Foštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
27. kos.
V LJUBLJANI, DNE 1. FEBRUARJA 1930.
Letnik I.
Vsebina:
121. Odločba o prodajanju etra.
122. Uredba o Izvrševanju zakona o državnem sodišču za zaščito države. 123. Odločba glede droži.
Uredbe osrednje vlade.
<21.
Odločba o prodajanju etra.”1
Na predlog upravnika tvomice za smodnik v Obiličevu št. 15.690 z dne 26. decembra 1929. odločam po členu 86., točki 16.), zakona o državnem računovodstvu:
Upravnik tvornice za smodnik v Obiličevu sme prodajati eter, ki se izdeluje v tej tvornici, tako državnim ustanovam kakor tudi privatnim potrošnikom po (27-50) sedem im dvajset dinarjev in 50 par za kilogram.
Prejeti denar se mora pošiljati glavni državni blagajni.
S to odločbo se nadomeščata moji prejšnji odločbi L. K. br. 2271 z dno 16. marca 1929. in A. B. br. 13.500 z dne 3. septembra 1929.
Gorenja cena za eter velja od dne, ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 2. januarja 1930.;
A. B. br. 20.038/29.
Minister za vojsko in mornarnico, častni adjutant Njegovega Voličanstva kralja, armijski general:
Stev. S. Hadžič s. r.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 11. januarja 1930., št. 7/II.
122.
Uredba o izvrševanju zakona o državnem sodišču za zaščito države.*
Na podstavi člena 22. zakona o državnem sodišču za zaščito države predpisujem tb-le:
I.	Notranja ureditev sodišča.
Clan 1.
Državno sodišče za zaščito države pri kasacij-sikem sodišču v Beogjradu je samostalno sodišče, ima svoj posebni pečat, svoj arhiv in svoje pomožno osebje. Vpisnike in ostalo pomožno knjige vodi po predpisih sedmega poglavja, II., § 187. L nasl., uredbe o poslovnem .redu za redna kazenska sodišča z dne 21. novembra 1929., št. 94.220 (»Službene Novine* z dne 5. decembra 1929., št. 286/ /CXV1**), kolikor spozna predsednik sodišča, da jih je državnemu sodišču za zaščito države treba.
Clen 2.
Državno tožilstvo pri državnem sodišču za zaščito države ima svoj posebni pečat, svoj arhiv in svoje pomožno osebje. Vpisnike in ostale pomožne knjige vodi po predpisih uredbe o poslovnem redu za državna tožilstva z dne 21. novembra 1929., št. 94.230 (»Službene Novine* z dne 5. decembra 1929., št. 286/CXVI***), kolikor spozna državni tožilec, da jih je temu državnemu tožilstvu treba.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dno 11. januarja 1930., št. 7/II.
** Uradni list z dne 16. decembra 1929., št. 33/10.
*** Uradni list z dne 16. decembra 1929., št. 34/10.
Clen 3.
Državno scališče za zaščito države ima kot sodnike deset članov, izmed katerih je najstarejši po sodniškem činu predsednik sodišča, in pet namestnikov članov. Člani in namestniki članov, ki se oilrejajo na to dolžnost s kraljevim ukazom na predlog' ministra pravde, podan v soglasnosti 's predsednikom' ministrskega sveta, obdrže svoje dotedanje položaje. Če je predsednik zadržan, ga nadomešča oni član, ki je za njim po uradniškem činu najstarejši in službuje pri sodišču.
Clen 4.
Predsednike' senatov odreja predsednik sodišča *	.	praviloma izmed onih sodnikov, ki službujejo stalno
pri sodišču, preiskovalne sodnike pa samo izmed onih sodnikov, ki službujejo stalno pri sodišču, ali pa izmed onih preiskovalnih sodnikov, dodeljenih po odredbi drugega odstavka § 5. zaklona o državnem sodišču za zaščito države. Predsedniki senatov morajo biti po sodniškem činu starejši od članov senata. Posle porazdeljuje med preiskovalne sodnike predsednik sodišča. Prav tako odreja predsednik posle sodniškim pomočnikom in ostalemu pomožnemu osebju.
Člen 5.
Za posle zapisnikarjev in druge sodniške pomožne posle pri državnem sodišču za zaščito države se smejo jemati nižji sodniki sodišč prve stopnje ih sodniški pomočniki z opravljenim sodniškim izpitom (pristavi in tajniki J.
Za posle pomožnega sodnega osebja se jemljejo bolj izkušeni arhivski in drugi pomožni uslužbenci državnih tožilstev.
člen 6.
Za posle pomožnega osebja pri državnih tožilstvih so jemljejo bolj izkušeni in drugi pomožni uslužbenci državnih tožilstev in rodnih sodišč.
ČLen 7.
Sodniki državnega sodišča za zaščito države (člani in njih namestniki) kakor tudi državni tožilec in njegovi namestniki opravljajo to dolžnost pod svojo prisego in zadeva jih odgovornost, odrejena z onimi zakonitimi predpisi, ki veljajo v tem pogledu zanje. O njih disciplinski kaznivih dejanjih odločajo ona disciplinska sodišča, ki so po njih rednem položaju pristojna zanje.
Člen 8.
Sodišče prve stopnje za beograjsko okrožje sprejema ter ima one osebe, ki jih obsodi na pripor (preiskovalni zapor) dTžavno sodišče za zaščito države, v svojih priporih tudi na potrebnem oskrbovanju po predpisih, ki veljajo glede njegovih priprtih oseb ih na način, po katerem postopa s temi osebami.
če je treba, odredi minister pravde tudi druge prostore za nastanjevanje oseb v preiskovalnem za-
poru; v tem primeru odredi tudi načni, po katerem se te osebe oskrbujejo v teh prostorih.
Clen 9.
Državni tožilec pri državnem sodišču za zaščito države je pod neposrednjim nadzorstvom ministra pravde, kateremu podaja poleg rednih poslovnih poročil poročilo o vsakem kazenskem predmetu, glede katerega je odstopil od nadaljnjega pregona pred tem sodiščem, kolikor se ni odstopil predmet drugemu sodišču.
II.	Izpremenibe in dopolnitve zakpnika o sodnem kazenskem postopanju.
Clen 10.
V postopanju pred državnim sodiščem za zaščito države ne veljajo predpisi zakonika o sodnem kazenskem postopanju, ki se tičejo zasebnega tožilca kakor tudi zasebnega udeleženca glede njegovih pravic, določenih v §§ 1., 53. in 54. tega zakonika.
Clen 11.
O zahtevku, da se izloči vse sodišče, predsednik sodišča ali toliko število sodnikov, da se ne more sestaviti senat, odloči občna seja, pri kateri morata biti najmanj dve tretjini sodnikov.
O zahtevku, da se izločijo poedini sodniki, odloči senat, v katerem ne smo sbdolovati sodnik, ki naj se izloči.
Člen 12.
Državni tožilec pri državnem sodišču za zaščito države je neposredno podrejen ministru pravde, ki odloči tudi o njegovi izločitvi.
člen i3.
Državni tožilec državnega sodišča za zaščito države opravlja posle, ki jih opravlja državni tožilec pred okrožnim sodiščem, kolikor niso ti posli izključeni po značaju državnega sodišča za zaščito države.
Kazensko postopanje sprožuje po svoji svobodni oceni.
Člen 14.
če gre za obvezno obrambo (§ 60. zakonika o sodnem kazenskem postopanju), mora imeti obtoženec branilca šele po vloženi obtožnici.
Člen 15.
Branilec ima pravico, pregledati spise, šele po vloženi obtožnici.
Obdolženec sme občevati s svojim branilcem pred vloženo obtožnico in po njej samo vpričo preiskovalnega sodnika ali, izjemoma, sodniškega pomočnika, ki ga odrodi preiskovalni sodnik.
Če ima obdolženec več branilcev, gre pravica, pregledovati spise in občevati z obdolžencem, samo enemu izmed njih.
Člen 10.
Sodniške senate sestavlja predsednik sodišča.
Člen 17.
Predpisi o vročanju se dopolnjujejo s tem, da veljajo na ozemlju, kjer zakonik o sodnem kazenskem postopanju še ni stopil v veljavo, dosedanji predpisi.
Člen 18.
Za policijske poizvedbe (§ 1)3. zakona o sodnem kazenskem postopanju) na ozemlju, kjer zakonik o sodnem kazenskem postopanju še ni stopil v veljavo, veljajo dosedanji predpisi.
Člen 19.
Ko prejmejo sreska in okrožna sodišča na ozemlju, kjer je stopil zakonik o sodnem kazenskem postopanju v veljavo, prijavo o kaznivem dejanju, za katere je pristojno državno sodišče za zaščito države, nadalje ko prejmejo preiskovalna policijska oblastva na ozemlju vse države prijavo (ovadbo) ali zvedo drugače za tako kaznivo dejanje, morajo takoj poslati prepis prijave (ovadbe), odnosno prepis prvega svojega uradnega poročila (raporta), državnemu tožilcu državnega sodišča za zaščito države, izvršiti, ne da bi čakala njegovih predlogov (naredb), vse najpotrebnejše poizvedbe ter takoj neposredno poslati originalne poizvedbene spise državnemu tožilcu državnega sodišča za zaščito države.
Te poizvedbe je treba omejiti samo na to, da se ohranijo sledi kaznivega dejanja, da se storilci ali udoloženci ne skrijejo ali no pobegnejo in da se zbero poleg njih zaslišanja najpotrebnejši podatki o kaznivem dejanju in obrambi, ki podado državnemu tožilcu državnega sodišča za zaščito države podstavo za odločbo o tem, ali naj pregon nadaljuje ali pa naj odstopi od njoga.
Člen 20.
Ko prejmejo državni tožilci na sedežu okrožnih sodišč na ozemlju, za katero velja zakonik o sodnem kazenskem postopanju, prijavo o kaznivem dejanju, za katero je pristojno državno sodišče za zaščito države, jo morajo poslati v nadaljnje poslovanje po členu 19. sreskemu ali okrožnemu sodišču, pristojnemu za poizvedbe, ter ne smejo pošiljati sodišču predlogov, naj se ta izrečejo za nepristojna, in jim tudi ne podajati drugih predlogov.
Člen 21.
Če bi se bilo bati, da se sledi kaznivega dejanja uničijo ali izpremene, preden prispejo predlogi ali naredbe državnega tožilca pri državnem sodišču za zaščito države, naprosijo policijska oblastva na ozemlju, kjer velja zakonik o sodnem kazenskem postopanju, pristojno sresko, odnosno okrožno sodišče, maj započne potrebna sodna dejanja (obdukcijo, ogled itd.), mu pošljejo spise že izvršenih poizvedb ter eventualno privedejo k njemu priprto osumljeno osebo. Po potrebi potem policijsko ob-lastvo nadaljuje poizvedbe.
če ne bi bilo nevarno odlagati dejanj, omenjenih v prednjem odstavku, sme predlagati državni to-
žilec državnega sodišča za zaščito države, naj izvrši ta dejanja preiskovalni sodnik državnega sodišča za zaščito države.
Člen 22.
Sodišča in oblastva, omenjena v členu 19., pri katerih je obdolženec v priporu ali preiskovalnem zaporu, ga ine smejo odpromiti k nobenemu sodišču, pa tudi ne k državnemu sodišču za zaščito države, najsi bi obdolženec to zahteval, dokler ne prispe odredba državnega tožilca pri državnem sodišču za zaščito države, odnosno državnega sodišča za zaščito države, razen v primeru iz člena 21.
Člen 23.
O pritožbi zoper naredbo (rešitev) preiskovalnega sodnika pri državnem sodišču za zaščito države, odnosno sodnika, delegiranega za preiskavo (§ 10. tretji odstavek, zakona o državnem sodišču za zaščito države), s katero je uvedel preiskavo ali odredil preiskovalni zapor, odloči državno sodišče za zaščito države.
če predlaga državni tožilec pri državnem sodišču za zaščito države, da se uvedi zoper obdolženca preiskava ali odredi preiskovalni zapor, pa se preiskovalni sodnik ne strinja s tem predlogom, zahteva odločbo državnega sodišča za zaščito države.
Člen 24.
O nadaljevanju preiskovalnega zapora v primeru § 129., tretjega odstavka, zakonika o sodnem kazenskem postopanju odloči državno sodišče za zaščito države po svoji oceni, ne da bi se vezalo na rok, predpisan s to zakonito odredbo.
člen 25.
Poleg primerov, določenih v § 176. zaikonika o sodnem kazenskem postopanju glede prisege prič med poizvedbami ali preiskavo, zapriseže pristojno sodno preiskovalno oblastvo, če zoper prisego ni zakonitih ovir, pričo po zaslišanju, ako je treba ugotoviti kaznivo dejanje obdolženca, ki taji.
Člen 26.
Ko se obtožnica priobči obdolžencu ali njegovemu branilcu, stopi s tem v. veljavo.
če je obdolženec v zaporu izven sedeža državnega sodišča za zaščito države, se vroči obtožnica obdolžencu najdlje v osmih dneh od dne, ko jo je prejelo državno sodišče za zaščito države.
Člen 27.
Predsednik senata sme objaviti na glavni razpravi vsebino poedinih listju, zapisnikov ali drugih spisov in poročil po svoji.oceni tudi ustno, če bi se prizadela s čitanjem vsega spisa škoda državnim koristim.
člen 28.
Zapisniki, omenjeni v § 263. zakonika o sodnem kazenskem postopanju, se smejo pr očitati tudi takrat, če to predlaga ona izmed strank in če pred-
sednik senata za glavno razpravo temu pritrdi. Če ne pritrdi predlogu, odloči sodišče.
Na glavni razpravi se smejo čitati zapisniki o izpovedbah javnih organov kot prič tudi v primeru, ki ga omenja poslednji staveik v drugem odstavku § 263. zakonika o sodnem kazenskem postopanju.
Člen 20.
Smrtno obsodbo, razen v primeru, ki je določen v členu 35., predloži državno sodišče za zaščito države s svojim mnenjem vred neposredno ministru pravde.
Člen 30.
O zahtevku za obnovo kazenskega postopanja zbog kaznivih dejanj, o katerih je izdalo rešitev ali sodbo državno sodišče za zaščito države, odloči to sodišče s&mo, ko je zaslišalo državnega tožilca.
Člen 81.
Zavode, v Ikaterih naj se izvršujejo kazni na prostosti, izrečene od državnega sodišča za zaščito države, odreja minister pravde.
Člen 32.
Odločbe v primerih, navedenih v §§ 418. in 430. zakonika o sodnem kazenskem postopanju, izreka državno sodišče za zaščito države.
Člen 33.
Prošnje za pomilostitev po predpisih § 432. zakonika o sodnem kazenskem postopanju se vlagajo ' pri državnem sodišču za zaščito države, to pa jih odpremlja, če najde posebno tehtno razloge za pomilostitev, s svojim mnenjem neposredno k ministru pravde.
Člen 34.
Prosti prihod po § 462. zakonika o sodnem kazenskem postopanju dopušča minister pravde, ko je zaslišal mnenje državnega tožilca pri državnem sodišču za zaščito države.
Člen 35.
Za vročanje pozivov odsotnim in pobeglim osebam na preiskavo in glavno razpravo velja predpis člena 21. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi! Oseba, obsojena v odsotnosti, sme predložiti če se vrne, državnemu sodišču za zaščito države zahtevek za obnovo postopanja; po tem zahtevku postopa državno sodišče za zaščito države po predpisih §§ 366. i. nasl. zakonika o sodnem kazenskem postopanju. S tem obnovljenim poslopanjem se ne ustavi izvršitev kazni na prostosti.
Že prestana kazen na prostosti se všteje, če se obsodi oseba, obsojena v odsotstvu, iznova na kazen na prostosti. Če se izpremeni vrsta kazni, postopa sodišče glede trajanja kazni po svobodni oceni.
Smrtne obsodbe, izrečene v odsotstvu, ni po § 283. zakona o sodnem kazenskem postopanju predlagati v pomilostitev. Čim pa se obsojenec vrne ali pride v roke našim oblastvom, izgubi smrtna obsodba moč in obnova postopanja se pokrano po službeni dolžnosti, tako da se vrne kazenski predmet v stanje preiskave.
Člen 36.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Kovinah*; s tem dnem prestaneta veljati uredbi ministra pravde z dne 14.- januarja 1929., št. 2842,* in z dne 1. februarja 1929., št. 8209.**
V Beogradu, dne 4.januarja 1929.; št. 1890.
Minister pravde: dr. M. Srškid s. r.
123.
Odločba glede droži/**
Minister za finance je izdal pod št. 2007 z dne 13. januarja 1930. to-le odločbo:
Dovoljuje se, odpramljati po predpisu točke 7.) člena 115. a trošarinskega pravilnika droži v sodih v delavnico predelovalcev droži, ki smejo vkladati in dajati te droži v promet po točki 6.) istega člena pravilnika.
Te delavnice morajo biti popolnoma opremljene s pripravami za predelovanje in vkladanje droži in urejene popolnoma po predpisu kakor delavnice v tvornicah za droži. Te delavnice spadajo pod stalno kontrolo in morajo voditi vse knjige kakor tvornice za droži.
Dovolila za ustanavljanje teh delavnic izdaja minister za finance, ko prosilec dokaže, da ima vse potrebne priprave in predpisno prostore, kar ugotovi v vsakem konkretnem primeru odposlanec ministra za finance.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu,
dne 14. januarja 1930.; št. 2007.
* Uradni list z dne 23. januarja 1929., št. 36/8.
** Uradni list z dne 16. februarja 1929., št. 71/16.
*** »Službene Novine kraljevine Jugoslavijo* z dne 25. januarja 1930., št. 19.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.