KATOLJŠK CKRKYEN LIST. i>ani..a"' izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr. za pol leta 2 >A. 2" kr.. za četert leta 1 tri. 20 kr V tiskarnici n>rejemana za eelo leto 3 tri. 60 kr.. za pol leta 1 gl. SO kr., za V4 leta 90 kr. ako zadene na ta dan praznik, i/.ole „Dani<-a" dan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 19. rožnika 1891. List 25. Cvetice iz verta sv. Alojzija. (Dalje.) 18. Na s p a n j s ke ni dvoru. Naj imenitnejši vladar o tisti dobi je bil španjski kralj Filip II. Na njegovem dvoru so se zbirali velikaši tedanjega sveta. Kdor ni Madrida videl, ni videl ničesa. Tudi Alojzij je moral tjekaj. Bil je odločen za tovariša kraljevemu sinu. Koga druzega bi krasota tako viharnega življenja oslepila. Dasiravno mlad, vedel se je Alojzij tako ravnati, da tudi tukaj, kakor nekdaj egiptovski Jožef, svojega Boga ni pozabil. Dvorjani so ga spoštovali, kraljica sama imela ga je za svetnika. 19. Njegova odločnost. Jednoč slonel je sv. Alojzij na oknu in poleg njega kraljevi sin Jakob. Veter je neprijetno pihljal v kraljica. Mladi gospodič nevoljen reče: „Neumen veter, ukazujem ti, bodi miren!'4 Sv. Alojzij pase nasmeja ter pravi: „Brine! ljudem lahko ukažete, vetrovom pa ne: čez te je Bog gospodar in Boga morajo ubogati11. — Kralj je izvedel ta odgovor. Akoravno so bile na pervi pogled videti nekoliko rezne te besede, vendar je bilo vladarju -všeč, da je Alojzij tako naravnost pokazal svoje versko prepričanje. 20. Poklic. Sv. Alojzij je spoznal, da bode še le kakor redovnik mogel prav Bogu služiti. Sklep njegov je bil gotov, da stopi v samostan. Le tega ni še vedel, za kateri red bi se odločil. Všeč so mu bili kapucini zavoljo njihove ponižnosti. Vendar nazadnje si izvoli družbo Jezusovo, ker je pričakoval, da bode v njej največ storil v čast Božjo. Predno je ta misel dozorela, molil je veliko. Prosil je razsvitljenja z nebes. Bilo je na Veliki Šmaren I. lf>S;>. Sv. Alojzij je bil pri sv. obhajilu. V goreči molitvi se je zahvaljeval za to milost in se priporočal posebno .Mariji, naj mu ona naznani, kaj mu je storiti. Slišal je glas veleč mu, da naj gre k jezuitom. Pri tem je ostal. 21. Pred očetom. Spolnil je IT», leto. Menil je. da nikakor ne sme več odlašati tega, kar mu je priporočala celo Marija sama. Pogumno stopi torej pred očeta, da mu razloži svoj namen. Oče hud. Ozmerjal ga je in mu pretil s kaznimi, če bode le mislil kaj tacega. Sin odgovori ponižno: Prosim Boga, da mi dodeli milost, da bom mogel tudi tako ravnanje voljno prenašati. Grof je bil skoz več dni silno razburjen. Začeli so se britki dnevi za sv. Alojzija. Menil je sperva oče, da sin pač ni stvari dovelj resno premislil: zato je pričakoval, da mu bo izbil, češ, take muhe iz glave. Pa mož se je motil. — I)a bi Alojziju pregnal njegove samotarne misli, poslal ga je na popotovanje. Obiskovati je moral svoje sorodnike — plemenitaše, katerih je imel po laških mestih vse polno. Kamor je prišel, sprejemali so ga s slovesnostmi, ker na daleč okoli se je bil že raznesel glas o njegovi po-božnosti. Prirejali so mu na čast veselice. Niso ga omamile; tudi po teli dvorih je vedno zvesto opravljal svoje molitve. Kedar je stopil v sobo, ktero so mu odločili, pogledal je najprej, če je križ na steni. Če ga ni bilo, narisal si ga je s svinčnikom na papir, in pred njim je premišljeval Kristusovo tcrpljenje. Povemil se je domu. napolnjen s tistim; nazori. kakor jih je imel prej. Serce njegovo je le 1«dikanj bolj kipelo, kolikor bolj so se mu delale zapreko. Poskusil je v novo prošnjo pri očetu. Ko ga zopet ravno tako nemilostno odslovi, mu reče sv. Aluzij: Y vaših rokah sem. naredite z menoj, kar hočete, toda vedite, da se Bogu ustavljati*. Prišlo je tako daleč, da je sv. Alojzij bežal iz očetove hiše. Zadnji boj. Jednoč je bil sv. Alojzij zopet pri očetu. Yes razjarjen kregal ga je. da si je upal domače zapustiti. Mladeneč vdano odgovarja, da je mislil, da bo tako prav: ker mu je oče zagrozil, da mu ne sme več pred oči: šel je. Zaklene se v svojo sobo. Tistikrat pa je vendar ljutega grofa jela peči vest. da s svojim sinom preterdo ravna. Zato pošlje k njemu služabnika z naročilom, da pogleda, kaj dela Alojzij. Skozi razpokljino pri vratih je odposlanec vidil mladenča: klečal je na tleli, molil in bičal se. tla se je poslu smilil. Y se je natanko sporočil svojemu gospodu. Oče in mati prideta, da bi Alojzija sama videla: ko stopita v sobo. mokra so še tla od solza in na njih se poznajo kaplje kervi. To ju je ganilo. Mati je rekla: J e ga hočemo še dalje doma obderžati. kaj nam pomaga: nazadnje nam umre, ker tako neusmiljeno dela s seboj". Oče se je vdal in izrekel za sv. Alojzija veselo besedo: smeš! Mladeneč se v sede in napiše z radostjo pismo do jezuitskega generala, v katerem naznanja, daje zmagal. Y tem listu pravi: „Danes je moji hiši zveličanje došlo'\ - Srečen mladeneč! liavnal je po besedah Oospodovih: „Iščite najprej I '»ožjega kral jestva". •j;;. Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi? Ferdinand Ooneaga. Alojzijev oče. je imel obilo posestva. Vse to bi bilo s časom last našega svetnika, ker je bil pervorojeni sin. Ko je sjopil v samostan, odpovedal se je tem pravicam in vsemu premoženju na korist svojega mlajšega brata Rudolfa. Pravni doktorji napisali so pismo, katero je imel Alojzij podpisati. Ker je bil to tako važen dogodek v Ooncagovi rodbini, povabili so Alojzijevi stariši obilo gospode, daje bila pričujoča pri tem slovesnem dejanji. Bil je to dan žalosti, ob enem pa tudi dan velicega veselja. Žalosten je bil oče. Jokal seje stari mož, rekoč, da je mislil, da mu bo Alojzij, katerega vsi spoštu- jejo in vsi ljubijo, v starosti podpora. Alojzij zahvaljuje ga za to ljubezen, sej volja Božja ga kliče drugam. Ko je sv. Alojzij dal odpoved, vprašal je svojega brata: Kaj misliš, kedo je zdaj bolj vesel—jaz ali ti? Jaz mislim —jaz!'4 Za slovo je oče napravil svojemu sinu veliko pojedino. Ze so bile pregernjene mize in gostje zbrani, le enega je še manjkalo — tistega, katerega so hoteli častiti. Odpro se vrata. V dvorano stopi mlad jezuit. Bil je Alojzij. Vse je iznenadeno. ko ga ugledajo, zarose se gostom oči in stari oče ni se mogel zaderževati solz med obedom. Skrivaj si je bil dal Alojzij napraviti vso jezuitovsko obleko; duhovnik, prijatelj njegov, mu jo je blagoslovil. Slekel je staro, oblekel novo — v znamenje, da se je odpovedal vsemu, kar ga spominja na svet. Kako vesel dan je bil res to za Alojzija — kako se mu je zarilo serce, ko je sam sebe gledal v jezuitovskem oblačilu! — Tako veselje pride le od Boga. Sv. Alojzij je pustil vse — gradove, prijatelje, stariše — ka-košna je bila pač njegova ljubezen! Kakošni ljudje so zdaj? Tega ne slišijo radi, da jih bodo enkrat drugi mertve pokopali v zemljo, sami pa Živi silijo V zemljo. Walje nasi.) Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) TV. Poglavje. O razodenji. 18. Kazodenje je svetilo, ki gotovo k resnici pripelje. Bog, ki ti govori, „ni človvek, da bi lagal, tudi ne ko sin človekov, da bi se spre-mcnjal,"*) ,,je zvest v vseh svojih obljubah, in svet v vseh svojih besedah,*) nebo in zemlja bo prešlo, njegove besede ne bodo prešle".*) Vsi razodeti liki so resnični, vse njegove obljube se spolnijo... Prav in dolžnost je tedaj božjemu razodetju se podvreči in ne modrovati zoper Boga. lil. Kazodenje je imelo svoje razvijanje: pričelo se je za pervih staršev, raslo za očakov, Mojzesa in prerokov, dopolnilo se za Jezusa Kristusa. Razodetje starega zakona je podobno bilo svetilki. goreči v mračnem kraji: zazodetje novega *< Non est I)eus quasi homo, ut mentiatur. nee ut filius hominis. ut mutetur. (Num. 23. 19.) *) Fidelis Dominus in omnibus verbis suis. Pf. 144. 13. *i Caelum et terra transibunt. verba autem mea non trans-ibunt. (Marc. 13, 31.) zakona pa je podobno zvezdi daniei, razganjajoči vse teme.*) 20. izvoljene duše še lahko dobivajo razodenje: sv. hull govori, komur hoče.") Varujmo pa se slepila, ker se lahko motiš in podmenjaš dozdevo resnici, ter imaš za razodenje. kar je samo iz-rodek prevroče domišljije, ali pa le vražja spaka. Posebno semkaj merijo besede sv. pisatelja : „Preljubi! ne verjemite vsakemu duhu, temuč skušajte duhove, ali so iz Boga".*) Kazodetvam žensk sme se izmed drugih le po naj ostrejih preizkavah priterditi, ker so huje trapane po svoji domišljiji, kakor možki. 21. Katoliška cerkev ne priznava nobenega razodetja pristnega in resničnega, razun onega, ki je obseženo v sv. pismu in v občnem izročilu. ..Kajti vzidani smo na skalo aposteljnov in prerokov, in poglavitni vogeljni kamenje sam Jezus Kristus.") ,.Xaša vera se opira le na razodetje njim podarjeno. ne pa na drugo, ktero bi se drugim pozneje podelilo.4'") 22. Zavračati, da se je razodenje utegnilo kaj premeniti, predno je do nas dospelo, se pravi misliti, da bi se previdnost božja sama sebi izneverila: tako misliti pa je preklinjati. Tisti razlogi. kteri mi terdijo, da je Bog našim predsta-rišem razodel svojo voljo glede bogocastja, so uii tudi dokaz, da se je božja beseda obvarovala sem do nas čisto neoskrunjena. Kajti ako bi Bog mogel dopustiti pok varo knjig, kterini je izročil svojo besedo, bi se moralo sklepati: 1.) da je Bog vstanovil vero. ktere ne more obraniti: 2.) da je enim svojo voljo razodel, drugim pa ni priskerbel pripomočkov, da bi jo poznali: ."> ) di je razodenje sodil potrebno, potem pa ko nekoristno zanemaril; 4.) daje ponižnim in ukaželjnim dušam zanjke nastavil, dopustivši. da se v knjigah. ktere čislajo svete, pravo s krivim podmenja. Toda vsi ti sklepi pobijajo previdnost božjo. Božja modrost je dosledna na svojih potili; kedar namerava kak konec, pripravi tudi vselej primerna * llabeinus tirmiorem propheticura sermonem. eni t-enefa-citis attendentes «piasi lucernae luuenti in caligonoso loco, «lonce «lies elucescat et lucifer oriatur iu cordihus vestris. Petr. 1. 1Í». 'I Spiritus ubi vult spirat. (Jan. 3. 8.) " i í'arissimi! nolite omni spiritui credere, sed probate spi-ritus. ex Doo sint. (1. Joan. 4. 1.) *i Superaedificati sumus super fundamentum apost(doru?u et prophetannn. ipso su tumo anga ne poslušati. Jezusa Kristusa zaničevati. ..Kdor vas zaničuje, mene zaničuje ', pravi sveti evangelij. Xe bom se podal človeku, ampak Bogu. kteri po njem izveršuje svojo verhovno oblast. .ledina razlika med zapovedimi božjimi iu cerkvenimi je ta. da je perve neposrednje Gospod dal. druge pa posreduje, po svojih poslancih: vedno je pa Bog sam. ki zapoveduje. Tako tudi v papežu ni človek nezmotljiv, temveč Jezus Kristus. Bog. kteri ga obdaja z resnico svojo, da ne more ljudstva zmote učiti. *) Sv. Cerkev je nezmotljiva glede na sv. vero. na razlaganje verskih resnic, nravnosti, splošne discipline uhoven, ako pregrešno živi. je velike kazni vreden: toda njegovo duhovsko opravilo ostane vedno isto: duhovsko službo je postavil .Jezus Kristus, ktere ne more nikdo niti izpreminjati niti zatreti. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz 1 jjubljane. (šolska s p o m i n i e a.) V cerkvi sv. Ignacija v Rimu se delajo velike priprave za 21. t. m., namreč za slavni dan oOOletnice. odkar se je sv. Alojzij preselil v večnost in prejel krono za svoje prelepo življenje. Znamenitost med drugim bodo imena mladine iz vesoljnega sveta, vezana v prekrasnih bukvah in položena na grob sv. Alojzija. Prelepa je med njimi kakor srednje masne bukve velika knjiga mladinskih imen iz vse naše dežele, ktera je po skerbi preč. g. kanonika-dekana J. Flisa iz doposlanih pol zložena in prav zalo vezana. Ljubljanska uršulinska š"la. šola marijaniška in iderška. imajo na čelu imen še prav lepih in pomenljivih slik itd. ter se smč zanašati. da med naj lepšimi spominioami te verste bo tudi spominica mladine ljubl janske škotije. Ker odposlana knjiga nam ne pride več pred oči, bi prav storili gg.. ki so pri nji sami slikali in delali, da bi to znamenitost nekoliko bolj popisali, da se za zgodovino ohrani. Tudi prosimo prijatelje, naj bi blagovolili pošiljati kaka poročila, kako so obhahajali z mladino znamenito :;ooletnico. Iz Ljubljane. (Cerkev sv. J ož e fa.) Nekaj let je preteklo, ko so se bili prebivalci našega mesta posebno vneli za češčenje sv. Jožefa, varha našega Gosp. Jezusa Kristusa, patrona naše Kranjske dežele, pa zavetnika in besednika vesoljnega kerščanstva. Hotli so v bližinji ljubljanskega mesta, ako bi mogoče bilo. zidati novo cerkev sv. Jožefu na čast, in sicer na Golovcu. ) Danes pa, spoštovani someščani, Vas * Opomnjeno Kodi tukaj, da ker ni kazalo, da bi se delo doveršilo. so bile zl»irke darovalcem nazaj dane. kteri jih niso za kake drug? dobre namene prepustili. Yr. opozorujem. da se cerkev sv. Jožefu na čast v bližinji ljubljanskega mesta že zida in kaže, da bode prav lična, prijetna in častitljiva, in sicer na Selu pod Ljubljano, pri samostanu častitih gospej Karme-ličank. Mene pa obhaja ta le misel: Za zidanje cerkve sv. Jožefa hvalno vneti prebivalci našega lepega mesta, bele Ljubljane, položite svoje darove za dozidanje cerkve sv. Jožefa na Selu, in to sploh vsi častivci našega mogočnega priprošnjika sv. Jožefa, vsi udje karmelske bratovščine, zlasti sosednji prebivalci na Selu in Mostah. Jaz položim danes 10 gld. za en karnniček, ter želim veliko naslednikov. Častilec sv. .Jožefa in ud karmelske bratovščine. Repentabor. s. junija 1891. (Procesija katoliškega društva Teržaškega). Že spočetka maja mesca je bil sklenil odbor katoliškega društva v Terstu. da bi se napravila izvanredna procesija za proslavljenje OOOletnice prenesenja Nazareške hišice M. B. na Tersat in MOOletnice smerti angeljskega mladenča sv. Alojzija. Sporazumivši se za Repentabor, dado natisniti spored (program) v italijanskem in slovenskem jeziku, ter ga razpošljejo po vsej teržaški okolici in po Krasu. Skoraj do zadnjega tedna ni bila stvar do cela zagotovljena, kajti mestni magistrat ni hotel porok biti za „vzderžavanje reda," kaj li? Vreme je bilo posebno maja mesca jako spremenljivo, večinoma mokro, in bati se je bilo, da bode morda tudi sedaj nagnjalo; toda molitev pobožnih je bila uslišana in Bog je dal krasno spomladno vreme, dasi je prejšnji večer bilo oblačno, in je bil lunin mlaj in je solnce merknilo; a po noči ob 2 popolnoči pa je potres nas prestrašil. Ta potres so čutili po več mestih v gorenji Italiji. S toliko večim pogumom so se vzdignili Teržačani in okoličani na božjo pot v starodavni Repentabor. Svete pesmi prepevaje in z molitvijo sv. rožnega venca napeti se množica kakih 600o do 10.000 oseb pod vodstvom blizu TOletnega kanonika prečast. gosp. Petra Sinčič-ča iz mesta na skaloviti Kras. Marsikomu se je ta pot zdela dolga, ker kmalo po petih so po stermi stari cesti korakali in ravno ob 10. uri dospeli sem na Tabor, toda mnogi, sicer takih poti nevajeni, so priznavali, da skoro nič ne čutijo utrujenosti. Zlasti pa smo občudovali prečast. monsignora voditelja, ki je v taki starosti, še precej dobro podpert in čisto brez las na glavi, s krepkim glasom sv. mašo pel okoli poli dvanajstih, kajti romarji so o prihodu na Tabor, malo ne vsi, naj pred skozi cerkev defilirali, in č. g. Buttignoni, nunskih šol katehet v Terstu, je še pred mašo imel čverst in navdušen nagovor do romarjev, najpred v slovenskem, potem v italijanskem jeziku. Tudi neke pobožne ženske so na tešče prišle iz Tersta, da so bile v svetišču M. B. na Repentabru obhajane. Teržačanom se je po poti oridružilo veliko okoličanov, posebno iz Openske župnije in kakih (¡00 iz Sežane in Tomaja. Zaradi velike množice, in ker je župna cerkev premajhna (župnija šteje 800 duš), se je z dovoljenjem premilg. škofa veršila služba božja za božjepotnike zunaj cerkve na prostorju in okoli obdanem s starinskim zidiščem, razvalinami, in skalovjem, kar je delalo nek romantičen vtis. Iz zvonika je plapolala velika trobojnica, (Barve niso v pravem redu: belo-modro-rudeče bi moralo biti, pa je rudeče-belo-modro, kakor Nizozemska zastava, pa ker je bila podarjena, in prislovica pravi, da podarjenemu konju ni v zobe gledati, se je sprejela kakorsna je; žal, da so tudi neki kerčmarji dali napraviti troboj-nice, češ, da kažejo narodnost slovansko z istim sporedom barv, kakor je na stolpni banderi.) Na hiši ponočnih čuvajev je kazala černo-žolta zastava, da smo Slovenci zvesti Avstrijanci, in na murvi poleg začasnega altarja sploh avstrijska in tudi teržaška rudeča-bela, da smo vneti domorodci. Dve druge pa rudeče-žolti zastavi, ki so na lipi in na brestu plapolali, ne vem, kaj bi imeli pomenjati, morda papeževo znamenje? Toda papeževa bandera je žolto-bela. Pa naj si bodo še .toliko različna politična mišljenja, in raznoverstne narodnosti katoličanov, v enem se vjemajo vsi. v ljubezni do Kraljice nebes in zemlje: Njo so prišli počastit iz svetovnega mčsta Tersta Slovani, Italijani in Nemci, njim veljajo besede, katere je te dni govoril na katoliškem shodu v Gradcu milostljiv knezoškof dr. Napotnik, „vsi vdeležniki katoliškega shoda, dasi dejanski različni po jeziku, se lepo razumevajo. Vsi govore en materni jezik, ki so se ga učili od serčno ljubljene matere Cerkve — duha in serce jednako ganoč jezik zlatopristne kerščanske ljubezni". Tudi naši božjepotniki so razumeli jedini napis na velikem slavoloku, kjer se zakrene iz glavne ceste na Repentaborski grič, latinski napis obdan z dvanajsterimi zvezdicami: rAve Maria!" Na Reki, 13. rožnika, i O r o m a n j i na T e r s a t.) Hvala lepa za prijazno sporočilo o namenu katoliškega društva v zadevi namenjenega romanja, da se je romanje katoliške družbe na jesen odložilo. Prav je tako, bolje potem, ko bode vročina nekoliko odjenjala. — Čujem. da se_ namerava prirediti romarski vlak tudi za „Veliki Šmaren". Lepo tako. da se med Slovenci zanimanje za Tersat tako širi. Vender bi svetovali. da si Slovenci bolj take dneve odberejo, ko bi bolj sami bili — in kedar bi moglo tudi kaj duhovščine dojti. To bi bilo radi spovedovanja mnogo prikladnije. kakor če so eni z drugimi pomešani. Zlasti za „Veliki Šmaren- dojde mnogo Ilervatov. Čujem, da so se nekateri romarji pritožili, da se jim ni pustilo še v cerkev. Res je, redarstvo je bilo nekoliko strogo, a to gotovo iz potrebe, ker če ne, bile bi nevarnosti, ker bila je velika gnječa, se ve. da vsim ni prav bilo; a hvala Bogu, pri toliki množini ljudstva in taki stiski v cerkvi in na vratih ni se zgodilo nič hudega, čeravno se je že govorilo, da je nekoliko stisnjenih in mertvih. Vse to bi bilo mogoče, če bi ne bilo strogega reda. S Kureščeka pri Igu. (Poročilo in zahvala.) Naša romarska in poddružna cerkev posvečena Mariji Devici, kraljici miru, nekdaj tako sloveča božja pot na Kureščeku, je v teku časa jela razpadati, na oboku razpoke kazati, in tudi vsakoletni štirji cerkveni shodi so bili le slabo obiskovani. Radi bi se bili tega težavnega dela. popravljanja te cerkvice, že davno poprijeli; pa naše moči so bile preslabe. Cerkev nima lastnega premoženja in mi občani, spadajoči k tej cerkvi, smo le mali posestniki, in še teh nas je malo. Le našemu, za Marijino čast in Božjo slavo toliko vnetemu in neumorno delavnemu preč. gosp. župniku na Igu. in drugim preblagim darovalcem se imamo zahvaliti, da se je naša romarska cerkev na Kuneščeku večinoma popravila in da je nekdanje duhovno življenje zopet oživelo. Akoravno je skoraj tri ure hoda od Iga na visoko goro Kurešček, vender že nekaj let opravljajo duhovne opravila ob shodnih dnevih na Kureščeku ob 10. uri sami preč. gosp. župnik, ter so s svojo veliko gorečnostjo za vse častilce Marijine tako vneti, da iz bližnjih in daljnih krajev prav mnogo ljudstva o praznikih Marijinih na Kurešček dohaja, in se tudi vselej prav bogato cerkvenega darovanja vdeležuje. Vsi cerkveni shodi — velikonočni in binkoštni ponedeljek, angeljska nedelja, in v nedeljo pred praznikom vseh svetnikov so toraj na Kureščeku pravi romarski prazniki, in med drugimi Marijinimi častilci viditi je vselej posebno veliko mater ktere s svojimi dojenčki v naročji okoli Marijinega altarja kleče hodijo in se njeni mogočni pri prošnji priporočajo. Sicer smo pa tako srečni, da imamo tudi vsaki dan v letu. kakor tudi ob nedeljah in praznikih sv. mašo na Kureščeku, ktero opravljajo pri tej cerkvici vpokojeni duhovni pastir č. g. Seb ( ebašek. ter so pripravljeni došle romarje tudi spovedovati in obhajati. Lansko leto pokrili smo na novo vso Marijino cerkvico s plehotn in popravili obok, kateri je vsled slabe strehe že veliko terpel. in letos želimo še notranjo obličje p«) svojih močeh prenoviti. Pokritje cerkve stalo je 121M» gM. in je le še nekaj malega poravnati pri kleparju g. Stadlerju v Ljubljani in vse drugo smo poplačali z milodan. katere so otroci Marijini — Kraljici miru donašali in doposlali. Naj bodi dovoljeno, da se podpisana v imenu cele občine prav serčno in iskreno zahvaliva vsim dobrotnikom in darovalcem, kateri so v denarju ali blagu pripomogli. da smo cerkev — svetišče Kraljice miru na Kureščeku mogli popraviti; posebno zahvaliti pa se nam je našemu v. čast. g. župniku na Iiru, kateri neumorno z djanjem in besedo delajo, da se ta nekdaj sloveča božja pot na Kureščeku ohrani in poživlja. Toraj še enkrat tisočera zahvala vsem dobrotnikom naše Marijine cerkvice Plačilo vsim preblagim darova teljem bode gotova hvaležnost in molitev vsih, kateri bodemo v tej cerkvi molili; naj boljša plače-valka pa bode Marija, Kraljica miru, in mili Jezus sam. Na Kureščeku. mesca majnika IsOl. Jožef Purkart. Anton Jaklič, cerkvena ključarja. Sarajevo 8. jun. 1891. — „Imeli smo v stolni cerkvi lepo slovesnost v čast in slavo presladkemu in premilostivemu Sercu Jezusovemu; obhajali sm«. tridnevnico s slovesnimi litanijami. in v petek, v praznik presv. Jezusovega Serea, so imeli ob osmih presvitli gospod nadbiskup sv. mašo, med ktero so tudi druge verne obhajali. V nedeljo so pa imeli veliko sv. mašo in pridigo v hervaškem jeziku, in potem procesijo po mestu s presv. Rešnjim Telesom, tudi v čast presladkega Jezusovega Serca. pri kteri je bil«» obilno duhovščine zbrane iz vse Sarajevske nadbisku-pije s svojimi župljani; zares prav lep sprevod j«: bil, samo da ljudje se ravno tako gnjetejo kakor v Ljubljani. Opoldne so imeli obed pri presvitlem gospodu nadbiskupu vsi duhovni. Tudi v naši ubogi kuči so se darovale štiri svete maše. katero so opravili čč. oo. frančiškani, ki so došlt v Sarajevo, in s«» jih presvitli gospod nadbiskup k nam poslali, za kar bodi Bogu hvala. Tudi popoldne imamo litanije pred sv. Rešnjim Telesom. Zares, hvala bodi Bogu. nam j«; prav dobro. Samo to nas je razžalostilo, ko smo za terdno zvedele, da nas bodo naš presvitli gospod nadbiskup zapustili, in bodo šli v Zagreb. Tolaži in prepričuje nas to, da bodo tudi zanaprej skerbeli za nas. Ljubi Bog naj jim dodeli še zanaprej ljubo zdravje, da bodo zarnogli to vstanoviti, kar so pričeli. kar zadeva nas in naše uboge stare. Ljubi Bog daj tudi v. č. g. Jegliču ljubo zdravje in potrebno pomoč. In ako je Božja volja, da bi bili oni izvoljeni za naslednika, za kar že zdaj ljubega Boga prosimo, naj naša stanovitna molitev oblake predere". M. R. PeS-poto vanje z .lujra skoz Slovenijo v Rim. l Dalj»-. > Nadaljno prem išl jeva nje v Loretanski sv. hišici. Gledal sem v duhu. kak mili in ljubeznjivi deček Jezus - Bog-človek vljudno vse pri delih in opravilih svoji ljubi Materi pomaga, kako ji vode. derv, treščja donaša. kako se pri ognjišču na tleh v koncu hišice greje, kako Mati Devica kuha prosto kosilce in obed V duhu sem cul prijazne, ljube/njive razgovore, polne modrosti, med Jezusom in Marijo. Kako milo in ljube/njivo gleda sinek svojo drago Mater in Mati sinka svojega; kako se žari solza v očesih blažene Device in Matere gledajoče ponižnega, krotkega, vbogljivega in ljube/njivega sinka Božjega in njenega ; kako se spominjajo prerokovanja Simeonovega v templjnu, kaj se bode še vse godilo z Njim. Gledal sem v Jeruzalem v duhu in slušal. kako se pripravljajo na Božjo pot in na veliki praznik. Gledal in slušal sem jih na potu v Jeruzalem, v templju, o tridnevnem žalostnem iskanju, o veselem najdenju in snidenju, na potu nazaj v Nazaret. Gledal in slušal sem. kako mladeneč lepi nebeški — Bog in človek pomaga svojemu ljubljenemu krušnemu očetu in redniku tesariti in delati pluge in razne tesarsko-mizarske priproste izdelke; kako lepo. modro, vljudno in ljubeznjivo se razgovarjata. /oper gledam in slušam. kako vsi trije Jezus, Marija in Jožef, s.» vljudno, častno, spoštljivo in ljube/njivo med seboj obnašajo, kako drug druzemu strežejo in pomagajo: kako prijazno se razgovarjajo in kako iskreno, pobožno molitve, slavo in hvalo B,,gn i'tn nebeškemu zveršujejo: kako zadovoljno in hvaležno, priprosto in sir inašno kosilce vživajo. Dalj»» gledam m slušam v duhu. kako Jezus in Manj« sv .bž.efu na smertni postelji streže ta. ga tolažita, tri na večno srečno in veselo snidenje v nebesih spominjata: kako sv Očak mirno, vdano in veselo med Jezusom in Marijo svojo sveto dušo izdihne in „pravični srečno v Gospodu zaspi": kako Jezus in Marija sv truplo ljube/nji vega. čistega ženina in rednika v grob spremljata Se gledam in slušam v duhu. kako J. zus sedaj sam. za svojo ljubo deviško Mater skerbi in dela : kako se razgovarjata o bližajočem se času očitnega in javnega življenja in delovanja, za kar je Njega < »če nebeški na zemljo poslal. Milo gledam v duhu in slušam priserčno slovo-jemanje .Je/tisa in Marije, ko se je v puščavo odpravljal, predn«» je očitno učiti začel. — Zatem teče pred duhom mojim vsa zgodovina presv. Marijine hišice in vse dogodbe v njej do sedaj. o srečne ure! o blaženi čas mojega bivanja v tako sveti hišici! Kolike tolažbe, milosti, navdušenja in opominje-vanja sem prejemal; pa tudi spoznanja, svarila in obilno kesanja. Kako pa tudi ne. ker ogledoval sem se v čisto zercalo. ogledalo presvetega. čednostnega in pravičnega življenja sv. Družine Jezusa, Marije in sv Jožefa — Na milijone vernih kristijanov in pobožnih romarjev je te svete hišice prag, tla in stene iskreno poljubljalo in z vročimi solzami močilo; tolažbo, milost in pomoč zadobilo in še vedno zadobivajo. Koliko čudežev nevidnih, na dušah ; o koliko vidnih na telesu in časnih potrebah se je tu dogodilo. Vse povedati človeška moč omaga. Ipak. kdo vse to ve in premisli? — Poleg tega pa, ako ga milost Božja po sv. Duhu razsvetli, vse ono še k boljemu spoznanju: potem je duša in serce prešinjeno od svetosti, časti-tosti, znamenitosti, pomiloščenosti in vzvišenosti te svete hišice Marijine na zemlji. Potem bode znal ceniti milost in srečo; v njo stopiti, v njej bivati, v njej moliti in premišljevati, v njej obhajati presvete skrivnosti daritve sv. maše. v njej prejeti in vživati njega, ki je tukaj se včlovečil, iz Marije Device po sv. Duhu. človeško natoro nase vzel ter Bog in človek postal. Znal bode, kaj se pravi napajati se iz vira Božje milosti, ljubezni, darov in dobrot bogastva božjega, kteri vir se osobito v tej presv. hišici po Mariji deli, za čiste in nedolžne, za očiščene in spokorne kristijane, pa tudi za skesane grešnike, ki imajo voljo se spreoberniti in istinito poboljšati. — Za vse take je ta kraj osobito milosti, ljubezni, pomoči, miruu in vžitka, dobrot in darov. (Dalje nasl.) Razgled po svetu. Na Dunaju so Nj. Veličanstvo 13. t. m. novemu kardinalu Grušu kardinalsko pokrivalo v posebni slovesnosti postavili na glavo. Ogersko. V solnograšketn časniku toži dopisnik iz Ogerskega, da ondi se zatira vsak gibljej k kato-toliškemu življenju. Grof ('saky kaznuje in obsoja katoliške duhovne, ko svojo vestno dolžnost spolnujejo : do judov pa je lepo pohleven. Sedanjim slovenskim pisateljem je neogibno potrebna „madžarščina" ker on jih imenuje „izraelc«-4 in jim postreže, kjer le more. Nov ministrov ukaz vse judovske učence odvezuje od dolžnosti, ob sobotah obertno šolo obiskovati; kerščanske obertnijske učence pa ravno ob nedeljah dopoldne derži v posilni šoli. da bi pač gotovo ne mogel kteri svoje kerščanske dolžnosti spolnovati. pri sv. maši biti! — Grof Csaky zapre katoliškega duhovna, ako on po cerkvenih postavah kersti in izpisa iz kerstnih bukev ne pošlje protestanškemu verskemu služabniku; ta Csaky pa je rešil požonjskega, rabina, ki ni priznal judovske ločitve zakona, če tudi to ni bilo po ministerskem ukazu. češ. ne more jud se siliti, da bi delal zoper vest Katoliški duhoven tednj pa mora zoper svojo vest in dolžnost delati; če ne. ga minister zapre! Tako v deželi sv. Štefana! Basel 15. jun. (Zopet nedeljska nesreča» Koliko nedeljskih hribolazcev. lovcev in druzih pra-zniških veseličarjev se ježe ponesrečilo; vender svet ne spozna in noče slišati zapovedi: .Posvečuj dan Gospodov!u V nedeljo, 1 •"». t. m., o poli -»eh je derdral osebni vlak baselski na švicarskem po železnem mostu čez reko Birs. Most se udere in štirje vozovi z njim v vodo: Pervi dan so izlekli iz vode okoli 50 merli-čev in mislilo se je, da ne veliko manj jih je še med šaro in podertinami pod vodo. Vernitev nestorijanskih krivo vercev v katoliško Cerkev. Iz Kaldeje naznanjajo, da vsi nestorjanci, njih. 200.000. so se odpovedali Nestorijevim zmotam, v kterih so bivali že od (i. stoletja, in so se s svojim duhovstvom in škofi vred vernili k edinosti svete rimske Cerkve. Nestorij je učil lažnjive nauke o Materi Božji in Sinu Božjem in je bil veliko ljudi zapeljal. Njih večina se je od 15. stoletja dalje zopet sklenila z Rimom; njih manjšino pa bi bili 1. 1843. in 1840. mohamedanski Kurdi skorej iztrebili, ako bi jih evropejska diplomacija ne bila ubraniia. Potem pa so jih iskali drugi krivoverci zase pridobiti, namreč, anglikanci in amerikanski metodisti; zmagali so pa poslednjič sedaj katoliški misijonarji ter so davno zgubljene ovčice zavernili v pravi Kristusov ovčnjak. ako se poterdi. kar se naznanja. Puške v kraj! V amerikanskein tergu Gilby sta otroka, brat in sestra, igrala s puško, ki je nepremišljeni oče ni bil skerbno v kraj spravil. V roki dečkovi puška poči — sestrica se mertva zgrudi na tla____ V Ameriki v zveznih deržavah, se zahteva, da naj deržava mladini oskerbljuje šolske knjige zastonj; stari majki Evropi so šolske knjige s šolninami vred eden naj hujših davkov. — čujte, kaj ulica dek! List „Kerščanski teden" v Buftali to-le piše: Star učitelj se je zelo pečal za jetnike in obiskal hudodelnika, ki je čakal na preiskavo. Usmiljeni učitelj je popraševal. kako je bil ta človek odgojen, in dobil je naslednji odgovor: „Ah, moj gospod! je rekel med solzami, ki so mu čez lica lile. doma sem imel dobro izrejo; — toda moja od-goja na ulicah me je v nesrečo pogreznila ! Vsak večer sem se izmuznil iz hiše in sem z drugimi pobalini po ulicah letal. Tam sem se učil tobak krasti in puhati. igrati, in vseh hudobij, kakoršne koli se nahajajo. ..O gospod, svarite mladino, da naj ne hodi na ulice, po kterih toliko hudobnih duhov preži, da nepremišljeno mladino zapeljujejo!" Če je verska šola potrebna? Praški _Volksblatt" pripoveduje, da je učitelj naj više razredne ljudske šole nekega avstrijanskega mesta učencem dal nalogo, da naj popišejo, kakošne knjige in časniki se bero v njih družinah in ktere tvarine so jim najbolj všeč. Toda. kar je učitelj po tej po ti zvedel, je silno žalostno in daje preotožno upanje za prihodnjost! Zvedel je, da dobrih spisov za mladino je zelo malo po družinah; grozovinski. umoropolni, pohlepni romani se bero po družinah, učenci ljudskih šol pa so predbravci teh pošastnosti. Devetdeset odstotkov učencev je, ki so ob enem bravci iz dnevnih listov po družinah. Med 53 učenci jih je povedalo 41), da berejo poročila iz sodnij, 47 njih pa. ki čitajo novice o moritvah in samomorih kot svoje naj ljubše branje. — Kako se s tem mladina pohujšuje, kvari in pači — kdo dvomi nad tem!? Ni čudo. da se godijo tolike pregrehe, tatvine pri kasah, ropi in druge gnjusobe, in vsled hudobij pa samomori, dvoboji in vse, s čimur postanejo časno in večno nesrečni ne le posamezni ljudje, ampak cele družine! In lejte Slovenci! Taki strup se serka iz liberalnih časnikov. Torej zopet zaterjujemo: Slovenci, ne berite ne časnikov in ne knjižur, romanov itd., kar prostomišljaki, liberalci, na svitlo dajejo in ponujajo. Ne verjemite volku, če pride tudi v najbolj beli janjčji koži k vam; volk nima drugega namena, razun tergati in mesariti čednost vašo in vaših otrok In taki sovražniki so med drugimi vsi nasprotniki verske šole. II Br&tovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive pri prošnji* N. lj. «i. pivsv J«-zu>«»ve:ra Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja. ll«*riuako m««lit«-\ k naši ljubi Gospej in svetemu Jožefu za poni«** N«*ka zadeva, da bi se obernila na linijo i*ast Zalivale. Na priporočevanje k najsvetejšem .I«*zus.»v«*iii S«*r«-u s«« se nam naša ljubljena mati ozdravili in ohranili: v«*eiio moljeno in hvaljeno bodi v nebesih in na zemlji Jezusovo najsvetejše Serce! Družina Poreiita. Dvajsetleten mladeiiec je bil od hudobnega človeka na potu proti domu smertno ranjen in prišel j«* «»I» zavest Duhovni pastir, ki so bili poklieaui mu podelit sv. posle»hije olje, ga vprašajo, č*e bi se rad spov«*dal V liad. rad. «» lovori. Potem je bil popolnoma brez zavesti .-« lih o dni. N«»b.*ih zjutraj v Gosp««du zaspala čast. solska sestra Marija Bonaventura Su-hačeva, ki je pri lepih svojih lastnostih bila tudi marljiva katoliška pesnica in ji bodo inarsiktere pri-serčne spevke v „Danici" blag spomin ubranile. Naj raji je opevala ljubega Zveličarja, njegovo bridko terpljenje in ljubezen Njegovo, pa do Njega. K«lo pa bo terdil, da je zgoli naključje njena poslednja pesem v Dan. 15. maja (gl. št. 201, ki ki se začenja: „V nebesa, v nebesa hiti naj serce*4. konča pa se z odstavkom: „V nebesa, o duše. oko in serce! Prezirajte kraje otožne zemlje; V nebesih je Jezus, naš Bog in Gospod. Hitite k Ljubezni neskončni od tod!" V št. 15. pa najdeš: „Jezus s križa grešniku". Ktero kje že imamo v rokopisu. Bog daj večni tnir tej čisti duši! Katoliška in Vincencijeva družba v nedeljo, -ji. t. m., svojo slovesnost sklenejte s cerkvenim opravi- lom pri sv. Jakopu. Ob Dih bodo milgsp. prošt dr. Ant. Jarc imeli pontifikalno sv. mašo, po sv. maši pa bode slavnostna pridiga. — Zvečer ob Tih bode sklepno opravilo, namreč: pridiga, litanije in zahvalna pesem. Poslednje tri dni se po cerkvah obhajajo tri-dnevnice. Jokajo se judovski in kalvinski listi, ker prev-zvišeni nadškof Stadler ima priti v Zagreb za nadškofa. za to skušajo utajiti to veselo novico. Framasonski prijatelj, pravijo, je pruski poslanec pri S. Stolu, on je kriv. da poslednje obravnave z Vatikanom niso imele vspeha; zato ima v kratkem biti odmaknjen od tega posla. Kolera grozno razsaja v Abisiniji, in tudi v Egiptu se je prikazala — v okrajini Delti in v velikem mestu Kafri. Izdajavec cesarja Maksimilijana Mesikanskega. Polkovnik Lopez je umeri strašne smerti. Ugriznil ga je stekel pes in vsi pomočki za otenje so bili zastonj. Človek, ki je v Ouarantaru za 50.0*>0 dolarjev izdal svojega gospoda in prijatelja, je umeri za ste-klostjo. — O človek, kerščeni človek, ki si izdal svojega Gospoda in svoj kerst, in si pobegnil k prosto-mišljakom. brezvercem, pomisli to strašno dogodbo, boj se maščevanja tudi ti. Cultus SS. Cordis Jesn cum additamento de cultu purissimi Cordis B. V. Mariae. od Hermana Jož. Nix-a S. J. Drugi pomnož. natis, je za bolj učene. Cena 96 kr. Profesor Janssen, kakor naznanjajo s Frankobroda, že delj časa boleha za „influeneo", ki sicer ni nevarna, vender ga zaderžuje v njegovem zgodovinskem delu, in ako ne bo skorej bolje, ne bo mogel to leto doveršiti sedmega zvezka svojega historičnega dela. Novosti. „Duhovne vaje* po sv. Alfonzu Ligvorji z nekterimi nauki in molitvami. Priredil in poslovenil P. Marijan Širca. mašnik sv. Frančiška. V Gorici 1 *9 1. Ta knjižica sedanjega prečast. P. gvardi-jana je vsega pri}>oročevanja vredna, toliko bolj, ker ima v začetku tudi prav primeren nauk o duhovnih vajah. Dobro služiti utegne med drugim tudi pri 3-dnevni«ah ali Udnevnicah o priliki pobožnosti k sv. Alojziju. Skusite mladino pridobiti za duhovne vaje, od tod bode naj lepši sad za 3o01etnico in za druge prilike. Pogled v dijaško knhinjo. Konec šolskega leta se bliža, poglejmo malo pošte v dijaške mize. — Mesec sušeč nas je posušil za I."»4 gld. in še nekaj solil« »v i delavcev pri mizi je bilo 118); — mali traven nam ni zmanjšal, ampak zvečal delavce na 120 in plačevanje zvišal na 18S gld.; — veliki traven se ni d«jsti zboljšal, kajti od 114 oseb je vender zahteval 176 gld. V okroglih številkah "»20 gld. v treh mescih : z drugimi, ki dobivajo posebej, ali le za stanovanje i. t. d. in z nekterimi v druzih mestih dojdemo blizo 600 gl«i. Taka le se godi dijaškemu ministru, za kakoršno službo ga bi blizo malokdo zavidal. Živeli prijatelji šolske mladine, za ktere hočemo opraviti zopet « nkrat sv. mašo pri altarji Naše Gospč presv. Ser« a. da bi jim ljubi Bog naj serčniše želje spolnil, pa tugi dijakom dodelil, da bi dobro šolsko leto zveršili! Stezica v nebesa („bukvice sv. Alojzija"), ki smo jo zadnjič omenili, dobiva se v „Katol. bukvami" po 10 kr.. bolj ceno, ker zastonj je udje sv. Detin-st.va ne morejo dobivati (kakor druge knjižure) da ne bo misijon terpel. Naj bode ta najmanjša knjižka za male prav živo priporočena. V nedeljo-večer ob sedmih obhajali bodo dečki v Marijanišču 30<>letnico sv. Alojzija s primerno slavnostno predstavo, h kteri so povabljeni tudi gg. udje z družinami. Celovec. Blažena delavnost prečast. gosp. kneza škofa Kahna obsega vso škofijo in je vredna polne pohvale, piše ..Wahrheitsfreund\ Povzdignil je semenišče z velikim številom bogoslovcev na primerno stopnjo, potem je z velikim trudom napravil deško semenišče, da bode dobival duhovnov iz domače ško-tije; hoče pa tudi oskerbeti pribežališče za bolne in duhovne pri Gospej-Sveti. Namesto „vabila';. Ker se bliža konec pervega polletja, prosimo prijatelje našega lita, da bi blagovolili brez pomude naročilo obnoviti. Tridnevnice za slovesnost sv. Alojzija so se v četertek pričele po vsih ljubljanskih cerkvah. V stolj-nici je zjutraj ob 5ih govor in potem sv. maša. tako tudi pri Frančiškanih in pri sv. Petru; pri sv. Jakopu je začetek zjutraj o '/v6ih, zvečer ob 7ih. Podobno v Ternovem in pri sv. Florijanu; pri gospeh Uršulin-kah so govori za mladino posebej, ki jih imata P. Loinger in g. kateh. Keržič, ob 8ih je sv. maša in popoldne proti 5tim litanije tudi z blagoslovom ; v nedeljo ob 6ih skupno obhajilo, ob 8ih pa maša z leviti in slovesen govor P. KlinkovstrOma za vso gimnazijo. Dobrotni darovi. Za opravo n b o ž n i h e r k»? v nase škofije; Tnnjce 16 gld. ¿1 kr. — Skocijan pri Dobravi 36 gld. 12 kr. — Za s p ti gld. 12 kr. — l!ukovsi«-a 2 gld. 98 kr. — Žiri 39 gld. - Mirna Pee 23 gld. - Dobrepolje 14 gld. — Pstje 3 gld. 7r» kr. — Kresnice 25 gld. — Suhor 20 gld. — (iorice zopet 14 gld. — Srednja vas Bohinjska 25 gld. — Hinje 4 gid. — Lenka Habnik 50 kr. — Knežak 6 gld. 25 kr. — Po gg. I rsnlinarcah v Ljubljani 17 gld. 79 kr. - Col 51 gl«l. 42 kr. Za dijaško in i/o: C. g. župnik Jož. Lavrie 2 gld. — II. 50 kr. — Neiuien. dobrotnik zop«'t 1 gld. — Čast. g. župnik Mat. Tavear 20 gld. — C. g. Jan. oblak, mestni kapi., 2 gld. — L. P. 1 gld. — Č. g. župnik Ignacij Sa-leliar 10 gld. — „Moj Jezus, usiuilj«'uje !u 10 gld. Za sv. Detinstvo: „Moj Jezus usmiljenje !u 10 gld. — Č. g. Stef. Jenko 3 gld. — rast. g. Matija Mrak, administrator v Ribnici, 45 gld. Za v s t a n o v i t e v stalne večji r e z i d e n «• e e e. oo. Jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega .pr o-v i zor j a': „Moj Jezus, usmiljenje!" 10 gld. Za Marijanišee: „Moj Jezus, usmljenje!" 20 gld. Za odpravo sužnjosti: C. g. župnik. J. Lavne 1 gld. Za Sveto deželo: M. R. 8 gld. Za razširjanje sv. vere: M. R. 14 gld. Za nakup potrebnega zemljišča v Sarajevu; Ljudmila 2 gld.