, le ni bilo ne enega obraza, ki bi se bil skrotovičil v nasmehu. Ko je stal na prižnici, je skoraj od bokov dalje segal iz nje, tako da se je, kadar se je hotel nasloniti, ne da bi klecnil, dotikal roba le s skrajnimi konicami svojih dolgih, mišičastih prstov. Precej polne ustnice, edino, kar je bilo mehkega na obrazu, so bile za liip stisnjene v uvodnem razmišljanju. Modre oči, ki so je njih belina tako močno ločila ocT udelane, temne polti na obrazu, so se svetile od notranjega ognja. Mnogo ljudi, celo med kmeti, si je ob pogledu nanj po tihem mislilo, da je bil brez dvoma takšen kak bojevnik Gospodov — mogoče Pavel. Sera Sturla je govoril danes o potrebi popolnega, brezmejnega zaupam,ja v Boga..., da brez zaupanja ni prave vere, da je Bog naš oče in naša mati. In kakor se otroci v vseli stvareh mirno lahko zanesejo na starše, to se pravi —; na dobre starše, tako moremo tudi nii mirno zaupati Bogu, le da še mnogo bolj mirno, saj je Rog boljši kot najboljši starši, bolj skrben in vse bolje ve, kaj je dobro za nas. Govoril je " vsemogočnosti Boga in da je treba moliti in le zaupati. Slednjič je povzdignil glas in končal: Fttr »Ljudska tiskarna« — Z» Lfndsko tukarnoj Jože Kram&riS — Heransgeber. izdajatelj: inž. Jožo Sodja Schriltleiter, urednik; Janko 1'siner,