spodarske ? obrtniške narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 16 kr Ljubljani v sredo 4. januarija 1871. O b s © g : novem letu Prijateljem sadjerejstva za novo leto Koliko ptici koristijo gospodarstvu. Usmilite se ubozih tičev pod prostim nebom Venetov Slovenci Slovstvo Dolgoletne opazke o kačah. O zadevah slovenske Matice Še nekoliko dokazov za slovanstvo starodavnih Mnogovrstne novice. Dopisi Novićar (Prememba vojne postave z ozirom na bogoslovce) novem letu 1871. ) Ko Mesija se prikaže svetu Angelj svitli peva, se raduje: Slava v raji Večnemu Očetu, Sveti mir na zemlji naj kraljuje y) Ko pripeljal časa tir neskončni Leta mlađega je prvi dan: Angelj blaženi v višavi solnčni 9 Oj > postani zopet Ti glasan! Narod druzega zdaj tre, sovraži Krvna reka po zemljici lije ; Kri přelita strasti ne vtolaži Ne sovraštva, ktero y srcih klije Gospodarske stvari. Prijateljem sadjerejstva za novo leto. Spisal Lovro Mencinger Golski. Sè zadnjim udarcem Silvestrove polnoči odbila nam e ura zadnji trenutek sedme desetletne dobe našega sto- ter izročila vso delavnost naroda našega in vseh etja sedanjcev večnej sodbi in zgodoviai; rodila pa se je nam nova osma desetletna dôba s prvi co. Začnimo tudi mi s prvico! Bodimo složni! Sedanji čas se po pravici sme imenovati čas na-ravnega življenja, kajti enakost hrepeni po enakosti. Po tej naravnej poti edinijo se narodi, po tej poti ze-dinujemo se na duhovno in materijalno korist neovržljiva ostane stara prišlo vica: ,,Sloga jači". vsa edinosti veselo tekne vsako delo. In pastir narodov v ječi krasni Toči ljubljeni jetnik solzé Tolažnik pastirjev v noči jasni posuši solze Pij » Angelj y glas naj Tvoj se zopet sliši Naj po svetu milo se glasi, Narod vsak v srce si ga zapisi In ohrani ga do konca dní. } Vtihnejo na vek besede take: » Vi ste hlapci, mi smo vam gospodje!" Keruba naj glas predrè oblake: » Mir Vam, bratje ste si vsi narodje. « plug spremeni meč naj se krvavi Zemljo blagoslovi naj Gospod, } Trudni kar ratár u brazdo stavi Naj bogat rodi jeseni plod. y Prava svoboda naj se razšira, čednostjo naj druži se omika; Slave sinom, ljudstvom vsem naj vera letu novem bode kinč in dika N let solze vse obrisi In zaceli rane vsem stvarém Glas naj radostni se zopet slisi : SI Večnem in m u àé m I Janez Bile Zaostajati pa mora vse, karkoli se neče ali se ne vé ukloniti tej postavi, zaostajati mora posebno danda- nes ? ko vse se razvija hitro viharno. Vse drugo drugim přepustivši hočem pomeriti le sadjerejsko umetnost in delavnost po tej postavi. Koliko neki doseže sadjerejec, ako ostane samec? Akoravno sam za-se morda veliko in tudi še za okolico nekoliko, vendar pa v drugem oziru premalo. Delavnost njegova, ako je še tako sloveča, ostane vendar-le posamesna, in za obči blagor preslaba. Le ozrimo se nekoliko nazaj v pretekla leta, in viděli bodemo, koliko vspeha imajo posamesna delà. Želim si tukaj imeti v rokah zapisnik vseh rodoljubov, ki so se pečali sè sadjerejo. Razen nekterih sedaj res cvetočih sadjerej-skih del nahajajo se skoraj po vseh naselbah dežele a ko so se te od-zaspalo je vse, in sedanjci imenujejo svojo last J JAWA V JAU4 JL V VIA WAX AAV f pO svojej trmi, in mnogo gospodarjev je tacih, ki naše priče nekdanjih pridnih rok tegnile staro neukretno drevje, ktero jim rodí ali pa ne mislijo da dedovana hisa ostati mora v svojej starinskej častit-ljivosti, tako tudi zemljišče, ktero jim je prišlo v roke po prvenstvu ali po poroki. Srednje in staro ljudstvo pripoveduje tu in tam o sadjerejskih ograjah, ki zapu-ščene od prvih rok so postale vdově, in enake kakemu otročjemu delu poginile so enodnevnim muham podobne» Prizadeva si in prizadevala si je častitljiva družba kmetijska že nad sto let; deželna gosposka po marljivih predstojnikih, ki so marsikaj obudili v življenje; prizadevalo si je duhovstvo, ktero je od nekdaj imelo v svojej vrsti naj marljivi sadjerejce; trudili so se šolski učitelji in obudili v posamesnih kmetih veselje do sad- tem- ) čem veče je bilo njihovo prizadevanje olj nas uči sedaj skušnja preteklih let ) da posamesna delà če tudi se tako vnetih mož, niso zmožná vneti zavolj par češenj ali zrn , ktere mu zraven obiranja ljudstva za splošno delavnost in narodni prid. Posa- škodljivih mrčesov pozobljejo, neusmiljeuo preganja ali mesna delà enaka so poskušinjam za kratek čas nimajo občega priznavanja obče potrebe, kdo ne bi visoko cenil poljedelstva? ker Zato moriti dopušča. Neusmiljeno proganjanje nedolžnih ptić je pri Ita- lijanih postalo tako rekoč narodna potreba m "V/ v ÍWUIVU WU1I. J/VÍJVM.VÍWK T Ml • M. M.J " " * « * U U 1 V UU M p U li \J KJ Ol ) iu spomladi o času oranja prime za dřevo vsak kmet, kakor se sploh misli, so se neusmiljene a škodljive zato se okopava, pleve in zopet gnoji, orje in seje na razvade od potujočih, po Kranjskem, Koroškem itd. vsakej njivi. Obče priznavanje neobhodne potřebnosti delà iskajočih laških delalcev naučili naši ljudjé. poljedelstva, prve podlage ohranjenja našega, nam je Naj pokažemo škodo, ktera izvira od tod, ako ne- priroj eno usmiljena roka pokončá le eno kukavico, eno sovo, Sadjerejec najde za svojo delavnost pripravnega dve žolni, deset goršničekov ali višnjevih senic in sveta veliko več, kakor poljedelec, da! kamorkoli se dvajset vrabcev. ozre y akoravno razmerjenega, skoraj brez mere. Ko bi kukavici pravi Brehm > da „ne bi se smela ravno te roke, ki so izurjene v poljedelstvu, vsako pogresati v nobenem gozdu, kajti ona ne oživlja o primernem času se tudi gibale na zapuščeninah naših gozdov, ampak jih tudi ohranuje. Njen glas ozna-v sadjerejskej delavnosti, koliko rajskih vr to v štela nuje prihod pomladi in prihod najzvestejše dobrotnice bi dežela naša! — Obče priznavanje bi ne zaostajalo, naših gozdov. Ona se živi od žužkov in njih ličink, in bistvena lastnost kmeta bila bi, da je v enej in istej posebno od prehodnjihprejcev, kterih se druge osebej poljedelec, živinorejec in sadjerejec. ptice ogibljejo zavoljo njihovih krhkih kocin in jih ne Leto za letom tekli bi mu iz trojnih virov lepi dohodki pokončujejo. Njen nenasitljivi želodec je za gozde pravi sa dom in deželo. Kdo ne bi visoko cenil živinorejstva? ima obče priznavanje obče potrebe. Ono Zakaj pa ne tudi sadjereja? — Koliko opešanih dobrotoik, in njena požrešnost varuje gozdom kinč. pokončevanji škodljivega mrčesa sto ré kukavice več, nego more v tem storiti človeška roka". — Bere se, da je videl posestnikov je, ki še ne vidijo, da imajo cele zaklade kukavic ter v praznem svetu, kterega bi dali v zadregi za Jakobovo kosmatih prejcev lečo! In ravno tam leži njih „Hevilat, zemlja, ki 1848. opazoval naravoslovec Homeyer en par , da je v vsaki minuti požrla dvoje (gosenic). Potem znese to na dan, to jim rodí zlato". Doma imaš ; a ne poznaš ! 7) je, o 12 urah, le po dveh kukavicah gosenic 2880, na pravi mesec dni pa 86.400. Imenovana škodljiva kosmata go- senica pa zleže 600—800 jajec. Mislimo si zdaj, da bi Blaže in Nežica". Ako bi korist sadjerejstva spoznali vsi, po primer- med temi le tretji del bil babic, znese to za prihodnje nem navodu vsi kmetje postali bi sadjerejci, kjer koli leto 17 milijonov gosenic, ktere bi gozd neusmiljeno je kraj za sadjerejo pripraven, in dežela naša je pre- pokončevale. — Učitelj H. Weber piše v svoji knjigi, rojena, in blagostanje povzdignjeno na visoko stopinjo. da požre ena sama kukavica na dan okoli 180 prehod- Kmetijska naša družba, ki je že veliko storila za njih gosenic. Koliko znaša to na mesec dni, naj si pa pospeh sadjerejstva, ki je izdala izvrstno knjižico Pir- sieherni sam preračuni. Tudi se je bralo v porocilih iz naj pa Čevo, OČeta nase sadjereje, — m JO ua^iavna AC vo^ vgcioacga , ua ov uuo xv>b» xuw. ^uotui^u guau un < sadnih razstav itd., naj nam je središče, mati, podruž- kvadratnih ali štirjaških miljah začele tako izdelovati 7 ki je napravila že več Ogerskega da so bile leta 1845. gosenice gozd na i ? te hčerke moraj o da je bilo bližnjim Iz „Novic" smo vaščanom, to je yxa, jo uhu uufiujiui vaouauum, iu je, 180 ljudem naro- čeno, naj vse storé karkoli morejo, da uničijo škodljivi Dasiravno nice njene pa hčerke tej materi marljive biti in mnogo jih mora biti. izvedeli, da se bodo podružnice na novo osnovale in da se bodo ustanovile po novih občinab. Občine nove so se 3 dni vsi delalci trudili, ter vse mogoče storili dobimo kmalu, kakor so nam lanske „Novice" pove- bil je vendar njih trud zastonj ; prepustili so nazadnje ■ WM ^HH ^^^HH H 7 mrčes, ter tako gozd gotove pogube rešijo 7 in po njih naj se ustanovijo tudi podružnice gozd njegovi žalostni osodi. Al glejte! kukavice pridejo 7 kmetijske. Po tej poti imamo v krátkém času razpeto in v krátkém času bila je nesreča gosto mrežo kmetijskih podružnic z vsestransko delav-nostjo po vsej deželi. Organ naš družbi duša! odvrnjena, ter gozd 77 Novice' bodi rešen gotove pogube. Kaj mar misliš, dragi bralec, bi bilo unih 180 delalcev delalo, in koliko časa Ne dvomim, da bi se ne obudilo mnogo zmožnih tico služil na dan? koliko denarja bi bilo to stalo, ako bi bil sieherni dvajse- udov po vsej deželi, vsaj se več ne bode terjalo od njih, Sove se živé od miši podgan iščejo pa tudi go- JU V DCJ UC6C11 , voaj OC YCV/ JUU UUUC loijaiv VU UU V O DC Zii. V O uu LUlOl , ^UU^CtU J lOVCJV ^a bUUl gV" kot nesebično rodoljubje — gorečnost za blagor senic. Sedaj pa vprašamo: ali ni sramotno za gospo- dežele. Koliko bi potem pridobile ljudske šole neprecenljivo. 7 Je darja, kteri svojega dobrotnika ubije, ter ga potem na vrata na skedenj nabije? Mislimo silahko, da ga ni go- Ljudskih sol pa brez sadjerejnih vrt o v si skoraj spodarja, kteri bi s svojo mačko kaj tacega storil 7 in misliti ne smemo; podučevanje umne sadjereje samo po vendar sova v mišjem lovu daleč daleč mačko prekosi! bukvah, jalova je teorija, ki ne rodí sadjerejcev. Otrok Vprašamo le: ali se tak gospodar, kteri to žival pobija, zapustivši šolo, poprime se kmetije — po starem ko- ter jo nabija po vratih, javno pred vsem svetom ne pitu l V UA UV/AW J ^/V^/JLAUiV Kf W lili« w I/1J \J ť V Kar je slišal o sadjereji v meglenej teoriji 7 tega se tudi le megleno še spominja. Začnimo! zedinimo se! kar da bi si gospodar na kaže za pravega bedaka? Sova na vratih nabita je to 7 ive te potrebe le ne vidi tak, kdor misli zemlja bitšutš IO uo VIU1 Maj Jvuuj. îxiioii, da je uaoor guouuar je pnauiuutti ííc »mi/ wvcucu, u« obdelana. Ako začnemosrčno, po pre- babica kosmate gosenice zleže po dvakrat na leto 600 v 1 • I • ry V J I 1 y fA • • m ^ I J t 1 « J 1 • vrat nabil napis: „Ta hišni naša že gosodarje prismoda!" Že smo prej izvedeli da govoru imamo že polovico storjenega. Začetek združe- do 800 nih moči bode nam čarobna palica v sadjerejskej Ara- biji jajcic, babic, spomladi 540.000 od kterih pride, ako ostane polovica v™ ^»«V» T MCV.JVIVJ^.J «J/V/^XC^X y^V/.VVV gOSeniC. - l^WV, »v,, in skale točile bodo cele reke blagostanja delà- opazovali par pegastih sov, ter se prepričali, da so v Bere se, da so 7 ljubnemu narodu našemu. 8 miši in 44 kosmatih Koliko ptici koristijo gospodarstvu. Spisal Govekar po „Prakt. Landw." Naj v kratkih črticah, pa po številkah pokažemo eni uri svojim mladim v gnjezdo po 12 miši prinesle. Našli so tudi v želodcu ene sove prejcev ene same sove Nek anglešk gospodar je našel v golžunu 84 gosenic ter odstankov se UUU OaUL&V/ OV/yg T misi , U"T gUOCJLLAU t^l VUOW%U»Vf «V druzih mrčesev. — Naravoslovec dr. Gloger pravi, da požre ena sama sova čez leto in dan 3000 miši, m na- koliko škode si naredi gospodar, kteri nedolžne ptičice tančne skušnje so izpričale, da potřebuje ena sova, razen nekterih misi, še najmanj 150 kebrov. Seđaj pa nimajo, ker jih rabiti ne morejo, in to ie vzrok _ -fil V * 1 1*1 vi 1 • 1 # 1 1 11 11*1*1 * • "WW « % VBak sam lahko preračuni, koliko škode si naredi, kdor gad le malokdaj konja vgrize da Meseca oktobra leta ; eno samo sovo umori (Kon. prih.) Usmilite se ubozih ticev pod prostim nebom! Tako na debelo je snega padlo krog in krog tiči nikjer ne najdejo hrane (živeža). da 1868. je gad vola tako vgriznil, da se je že pet minut poznej e mrtev na tla zgrudil. Gad je toraj člověku in živali zeló nevarna žival in si cer tem nevarnejša > čem gad vgrizne stařeji je člověk, kterega } ako se to zgodi poleti in okrog polu Dolžnost člověku je tedaj, da skrbi za-nje, da ne poginejo glada. Tiči so veliki dobrotniki sadnim vrtom ker oni obirajo gosenice z dreves, zato niso na ve- tudi vsem ljudém, dneva, o vročem in suhem vremenu, kedar ni nika-koršne sapice; vrh tega je rana hujša na bolj občut ljivem delu telesa ali pa če gad zadene žilo. liko korist samo sadjerejcem, temuč nevarnejša, čem ana je več ravno imenovanih ki sadje radi vživajo. Naj bi tedaj vsaka hiša po kmetih in po mestih napravila ubogim tičkom vsaki dan mizo na pripravnem prostoru, kjer se nekoliko snega odmeče in kamor se vrže nekoliko zrn prosá ali druzega žita, drobtinice kruha, kuhanega krompirja, korenja ali repe, in mar- sikaj druzega, kar se v hiši zavrže, tičem pa, ki zrnje zobljejo ali tudi druge řeči jedó, potem tudi tem pogoj se združi in tem prej zgrabi ga tudi smrt. Če je kača ravno popred, predno je koga vgriznila, žrla, rana neki ni tako ali pa še celó skoraj nič nevarna. To je zato, ker takrat že izteče strup, kedar grize in , toraj ne škoduje kači samo še celó koristi, ker želodec lože •--J --r---------- ------, £ jé svoj plen. Strup kača s plenom vred požre pride strup v........ " clo nič vivr ampak ji bo udu tvuri»u, Ktsr zeiouec loze prekuha, kar bi sicer ne mogel, ker je slab in obstojí kačji želodec, kjer je zaželena hrana. Ako jim tako vsak dan pogrnete mizo, dokler de- bela odeja snegá pokriva zemljo, privadili se bodo brž k vam, glada ne bodo poginili, ampak bodo vam atoterno ^^^^ povrnili spomladi in poleti, kar ste jim čez zimo dali. kakor In se posebno vam 9 gospodj e učitelji želi; se ponuja zdaj lepa praktična prilika po de- iz tenkih kožic. Strup je toraj kačjemu želodcu po treben. Želodec nestrupenih kač je sicer onemu stru-penih čisto podoben, vendar mu ni treba strupa, ker nestrupene kače žró le mehke, lahko prekuhljive stvari ogrce, mrčese, kobi ; v srce boI- lice na priliko gosenice, črve, t y grile, kebre itd. ske mladine vtisniti milosrčnost do velikih dobrot- Kačji strup smeš brez vse škode pojesti, ničesa ne bo, če imaš nikov kmetijstva! Storite vsi to, in deželi ohranite na ^o na'm to zdrav drob, če nimaš namreč rane. tisoče mernikov sladkega sadja! 9 ker gadom ne škoduje, če tudi Natoroznanske stvari. Doigoletne opazke o kačah. Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. strup iz svojih zob požro in tudi to, da smeš izlizati rano. Ce imaš pa, bodi-si v ustih ali v kterem drugem delu telesa, po kterem mora strup v želodec in naprej, .......ako strup poj eš. Kedar miruje kako rano ali ugnjido, si zavdan > ) ) ker strupena kača svoj plen požre zobeh dosti strupa in si ne more pomagati, tako da se zopet dosti strupa nabere. mma v dolgo ; e gad gada vgrizne, to ogrizenemu ravno toliko Naravoznanstvo mi je bilo od nekdaj priljubljeno, škoduje, kakor ogrizenemu člověku, zato beži gad pred Da sem se iz teh svojih študij namenil narodu našemu gadom in zato nahajaš gade povedati to, kar sem o kačah sam opazil ali izvedel posamesno Da je strup naših gadov za onim primorskih la J/V T VViMVA f "V4X4 V X» M, V V^ « vf —----- ------^ ^ J V/ " VI Wjy "^UiU ^jWViV T VSUIAU J/l 1 ULIU1 UIX111 p IC* od priprostega ljudstva, vzrok je ta, ker čutim potrebo, ških in dalmatinskih najhujši celega avstrijskega cesar da vsakdo kaj več izvé od kač, kakor to memogredé slišal. > kar je To storiti mi je zdaj mogoče, ker sem v preteklih 36 letih mnogo hodil po našem okraji, ki je precej velik in meji na Hrvaško in Primorsko, in kjer se na-haja veliko kač, in med njim tudi veliko gadov. novomeškem okraji , ki obsega celo Dolensko stva, to je res in se nikakor ne dá tajiti iz že od za četka naštetih vzrokov. Da je gadom, kakor brž ko ne vsim drugim ka čam, mrzel, močvirnat, moker kraj nam že to, da kače živijo le po suhih zeló škodljiv, kaže f visocih 9 pešče nih ali skalnatih, proti solncu obrnjenih, toraj gorkih . uvTvmvaiK^u. krajih. Kedar je nebo pooblačno, ali kedar dežuje, je precej gorko ; vasi so navadno obrnjene proti solncu, kedar je veterno-megleno in mrzlo, poskrijejo se kače po svojih luknjah, kjer tako dolgo ostanejo, da jih pri dobre prsti je le na površji tenka skorjica, tako y da vino borovnice in lešniki dobro obrodijo, ali kako vabi solnce na dan. Zato po gozdih ne nahajamo ravno kač, celó malo pa jih je po gostih temnih gozdih drugo malo grmičje. Po naših krajih najdeš veliko veliko skalnatih ali pesčenih gor, malo pa studencev, tako, da kjer je hladno, je zemlja zeló suha. Le proti jugu obdajajo naš okraj, se jej je treba bati svojega najhujšega sovražnika 9 gozd kača le včasih pribeži, kedar posebno HUV umcoiuj VKUljOiUVil J ZlObV V U<*Ol/m m«Ji TlUV J U il Ck , IX X JCJ O ti C/iC JJU 211V ij CUJ1 IJU JU j dobro obrodí, pa ravno to, kar vinu pripomore, je tudi ali sam požre ali svojim mladim nese. vzrok, da se pri nas gadje zeló množé, kterih se po Najraje ležé kače na velicem od solnca gretem ka pravici bojijo ljudjé in živina. Toplota našega kraja, menji ali na suhih drevesnih deblih. Tukaj ležé z vite Novomesto, Gorjanci; zato v našem kraji vino ježa ki jej střeže po življenji in jo, kedar jo vjame, JJl CAi Y LVjL UUjlJV; IJUUJ^ 1U áJJL y lULCIf X V^/iWtW UMOVÉM) "I MJ imp IUVUJ1 ail ua OUU1U vi A. \j Y V^OAJLIJJI UVU11U« JL uaoij L\JLA\J £J V lbV| pa tudi revščina našega ljudstva ste vzrok, da ljudje tako da jih živali ne morejo kmalu zapaziti, ker so ne hodijo doma bôsi, ampak gredó bôsi tudi na precej enake barve s kamenjem in ker prav mirno #VjLje, v vinograd, na pašo ali kamor si bodi. ahko se toraj primeri, da člověka piči kak gad 9 Prav po- žijo. Živali toraj ne vidijo svojih sovražnikov popred, dokler se jim prav ne približajo 9 tako sebno pa pri obdelovanji polja, pri delu v vinogradih, več bežati in jih one lahko napadejo. i da ne morejo na travnikih, pri nabiranji jagod in druzega sadja nabiranji praproti, ki jo rabijo za steljo lovu in pri tacih in enacih opravilih. 9 na paši 9 9 pri na Lastnosti vseh, posebno strupenih kač opazovati ? grozno je za člověka, in, razen za ježa, sploh za vsako žival iu pri lčivjiu ill ciiftW/iu uuraviuu. ai v a*, kacj e telo že samo po sebi je zoperno videti, Vendar ni samo člověk v ûevarnosti, kajti gad ne tudi vsako kačje vedenje budi v nas strah in grozo pa prizanese tudi ubogi živali ne, in ne redkokrat pogine od gada pičen vol, krava, tele, prešič, ovca, koza, pes, mačka ali bodi-si tudi ktera koli hoče druga žival. Kónj po skalnatih krajih (kjer ravno gadje živijoj celó nič (Dalje prihodnjiS.) Starozgodovinske stvari. Se nekoliko dokazov za slovanstvo starodavnih Venetov. kantonu vališkem na Svicarskem 3 are daleč od mesta Sit ten, za Rimljanov : Sedunum v vaseh Chunitz (Kuniće), Czernec (Cernec), Gradetz _ (Gradec) , vi imcutůa ^ixiomouiua / , uuv/ , T L' soy e (Visoje), Gro a a itd. Kakor Malten piše, ime- Crimentza (Kremenica), Luc (Luka) Spisal Davorin Trstenjak. nuj ej o kozo Zraven beseđe t tonj u 9 9) t prebivalci Tschiehva to je: čeva 9 čiva. Ne bi li ta beseda, dasiravno kozo pomenja, ) ktero nam je Plinij zapisal in ki je v jeziku starodavnih Venetčanov pomenjala zelišče S o li da g Beinheil, Beinw drugo 9 On uiciijaia 2IC110UC u u 11 u a ^ Vj pri Collumelli nahajamo še najbliže stala k staro venetski ce va, čeva? Utegnili so Venetčani svoje male kravice zarad nizke postave ime- novati ceve, čeve, cebe, koze mogoče je pa tudi 9 maličké k piše da okoličani mesta Altinum svoje , ki pa so prav obilo mleka dajale, da so z eno besedo dvojno žival poznamenovali, kakor to najdemo tudi v druzih besedah, postavimo: brav so imenovali: ceve ali č Altinum je bilo město v pokrajini Venetancev, ânes m poccus, veper, ânes m aper, krava 9 i vacca in cerva. Košut, slovaški kozel, košuta, nemški ki je stalo v lagunah pri ustj reke » Pl od ko renike: pl u, fluere, navigare, natare, od tod: Plaviš, der schiffbare Flu3s. Danes se reka velí Pia ve. Imenu Altinum se přikládá enako, ki pa je stalo v Panoniji, venetskem sorodnem jeziénem okrožji Hirschkuh. Glasnik v prelazi v b, primeri javor in tako je utegnilo tudi iz cava, céva postati jabor, m caban, ruski c i b a in venetski ,,z e b au srbski čoban i kraj Dunaja. Na sorodnost opominjajo imena: Alt reka na Ruskem, 01 ti nj 9 Južno od Alt ) otrj kraj na Ceskem itd v lagunah sta bila pristana (lôk i portus, Hafeo), in sicer se je eden velil, kakor Plinij 2) piše Ed njega E d 9 drugi Brundulum. Na mesti nekda poljski cab, in iz tih ruski čaban, poljski czoban Rinderhirt, Schafhirt. Znamenito je, da gori omenjeni slovanski ostanki v valliškem kantonu imajo navado mrtvim nareko-vače in plakarice najemati, kar tudi pri Srbih in isterskih Hrvatih najdemo. (Dalje prihodnjič.) stoji danes: Chiogg 9 Brundulum e je pa se še sedaj veli: Brondolo. Poznamenovanj celó naravno; prvo se iz staroslavenskega a dri edro, sinus maris, drugo iz brod, v močni nosio vani obliki brond, brund, vadum, Fuhrt, brez vsega po • i • ~ silje: Narodne stvari razloži Teža je razlaga besede: ce va, č Učeni Die fen bach, 3 ce vol kteri meni, da so Venet bili č i, v/ v/ v c*> primerjal s škipetavskim. pm. ** ^ in je mislil dalnjo sorodnost najti v germanskih Iliri, * plur J« > lica 9 9 h Slovenci. Spisal dr. Vinko Fereri Klun. Posvećeno velikim posestnikom kranjskim. (Nadaljevanje iz 50. lista lanskega leta ) Uskokov se šteje okoli 500 duš. Njihova deže prere je na 4 milje po dolgosti in na 2 v širino t pomislikov krava; vendar je sam přistavil dosti zana po Gorjancih, in sicer od novomeške velike ceste i0iia.v;v a. SVOJI i atiiagi , au ucocua uiu jo lavuv tacvu uv luvutiav, un ouiau uu o v « u unja iu Liuuiuaaa thselha *t", da se njegovega izraza poslužim, ka- gane in potem od Kostanjevice do reke Kolpe. lag in beseda mu je tako do Metlike, na stran od sv. Jurija in Budinaka do Bre v sre kor venetsko pleme isto Jaz sledečo razlago ponujam. Collumella in truvis hvalita tudi altinske ovce in k Vi osebno hvali sir teh ovác in kôz 9 in Plinij 9 anus caseus. Ovca se v polščini veli m ga imenuje ce- ovčák zeb 9 9 ruski koza 9 b dini grebena, na precej velikej višavi stojí stari grad bumberg (po nemški Sichelburg, prej nazivavši Ziherberg" od nemškega Sicherberg). Poldrugo sto let nazaj je nadvojvoda avstrijski se 99 9 koza y j , V v cjjlc^ij<*u3ívciu uaicvji tvvui, uaotšiu v t u tv o lij xú ui maji tuio&iii u c g u 11 v v talijanska beseda gotovo je ostanek iz Bosnije. Naznanek tega zgodovinskega dejanja vidi fa [janském narečji Karol, obrativši Karlovec v mejno trdnjavo proti ur- kom naselil v tukajšnjem kraji turskih begunov iz jezika starodavnih V e n e t v/ v , voc nanj< besede, ki sè Zet-om začenjajo, so ali iz grščine nemščine ali slovanáčine izposojene, na priliko ker vse italijanske ali se v samej besedi: „uskok* < kajti skočiti, uskočiti 9 čep venski 9 bi topfe app pat 9 pxinden, nemški haken y PP znači (pomeni) tudi bežati, ubežati; dosledno tedaj uskok znači begun ali „deserter. Za upravo tega ù«,pfen, slov. kraja bilo je ustanovljeno v Sumbergu posebno „nad-Spitzhake, slo- glavarstvo", po nemški se je zvalo „Oberhauptmann slov P 9 Erdscholle, slovenski Ilaupthaar, slovenski čiče, primeri srbsko: ovca čoglava, — zoccolo, Holzschuhe. slovenski col Spitznake od korenike kop, schaft". Tù sem so spadali obširni oddelki cistercijan- , — zazzera, skega samostana v Kostanjevici, od kartezijanskega Holzschuhe, slovenski cokl ogerskoslov. č o k e 1, schlechter Stiefel, novoindijski čakalija, črevlja i samostana v Pleterjah in od grajščine Preisek (?) uskoki so imeli dolžnost, da jih ohranijo. 9 in Ne bodem na drobno opisaval zgodovine vseh borb tyky, z amp pat tik a, Pfote kratzen zucca, Kiirbis iz slovenskega tega vojniškega plemena s Turki v obče hočem o 9 z anna, Spitzzahn, nemški z ah ; Tatze , slovenski čampa, idem, Ča m- življenja uskokov. WV^W jv/juioivug« Uicmcud O 1 ui ai J v uuuo uuvvtu vr tem toliko povedati, da čitatelj vidi podobo vnanjega t Da 9 grob 9 jansko italijanska beseda nemški zottig itd koza Začetek jih razpre s Turki m glavni vzrok pre ni slovenska, pričuje narečje slovanskih ostankov i okolici annivierski (A v seljevanja bila je vera. Uskoki od davnih časov sem spoznavajo grško-iztočno vero in jo došlé sveto hra Coll um. 26. >) Plia. III. 16. pa nemški Enfisch) v nijo; oni niso zedinjeni Grki, ampak pravoslavni. Turki pa so pravoslavno vero jako črtili in sicer za voljo njenih demokratičnih načel in pa zarad tega, ker 3 Orig. europ. str. 295. Vendar tudi Diefenbach, kteri jeHerodotu priglasoval, ni bil je bila národna, in se tedaj ni mogla rabiti za sredstvo do celega prepričan o iliričnosti Venetov, ker jih na drugem v poťujčevanje naroda. mestu imenuje ,,ein rathselhafter Volksstamm". Znamenito je, kar Zâto SO pa Turki tudi na VSaki način skušali za- tirati jo, in so njene privržence strašno preganjali. To versko proganjanje je pa v Uskokih smrtno sovraštvo izbudilo do Turkov, ktero se je v vsej sili do seda- Herodot sporočuje o Venetih, da svoje hčere so gonili na snobaski sejm To navado Se najdemo danes na Ruskem. Pis. Veë o tem ljudstvu najdeš v knjigi: „Malten, Bibliotbek der neusten Weltkunde. Aarau. 1834." Tom. I. 28. 50. 190. 216. njega časa ohranilo. Po plemenu in po veri, po sovra- spretnih učiteljev naših. Okoli 100 pišem nam zaiz-štvu do Turkov, po vojnoljubnem duhu in po mašče- gled podaja ta knjižica, različnim razmeram in različni valnosti so Uskoki čisto podobni Crnogorcem. Ko so oni prvikrat zapustili Tur čij o 9 to je starosti primerjenih. „Venček za vezilna dařila" le vošilae pesmice, 99 2. natisu, obsega 9 ki ga imamo že v šice va „Vošilna knjižica" Tom bilo v začetku 16. veka, so se najprvo naselili v Klis-u in v njegovi okolici. Nerodovitnost zemlje ni jim do- šilna pisma v prosti be3edi. volila pečati se s poljedelstvom, še manj pa jim je navada vojniskega življenja dajala pokoja. Vojno boje- pa 9 kakor naslov kaže, vo Cena 20 kraje. ja vanje bilo jim je priljubljeno opravilo in živa potreba, knjižico. Ta čas je znamenit po krvavih bojih in viteških de janjih, a tudi po strašnih silovitostih. tako nizka, da si bo gotovo vsak, kdor se je dozdaj s sestavljanjem godovnih pišem mučil, kar brž omislil to * „Pravnikc , Oni list za pravo- i državoslovje » samo Turkov, nego v hrpa niso na- vaškem jeziku začne v vojniškem Sisku z letošnjim so bili tudi predrzni razboj- letom izhajati in bode 15. in 28. vsakega meseca na padali niki na jadranskem morji, kjer so ostrove zgrabili in polni poli v obliki „Vienca" na svitlo hodil. Izdavatelj jih plenili. Jaz samo spominjam na njihove predrzne in^ vrednik mu je veleceojeni dr. Milan Ma kanec, in silovite napade in razboje na ostrovih Pago in Krka; Pravnik" piše gosp. izdavatelj in vrednik a 9\ list „stanovite" političke stranke, nije komu, koji štuje znanost, istinu i pravo primeri niso edini v njihovej zgodovini. Na svojih majhinih ladijah (čajkah) poznaje vse pribrežne pritone (skrivne kote) in zakoulke (krive in tesne ceste), so se le norčevali s teškim benečanskim brodovjem. Vsemo- za četrt leta 1 gold. 50 kr. Naročnina se posilja na administracijo „Pravnika" v vojniški Sisek. Najce s poštnino vred za celo leto gld. več je otvoren sva- Cena mu je za pol leta 3 gld. 9 i gočna oni čas vladarica lagun Venecija je imela za-voljo teh predrznih piratov s Turčijo skoro vojno. Turki, nejse se posilja naročnina po postnih napotnicah. kteri so največ od njih trpěli, so namreč poslanca od- _ pravili v ta namen, da benečanskej ljudovladi objavi, da ako ona teh razbojnikov ne pomiri, pošljejo oni bro-dovje v jadransko morje. Venecija se je na to obrnila do bečkega (dunajskega) dvora in je prosila, naj bi ; zadevah slovenske Matice. Poziv. , Slovenske Matice odbor je v XVIII. skupščini Uskoke od brega morskega oddalila. Avstrijski car pa sklenil, med drugimi knjigamť za 1871. leto na svetio dati je odgovoril, da ne more izpolniti njene želje, ker bi se lahko zgodilo, da se Uskoki razardijo in se odrekó st kristijanskej veri, to pa bi bilo tem bolj obžalovati 99 Letop (( 9 v kteri se pred všemi vzemó znan 9 ker 9 potem tudi leposlov podučni in zabavni spisi Vsled tega sklepa se toraj slovenski pisa oni sta vij o najbolji plot proti prirodnim vragom kristi- yljudno vabijo, prav jedernatih spisov za prihodnji janstva in jim pregradijo potk daljemu zavojevanju. To „Letop je bil vzrok, da ta mali narod je postal v tako krat- c em času silen in strašen. Predrznost Uskokov je čedalje bolj rastla. Glavna borba se je začela za Klis. Uskoki se nikakor niso mogli pomiriti, ko je poprejšnje njihovo prebivališče zopet padlo pod tursko gospodstvo. Leta 1596. se je Janezu Albertu posrečilo, da je s pogumnim nepri-čakovanim napadom zopet osvojil mesto in trdnjavo. On je přišel na 16 ladijah s 500 ljudmí s tako silo, da se je v kratkem času udala posadka, in svojimi Turki bil je primoran mesto zapustiti. Razu-meva se lahko, da je ta predrznost izbudila v Carigradu strašno jezo, in bosniski paša je dobil povelje, da mora na vsaki način Klis nazaj dobiti. On pride z nešte-vilnimi silami. in res, po hudem uporu je bilo mesto poslati let db k m m 1871 Pri tej priliki prosimo tudi , slovenske profe naj blagovolé svoje mnenje izreči o g. Trsten sorje, jakovém predlogu aj Mat na ti knjige ter odboru naznaniti knjig to, po kteri naj se izdadé in načii 9 > dá ktere po kterem 9 m naj se sestavij Ljublja • • lbrahim-Aga s j anuarij a Dr. Ant 1871 H. Costa, predsednik Lésar 9 odbornik vzeto. Al Uskoki se niso nikako pomirili in so razgrabili mesto Skradin (Scardona) ter vsaki hip so napadali Turke in na Venecijane,. kteri so takrat bili za-vezniki Turkov. Blizo otoka Paga so v boji vzeli be-nečansko galéro, in umorili vso njeno posádko, pa ne-prenehoma napadali zdaj benečanska posestva, zdaj pomni Mnogovrstne novice. % Zima s tolikim snegom kakor letos se že dolgo ne Iz mnozih dežel se slišijo žalostné novice, da so cele hiše v sneg zakopane, ceste zaprte, in da ljudje mraza konec jemljejo. Celó žalostna dogodba se sliši iz Moravskega. Sveti večer sta se dva brata po železnioi peljala domů v Kinice. Z železnice stopivši sta imela še eno uro hodá do svojega doma. Medpotjo, ko sta Turčijo. Vsled tega se je Venecija z resnobno ugrozo do avstrijskega nadvojvodo Fer dinanda obrnila, tako da je bil primoran preseliti to neukrotljivo pleme z morskega brega v notranje kraje, namrec v Krajno v hudem mrazu gazila sneg, je eden bratov, mraza ves trd, hotel nekoliko spočiti se. Drugi brat, ki je spre 9 (1615. leta). (Dal. prih.) * Jugoslavensko slovstvo. * Vo silna knjižica ali vosilni listi za novo leto 9 9°" dove in rojstne đneve. Slovenski mladini v porabo spisal Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Založil J anez Giontini, bukvar v Ljubljani. Cena 20 soldov. videi nevarnost počivanja v hudem snegu in mrazu vzame onemoglega brata štuporamo in ga nese prinesel je revčeka zmrznj enega svojim starišem. ^ Lepa novodobna ravnopravnost! Iz nekega okraja v doljni Avstriji se piše „Vaterl.", da 500 judo v in 500 luteranov imajo vsak po enega zastopnika svojo vere v okrajnem šolskem svetu, 50.000 do 80.000 ka- toličanov pa tudi enega!! Ni tedaj čuda, da v tacih okoliščinah zeló nasprotujejo novim šolskim postávám. Vsak učitelj, pa tudi vsak drug kdor ima z mla- Dopisi. Gorici jan Tudi letos dr. Lavrič pra ■ UMU. uviuv/ij , ^ai tuui voaa ui ug , auvi ime« íá uiia dino opraviti, že davno čuti potrebo take slovenske knjižice, ki nam jo je spisal gosp. Ivan Tomšič, dava na tukajšnji gimnaziji deklamatoriko po gotovo eden izmed najmarljiviših in v pisanji najbolj teden. Okoli 20 učencev iz gimnazije, realke in uči uri na teljske pripravnisnice se vdeležuje teh važnih vaj y ki hudo obirajo in lažnj pritožbe in obrekovanj po nimajo upliva samo na čisto izrekanje, temuc tudi na sebno proti našemu národnemu županu pletejo. Krčmar vedênje tukajšnje učeče se mladine. Gorici je med Mušič je bil pred nekoliko leti šintarj hlap na đijaki koj videti, kdo izmed njih ima talent za dekla- Frnetiču, a sedaj vže, komaj da ktero besedo ~„tajč" macije, kajti dr. Lavrič svoje učence ob enem učí, kako pohrusta, nasprotuje narodnim činom z glavo kimaj imajo stopiti pred omikano društvo in se ondi vêsti. Tuá i bogoslovci tukajšnjega semenišča so se lotili umet-nega deklamovanja. Prav tako! Duhovni imajo biti nemčurskim ekspektoracijam; je pa tudi Demscherjev svak Iz Kamnika lan Vsacega domoljuba mora dobri govorniki in razširjati čut za lepoto med ljud- v srce veseliti veselo gibanje naše čitalnice. Ňa sv. Ste 8tvom. Zapisujemo si ta lep napredek naših bogoslovcev. fana večer je bila „beseda" in po besedi občni zbor. Pri sv. Pavlu v Savinski dolini 27. grudna. Predstavljala se je vesela igra „Gospod Capek" ki se ... - » * ---------------, , ai O' Ker vas drage „Novice" že več let zvesto prebiram pa sme prejšnjim igram vredna vvrstiti; gospodičine in go vam tudi včasih rad kaj pišem iz našega okraj a vam zdaj , ko leto 1870. h koncu gré, ua^uauim, v*« ouaouu ou^auu, *Cuu«i sc jc on da med t 1. iz 99 njimi Je bilo 14 upanova Micika" glediščinih iger, in sicer te-le davek vkup spraviti. Od leta do leta čaka kmet 9 kdaj 99 Kranja", Lahkoumna Emica" 9 2. „To sem bil 4. „Veseli dan" ali jaz", 3. „Bob „Matiček se ženi", 5. bode bolje na svetu; ali leto za letom preide, kmetu pa ne kaže nič bolje. Vransko na Staj. {Narodna Blaž Winter. spod apek u u« , 6. „Jamska Ivanka" in 7. „Go-Le tako naprej vrli Kamničanje; mati nasa u y? xui^i. „Slovenija" Vas je gotovo vesela. Hvala vam, y» butu čitalnica) ima čitalničinemu odboru za neutrudljivo njegovo delovanje. pa tudi januarija 1871. leta občni zbor s sledečim načrtom: Govor; 2. sporočilo tajnikovo; račun za drugo Iz Ljubljane. (Iz obravnav de%. Šolskega sveta 29. čitalničino leto volitev odbora in predsednika; decembra ) v kterega je prvikrat přišel novoimenovani nasveti posamesnih udov. Začetek ob 5. uri zvečer. Vsi čitalničarji se vljudno vabijo tega zbora se vde- Zagorji poleg Save morajo novo solo zidati, je bilo šolski svètnik prof. Šolar, povzamemo le nektere važnejše řečí. — O pritožbi mnozih občin zoper ukaz, da v ležiti. Odbor. Iz Senožeč 26. dec. Vže dni nas huda zima tare m »ima tai c , xu Del S duv/viu ví ami *v jo ««mua tu iuo otvjv ac uuigu uuiaoauu aiuauj c uu vega ^uoxv/^ja ^nucu , iu žrtev tirjal. 22. dne t. m. smo enega Podnanosca komaj ali ne bi pomagalo eno drugemu, da cerkev in šola se življenji obudili ; ponoči od 23. na 24. dne t. m. je začnete ob enem zidati, da ne bi šola v nevarnost prišla pa bilo več ljudi v smrtni nevarnosti. Mnogo popotnikov zgubiti patronovega doneska. — Ker vsled minister- iz Trsta prišlih se je brez hudih nasledkov, več druzih skega dopisa se popotnina okrajnim šolskim svetni a s tem zmrzjnjenja rešilo, da le nohte z rok zgubijo. e Andrejů C e k a d u , 26 let starému mladenču iz po vse8transkem prevdarku sklenjeno, naj okraj ni šolski svèt poroča, kdaj za gotovo bi se moglo ' • vi v/V» V V V M V A M JLA, A W f V V V VV« y M V» ^ j M V* ^ V W V ¥ V W* WV siloviti Gabrk je tudi letos svojo že dolgo odlašano zidanje novega poslopja pričeti m kam jejo 9 kedar k sej am zunaj svojega stanovališča potu-iz državnega zaklada ne more plačevati, deželni uč xiuuiciju , íjv ivu omivuiw mmuvuvu 1« joju , ±u uixiavucga aaaioiuoi uc iiiui ^JitxKjvu y can , uv/uuxu Cerknice, in Tonetu Z akr aj šeku, 18 let starému iz zaklad za leto 1871. pa tudi za te stroške ni nič od Povzéla pri Laščah, je bila osoda nemila, kajti od '\jiiy jc ucjenu ouiom ovci; acv ûuoj teg« Luiiouja ^ ui ure zvečer do 8. ure druzega dne zjutraj sta v hudem večidel premožni gospodje od knezoškofijstva in dežel ločil, je deželni šolski svèt za zdaj tega mnenja da mrazu sè svojimi 4 konji vred na silovitem Gabrku nega odbora v to častno službo izvoljeni ne bodo za prenočevala. Ko so 24. dne zjutraj naši íantje zvěděli to strašno nesrečo 9 jih korenjaški male stroške potovanja, vsak mesec le enkrat, odškod- nine zahtevali, manj premožnim učiteljem pa naj bi se m ne mraz ne burja niti sneg strašil, da ne bi jim hiteli v lastni ne- popotnina po kaki remuneraciji odškodovala. — Zarad varnosti na pomoč. Ob 872 uri zjutraj bila sta oba zeló potrebne ločitve deklét od fantov v glavni soli v mladenča s konji vred v Senožečah. Cek ad a je bil K ran ji ondašnji okrajni šolski svèt dobi nalog ves zmrzel kot rog; vsa pomoč ni ga mogla zbuditi v po zaslišanji mestnega > naj odbora in kraj nega šolskega življenje. Zakrajšeka pa, kteri je še nekoliko živ- sveta resno prevdari in potem poroča, kako bi se do ljenja imel, so vrli fantje z velikim trudom po zdrav- bili pripomočki za napravo dekliške ljudske šole vsaj niških pravilih in pod vodstvom našega župana rešili 3. in 4. razreda. — Šola v Branici na meji kranjski smrti ? nj egove roke m noge bile so take kot rog; brž ko ne bo nesrečni mladeneč ob prste na rokah in nemu šolskemu svetu. tržaški in goriški je bila izročena goriškemu dežel ) Soli ivRazdrtem se je do- nogah. Sosedje teh dveh nesrečnih fantov so imeno- volila podpora iz šolskega zaklada s 50 gold, tudi za vani večer ta dva ubožea, da sebe rešijo, zadej pustili, leto 1871. — Na vprašanje ministerstva, kako naj se pa tukajšnjega krčmarja Mušič-a vže zvečer ob uri prosili naj pri preskušnjah srednjih šol raz vrst uje (klasificira) zaostala fanta iskat pošlj e; a on se napredek učencev, je bila přetřesena tista zdaj vpe ne. ljana mèglena „notenscala", naposled pa tudi sklenjeno, To si trije možje iz cerkniške naj se ministerstvu želja izreče, da se zopet vpeljejo okolice vsaki čas spričati upajo. Da krčmar Mušič kalkuli po dobri stari navadi, ko je brez tolmača vsak ima res neusmiljeno srce, priča tudi to, da je fante, ko ni za to prošnjo nič změnil, še da bi bil ta dogodek županiji naznanil so še živega Zakrajšeka hotli v njegovo hišo nesti, za- podil m še vedel „slabo", ť^ --------- v kaj pomeni „prav dobro", „dobro", „srednje ; 99 potem ko je zdravnik pri županu po- scale". zdaj pa učitelji sami še potrebujejo „Noten (Iz seje trgovske in obrtnijske zbornice 19. dec,) sodi to obnašanje Mušičevo! Mušičeva krčma je pa Po sporočilu tajnikovem o delovanji zbornične pisarne moči prosil, ga je Mušič v hišo vzel. Naj svet sam tista krčma, kjer nemčurji vže let narodne može po zadnji seji je pritrdila zbornica predsednikovem pred logu 9 naj se poteza za to, da se žele zni oa napravi iz Loke v Trst. dober; zato bo društvo tudi v stanu skrbeti za različne Odsekovo sporočilo o pravilih zabave. — Dalje je odbor dobil nálog, delati na to, da penzijskih za one, ki so v službi pri zbornici, in o se postavi umrlim bratom spodoben kamniten spo- » ^ mm ^ _ * m m m mm M m m « m . ^ m m m m m. _ m ^ ^ Volitev sta- proračunu za leto 1871. se je po želji tajnikovi iz- minek na pokopališču ljubljanskem. ročilo novo izvoljenemu odseku v pregled in poročevanje roste se je po odpovědi gg. J. Debevca in Grassellija v prihodnji seji Na vprašanje ministerstva: ali ne odložila za prihodnji občni zbor; za staroste na- po nasvetu kupčijske zbornice v Hebu (Egger) na me st nika bil je izvoljen gosp. J. Murnik, za odbor- Českem bilo prav, da se v zbornicah kupčijskih in nike pa gg obrtnijskih napravi poseben odsek Fr. Ravnikar, dr. K. Bleiweis, Ivan Tišen za kmetijstva, je zbornica proti nasvetu odborovému po predlogu g. H o r a k a sklenila odgovor ministerstvu zade ve Franjo Drenik, Crny, Srečko Nolli in Peregrin Kaj zel. da tacega odbora ni treba, ker kmetijske družbe s svo- podružnicami dobro zastopajo kmetijske zadeve, in kme- Kakor vsem slovenskim društvom, tako tudi „Sokolu" kličemo veseli „Naprej". Sokolov odbor je v prvi seji 2. dan t. m. si izvolil jimi ker bi osnova posebnega odbora v zbornici kupč. za tajnika dr. K. Bleiweisa, za blagajnika Fr. to válcem novih dávko v napraví jala. Ravnikarja in za orodarja g. Ivana Tišena. Odločili so Obveljal pa je se učni dnevi za družbenike in sklenilo se je tudi vže dotičnega odbora predlog, naj se zbornica potegne za prihodnjo nedeljo začeti z nedeljsko šolo za rokodelske četrtek zvečer napravi to da se odpravijo zapreke, ktere napravlja j u žna učence in pomočnike. železnica pri vožnih listih, s kterimi sama sebi 9) Sokol" veselico v Tavčarjevi gostilnici, pri kteri se delà dobro kupčijo. Sklenila se je tudi prošnja, naj bi bo vratilo petje z deklamacijami, berilom in sviranjem tržne dni iz Le sec v Ljubljano poseben železničen godbe vojaške. Tlak tako zgodaj šel, da bi ljudje svoje posle lahko do (Citalnica) je z veselico poslednji večer tega leta jako vstregla obilo zbranemu občinstvu. „Konec popoldne opravili. (Pogled v ljubljansko bolnisnico, norisnico, po- delo hvali" glasi se národna prislovica, in res sta v rodnisnico in najdenisnico v letu 1870.) S doštetimi osta- pevskem razdelku posebno veseli osmospev „življenje na kmetih" in šaljivi moški zbor „laška salata" sijajno kazala, kako izvrstne pevske moči ima čitalnica naša, limi od 1869. leta bilo je lánsko leto bolnikov z no- tranjimi boleznimi: moških 557, žensk 304, skupaj > 861, ljenih odšlo 74, v drug razdelek bolnišnice přeneslo 39 kterih se je ozdravilo 490, umrlo 170, neozdrav- konec leta še ostalo 88 5 pikantno humoristično ber il o Fr. Ravnikarja in burka Jal. Susteršičeva pa zdravo izvirnost šaljive slovenske bolnikov z vnanjimi bo- muze. Vsak je pozabilmnogo britkih ur starega leta in ; lezni bilo je: moških 689, žensk 463, skupaj 1154, veselega srca pozdravljal mlado leto. kterih se je ozdravilo 814, umrlo 52, neozdravljenih iz- — {Deseta slovenska predstava dram. društva) bo v pustilo 100, v drug razdelek přeneslo 33, konec leta nedeljo 8. januarija v deželnem gledališči. Igrala se še ostalo 155 oc uoiaiu — nor ce v je bilo 114, iu jc, uu x^« 1869 ostalih 52, novih 62; ozdravilo se jih je 31, umrlo to je od leta bode nova, jako šaljiva burka s 18 hinji u 9 potem velika komična scena s petjem „Strah v ku- petjem „Faust m f v neozdravljenih izpustilo 11, v drug razdelek bol- Margareta" in konečno se bode ponavljala prijetna ope- nisnice přeneslo 5; konec leta se ostalo 49. Žensk je reta „Skrivnost ljubezni" uiouioo uigiigoiu u ) ii^ua ou uoioiu rrt/» /jouon» jv icva jjuaiivuuoK ijuucaui , ktera se je prvikrat jako porodilo v porodnišnici 389, od leta 1869. ostalih prikupila občinstvu. Posebno v muzikalnem oziru 39 t/t/, leta 1870. prišlih 350, izmed teh jih je umrlo w, ww? «^««j konec leta še ostalo 35. Najdencev (nezakonskih bivali, kakor po 9 bode tedaj prav zanimiv ta večer. Sedeži se bodo do- navadi. Nadej amo se, da tudi v novem otrók ali tako imenovanih „špitalarjev") je z doštetimi letu občinstvo ostane tako prijazno prizadevam drama- tičinega društva, kakor je bilo v preteklem in da ve- 31, od leta 1869. ostalimi v ljubljanski naj deniš- nici bilo skupaj 315, in sicer fantičev 156, punček seli pustni čas ne bode škode délai slovenski Taliji. /n/Í fnVi « a ííli i/» lnnlnim nfnwín/tm ÍomaAÍI a A C\ __ Z' T//tiA)/a /»AOnn/7 /liWÍ /7/H1l^/iflM1 ř lalne, in da delalni plačujejo le polovico dosedanjega potem pa lepo redno 1. dne vsacega meseca, kakor je letnega doneska. S tem je društvo gotovo vstreglo želji bilo to že naznanjeno. Prosim tedaj potr pijenja. mladine ki ima veselje do telovadbe kteri pa je bil Ivan Tomšič kratkem naznani društvo letni donesek previsok, začetek nove telovadne sole. — Denarni stan je vsled ) blagodušnih daril prerano mu umrlih domorodcev jako ud s v. M o h o r j a družbe ali na novo pristopiti izdajatelj in vrednik „Vrteca". (Opomin.) Kdor hoče tudi za 1871. leto ostati njej. naj se podviza plača saj do k > da donesek, ica marcij ki 1871 Ant znaša samo leta gold ; reč 23. oktobra 1869. leta vaivum , nanašaje se na starodavni deželni zakon in vklub hudemu nasprotovanjn tadanjega Lé ? c. predstojnik za ljubljansko dekanijo. (Prijazen opomin.) Ker se ravno sklepaj o ra- bramb gredó deželnega glavarja sklenila post o dežel čuni dohodkov in stroškov dramatičnega društva pisani odbor vljudno vabi vse tište zunanje pod n. , v kteri se §.4. tako-le glasi : „deželai střelci takrat na vojsko zunaj dežele, če dežela sama (Tirole in Vorarlberg) domá ni v nobeni nevarnosti in če deželni zbor v to dovoli". Dozdaj se tej postavi ni ružabnike, ki se niso odrajtali podpornega doneska za posrečilo, da bi je bil césar potrdil, z daj pa j leto 1870., da blagovolé to storiti v kratkem, bode nobenih zadržkov. Odbor dram, društ da ne To delà v- Tirolih veliko * ygocijťi ^ da jim je obveljala stara pravica, — nemški „ustavoverneži" pa se tako togotijo o tej Tirolcem potrjeni postavi, da so vsi iz sebe Novičar iz domaćih in ptujib dezei. >e, bojé se za vsako „svetinjo", která odpade mberski ustavi. Mi pa iz stališča federalizma která odpade Iz Dunaja. Leto 1870. je slovó vzelo in nastopilo edini more Avstrijo pomiriti, se radujemo, da se ; je mlado leto 1871. Pogled v minulo leto kaže nam žalostné razmere. Med F je boj in Nem vnel ki Tirolcem , ki so za brambo Avstrije že več krvi prelili se kakor vsi predniki dandanašojih ustavovercev skupaj, od kterega se z grozo obraća človečanstvo, ker dalo kar je njihova starodavna pravica, ker to cesar- JC uu jvigit^a OV VWIMVW I V» tako krvoločnega že davno ne pomni svet Kdaj mu --------J ^ —J — — — » —- * V v«*^ ▼ M * M I AVW } VA vv V jevo djanje je veselo znamenje, aa se v Avstriji začnó bode konec, to sam Bog vé. Oholi Nemec noče zapu- pripoznavati zgodovinske posebnosti posamesnih dežel ) ? štiti boj in Lotaringe dokler francoski državi ne ugrabi Alzacij Ogersko. Iz Pest 10. dne t. m. se začne zbo- francoski narod pa kaže na bojišču rovanje delegacij ili Juuiaiiugcj - iiauvuotti uu tako sijajno domoljubje in toliko žrtovau } da je po Iz francosko-pruske g b oj is Ča Nemški armadi ne 7 da ne odjenja pred, dokler s tal svojih ne za- gré nič po sreći pred Parizom. Kar je bistroumni in doba pođi grabeža Nemca zedinjenji, kdo mu bi to za zeló vzel Da narod nemški hrepeni po pogumni francoski vojskovodja Gambetta poveljstvo > ali bo tega edinstva pod silo „nemškega ce-sarja" tako vesel, kakor je francoski narod tega vesel drugo vpra- v svoje roke vzel, gré vse drugač. Vse delovanj raz- šanj je ličnih francozkih armad je skupno zdaj proti Parizu obr > njeno, da se je znebil ceaarja Napoleona? armada podpira armado, kadar je na kteri nem Italijanska škega sovražnika več, in tako druga pomaga drugi. To jila papeževo deželo, a nobena vlada skupno delovanje sili nemško armado da vlada si je ni tega branila f ko pa je ruska vlada se odpovedala more naprej predreti, ker se more zdaj na tej, zdaj na sramotni pogodbi, so diplomati o tem brž videli nevar- uni strani braniti, in ker mora zdaj na to stran kreniti nost Tur čij i. Tako je diplomacy opej ska preteklo zdaj na drugo, zgubiva moči tako da leto res v vsem bila bolj turška kakor krščanska Nič bolj veselega pa tudi ne nahajamo v do mači naši trpi še strašno zimo. Ako bi nemška ne more J 7 O Aiivv/A f ua uinjvi uv ui Jig z veliko silo francoske armade napasti. Vrh tega pa »v i V . A 1 1 » w i • i -» . državi. Novo ministerstvo je „sprave med narodi bi iskalo našlo golj oj ska daj ne parska vojska, ki Francozom po vsej lojvttiu, pa je ni našlo; odpovedalo se je zatega del sili hoče odtrgati dežel, že davno bi se bila morala svojemu poslu, pa druzega ministerstva še zmirom ni, yrniti nazaj in konec storiti grozovitemu klanju. Po zato ne, ker si nobeden ne upa kosjbiti velikim vpra- najnovejših novicah Nemcam huda poje; začeli so sicer ;------------uviuuv "^wyx - ».«^avice, a brez vspeha. naj bi sreč- Garibaldi je francoski vojski velik pomoćnik; Trochu Šanjem avstrijsko-ogerske države. To je zeló mršavi bombe metati na 3 pariške trdnj stan , ki ga je zapustilo preteklo leto, nejše bilo mlado leto! AI težka nalogi nam dojde ; re- mar ca z m na pa ravnokar v nekem razglasu pravi, da še meseca se začne pravi boj, na kterem se bode nemška glorija razbila šiti toliko zeló zamotanih vprašanj (Prememba vojne post bogoslovee). Vsled reskripta državnega vojnega mi nisterstva od 13. decembra 1870. leta je ministerski Španskem pre&ucije in kralj Iz Španskég Mogočni maršal Prim dělal t ki ----r----j-----—k^c^o^ ^ ^x, je umrl, svèt sklenil, da se v instrukciji za izvrševanje vojne je res, kar danes časniki naznanjajo. 27. dne dec. je na če so ostave razdelka m 41 premenita tako-le jota v c i a^iuuiiv« «y ju KTj J-*« j;ivuiwut«« "««v ♦ vj na potl domU ua-uj Dwguu , iu x auc , at dc i£Ui isti mládenči, ktere je škof vzel v bogoslovsko semi- videle nevarne, ;so vendar naposled bile smrtne nJ střelili m rane ki se ízprva niso nišče in se bogoslovj u čij ; v kak samostan (klošter) in m se že 7 tak i bogoslovj Tudi ki so stopili Prim je bil, ki je razrušil kraljici Izabeli prestol učij ali x i AX* jv WH J «i jv Uiuijivi xunwil ^/Itoiv. panski in zdaj sina Am ad ej a posadil na njeno město so se ga začeli učiti tisto leto, ko so asentirani bili, Novi kralj je ravno na poti na Špamko smejo bogoslovske studije začeti ali pa nadaljevati srcem se bode menda vsedel na tron ki ; mu obitim danes U^UOIVIBttV UHAV4JJ w UHWVV1 V . »... ©XV/CXXX OC UUUO IXH/UU» ï OVUV1 u« livu , XVI XXX U UVI U.CVXH Gledé na jedinstvo južnihSlavenov se je zbrala do jutri ni varen, ker brž ko ne republikansk tukaj o božiču naša slavenska mladina v rodoljubni stranka, odkar na Francoskem vlada republika (ljudo vzajemni shod in vsi so se navdušeno izrekli za čvrsto jedinstvo južnih rodov. To je priča, da se ta misel vlada) ) ki od dne do dne močnejša prihaja. Prim pa, vedno dalj in dalj narodu samem vkoreninj je po vseh da pa je ta misel zdrava in velike pomembe, priča nam tudi to, da so narodoi nasprotniki vsi přepadeni in o • • - nj ej rovih zdaj skupil, kar je iskal panskih prekucijah imel roko vmes ; je , «v» «v, - v—— — i—r;—7- — ~ burke vganjati vedó ali pa se sprehajati v su- Listnica vredništva. Gosp. ? v S: Danes nikakor ni bilo mogoče; drugi pot gotovo. padih. „Hervatske" list se od togote peni na ljubljansko izjavo in se celó drzne vprašati kdo je Loterijne srećke: 7) pooblastil kog V to A mi prašamo „ Hrvatsko je njo pooblastil interpelovati rodoljube o pro kd gramů decemberskem ? v Građen na Dunaji 31. doc. 1870: 15. 46. 76. 12. 71 85. 20 4. 60. Prihodnje sreČkanje v Gradcu in na Dunaji 14. januarija Iz Tirolov nike pri nas v . u1jvc l/x x xx 0,0 , je nasi uvu^u ^vuv/111 1luvu1vvu u«l. ju v» deralistična večina deželnega tirolskega zbora je nam Presvitli cesar, bivaje božične praz deželi podělil imeniten dar Fe Kursi na Dunaji 5% metaliki 56 fl. kr. . januarija Ažiio srebra 121 fl kr Narodno posojilo 65 fl. 40 kr. Napoleondori 9 fl. 97 kr Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.