Porabo vstaviti v realne okvirje
Z uveljavljanjem ustavnih nael o zdrue-nem delu ter z uresnievanjem osnovnih ciljev drubeno-ekonomske politike v SR Sloveniji prehajamo na nove odnose v programiranju splosne in skupne porabe ter oblikovanju vi-rov sredstev za to porabo. Naeloma naj bi se splona poraba (dejavnost organov drubeno-politionih skupnosti, narodne obrambe, dru-benopoldtionih organdzaoij in drutev ter ne-gospodarske investiicije) ter del skupne porabe (dejavnost socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, komunale in krajevnih skupnosti) fi-nancirala iz sredstev prorauna obine. Poleg navedene splone in skupne porabe pa naj bi obina e nadalje financirala doloene gospo-darske investicije (ceste) in razne investicije v gospodarstvo (premdje, regresi in podobno). Vso ostalo skupno porabo pa bodo financirale posamezne samoupravne skupnosti.
Za financiranjeprogramov interesnih skup-nosti naj bi se zagotovili viri iz osebnih do-hodkov delavcev in iz dohodka temeljnih or-ganizacij zdruenega dela, za financiranie pro-raunov pa naj bi zagotovili vire iz naslova davkov na dohodke, prometnih davkov, dav-kov od premoenja in taks.
Iz republike resolucije je razvidno, da bo nominalni drubeni proizvod v Sloveniji po-rasel za 23 odstotkov, pri emer naj bi se sredstva za splono in skupno porabo povea-la za 19 odstotkov. Skupne dajatve gospodar-stva za drubene dejavnosti in za proraune pa naj bi se poveale le za okoli 17 odstotkov.
Proraunska poraba vseh obin v Sloveniji naj bi se v letu 1974 v globalu poveala za najve 16 odstotkov nad porabo v letu 1973. Globalni podatki proraunske porabe v obini ika, vkljuono s porabo v temeljnih samo-upravnih skupnostih kaejo, da smo v letu 1973 porabili 148 milijonov dinarjev. e upo-tevamo zmanjanje obremenitev gospodarstva na podlagi nijih stopenj prispevka iz davka na osebne dohodke, smemo priakovati za fi-nanciranje splone in skupne porabe okoli 176 milijonov dinarjev, kar je priblino 19 odstot-kov ve kot lani.
Skupna poraba prorauna oboine ika je lani znaala 64,290.601 dinarjev. Ce to porabo oistimo tdstega dela skupne porabe, fei jo bo-do v bodoe prevzele posamezne interesne skupnosti (kulturna, telesno-kulturna, vzgoja in otroko varstvo) ter za nove investicije na teh podrojih (stare obveznosti, anuitete in so-financiranje gradnje ol ter VVZ na podlagi odlaka o samopnispevku, ostanejo e naprej obveznost obinskega proraouna), znaa prora-unska poraba nae obine 58,017.700 dinarjev za leto 1973. e upotevamo 19 odatotni porast (pri emer se splona paraba ne bi smela po-veati nad 16 odstotkov) bi smeli v proraun za leto 1974 programirati najve 69,041.000 di-narjev. Skupni zahtevki posameznih prora-iinskih porabnikov pa znaajo skupaj 105,7 milijana dinarjev, kar krepko presega progra-mirano vsoto.
Veliko naporov in zavestnih odloitev bo e potrebno, e bomo hoteli proraunsko po-rabo vstaviti v realne okvire, postavljene s smennicami drubeno-ekonomske politike SR Slovenije.
B. Juri
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si