Leto LDL geuotffl lil. 9 ummi v petek 13. oviusta 1926. Ceno Din 1*53 lihaja vsak dan popoldan, Isvsasasl nedelje in praznike. — InsernU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inseiati petii vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratnl davek posebej. — „Slovenskl Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Poplave Že pri prejšnjih poplavah je bila Slovenija izredno hudo prizadeta, v nedeljo in ponedeljek pa so zlasti pre* živalci nekaterih pokrajin mariborske oblasti preživeli vse grozote, o kakor* snih so pred tedni poročali iz Vojvo* cline. Vodne mase so se razbesnele in ^ hipu zalile cele doline. Rušile so in Uničevale vse, kar so dosegle, pustošile polja in travnike, odnašale premože* nje, živinD, ogrožale življenje obupanih ljudi samih. Vsak dan prihajajo nove vesti o Strahotnih podrobnostih, prihajajo toč* nejša poročila o silni škodi. Velike so škode na železnicah, še večje na ce» stah, naravnost obupen pa je položaj rodbin, ki jih je zadela katastrofa. Ne« mogoče je, da bi preboleli ta udarec sami. Država in vsa javnost jim mo* rata priskočiti na pomoč, čim prej in čim izdatneje. Katastrof, kakršne nas po vrsti te* pejo letos, s človeškimi sredstvi ni aaogoče preprečiti. Človeški um je brez inoči proti takim vse uničujočim ele* mentarnim silam. Gotovo pa je, da bi #e dale katastrofe vsaj omejiti in ubla* £iti. Poplava v Vojvodini ne bi razru» iila toliko naselbin in ne opustošila ta* kih poljan rodovitne zemlje, ako bi bil Dunav bolje reguliran in ako obramba fü nasipi ne bi bili tako zanemarjeni. V Zagrebu priznavajo odkrito, da pa* ile del krivde, da je mesto toliko trpe* lo, na neizčiščene in neizravnane po* toke in neiztrebljene kanale. V mari* borski oblasti, ki je leto za letom izpo* Stavljena poplavam, bi voda ne nare= dila tolike škode, ako bi bile reke res gulirane, potoki izravnani in iztreb* Res je, vse to bi veljalo mnogo, pnoRO denarja, ki ga država in občine ja-nes nimajo. A samo letošnja škoda je pnogo večja, kakor bi veljala dela za Regulacijo in nasipe. Kakor požar neprevidnega posestnika, ki se ni dal zavarovati, so letošnje elementarne katastrofe poučile nas vse, da Štednia na iepravem mestu mnogo več škoduje, jakor znaša ves prihranek, in da so iotove potrebe, za katere je treba do-Uü sredstev pod vsakim pogojem. Polovičarski In površni način, s jEaterim je začela vlada svojo reševalno |i pomožno akcijo, nam vzbuja bojazen, Ja tudi letošnje strahovite lekcije niso zalegle. Vodilni politiki vladajočih itrank nočejo spoznati resnosti in važnosti problemov. Za nje je mnogo bolj razno vprašanje, kdo bo zmagal pri fbčmski-h volitvah na Sušaku, v Beo-fcradu ali Nišu, vprašanje, ali se bo odločila radičevska organizacija v Dobo-fu ali Zenici za Radiča ali NikiČa. Poprava nasipov, regulacija rek, zavarovanje železniških prog — kdo ima čas fca vse to, ko pa je treba hoditi na fchode agitirati za stranko! Ni upanja, da bi se naš parlament r doglednem času spreobrnil in posve* £al dovolj pažnje splošnim gospodar* fckim vprašanjem. Zato se mora vsa javnost združiti v zahtevi po oživi je* hju v ustavi določenih oblasti. Izvedite čim prej volitve v oblastne skupščine, dajte jim primerna finančna sredstva, da bodo vsaj avtonomne oblasti vršile po svojih močeh velike gospodarske naloge, za katere politiki v parlamentu nimajo razumevanja. Francoska velika narodna skupščina Ogromna večina za vlado. — Pariz, 12. avgusta. Velika na-odna skupščina, ki se je — z izjemo predsedniških volitev — letos sestala ?rvič po 42 letih, je kljub obstrukci.ii comunistov končala svoje delo, Z ►gromno večino 671 glasov proti 144 je »prejela od Poicareja predlagano spremembo ustave, ki na t omogoči likvidacijo vojnih dolgov. Komuniste je morala odstraniti iz zbornice parlamentarna straža. Skupščina je prirejala Poincareju in celi vladi velike ovacije. OBSODBE SOCIJALISTOV V BUDIMPEŠTI — Budimpešta, 11. avgusta. Pri zna-tem komunističnem procesu osvobojeni rod ja madžarskih eocijadistov Štefan Nagi je bil od okraj, glavarstva v Budimpešti kot kriminalnega sodišča I. stopnje skupno z lo tovariši obsojen na 15 dni zapora in 1 Dilijon kron globe, ker je imel zborovanja, d jih ni prijavil oblastem. Na zborovanjih b kritiziral postopanje oblasti napram po-Itičnim nasprotnikom sedanjega režima, ra-Ü česar so ga oblasti strogo nadzorovala in jaladaaalaA Klic po vMi avtoritete in energije Senzacijonalen članek < Samo uprave. — Tako ne more naprej. — Uzunovic in Jovanovič v Skopi ju« — Naraščajoč razdor med radikali. — Uzunovičeva in Makaimovičeva skupina. narod- — Beograd. 12. avgusta. Iz Skoplja poročajo, da sta tjakaj prispela ministrski predsednik Uzunovic in minister saobra-čaja Vasa Jovanovič. Iz Skoplja odpotujeta v Veles in Tctovo. Na vprašaje novinarjev, kaj je cilj njihovega pota, je odgovoril Uzunovic: >Gremo, da sc malo šetamo.^ Minister prosvete Hiša Trifunovič, ki se sedaj nahaja v Vrajcih, je pregledal ii^urt proračuna ministrstva prosvete, ki bo izročen finančnemu ministrstvu. Nov preračun prosvetnega ministrstva znaša 1 milijardo 7U milijonov dinarjev. Lanski letni proračun jt bil za 200 milijonov večji, a gn je že Tl-nLnčno ministrstvo reduciralo na 800 milijonov, na kar je nekatere redukcije izvršil se finančni odbor Narodne skupščine. Radikalni krogi so prejeli obvestilo, da je Pašlčevo zdravje zelo dobro In da je zapustil Karlove Vary na potu v Montecarlo. Tu bo ostal Pašič aajdelj dva tedna. Verjetno je, da se nato koncem avgusta vrne v Beograd. Z njegovim prihodom in z rezultatom občinskih volitev v Srbiji bo nastala temeljita izprememba v političnem položaju. Nenadni odhod g. Uzunoviča v Niš in v Južno Srbijo so nekateri radikali tolmačili tako, kakor da je hotel ministrski predsednik Uzunovic demonstrirati proti deso-latnim razmeram v beograjski radikalni organizaciji. Po drugI verziji pa je Uzunovic odpotoval Iz Beograda, da se izogne sestanku s Stepanom Radičem. ki je izrazil željo, da se sestaneta radi vprašanj, ki in-teresirajo obe vladni stranki, zlasti vprašanja dr. Nikiča. V vseh krogih stopa čimdalje bolj v ospredje želja po vladi avtoritete in odločnosti. Zelo značilen je v tem oziru uvodnik »samouprave«, cflcijclaega organa no - radikalne siranke, ki izvaja: »Treba delali v smeri, da se v skladu s parlamentarnim režimom uftvari močna vlada, ki se bo zavedala svojih dolžnosti in resnosti svojih nalog in ki bo razpolagala tudi z voljo in sposobnostjo, da to funkcijo uspešno izv~ši. Tisu faktorji, ki po ustavi sodelujejo pri formiranju vlade, morajo torej tudi s svoje strani razčistiti vprašanje a lade. Parlamentarni režim je pri nas pro-ghiiien kot usiavnl režim in kot edina legalna ustavna vladavina. To pa ni nikaka ovira, di b- se tudi krona in pnrlament ne br.jala za kvaliteto vlade, za njeno sposobnost, moč in odločnost. Današnja doba zahteva vlado avtoritete in odločnosti in na to mora misliti tudi naš parlament, ker to nikakor ni na škocio parlamentarizma. V vi; di morajo biti zastopani najboljši med najboljšimi.« — Beograd, 12. avgusta. Kljub skupne mu nas ropu ministrskega predsednika Uzunoviča in notranjega ministra Maksimoviča se vzdržujejo vesti, da se oba vodilna politika današnje vlade vedno bolj odtujujeta. Brezpogojno na Uzunovičevi strani so ministri Peric, Vasa Jovanovič in Trifunovič, dočim držita z Maksimovičem Srskič in Vujičič. Simonovič* in dr. Slavko Miletič sta odločna Pašičevca, zunanji minister Ninčič pa se drži radi svojega spora z Maksimovičem na vse strani zelo rezervi-rano. Nasprotja med tenri skupinami ovirajo vsako resno delo v vladi in postajajo vedno boli mučna. RadJcalski poslanci se no morejo več orijentirati in že kar javno izražajo želje po temeljiti politični spremembi. M(n ultimat radi dr. Minira V Bosni se je Stjepan Radič uvedi, da se Nikičev položaj boljša, zato zahteva njegovo izključitev iz vlade. — Uzunovičev beg pred Radičem« ' ki prinaša zelo in- — Beograd, 12. avgusta. Radi odsotnosti ministrskega predsednika Uzunoviča, ki se nahaja v Južni Srbiji, je zavladalo danes dopoldne v predsed-ništvu vlade popolno zatišje. Finančni minister dr. Peric se nahaja v svojem kabinetu, kjer razpravlja s svojimi višjimi uradniki o reorganizaciji držav" ne uprave ter o državnem proračunu. Vsled tega je odpadla konferenca, ki bi jo moral imeti s predsednikom kluba HSS Pavlom Radičem. Danes se je v političnih krogih razneslo, da je stavil Stepan Radič vladi nov Ultimatum glede odstranitve dr. Nikiča iz ministrstva. Stepan Radič, ki je pravkar priredil par skupščin v Bosni, se je na svojem potu prepričal, da je bil zelo hladno sprejet in da zaznamuje dr. Nikičeva protiakcija prav velike uspehe. Stepan Radič je prekinil svoje potovanje ter se vrnil v Zagreb. Takoj po prihodu je pozval k sebi Pavla Radiča ter ga poslal v Beograd, da izroči radikalom njegovo ultimativno zahtevo po odstranitvi dr. Nikiča iz vlade. Stepan Radič zahteva v svojem poročilu, da mora Uzunovic zahteval demisijo ministra za šume in rndnike dr. Nikiča naj dalje do 18. tm. Sodi se, da je ministrski predsednik Uzunovic, čim je bil obveščen iz Zagreba, da mu Pavle Radič prinaša to sporočilo, zapustil Beograd, se izognil sestanku in odpotoval v Južno Srbijo, kjer ostane po neki verziji do 18. tm. Po drugi verziji pa se vrača ministrski predsednik Uzunovic iz Skoplja že pojutrišnjem v Beograd. Glavni odbor Davidovičeve stranke je izdal več komunikejev, v katerih se pritožuje radi novih nas i ls te v, ki jih izvršujejo državne oblasti, tako poroča iz Kmnanova, da je tamošnji okrožni načelnik pozval vse podrejeno urad-ništvo, da glasujejo za radikalno stranko, ker bo v nasprotnem slučaju odpuščeno iz službe ali vpokojeno. IZJAVE PAVLA RADIČA — Beograd, 12. avg. Danes zjutraj je prispel v prestolico predsednik ffSS Pavle Radič, ki prinaša novo poročalo Stepana Radiča ministrskemu predsedniku Uzunoviča. Vaš dopisnik se je dal;e časa razgo-varjal z g. Radičem, Id ga je sprejel zelo prijazno, vendar pa odklonil natančnejše izjave o svoji misiji. Vaš dopisnik je vprašal g. Radiča: — -»Ali so se dogodile kakšne spremembe? Ali te vas. da zahteval« odstop dr. — »Citajte >Dom teresantne svari.« — *Kaj je z dr. Nikičem?* — »To bomo še videli. O tem vam ne morem podati nobene izjave.c — »Kaj mislite o nenadnem odhodu predsednika Uzunoviča?« — »Mislim, da je odšel na odmor v Nis.< — »Kaj sodite o pisavi zagrebškega tiska proti Bolgarski?« — »Mislim, da bi moralo časopisje v zunanjih političnih vprašanjih pisati in poročati z mnogo večjo ljubeznijo.« (To vprašanje se nanaša na poročilo »Jutarnjega Lista«, ki trdi, da se nam je Francija odtujila in da smo ostali brez zaveznikov. Današnje »Vreme« napada s posebno pikrim pamfletom »Jutarnji List« ter imenuje njegovega poročevalca v Beogradu neresnega človeka in tendencijoznccja poročevalca.) KONFERENCA MINISTROV HSS — Beograd, 12. avgusta. V hrvatskem seljaškem klubu se je vršila seja, na kateri so razpravljali o političnem položaju. Seji so prisosrvoval; ministri dr. Krajač, dr. Si-benik in Pucelj ter nekoliko narodnih poslancev HSS. VOJNI MINISTER NA BLEDU — Beograd, 12. avgusta. Snoči je odpotoval vojni miiuster general Trifunovič na Bled, da poroča kralju o stanju vojske. Iz Sarajeva se je vrnil minister dr. Srskie. NEODVISNI RADIKALI ZA BCBIČA — Beograd, 12. avgusta. Neodvisni radi kali z Naetasom Petrovičem in dr. Momfi-lom na Čelu so se izjavili z* Bobiča. Izdali «o proglas, v katerem pozivajo pristaše, naj g >su jej o za listo g. Pobiča. EKSPLOZIJA V KRAGU-JEVCU — Kragujerac, 12. avgusta. Včeraj popoldne okoli 17. se je dogodila v pirotehničnem zavodu eksplozija. Eksplozija je zahtevala več človeških žrtev. MINISTRSTVO PROSVETE PROTI NEMŠKIM OPERETAM -— Beograd, 12. avgusta. Umetifiško oddeljenje .ministrstva prosvete je pozvalo upravnike gledališč, naj odstavijo z repertoarja dunajske in budimpeštanske operete. Ministrstvo utemeljuje ta korak s potrebo, da prepreči kvarjenje okusa pri občinstvu. Sef umetniškega oddeljenja MHan Di-movič je odpotoval v Zagret* Upravništvo: Enaflova ulica star. 5, pritličje. — Tflolon iteY. S04. » UrednlstTO nali o ca ulica *t. 5, I. nadstropja. — Telefon aior- 34. ■ ■v Poštnina plačana v gotovini. Po včerajšnji ArŠi v Sofiji Včeraj opoldne je bila končno izročena bolgarski vladi skupna no La Rumunije, Grčije in Jugoslavije* — Vsebina še ni znana. — Sofija, 12. avgusta. Včeraj opol* dne so poslaniki Jugoslavije, Rumunije in Grške izročili bolgarskemu zunanje* mu ministru Burovu noto, v kateri opo* zarjajo bolgarsko vlado na obmejne ins cidente ter zahtevajo gotove protiukrep pe od strani bolgarskih oblasti. Zuna* nji minister Burov je vzel noto na zna* nje ter izjavil poslanikom, da bo bol* garska vlada odgovorila čimprej. Nota in njena umirjena vsebina, ki pa še ni objavljena, ni napravila na bolgarsko javnost tistega senzacijonal» nega vtisa, ki so ga pričakovali po ve« steh iz Beograda. Umirjeni ton pripi* sujejo bolgarski politični krogi pritisku zapadnih velesil, zlasti pa intervenciji Anglije. Nota opozarja na obmejne in* crdente in poziva bolgarsko vlado, na napravi konec vznemirjanju in izziva* nju od strani makedonskih komitasev ?7 in makedonskega komiteja« ,Vlada je odposlala na mejo močne oddelke žandarmerije in vojaštva, ki imajo strikten nalog, da preprečijo vsak prestop preko meje. — Budimpešta, 12. avgusta. Tukaj« šnji bolgarski poslanik Pavlov je iz j a* vil novinarjem, da jugoslovenska viada ne more dokazati, da bi se bile komit* ske čete umaknile na bolgarsko pod« ročje iz jugoslovenske Makedonije. — Nasprotno je dokazano, da so bol a irske obmejne straže preprečile beg ko* tmtašev na bolgarski teritorij. Ho'gar# ska vlada ne more odgovarjati za ono, kar se dogaja na jugoslovenskcm teri« toriju. Bolgarska se ne boj ničesar it nima ničesar prikrivati, ker je vsak C u pripravljena, da se podvrže kontrol mednarodne preiskovalne komisije. Sestanek kralja Borisa s prezidentom Masarykom. nost zunanjega ministra dr« Beneša. raoooi Navzoč- — Bratislava, 12. avgusta. Bolgarski kralj Boris, ki se nahaja na potovanju po Evropi, je prispel v ponedeljek v spremstvu višjega uradnika bolgarskega ministrstva v Pistyan. Popoldne se je sestal v hotelu s svojim očetom, bivšim bolgarskim kraljem Ferdinandom ter ostal ž njim v triurnem razgovoru. Iz Pistyana je kralj Boris odpotoval v Topolčane, kjer je bil sprejet v ta-mošnjem lern, dvorcu prezidenta Če-hoslovaške republike Masarvka. Sesta- nek med bolgarskim kraljem Boriacm in prezidentom Masarykom se je vršil v pristnosti zunajega ministra dr. Beneša. O sestanku ni bil izda;; noben komunike. Iz prisotnosti zunanjega ministra dr. Beneša, ki je bil telefonsko pozvan v Topolčane, je razvidno, da je šlo pri sestanku tudi za politična vprašanja. Kralj Boris je baje interveoirat pri prezidentu Masaryku naj W čeho~ slovaška republika posredovala nri svoji zaveznici Jugoslaviji ra potom reklamacije zahtevati njih vpis v volilni imenik. Včeraj ee je vršil v Ljubljani v hotelu Štrukelj sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 50 pristašev SLS in skupine gg. Jela-Čina in dr. Ravniharja. Sklenili so, da bodo postavili proti stanovskim kandidatnim listam, ki jih sestavljajo velike obrtniške in trgovske stanovske organizacije, lastno listo, ki je pa še tudi niso določili. Pač pa objavljajo v današnjem i Slovencu« proglas, v katerem aajavljajo svojo akcijo in razvijajo svoj, precej politično pobarvan program. so ga že večkrat fotografirali, toda ne pot' imenom Baker, pod katerim ga tožijk) dane«, marveč pod imenom Spengler. Pod ter« imenom je znan tudi v tržaških in drugih primorskih policijskih e^ernaroih tuji laOtDiai nevaren tat koles in sploh pripraven za v»u podobne 1 um pari je. Za nehvaležnost. s katero je poplača! kmetu njegovo gostoljubnost. ?o mu priao-dili za enkrat 7 mesecev t^ike ječe, o dragih njegovih lumparijah pa vodijo še preiskavo. Izpred sodišča Ste bili že fotografirani? Prišel je h kmetu mlad. čvrst človek in je prosil, naj mu dajo malo jesti, ker je silno lačen. Usmilila se ga je gospodinja in povabil ga je kmet gospodar k dobro založeni mizi. S slastjo, kakor bi šlo za stavo, je posegal tujec v skledo, dokler ni bila prazna. Toda pozabil je mož pri tem, da je zelo nevarno, sestradan in prazen želodec naenkrat preobložiti. Tujec je obolel in polegal pri dobrem kmetu več dni, dokler ni ozdravel. Med tem je tudi pomagal pri lažjih hišnih poslih, pa ga nI gledal nihče postrani. Nekega lepega jutra pa fanta ni bilo nikjer in od nikoder. Sami po sedli k zajuterku, po jedi pa je z?».čel gospodar razmišljati in jc stopil k omarici, kjer je imel shranjen denar. Temna slutnja se je uresničila. Tuj mož je bil lopov in je za zahvalo, da ga je gospodar na*itil, pogostil in izlečil, odnesel dobremu gospodarju še 1000 Din v gotovini. Po ovadbi je ugotovila preiskava, da je ta gost lopov, ki je vpisan tudi v policijskih razvidnicah kot nevaren postopač. Našli to ga in aretiraii, danes pa se je zagovarjal pred ljubljanskim sodiščem. Pa ga je predsednik zato vprašal, ali to ga na policiji fotografirali« Smeje 9% iß fldcovool **ot* K beli obBeki kupite belo obutev moški 99'" ženski 55" Otroški 49" g a t'a Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. laekti. luvest, posojilo u leti ld21 71, 76, Lot. državna renta za vojno škodo 29", Zastavni listi Kranjske deželne banke *J0, 22, Kot., zadolžnice Kranjske dež. banke 20, 22, Celjska posojilnica 193, 195, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175, 195, M er kan-filna banka Kočevje 90, —, Prva Iu*vatsikw štedionica Zagreb 8Ö6, 868, Slavenska banka d. d., Zagreb 50, —, Kreditni zavod za trr in ind., Ljubljana 165, 175, Strojne toram* in livarne d. d., Ljubljana —, 110, ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Amsterdam 32.7570—2L\W0. Wien 799.25- 603.25, Berlin 13.4925—13.5», Budimpešta 792—794, Italija 1^6.4^-157.69. London 275.057—276.2^7. Newyoi!; ček 56.467—56.767, Paris 15o.75^—155.75, Praga 167.3S—168.^, Curih 10.94S—10.968. Efekti. 7odet. invest. posojilo 1$31 74 in pol — 75, 2 in polodst. dif.. rente xa ratnii Metu 293 — 294, Ljubljanska kreditna 176 -190, Hrv. eskomptna banka 100 — 100.50, Kreditna banka Zagreb 101 — 103, Hipotekama banka 54 in pod, Jugobanka 91—$2, PraStediona 867 in pol — 869, Sla vnuk a banka 50—52, Eksploatacija 9 in pol — 11, Drava d. d. Osijek 215, Sečerana Odjak 260, Isis d. d. 51 — 54, G u tm nu 105—200, Sfc- veks 112 — 115, Slavonijo 92 in pol _ 34, Trboveljska 840 — 345, Union parom!in 830, Vevče 105, Agraria 89—41. rXOZEMSKP BORZE — Curih: Beograd 9.125, Paxii 14o*V London 3Ö.1437Ö, rja* Zadnji dnevi pred občinskimi volitvami Ogorčenje opozicije radi govora novica. — Teror t Po vsej Srbiji i ln pa «hlebs sira* ki ga vsakdo ob izključitvi veletrgovine najraiše sam naroča naravnost iz sirarn. Toda ementalski, polementalskl in tirolski sir niso značili v predvojni veletrgovini s sirom kraja, od kod dotični hlebi izvirajo, marveč Izključno le kakovost radi bolj. ali manj uspele izdelave v sirarnah (čeprav česlo tudi v domačih kranjskih) ln radi dalj — ali manj — trajnega zorenja v kleti veletrgovca. Tudi v bodoče bodo morali naši trgovci razmišljati, kako sire ene vrste kakovostno na najenostavnejši način razpredelitl, dat! vsakemu razpredelkn gotovo domače aH tuje ime, jasne dnio?!ti vse kakovostne znake in nato tudi v prometu s sirarnami odlc*5no zavrniti vsak hleb sira, k! prihaja v promet z gotovim imenom razpredelbe, ne da bi bil v posesti kakovostnih znakov iste. Najlepšo pril-ko za proučevanje kakovostnih raziik sira v svrho določitve končnoveilavnih znakov za trgovino nudi mlekarska razstava, ki bi jo zato moral posetiti Iz osebnih In trgovskih Interesov vsak trgovec. Za ušesa bi bilo treba privesti na razstavo vse gostilničarje, osoblto podfcžslske. Kolikokrat sem jim že želel vse drugo, Ie dobro ne, ko sem zahteval sira in ga ali nisem dobil, ali pa akega, da sem ga pozabil jesti. Vsak gost rad žrtvuje neko'Iko denarja več za dobro blago, nego da bi metal stran denar za ničvredno robo. Da gostilničarji po deželi tako radi kupujejo mačka v žaklju po reklamni ceni ali da nimajo nobene vreče od soli, s katero bi sir ovili in preprečili njegovo Izsušenie in plesni en je, nI zadostna opravlčba za slabo postrežbo. Na letošnji mlekarski razstavi naj si zato vsak izbere vrsto In kakovost K čisti obleki rabite čisto obutev Moški Ženski g5 - Otroški 49- Sata sira, ki je za njegove razmere in njegove goste najboljši. Pr: tem ne sme prezreti, da delimo ne-ie polnomastne, marveč tudi pol-mastne in čeirtmastne sire v prvovrstne, drugovrstne in v škarto, da je torej Izbire dovolj za najrazličnejše goste. Vsi posetniki razstave pa naj pazijo na razlike presnega masla Iz pasterizirane in surove smetane. Za uživanje na kruhu je priporočljivo predvsem maslo iz pasterizirane, umemo okisane smetane; iz surove pa le, Če zanesljivo vemo, da je dotična živina zdrava Anton Pevc Dviganje orjaške lokomotive pri Lazah Iz mariborske železniške delavnice so poslali na kraj nedeijske nesreč« pri Lazah veiik železniški žerjav z vsemi vozovi, v katerih se nahaja razno tehnično in drugo orodje, da dvignejo brzovozno lokomotivo, ki se je pri iz-tirjenju prevrnila čez most ter se globoko zarila v zemljo. Tehnično osuoje je pod vodstvom inž. Ivana V i d i c a, podnačeinika delavnice v Mariboru, in montažnega šeia inž. Ii üb 1 a, pričelo z dvigainimi deli v torek zjutraj ob 6. Delo pa zelo počasi napreduje. Na tiru "stoji velikanski železniški žerjav, ki tehta 51.250 kg in lahko dvigne 30 ton. Poleg tega sta na tiru dva voza, v katerih se nahajajo mala pisarna, shrambe za razno orodje, sanitetski oddelek, kuninja za osobje in voz za delavce, ki ix>do moraü več dni delati na progi in zato prenočevati v vozovih. PrW dviganju lokomotive je zaposlenih z2 delavcev-profesijonistov, monterjev Ln ključavničarjev pod vodstvom delovodje Sevečka, ki je star praktik za dviganje lokomotiv in je tekom svoje službe dvignil že nad 25 lokomotiv. Najprej so dvignili z žerjavom nekoliko na progi viseči tender, tehtajoč 25 ton, in ga v torek ob 4. popoldne prepeljali na postajo v Laze. V sredo so pričeli z dviganjem lokomotive same. Je to ogromen ko los, ki tehta 75.000 kg in ga ne more žerjav sam dvigniti Lokomotiva ie novejšega tipa, kakoršne je gradila bivša južna železnica v svojih tovarnah ter jih vporabljala le za brzovlake. Železničarji so nadeli takim lokomotivam priimek «Burialo». Ker je dvig lokomotive z žerjavom samim izključen, morajo za to vporabljati še hidravlična in vijačna dvigala in bo trajalo dviganje več dni, najbrže do sobote. Dviganje je zelo naporno in težavno; obenem pa morajo vsi delati z največjo previdnostjo in opreznostjo. Delavci so z lokomotive najpreje odstranili vse dele, ki bi dviganje ovirali, odnosno dele, ki so več ali manj pokvarjeni in na potu. Z žerjavom in dvigali polagoma dvigajo kolos kvišku na ta način, da ga vselej podlože z železniškimi pragi, ki so jih tja pripeljali okoli 500. S podlaganjem pragov nameravajo lokomotivo spraviti na isto višino, kakor je rob mostu odnosno proge, potem bodo šele lokomotivo dvignili tako, da jo bodo spravili na tir in nato odpeljali. Pogled na železnega velikana, ki je bil globoko zarit v zemljo, je skoraj grozen, Človeku se zdi, kakor da bi ležal tam v borbi z naravnimi elementi padli orjak. Lokomotiva je vsa obdana z ilovico. Okoli lokomotive je ves dan zelo živahno. Delavci izvršujejo svoje delo, krog in krog pa stoje številni okoličani in Ljubljančanje, ki prihajajo zlasti ob popoldnevih ogledovat nenavadni prizor. Vlaki vozijo med Zalogom in La-zami samo po enem tiru m mimo mesta, kjer dvigajo prevrnjeno lokomotivo zelo počasi, tako da ljudje že kar tam na progi izstopajo. e veznica KOLEDAR. Danes: 12. avgusta 1926; katoličani: Klara; pravoslavni: 30. julija Angjelina; muslimani: 2. aaferja 1345; židje: 2. elula 5686. Jutri: 13. avgusta 1926; katoličani: Ka* sijan in Hi polit; pravoslavni: 31. julija, Ev* dokim; muslimani; 3. saferja 1345; židje: 3. elula 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica in Ideal zaprta. Ljubljarv* ski dvor: «Kaca Pariza». DE2URNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Sv. Petra cesta. Jutri: Trnkoczy, Mesta: trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Solnce zaide danes ob 19.12, vxide jutri ob 4J>S ter zaide ob 19.11. Mesec zaide danes ob 21.16, szidc jutri ob 9.28 ter zaide ob 2139. Sport Beograd - Zagreb Kapetan beogradskega podsaveza je določil za finalno tekmo, ki ©e vrši v nede* ljo v Ljubljani, sledeče moštvo: Nikolič (Jugoslavija) — Ivkovid (J.), Rodin (BSK) — Arsenijevič (BSK), Petrovič (J.), Gjor* gjevič (BSK). Jovanovič (J.), Petkovič (J.), Dragičevič (BSK), Sekulič (J.). Kakor poro* čajo zagrebški listi, Rod m najbrže ne bv> nastopil in bo igral mesto njega Stahič. Po dosedanjih vesteh bo postava Zu« gre£>a proti Beogradu sledeča: Mihelči<>— Vrbančič. Remec—Hitrec, Premrl, Marja-novičk—Urbanek, Agič\ Grdenic, Cindrič, Gill er. — Vendar pa ta sestava še ni defi» ndtivna. Nedeljska tekma med zagrebško in beo» gradsko reprezentanco, ki se vrši na igrišču Ilirije s točnim prioetkom ob pol 17., pome* ni vsekakor višek športnih senzacij, ki jih je doživela Ljubljana. Tekmi bo prisostvo» val tudi kralj. Borba bo izredno ljuta m do skrajnosti napeta, ker bo šlo zagrebški reprezentanci za to. da si z lotožnjo tretjo zmago definitivno osvoji dragoceno darilo, pokal Nj. Vel. kralja. Dragoceno darilo, ki se nahaja v varnem 6afeju zagrebške Eskomptne banke, cenijo na 120.000 Din in obstoja iz masivnega zlata in STebra. Z za* grebško reprezentanco prispe v Ljubljano ogromna ekspedicija « in «kibi* cev*, ki so si naročili kar poseben vlak. — Računajo, da se jih zbere 1500 do 2000. A tudi iz Beograda jih pride par sto. — Nemarnost nogometnega podsaveza. Pišejo nam: Do nedeljske finalne tekme za kraljev pokal nas ločijo samo Še trije dnevi. V Zagrebu in celo v daljnem Beogradu so že pričeli z razprodajo vstopnic. Ljubljana pa še danes ne more priti do predprodajc, ker Savez kljub svoji obljubi še ni doposlal svojih vstopnic. Zdi se, da tiči za to ne* marnostjo celo mahinacija, da bi Ljubljana z zadrzevanimi vstopnicami ne prišla na tribuno in na sedeže in da bodo najlepša mesta zasedli Zagrebčani. — <*Nepobjediva momčad*. Te dni je izšel v nakladi «Privredne nakladnc knjiža* re» v Zagrebu prevod senzacijonalnega hu* morističnega športnega romana. Delo, ki ga je napisal odlični češki nogometaš in člau nogometnega «svaza» E. Basa, je prevedel na hrvaščino A. Simnik, iiuatriral pa je knjigo z originalnimi karikaturami Emil Perška. Roman je pisan popularno v hurao* rističnoasatiričnem duhu in v glavnem op i* sujo gostovanje glasovitih «Kesizubovcev*^ nepremagljivega moštva, po vsem svetu. —-Knjiga, ki je dokaj čedno opremljena, velja 20 Din in jo prirxwocamo športni publiki. — Plenarna seja S. K. Ilirija se vrši v četrtek dne 12. t m. ob osmih zvečer v klu-bovih prostorih kavarne «Evtotw.», Radi važnosti je udeležba obvezna. P. Ripson: „Hb prosu Kinoroman. — iDa prinesite ga čim prej.* Gospa Kerry je šivala pri peci v obednici, ko je njen sin prišel % novico in oči so se mu iskrile veselja. Počasi Je prikimala1 — »Dala ti bom tvoj stari plašč in ivoje težke čevlje. Vzemi tudi staro čepico. Vendar mislim, da je naravnost prismojeno iti v tem vremenu ponoči ven, toda...« »Saj je papa naročil, naj grem,« je ugovarjal dečko. — »Naročil je in šel boš, toda vse-eHQ je to prismojeno ob tem vremenu.« Pet minut pozneje je mladi Kerry odšel iz hiše. dobro zavarovan proti dežju, noseč v roki gumijev plašč svojega očeta. Megla se je bila zgostila In deset korakov od Mše proč se je nahajal Dan že v popolni temi. Gospa Kerry ni v vsem soglašala s svojim soprogom glede sinove vzgoje in tudi ra ponočni pohod ii prav nič ni ugajal. Ko ie zaklenila hišna vrata, se ie filozofsko vrnila k svojemu šivanju in si mislila, da dečku to pač ne bo Škodovalo, kajti bil je krepak, zdrav m inteligenten. Dan ie hitel skozi meglo, veselo /vižgajoc. Komaj dvajset metrov od hiše, je stal zaprt avto in v luči ene njegovih svetilk je neki možak Študiral papir, na katerem je menda bil napisan naslov. Ko se je dečko približal, se io možak obrnil. Ovratnik njegovega plašča je bil privihan in klobuk je imel potisnjen globoko na oči. — »Halo!« je zaklical. »Prosim, ali mi morete nekati povedati?« Govoril je s Čudnim naglasom, ki je bij dečku tuj. — »Menda kak tujec,« si je mislit mladi Kerry. *Kaj pa je?« je vprašal in postal. »Ali bi bili tako prijavni in mi povedali, če se nahajam v bližini te ulice,« ie nadaljeval možak in mu pomolil papir, ki ga je bil pogledal. Dan je stopil korak naprej in se sklonil nad listič. Pisava je bila tako nerazločna, da je ni mogel citati. Zato ie stopil naprej k svetilki avtomobila in se sklonil, da prečita napis. V tem trenutku mu je nekdo vrgel debel volnen šal preko glave, ga prgel preko prsi in sunil v avto. Obenem so mu z izredno spretnostjo zv&zali roke in noge. Avto se je nato na mah odpeljal. šal so mu bili tako privezalf prek' ust da je imel nos prost bi je lahko d hal. Razen tega ie imel prsa in roke t ko močno prevezane, da se ni mogel ? niti. V svitu cestne razsvetljave je oi zil, da se nahaja v oblasti Indijcev kar mrzlo ga je spreletelo. Eden IndL cev, ki je bil skrit v megli, je hitel, ko ie videl, da se je napad posrečil telefonirat v hišo Zani Chade in nato so tam zadoneli trije udarci gonga, ki so mu naznanili, da je Dan Kerry ujet. Ko je stari Kerry zapustil Indijčevo hišo. je imel temne slutnie in tesno mu je bilo pri srcu, kakor še nikoli. Kajti Chadine besede so vsetx>vale smrtno grožnjo. — »Vprašajte prej svojo soprogo,« si je natihem ponavljaj besede Indijca. In ko mu je služabnik odprl hišria vrata, se je za trenutek ustavil, predno je stopil v meglo. Hiša je bila od vseh strani obkoljena od njegovih ljudi. Ali naj bi vse riskiral in dal s svoio piščalko znak za napa'd? Da sta Eliza Latimer in Lady Bourke zaprti v tea hiši, o tem ni dvomil. Toda vedel je. da se jima ne bo zgodilo nič hudega tako dolgo, dokler ima dokaz v roki, da ie Lu Čada morilec policijskega sotrudnlka. Kerry ni mogel vedeti, ali se morilec skriva v tej hiši, ali pa čaka kje drugje, da se zadeva reši. Indijec je zaprl vrata za njim in T\ rry se Je ustavil sredi megle na temni -sti, vzdolž katere je bil visok zid. De-r» alo je in Kerry je bil zadovoljen, iti ta dež ie pomenil konec megle, "el je korakati naprej, a ni napravil korakov, ko mu je nekdo iz teme etil z žepno svetiljko v obraz. — »A, to ste vi, gospod nadinšpek-m« ie v^liknil eden detektivov, ki so oblegali hišo. — vjaz sem.« je odvrnil Kerry, >in če to podganje gnezdo nima podzemskih rovov, nam nobeno živo bitje ne more uiti. Ali so vsi izhodi zastraženi?: — »Vse v redtu* se je glasil odgovor. »To je prokleto čudna hiša.« — »Ne ukrenite ničesar, dokler se ne vrnem.« — »Dobro, gospod nadinšpektor.« Megla se je bila spremenila v dež in je počasi izginjala in čez četrt ure je bil Kerry spet nazaj v policijski stražnici, katero je bU zapustil. Naglo je stopal, kajti težke misli so mu rojile po glavi in takoj je hitel k telefonu. Poklical je številko svojega doma in nervozno čakal na odgovor. Toda kljub temu, da je centrala neprestano klicala njegov dom, se tam ni nihče oglasil. Kerryjeva negotovost je prikrpela do vrhunca. Nikdar še ni bil tako prestrašen, kakor to pot. Položil je s!u-šalo na aparat nazaj in nekaj trenutkov nemo slonel pri mizi. Strašne slutnje so ga obhajale. Obrnil se je k službujočemu policijskemu uradniku in mu dejal: — »Vrnite mi ono pismo, ki sern vam ga bil dal in preskrbite mi takoj avto. Kje ie Law ton?« — »V mrtvašnici.« »Tako!« — *Se je zgodilo kaj novega, gospod nadinšpektor?« — »Da, toda ne ufoerute ničesar. Onazujte najstrožje, kai se godi okoli Indijčeve hiše in čakajte, da se vrnem.« — »Dobro,« je dejal uradnik. »Ali boste počakali, kaj bo povedal Law-ton?« — »Ne! čakam samo, da pride avto in se nato takoj odpeljem.« Dvignil se je in začel korakati po sobi gor in dol kakor ujeta divja zver. Kaj pomeni, da se doma nihče ne oglasi na telefonski klic? Nič drugega, kakor da niti njegove soproge, niti Dana, niti služkinje ni doma. In če v tej nočni uri nikogar ni v hiši, kam so pač odšli? Ali se je pa morda zgodilo še kaj hujšega?« Tisoč možnosti, fantastičnih in groznih, se mu je podilo po glavi. Sedaj je razumel, kaj pomenijo Zani Cha-dove besede: »Vedno sem se zanimal za vaše za de ve. c Slednjič je policija našla gvt< Kerry je povedal šoferju naslev svo" ga doma ter mu dejal, naj vozi čim h reje. Šofer, ki je Kerryja spoznal kdo izmed londonskih Šoferjev gn poznal? — je dirkal kakor strela, K ob tej pozni nočni uri so bile ulice p zne in megla se je bila dvignila. Ko se je avto ustavil pred njego hišo, je dejal Kerry vozaču, naj ga pi čaka, ker se takoj vrne. Vzel je kiju, iz žepa in odklenil hišna vrata. Opazi je luč na oknu jedilnice in našel svojo soprogo, ki ga je tu čakala. Ko je vstopil, se je dvignila in ga preplašeno vDrašala* * ötev. 181. I JCffV 11 »SLOVENSKI NAROD* dne 13. avgusta 19Ž0. Dnevne vesti. V Liubuam. ane 12. avgusta 1*26. — Dar Jugoslavije za Urad dela v Ženevi Po vzorcu drugih držav ie sklenila tudi naša vlada, da podari za opremljenje novozgrajene palače mednarodnega Urada dela v Ženevi opremo za dve sobi in sicer za direktorja diplomatskega oddelka ter za tajnika nase sekcije. Oprava bo izdelana v jugoslovenskem narodnem slogu. Preproge izdela državna tvornica preprog v Sarajevu; eno veliko preprogo podari Jugoslavija tudi še za pisarno direktorja Alberta Thomas a- Francija je darovala dva velika, dragocena gobelina, Anglija pa umetniško Izdelano knjižnico. Češkoslovaška podari velike, umetniško izdelane lestence. — Sprejem v državno davkarsko Solo ▼ Beogradu. V državno davkarsko šolo v Beogradu bo letos sprejetih 50 gojencev. Kandidati morajo imeti najmanj 6 razredov srednje šole. Pouk traia 7 mesecev in prične 1. oktobra. Revnejši licenc! dobe državno podporo mesečno 600 dinarjev. Po do-vršitvt šole bodo absolventi razmeščeni kot davčni uradniki. Priglase sprejema ravnateljstvo šole do 31. avgusta. — Kongres Saveza državnih uradnikov se bo vršil, kakor se poroča iz Beograda, po občinskih volitvah v Srbiji, najbrže 23. avgusta. Na kongresu bo Izvoljena nova centralna uprava, ker je sedanja radi redukcije draginj?1r"h doklad podala demisijo. Razen tega bo Aonzres sklepal o nadaljnin korakih v obrambo uradniških pravic, zlasti pa v zadevi znižanja plač. — Poset rtummsklh novinarjev v Jugoslaviji. Dne 19. avgusta prispe v Beograd večja skupina rumunskih novinarjev, da vrne obisk jugoslovensklm tovarišem, ki so lansko poletje posetiU Rum unij o. V Beogradu jim priredi Jugoslovensko Novinarsko Udruženje svečan sprejem, Razen Beograda posetijo rumunski novinarji tudi Zagreb, Ljubljano in Bled, Piitvička jezera in naše dalmatinsko Primorje. — Nov humoristicen Ust? Kakor nam poročalo, prične s 1. septembrom izhajati v Cellu kot mesečnik humoristicen ilustro-van list «Muha». Ce le ne bo muha-eno-dnevnica, kakor pri nas skoro vsa slična podjetja. — Smrt naše rojakinje v Ameriki. V San Franciscu je umrla dne 2. Junija t I. v najlepši dobi 23 let ga. Justina Owens, roj. Maček, doma z Vranskega v Savinjski dolini. V Ameriki 2apušča žalujočega soproga, doma pa mater, sestre in brate. Prizadetim naše sožalje! — Poplava v Halozah. V vinorodnih Halozah je napravila zadnja poplava ogromno škodo. Deloma so vsled nalivov nastali hudourniki razrili vinograde, največjo škodo pa so povzročili številni plazovi, ki so zasuli Ln uničili mnogo vinogradov, sadonosnikov in polja. Niti eden posestnik ni ostal neoškodovan. Nekatere vinograde so plazovi popolnoma zasuli in se nakupičilt v cele bregove. Tudi več viniča-rij so plazovi podrli. Ceste so vse razora-ne, voda pa je odnesla nešteto brvi in mo-stičkov. Marsikateremu posestniku je uničen ves letošnji prideiek. — Po učiteljskem kongresu v Beogra-lu. Večina delegatov je tekom včerajšnjega dne odpotovala V »Učiteljskem domu* te je vršilo več konferenc, na katerih se Ie razpravljalo o delu v tekočem šolskem letu v zvezi s preustrojem Udruženja jugo-ilovenskih učiteljev. Slovenski delegatje (o imeli daljšo konferenco z referentom za Slovenijo v ministrstvu prosvete g. Pavlom Fleretom, s katerim so razpravljali o razporedu učiteljstva v mariborski ln ljubljanski oblasti. — Obisk v Rosraski Slatini ie kbufe neugodnemu vremenu meseca julija dosegel 31S«6 oseb. Med drugimi odličnimi gosti se mudi v Rogaški Slatini tudi soproga ministrskega predsednika ga. Loja Uzunoviceva s spremstvom, nadalje šei generalnega Štaba, bivši vojni minister general Petar Pesic s soprogo in načelnik generalne direkcije državnih železnic Gjorgje Jevtovič. V 6. številki »Zdraviliškega vestnika» razpravlja zdraviliški zdravnik dr. Koiterer o lekovi-tosti mineralnih vrelcev v Rogaški Slatini, protojerej Nikola Trifunovič pa je napisal tcpel poziv za podporo poplavijencem. — Iz državne službe. Za vodjo računovodstva pri delegaciji finančnega ministrstva v Karlovcii je imenovan dosedanji knjigovodja Josip Kozel; v višjo skupino sta pomaknjena pri okrožnem rudarskem uradu v Ljubljani starešina inž. Igo P e -h a n i m administrativni uradnik Josip C e r a r. — Poziv vojaškemu beguncu. Redov 11. čete 45. pešpolka Franc Stolegger, pristojen v Konjice, je pobegnil od vojakov. V »Službenih Novinah« je objavljen poziv, naj se Stolegger tekom enega meseca vrne, sicer bo nosil vse posledice svojega nepremišljenega dejanja. — Zborovanje katoličanov Iz Južne I Srbije. V Skopi ju se vrši na micijaüvo ško-; fa Gnidovca dne 14. t. m. veliko zborovanje j katolikov iz Južne Srbije. Na tem zborovanju se bo ustanovila Zveza katolikov za Južno Srbijo ter izvolili odbori raznih katoliških organizacij v južnem delu Srbije, — Polovična vožnja za razstavo živine v Leskovcu pri Krškem. Ministrstvo za promet je dovolilo za obiskovalce živinske razstave v Leskovcu pri Krškem, ki jo priredi tamošnja podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo, polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic — Udeleženci kokainsko - ponarejeval-ske aiere izročeni sodišču. Zagrebška policija je končala preiskavo znane kokain-ske afere in sestavila obširen protokol. Dr. Mrvoš, Kralj, Mihelič in drugi udeleženci so bili prepeljani v torek popoldne v zapore. — Nujna pomoč za poplavljene©. V sredo popoldne se je vršila v predsedstvu vlade seja ministrskega komiteta, kateri so prisostvovali tudi zastopniki Rdečega križa. Na seji so razpravljali o podpori po-plavljencem, zlasti pa o zgradbi zasilnih stanovanjskih hiš. Zastopniki Rdečega križa iz Novega Sada so poročali o dosedanji akciji. Rdeči križ je prehranjeval 12.000 beguncev iz poplavljenih pokrajin ln Jih ima še sedaj na oskrbi nad 3i>G0. Iz raznih krajev prihajajo prošnje za podporo za zgradbo in popravilo porušenih stanovanjskih hiš. Bliža se jesen in zima in bilo bi potrebno, da se to vprašanje nujno reši. Sprejet je bil sklep, da se odpošlje v poplavljene kraje posebna komisija, ki naj ugotovi vsa ona mesta, kjer bi se dale zgraditi nove hiše, ki bi ne bile več izpostavljene poplavam. V komisijo so imenovani zastopnüd Rdečega križa, pomočnik ministra za soci-ialno politiko in več uradnikov tega ministrstva. Ko bo komisija predložila svoje poročilo, bo ministrski komitet ponovno sklepal o tem vprašanju. — Vse lepo in prav! Toda po naši znani praksi se take komisije nič kaj ne obnesejo. Komisija bo hetela svoje delo >> temeljito« izvršiti in bo za to potrebovala najmanj mesec dni. Potem bo nastopila vladna kriza Ln morebiti še kake druge komplikacije, ki bodo sklepanje zavlekle. In tako se zna zgoditi, da bo napočila zima, še predno bo sploh storjen kak sklep, da se zida. Ker bo potem potrebno ta dela še posebej razpisati in oddajati na Javni dražbi, bo minulo zopet precej Časa. Morda bo do takrat nastopila Že druga poplava in tako lahko nesrečni poplavljene! še dolgo, dolgo čakalo, predno bodo deležni vladne podpore. In to se imenuje pr? nas — trajna pomoč! Sveti birokracij, prosi za nas! — Ponarejeni enodinarčki. Zagrebška policija je našla falzifikat kovanega enodi-narčka. Falzifikat ie zelo slab. 0 začeli ljudje kupovati sandale. Po teden dni trajajoči brezuspešni borbi so tovarne ukinile zvišanje cen. Najboljše pa so se pri tem odrezali mali čevljarji in trgovci s čev* lji, ki so v enem tednu prodali nič manj nego 80.000 parov sandal. X Tretji vnuk italijanskega kralja. Hči italijanskega kralja princezinja Mafalda, ki je poročena s princem Hessenskim, je v pe* tek porodila na gradu Racconigi krepkega dečka. Krstni boter je bil italijanski presto* lonaslednik; krstne svečanosti pa se je ude* ležil poleg italijanske kraljeve dvojice tudi bivši nemški prestolonaslednik Viljem. No* vorojenček je krščen na ime Maurice in je tretji vnuk italijanske kraljeve dvojice. V Italiji so se vršile povodom njegovega roj* j stva vojaške parade in druge svečanosti. X Velika letalska nesreča. Nad Ba« hämo v Italiji sta padla v torek zjutraj z višine 500 metrov dva aeroplana, ki sta se 7>opolnoma razbila. Izpod razvalin so poteg* j nili dva mrtva vojaška letalca. X Železniška katastrofa v Italiji. Na progi GalIarate*Milan je skočil v torek br* zovlak s tira. Več vagonov se je prevrnilo in padlo z nasipa. 23 potnikov je bilo ranje* nih, med njimi nekateri težko. X Krvava drama na Štajerskem. V Toblu pri Gradcu se je včeraj popoldne odigrala krvava rodbinska dracna. Posest« nik in mlmar Josip Glawitsch je ustrelil svojo 231etno rejenko Erno Aflenzer in nje* no mater. Nato je zažgal mlin in izvršil sa* momor. Mlin je pogorel do tal, ker so r»a* eilci prepozno prispeli. Glavvitschevega trupla še niso našli. Motiv strahovite drame ni znan, sumijo pa, da je bil Glawitsch lju* bosumen na svojo rejenko, v katero je bil zaljubljen, ki ga pa ni marala. Gospotinrstuo —g. Novi menični blanke t L Od 6. av* g usta so v prometu novi menični blanke t i po 0.60. 1.20, 2, 4, 6.20, 9.80, 13.20, 19, 23. 34, 43 in 52 Din. Od starih blanke tov se razlikujejo v tem, da je papir boljši in da je na vsakem blanketu ▼ vodotisku grb s napisom »Državni monopol«. Stare menice iste vrednosti ostanejo v veljavi, dokler ne bodo porabljene. o —g Naša trgovina z Rumunijo. Rumu* nija je uvozila v Jugoslavijo leta 1921 za 76.750.109, L 1922 za 243,539.971, L 1923 za 212,205.989, L 1924 za 183,060.884 in L 1925 za 315,604.798 Din. Izvozila je iz Jugoslavije I. 1921 za 8,644.020, 1. 1922 za 10,606.956. 1. 1923 za 30,362.489. L 1924 za 252,623.807 in 1. 1925 za 1.213.944 686 Din. Naš izvoz ▼ Rumunijo se je povečal zadnja leta samo fiktivno, ker je v podatkih vštet tudi izvoz po Dunavu preko Brailc. Naš izvoz v Ru* munijo torej daleč zaostaja za rumunskim uvozom v Jugoslavijo. —g Vinski sejem v Krškem. Ker je v krškem okolišu še mnogo dobrega cvička in tudi belega lažjega vina. ki ga mnogi go* stilničarji in drugi konzumenti tako želijo, a ne vedo zanj pravih izvorov, se priredi v nedeljo 15. t. m. poseben vinski sejem v Krškem, kjer bo obilo dobrih vzorcev na razpolago. Resni kupci in ljubitelji dobrega Dolenjca se vljudno vabijo na obilen poset tega sejma, osobito ker je dovoljena polo* vična vožnja na vseh progah. Karte je pri odhodu opremiti z mokrim ži^om. —g Kcliko po kade Bosanci. Po podat* kih za Bosno in Hercegovino je monopol* ska uprava prodala v teh pokrajinah v pr* vem polletju letošnjega leta *72.i66 kg to* baka in 132,837.808 cigaret. Največ tobaka je bilo prodano v januarju (123.219 kg), ei* garet pa v juniju (24.567.996). —z Nova banka v Srbiji. V Vranu se je ustanovila nova banka pod imenom »Vranjska prometna banka za kredit in štedenle d. d.« z delniško glavnico 1 milijon dinarjev. K lahki obleki kupujte platneno obutev. Vnovič znižujemo cene. Moški beli ali sivi Ženski vseh barv DeUi beli Din 99*- Din 65* Din 49 Odvetnik dr. France Lokar vljudno naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v LJubljani, Miklošičeva cesta 13 (za sodiščem). 2298 Potrebujemo spretne zastopnike za mesto In okrožfa za prodajo množinskih predmetov« 2** Ponudbe firmi 9)KACHT, d. d. Zemun. Dvo&olesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki fran* ko. Prodaja na obroke. — «TRIBUNA» F. B. L. Ljubljana, Karlovska ce« sta 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov. _136/T Dijak se sprejme na stanova* nje in hrano. — Dopisi pod «Sepfember 2293» na upravo «Slov. Naroda* 20—30.000 Din brezobrestnega posojila dara za stanovanje 1—2 sob « kuhinjo. — Ponud* be pod -»Brezobrestno posojilo/2271» na upravo «Slov. Naroda». Eečijaža treznega in zanesljivega sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. DJevolka marljiva, ozbiljna i poštena sa dobrim svjedodžbama za s.e laične poslove koja kuhati znade prima se nastupom cdmah. Ponu-de na Emfl Hirschl, Novska. Sostanovalec mlaju, inteligenten, soli« den — se sprejme na pri« jetno stanovanje k gospodu. — Ponudbe pod »Sostanovalec;2301» na upravo «Slov. Naroda •. inneeeaeenaeaenaei 1*1! o*t KKIXKXMXXXXXXXXMMXXKK NARODNA KNJIGARNA t »o. naznanja, da je atalno preselila svojo knjigarno in trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami t Stritarjevo ulico št. 2 (prej trgovina Bartl) ter se priporoča cenjenim odjemalcem -300 XXIXXXXXXXXXXXXXXIXXXX • To RABIČ •] k UoWjaoa « Plačilni natakar išče službo; eventualno kupi ali vzame gostilno v najem. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod cZanesljiv/2305». Konopce in vrvi nndi tvornicfl KAMPA I UZARIJE d. d. ODŽACI (Bačka) Zahtevate cenik! Zahtevajte cenik «6-t . .Urejuje: Josip JJupančiš. mm Za »Narodno tiskarno.: Fran Jezeršek. mm Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi t Ljubljani