Št 26.
V Ljubljani, sobota dne 1. februarja 1919.
Leto ID.
Uhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Urednlitv« 1» apravaJitv* » Ljubljani, Frančiškanska ulic* itev. 6, L naditr.
Učiteljska
iljska tlakama.
Narofnlust
K ai —, u
>o poiti s dostavljanjem na dom m celo leto K 42 —, za pol hita etrt leta K 10 50, za mesee K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, m ostalo tujino in Ameriko K 54.
InteratJ: Enostopna pclit vratiča 30 v; pogojen prostor K !■—; razglasi in posl« n o vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust
Reklamacije aa list ao poštnine prosto.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Pribičevič in prijatelji.
Vidno Prlbičevič, nevftino pa tudi njegovi prijatelji v ministrstvu v Belgradu in pri novi vladi v Liubljani, sučejo krmilo ladje, naše komaj zgrajene in še nekonsoli-'iirane države v smer anarhije in polltično-socialne revolucijo.
Pribičevičevo kvaliteto smo že od prej- poznali. V
svetle)šo luč jo Je postavil članek .»Le bugie di Pribi-^evič« v laškem časopisu »La Bilancia« od 18. t. m. — Kakor povzemamo vsebino članka iz »Slovenca« od 31. t. m.
Zo pred tednom smo povzdignili svoj glas in poživljali Belgrad, kjer stoji očividno cela vlada pod Pribiče-vičevim vplivom, da naj okrene s poti, ki pelje v brezno nopreračunljivih homati).
Vedeli smo sicer, da Pribičovič našega »Naprej^« sicer najbrže ne čita — a vemo pa, tla ga čitajo ljudje, ki vlečejo ž nji>n na isti vrvi.
Pomagal naš poziv nit Ali io bil morda premalo jasen?
Dobro bo tedaj, če bomo danes jasnejši!
Politika Pribičevičeva, Kramerjeva, Žerjavova in naše JDS — torej liberalne stranke — inen na to, da zavlada pri nas na Slovenskom le liberalna stranka, ki naj 'ma deželno predsedstvo v svoji roki, na čelo avtonomnih resortov pa naj bi stopili uradniki. Deželni zbor — če bo sploh I — naj bi imel le eno pravico: to je shajati sel O zakonodaji ni govora.
Tako pri nas v Ljubljani. V Belgradu pa seveda “slično. O krizi zajedničkega ministrstva časopisi že pijejo in nam se zdi verjetno, kaiti noben politik, ki mu io konsol.dacija države na srcu, ne more trajno delovati s Pribičevičem. In državno vječe — dolga ie še pot, da so sestane I
I-ahko nam veruje gospoda Pribičevičevih prijateljev, da bomo šli rade volje v opozicijo, ako ne marajo našega sodelovanja, tembolj, ker se nam zdi, da bo v doglednem času prišel trenutek, ko bo našega strankarskega samozatalcvanja moralo biti konec, ako nočemo biti soodgovorni za način vladanja v Belgradu in v Ljubljani.
Pri takih opozicionalnih razmotrivanjih pa sl zastav liamo veuno le eno vprašanje: Kaj potem, če bo iz Bel-<rad.i zai ihal pristni vetrič balkanske politike Prlbfče-\iča m Kiamarja? Ako bomo tem politikom pustili popolnoma p oste roke?
Ali ne bo tedaj zavrelo med narodom — ne samo pri nas, ampak tudi na Hrvaškem, v Bosni? Tudi tamkaj žive ljudje, ki čutijo, kakor naš narod, ki pa so politično še manj disciplinirani, torej še lažje vzbunljivi.
Mi ne grozimo z revolucijo; ne grozimo, ker smo nasilju r»sprotni in ker — tega se zavedamo — danes nima jwU;,e stranka v državi tako močne organizacije, da bi mogla revolucijo tudi vspešno	izpeljati.
Alj -Mo vemo: da Je mogoče	— če je	sploh	mogočo
sa nj j. umerjeno, med strankami dogovorjeno poli-f| o oreprečiti nasilno politiko nezadovoljnih elementov v držaji. In teh Je mnogo, vet nego sl mislimo. Nagibi m cilji so različni, a sredstvo Jim Je revolucija!
Ne mo.emo si misliti, da bi si f;rma Pr,b(čev,č ^ Inla na jasi.em, kaj da hoče. Zato smo prepričani da ta gospoda računa s to posledico — s političnimi in 'socialami nemiri —; tolaži pa jo zavest, da bo razpolagal« z hujoncti, ki bodo neorganizirane revoIuci6narJe	vrgle
‘n njeno moč še bolj utrdile.
In imeli bomo centralistično, na papirju demokra-1 C no, v resnici pa buržuazno oligarhično kraljestvo SHS!
® Pri tem poberejo Lahi mimogrede del Sloveniie —■ "bičeviča to gotovo ne bo motilo. —
Povedali smo danes Jasno naše mnenje, ne da sva-,;r"o. ampuk da se spoznamo in razumemo!
Pot do socializma.
H.
Politlčna in socialna revolucija.
Kako Je mogoče spraviti tovarne, rudnike, gozdov«,
1 veleposestva, zemljo in denar, ki se nahaja v lasti ka-alistov in grajščakov, v last delavnega ljudstva?
. Pol.tična revolucija je lahko delo enega dne. Na m&-^0 nionarhije postaviti republiko, doseči politično ena-|)ravnost, — to je bik) vedno delo ene velike uro.
Mnogi si mislijo, da bi se dalo izvesti socialno revolucijo z enim samim udarcem. Mislijo, da bi nc bilo treba nič druzega, kakor da bi se polastili delavci tovarn, rudnikov, trgovin in bank, in da bi kapitaliste, njihove ravnatelje in uradnike kratkomalo pognali. Tako bi postalo to, kar Je bilo zjutraj še last kapitalistov, na večer last delavnega ljudstva. AH je to res tako?
Veliko podjetje Je kakor ura. Kolesce mora f>iti prikrojeno kolescu in vse mora iti po enotnem načrtu.
V njem se ne more delati brez strojev, železnic, surovin in zlasti ne brez najnatančnejših računov, kako se bo delalo, kje se bo kupovalo in kam se bo prodajalo. Co bi to uro razbili, — bi si lahko morda delce med seboj pravičneje razdelili, — a ura bi ne bila več ura. Ako bi v pouličnih bojih uničili stroje, ako bi preprečili dovoz premoga in drugih surovin —, ako bi pregnali tiste, ki so pozvani po svojem poklicu in znanju, da velika podjetja vodijo —, bi ta podjetja uničili. Na ta način bi morda to, kar bi ostalo, pravično razdelili, zato bi pa veliko, veliko manj pridelali in nam vsein bi ne šlo boljše kot prej, ampak slabše. Ljudje bi se obrnili po takšnem postopanju razočarani od socializma.
Na ta način se ne da priti do socializma. Iti moramo drugo pot. Socialistično družbo moramo smotreno in počasi zidati. Oospodarske organizacije, kakor jo je ustvaril kapitalizem, se ne smemo dotakniti. S tem, da uvedemo pravičnejo razdelitev, ne smemo zmanjšati produkcije. Cim bolj Je kaka dežela industrijsko razvita, tem previdneje Je treba postopati.
Pri veleposestvu bi nazadnje še šlo, da bi si ga zjutraj razdelili in da bi zvečer obdeloval—že vsak svojo njivo. Pri tovarni in rudniku pa Je to čisto nemogoče. Nastane vprašanje: Kako bomo uredili tovarno in rudnik, da bo ostalo oboje v bistvu, kakor Je, da bo pa pro-šlo iz rok kapitalistov v roke delavnega ljudstva.
Proti draginji! Za znižanje cen!
Poverjeništvo za socialno skrb je sklicak) več etiket, na katerih se je razgovarjalo o sredstvih, ki naj pomagajo proti draginji. Nekateri so zahtevali energičnih sredstev tako proti producentom (stroga rekvizicijal), kakor proti trgovcem in prekupčevalcem (kaznovanje!) ter seve energično delo za nvoz potrebnih živil — drugi so terjali od vlade, da zapleni vse živilne zaloge —-tretji uvedbo maksimalnih cen. Nekateri so bili mnenja, da maksimalne cene nič ne zaležejo, da je treba razlastiti lastnike zalog in od producentov kar najstrožje zahtevati, da oddado, kar so pridelali nad lastno potrebo.
Zap.snikc teh enket je oddalo poverjeništvo za socialno skrb prezidlju Narodne vlade, da ukrene, kar ja potreba. Poverjeništvo pa ie samo minoii pondcljek ure-d.lo pregled zalog po mestu; uspeh pregleda je te dtu predložilo Narodni. vladi z željo, da pristojna poverjeništva store potrebne korake. Vlada je sklenila, da naročo mestni aprovizaciji ljubljanski, da zapleni manjše množine živil za svojo aprovizacijo, večje množine pa naj zaseže <irad za prehrano, žito itd. naj zaseže Zitnl zavod, gorilni špirit obrtno-pospeševalni zavod, podplata pa dcželr.a cfclačilnica.
G!o-e n.anufakturnih zalog, glede zalog kuhinjske posode Itd. pa je vlada sklenila, da se imetnike pozove, da naj takoj oddado blago v promet, na trg, da bo ljudstvo moglo blago kupiti.
Da bi se razlastili lastniki zalog, v to se vlada ni mogla odločiti, češ, da to ne gre in da ni kompctčntna. Vsled tega seve ostane posestno stanje kot doslej 1 Prav tako se ni mogla odločiti še za maksimalne cene blaga; tudj dejstvo, da špekulantje izkažejo lahko z »računi o nakupljenem blagu« je zelo uplivalo na odločanje, češ: ker Je mogoče, da bodo sodnije v eventualnih sporih sodile v pril^ ii,u tnikov zalog...
Pravni pojem »o lastnini« je seve šo Iz predvojne dobo kljub <tki in polletni vojni in vsem dogodkom, ki se vrše in so se- vršili.
Da je vse strašno drago, da se morajo cene znižati, ! da Je položaj neznosen — o tem je vsakdo prepričan, ali: i kako napraviti, da bi bil volk sit in koza pela?)
Ljudje z razumom navadnih ljudij pravijo, da to m mogoče. Mi smo istega mnenja.
Agitirajte za socialno demokratično časopisje!
Politični pregled.
O političnem položaju na zunaj in v Jugoslaviji bi morali danes vendar že prav reSno in temeljito razpravljati, da pridemo do resnega zaključka ali vsaj podlage, na kateri se utegne nova država razvijati dalje. Toda, kaj šel Spletkari in sumniči se vsevprek, a obenem pa skuša organizirati roakcionarne bankirje In imovlče v nekak blok ali koalicijo, ki bi potem komandirala, kakor bi to znala le taka gospod« brez moderne vzgoje in brez modernih in socialnih vzorov. Tako jo nedavno trdila »Narodna Politika« v dopisu »Iz Ljubljane, da sta stopili soc. dem. stranka In SHS v opozicijo proti centralni vladi, kar je tudi »Sl. M« prav slastno pohlastal. Za temi vestmi tiči očiten namen, zbuditi nezaupanje in zanetiti nesoglasje v defu za novo državo, da bi potem patentirani absolutisti vodili politiko nemoteno po svoje. Soc. dem. stranka doslej o vprašanju opozicije še ni sklepala. Danes pa Ze lahko Izjavljamo, da v Jugoslovanski politiki ni vse prav. Troimenski narod bo še imel besedo.
Dr. Rjrbaf o primorskem vprašanju. Trst, 27. jan. (Lj. k. u.) »H Secolo« od 22. t. ta. je priobčil pogovor z bivšjm dož. poslancem in predsednikom političnega društva »Edinosti« dr. Jos. VVilfanam o aktualnih vprašanjih. Vorjemite, — je dejal dr. Wilfan uvodoma, — za nas je vprašanje življenja in smrti vprašanje svobode. V bistvu, Je rekel, da živo želi sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, toda kako ga doseči? Teritorijalna meja med Italijo in Jugoslavijo bi morala odgovarjatt narodnostni meji, ki bi se mogla s skoraj absolutno točnostjo določiti ob vzhodnem robu furlanske nižine. Tam, kjer se svet začenja dvigati v kraško gričevje, bi moral biti konec Italije, tako da bi Gorica ln Trst pripadala Jugoslaviji. Trst ni italijansko, nego poitalijančeno ■ mesto. Cisti, izraziti narodnostni značaj starega italijanskega tržaškega mestA je konč.il prod šestdesetimi, sedemdesetimi leti. OdtlJčJ sc priččnja izenačevanje pk men in raznih po sili in po potrebi poitalijančenih narodov, pač vslod neprestanega italijanskega gospodstva v občini Olejte samo italijanske priimke: šestdeset odstotkov jih je samo slovanskih. In zemlja, ali naj zemlja ne šteje nič? Cegava last je; kdo obdeluje zemljo tržaške okolice? O, zakaj se je dala Italija preslepiti po tržaški irredentski strankil Dr. Wllfan je rekel nadalje: Nočemo, da bi bili raznarodenl po sili, pa tudi ne z ljubeznijo. Treba je kar najrazsežnejših popustitev v šolskem, jezikovnem, prosvetnem'in gospodarskem pogledu, kar najobsežnejšega priznanja zakonitih pravic slovenske in hrvatske narodnosti. Poslovanju slovenskih šol naj se ne delajo nove ovire z novimi zavlačevanji. Občina ni nikdar hotela ustanoviti slovenskih Sol v Trstu )n bil bi čin pravičnosti, kaj šele pametne politike, da se povspeši otvoritev slovenskih šol v Trstu vsaj na zasebni podlagi, kakor so obstajale že toliko let. — Tržaški radikalno-nacionalni list »La Nazione« je v številki od 24. In 26. t. m. ljuto napadel tržaškega dopisnika Se-colovega, da sploh povprašuje Slovence o tržaški politiki in naposled ie ljutejšse dr. Wilfana. Pustimo v nemar take može, sklepa list svoje napade, pustimo jih v pozabljivosti, kamor jih je potisnila naša zmaga. Pride čas, ko se bomo pogajah o našem razmerju s Slovani; a to storimo z drugimi možmi, ki so manj obtoženi po avstrijski preteklosti Stor.Ii ttsga ne bomo na podlagi avstrijskih pogojev, nego na oni novega lica, ki si ga je nadela zgodo-vina teh dežel. — V današnji »Edinosti« je podal dr. Wlt-fan ta odgovor: Tržaška »Nazione« je hudo zamerila milanskemu »Secolu«, da roe je njegov poročevalec Carlo Rossi intervievat Možje, ki so po italijanski zmagi prišli pod kolo, naj ostanejo v pozabljivosti, In ko pride čas za sporazum z Jugoslovani, bodo pač morali drugi stopiti na njihovo mosta Sprejemam brez drugega: mnogo dela, mnogo odgovornosti manj. Tudi Jugoslovani sami me pat, kolikor sem poučen, ne bodo usiljevali Italijanom po svojem zastopniku: Imajo sposobnejših mož. Le nekaj mi bodi dovoljeno reč! z vso odkritostjo. Želim, da bi se Jugoslovani sporazumeli z Italijani In to čimprej; enako željo prisojam vsem poštenim Italijanim. Ali ue samo na Jugoslovanski, nego tudi na italijanski strani bomo morali v to svrho biti primerni zastopniki in posredovalci. Ce smo, morda, na oni strani onesposobljeni v to tisti, ki so jih zadnji dogodki, po mnenju tržaške »Nazione«, potisnili v tnrak in pozabljenost, si mislim, na drugi strani še bolj prava ovira sporazumu tisti, ki Jih Je val triumfa prinesef na površje kakor peno. Gotovi »Epuritancl« se bodo morali povrniti v zaretje svoje povprečnosti, gotovi izrabijo.
valcj zmage bodo morali utihniti, da prideta do veljave razsodnost in pravičnost Le se nisem odrekel upanju, da pride do resnične in najbolj umestne epu racije, tako da na primer o vprašanju slovenskih Šot v Trstu ne bo imela besedo tržaška »Nazione«, nego samo stvarno, nepristransko presojanje kulturnih potreb domačega slovenskega prebivalstva. — Dr. Wilfan.
— Agrarni načrt v zagrebškem Narodu«« vleč«. Zagreb, 31. jan. (LJ. k. u.) V včerajšnji seji poverjeništva Narodnega vječa za agrarno reformo je zagovarjal minister Korač vladni načrt za rešitev agrarnega vprašanju. Naznanil je, da je ministrski svet sklenil postopati po naslednjih načelih: 1. Kmetje v Bosni in Hercegovini niso več dolžni plačevati agom takozvanl liak (desetino).
2. Odškodnino agom določj državni zbor. 3. Siromašnim agom, ki so sami poljedelci, se dovoli odškodnina v zemlji: onim pa, ki se ne bavijo s poljedelstvom, y obliki rente. 4. Ustavijo se vse tožbe, ki izvirajo iz agrarnih odnošajev. 5. Odpravijo se kolonski odnošaji v Dalmaciji in Istri. 6. Vsa veleposestva se postavijo pod odsvoj-ik) prepoved. 7. Z.emlJo bodo dobili le oni, ki i° bodo sami obdelovali. 8. Dokler r^zcjelitev zen^Ue ne bo izvedena, se oddajo veleposestva v enoleten najem. 9. Odškodnina, ki Jo dobe veieposesfcMif ^ uredi zakonodajnim potom. 10. Brez odškodnin s<? odvzamejo posestva nekdanje dinastije. U. Potom zakonodaje se bo določilo, kaj je treba smatrati za veleposest 1.2. Vsi gozdovi so državna lastnina & pravico drvarjen^ za kme{e. ^.Uvede se revizija gregacij. -7 fr jzvedho . tegit načrta se. osnuje poseben (Jržavni urad, ki bo imel v vseh okrožjih in okrajih podružnce, v katere bpdo odposlali int&ro-senti sv’oje zastopnike.
— Iz čehoslo vaške narodne skupščine, ^raga, 30. Jan. (Lj. k. u.) (Nadaljevanje poročila , o narodni skupščini.) Ko so govorili še delegatje pater Hllnka, Maly Dyk in Johannls, ki so vsi priporočali, celotno kandidatno I sto, j? mel poročevalec Melssner zaključno besedo; tudi on je priporočal celotno kandidatno listo. -7- Potem sfl odklonili resolucije odbora o razpust tvl okrajnih zastopstev. Minister za. notranja stvari je odgovor I na vprašanje dr. Boučka v zadevi dr. Švihovi in rekel med drugim: Zaslišanje prič Je dokazalo, da dr. Sv ha ni bil kon-fident praške policije. Iz policijskih ak^ov jo razvidno, da je bil dr. Sviha v stiku z vlado in s krogi, katerih središče J.e bil grad Konopišt, da bi vplival na politiko svoje stranke. Pri tem zborovanju ga te vlada podpirala. — Prihodnja seja Jutri.
~ Ukrajina za.gallške Ukrajince. Kijev, 30. jan. (L), k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Direktori) je odposlal varšavski vladi noto z določenim rokom, v kateri,za-hteva izpraznitev onega ozemlja vzhodne Galicije, kler jc brezdvomno naseljena ukrajinska večina. Ako bi poljska vlada tej noti ne ugodila, dospe pod vodstvom Pro-kopoviča diplomatska misija ,v Varšavo, da laično tam- : kaj pogajanja v gališkem In štokholmskem vprašaju.
™ AU se spoji Nemška Avstrija z Nemčijo? Berlin, 30. jan. (U. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Nemško-avstrijskj poslanik v Berlinu, profesor dr. Ludo ar -mann, odpotuje nocoj na Dunaj. Njegovo potovanie utegne biti v zvezi z vprašanjem spojitve NemSke Avstrije z Nemčijo, ki Je sedaj dejansko stopilo v odločilm štadU.
— V Berllmi agitirajo za železničarsko stavko. Berlin, 31. lan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: V železničarskih krogih se živahno ag.tira za generalno stavko, ki naj bi pričela 2. februarja. Zagotavlja se, da Je vlada ukrenila vse potrebno, da prepreči splošno
stavko.	•	.	.	...
— Predlog prof. Coolidgea za sestavo kontrolnega
odseka za celo ozemlje bivše monarhije. Budimpešta, 30. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk- urad poroča: Kakor do-znava »Az Est«, so zavezniki na predlog profesorja Coolidgea sklenili, sestaviti v najkrajšem, času mešano komisijo, v kateri bodo zastopane vse. narodne države na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. Ta komisija se bo imenovala kontrolni odsek in bo Imela nalogo, urediti gospodarska, financielna in prehranjevalna vprašanja
narodnih držav.	,	.
— Italijanske asplrac'je ne najdejo odziva. Berlin, 31. jan (Lj. k. u.) Olasom čehoslov. tisk. urada poročajo Iz Haaga- Ameriško naziranje je včeraj slavilo svoi« VP-nolno zmago nad aneksionističnlmi stremljenji. Italijanski zastopiki sr, obrazložili-italijansko stališče lit zago7 varjali zahteve Italije P<> Reki, vzhodni iadr^nski obpji in po afriških pokrajinah. Njihova dokazovala *> ^ le malo uspeha in Angleži so zastopali stališče Aroerke,
— Komite velesil o čeboslovaškem vprašanju. Pariz, 30. Januarja. (Ljub. kor. urad.)
poroča: Kom te velesil je imel v petek dve ^,ji, k^ sta
veljali poljskemu in čehoslovaškemu vpraša .	-
zastopnik Dnov.ski Je izvajal, da na Poljskem je bolj streliva ih materijala kot inoStV*.. ^1°° le da Poljska svobodno razpolaga Z ielezn^o
Siri*,. il.de UMU »bttv
da hoče Poljska ozemlje, ki ga Je .me* »J namreč: Poznanjsko, provmclje in deželo, Torun, pro« dohod do morja, Odansko in kos ozemila V varavo zveznih potov. - Dr. Beneš Je izvajal s stališča C^hov-Dne 5. novembra se Je sklenil med Poljsko m Ceho^' vaško dogovor glede provizorne določitve mei. Poe 24. januarja pa so prišli Cehoslovaki v okraj tešmski n pregnali poljske oddelke. KomiteJ te dal razumeti, da je važno, da se stori temu položaju konec in je predlagal
zasedbo tega pasa po aliiranih kontingentih. Iuteresirane delegacije so se glede na ta projekt sporazumele, toda vprašanje kon$noveljavne zasedbe industrialne kotline gorenje šlezijske, ni b.lo odločeno, kakor tudi uoben teritorialni problem, ki so ga predlož.lj Poljaki. Poljaki menijo, da etnografsko pripada teš.nski okraj njim, ker je 50% prebivalstva Poljakov. Cehoslovaki trdijo, da tejja ozemlja zaradi premoga za svojo industrijo ne morejo 'pogrešati. Odločila bo o tem mirovna konferenca. Oba dela, ki ju navdaja ista željii po spravi, izjavljati, da se bosta na vsak način ravnala po njeni razsodbi. Za trenotek so spori med Poljaki iu Cehoslovaki odstranjeni in to je glavna stvar. V četrtek bodo delegati obeh dežel interali.ranih komisij, določeni za Poljsko zaradi poizvedb. Obenem bo komitej zastopnikov velesil pre-motr.val kolonijalni problem še nadalje. Francoski kolo-nijalni minister se bo udeležil seje. Potrjuje se, da bo odpotoval predsednik \V.lson v Ameriko, da prisostvuje seji kongresa dne 4. marca. V Zedinjenih državah se bo mudil le nekaj dni, potem se vrne na francosko. Iz Pa-r.za ne bo odsoten več kakor tri tedne. Medtem odpotuje Lloyd George in nedvomno tudi Orlando v Anglijo oziroma v Italijo, da vršita svoje naloge kot vod.telja vlade. Ta čas se bo vršilo delo zlasti v komis.jah.
— Mednarodnega social.stičnega kongresa v Švici se udeležita namesto ss. Seitza in Ellenbogna ss. Prte Adler in Domes.
— Nemška narodna skupščina. VVeimar, 30. jan. (Lj. k, u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Narodna skupščina se V četrtek ob 1. popoldne sestane k prvi seji. Domneva se, da se bo po govoru narodnega poverjenika Eberta narodna skupščina odgodila in da se bodo sestale frakcije, da se posvetujejo o vol.tvi predsednika.
— Vstaje v Rumunljl? Berlin, 30. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk urad poroča: »Lokalanzeiger« objavlja vest Usta »Breslauer Nachrichten« iz Bukarešta, da je izbruhnila v Rumuniji velika vstaja kmetov. V glavnem mestu *n v provinciji se vrše ljuti boji. V Bukarešti je bilo v nedeljo baje 40 mrtvih. Vojaki so streljali s strojnicami. Soc.aiistični vojaki so prešli k vstašem.
— Boljševlki za Nemč.jo nevarni Berlin, 30. jan. (Lj. k. u-) Cehoslov. tisk. urad poroča: Vlada objavlja alar-mujoče vesti o položaju na vzhodu. Po uradnem poročilu se Je v zadnjih dneh položaj zelo poslabšal. Grozi nevarnost sovražnega vpada. Pred Vzhodno Prusijo stoji boijševiška armada. Zapadni Prusiji grozi vpad Poljakov. Doslej je nemška Poznanjska še največ izpostavljena poljski nevarnosti. Tudi brandenburške pokraj.no niso več varne. Sovjetske čete stoje na črti Libava-Du-bines-Kovno. Trdnjava Kovno še ni v ruskih rokah, vendar pa stoje ruske čete tik pred trdnjavo.
— Boljševlki s« hočejo pogajati z entento. Amsterdam, 30. jan .(Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »Times« iz V\ ashingtona: Vsi znaki kažejo, da je osrednji .sovjet v Moskvi pripravljen pogajati se z entenio glede miru, toda le pod pogojem, da se ostale vlade v Rusiji, ki j.h boljševikl smatrajo za začasne, po enteni-nih vojaških oblastih določene upravne organe, ne udeleže pogajanj. Pr.čakuje se tudi, da bo boijševiška vlada od entente zahtevala, da umakne svoje čete z arhangel-ske in sibirske fronte.
-=■ Za deraoblizacljo na Francoskem. Nauen, 3L jan. (L|. k. u. — Brezžično.) V seji francoske zbornice v torek so razmotrivali interpelac.jo zaradi hitrejše demobilizacije. S 424 glasovi proti 415 so sprejeli dnevni red, kjer zbornica zahteva od vlade, naj da potrebne dopuste za gospodarske, trgovske in industr.jalne smotre.
— Francozi prično demobilizirati. Amsterdam, 30. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča:	iz	Pariza
lavljajo: Francoska vlada smatra splošni politični položaj za taki> Jas<ii, da namerava pričeti demobilizacijo.
1.	februarja bo odpuščenih prvih deset letnikov.
— VVHson hoče zaslljatl zastopnik® čveterozveze. Ženeva, 31. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Z pariške poučene strani se poroča, da namerava Wil-son pred svojim odhodom sprejeti delegate prejšnje če-tverozveze. Preden odpotuje V/ilson v Washington, želi v glavnih potezah dognati, kake mirovne pogoje treba staviti bivšim članom četverozveze.
— Za neodvisnost Južne Afrike. London, 30. jan. (L), k. u.) Reuterjev urad poroča: Vlada kapstadtska ni dovolila prehodnic generaloma Dewetu in Geblerju, ki sta člana po kongresu v Bloemfonteimi imenovane komisije, ki odide v Evropo, da stavi mirovni konferenci predloge glede neodvisnosti Južne Afrike.
= Bilanca svetovne vojske. Berlinska politično parlamentarna korespondenca prinaša število nemških izgub v svetovni vojski. Do 31. oktobra 1918 je padlo 1,580.000 nemških vojakov. Pogrešajo še 260.000 vojakov, ki so tudi večinoma mrtvi. Nemških Vojakov je bilo ujetih 400.000 in ranjenih jih Je bilo več ko stm milijone; pri tem pa moramo še pripomniti, q so bili mnogi izmed teh ranjeni po večkrat da so bili — ko so ozdraveli — zopet poslani v bojni ples. Koliko ljudi je ostalo od teh vojakov zmožnih za delo, še niso izračunali. Velika Britanija je izgubila 3,049.991 mož. — V državnem zboru je izjavil državni podtajnik vojnega ministrstva Macpherson, da je izgubila Francija do 4. novembra 1918 na Francoskem
126.757 častnikov i>l 2,594.895 mož; v Italiji 458 častnikov in 6480 mož; v Dardanelah 5053 častnikov in 114,67.6 mož; pri solunski arma.di 1217 častnikov in 93.244 mož; v Mezopotamiji 4335 častnikov in 93.244 mož; v Egiptu 3592 častnikov in 54.261 mož; v vzhodni Airiki 896 častnikov in 16.929 mož. Na drugih bojiščih (Kiaučau, Avstralija, Rusija, Zah. Afrika in dr.) pa 320 častnikov in 2.909 mož. Skupilo torej 142.628'častnikov in 2,909.557 mož.' Od teh je mrtvih 37.876 častnikov in 721.262 mož. Groz-ne številke. In če bi bile še popolne! Za koliko se še povečajo ...?!
Težkoče v Nemčiji.
Bodoča nemška vlada bo morala premagati strašne težkoče, prej ko se ji posreči obnoviti zopet mir in urediti gospodarsko ravnotežje, ki ga je vojska popolnoma uničila. Med najtežjimi problemi se nahajajata vprašanje prehrane In brezposelnosti. Kako grozne da so prehranjevalne razmere v Nemčiji, o tein priča dovolj le dejstvo, da je umrlo od jeseni 1. 1916 pa do konca 1. 1918 vsled podprehrane 500.000 oseb. Ta številka obsega le civilne osebe in sloni baje na podlagi jako zanesljivih podatkov. Enako kot lakota ogroža sedanjost in bodočnost Nemčije venomer naraščajoča brezposelnost. V zadnjih dneh so se posvetovali o njej člani vlade, vrhovnega armadnega poveljstva in pa člani državne banke. Konštatirali so, da je situacija obupna ter da preti, pojde-H tako dalje — državi gospodarski polom. Na drugi strani pa še nevarnejši pogrom, dočinMj primanjkuje na deželi in v rudnikih potrebnega delavstva. V Monakovem je morala vlada, glede na velikansko nezaposlenost in nevarnost nemirov, izdati uradni razglas, kjer pravi, da nameravajo brezposelni prirediti ve- | liko demonstracijo in zahtevati za brezposelne podpore dnevno — petnajst mark. Takih zahtev ne more sprejeti nobena vlada, zato svarijo uradi ljudi, da ne uporabljajo brezposelnosti in bede za hujskanje in povečavanje nesreče, v koji se država nahaja. — Z vladnimi varnostnimi in svarilnimi naredbami ter razglasi se brezposelnost in beda v Nemčiji seveda ne zmanjša; vedno bo še vir stalnih revolt, demonstracij in pogromov. Brez radikalnih refo-rem v socialnem in gospodarskem oziru, se ne da danes niti vprašanja brezposelnosti in prehrane več rešiti._________________________________     _
Načrt zakona za ministt stvo narodnega zdravja.
Clen I.
Čuvanje in povzdiga zdravja v narodu in v vojski, celokupna sanitetska in veterinarska stroka z vsemi njenimi zavodi, ustanovami in medicinskimi šolami v kraljestvu SHS stoji pod vrhovno upravo ministra narodnega zdravja.
Clen II.
Naloga ministrstva narodnega zdravja je, p« odredbah posebnega zakona za čuvanje narodnega zdravi a (člen 5) brigati se za celokupno urejenje sanitetske in veterinarske stroke in za napredek Javnega zdravstva v kraljestvu SHS; osnovati višje in nižje medicinske šole za obrazbo in izVežbo strokovnih organov; ustanavljati sanitetske ustanove za zdravljenje in negovanje bolnikov, čuvati dmnačo živino in preprečevati za ljudi opas-nosti pred živalskimi boleznimi, oskrbovati te ustanovo s potrebnim materijalom, podpirati in organizovati samoupravno in privatno inicijativo v tem pravcu; voditi nadzorstvo nad njimi in nad delovanjem poverjenih mu organov.
Clen III.
Minister narodnega zdravja mora imeti strokovno izobrazbo.
Clen IV.
V ministrstvu narodnega zdravja obstoji kot nalvlšji strokovno- administrativni organ:	Glavna sanitetska
uprava in ti oddelki: civilno-sanitetski, vojno-sanltetskt, veterinarski, graditeljski, lekarniško-skladiščnj in oddelek za računovodstvo.
Razun tega bo imelo ministrstvo narodnega zdravja kot posvetovalno tehnični organ: zdravstveni odsek s higijensko-bakterijološkim, kemičnim in statističnim oddelkom in v to svrho potrebnimi zavodi, in kot najvišji strokovno posvetovalni organ: Sanitetski svet.
Clen V.
Ministrstvo narodnega zdravja mora Izvršiti novo organizacijo sanitetske in veterinarske stroke, napraviti načrt zakona za čuvanje narodnega zdravja (čl. 2) in predpisati potrebne naredbe in pravilnike po omenjenih osnovah tega zakona, ki bo veljal za celo kraljestvo SHS, pri redni skupščinski seziji pa predlož.tl, v sporazumu^ ministrom prosvete načrt zakona za otvoritev medicinske fakultete v Belgradu.
Clen VI.
Ko stopi ta zakon v veljavo, preidejo vsi dosedanji sariitetski oddelki ministrstev notranjih del in vojnega in veterinarski oddelki ministrstva narodnega gospodarstva in vojnega v kraljevini'Srbiji pred ujedinjenjem, 21 vsemi ostalimi sanitetskimi in veterinarskimi oblastni:, strokovnimi zavodi, ustanovami, medicinskimi šolami in materijalom v kraljestvu SHS, pod ministrstvo narodnega zdravja s celokupnim svojim bižetom, vsemi uradniki in drugim osobjem, ki obdrži dobljene pravice dokler se ne uveljavi novi zakon o čuvanju narodnega zdravja (čl. 2 in 5) in določi se blagajnik za to ministrstvo.
Sariitetski in veterinarski oddelek vojnega ministrstva preideta pod ministrstvo narodnega zdravja, poa istimi pogoji, po 6 mesecih po dovršeni demobilizaciji.
Clen VII.
Te naredbe postanejo zakon, kadar jih narodno predstavništvo SHS potrdi in kralj podpiše, veljajo pa od dnova razglasitve.
Rdeči teden
mora po vseh krajih Slovenije, zlasti pa tani, kjer so delavci in pošteno napredno misleči prebivalci prinesti prav mnogo novih naročnikov.
Zavedajmo se, da nas najhujši politični in morda tudi gospodarski boji še čakajo. Pojavlja se reakcija, ki ji bomo kos le tedaj, če bomo močili, prav močni!
Vestnik „Svobode“.
Našim članom in članicam naznanjamo, da je prva številka »Svobode«, družinskega lista Izšla. Ista se je nekoliko zakasnila, druge pa bodo izšlo redno 15. vsakega 'neseca.
Ljubljanski In okoličanskl člani dobe list, in sicer ofti v Ljubljani v tajništvu Svobodo, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr., oni na (ilincah, v Vodmatu in 'Slškl pa v ondotnih konsumnih društvih.
Zunanjim podružnicam pošljemo list skupno: razdele ga naj same med člane in obenem poberejo članurino za januar in februar.	.
Opozarjamo vse podružnice, da jim dopošljemo z listom vred pristopne Izjave.
Od 1. februarja daljo plača namreč vsak novo pristo-pivši član pristopnice 50 vin., od katere obdrži podružnica 20 vin., 30 vin pa pošlje z mesečnim obračunom iu podpisanimi pristopnimi izjavami v Ljubljano. Članarina ostane 1 K mesečno. List dobe člani brezplačno.
Iz stranke.
OBVESTILO TRBOVELJČANOM!
Ker ima bivši podružnični blagajnik sodrug Ule, ko Jo prevzel tudi blagajništvo Unije slovenskih rudarjev, vedno več posla, je sklenil politični odbor socialno demokratične rkiajnc organizacije v Trbovljah obvestiti člane,, da se bo odslej plačeval strankini davek, ki ga mora plačevti sleherni sodrug in pristaš, plačeval ločeno, in sicer v društvenih prostorih »Delavskega doma« vsako nedeljo cd 9. do 12. dopoldne, vsak torek od 4. do 6. popoldno hi v sak četrtek od 4. do ti. popoldne. Ta red stopj v veljavo za politično organizacijo z dtTnašnjim dnem, to je 1. februarja t. 1. Blagajništvo prevzame sodrug Venceslav Rinaldo. — Za odbor: Fran Ri-naldo, načelnik; A. Ule, zapisnikar; J. Klenovšek, °db )t nik.
Shodi.
Ljubljana: Zenski shod v »Mestnem domu«, velika dvorana, nedelja, dne 2. februarja ob 3. uri popoldne. Poročajo sodr. Al. S te bi, dr. Korun, dr. Lemež in inž. S t c b i.
Vodmnt-Zelena jama. Soboto, dne 1. februarja ob 7. uri zvečer v gostilni »pri Sušniku«. Poroča sodrug U r a t n 1 k.
Vlč-Cilince: Nedeljo, dne 2. februarja ob 5. uri popoldne v gostilni »Amerika«. Poroča sodrug inž. S tebi
Shod v Šiški. Naznanjeni shod »pri Šternu« se ne vrši v nedeljo nego v soboto, dne 1. februarja ob 7. uri zvečer.
Moste. Nedeljo, dne 2. februarja popoldne ob 5. uri v gostilni »pri Terčku«. Poročata sodruga Kopač in C c I e š n i k.
Škofja Loka. Jugoslovanska krajevna socialno demokracija priredi javni politični shod dne 3. svečana popoldne ob 3. uri v prostorih gospe Marije Kalan »pri Novem svetu« v Škofji Loki. Vabi se na polno udeležbo. Odbor.
Zidanimcst. Delavci cementno tovarno pozor! V nedeljo 2. febiuarja 1919. se vrši sestanek tovarniških delavcev v Uiuštveni sobi. Vsi na ta sestanek in žene tudi! Začetek točno ob 1. uri popoldne. — Odbor.
Umetnost in književnost.
Narodno gledališče. V soboto, 1. februarja ob pol K
zvečer: Čajkovski): »Jevgenlj Onjegin« za »A« abone-nient. V nedeljo, 2, februarja popoldne ob pol 3. opereta ‘Cornevlllski zvonovi« izven abonementa. Zvečer ob P°1 8. Vojnovič: »Smrt majke Jugovičev« izven abone-
menta. — V ponedeljek, 3. februarja ob pol 8. zvečer ope- j reta »Mamselle Nitouche« za »A« abonement. — V torek, i 4. februarja zvečer ob pol 8. Ivan Cankar: »Jakob Ruda« za »B« abomment.
P. n. ravnateljstva šol (Mestnega dekl. liceja i. dr. ženskih šol) se opozarja, da je uprava gledališča vse potrebno. ukrenila in predelila parterno dijaško stojišče, tako da je mogoče sedaj posetiti isto tudi dijakinjam.
»Svoboda«. Izšla je prva številka družinskega lista »Svoboda«, ki naj bo spremljevalec-sopotnik dela delavskega izobraževalnega društva »Svoboda«. Uredništvo v lepih besedah pove, da hoče biti leposlovni list »Svoboda« za tisto plast našega naroda, ki jo je doslej slovensko slovstvo skoro dosledno zanemarjalo, to je: za delavstvo iti delavske družine. »Svoboda« se ne bo udinjala — tako pravi uredništvo — nobeni literarni šoli; zakaj prava umetnost in iskrena veda je izven vsega tega, ona jevečnogibanje na potu razvoja, ona je večna revolucija. — Vsebina lista je bogata. Na 16 straneh je zbranega obilo gradiva. Fran Albrecht, ki je urednik »Svobode«, je napisal lepe besede »Spomenico Ivana Cankarja«. Vladimir Levstik, Igo Gruden in Franlč so priobčili po eno pesem, ki najdejo vse lep odmev v srcih čitateljev. Prav primerna in značajna je slika Alfonza D a n d e t a: »Zadnja ura v šoli«. Članek: Materino mleko in materino srce se nikdar ne moreta nadomestiti« piše otroški zdravnik, ki naj še večkrat kaj podobnega napiše. Prepričan naj bo, da bodo njegove poučne in prijazne besede našle vse polno hvaležnih čitateljic. Fran Erjavec piše o »naši izobraževalni organizaciji«. Pre-resnlčna je njegova trditev, da ie moč vsake politične stranke odvisna od moralne in intelektualne kakovosti njenih članov. — Maks Košir, naš nepozabni prijatelj, ki je s takim veseljem sodeloval v izobraževalnem društvu »Svoboda« in se tako zelo veselil delavskega leposlovnega lista, je tudi zastopan med sotruduiki. Kliče delavskemu listu v črtici: »Na pot svoj pozdrav«. S Svo-bodo hočemo širiti omiko med najširšimi sloji. Z bakljo Svobode hočemo kazati pot, ki vodi v krasneišo prihod-njost. Kadar se objameta znanost in delavstvo — ta nasprotna si tečaja sedanje družbe — bosta s svojimi železnimi rokami strla vse kulturne ovire. Kadar se omika j razširi med najširšimi plastmi prebivalstva, tedaj vzcvete , nravnost In samozavest, zadovoljstvo in veselje, blaginja i in sreča vsega prebivalstva«. — A 1 i n i h u d o, k o d o-brega Maksa Koširja ni več, da ga krije že t e ž k a o d e j a m a t e r e z e m 1 j e?! Naj mu »Svoboda« napravi prijazen kulturen spomenik kot navdušenemu borcu in delavcu! »Pregled« ie bogat. Razdeljen je res pregledno. - - Na zadnji strani je še društveni vestnik. Urednik F. Albrecht se je potrudil In uspeh je tu. »Svobodo« priporočamo slovenskemu delavstvu. Dolgo let je preteklo od takrat, ko je izhajal naš prvi delavski lepo-slovni list »Svobodni glasovi«; — netečnost naša j.h je onemila! Naj ne zadene »Slobodo« enaka usoda! »Slo-boda« stane na leto 12 kron in izhaja po enkrat na mesec. Naroča se v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr.
— Slovenski delavci in slovenske delavke! Jugoslov. soc. dem. stranka je z izdajanjem »Svobode« izpolnilo napram vam občutno vrzel. Poleg dnevnika »Napreja«, tednika »Delavca« poleg revije »Demokracije« — eto še družinskega lista »Svoboda« 1 Naj ne bo nobene slovenske delavske družine brez teh prepotrebnih časopisov in glasil!
 _________________________________________________   V.
Dopisi.
Shod na V rhulki. V nedeljo, dne 26. t. m. se je vršil v dvorani pri »Črnem orlu« mnogobrojno obiskan shod, na katerem je [>oročnl sodrug inž. S t e b i. Priglasilo se ie mnogo novih članov in izrazilo željo, da se v kratkem času skliče shod na Verdu in stari Vrhniki. Sodrugi Vrhnike! Agit.rajte marljivo, nabirajte novih članov in naročnikov za »Naprej«.
Iz Javorniške tovarne. Ko so nastali kritični časi, zaradi prehrane, so ustanovili na Dunaju prehranjevalni urad. Naši tovarniški uradniki pa niso bili zadovoljni stem uradom, ker so se bali, da bodo preveč lačni, in so si sami zase ustanovili urad za prehrano. Za ministra tega urada, so si Izbrali nekega delavca iz tukajšnje tovarne. Imel je dovoljenje od vojaškega vodja Mllllerja, du je smel nemoteno hoditi okolo po blago. Dajali so mu razbčno blago, železo, žreblie, in podobno, ki ga je nosil po bohinjskih hribih, in tako preskrboval naše uradnike s si-| rov‘m maslom, jajci, in podobnimi stvarmi. Ko pa je nastal j polom bivše Avstro-Ogrske, je pa minister prehrane ostal | dalje časa doma, seveda brez dopusta. Ko je pred nekaj dnevi zopet prišel na delo, mu je rekel Lukman, da nima i zanj dela, ker je brez njegove vednosti ostal doma. To ima sedaj za zahvalo, ker je skoro dve leti lazil po bo-j hinjskih hribih, da Je reši! naše uradnike lakote. — Sedaj so ga vrgli na cesto.
Hrastnik. Vodstvo kemične tovarne ni hotelo uvesti osemurni delavnik. Delavstvo se je pritožilo na obrtno oblast in prišlo je do pogajanj. Dr. Vidmar iz Celja kot zastopnik okr. glavarstva v Celju je poizkusil obravnavati z delavci in podjetn.ki, a je naletel od strani podjetnikov na precejšen odpor. Druga obravnava se Je rešila 22. prosinca, pri kateri je bil tudi navzoč Inž. Anton Ste-bi, višji obrtni nadzornik iz Ljubljane. Pri tej obravnavi I se je po dolgem obravnavanju dosegel sporazum med delavci in podjetniki. Dela se sedaj do 15. marca od 7.
ure zjutraj do 3. ure popoldan od 15. marca naprej se začne ob 6. uri zjutraj in se dela do 2. ure popoldan. Energičnem nastopu obrtnega nadzornika se je zahvaliti, da se je za delavstvo to doseglo. Pregledal je tudi tovarno in marsikaj našel, kar ne odgovarja h.gijeničnim razmeram v tej tovarni.
Iz Celja. Dne 23. januarja se je vršil strokovni shod kemičnih delavcev v Celju, ki je bil prav dobro obiskan. Shod je otvoril sodrug Koler z daljšim govorom. Poro-! čal o pottebi strokovne organizacije sodrug Malovrh.
' Ker so delavci kemične tovarne v Hrastniku že dalje j časa organizirani, je nujna potreba, da se tudi delavstvo | kemične tovarne v Celju organizira. S pomočjo organizacije je hrastniško delavstvo doseglo lepe uspehe. Gospoda, ki je mislila pred nekaj meseci, da je delavec živina, je sedaj začela delavca upoštevati čisto drugače. Tudi v Celju je še dosti narediti. Gospod Konfidenti kot obratni vodja še vedno misli, da smo v istih časih, ko se je vsak delavec tresel pred njim. A časi so minuli in gospod Konfidenti bo moral drugače ravnati z delavci. Kajti delavstvo ima danes več svobode in se ne bo pustilo tako izkoriščati in trpinčiti, kakor poprej. Govorili so še sodrug Murko, ki je vzpodbujal delavce za strokovno organizacijo. Sodrug Štern je govoril o politični ln gospodarski organizaciji, sodrug Marn za vztrajno delo v prid stranke, sodrug Brezovšek o pomenu mladinske organizacije in o tisku, sodrug Verbič in neki vojak Viltor-ski, ki je branil uniforme Sokolov in Orlov. Sodruga Marn in Malovrh sta poučila tega gospoda in mu razložila, da se delavstvo hoče organizirati za svoj življenski dobrobit. Sodrug Koler je v zaključnem govoru še enkrat pozival navzoče tovariše in tovarišice k delu za delavsko stranko.______________________________________________
Dnevne vesti.
— Ljubljanski kruh ln zdravje prebivalstva. Ze dva
meseca je ljubljanski kruh prava Specialiteta. Ce bi bila samo moka slabejše kvalitete, bi človek potrpel in rekel, no, vojna je in mnogo vojnih hujskačev še imamo, dokler teh ne uženemo, ne bo bolje. Vrhutega pa je kruh kvašen s kisanim testom, ki postaja vsak dan slabeji. Drož ni, ker hočemo vojno, ker ne skrbimo za uvoz, marveč se rajši pričkamo in prekljamo, kakor da bi se pametno in trezno dogovorili s svojimi sosedi. V Ljubljani se že pojavljajo želodčna obolenja, zlasti med otroki, epidemično. Bolezen pa ni tako neznatna ,za mlajše j organizme je naravnost smrtno nevarna. Kvas, ki ga ra-1 bijo sedaj po pekarnah, postaja vsak dan bolj strupen. Zaradi tega je pač treba kaj ukreniti. Ne verujemo, da bi se temu ne dalo odpomoči tako ali tako. Drugačen kvas, drugačno kvasenje ali kakorkoli že! Igračkanje s človeškim zd;avjem je pa vsekakor nedopustno!
Peskova mast mostno aprovlzacije. »Slov. Narod« poroča: Pritožbe radi masti. Ker je mestni aprovizaciji pošel špeh, delila so je po nekaterih okrajih mast. Cujejo se pritožbe, da je mast neporabna in da —• kakor piše »Jugoslavija« — »smrdi kot gnoj na gotovem mestu«. Človek bi skoraj ne verjel, da je to mogoče, ker se je mast vzela od tistega vagona, katerega je mestni ob-čini za 640.000 kron prodal g. Pesek. Razdelitev masti se je ustavila in se bo zadeva strogo preiskala.
— Ljubljanska aprovlzaclja deli sedaj na osebo pol kilograma moke po 2 K 90 vin. in pol kilograma fižola tudi po 2 K 90 vin. Ako ne vzameš fižola, tudi moke ne dobiš. Ker se pa na trgu dobi lepši fižol brez karte po 1 K 80 vin. kilogram, branijo se ljudje jemati fižol ln ga plačevati 1 K 10 vin. dražje kakor na trgu. Zahtevamo, da aprovizacija na zahtevo odda tudi moko samo brez fižola. S sladkorjem je isto. Nekateri dobivajo fin sladkor, drugi surovega; nič boljše ni s soljo. Ce ni dovelj blaga, naj se to pove; bolje bi pa bilo, da se razdeli enakomerno, zakaj taka razlika? Podobno zlo so tudi sedanje javne dražbe živil, ki ne hasnejo prav nikomur razen oderuškim prekupcem. Ta živila bi se prav lahko prodala brez prekupcev konsumentom na karte. — Več prizadetih.
—■ Penzlje vojaških vdov in sirot za december In januar. Na brzojavno vprašanje je naš zastopnik na Dunaju brzoja\ no odgovoril, da so penzije za vojaške vdove in s.rotc za meseca december in januar že izplačane potom poštne h. anilnice. — Kdor bi Jih še ne bil prejel, jih dobi v najkrajšem času. — To v pojasnilo na mnoge prošnje in pritožbe.
— Oni gospodje !n gospodične, ki imajo veselje za dramatiko ali za godbo na lok, naj se zglasc v tajništvo »Svobode«, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr.
— Pozor trgovski sotruduiki In sotrudnice. Vsi trgovski sotruduiki iu sotrudnice se vabijo v ponedeljek, dne 3. svečana 1919. ob 7. url zvečer v restavracijo »Narodnega doma« na zaupen sestanek na katerem se bo razpravljalo o stanovskem položaju. Udeležite se polnoštevilno!
— Društvo zasebnih uradnikov ln uradnic v Ljubljani
naznanja svojim članom, da se uraduje v društveni pisarni od 8. ure zjutraj do 2. popoldne.
— Vsem goriškim beguncem! Begunci! Goričani! Vaša domovina je v nevarnosti. Zemljelačni Italijan jo hočo odtrgati iz krepkega telesa naše mlade Jugoslavije! Vi to najbolje veste, da pomeni za vas gospodarsko smrt, uko pripadejo vaše pokrajine Italiji. Vaši sodeželani, ki jim je bfla usoda bolj mila kot vam, da so se mogli vrniti v svojo porušeno domovino ln oni, ki so ostali kljub vojnin.
grozotam doma, so že izvršili plebiscit — izrekli so se za Jugoslavije}. Naj Italijani in celi svet vedo, da ste pripravljeni žrtvovati vse za združitev svoje, po Italijanih zasedene domovine z edinstveno in svobodno Jugoslavijo. — Zato vas poživljamo, da podpišete izjavo, v kateri se izrekate za državo SHS in proti italijanski okupaciji. Izjavo s podpisi pošljite nemudoma pisarni za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Dunajska cesta št. 31. To lahko storite, kjer vas je več, na eni poli, kjer vse je manj pa tudi na navadni dopisnici in sicer tako, da prepišite na polo sledečo .zjavo: »Podpisani prebivalci občine (ime domovinske občine) pol. okraj (ime dom. pol. okraja), ki smo bili vsled vojnih dogodkov prisiljeni zapustiti naše domove in naše imetje in katere nam je vojna funja porušila in ugrabila, prebivajoči sedaj v .... . (ime kraja sedanjega prebivališča) odločno zahtevamo, da se gohška pokrajina z glavnim mestom Gorica vred vtelesi samostojni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter najodločneje odklanjamo aspiracije italijanske države do te
pokrajine in do tega mesta. V.................(ime	sedanjega
prebivališča) dne............Slede	podpisi. — Stor.te pa to
takoj, ker je odločitev blizu 1	P« P-
— Občni zbor »Akademičnega društva slovenskih tehnikov na Dunaju« se je vršil dne 24. prosinca t. 1. Izvolil se je sledeči odbor:	cand.	ing. Stanislav Roglič,
predsednik, abs. ing. Stanko Sonc, podpredsednik; cand. ing. Vojteh Fugina, tajnik; stud. ing. Feliks Lobe, blagajnik; stud. ing. Jože Černivec, knjižničar; cand. ing. V.ktor Kladnik in cand. ing. Franc Miklavec, preglednika. Za 'zastopnika društva pri narodni vladi in drugih podpornih društev je bil izvoljen cand. arh. Francelj Kregar.
— Stranke, ki so za časa vojne Imele mestne njive v svrho obdelovanje v brezplačnem zakupu, se poživljajo, da se pri gospodarskem uradu mestnega magistrata izjavijo, če tudi letos reflektirajo na ta svet, ki bi ga morale za pridobivanje prehrane obdelovati. Kdor se ne priglasi zgubi pravico do sveta, ki se drugam odda.
— Vojaška godba. Vsi godci od 17. do 26. leta, ki bi želeli vstopi-ti k vojaški godbi v Ljubljani, naj se javijo p.smeno pri. štacijskem poveljstvu v Ljubljani, kjer dobe potrebne informacije.
— Občni zbor. Obrtna zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov, zadružna bolniška blagajna in obrtno društvo v Kranju priredi občni zbor, ki se vrši 2. svečana 1919. v »Ljudskem domu« v Kranju. Polno število udeležencev vabi odbor.
• - Protestni »hod Jugoslovanske akademlčne omla-
dlno proti Italijanom se bo vršil v nedeljo, dne 2. t. m. ob 10. dcptldne v »Mestnem domu«.
— Koroškim beguncem! Vsi begunci in drugi ljudje a Korjškega, Ki so jim znana kaka nasilstva ali grozilne izjave i:en škega vojaštva, se poživljajo, da dajo pri nal-bližji poliUčf-.i cblasti nemudoma tozadevno izpoved na zap.snik. — Fr. Smodej.
— limrl je dne 22. t., m. član »Svobode«, pevec sodr. Jožef ZahrasT.ik. Pogreb se je vršil 24. t. m. z društveno godbi. Nagrobnico so mu peli njegovi tovariši. Nagrobni ! govur je govoril sodr. V. Kokalj.
— Hrastnik. Člani konz. društva rudarjev, ki še niso dvignili dividendo, opozarjamo, da naj to takoj store. Nadalje prosimo vse one, ki imajo izposojene knjige iz rudarske knjižnice, da jih takoj vrnejo, ker moramo knjižnico urediti.
— Po mariborskih dogodkih. Clan francoske komisije iz Zagreba major Montegu je došel v Maribor, da se orijentira o položaju na Spod. Štajerskem. Gen. Maister ga Je sprejel in pogostil, nakar je major odšel v Gradec.
Z ozirom na dogodke v Mariboru so graške oblasti, kakor izv&mo, konfinirale, okoli 80 do 100 uglednih Slovencev. HišnO preiskavo’so izvedli pri trg. pomočniku Viktor Tol-nikarju, ki je iztrgal policijskemu komisarju dr. Senekoviču revolver, in našli pri njem še dva druga revolverja.
— Spomenik Tegetthofov ponuja admiral Cagni v Pulju v darilo mestu Rimu. Soho, poklonjeno nekdaj nad-voj. Maksimiljanu pa podari mestu Genovi.
— V Splitu se mudi ugledni francoski publicist Ga-Ston Richard, urednik lista »Tribune de Geneve«.
— Nov akt sovražnosti laških okupacijskih oblasti. 2eleznišl;a postajama v Beli peči in Ratečah so te oblasti prepovedale sprejemati žigosane bankovce. Narodna vlada SHS v Ljubljani je javila slučaj ministrstvu in zaprosila diplomatske intervencije. V prometnem interesu sc je omenjenima postajama dovolilo, da smeta do preklica tudi 5i po 2. februarju sprejemati nežigosane bankovce.
 2a Bissolatlju. V »Secolo« piše Alessi o mejah bodočo Italije ir se zavzema za Bissolatijeve nazore. Mnenja je, da spojitev Dalmacije, kjer je italijanska manjšina, ne bi zadela samo lokalnih interesov Srbohrvs-tov, ampak tudi nacionalne interese celega kraljestva SHS.
— Hišne preiskave na dunajskem dvoru je uvedel vojaški svet, ker so btje v stražnem poslopju častniki snovali monarhistično zaroto in so imeli nakopičenega mnogo orožja ln municije.
 Vojaki protestirajo proti omejevanju tiskovne svobode. Vojaški sveti dunajske narodne obrane so sklenili izdati na svoji plenarni seji naslednji protest proti omejevanju tiskovne svobode: »Plenarna seja voj. svetov dun. nar. obrane protestira energično proti omejevanju tiskovne svobode in proti »dobrotam« dunajskega policijskega ravnatelstva, ki Je s svojimi »varnostnimi« organi udrlo V nredništva socialističnih listov, izvrševalo hišne pr»-
iskave, zapiralo In zaplenjevalo letake, kojih vsebina je enake oni v komunističnem manifestu Karla Marxa in ki jo moremo dobiti v vseh knjigarnah«. — Plenarna seja vojaških svetov je naročila izvrševalnemu odboru, da naj izroči ta protest ministrstvu za zunanje zadeve.
— Število nezaposlenih v Beninu narašča. Berlin, 29. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Število brezposelnih vedno narašča. Sodi se, da je sedaj v Berlinu in predmestjih približno 230.000 ljudi brez posla. Ker dobivajo brezposelni na dan sedem do osem mark podpore, sprejemajo le neradi delo, to pa le proti visokim mezdam.
— Veliko pomanjkanje premoga v Nemčiji. Kljub ogromnemu številu brezposeln.h in bogastvu Nemčije na premogu je pomanjkanje premoga veliko. Industriji, prometu in prehrani grozi velika katastrofa.
— Wilson odpotuje 12. februarja v Ameriko, da pro-čita kor gresu svojo poslanico. Po petih tedn.h se zopet v-rr.e r,a t r.iiici sko k mirovnim pogajanjem.
— Zidovske trgovine so oplenili v Tarnovu v Galiciji.
— NašUjevanjo v Ameriko nameravajo prepovedat! za štiri leta. Naseljevati se bodo smeli v tem času samo očetje in s<aii očetje tamkajšnjih inozemcev, če so že prekoračili 50. leto in pa mladina pod 10. leti.
— Iz Zadra javljajo, da agitira italijanski kliki ni vse možne načine zoper Bissolatija. Tako so nekega dne nalepili lepake z nadpisom: »Dol z Bissolatijem!« Italijanski vojaki in častniki, vsekakor socialisti, so jfh odstranjall z bajoneti.
Zadnje vesti.
»Senzacijskl« dogodek v Velikovcu.
Maribor, 31. jan. (Lj. k. u.) Dan prej, predno je prišla ameriška misija, so se pripeljali trije avtomobili nenadoma v Velikovec. Nemškutarji so mislili, da je prišla ameriška misija, pa so priredili došlecem velike ovacije in obkolili avtomobile. Iz avtomobilov pa je izstopil general Smiljanič, poveljnik 11. vojnega okrožja, s spremstvom. General se je zbranim zahvalil za ovacije in izrazil svoje veselje, da so se velikovški nemškutarji sprijaznili z mislijo, da postanejo dobri državljani SHS. Ko so zbrani Nemci in nemškutarji spoznali svojo zmoto, so se kaj neprijetno razočarani razkropili.
Lakota na Dunaju.
Maribor, 31. jan. (Lj. k. u.) Po raznih vesteh je na Dunaju veliko pomanjkanje živil, tako da mnogo ljudi umira vsled lakote. Dunajčani so zaradi tega zaprosili Ameriko, naj pomaga. Vsled te prošnje se je danes ob 6. uri zjutraj peljal preko Maribora transport z zelo veliko množino živil, ki so ga spremljali trije ameriški častniki s poveljnikom stotnikom. Živila so jnamenjena samo za bolnike in otroke na Dunaju.
Jugoslovani Internirajo koroške Nemce?
C e 1 o v e c, 31. jan. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada je v Celovec od postajnega poveljništva v St. Pavlu v Labodski dolini dne 30. januarja popoldne dospela brzojavka, da je v Št. Pavel iz Spodnjega Dravograda pribežal strojevodja Peter Adolf in naznanil, da Jugoslovani internirajo in v Ljubljano odvajajo vse nemške uradnike in strojevodje, ki so se izjavili za nemškoavstrijsko državljanstvo. Postajno poveljništvo prosi v imenu vseh uradnikov in strojevodij za takojšnjo intervencijo in odločno protestuje zoper to kršitev v Gradcu sklenjenega dogovora.
Naslovi na Hrvaškem odpravljeni.
Zagreb, 31. jan. (Lj. k. u.) Novi ban dr. Paleček je s prvo naredbo, ki jo je izdal, odpravil vse do sedaj v hrvaškem uradnem I občevanju uvedene in razširjene titulature, kakor »prečastiti«, »presvetli« itd.
Demonstracije komunistov na Dunaju.
Dunaj, 31. jan. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča neka parlamentarna korespondenca, da je komunistična stranka danes pri poslopju Schumannovega cirkusa pod milim nebom priredila zborovanje brezpo-j selnih, na katerem so voditelji komunistov po-j ročali o svojem razgovoru z državnim podtaj-: nikom Hanuschem. Po končanem zborovanju i je del brezposelnih, ki se je medpotoma po-; množil na blizu 2000 oseb, poizkušal priti pred | parlament. Polastil se je nekega tovornega avtomobila in skušal prodreti stražni kordon. !„Samo enemu delu demonstrantov se jc jrosre-čilo, za avtomobilom priti na King, ostale pa je straža odrinila v stranske ulice. Pred parlamentom je na tovornem avtomobilu tjakaj dospele brezposelne zadržala jezdeča policija, jih zajela ter odvedla, ostale demonstrante pa je
policija razkropila. Nekaj brezposelnih je poizkušalo pred parlament dospeti po cestni železnici. Ko pa so izstopili iz tramvaja, je policija razkropila tudi nje.
Nemška Avstrija za živiia.
Dunaj, 31. jan. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada se poroča uradno: Posebna komisija nemškoavstrijske vlade se v soboto odpelje v Pariz, dogovarjat se o preskrbi Nerri- ■ ške Avstrije z živili ter o finančnih vprašanjih, ki so s tem v zvezi.
Cehoslovaške čele se morajo umakniti za demarkacijsko črto.
Budimpešta, 31. jan. (Lj. k. u,) Gla-sam dunajskega kor. urada poroča ogrski korespondenčni urad, da je Cehoslovaška vlada iz Pariza dobila naročilo, naj svoje čete umakne za črto, katero je bila določila ententa. Ta črta poteka od Požuna ob Donavi do izliva reke Ipole, potem ob lpoli do Rimavske Sobote in od tam v ravni črti gori do izliva reke Ung in končno ob reki Ung do Užoka.
Nemiri na Ogrskem.
Budimpešta, 31. (Lj. k. u.) Ogrski k. u. poroča: Kakor javljajo iz Naka, so tam izbruhnili nemiri, katerih so se udeležile tudi čete. Baje je bilo več ljudi ubitih ali ranjenih. Tolpe so, kakor govore, tudi plenile. Iz Segedina so poslali večji oddelek vojaštva, da vpostavijo zopet red v Naku. Včeraj zvečer je bil tam zopet mir.
Aneksionisti pogore na mirovni konferenci.
Berlin, 31. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad javlja: Ameriško naziranje je včeraj v Parizu zmagalo nad aneksionisti.. Pismeno sicer še ni mc ugotovljeno. Voditelji opozicije so na staiisCu, v zinislu katerega se neopravičene aneksije ne smejo izvesti. Seveda pa se to ne nanaša na Poljsko, na Češkoslovaško držalo in na Jugoslavijo, pač pa na ozemlje, katera bi želele države pridobiti iz strategičnih ozirov, aii v povečanje svojeli dežel. Italija je včeraj zahtevala, naj se o stvari še ne sklepa definitivno m je pri tej priliki predložila Wiiso-nu svoje argumente. Orlando, Callero ia Dlaz so obrazložili stališče Italije in zagovarjali italijanske zahteve po vzhodni obali Jadranskega morja in afriških pokrajinah. Njihovo dokazo • vanje pa je našlo malo odobravanja.
Za vojaške svete v Nemčiji.
Berlin, 31. (Lj. k. u.) Celiosiov. tisk. urad poroča: Vojaški sveti Velikega Berlina so se včeraj v zbornici bavili z novo ureditvijo poveljniške modi. Neodvisni socialisti so se ostro obrnili proti vladi in so zahtevali garancije za nadaljnji obstoj vojaških svetov. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se energično protestira proti ureditvi poveljniške moči in proti omejitvi vojaških svetov. Skupščina je zahtevala takojšnji vpoklic državnega kongresa vojaških svetov. Ta predlog je bil sprejet s 146 proti 47 glasovi.
Mednarodni soc. kongres v Švici.
Bern, 30. (Lj. k. u.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Današnjemu posvetovanju delegatov za mednarodno socialistično konferenco je prisostvovalo mnogo delegatov, med njimi bavarski ministrski predsednik Cisner. Raz-motrivali so zlasti programatične izjave glede varstva delavcev. Ugotovili so, da vlada v tem popoln sporazum. Prihodnja seja bo v ponde-ljek popoldne.
Italija proti nemirom zoper Italijane v zasedenem ozemlju.
Ženeva, 31. jan. (Lj. k. u.) Glasom du- j najskega kor. urada poroča »II Mattino«, da je italijanski mornariški minister- ob vzhodni jadranski obali zasidranim vojnim ladjam zaukazal, da naj brez posebnega povelja zatirajo zoper Italijo naperjene nemire, pravočasno zaprečajo izzivanja in imajo za vsako možnost čete za izkrcanje pripravljene.
Italija ne dobi Reke in dalmatinskega obrežja.
Haag, 31. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Razni newyorški listi javljajo iz Pariza, da je Italija podlegla s svojimi zahtevami „ po Reki in po dalmatinski obali. Vsi ameriški poročevalci povdarjajo, da je težišče pogajanj ; v zasebnih posvetovanjih med generaloma. Sinutsom In Nousejem ter VVilsonorn in Lloyd Georgom.
Cehi hočejo biti pravični proti Nemcem.
Amsterdam, 30.'(Lj. k. u.) Dun.-kor. unad poroča: Po semkaj dospelem listu »Ti-, rues« z dne 30. t. m. je imel bivši avstro-ogrskl Poročevalec lista »Times« v Parizu pogovor s iehoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Kramarem, v katerem je rekel med drugim: Proti Nemcem nameravamo postopati pravično, Z Nemci na Češkem bomo ravnali tako, ka-so hoteli nekatcii postopati z nami. Ngmei bodo imeli isto svobodo, kakor mi.
Razno.
* Razuo. V Novem Yorku ic nastala stavku pristankih delavcev, ki se nadaljuie z vso silo. Razširila se je na ^■tlezn.ške delavce. Pogajanja so brezuspešna. Delavci zahtevajo 8-urni delavnik in obenem zvišanje plače. — ] Pariza poročalo, da se povodenj na Seini in Marni čiin-jtolie veča. V več okrajih Pariza so'poplavljene ulice. •-^emobil.zacija v Angliji hitro napreduje. Dnevno puste 5000--(j000 mož, ki so zaposleni v industrijskih podjetj.h.
opo.en odpust pričakujejo v prvi polovici februarja ali pa šele po končnem sklepu miru. — Iz Carigrada se vračalo nazaj v Nemčijo člani tamošnje nemške kolonije. Te ni je dospel v Monakovo drugi transport teh Nemcev,
°ječ iz 540 civilistov. — Sodniji Schlicke, ki je bil doslej zastopnik delodajalcev pri osrednjem svetu zveze nemških industrijskih delodajalskih in delavsk.h zadruir, ie b.l imenovan po Wolffu — za delavskega ministra Wiirttenber5ke. — V Varšavi so otvorill prvo poljsko letalsko šolo. — Iz Pariza poročajo, da Je umrlo v Italiji nasledkom hripine epidemije 1.584.000 ljudi . . . — -Število nezaposlenih na Dunaju znaša danes že nad 100.000 ... — Poljski uradni list »Monitor Polski« Priobčuje dekret, s kojim se nareja prebiranja letnika 1898. Službena doba }e določena za enkrat na eno 1 c t o. Normalno službeno dobo bodo določili šele v zako-nodarni narodni skupščini. — Japonci so poklicali čete, ki so se nahajale v severni Sibiriji, domov, ker niso več posebne za »vzdrževanje redu«. Ali so bile sploh kedaj?
Kako Jo podpisoval gospod Karl Habsburški vojno posojilo. Iz Budapešte poročajo, da Je podpisal bivši cesar Karl pri emisiji vojnega posojila pri avstrijski kreditni banki in pri Lžnderbanki ter pri peštanski komercialni banki po 100 milijonov kron. Za »drobiž in cvenk«, ki so fab| za to, se seveda niti zmenil ni, zadostoval je le podpis. Banke so izvedle pogodbe in račun njegovega rodbinskega fonda ter njegov osebni tekoči račun, so postali s tem obteženi. Bankam ni prišlo niti na misel, da bi zah-evale kako plačilo ali nagrado za te podpise . . . Medtem so se pa razmere korenito izpremenile in kurs vojnega Posojila Je silno padel, torej ni preostalo nič drugega kot Uidi od bivšega vladarja zahtevati, da plačil svoj »dolg«. Na nobeno, v Eckartsan poslano, pismo niso odgovorili. Tudi osebna intervencija bank, je bila brezuspešna. Banke so sklen.le, da bodo tirjale Karla Habsburga sodnim Potom, če ne dobe v kratkem denarja. — Obenem pa naj 'zve javnost, da nimajo le bivši vladar, ampak tudi še mnogoštevilni nadvojvode pri velikih budimpeštanskili bankah še neplačane velike račune za vojna posojila l’a vse le v Budimpešti!
* Izpromemba človeške lobanje. V glasilu ameriške 7.veze zdravnikov v Ch.cagu, se peča prof. Artur Keith * izprernombami, ki so se izvršile ščasoma s človeško lo- j anjo Primerjajoč lobanje starih Rimljanov z lobanjami
iev umrlih v 18. stoletiu, je dognal, da postajata na št ,a”*a^ n0v0c*0bnih Ijud( očesni duplini globokejšf, da ^ nita čelna kost in nos bolj ven, kosti na licu se zmanj-^njejo, brada se pa širi. Kar se tiče ustne votline je ugo- : čimd' ^ ne^° ‘n Postaja ravnejše, zobje postajajo to -•	*	°stri.	Kar je dognai ta ameriški učenjak, vse |
čudno dopolnjuje odkritja, ki jih Je napisal o razvoju j °veškega telesa francoski anatom »Le Doiible«.
Mineralna voda za generalovo gospo. Višji avstro-fs i častniki so imeli, kamorkoli so šli seboj svoje žene. 'ako je Imel pri sebi svojo boljšo polovico tudi generalni
rtrnrsr sr v***
divi, malar; a VoiaSlvu ic bilo uka2' S pi|c'te Kuhano vodo ali pa mineralno vodo, ki jo je v veliki mno ■iiii dobivalo poveljstvo. Toda vojaštvo ni bilo deležno te V(>de. Nekaj je je šlo na mize gospodov častnikov, druga 1>a v stanovanje veleblagorodne gospe generalove, ki se
tej vodi kopala.
Aprovizacija.
dn ^ru^ne komisije bodo uradovale v četrtek j e 6. februarja od 8. do pol ene ure jx>poldne. ‘«ajale se bodo izkaznice za sladkor. Kdor ne 'ore sarn h komisiji po karte, naj izroči svojo «'timacijo kaki drugi stranki, ker se zamud-1 Kom izkaznice na magistratu ne bodo izdaja-. • strankam bi bilo najbolje ustreženo če pri-^ za celo hišo le jedna*stranka po karte, ker strankam in komisijam prihrani’Dre-dela In časa.
se	sladkorja mestne aprovlzaclje
v	^	dne	3.,	4. in 5 februarja
r sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lilleku U1 nakazila sladkorja.
Raztopljen jedilni loj za 1. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za 1. okraj v torek, dne 4. febniaija pri Milhleisnu. Določen jp tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 320. od 9. do 10. številke 321 do 640, od 10. do 11. štev. 041 do konca. Vsaka stranka dobi pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 K.
Raztopljen jedilni loj za H. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za 11. okraj v torek, dne 4. februarja pri Mithlelsiiu. Določen je tale red: popoldne od 2. do 3. št^v. 1 do.500, od 3. do 4. štev. 501 do 1000. od 4. do 5. številke lOUl do ktnea. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loia, kilogram stane 12 K.
Raztopljen jedilni loj za VH. okraj. Mestna aprovizacija bo oddalaja loj za sedmi okraj na rumena nakazila za mast v ponedeljek, dne 3. febniaija pri Miihleisnu. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od (>. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 K.
Raztopljen jedilni loj za Vlil. in IX. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za VIII. in IX. okraj na rumena nakazila za mast v ponedeljek, dne 3. februarja pri Milhleisnu. Določen je tale red: Vlil. okraj, popoldne od 2. do pol 4. IX. okraj, od pol 4. do 5. Vsaka stranka dobi po P''‘ kilograma jedilnega loja, kilogram stane
12 K.
Premog na bele izkaznice za peči v 1., II., IV., VI. in X. okraju se bode oddajal po slede-čem redu: Na vsak drugi odrezek izkaznic za peči se dobi 50 kg premoga, ki stane 6 K 20 v, in sicer : V I. okraju, pri Struppiju, Radeckega cesta 14. na štv. 1 in 2 dne 3. februarja dopolu-dne, na štv. 3 in 4 dne 3. februarja popoldne in na štv. 5 in 6 dne 4. februarja dopoldne; pri Po-žlepu, Komenskega ulica 21, na štv. 7 in 8 dne 3. dopoldne, na štv. 9 in 10 dne 3. popoldne in na štv. 11 dne 4. februarja dopoldne; V II. okraju. pri Pleškotu, Krenova ulica 12, na štv. 1 in 2 dne 3. dopoldne na štv. 3 in 4 dne 3. popoldne, na štv. 5 in 6 dne 4. dopoldne, na štv. 7 in 8 dne 4. popoldne, na štv. 9 in 10 dne 5. dopoldne na štv. 11 in 12 dne 5. popoldne in na štv.
13 dne 6 februarja dopoldne; pri Komarju. Krakovska ulica 13, na štv. 14 in 15 dne 3 dopoldne in na štv. 16 in 17 dne 3. februarja popoldne. — V IV. okraju v mestnem skladišču pri Narodnemu domu. Premog se plača v stražnici na magistratu, srednja hiša pritličie na levo in sicer: stranke z izkaznicami.) štv. 1, 2 in 3 dne 3. dopoldne, štv. 4, 5 in 6 dne 4. dopoldne, štv. 7, 8 in 9 dne 5. dopoldne, štvlO, 11 in 12 dne r>. dopoldne štv. 13, 14 in 15 dne 7. dopoldne štv. 16 dne 8. februarja dopoldne, vsakokrat od 8. do 10. ure dopoldne. Premogovne karte morajo stranke prinesti s seboj. S temi potrdili o plačilu se dobi potem premog v skladišču pri Narodnem domu in sicer tisti dan dopoldne, ki bode označen na potrdilu magistrata. — V okraju VI pri Lampertu, Krakovska ulica na štv.
in 2 dne 3. dopoldne, na štv. 3 in 4 dne 3. po- i poldne in na štv. 5 in 6 dne 4. februarja dopoldne; pri Uherju, Slomškova ulica 12, na štv.
7 in 8 dne 3. dopoldne, na štv. 9 in 10 dne 3. popoldne in na štv. 11 in 12 dne 4. februarja
dop.; pri Trdini, Slomškova ulica 21, na štv. 13 in 14 dne 3. dopoldne in na štv. 15 dne 3. februarja popoldne. — V X. okraju, pri Unger-ju. Kranjska stavbena družba na štv. 1 in 2 dne 3 dopoldne, na štv. 3 in 4 dne 3. pop., na štv. 5 in 6 dne 4. dop., na štv. 7 in 8 dne 4. pop., na štv. 9 in 10 dne 5. dop., na štv. 11 in 12. dne 5. februarja pop. Po končani prodaji morajo trgovci takoj naznaniti ostanek premoga in predložiti premogovne odrezke, ker se jim bode sicer naložila globa.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Pe t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v LJubliani.
3 846 Razglasi
Jugoslovanska tovarna za milo v Spodnji Šiški
ima
večjo množino milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih cenah:
20 \ pralno milo v kos.	po 100	g,	kora.	po	—'40 K
30 .	„	»	„	.	*	100	,	„	,	--60	K
QO 30 .	,	.	,	„	»)0	,	1-20	K
38-40 „ toiletno „	.	„	„	100	„	„	„	2'50 K
66 „ mi o za britje .	„	.	5«	„	„	„	2’ - K
10 * milni prašek...................kg	,	2	50	K
Pri naročbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje znaten popust in se v tem slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarna po naslednjih cenah:
20 ”/„ pralno milo v kos.	po 100	g,	kom.	po	— 30 K
30»	•	„	„	„	„	100	,	.	„	—-45 K
■ » *	» 200	»	»	*	-'90 K
38 -40 „ toiletno ,	„	„	„	100	.	„	„	180 K
66 „ milo za britje „	,	,	50	,	„	„	1 40 K
10 „ milni prašek...................kg	,	2	—	K
Bl»go se mora plačati n pref, ker se razpošilja sicer le proti povzetju
Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za milo v Sp< dnji Šiški.
V Ljubljani, dne ‘20. januarja 1919.
Poverjenik za javna dela in obrt:
Inž V. Remec, I. r.
Štev. 648.
Razglas.
Po naročilu poverjeništva za javna dela in obrt v Ljubljani bo oddajalo in razpečevalo oskrbniHvo državne cinkarne SHS v Celju neposredno svoje izdelke.
Proda ale se bodo: Cinkove pločevine različnih debe osti, čis i cinek n cinkov prah.
Vsi dopisi in naročila, katera se bodo reševala z < bratno oošto, naj se pošiljajo plav-žarskemu oskrbništvu SHS v Celju.
Naročila se bodo izvrševala ločno in solidno po stalnih cenah proti predp ačilu.
Zaboji se bodo zaracunjevali po dobavni
ceni.
Plavžarsko oskrbništvo SHS v Cel u,
dne 25. januarja 1919.
Uredništvo in upravništvo BNapreja‘‘ imata te efonsko zvezo Stev. 312.
,SVOBODA‘,
Izhaja 15. vsakega meseca, .-tune letno 12 K, polletno 6 K.
«MJSWn'*e VaB V,!'bil?.0 na "»ročbo družinskega lista ..Svobode-, ki izhaja 15 vsakeca meseca nnaph prinaša v prepiosti, a umetn šk' ob iki povesti, pesmi, članke in lažjo znanstvene ra7Drave
pridobiti 'dobre'in učled '"“slovenske 'nisT‘r m ozin' zadošča Potrebam d-užin. Uredništvu seje posreč lo . dovrte„e prevode1z tujih slovstev
tvenoptTg,aV !ocii“«na vprašanja in bo list tako povsem odgov^rduhu
nišTi okrasek slehernega pr.pro^dortT “ ^ m68t°	d°8‘ikrat	nit“redne«a bluS« v umet-
doraSčMočim’ hCerani^n’ ^.vobodo<‘’	i".	Sirit«	med	svojimi znanci I Dajte jo v	roko zlasti	svojim
' SvohudM" t ‘inovom, ki so	najb.ilj	ž-ljni in	potrebni dobrega. le ei;a in	poučnega	čtiva!
delav "druStvH	B/lc«,°,et1no «	2	~	K	6 -, posamezna «ev||ka K 1*20,	liobr
lista »Svobode**!' LJ^IjMia,^Šel™nlmi^oViiaul?ca*6/IL^0^11*"0 J“ P°8"jtt“ UPravništv“ družinama Poslužujte se narečnega listal	..	...	.
Uredništvo In upravnlltvo „Swcbode‘‘.
Sprejema se tudi inserafte. Cene po dogovoru. ■ ■ Naročajte, iitajte, Sirite naS družinski list .SVOBODA*.
inaia	•Svobo«U‘-	l.JnlSlvu,	IJublJana.	šelenbo^ova uUc« V.lopalu«
Dražbeni oklic.
Lesene barake se bodo potom javne dražbe prodale in sicer:
dne 3. februarja t. 1. v Podutiku pri Ljubljani 1 baraka;
dne 4. februarja t. 1. na Selu občina Moste pri Ljubljani 2 baraki, v Vevčah (pri vojaški pralnici) 1 baraka;
dne 5. februarja t. 1. v Gor. Kašlu št. 8 občina D. M. v Polju na posestvn Antona Robida 2 baraki, v Zalogu št. 39 na posestvu Franceta Sicherl 1 baraka, 1 ograja;
dne 6. februarja v Ljubljani na parceli štev. .450/3 (Kapucinsko predmestje) Ivana Zakotnik, tes. mojstra v Ljubljani 1 baraka;
dne 7. februarja t. 1. v Brezovici pri Ljubljani v vasi ob državni cesti, več praznih barak.
Kupnino je položiti takoj v gotovini.
Komisija se snide vsaki dan ob 9. uri dopoldne na licu mesta.
Ljubljana, 30. januarja 1919.
Za vodstvo stvarne demobilizacije:
Jelenc stotnik.
Cen enim odjemalcem naznanjam, da sem prevzel trgovino g. Vouk-a in bodem prodal prevzeto zalogo razne železnine, barv in drugega raznega blaga, katero se pri vsaki hiši rabi, po znižanih cenah. Kdor pride pogledat, bo gotovo nekaj našel, kar se danes še težko dobi.
Veled po'to vanjem
Rudolf Simonišek.
a
a
a
m
Čevlji tovarne ~
Pe» Kom l Ko.
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi po plati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi pod, lati po K 85'— za moške, . K 73'— za ženske.
V za>ogi Ljubljana na Bregu.
er
ODVETNIK m MILAN KORUN
NAZNANJA, DA JE ODPRL S 1. FEBRUARJEM SVOJO PISARNO
—v KNAFLJEVI ULICI ŠT. 4, PRITLIČJE —---------
(NASPROTI NARODNE TISKARNE).
			
			....	
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vlogo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
3°l<
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOiila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1% milijonov kron.
Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
.......j
m
Usnjene čevlje
po novih cenah v vseh oblikah in velikostih zopet razpošilja
Čevljarska zadruga
Niren, zač. Vrbovec, p. Mozirle.
Zahtevaite cenike!
]
IS
*
■
m
m
m
m
m
m
■
m
IH
B JADRANSKA BANKA
U	PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Delniška glavnica .... K 30,000.000. ■g« Rezerve...............K	10,000.000.
||	—	CENTRALA: TRST. —
bJ Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, g Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. Ekspozitura Kranj.
SPREJEMA: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd.
ESKON7IRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: Na vrednostno papirje in na blago, ležečo v javnih skladiščih.
DAJE KREDITE: Pod najugodnejšimi pogoji.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
a
D
D
D
Telefon št. 257.