Tdto LXXVM »L 187 4» S*8 3 UL8TOP8 ONIONK P AMA E8CLU8TVA par te pabfcJterta d pwrenientt italiaaa UNsONE PUBBUCTTA ITALIANA S. A., MILANO. Neprestano novi udarci sovražnemu brodov]u Dve trgovski ladji «*ga«l v slrakuški luld, vdlk pomik torpediran pred tuniško obalo — 23 sovražnikovih letal Vrhovno pnvcljnl&tva. Vojno porodilo št. 1779: itaiijai:*Uo-neimk<> zašćttnice so včeraj trdo osporavale sovražniku prednje postojanke pred mestom Messino. V airakuški luki so i*aAT h trmo glavu i bombniki zažgali dve trgovski ladji: en parnik velike tonaže je MMo 7adelo noko torj»ePopolo di Romac piše o voj-ih rszlegih sovražnikov. Zdai je jasno, piSe list. da »o pogosta in huda bombardiranja sovražnega letalstva z uničeva-* njem mest in neoboroženega prebivalstva normalna vojna praksa sovražnika. Ne gre več za vcjaške smotre, temveč je edici »meter teroriziranje. Rimski list navaja v potrdilo te ugotovitve izjave sovražnega tiska, ki brez zadržka priznava, da hoče doseči moralni zlom Italije. Ista propaganda je poprej večkrat trdila, da naše ljudstvo ni odgovorno za vojno in da je zaradi tega poslanstvo Angloameričanov, da »osvobedj« to ljudstvo. Sabstale v angleški Industriji Lizbona, 17. avg. s. V Londonu so uradno objavili, da so v nekaterih industrijskih podjetjih in obratih v nekem mestu vzhodne Anglije eksplodirale eksplozivne priprave, katere so namestili saboterji. Krajevne oblasti so uvedle preiskavo, toda doslej ni bilo mogoče odkriti nobene sledi za atentatorji. Izredno visoko Število upi v Ameriki Bueons Alres, 17. avg. s. Iz VVashingto-na se doznava, da je bilo po statistiki zvezne policije od intervencije Amerike 22.000 delavcev v vejni industriji žrtev cestnega prometa. Ista statistika naglasa, da so nesreče na cestah v tej dobi zahtevale 40.000 smrtnih žrtev. 1,400.000 delavcev je bilo poškodovanih in ranjenih, od teh bo 100.000 as delo trajno nesposobnih. Vsi sovjetski napadi odbiti Z 1 Novi predsednik Rdečega Velike iajabe rdoie armado na področju Bjelgoroda: 42os padli!*, 16O0 ujetih In i^iatr ? mnfizine vojnega materiala Hitlerjev glavni sww, 17. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na bojišču ob Mlusu so blM odbili km-jevni sovjetski napadi. Ob srednjem Doneti je sovražnik na področju Iijugia po m orni topniški pripravi sscel s pričaaovsnlm napadom m močnimi pehotnimi In tnnkovakimi *• lami. Vsi boljAeviftkJ prodorni pookusl so bili onemogočeni. Sovražnik Je Imel velike < iveške in tvarne izgube. Pri bojih na področju juinozahodno od Bjelgoroda so Uvedle sovjetske cet« le krajevne napade, ki so bili vsi i iti. Pri včeraj omenjenem nemškem protinapadu znašajo po dosedanjih poročilih sovražne fcsgabe 4200 mat vi h. 1600 ujetih, 35 tankov. 110 topov. 112 moinarjev, mnogo drugega orožja in veliko količino vojnega gradiva. Dočim jo sovražnik zahodno od Orla izvedel le manj uspešne napade, Je nadaljeval c močnimi napadi jutno in juftnoza-hodaa od \ jarme, ju ž. no rs h Mino od Bjelija In pri I.adoskem je seru. Ti napadi so prav tako igpodlctell zaradi pogumne obranil naših čet, ki so uničile skupno 2*3 sovražnih tankov. Nemško letalstvo je napadlo zbirališča in premike sovražnih čet ob srednjem Doneti ter južnocahodno od Bjelgoroda in je uničilo devet transportnih vlakov. 15. in 16. avgusta Je bilo sestreljenih 110 sovražnih letal, dočim je bilo izgubljenih 6 nemških strojev. V aicilskih vodah »o hitri nemški bombniki zadeli dva sovražna srednjevelik* parnika. Pri obrambi pred letalskimi napadi na južno italijansko ozemlje pa so nemški lovci sestrelili bres lastnih izgub 13 štirimotemih bombnikov. Tako so nemške obrambne sile med 13. in 16. avgu- s»o.n sestrelile nad Sredozemljem 35 angleških in ameriških letal. Nemški brzi čolni so na vzhodni sieilski obali torpedirali sovražni rušilec. V Messlnskl ožini so patrolni čolni potopili en angleški motorni čoln. dočim je obalno topništvo uničilo eno topničarko. Topništvo motornih prevoznih ladij, ki vozijo med Messino in obalo. Je pri dnevnih napadih sestrelilo stlri sovražne stroje. Druge pomorske sile as v vodah severno od Sicilije sestrelile atiri od osnvh na- padaim'ih angleških torpednih leta!. Skupine nemških bojnih letal za velike razdalje 15. avgusta v večernih urah potopile v vodah zahodno in severnorahod-no od Lizbone tri prevozne ladje s 25.000 tonami iz konvoja, ki so ga ščitile protiletalske kr'žarkc ter ru&ik'i, in poškodovale s torpednimi zadetki še najmanj dva velika parnika. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. Dnevni in nočni napadi sovražnih letalskih skupm na razne kraje v zahodnih zasedenih pokrajinah, med drugim tudi na zunanje okraje Pariza, so povzročili znatne izgsjbe med prebivalstvom. Med vročimi lctalskjmi boji In s sodelovanjem topništva je bilo po dosedanjih poročilih sestreljenih 20 sovražnih letal. Nemški bombn^ti so zadnjo noe z velikimi bombami napadli posamezne eilje na južnezahodni angleški obali ter r' ustju Temze. Ob brazilski obali potopljena angleška ladja Bucnos A i res, 17. avg. s. Iz Ria " ? Ja-neira poročajo, ria je neka nemžka površinska edinica potopila pred brazilsko obalo neko angležko ladjo. 40 brod: lomee / so izkrcali v nekem biazlskem pristanišču. Izjalovljeni sovražni prodorni psskusi Uničevanje na področju Bjdgnrcđa obkoljenih ssvj«tskih divizij Berlin. 17. avg. ». V dcp~lnilo danaAnie-ga nemškega vojnega poročila piše DNB o sedanjih operacijah v glavnem odseliu vzhodne fronte: £e pred r.ekaj dnevi ;*e bilo ugotovljeno, da se na podre čj u Izjuma* ekrog 150 km južnovzhodno od bojišča pri B^elgorodu, zbirajo ogromne sovjetske čete, ki so nudile odličen cilj nemškim, madžarskim in rumunskim letalskim skupinam na tem pcđročju. Sovjetsko povel ništvo je z izbiro tega izhcUlšča upalo, da bo ko'čno doseglo že dva tedna s krvavimi naperi zasledovani cilj, to je proboj nemšltega obrambnega sistema. Bitka se je terej pre-makni'a na področje Izjuma, kjer je napadlo 11 d-vizij izbranih sovjetskih strelcev, čeprav je sovražniku uspelo izvesti mahne vdere. ki so pa bili takoj blokiranj je bil poizkus ogrem^ih sovjetskih množic takoj strt z znatnimi izgubami za sovražnika. Ni pa izključeno, da bodo bolj-ševi"ki. kj dovajajo v berbo nove rezerve, prej aH alej obnovili napade. V odseku južno in južnozapadno od Vjaz-me so Sovjeti tudi vderaj ob~ovili svoje poizkusa za prodor, ki so pa tudj ostali brezplodni zaradi žilavega odpora branilcev. V odseku južno od Ladoškega jezera so izgube sovražnika v prejšnjih dneh pripravile sovjetsko poveljništvo do tega, da je znatno zmanjšalo svoje operativno udej-slvovanje. Ob cbkolitvi iin uničenju velike skupine sovražnih sil v odseku južnozapadno cd B.elgorod?., objavlja mednarodna obveščevalna agencija naslednje podrobnosti; Med borbami, ki so trajale več dni, so bile obkoljene zratne skupine 52. sovjetske gard. ne divizije. 163. divizije izbranih strelcev, 112. m 200. oklopne brigade ter 6. motorU zirane brigade. V hudi obkoljevalni bitki sta bili znatno stolčeni v svojem vojnem pctcncialu 90. in 51. djvizija izbranih strelcev sovjetske garde. Po poročilih, ki so prispela do snoči, j« bUo ujetih 2000 sovražnikov, padlo pa j:h je 5000. Zajetih jc bilo 245 tankov in 100 tepov, kakor omenja da-našn e vojno poročilo. Nemci so se polastili več sto komadov vsakovrstnega- avtomatičnega crož;'a. Med včerajšnjimi borbami je nemškim oklopnim skupinam uspelo še bolj stisniti klešče ekrog sovražnih sil in lahko sodimo, da so bile sovražne čete danes dokenčno uničene. Slepo bombardiranje chrUoef a prebivalstva v zapadni Evrspi Berlin. 17. avg. s. Kakor poroča DNB. so skupine angleških in ameriških letal metale 15. in 16. t. m. na slepo bombe na obljudene kraje in skupine stanovanjskih hiš v zapadnem zasedenem ozemlju. V nekem ki-aju na Nizozemskem, k.ier ni nobenega vojaškega objekta, so rušilne bombe porušile nad 1000 stanovanjskih his, iz kterih ?o potegnili številne mrtve in ranjene. V drugih manjših vaseh te nizozemske pokrajine j* bilo porušenih veliko število civilnih poslopij m žrtve so bile številne. V Belgiji in Severni Franciji so bombe, odvržene iz anglaiko-ameriških letal, tudi naredile znatno škodo na poslopjih in stanovanjskih hišah. Posebno hude izgube so bile, kakor je bilo že javljeno, med civilnim prebivalstvom v nekaterih pariških prd mest jih, kjer so rušilne in zažigalne bombe, vržene iz velike višine. r>o dosedanjih podatkih zahtevale več sto smrtnih žrtev, več sto oseb pa je bilo lahko in težko ranjenih. Pariz, 17. avg. s. Skupine angloameri-sk h letal so zopet pri belem dnevu napadle pariško področje. Posebno prizadeti sta bili severnovzhodni predmestji Le Bcurget in Saint Denis. Navzlic odlični vidljivosti so angleški bombniki vrgli bombe na delavske stanovanjske okraje in povzročili ogremno škodo francoskemu civilnemu prebivalstvu. Okrog 100 ljudi je bilou hitih. 1S0 pa hudo ranjenih. Reiieval-ni odredi še vedno izkopavajo trupla izpod ruševin. Protiletalsko topništvo, ki je takoj pričelo streljati, je zrušilo večje število sovražnih letal. Rim. 17. £l\g. s- Predsednik italHanske/-ga Rdečega križa ser.ator dr. Giuseppe Mormino. je podal ostavko. Na njegovo mesto je bi! imenovan Eksc. dr. Giuseppe Boriano. senator Kraljevine, general ar- madne^a 7.bora v rezervi, Prispevek industrje k naporom domovine Rim. 17. av£. s. Novi komisar industrijskih organizacij senator GtUMppa Mazzi« ni. je poslal predstojnikom federacij in narodnim združenjem industri jcev. predsednikom zvez industrijskih podjetij, obrtnikom in hišnim lastnikom naslednje sporočilo: •-Ko prevzemam od predsednika prof. Bele.le posle industrijskih organizacij, katere je vodil tako ugledno dol Ta leta. pozdravljam industrijska in obrtniška podjetja v nivpnčaniu. da se \ po^obnotjo k skupni akciji za blagor države.* Senator Mazzini je pozdravil tudi predstojnike konfedoralnih združenj, uradnike in vse osebje, izražajoč- prepričanje, d j bo vsakdo na svojem odgovornem in delovnem mestu sodeloval z oblastjo, da bo sio-ga do Fkrajnih mej inožnoeli povečala prispevek industrije k odporu in obnovi naroda. Predsednik narodne ustanove za matere in otrake Rim, 17. avg. s. Predsednik narodne ustanove za matere in otroke dr. Sergio Nannini je podal ostavko. Za rv.egnvega namestn :a je imenovan profesor Fran-cesco Vaiagu&*a. Argentina vztraja pri nevtralnosti Bučnog A*res, 17. avg. ■. SIO. Na IVO jem obisku v mc-tu Rosa rio. kjer je bi! sprejet z navdušenimi manifestacijami, je predsednik Rami rez govoril pred 10.000 ljudmi in podal temeljite i/;aw c> notranji in mednarodni politiki driave Po izjavah predsednika vodi Argentina tradi-cijonalno politiko prijateljstva in lojalnega sodelovanja z ameriškimi narodi. Glade ostalega sveta je njena politika za sedaj nevtralna. Argentinska vlada vztraja pri načelu popolne avtonomije države. Trpela ne bo nobenega vmešavanja. General Ra-mirez je izrazil upanie. da bodo negotovosti sedanjega položaja kmalu premag«-ne v dobro človeštvu. Govor predsednika so poslušalci prekinjali z vzkliki: Nevtralnost! Nevtralnost! Delavna dolžnest na Madžarskem Budimpešta. 17. avg. ?. CE. Odličen ukrep pripravljajo na Madžarskem! ds bodo vsi prisiljeni delati. Kdor ne dela, bo izgubil živilsko nakaznico. Vsi lenuhi in potepuhi bodo morali delati na poljih. Hudi anglosaški porazi na Pacifiku Nove občutne Izgube mornarice in letalstva Američanov in Angležev Tokio, 17. avg. s. Japonski glavni stan objavlja ugotovitve o usodi, ki je zadela dva \e-lika sovražna konvoja v vedah Guadalcanara. Eden izmed obeh konvojev je bil napaden v noči na 14. t. m. blizu otoka Bera z letali japonske mornarice. Ob prvem valu so bile potopljene tri velike ladje, četrta srednje tonaze pa je bila zažgana. Od 30 lovskih letal, ki so sku'ala Bčititi konvoj, je bilo 13 sestreljenih. Ob drut»em napadu na sovražn konvoj sta bili potopljeni nadaljnji dve veliki ladji in ena izkrceva»na ladja. Fn ruijlc, en ^ačilcc in 10 izkrcevalnih ladij jc bilo napaden h z letalskim orožjem in 11 nadaljnjih lovsk h letal je bilo scstreljeivh. Med tretjim napadom na konvoj so japonska letala, ko- so se sovražne edinice pričele izkrcevati, streljala & strojnicami na tdsnice in j m zadala hude izgube. V borbi je bila ena sovražna križarka po'kodovana z b-;:nbami. Med to akcijo so bila sestreljena nadaljnja štiri letala. Oh četrtem napadu v vodah otokov Simbo in Di Ida je b:l potopljen nadaljnji ruŠtlec, eden pa poškodo\an. Drupa bitka proti nekemu drugemu kr.nvoju je bi« v vodah okrog otoka Gatukaj. Napadi japonskih torpednih letal so uspeli. Potopljena je bila ena križarka, nato pa se ena velika prevozna ladja hudo poškodovana pa sta bila ena lahka križarka in en velik rušilec. Torpeda so zadela eno križarko in en rusilec. Japonci so v teh spopadih izgubili vsega 17 letal. T^kio, 18. avg. s. Komentirajoč poročilo glavnega stana o poraznem udarcu ob poizkusu sovražnega izkrcanja na otok Vel-la Lavella nasproti Bouganviilea in na otek Shiraland v Salomonski skupini, so izjavili krogi, ki so blizu mornarice, da je vojni položaj v skupini Salomonskih otokov zdaj v drugi fazi protiofenzive angloameričkih sil. Kakor je rečeno v poročilu glavnega stana, naglaiajo ti krogi, so japonske mornariške letalske sile, brž ko so opazile namere sovražnika, takoj napadle v petih zaporednih napadih sovražne transporte in vojne ladje ter spremljevalna letala ter zadale tako porazni udarec prvi operaciji sovražnika v njegovi drugI fazi protiofenzive. Tokio. 17. avg. s. V današnjem radijskem govoru je fregata i kapitan Itaru Taslro, član tiskovnega urada glavnega stana, zatrdil, da so isffube vojnih ladij in letal sovražnika v silovitih borbah pri Novi Geor- giji, petkrat večje kaker japonske. CM 5. do 15. avgusti je bilo potopljenih 5 križark, 4 pa poškodovane. Nadalje 6 ruajlcev in številna izkrcevalra sredstva. V tej dobi je bilo sestieljen'h 575 sovražnih letal, poškodovanih pa 78. Pet bojnih edinic je bilo potopljenih ali poakouovanih na ja-nonski stran^ letal pa izgubljenih 172, katerih večina se je prostovoljno vrgla proti sovražnim objektom. Fregatni kapitan Ta. šlro je zaključil, da razmerje anglosaških in japonskih izgub ki je 5 : 1, kaže letaU sko pcmoralco superiornost Japoncev, Naraščajoče nezadovoljstvo prebivalstva v Iranu Ankara, 17. avg. s. V Iranu se prebivalstvo v nekaterih pokrajinah zoperstav-ija rekviziciji žita. žito rekvirirajo vladni organi, ki so podvržni ameriškemu svetovalcu Millapottu. Odelkl 01 o hi HM Ml. dodeljeni rekvizicijskim komisijam, »o bili znatno ojačeni. Proglašene so bile hude kazni za krSllce. Carigrad. 17. gVg. s. V Iranu so valuto začasno stabilizirali v razmerju 620 papirnatih realov z en zlati real, prebivalstvo pa je z velikim nezadovoljstvom sprejelo ta vsiljeni ukrep ameriškega finančnega direktorja Millspotta, kajti s tem je bila tudi uničena vrednost reala. Nezaupanje ameriških republik da Washingtoua Buenos Aires, 16. avg. s. Republiki Kostarika Ln Panama sta sklenili prositi za razsodnika, ki naj bi rešil obmejne spore med obema državama, pri čemer pa se izključujejo Zedinjene dižave. Novi predsednik Paragvaja Buencs Airgs, lo. avg a \z Aenincione nov ročajo, da je novoizvoljeni predsednik Paragvaja general Iginio Morinigo prevzel svoje posle. In Bu^nos Airea, 17. avg. s. Iz Quita poročajo, da bo v Buenos Airesu podpisana trgovinska pogodba med Ekvadorjem in Argentino. Pogajanj «kl^ni*«v te pogodbe so se že pred časom pričela, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, «da, 18. avgusta 1943 Stev. 187 Poslednje slovo od dr. A. De Cecca Ljubljana., 18. avgusta. Včeraj popoldne so se zbrali na Žalah številni zranci in pi 'latelji pckojnega šefa tiskovnega urada Pri Visokem komisariata, Kr> tiskovnega atašeja dr. Attilia Do Cecca, da se poslednjic pos'ovijo od njega. Prišel je tudi Visoki komisar senator general Moizo v spremstvu Kabinetnega šefa Bisie in podprefekta Davida, številnih uradnikov Visokega komisariata in vsega uradništva Hsfcovneg urada- ESkac. Visoki komisar je zastopal po brzojavnem sporočilu tudi Ekse. ministra za ljudsko kulturo. Navzoč je bil nadalje zastopnik poveljstva ljubljanskega armadnega zbora Kapitan Bassanelli. Ob rak\ pc«. dr. De Cecca so se zbrali tudi predstavniki gledališča, glasbenega življenja in drugih kulturnih ustanov, kj so delovale ped pokojnikovim nadzorstvom, seveda so prišli po poslednje slovo vs; službe prosti novinarji ljubljanskih dnevnikov in časopisov. V Ljubljano fe prispel tudi pokojnikov brat dr. Luigi De Cecco. ki mu je izraz;i Eksc. Visoki komisar svoje iskreno. globoko sožalje. Visoki komisar se je z njim delj ćasa razgovarjal in se zanimal za podrobnosti iz pokojnikovega življenja. Ob 17. uri so prenesli rakev s pokojnikovim trup k. m iz kapelico sv. Nikolaja, ki ;e bila vsa v okrasju cvetja in vencev, pred molilnico. kjer so trije o. o. frarčiška-n- opravili predpisane cerkvene molitve. Po blagoslovitvi pokojnikovih telesnih ostankov se ie razvil izpred molimice do av-tofurgona na bližnjem cestnem križišču dolg. števjlen mrtvaški sprevod. Krsto so po prihodu do omenjenega križišča položili v avtofur^on. Sledila je poslednja počastitev pokojnikovega spemica. Vrata avtofurgo-na so se zaprla. Pokojnikovo truplo so prepeljali na železniško postajo, kjer so ara položili v pripravljeni železniški voz za prevoz v rodno mesto. Številno spremstvo ob poslednjem slovesu je pričalo o toplih simpatijah, ki si ;'ih ie pokojnik pridobil c-b svojem bivanju in službovanju v Ljubljani. Naj počiva v miru v rodnem kraju! Ljubljanski KINEMATOGPAH I KINO MATICA Telefon 22-41 Odlična filmska komedija najnever-jetnejalh zapletijajev. Moderna glasba — jazz in četrt ure trajajoča modna revija! Film sa ženski svet! MlfVNE VESTI — Umrl je slikar Brass. v Benetkah je umrl znani italijanski slikar Italico Brass. Pokojnik se je udeležil skoraj vseh beneških dvoletnih razstav od leta 1895 do lete 1942. razen tega tudi drugih važnih italijanskih in mednarodnih razstav. Nagrajen je bil ob veliki pariški razstavi leta 1900 v Parizu, pa tudi na drugih mednarodnih razstavah. Po rodu je bil iz Gori/ic kjer ie bil rojen 1870. — Nestor italijanskih ribičev je umrl. V Varazzu je umrl nestor tamošnjih ribičev Arton Narizzano, ki je doživel častitljivo starost 97 let. Večkrat je plul v Ameriko. Bil je sodelavec znanoga kapitana raz skovale a Cerrutija. Mnopo jc vedel povedati o svojem življenju. V svojem pripovedovanju se je cesto spomnil G. Gari-baldija. ki mu je ob vstopu na njegovo ladjo pomagal z roko. Gavibaldi se mu je za prijazno uslužnost zahvalil. Do zadnjega je bil pokojnik Nai izzano duševno in telesno čil in krepak. — Spodn i« štajerske novice. 92-letnico rojstva je praznovala te dni Marija Radi, k? je menda najstarejša Mariborčanka. Po rodu je iz Velike Nedelje, kjer je bila rojena 17. avgusta 1851. Je mati desetih otrek in babica ter prababica številnih vnukov in pravnukov. — 15-letna polnil-k-a steklenic Jožefa Fekonja iz Radencev se je pri polnjenju steklenic porezala po obeh rokah. Desno nogo si je zlomila pri padcu s kolesa 61-letna upoko.ie^čeva žena Eo^a Velker iz Maribora. — 10-letni Jože A/.ol iz Radvanja pri Mariboru se je pri padcu s hleva poškodoval po vsem telesu. — V Celju so umrli Viktor Bene-dičič. Ivan Sita*. Gabrijel Parčnik. Marija Korošec. Mihae1 Sušman in Daniel Pej. — Zlnto poioko sta praznovala Alojzij Fi-schor in njegova žena Ivanka v Studencih pri Mariboru. — V Lutherjevi ulicj 15. v Mariboru je umrl 64-letni tovarnar usnja in posestnik Herman Berg. ki je bil znan kot Uubitelj živali. V Brestemicj pri Mariboru pa je umrla pose i ca Ana Tro-benter. — Smrtno sta se ponesrečila 36-letni strojni delavec Ivan Furek z Melj-ske ceste 93 in 43-letni poštni uradnik Alojziz Srrauss. Oba sta podlegla za poškodbami kmalu po pre.*ozu v mariborsko bolnišnico. IZ LJUBLJANE —lj Smrtna ko*a. Umrl je 45 letni Hin-ko Leban. posestnik in prokuiist pri znani tvrdki Joa. Kunstl. V Ljubljani ie bil zelo znaj? in priljubljen, v svoji stroki izredno sposoben, vesten in zvest. Komur je mogel, je rad pomagal. Vsi. ki so vrlega pokojnika poznali, ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Zapušča globoko žalujočo vdovo, sina in hčerko. — Jutri popoldne ob pol treh bo iz kapele Sv. Jakoba na Žalah pogreb blagega pokojnika Matije Hosnarja. upokojenega zvaničnika državnih železnic. Pokojni Hosnar si je pridobil s svojimi vrlinami, s svojo ustrežljivostjo in dobrim srcem Števil *e prijatelje, ki objokujejo njegovo smrt. Pokojnikoma trajen in svetel spe min. žalujočim svojcem naše globoko sožalie! Križanka št. llo Vodoravno: 1. sestrin mož: 4. sple-tek več pramenov: 8. domača žival; 9. obilno založen, petičen; 10. španski spol-nik: 11. glasbeni pojem: 12. kazalni zaimek: 13. orjak, silak: 16. mlečni izdelek; 17. mesto v Slavoniji; 20. zločinec: 23. medmet: 25. elementarna sila v človeku; 26. podredni voznik: 27. imr. počitek; 29. roka v Angliji; 30. zavitek; 31. racionirano živilo. Navpično: 1. vrsta pesmi; 2. mesto v Južni Srbiji: 3. igralna karta; 4. mesto v Črni gori: 5. vas pri Ljubljani; 6. si last; tuje stvari; 7. najmanjši delec snovi; 9. del telesa; 11. zagrebško pokopališče; 14 pritok Drine: 15. afriška reka: 18. fant, mla ič: 19. nenabnišeno; 21. skupina čebe 22. vrednost, izražena v denarju; 24. živalski glas; 28. podredni veznik: 29. medmet. REŠITEV KRIŽANKE ST. 109 Vodoravno: L asfiaftj 2. Agitator. 12. Pi 14. stepa. 15. sm : x6. lapor. 18. kaseta, 20. odoleti, 23 osa. 24. ar, 25. legar. 27. varovanec, 26*. riž. 30. lirika. 31. il, 32. navaden. 36. vi. 37. rž, 39. kabina. 40. obara, 43. ujeda. 45. ad. 46. rosa. 47. OND, 48. Anam. N a v«p i č n o : 1. askar. 2. starina, 3. fes, 4. apel, 5 Lateran. 6. Amor. 7. god. 8. ilovica, 9. talar, 10. oliva. 11. Ra, 12. posel, 13. Irec. 17. ponižen. 19. Ag, 21. Erivan, 22. toki. 26. A te. 29. žaba, 33. vid, 34. dar, 35. nos. 37. rja. 38. Ham. 39. ki. 41. Ba, 42. ro. 44. da. —l.l Stalno vreme. Letos bodo kmetje najbrž brez ovir posušili otavo; vreme se je ustalilo in zračni tlak je precej visok, čeprav jc včeraj malo popustil. Včeraj je bilo malo topleje kakor v ponedeljek in naj v Uja temperatura je dosegla 29°. Davi je ležala nad mestom gesta megla, ki se je pa kmalu razpršila Minimalna temperatura je davi znašala 12.6°. —I j Um se ji je omračil. V veliki Dolenčevi hiši v Cerkveni ulici v Trnovem se je včeraj okoli poldne zgodil dogodek, k; je razburil vse tamošnje prebivalce in privabil še mnogo drugih iz bližnje okolice. Ženi mestnega uslužbenca Angeli Kraljevi, ki so jo vsi poznali kot izredno mirno žensko, se je nenadoma omračil um Nesrečnica je v napadu bes-no>ti dirjala po hodniku s sekiro v roki in s svojim kričanjem zbudila splošen preplah Hladnokrvnemu nastopu treh mlajš:h stanovalcev pa se je posrečilo iztrgati ji sekiro, predno se je zgodilo še kaj hujšega. Poklicali so takoj na pomoč rešilni avtomobil. Do njegovega prihoda pa so imeli mnogo napornega dela. da so jo krotili. Pred odvozom je prišel na kraj dogodka tudi zdravnik dr. Franta Mis. Odpeljali so jo v splošno bolnišnico. —1 Nesreče. Jakob Habič. 46-letni ple-z Bizovika, ie pade! z voza ter si zi. .i levico in levo nogo. — Pri igri si je zlomil^ levico ž rile*na hči delavca iz Borovnice ;na Pelko. — Prav tako si je zlomil levico štiriletni Pavel Vesel iz Ribnice, ko je padel z lestve. — Ivana De jak. tudi iz Ribnice. 40-ietna žena posestnika, si je zlomila desnico pri padcu z voza. — Devetletna hči posestnika iz Vevč Antonija Grad si je pri padcu zlomila levico. Odstranitev zidnih lepakov in razglasov Tokovni urad Visokega komisariata sporoča: Lepaki in razglasi, ki so nalepljeni po zidovih ali izstavljenih po izložbah v mestu in drugih središč^ pokrajine, morajo biti odstranjeni po hl. i lastnikih ali trgovcih do 21. t. m. Kjer i i to ne bilo storjeno do tega dne. bodo lepaki odstranjeni po ol>-čdnskih uslužbencih na stroške tistih, ki tega niso storili. Liselotte von Grey, Antonio Centa Predstave ob 16.30 in 19. uri KINO SLOGA Telefon 27-30 žrtev ljubezni, mnogi bridki in veseli pripetljaji, tvorijo vsebino filma KRČMA POZABE Francoska produkcija. — V glavnih vlogah: Manrice Kemv, Cristian Gerard, Line Viala Predstave ob 14., 16. in 18. uri KINO UMOM Telefon J SMEŠNO IN ZABAVNO! Neverjetno zmešnjavo v zakonskem življenju odličnega civilnega letalca je povzročila reklama za roman Kdo poljublja Magdaleno V glavnih vlogah: Magda Schneider in Albert MatterMo* k Predstave ob: 18.30 in 18.30 Dolenjske novice — Popravilo cerkvenega ostresra. Na Dobah so pričeli s popravljanjem dela cerkvenega ostrešja stare opatijske cer-| k ve. Drugi del ostrešja in zidov je bodo obnovili po vojni. — ponesrečenci. V Dobre pol j u je 12-letn; Mirko Rozman obiral sadje. Padel je z drevesa in obležal z zlomljeno desno nogo. Desno nogo si je zlomila pri padcu s senika 15-letna posestnikova hčerka Jo-sinina Grden iz Radohove vasi. 5-letna posestnikova hčerka Roza Blatnik iz Krke si je pri padcu s skednja tudi zlomila desno nogo. — 19-letna Ana Mohar iz Višnje gore je pri padcu s kolesa obležala z zlomljeno levo nogo. RADIO LJUBLJANA SREDA, 18. AVGUSTA 1943: 7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: Napoved časa Poročila t italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: P ročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.0O: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10; Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Gallino. — 14 00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Orkester vodi dirigent Segurini. — 14.40: Pisana glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.10: Koncert sopranistke Štefanije Vuk. 1. Tosti: Zbogom dekleta; 2. Ciu: Mračilo se je; 3. Mr_ssenet:, Elegija; 4. Čajkovski?: Tam ob reki. — 17.35:' Na harmonike igra Avgust Stanko. 1. Lincke: Pastirček: 2. Strauss: Zone. vino. petje; Yrad:er: Golobček: 4. Buday: Moj prijatelj. — 19.00* -»Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Operetno glasbo rodi dirigent Tansinl, — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Orkester vodi dirigent Segurini. — 21.15: Koncert Ljubljanskega godslnega kvarteta -L. Pfeifer — 1. violina. A. Derrr.r-lj — 2. violina. V. Sušteršič — viola. č. Sedlbauer — če'o). 1. Beethoven: Kvartet v F-duru — op. 18. - 21.45: Koncert malega orkestra, todi dirigent Stnne Lesjak. — 22.15: Orkester vod: dirigent Angelini. — 22.45: Orkester vodi dirigent Zeme. — V odmoru (23.00): Pomćila f :tali ianščir.i. 3028 ljudskih knjižnic v Bslgariji Ljudska* prosveta v Bolgariji ima trdne temelje v številnih ljudskih knjižnicah, ki so razpredene po vsej državi. Piva ljudska knjižnica je bila ustanovljena v Bolgariji leta 1845. Sledile so kmalu druge. Poseča-li so jih predvsem rokodelci, mali trgovci, njihovi pomočniki in vajenci. Sčasoma so dobile značaj zasebnih klubov. V knjižničnih prostorih so čitali časopise, kramljali in srebali turško kavo. Prave ljudsne knjižnice v sodobnem smislu so bile ustanovljene leta 1856. Njihovo število je naraslo v letih 1856 do 1876 na 130. Delokrog teh prvih bolgarskih ljudskih knjižnic je zelo naraščal. Imele so čitalnisko dvorano, skrbele za gospodarski napredek ljudstva, širile misel cerkvene samostojnosti, gojile ljubezen do bolgarskega jezika. Polagoma so vznikale v njihovem o-kviru nedeljske šole. kjer je bolgarska mladina prisostvovala predavanjem o bolgarski zgodovini, bolgarskem jeziku, higieni in raznih gospcdai"sklh vprašanjih. V prvih letih po 1878 je nastalo v tem pogledu v Bolgariji nekako zatišje. Toda ljudstvo je kmalu začutilo potrebo po knjižnicah, čitalnicah, po gledališčih, glasbenih in književnih delih ter prireditvah. Mlada država ni mogla ustreči tem pričakovanjem. Ljudske knjižnice so na novo prevzele svojo obsežno kulturno delo. Od 1. 3 911 obstoja v Bolgariji pose ona zveza teh ljudskih knjižnic. To je povsem zasebna organizacija. Iti izdaja dva časopisa in ki organizira tečaje o knjižnicarstvu. Posebne važnosti za razvoj ljudskih knjižnic v Bolgariji je zakon, ki je bil sprejet v sobran.ru leta 1927. Po tem datumu obstaja v vsiiki bcljarski naselbini, kjer je najmanj 10.000 Judi, posebna knjižnica. Njihov razvoj j:- pokazal zelo razveseljive uspehe Leta 1937 je bilo oi g :iranih v glavni zvezi 2393 1 .udskih knj znic, kj so izposodile 1.840.00 zvezk v. oo teh S5.100 v raznih turih ježkih. Zanimivo je. da je bilo med izposojenimi knjigami 1,236.000 izposojenih v vaških knjižnicah, ostalih 610.000 zvezkov pa v mestnih knjižnicah. Število zvezkov naraste letno za 140.000. V okviru ljudsk. knjižnic, ki jih je bilo 1. januarja 1938 že 3028 s 120.000 re<:. imi člani, so tudi redna poučna predavanja. Vodstva knjižnic vabijo odlične predavatelje, znanstvenike ter književnike ter jih naprošajo za predavanje. Večje ljudske knjižnice urejujejo tudi ljudske šole. V letu 1937 je bilo pod okriljem 1740 bolgarskih ljudskih knjižnic 14.500 predavanj, ki jih je pcsetilo 1.300 000 oseb. Po vaseh je bilo 12.000 predavanj z 940.000 obiskovalci, v mestih pa 1900 predavanj s 370.000 obiskovalci. Končno skrbijo ljudske knjižnice tudi za pouk in zabavo s predstavami. Sčasoma si je uredila vsaka knjižnica svoj oder. Leta 1937 je bilo p^d okriljem 1740 knjižnic 6650 predstav po vaseh, ki se jih je udeležilo 970.000 oseb, in razen tega že 1090 predstav po mestih, ki jih je poselilo 340.000 obiskovalcev. Tako lahko trdimo, da so te ljudske knjižnice v Bolgariji nekakšne osnovne celice bolgarske ljudske prosvete, pravo središče kulturnih pri zadevanj. Danes kupčija s sadjem na trgu Ljubljana. 18. avgusm Letos je posebno živahne zanimanje za sadjk na živilskem trgu, a moramo upoštevat d; ljudje zdaj ne '-w;pujejo n\- \<.v at'::i k.;\ \ e-isrh. Ko jc b::«- napredaj tel k - »ud a d i niso mogli razprodati, se je puć /dc*o da ljudje ne kupujejo /c!o. Sadje /daj ni z«-!' pr;bol?«ek. temveč dopolnile prehrane /..'• smo *e davj razveselili, k<. jc bilo naprodaj nek«:liku vce lepših uvoden h iah< lli p« -if;'k^:-rjniranih cenah. Precej sadi.! sme uvažali že doslej a je hi'o navadno tako h:tr sem že vse razprodal. Mars;kdo se je prej čudil, zakaj ni bilo naprodaj več sadja na trj*u, ko so oa prodajalci ven j dar doblj precej več. Da bi prodajalci ne prodajali sadja skrivaj, je tržni urad uredil zdaj predajo tako. da mora iJeherni prodajalec v tržnih urah dr dne odnosu, zjutraj izr<-0 ti tržnemu nad/ ku -u\ De . ki jo je prejel pr; nakupu sadu od trgovca Tako mora sle-hernj prodajalce -rispeti na rrq s sadjem, kjer |{s nc mere ^k: i Stojnice takoj obkolijo ^o-spodinje iti - Ije e razpn in ■ med !jud; ki «ja Hn«fei n - rnno^o užili Na tpju jc Edaj tudi precej domtčcgl v;idja. •:i';v-ik k so pa primerni predvsem za vkuha-v::n:t. Take je b ie d- r.es uapre.daj mnogo do-mač'h in uvoženih »abi 'k. '! ržne ž'v'ieTiit ni h;]h danes :ak<> ž;\;ihno kakor oh sobotah Gospodinj je prispele mno Ho manj. a tu J blaga h b !• mnogo več ka-ker ob navadnih cfaich i edaljc te saiate. Precej je se str. čjeja tvo'a. čeprav je začel naglo dozo revati. Tudi's kumarami se gdaj lahke založi sleherna kupovalka Pra\ tak , je precej buč. ki pa ne »»reile posebno v iVn.ir. \*eč b; pa slo v denar parad žnik \ kal jc na trgu. Med uvoženim blagom je pri branjevt h ie vedno precej čebule. |WWiiu mi so pa danes pro-ilajali skoraj šam česen Perutnine danes ni b:lo: prodajajo |o navadno le ob sobotah. Pač na *o nekateri lahko kupovali rečne ribe, betice U Sa\e. so zadnje čase redno naprodaj oo Bedah ;n petk h. Se/crnico KOLEDAR Dan«s: Sreda. 18. avgusta: Helena. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Išče sfe postavno dekle Kino Sloga; Krčma pozabe. Kino Union: Kdo poljublja Magdaleno DEŽURNE L E K A KME Danes: Mr. Leustek. Res!jeva cesta 1; Bahovec. Kongresni trg 12; Komotar, Vič. Tržuška cesta. MALI OGLASI SNAŽNO moderno kakor tudi starinsko POHIŠTVO in druge uporabne predmete stalno kupuje — nova trgovina i Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). STARO ZIMO kupimo, plačamo po kvaliteti od lir 30.— do lir 50.— za kg. — Ponudite trgovini »Ogled£, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). ŠIVALNE STROJE vseh vrst kupimo, plačamo dobro. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). PREMOG, DRVA I. Pogačnik, Ljubljana Bohoričeva ulica 5 — Telefon 20-59 5c I Šolstvo v Nemčiji Te dni so bili objavljeni statistični podatki o šolah in šolski mladini v Nem« I jI po stanju iz lanske jeseni in ob pri s stanjem v maju 1939. število Javnih ljudskih šol je naraslo od 60.745 v mejah pre U vojne Nemčije mi 61.719. Nair budi število šolske mladino, in ?icer od 7,487 000 na 9.033.000. V letu 1939 je bilo v iu povprečno 40.3. zdn n:i 41.9 učenem-. Navzlic vpoklicu mnogih učnih men i torej v tem pogledu vojna ni prinesla noben i poslabšanja. Na novo jo bilo sprejetih v šole 1.360 000 otrok. Iz ljudskih šol je Sla okrog: 280.000 učencev v višjo šolo in sicer 134.000 na srednje, od teh 67 000 v. cev in 76.000 učenk. 133.000 pa n . • ija šole. od teh 85.000 dečkov in 48.000 deklic. Umrl je ljubljeni soprog, predragi ata. stari ata. tast, gospod HOSNAR MATUA /.vauičnik dr/., železnic v pokoju Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 19. avgusta ob 1č3. uri popoldne z žal, kapek-sv. Jakoba, k Sv. Kiižu. Ljubljana, Bovee, Maribor, dne 17. avgusta 1943. Žalujoči: MARIJA, soprog■ : M ARI J A-JOŽEFA por. Kerenčič, hči: ALOJZ, sin: BOGDANA, ^i-naha: vnuk in vnukinje Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je po dolgi, težki bolezni preminul danes naš predobri soprog, tatek. stric in zet, gospod HINK0 LEBAN PROKURIST TVRDKE JOS. KUNSTEL IN POSESTNIK Iz hiše žalosti ga spremimo v četrtek, dne 19. t. m., ob 4. uri popoldne na domače pokopališče. Vrhnika, dne 17. avgusta 1943. Žalujoča soproga ANTONIJA, roj JUG VLADO, sin; MILENA, hčerka. * F. G. VVodehouse: MALA PEPITA 33 Najbolje bo, da ga ni zraven, če nama je govoriti o poslih,« je dejal. >Porečem mu, na.j naju pusti sama.« >Prav nič takega mi ne boš delal. Namenil sem se. da vaju ne spustim izpred oči, ne tebe ne nje ga.« »Oh. zastran njega ni nevarnosti, nikar ne skrbite. Jutri bi se bil tako in tako vrnil v zavod. Odšel je samo zaradi nocojšnje prireditve. Zakaj mu torej ne bi dali, da se zabava, ko je že tu ? Naročim mu, naj vas počaka ob koncu veselice, da se lahko vidita.« Stopil je k prijatelju in izpregovoril z njim nekaj besed, na kar je Avgust, še vedno podrsavaje z nogami, odšel k drugim gostom. Toda mladina je živahna: v naslednjem trenutku je že plesal ~two-stepVse v redu,« je rekel >Pepita«. ko se je vrnil k meni. >Dal mi je besedo, da se ne bo odstranil. Kadar boste hoteli, ga najdete tu. In zdaj lahko govoriva.« >Prav za prav ne bi hotel zlorabljati tvojega dragocenega časa,« sem odgovoril. Ne-prisiljenost, s katero je vražji paglavec kljuboval položaju, ki bi se mu bfl bogme moral zdeti mučen, me je dražila. Očitno nisem imel v njegovih očeh nič večje ve- ljave od krasilne palme, na katero se* je naslanjal. >E>obro.v Saj zanj je bilo zmerom vse dobro. >Meni take reči ne gredo do živega, zato se ne bojte, da bi mi pokvarili večer. Prfšel sem le zato, ker je bilo Avgustu toliko do tesra. Ples me utruja; stopiva rajši kam. kjer bova lahko v miru sedela in kramljala« Loteval se me je občutek, da je otroška zabava zame baš pravi kraj. že Sam Fisher je bil govoril z menoj kakor s paglavcem, in zdaj je delal »mala Popita* isto; menda se ni ne ta ne oni spomnil, da mi je trideset let. da sem šele pred dvema dnevoma za las ušel smrti in da me tlači brezupna srčna zadeva. Zato sem z vso krotkostjo spremil tovariša v stransko sobo. Sedel je v naslanjač, se zleknil vznak in prekrižal noge. »Imate cigareto?« -»Nimam cigaret, in ko bi jih rudi imel. tebi je prav gotovo ne bi dal.« Prizanesljivo me je pogledal. »Nasajeni ste, jelite? Videti je. da vas nekaj vznemirja. Kaj vam pa je ? Ali vas jezi, ker nisem šel k vam? Takoj vam pojasnim, kako je bilo.« -Zanimalo bi me vedeti.« Bilo je takole. Iznenada mi je prišlo na misel, da majhna zamuda ne more izpre-m eni ti najinih načrtov in da se torej lahko nekoliko razgledam po Londonu, ko sem že tu. Omenil sem te željo Beekvju, veste, in Avgust je bfl ve« navdušen. Na mojo vero. zvedel sem. da se je v svojem življenju šele enkrat samkrat peljal z avtomobilom. To vam je revež, kaj ? Jaz, vidite, sem imel svoj lastni avtomobil, ko sem bil še majhen. Hotel sem ga torej razveseliti z lepim izletom, in tako. evo, je šel denar k vragu.« /Denar je šel k vragu?« .»Seveda. Dva dolarja sta mi ostala, to je vse. Sicer pa nisva potiosila vsega za avtomobil, največ so naju stali obedi, Beck, vidite, je velik jedec, nič drugega mu ni na mi-sli. Menda zaradi tega. ker ne kadi. Vidite, jaz na primer nimam već tistega teka kakor svoje dni. Skratka, evo kako je bdo. A zdaj je konec: izvlecite denarnico, pa krenem jutri na pot. Mamica bo od veselja znorela, ko me bo videla.« Xe bo te videla. Jutri se vrneva v zavod.« Nejeverno me je pogledal. >Kako mislite? Nazaj v šolo?~ ^Premislil sem se.« »A jaz ne- maram več nazaj! Saj se me ne upate siliti. Kaj bo z vami. če povem prodajalcu toplega zraka, kaj ste napravili, kako ste mi dali denar — in, skratka, vso istorijo?« - »Povej mu kar hočeš, ne bo ti verjel.« Pretehtal je moje besede in očitno spoznal, koliko je ura, kajti samozadovoljni izraz, ki ga je imelo njegovo obličje do tistega trenutka, je izginil. 3>A kaj vam je prav za prav? Se vam je zmešalo, ka-li ? Najprej me spravite v London, in komaj se tu srečava, me že vlečete nazaj v šolo! Priskutni ste, da veste.« Čutil sem, da je v njegovih besedah mnogo resnice. Nagla izprememba mojih namer se mu je morala zdeti nerazumljiva In kor sem ga bil tako čudežno našel se je oglasilo v meni velikodušje. Odnehal sem. »Ogden, dečko moj,« sem prisrčno dejal, »mislim, da sva te otroške veselice oba do grla sita- Ti si utrujen, jaz pa se ves čas bojim, da me, če ostanem še pol ure, ne bi naprosili, naj pozabavam otioke s kako smešno pesmico. Svetovnjaki smo pač vzvišeni nad take reči. Vzemi torej čepico in površnik, pa pojdiva v gl-dališče. Kasneje, ko bova sedela pri dobri večerji, se pogovoriva, kako in kaj.« Zlovoljnost na njegovem obrazu se je raztopila v prijazen smehljaj. »To je beseda!« je veselo vzklikni!. Stopila sva po površnik in pokrivalo, kakor da sva postala najboljša prijatelja. Dvorniku sem pustil za Avgusta Beckforda pisemce, v katerem sem mu sporočil, naj bo jutri o poli eni zanesljivo na VVateilooški postaji. V mojem ravnanju je bila sicer neka formalnost, ki ji gospod Abnev najbrže ne bi bil pritrdil; a vedel sem, da se na Avgusta lahko zanesem. S prijaznostjo dosežeš marsikej. Ko so po zadnjem dejanju smešne opere, ki sva jo poslušala, spustili zastor, je bilo med »malo Pepito« in menoj vse v najlepšem redu. Večerja je najino prijateljstvo še utrdila, tako da sva se v odličnem razpoloženju odpeljala domov, čez pol ure je deček že smrčal v sobi za goste, jaz pa sem sedel v salonu pri kaminu in zadovoljno kadil. -ar Urejuje **ip Zupan**. — 2* Namdtoo Ljabomir Volčič — Val * Ljublpni t ■JUH