Poštnina plačana s gofovlnl/ Lsto XII., Štev. 155 ifo ;14 m Ljubljana, nedelja 14. junija 193 Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafijeva ulica 5. — Telefon §L 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. biseratnd oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13. — Telefoo št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St Z — Telefon št 190. Računi pd pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11-842, Praha čislo 78.180. Wien št 105 241. Uredništvo: Ljubljana: Knafijeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Preureditev Narodne banke Nova pogodba med državo in Narodno banko — Znižanje državnega dolga - Glavnica banke se zviša od 30 na 180 milijonov Din Beograd, 13. junija p. Jutri se sestane v prostorih Narodne banke izredna skupščina delničarjev, ki imajo odobriti novo pogodbo med državo in Narodno banko v zvezi z izvajanjem zakona o staoilizaciji dinarja. Pogodbo sta zaključila za vlado finančni minister dr. šverljuga, za Narodno banko pa njen guverner Ignjat Bajloni. Po pogodbi se devize od čistega iznosa 7 % mednarodnega posojila, odobrenega z zakonom od 14. maja t. 1., izročijo v celoti Narodni banki. Protivrednost teh deviz v znesku 1.400 milijonov dinarjev se bo uporabila za zmanjšanje dolga države pri Narodni banki, za ostanek protivrednosti vnesenih deviz pa se bo otvoril pri Narodni banki za finančno ministrstvo poseben tekoči račun. Ta sredstva se bodo uporabila za javna dela. Po sprejemu od mednarodnega posojila bo Narodna banka odpisala sedanje državne dolgove, in sicer: 1. z zneskom, ki se bo dobil z valorizacijo zlate podlage m terjatev v tujih devizah na podlagi nove zlate pariteta dinarja in z valorizacijo kovinske podlage v srebru po kurzu srebra kot kovine na mednarodnem kovinskem trgu z dnevom uveljavljenja novega zakona o Narodni banki. 2. z deležem dosedaj doseženega dobička pri deviznih kupčijah v višini 60 3. Z zneskom 1.400 milijonov dinarjev, ki jih dobi Narodna banka v obliki deviz od države iz sredstev posojila. Kot dolgovi države se smatrajo: 1. Znesek dinarjev za izvršeno zamenjavo kronskih novčanic; 2. blagajniški boni, eskomp-tirani za obratni kapital glavne državne blagajne: 3. izredni predujmi na podlagi blagajniških bonov; 4. ostanek predujmov na podlagi zamenjave kreditov v francoskih frankih; 5 ostanki raznih kreditov, odobrenih in izplačanih od Narodne banke na zahtevo in z jamstvom države. Člen 6. pravi, da more finančni minister v celoti ali deloma izkoristiti za kovanje novega drobiža srebrni denar, ki se sedaj nahaja v kovinski podlagi Narodne banke in ki je po stabilizacijskem zakonu proglašen kot neveljaven. člen 7. določa da se glavnica Narodne banke poveča od 30 milijonov na 180 milijonov dinarjev, čim bodo novi statuti Narodne banke odobreni od zbora delničarjev. V to svrho se sedanji glavnici doda fond za kupovanje zlata za glavnico, nadalje skupni znesek fonda za izpopolnitev dividend in iznos rezerviranega dobička od deviznih kupčij, kolikor pripada Narodni banki. Vrednost delnice, ki znaša sedaj 500 Din, se poveča na 3.000 Din. Po členu 9. ima finančni minister pri emisiji kakega zunanjega posojila zahtevati mnenje od Narodne banke, Narodna banka ima pri tem nuditi finančnemu ministru vso svojo pomoč. Ta pogodba postane veljavna, ko bo odobrena z zakonom, toda po predhodni odobritvi besedila od zbora delničarjev. Načrt novega zakona o Narodni banki, ki ga ima prav tako odobriti občni zbor delničarjev, določa, da se Narodna, banka zove odslej Narodna banka kraljevine Jugoslavije in da noben denarni zavod ne more imeti za svoj naslov besedi Narodna banka niti skupno, niti ločeno. Narodna banka ima dolžnost, da v imenu države vrši skrb za denar, kot javno službo, pod pogoji, ki jih določa zakon o novcu kraljevine Jugoslavije, nadalje da odobrava kratkoročne kredite potrebne za gospodarsko življenje in da nudi državi povsod svojo podporo v svojstvu njene blagajne. Sedež Narodne banke je v Beogradu ter ima banka podružnice po vsej državi. Trajanje privilegija Narodne banke je določeno na 30 let in sicer do leta 1961. Ako do 31. decembra 1956. ne bo določen drug položaj se privilegij podaljša avtomatično za pet let. Bančna glavnica znaša 180.000 milijonov dinarjev in je razdeljena na 60.000 delnic po 3.000 Din. Glavnica se lahko poveča dogovorno med državo in Narodno banko. Vse delnice se glase na ime. Zakon nadalje govori v 3. oddelku o bančnih poslih pri izdajanju novčanic in oddajanju kovanega drobiža v promet, o pogojih za nakup in prodajo zlata, inozemskih deviz, tujih novčanic, o odobravanju in kontroli kratkoročnih kreditov ter posojil itd. V svrho zavarovanja Narodne banke pred sumljivimi terjatvami, lahko banka sprejme v zastavo nepremičnine in premičnine dolžnikov. Imetje in dohodki banke so oproščeni davkov, taks in vseh drugih dajatev, šesti oddelek določa med drugim, da je Narodna banka dolžna objavljati tedenska in trimesečna poročila o svojem stanju. Na čelu Narodne banke stoje guverner, dva podgu-vernerja in dva člana upravnega odbora, ki tvorijo izvršilni odbor Narodne banke. Narodno banko upravlja upravni odbor, ki mu predseduje guverner. Nadzorstvo nad Narodno banko izvršuje nadzorstveni odbor, v imenu vlade pa vladni'komisar. Zbor delničarjev je vrhovni organ Narodne banke. Vladni komisar se imenuje s kraljevim ukazom. Guverner in podguvernerja se imenujejo s kraljevim ukazom na predlog finančnega ministra. Zbori delničarjev so redni in izredni. Sprememba zakona o Državni hipotekami 7 novim zakonom se spreminjajo nekatere določbe, M se nanašajo na upravni in nadzorni odbor Beograd. T3. junija AA. Ni. Vel. kralj je ra oredlog ministra za trgovino in mdustri-io in do zaslišanju, predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o iz-tiremembah in dopolnitvah zakona o uredit-tvi državne Hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije — Zakon se glasu Splošne odredbe. § 1. V zakonu o ureditvi državne Hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije, prej Uprave ioudov. z dne 8. julija 1898. z izprememba-mi in dopolnitvami z dne 21. februarja 1-906 14 iuliia 1910.. in 30. marca 1922 m 14. marca 1924. se izprememeni naslednje: 1) Cl. 63 se izpremeni in glasi: »Upravni odbor Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije (DHB) tvorijo upravnik DHB in 10 članov, ki se postavijo s kraljevim ukazom na oredlog ministra za trgovino in industrijo ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta«. Čl. 64 se izpremeni in glasi: »Upravnik DHB je predsednik upravnega odbora, upravni odbor Da voli iz svoje srede Dod- predsednika.« . , . ') Čl 65 se izpremeni m glasi: »Članstvo v upravnem odboru traja 4 leta Po preteku 2 let po uveljavitvi tega zakona odstopi Det članov, ki jih določi žreb. po preteku štirih let Da odstopi še ostalih Det članov Nato odstopi do preteku dveh let net članov, ki so bili štiri leta člani upravnega odbora. Njih mesta se izpopolnilo na način, ki ga določa čl. 63. Odstopiva se lahko postavijo na novp« 4) Čl. 56 se ukine. 5) V čl. 67. prvi odstavek, pridejo name-stu besed: »izvoliti novega člana na nacm, kakor je bil izbran odstonivši« besede: »no. staviti novega člana na način, kakor ga določa cl 63. V istem člfijju pride namestu besede »izvoljeni« v drugem odstavku beseda »postavljeni«. Namestu besed »ki je umrl ali drugače odstopil« pridejo besede ,ki je umrl. drugače odstopil ali ©a mu te traino nemogoče ooravljati članske dolžnosti«. Namestu besed »umrli ali odstonivsi član« pridejo besedP »umrli, odstopivši ah traino v nemoči, da bi uprav-Hai članske dolžnosti«. V istem člen« nride za drugim odstavkom novi tretji odstavek, ki se gla-si • »Izpopolnjevanje no čl. 65. in tem členu se vrši najdalje v roku 2 mesecev od dne, ko ie član odstopil aH orenehal opravljati dolžnosti.« 6) Čl. 68 se izoremeiri in glasi: »Za Slana upravnega odbora ie lahko predlagan in notri en smo državljan kraljevine Jugoslavije. Najmanj ne»t članov razen predsednika ai podpredsednika morate Imeti za stalno bivališče Beograd.« 7) Drugi odstavek čl 72 se izpremeni in glasi: »Za udeležbo na seiah in za dežurstvo v banki določi ministrstvo za trgovino in industrijo po predlogu upravnika DHB članom upravnega odbora posebno nagrado. 8) V či. 88 pridejo za besedami: »mtni-ster za trgovino in industrijo« besede »v sogiasju s predsednikom ministrskega sveta«:. , 9) V čl. 89 se besedama »samo oni« dodajo besede »državljani kraljevine Jugosla-viie«. . 10) Čl. 90 se izpremeni in glasit članstvo v kontrolnem odboru traia štiri leta. Po nreteku dveh let od dne uveljavitve teza zakona odstopita dva člana, ki ju določi žreb. oo preteku štfrih let pa odstopijo ta-ai ostali trije člani. Nato odstopilo vsaki dve leti po vrsti po dva odnosno triie člani ki so bili štiri leta člani kontrolnega odbora DHB Odstopivši člani se lahko na novo postavijo. Če ostane katero mesto ▼ članstvu izpraznjeno s smrtjo, ostavko ali traino nesposobnostjo vršitve dolžnosti bo to mesto iznopolnil minister za trgovino in industrijo. Član, ki stopi na mesto člana, kateri ie umrl, drugače odstopil ali mu je traino nemogoče vršiti dolžnosti, ostane član samo tisto dobo, ki jo je imel pravico odslužiti umrli, odstopivši ali traino za vr-šitev dolžnosti nesposobni član. Izpopolnjevanje se vrši na.idejj v roku dveh mesecev po odstopu na način, ki ea določa £1. 88«. U) čl. 93 se izpremeni in glasit »Za udeležbo na seiah v banki odredi mrnistei za trsovino in industrijo na oredlog upravnika Državne hipotekarne banke članom kontrolnega odbora posebno nagrado.« 12) Čl. 101. prvj odstavek z oddelki pod a), b) in v) se izpremeni in rfasr: »Od čistega dobička se porabit a) 2 odst. ia nagrade (tantijeme) i« sicer 1.65 odst. za upravnika rn člane upravnega odbora. 0.35 odst t>a za člane kontrolnega odbora: b) 4 odst za nagrade-tantMeme — uradnikom in ostalim nameščencem banke. Oddelek pod g) »ostane oddelek pod v) »Predzadnji odstavek člena 101 se izpremeni in glasi: »Tantijeme pod a) se razdele tako. da pripade upravniku jn vsakemu članu uprav-nega odbora 015 odst.. v^kemu članu kontrolnega odbora Pa 0.07 odst.«. V zadnjem odstavku čl. 101 orideio za besedami »za uradnike« besede »in ostale nameščen, ce«. Za tem odstavkom pride kot poslednji nov odstavek, kj se glasi: »Člani upravnega ln kontrolnega odbora, ki zamude več ko polovico sej. imajo pravico samo do polovice nagrade druga polovica o* sre v korist ostanka čistega dobička. Podeljevanje tantijem članu, te ie t tek« poslovnega PREDSEDNIK DOUMER V ELYSEEJU Laval Je podal predsedniku Doumerju po prihodu v Elysee demisijo celotne vlade, ki pa Ji Je Doumer brez izprememb poveril nadaljnje vodstvo državnih poslov Pariz, 13. junija, fig. Popoldne je novi predsednik republike Paul Doumer sveča* no prevzel posle predsednika republike. Pri tej priliki je bivši predsednik Doumer® gue nagovori novega predsednika in pri tem naglašal, da je narod preizkusil patri* jotizem, značaj in nezlomljive delovne sile Doumerja. Narod dobro ve, da bodo imele te odlične lastnosti za notranjepolitični položaj, kakor tudi za napredek republike najboljše posledice. V zunanjepolrričnem oziru bo morala Francija ohraniti izjemno stališče, kj si ga je osvojila s svojimi žrt* vami in 6 svojo požrtvovalnostjo zelo slav* no, da6i z žrtvami. Za ;zvršitev teh nalog bo imel novi predsednik v parlamentu dra* goceno oporo. Novi predsednik Paul Doumer je v svo* jem odgovoru izjavil, da spremlja odsto* pivšega predsednika enodušna zahvala vse* ga naroda. Država ne bo pozabila, da 6e je predsednik Doumergue v času svojega se* demletnega delovanja na odgovornem me* stu v najtežjih urah pokazal kot optimi* stičnega vrhovnega državnega glavarja, k' je pomirjevalno in vzpoabujevalno vplival na okolico. Zato se bo pri izvrševaju na* log, ki jih je prevzel, ravnal po njegovem zgledu. Po svečanem prevzemu v salvnostni dvorani mestne hiše ie odšel predsednik Paul Doumer v elyseejsko palačo, kjer mu Je ministrski predsednik Laval podal formalno demisijo celokupne vlade. Predsednik Doumer je takoj nato zopet poveril Lavalu sestavo nove vlade in obenem podpisal vse dekrete s katerimi so bili vsi dosedanji ministri potrjeni na svojih mestih. Nova vlada se bo torej prihodnij torek v stari sestavi oredstavila zbornici, ki ji bo pri tej .priliki kakor običajno prečitana poslanica novega predsednika.. Čitanju poslanice bo sledila velika politična debata, kar sta poslanca Franklin-Bouillon in Marin že sporočila ministrskemu predsedniku da bosta intemelirala vlado, £er ie Briand še nadalje ostal v zunanjem ministrstvu. Pariz. 13. junija s. Ob slovesu predsednika republike Doumedguea iz elyseejske palače posvečajo listi njegovim odličnim lastnostim, ki jih je pokazal med svojim sedemletnim izredno težavnim predsedovanjem, prav posebno priznanje. Prepričani so. da bo ostal Doumergue gotovo eden izmed naiboli popularnih predsednikov Francije. ker ie izvrševal svojo funkcijo taktno, blagahotno in čimbolj v javnih interesih, kar ga opravičuje do enodušnega priznanja vse države. Listi ze'o obžalu.ieio. da se ie Doumergue obenem z odhodom iz Elysee-h umaknil tudi za vedno iz političnega življenja. Prva pomoč agrarnim državam Pričetek pogajanj Francije jl Jugoslavijo za nakup na šega žita - Uvedba preferenčnega sistema za južno vzhodne agrarne države Beograd, 13. junija, p. Pred nekoliko dnevi je bilo javljeno, da bo Francija kupila večjo količino žita v Jugoslaviji. Današnji pariški listi objavljajo važno objavo francoskega zunanjega ministrstva o tej nameri Francije. Objava pravi, da so se med Francijo in Jugoslavijo pričela pogajanja z namenom, da bi se del jugoslovenskega žita plasiral v Franciji pod preferenčnimi pogoji. Francija je prva država, pravi ta objava, ki je že v Ženevi priznala podunavsktm agrarnim državam pravico do preferenčnega ostopka in ki je že v tem smislu pričela pogajanja. Francoska vlada proučuje sedaj ukrepe, s katerimi bi se omogočilo plasiranje žita na francoskem trgu v okviru normalnega uvoza v Francijo. Francija bo pod-vzela ukrepe, ki bodo zagotovili Jugoslaviji velike gospodarske in finančne koristi tn ki ne bodo izzvali posebnih sprememb na francoskem trgu- Če bodo tudi ostale drža- ve zavzele enako prijateljsko stališče proh južnovzhodnim agrarnim državam, je pričakovati, da bodo tudi posvetovanja mednarodnega gospodarskega komiteja, ki se bodo pričela 25. julija v Parizu, rodila pozi-tivneiše rezultate. . Današnje >Oevrec pristavlja k tej objavi francoskega zunanjega ministrstva, da so se pogajanja o žitnem nakupu med Parizom in Beogradom že pričela in da je francoska vlada pozvala tudi Češkoslovaško, naj prične slična pogajanja z agrarno Madžarsko. Finančne koristi, ki bi se priznale agrarnim državam, bi veljale Francijo na leto oQ milijonov frankov več izdatkov, Češkoslovaško pa 50 do 60 milijonov kron, ker je jugoslovensko, madžarsko in rumunsko žito za približno 50% dražje od kanadskega. »Oeuvret: pravi, da interesi Evrope in Francije pač zahtevajo to malenkostno žrtev. Prisrčen sprejem naših bojevnikov v Lyonu Tudi ponosni I yoti se ie pridružil drugim francoskim mestom v ma-nifestadji francosko-jugo slovenskega prijateljstva Lyon, 13. junija. AA. Včeraj ob 17.30 so dospeli v Lyon bivši jugoslovenski bojevniki- Na postaji so jih sprejeli: general Mic-laud predsednikštvo FIDACa, redsednistvo cekcije >Poilus d' Orientc, predstavniki mestnih in vojaških oblasti ter vseh vojaških udruženj. Na peronu in pred postajo so bile zbrane ogromne množice ljudstva, ki so navdušeno pozdravljale jugoslovenske bojevnike. Tako se je Lyon pridružil v bratstvu in prijateljstvu do Jugoslavije vsem francoskim mestom, ki so sprejela jugoslovenske goste tako prisrčno. Na peronu je pozdravil goste general Miclaud s prisrčno dobrodošlico. Formirala se je nato povorka po mestu do glavnega trca Ljudstvo na ulicah je burno aklami-ralo povorki. Sredi trga je bila postavljena častna četa 99. pešpolka. Glasba je mtont-rala jugoslovensko himno in marseljezo. Ud glavnega trga so odšli naši bojevniki v občinski dom. Od trga do občinskega doma je bila na obeh straneh ulice falanga zastav mnogih društev in udruženj bivših bojevnikov. V občinskem domu je bila častna zakuska. Lyon,° 13. junija. AA. >Poilus Po-ilus d' Orientc, gg. Stefanovič, Pečanac, Lo-vrič in zastopnik župana Herriota. V toku banketa je bilo več govorov, ki so naglašali voljo Jugoslavije in Francije, da sodeluje tudi v bodoče čim tesneje! Glasba je svirala obe narodni himni in vojaške komande. Med banketom je bilo najprijetnejše razpo-ženje. Konverzija floigov Ameriki Nemški predlog za konverzijo zavezniških dolgov Ameriki, pri čemer naj bi se dobiček porabil za gospodarsko sanacijo Nemčije Pariz, 13. junija. Ageoce Havas poroča vz Basla, da zasledujejo v krogih banke za mednarodna plačila z največjo pozornost* ijo razvoj finančnih in političnih razmer v (Nemčiji v zvezi z reparacijskem vpraša' tnjem. Nemška vlada je angleškim mini« strom in z njihovim posredovanjem tudi drugim bivšim zavezniškim vladam pred« lagala, naj v Washingtxwtu posredujejo me sicer zaradi #nuli ran ja aR redukcije dolgov, temveč zaradi priče tka pogajanj o uvedbi posebnega sistema za konverzijo dolgov. Ta sistem, ki bi temeljil na izpre* menihi denarne vrednosti v zadnjem letu, "bi imel po mnenja državnikov, ki so se udeležili sestanka v Cherquereu, to pred* leta odstopil in tistemu, ki je prišel na njegovo mesto, se izvrši po števila dni ki lih ie prehil v banki«. Prehodne določbe. % 2. V roku 2 mesecev po uveljavitvi tega zakona se bodo predložili in postavili vsi člani upravnega in kontrolnega odbora o« predpisih tega zakona. Dotlej bodo stari člani vršili svoje dolžnosti". i 3. Odredbe § 1 točke 12 se bodo izvajale za vse poslovno leto 1931. « 4. Ta zakon stopi v veliavo. ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v Službenih novi-nah Takrat izgube veljavo vse zakonske določbe, kj se z njim ne krijejo. nost, da bi ostala Zedinjenim državam po pogodbi pripadajoča celotna vsota ne do* taknjena, dočim bi na drugi strani preostali v prid Evrope znesek 3 do 4 milijarde do* larjev, ki bi se porabil za Nemčijo in ki bi zadostoval, da bi se ji pomagalo iz seda* njega težavnega položaja. Ker Anglija sa* ma ni hotela prevzeti odgovornosti, da bi predložila Zedinjenim državam ta načrt, so sedaj v teku z vsemi bivšimi za vezni* ■škimi državami razgovori, ki se bodo na* daljeval takoj po, prihodu ameriškega za* kladnega tajnika Mellona v Evropo. Dunaj, 13. junija. AA. Semkaj sta pri* spela italijanska poslanca Biancbini in Su* •vich kot zastopnika italijanskh bank, da ■se informirata o možnosti italijanskega sodelovanja pri rešitvi avstrijskih finanč* nih težkoč. Novi izgredi v Nemčiji Berlin, 13. junija. A\. V raznih nemških industrijskih središčih je prišlo do ponovnih krvavih bojev med ekstremnimi strankami. Ranjenih je bilo mnogo oseb. Aretirali so več komunistov. V kolnskih predmestjih je prišlo do krvavega spopada med policijo in komunisti, ki jih je skušala raz-gnati. Demonstranti so streljali na stražnike in tri hudo ranili. Do sličnih nemirov je prišlo v Leipzigu, Diisseldorfu, Elerbfeld-Baranenu, v Kielu ln drugih mestih, vendar pa se je policiji posrečilo zopet vzpostaviti red in mir. Seja vlade Beograd, 13. junija. AA. Danes od 11. do 13.30 s je vršila pod predsedništvom ministra brez listnice Nikole L"zunovioa seja ministrskega sveta na kateri so rar« pravljali o tekočih zadevah. Predsednik vlade v Zagrebu Zagreb, 13. junija. AA. Ob 7.33 Je dospel ■iz Beograda v Zagreb predsednik mini-'strskega sveta in minister za notranje zadeve gen. Peter živkovič. Na postaji sta ga sprejela ban dr. Ivo Perovič in upravnik policije dr. Janko Bedekovič. Predsednik ministrskega sveta se je odpeljal v bansko palačo, kjer je pregledal vse oddelke banske uprave. S pregledom je bil zadovoljen. Ob 11. je odšel v dvor, kjer ga je sprejel Nj. Vel. kralj v avdijenci. Kongres jugoslovenskih mest Zagreb, T3. junija, n. DmpoMne je bila na mestnem magistratu seja poslovnega in nadzornega odbora Zveze mest kralje« vine Jugoslavije. Predsedoval je zagrebški mestni načelnik dr. Stjepan Srkulj. Upra» va zveze je predložila proračun za tekoče leto, ki znaša 422.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Na prošnjo • mestne občine Skoplja bo predlagano na skupščini zveze v Sarajevu, naj bi se naslednja glav» na skupščina vršila v Skoplju. Zveza mest Jugoslavije je pristopila kot član v zvez** mest Male antamte. Na glavni skupščini zveze v Sarajevu bodo na dnevnem reda ram a predavanja, med njimi tiadi ljubki art* skega podžupana prof. Jarca o turizmu m naših mestih. Kongres slovanskih žen Varšava, 13. junija. AA. Včeraj popoldne je zaključil kongres slovanskih žen »voi« delo. Sprejete resolucije naglašajo potrebo intelektualne kulturne in materijam* vi-goje mladine v slovanskem duhu, potreba enakopravnosti žene v zakonskem pog.e-du. Sprejet je bil tudi predlog, da se iste« turnem ln gospodarskem polju. Kongres slovanskih -žen je sklenil, da ee vrši prihodnje leto kongres v Beograda. Sprejt je bil tudi predlog, da se istega dne po vseh slovanskih državah vrši »Slovanski dan«. Nato je kongres brzojavno pozdravil Nj. Vel. kraljico Marijo, bolgarsko kraljico in soprogo predsednika Moscickega. Pri volitvah v predsedstvo bila izv-oljena za predsednico ga. Hubič-ka, za podpredsednico Smolarova in Čap-kova, eno mesto podpredsednice je določeno za Ju gos1 arijo, bi jo bo naknadno imenovala. Prav tako je rezerviranih v odboru za Jugoslavijo 5 mest, za. Češkoslovaško 3 in za Poljsko 2 mesti. Nemška državna banka zvišala diskont kar za dva odstotka Berlin, T3. junija. AA. Popoldne je skle* nil upravni svet državne banke zvišati es» komptno mero od 5 odst. na 7 odst. Go* spodarski krogi menijo, da je hotela banka na ta način preprečiti nakupovanje deviz in pobeg kapitala. V tem mesecu je državna banka izpla* čala za 150 milijonov mark zlata in ino* zemskih deviz. Povpraševanje po devizah je v petek doseglo višek, dočim je danes popustilo. O sedanji gospodarski krizi so razširjena različna mnenja. Nekateri listi menjo, da so vrgle nekatere amerške ban» ke velike množine mark na trg, ker so vznemirjene zaradi notranjepolitičnega po* ložaja v Nemčiji in komplikacij, ki bi ns» stale zaradi zahteve nemške vlade na revi* zijo repa raci jskih plačil. Po vesteh ye Newyorka so ameriške banke zelo vznemir* jene zaradi dvigov iz nemške državne ban* ke. Ameriški finančni krogi menijo, da bi imel padec nemške marke katastrofalne po* sledce tudi v Zedinjenih državah. Poročila pravijo, da se nakupovanje nemške mar* ke ustavilo, ker ie ameriška zvezna banka nakupila večje količine deviz v markah. Sobotni nogomet Pariz, 13. junija s. V evropskem turnirju je danes enajstorica praške Slavije odpravila špansko moštvo Santander s 5:1 (2:0). Vzroki kmetijske krize Tehten In zanimiv referat ministra dr. FrangeSa na mednarodnem agrarnem kongresu v Pragi Zagrebški proces v odločilni fazi Državni tožilec zahteva najstrožjo obsodbo po zakona o zaščiti države - ScMeglova družina odpušča V »Jutru« smo na kratko že sproti poročali o delu in sklepih mednarodnega agrarnega kongresa, ki je zasedal pred tednom dni v Pragi. V težkih razmerah, ki vladajo danes za vse kmečko gospodarstvo, je umevno in naravno, da so se vse razprave praškega kongresa vrtile okrog neznosne krize evropskega kmeta in njegove obupne borbe za življenje. Kongres je sprejel celo vrsto resolucij, ki kažejo ali vsaj iščejo pota, kako naj se splošna kmečka nesreča olajša in sčasoma odpravi. Tudi iz teh, čeprav zelo previdno sestavljenih resolucij odseva misel, ki dobiva v evropski javnosti vedno čvrsta tla in ki pravi, da je Evropa sama sebi najbližja in da si mora v prvi vrsti sama pomagati, izvenevropske države pa naj skrbe za sebe, saj se jim še od daleč ne godi tako slabo kakor evropskim. To misel je v strokovnjaškem referatu na kongresu razvijal in utemeljeval zlasti tudi vodja jugoslovenske delegacije minister dr. Frangeš, ki je dokazal, da so agrarne krize v prvi vrsti krize izvenevropske države, ki so v zadnjih 15 letih silno povečale svojo kmetijsko produkcijo. Zanimiva je tudi Frangeševa ugotovitev, da kriza ni nastala, kakor se navadno misli, zato, ker bi ljudje manj potrošili kakor pred vojno, temveč zato, ker se danes mnogo več pridela kakor se je tedaj. V naslednjem objavljamo kratko vsebino predavanja dr. Frangeša, ki je na kongresu vzbudilo splošno pozornost in tudi splošno odobravanje. Njegov referat je privabil ogromno število poslušalcev. Velika dvorana parlamenta je bila tako prenapolnjena, da niso mogli v dvorano niti vsi sodelujoči člani komisije. Dr. Frangeš je dokazoval, da je vzrok kmetijske krize v glavnem v nadproduk-ciji kmetijskih pridelkov, nikakor pa ne v zmanjšani porabi. Da dokaže to svojo trditev je navajal dr. Frangeš obsežno statistiko, s katero je dokazal, da je število prebivalstva na celem svetu narastlo samo za 8%, v Evropi celo samo za 5%. Leta 1913 je bilo na vsej zemlji 1780 milijonov prebivalcev, danes pa jih je 1940 milijonov. Pridelek poedinih kmetijskih pridelkov je v preteklem letu v primeri s povprečno količino pridelkov, ki so bili pridelani v zadnjih petih predvojnih letih (1909 do 1913), porasel: koruza za 6.4 odstotka, oves za 9 .sladkorna pesa za. 10.8, ječmen za 13.2, rž za 38.2, tobak za 56, kava za 8.53, čaj za 61.9, oljčno olje za 106.8 in kakao celo za 129 odstotkov. Pri tem je kmetijska produkcija posebno brzo naraščala pc vojni, kar si lahko tolmačimo tako, da so države, ki so bile zapletene v vojno, popolnoma obnovile svojo kmetijsko produkcijo, ki je za časa vojne zelo padla, poleg tega pa niso omejile produkcije prekomorske države, ki so jo za časa svetovne vojne zelo povečale. Tako na primer je v primeri s predvojnim časom Kanada površino pšeničnih polj do leta 1930. povečala od 4 na 9.7 milijona hektarjev, Zedinj. države od 19 na 23 milijonov, Argentina od 6 na 7.5 in Avstralija od 3 na 5.7 milijona hektarjev. Zatem je prešel dr. Frangeš na vprašanje reje živine. Na vsem svetu je opažati ogromen padec števila konj, ki jih je spravila ob posel mehanizacija kmetijstva. Kar se'tiče rogate živine, je njeno število naraslo v Nemčiji, na Danskem, v Franciji, Holandiji, Poljski in Južni Afriki. — istočasno, ko v Nemčiji, Estoniji, Mad-živine v Rumuniji, Kanadi, Zedinjenih državah, Paraguaju in Avstraliji. Ostale države so ostale približno na isti višini. Od L 1925. do 1929. se je skupno število rogate živine zmanjšalo približno za 2 odst. Ce pogledamo ovčjerejo, opažamo, da se Istočasno, ko jo v Nemčiji, Estoniji, Madžarski, Lotiški, švedski in Maroku omejujejo ovčjerejo, ovčjerejo na Poljskem, v Zcdinjeniti državah, v Južni Afriki, Uru-guaju, Boliviji in Novi Zelandiji nenavadno širi. Končni rezultat je tak. da se je število ovc od 1. 1925 do 1. 1929 dvignilo z<* 23.8 odst. Isto m"remo reči tudi o svi-niereji, ker je v istem času število svinj naraslo za 15.4 odst. Nazadnje je treba ugotoviti ogromen napredek perutninar-siva. V Nemčiji je od 1925 do 1. 1929, Varaždin, 13. junija, č. Po silni soparici poslednjih dni je pridivjalo nad severno Zagorje hudo neurje. V Varaždinu je ne-•r.hta ca mnogih krajih raztrgala strehe. Za Zagrebško cesto je porušila popolnoma nov kozolec. Razne ograje in mlajše drevje pa je polomila in potrgala na mnogih krajih. Tudi iz okoliških vasi javljajo, da je burja napravila mnogo škode na poslopjih, '.Lasti na kozolcih in na sadnem drevju. Na njivah in v vinogradih k sreči ni bilo kode, ker je deževalo brez toče. Na več ju so divjale včeraj silne nevihte z dežjem in sromom. Neurje je napravilo veliko škodo, zlasti v vasi Puščini in okolici. Burja je Polet na Severni tečaj Moskva, 13. junija. AA. Tu je bi.l se» stavljen odbor, ki bo podpiral polet Zep* pelinovega zrakoplova na Severni tečaj. V odboru so glavni tajnik ruske letalske družbe Malinovski, vodja arktičnega za» voda prof. S.imojlovič i.n vodja aerolo> škega observatorija prof. Mclčanov. Vsi trije so odpotovali v Berlin, kjer bodo so« delovali pri določitvi poti, po kateri bo »Zeppelin« plul na Severni tečaj. Železniška nesreča v CSR Praga, 13. junija. Včeraj ob 16.49 je za« del v Pehlfimovu vlak, ki je vozil s posta* ie, drugi vlak. ki je premikal vagone. Prj tem sta 6e poškodoval* ob<* lokomotivi, kakor tudi štirje vagoni osebnega vlaka. Ranjenih je bilo lažje 20 oseb, dočim sta bili dve hujše poškodovani. število perutnine naraslo od 64 na 83 milijonov, v Angliji od 14 na 45 milijonov, v Holandiji od 10 na 24. V Jugoslaviji od 13 na 15, v Kanadi od 43 na 56 in na Japonskem od 37 na 4S milijonov. Nato je prešel predavatelj na mere in sredstva, ki bi mogle odstraniti obstoječo krizo. Opozoril je na to, da sc izk jstva ženevskih konferenc naučila nacionalne ekonome, da je rešitev problema v svetovnem obsegu za enkrat nemogoče. Najprej je treba poskusiti,. da se reši problem v evropskih mejah. To je tem lažje, ker zalagajo agrarne države v Evropi samo 15 odst. skupne potrebe pšenice evropskih industrijskih držav in samo 36 odst. potrebe živine in živinskih proizvodov; To nam kaže pot, katerega se moramo držc-ti pri reševanju krize. Treba je pač regulirati pridelovanje in povpraševanje. To se da najlažje doseči pri specialnih pridelkih, kakor so na primer bombaž, kavčuk, kakao, tobak, hmelj, volna, meso, maslo, sir, svila itd. Pri vseh teh predmetih moramo preiti na isti sistem mednarodnih sporazumov, kakor ga imamo v produkciji sladkorja. Doseči je treba sporazum s privatnimi podjetniki, ki so zainteresirani na predelavi teh kmetijskih pridelkov, vendar mora tudi država priskočiti na pomoč. Mnogo težje je reševanje žitnega vprašanja. Toda tudi to vprašanje ni tako težko, če bi se reševalo v evropskih razmerah. Treba je samo pomagati agrarnim državam s tem, da bi se kupovale odrejene količine na- osnovi preferenčnih carin, kar je mogoče urediti na način, da preferenčne carine ne bi škodile kmetijstvu industrijskih držav, ki je zaščiteno z visokim carinskim obzidjem. To je mogoče, če se vračajo carine pri uvažanju kmetijskih pridelkov ali pa z znižanjem carinskih tarif. Dr. Frangeš je podrobno analiziral take sporazume o kontingentih in preferenčnih carinah in je dokazal, da se ti principi popolnoma skladajo s klavzulo o največjih ugodnostih. Z vsem poudarkom je izjavil: Ako bi industrijske države ce hotele sprejeti sedaj tega načina, tedaj jih bodo agrarne države postavile pred gotovo dejstvo, ker drugega izhoda ni. Evropskemu kmetijstvu je treba pomagati, ker njeno žalostno stanje hudo pritiska na ves gospodarski položaj v Evropi, v prvi vrsti pa na evropsko industrijo. Evropsko kmetijstvo je leta 1929 dobilo iz prodaje svojih pridelkov za 55 milijonov frankov manj kakor 1926. leta in je evropska industrija s tem izgubila prav toliko milijonov, ker je bila kupna moč kmetijstva toliko slabša. Dr. Frangeš misli, da se lahko vse mere za reševanje teh vprašanj izdelajo na tak način, da se ne motijo interesi prekomor-skih držav. Poudarja pa, da ima Evropa pravico, da se briga sama za sebe, in da se zato ne more nihče nanjo hudovati. Frangeševa izvajanja so izzvala živahno in ostro debato. Posebno zanimivo je bilo izvajanje profesorja Laurat ki je na-glasil, da je treba govoriti odkrito: Prekomorske države so povečale produkcijo in so s tem prav za prav one izzvale krizo. Zaradi tega morajo svojo produkcijo pomanjšati in s tem pomagati, da se izvleče ves svet iz krize. Na drugi strani pa je profesor Laur opozoril na to, da je evropskim državam, ki so dvignile svoje kmetijstvo na tako visoko stopnjo, a morajo še vendar uvažati kmetijske pridelke,' sorazmerno kaj lahko s pomočjo vlad svoj uvoz tako urediti, da njihovo lastno kmetijstvo ne bo trpelo na nerentabilnosti. Prva je to poskusila Švica, in preteklo leto je pokazalo, da so uspehi te politike povsem ugodni. Amerika se ne more hudovati na Evropo zaradi teh obrambnih mer v zaščito kmetijstva, ker so te mere naravnost dolžnost evropskih držav in to ne samo gospodarska, temveč tudi politična, socialna in moralna dolžnost. Debata v prvi komisiji mednarodnega agrarnega kongresa se je končala z odgovorom referenta, v katerem je dr. Frangeš pokazal na opasnost pretirane racionalizacije in pripomnil, da bo kongres predložil vladam konkretne načrte, ki jih bodo mogle uporabiti za hitro izboljšanje položaja evropskega kmetijstva. ruvala drevje s koreninami vred ter na več krajih onemogčila promet na cestah. Strela je udarila v hišo' Stepana Kiršma-ua pri Sv. Martinu ob Muri. Vžgalo se je gospodarsko poslopje, v katerem sta poginili dve kravi na mestu, d.ve pa sta bili po ognju tako poškodovani, da sta poginili nekaj ur kasneje. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Posestnikov sin je hotel rešiti poslednjo kravo, a se je zrušil goreči strop nanj ln so reševalci težko poškodovanega potegnili iz osnia. Pripeljali so ga v bolnico v štrigovi. Zagreb, 13. junija, č. Danes popoldne je bilo tudi v Zagrebu silno neurje. Ob pol 4. popoldne je udarila strela v tramvajski voz na Ilici. čeprav je voz silno 6treslo, se ni nobenemu potniku ničesar pripetilo. Skoro istočasno je strela ubila pri Zapre-šiču seljaka Stepana Fabeka, ki je bil zaposlen na polju z d7ema sosedoma. Katastrofa ruske podmornice Pariz, 13. juija. Kakor poročajo iz Mo« skve, se je v pristanišču Vladivostoka po« topila ruska podmornica »Hrabri«. S poiz« kusi, da bi podmornico dvignili na površje, so takoj pričeli, vendar pa obstoja ualo upanja, da bi mogli posadko še rešiti. Silna vročina v Italiji in na Madžarskem Rim, 13. junija s. Nad vso Italijo je pritisnil nenavadni vročinski val. Skoro povsod so danes v senci merili nad 30 stopinj- Budimpešta, 13. junija č. Po vsem Madžarskem pritiska še vedno neznosna vročina. Danes so na mnogih krajih v senci zabeležili 37 in 38 stopinj Celzija. Slična poročila prihajajo še vedno tudi z Rumunije ter južnih pokrajin Rusije. TVORNICA CIKORIJE Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA! Ponesrečeni novi naklepi makedonstvujuščih Beograd, 10. junija. Udejstvovanje VMRO proti naši državi se je v zadnjih časih, ako odštejemo posamezne zaradi čuječnosti in smotrenega skupnega delovanja naših varnostnih oblasti in svoji domovini zvesto vdanega obmejnega prebivalstva le zelo poredkoma se pojavljajoče poizkuse atentatov, omejevalo na intenzivno protijugoslovensko propagando. Predvsem se je ta vršila seveda na Bolgarskem, potem pa zlasti v onem inozemstvu, kjer že od vsega začetka stalno dajejo potuho vsem temnim življem, ki za tuj denar rovarijo proti naši državi. Poleg ženeve, kjer makedonstvujušči skušajo s svojimi zlobnimi izmišljotinami v Društvu narodov pridobiti pristaše za svoje razorne namene, sta glavna sedeža proti-jugoslovenske propagande makedonstvujuščih v Rimu in na Dunaju. V Rim je pred kratkim odpotoval sam Vanča Mihajlov, da s pomočjo tamošnjega starega svojega prijatelja in pokrovitelja, bolgarskega poslanika Vekova, uredi denarna vprašanja svoje razbojniške organizacije in dobi odobrenje svojih načrtov za vpade na naše ozemlje iz Albanije; na Dunaju pa je vodstvo propagande makedonstvujuščih v rokah »punktovnega načelnika« VMRO, Koste Crnušanoviča Gornijeva. Dunajska propagandistična centrala VMRO je očividno zelo dobro založena z denarjem iz znanih virov, katerega je v zadnjih časih začela v glavnem uporabljati za svojo »revolucionarno« propagando na našem ozemlju. Udejstvovanje njenih razbojniških »trojk« na našem ozemlju je onemogočeno, ker naš narod v »neodrešeni Makedoniji in Zapadnih pokrajinah« živi mirno in zadovoljno in odločno odbija od sebe vsak poizkus, makedonstvujuščih, da bi se postavil na njihovo stran ali se uprl oblastem, ki mu žele le dobro in store vse za njegovo povzdigo in napredek, in tako dal makedonstvujuščim gradiva za njihove tožbe in pritožbe pred zunanjim svetom. Zato VMRO nima kaj pokazati svojim pokroviteljem in podpornikom, ki ji zato groze z ustavitvijo gmotnih podpor. V tem zanio tako nevšečnem položaju je VMRO posegla po najnesramnejšem, naj-ogabnejšem sredstvu, da bi se primerno izkazala pred svojimi plačniki. Dunajska centrala se je vrgla na našo omladino v Južni Srbiji, na tisto, ki jo »hoče odrešiti jugoslovenskega jarma«, in je prav njo izbrala za žrtev, ki naj bi s svojo bodočnostjo, da, morda celo s svojim življenjem plačevala »udestvovanje« VMRO. Kosta Crnu-šanovič je začel omladino v Južni Srbiji in sploh v obmejnih krajih obsipati z denarjem, vabeč jo, naj vstopi v krog VMRO in »deluje« v njenem smislu in po njenih navodilih. Da, šel je tako daleč, da je celo omladincem, ki so bili v znanem skopskem procesu obsojeni zaradi protidržavnega udejstvovanja, pa jih je pozneje kralj, pač upoštevajoč njihovo mladostno neizkušenost, in njihov odkritosrčen kes, pomilostil in jim odpustil vso nadaljno kazen, poslal večje zneske kot »odškodnino za prestano trpljenje«, ki pa naj bi bila seveda le vaba za vstop v VMRO. Take denarne pošiljke VMRO so dobili odnosno so bile namenjene za Dimitrija Vladimiroviča in Andrijo Mi-hajloviča za vsakega po 1500 Din, za Jo-vana šaloviča v Gjevgjeliji 2000, za Dimitrija Neceviča v Strumici 1000, za Milana in Tomo Veljkovič-Krstiča v Skoplju skupno 5000 Din, medicincu Todoru Gičeviču, pomiloščenemu svoječasnemu obsojencu v skopskem procesu, sedaj na vseučilišču v Beogradu, 1600 Din in ravno tako obsojenemu in pomiloščenemu Dimitriju Gjuzelo-viču, sedaj gimnazijcu v Kraljevu, 2000 Din. Jasno in prejasno je, da je VMRO s temi denarnimi pošiljkami, ki nikakor ne bi mogle ostati neodkrite, hotela novih »mučeni-kov«. Zahotelo se ji je novega procesa, novih obsodb, da bi potem mogla kričati v svet o »novih strahovitih, nečloveških preganjanjih in mukah Makedoncev« in zahtevati od Društva narodov in svetovnega javnega mnenja »osvobojenje Makedonije izpod krvavega jugoslovenskega jarma«! Ali si je mogoče predstavljati zlobnejše, podlejše, gnusnejše sredstvo za dosego ravno tako zlobnega, podlega, gnusnega namena? Toda zmotila sta se VMRO in njen dunajski punktovni načelnik: vsi zgoraj navedeni »obdarovanci« in ž njimi tudi še cela vrsta drugih, so z največjim ogorčenjem in pravim gnusom odbili od sebe namisel, da bi se dali kupiti za rovarstva proti lastni državi. Vsi so prejete zneske s primernimi, njihov gnev proti rovarjem VMRO in njihovo globoko vdanost napram jugoslovenski domovini izražujočimi pospremnimi pismi doposlali »Udruženju Južno-Srbija-naca« v Beogradu ,naj ono razpolaga s temi Judeževimi groši v svoje dobrodelne namene. Tako je izpodletel tudi ta res peklenski naklep VMRO. Letalska zveza z Jadranom Beograd, 13. jimija p. Iz Pariza je prispelo novo letalo s tremi motorji za potniški promet na novi progi Bograd—Zagreb—Split, ki bo svečano otvorjena 16. t. m.. Zagreb, 13. junija. V današnjem nadalje« vanju kazenske razprave zoper Marka Hra« niloviča in tovariše je prvi povzel besedo državni tožilec. Govoreč o umoru Tonua Schlegja je izvajal: »Gospodje sodniki! Roke Hraniloviča, Sold:na in Babica 60 poslale Tonija Schleg« la na njegovo poslednjo pot. Naglašam. da so njihove roke sicer ubile Schleglovo telo, ne pa njegovega duha, velike ideje brat« stva, jugoslovenskega edin6tva. Krogla, ki je padla iz njihovih rok ter vzela življenje velikemu človeku, Hrvatu in Jugoslovenu, ta krogla naj se odbije na pokojnikov4 ide« ji ter naj 6e po določbi § 2. zakona o za« ščiti države vrne tja, od koder je prišla in naj vzame življenje storilcem, zlasti Soldi« nu, a Marka Hraniloviča naj odstrani do« smrtno iz naše sredine!«« Govoreč o umoru detektiva Trenskega je predlagal državni tožilec za Marka Hra« niloviča smrtno kazen, dasi je imel v času zločina še mesec dni do polnoletnosti. O Antonu Hercegu je rekel državni tožilec, da je bil most, preko katerega je prihajala polio;ja in orožje od Pcrčeca v Zagreb, da je bil Herceg torej drugi Perčec in da mu je treba tudi soditi kakor Perčecu. Za vse ostale obtožence je zahteval državni toži« lec sodbo v 6mislu obtožnice. Za njim je govoril zastopnik zasebnih udeležencev. Z veliko čustvenostjo je naj« Prihod gostov na kongres narodnih železničarjev Maribor, 13. junija Dočim so prišli prvi delegati slovenskih železničarskih organizacij že deloma z jutranjimi in dopoldanskimi vlaki, so se pripeljali zastopniki hrvatskih in bosanskih organizacij s posebnim vlakom, ki sta ga vodili dve lokomotivi. Vlak je štel 25 Pullmanovih voz ter je imel skoro eno-urno zamude. že okoli 10. so se pričeli zbirati na kolodvoru slovenski železničarji, zastopniki kongresnega odbora, številni reditelji in občinstvo, ki so nestrpno pričakovali dragih gostov. Točno ob 11. uri je privozil ozaljšani vlak na postajo med burnim pozdravljanjem občinstva in sviranjem že-lezničarske godbe »Drave«. Gostje, ki jih je prišlo samo s tem posebnim vlakom nad tisoč, so v največjem redu zapustili svoje vagone, v kolikor sploh ne bodo prenočili v njih, ter se zbrali okoli zastopnikov kongresnega odbora, v čigar imenu je pozdravil došle tovariše g. Rot, ki jih je opozoril na nacionalni pomen jutrišnjega kongresa v onem slovenskem Mariboru, kjer so bili ravno narodni železničarji eni glavnih nositeljev in po-bornikov nacionalne ideje že pred osvo-bojenjem ter so nemalo prispevali tudi po osvobojenju za temeljiti obračun s preteklostjo. Odgovoril mu je s toplimi besedami predsednik osrednjega odbora narodnih železničarjev in brodarjev g. Djordjevič. Popoldne so prispele še nove skupine delegatov. Prva pripravljalna konferenca je bila že danes ob 13. S posebnim vlakom so dospeli tudi železničarski športni klubi iz Zagreba, Osijeka in Bosanskega Bro-da, da nastopijo pri današnjih in jutrišnjih športnih prireditvah. prej prikazoval Tonija Schlegla in njegovo ter njegovih ostalih usodo in je zaključil: »Ta dvorana je posvečena ljudski pravdi. Neni zakoni eo težki, neizprosni, a ne mo« rejo bitJ drugačni. Ti zakoni mi dajejo pravico, da zahtevam materijalno odškod« i nino za Tonijem Schlcglom. Toda ni od« škodnine, ki bi jo mogel kdo dati za To« nija Schlegla samega. Mi je ne zahtevamo, ker se ne more poplačati. Zato m; dovo« lite, gospodje 6odniki, da se ravnam po onih višjih, nepisanih zakonih, po njego« vi h, Schleglovih zakonih. Vidrm ga pred seboj, kako bi njegovo blago oko zastalo na teh obtožencih ter se poglobilo v našo težko usodo, — vidim ga, kako bi rekel svojo najmilejšo besedo: Odpuščam! — Tudi njegova družica v imenu Ton;a Schlegla odpušča, prav tako njegovj bratje Josip, Viljem in Franjo ter njegova sestra kakor tudi prijatelji in sotrudniki Tonija Schlegla, — vs; odpuščajo, gospodje sol« niki! Odpuščajo, kakor bi tudi on sam oi« pustil onim, ki niso vedeli, kaj delajo. Vsi imenovani priporočajo te iadne in pokvar* jene ljud; milosti vaše sodbe... Pred zaključkom razprave je delegat orožništva izjavil, da zahteva 33.000 Din odškodnine za poškodovano orožniiko ka« sarno. Razprava se bo v ponedeljek ziu« traj nadaljevala in bodo pričeli govoriti branitelji obtožencev. Lepo učiteljsko slavje Litijski okrajni šolski nadzornik g. Iv. Bezeljak je praznoval te dni dvajsetletnico odkar službuje v okraju in desetletnico svoje službe kot okrajni šolski nadzornik. Ves ta čas je bil jubilant med prvimi in najdelavnejšimi prosvetnimi delavci. Povsod, kjer je služboval, si je pridobil velike narodne in prosvetne zasluge. V soboto so se zbrali skoro vsi člani sre-skega učiteljskega društva in tudi neorganizirani učitelji v šmartnem pri Litiji, da čestitajo jubilantu, skupno okrog 130. V lepo okrašenem Sokolskem domu je sestanek otvori! predsednik g. Pelko iz Toplic z iskreno čestitko jubilantu. Potem je sreski načelnik g. Podboj sporočil nadzorniku čestitke vlade. čestital je tudi šmarski župan g. Drčar. Jubilant se je vsem zahvalil s poudarkom, da so vse uspehe omogočile podpore in vzajemno delovanje oblastev, občine in zvestih tovarišev. V spomin na uspehov polno desetletje je poklonilo učiteijstvo g. nadzorniku krasen, v usnje vezan album s slikami vseh šol in vseh učiteljskih zborov v njegovem službenem področju. Po lepi manifestaciji tovariške iskrenosti so se podali zborovalci na Robavsov vrt, kjer je bil prirejen banket. V izvrstni družabnosti so preživeli nekaj lepih ur ob vzbujanju starih spominov in med prepevanjem učiteljskega pevskega zbora. wmmmmmmmmtmmmmmmmmmrf Danes ob 17.30 —■ igrišče SK Ilirije državno prvenstvo HAŠK : ILIRIJA (prvak Zagreba) Predtekma ob 16. Ilirija jun. : Hašk jun Krvav pokolj v Slovenskih goricah Maribor, 13. junija Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah se je snoči pri Kristlovih domala odigrala krvava tragedija, ki po svojem obsegu m zaostajala za ono v Jelovcu. Zaradi nekih razprtij z domačimi dekleti je prišel v hišo Janez Daneš močno vinjen. Po kratkem uvodu je začel razgrajati in mahati z nožem, s katerim je ranil svojega bodočega svaka 28-letnega Leona Kristla v levo stran trebuha. Leon je namreč branil čast svoje sestre. Hudo ranjenega Leona so prepeljali z reševalnim avtomobilom v splošno bolnico. V borbo se je pomešal tudi polbrat Leona 17-letni Alojzij Rojs, ki je dobil na desnem ramenu zelo globoko rano z nožem Pa tudi Leonov brat Josip Knstl je od besnega Janeza Daneša dobil udarec z nožem v prsi in desno dlan. V ljuto borbo je končno posegel še posestnik Konrad Naudeker, svak glavnega ranjenca, ostal pa je nepoškodovan. Dočim je bil Janez Daneš takoj aretiran in odpeljan od orožnikov danes v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, je ranjencem nudil prvo pomoč šentlenarški zdravnik dr. Kramberger, nato pa so jih odpeljali z reševalnim avtomobilom v mariborsko bolnico. Statistika konkurzov in prisilnih poravnav Beograd. 13. junija. AA. Oddelek državne statistike pri predsedništvu ministrskega sveta je obiavil statistiko stečajev in prisilnih poravnav v toku meseca maja. V tem mesecu je javljeno iz vse države 45 stečajev in 93 prisilnih poravnav. Po banovinah je bilo v vardarski banovin! 6 stečajev in 3 prisilne poravnave, v vrba-6ki 0. 3, v dravski 7, 20, v drinsk! 5, S, v donavski 14, 37, v zctskl 1, 1, v moravski 3. 0, v primorski 1 2, v savski 6, 16, na področju mesta Beograda pa 2. 7088 Ob vsakem vremenu. Odpust delavstva v Kamniku Na poročilo, ki smo g a pod gornjim naslovom priobčili v dobri veri, ker v uredništvu pač ne moremo podrobno poznati razmer, smo prejeli naslednji uradni popravek : Z ozirom na notico, priobčeno v Vašem dnevniku z dne 5. t. m., štev. 127 na drugi strani spodaj pod naslovom »Odpust delavstva v Kamniku«, izvolite priobčiti na istem mestu naslednji popravek: Ni res, da bi se posebna deputacija delavstva obrnila na šefa davčne uprave, ter da je le-ta obljubil storiti vse, da bodo odpovedi preklicane. Res pa je, da se niti delavstvo, niti gospod Knaflič ni zglasil pri šefu davčne uprave in le-ta ni dal nikomur nobene izjave. Ni res, da bi moral letos gospod Knaflič plačati na davkih nad 60.000 Din; res pa je, da za letos davki za Knafličevo tovarno še niso odmerjeni, ker jih bo ugotovil šele davčni odbor, ko se sestane. Res je samo, da je Knaflič plačal na davkih v letu 1929 Din 6503.80, v letu 1930 Din 24.094.60 in dosedaj v letu 1931 Din 11.717.—. Res je tudi, da ima industrijalec Anton Knaflič, kakor vsi drugi davčni zavezanci, pravico vložiti zoper predpise davkov pritožbo na višjo inštanco, ki pa mora biti pravočasno vložena. Davčna uprava v Kamniku, dne 6. junija 1931. TOMC, s. r. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Še vedno stalno, toplo vreme, oblačnost spremenljiva, južni topli vetrovi. — Situacija včerajšnjega dne: Relalivno nizek pritisk rekriva še vedno severno polovico kontinenta. V južni 'Evropi prevladuje visok pritisk, ki je pričel osledniih 24 ur padati v južnih krajih kontinenta. Dunajska vremenska napoved ta nedeljo: Zelo verjetno, da bodo nevihte; morda se bo ozračje nekoliko ohladilo. (Pohitite z naGupom sreefe I. razreda 22. kola državne razredne loterije, ker imate le še nekaj dni do žrebanja, ki bo v soboto 20. junija. Srečke dobite v vseh podruž' nicah „Jutra" in pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv: Petra a Hudo neurje nad Varaždinom in v Medmurju Burja je lomila drevje in rušila kozolce. Žrtve strele v medmurski vasi Naši kraji in ljudje Temeljni kamen za novo carinarnico Odlični gostje na pomembni svečanosti Stolni župnik kanonik dr. Tomaž Klinar (na desni) govori zbranim gostom. Levo od njega stoje v sprednji vrsti dr .Borko, dr. Konrad šmid, g. Gospodnetič, general Bič, dr. Pirkmajer, inž. Matija Krajec, g. I. Jelačin, župan dr. Puc in občinska svetnika Tavčar in Turk, LJubljana, 13. junija. Doooldne se je vršila svečana posvetitev temeljnega kamna za obsežne objekte nove glavne carinarnice, ki bo stala na severni strani glavnega kolodvora ob Vilhar-Jevi cesti. K pomembni slovesnosti so se zorali odlični gostje; tako so prispeli iz Beograda pomočnik finančnega ministra g. (Gospodnetič. bivši generalni direktor carin in sedanji član glavne kontrole dr. IKonrad Šmid in tajnik oddelka za cari-v finančnem ministrstvu inž. O r o š e-iv i č. Med drugimi so slovesnosti prisostvovali divizijski komandant general 11 i č, t>:>dban dr. P i r k m a i e r. župan dr. Puc fi S podžupanom prof. Jarčem, šef tehniškega oddelka banske uprave inž. Kraje, pomočnik finančnega direktorja g. Spin-d; e r. oredsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, zbornični generalni tajnik dr. W indischer, predsednik Gremija tr-gfvcev g. Gregorč. načelnik oddelka za trgovino dr. Marn. direktor magistratnih uradov dr. Zarnik ter številni občinski svetniki. . Posvetitev ie izvršil stolni župnfk kanonik dr. Klinar, ki je v kratkih besedah podčrtali pomen slovesnosti. Po izvršeni blagoslovitvi je spregovoril župan dr. Puc, k: Je v imenu občijie pozdravil iz Beograda došle goste. Zahvalil se iim ie za podporo v orizadevaniu za realizacijo načrta zgradbe carinarnice Podal ie še historijat stavbe in v kratkih potezah navedel vsa dela. k se imaio izvršiti v zvezi s postavitvijo carinarnice. Na koncu pa sp je spomnil najvišjega pokrovitelja stavbe Ni. Vel. kralia, k: so mu navzoči gostje zaklicali trikratni aeVvio«. Pc vzklikih kralju je vodja stavbnih del gradbeni svetnik inž. Mačkovšek prečital pe rgamentno listino, ki so jo vzidali v temeljni kamen. Podal je tudi zanimiv opis del. ki se imajo izvršiti. Prvotnega načrta, d? se postavi carinarnica na vogalu Reslje-ve in Masarvkove ceste, ni bilo mogoče realizirati, ker je carinarnica potrebovala tudi nova velika carinska skladišča, kamor morajo voditi železniški tiri. Na podlagi anket je bil pozneje dosežen sporazum glede ee ianje situacije. Nova uredba o kaldrmi-iri od 10. maja 1928 je omogočila gradnjo eannskih objektov na račun kaldrminske-ga fonda, ki je bil prvotno na razpolago le za tlakovanje eest, ki vodijo k carinarnica.n- Mestni gradbeni urad je izdelal načrte za gradbena in tlakovalna dela, ki jih je finančno ministrstvo načelno odobrilo dne 9. maja 1930 s skupnimi gradbenimi stroški od 25 milijonov Din. Po odobritvi podrobnih tehničnih in drugih elaboratov so se izvršile že licitacije za najvažnejša dela. Gradnja carinarnice in stanovanjske koloni ;3 za 2G stanovanj je poverjena Stavbni Bružbi d. d v Ljubljani. Ploskev, ki bo služila za carinarnico in vse sporedne objekte znaša 56.000 m2. Dela za tlakovanje Vilharjeve, Šmartinske in Masarykove ce-afe> (med Resljevo in Šmartinsko) v izmeri 25 900 m2, bo izvršila Ljubljanska gradbena družba z granitnim materijalom inž. Milana Lenarčiča. Odobreno pa je tudi še tlakovanje Resljeve ceste. Gosposvetske in Celovške ter Bleiweisove ceste v izmeri Sž>.000 m2. Skupno bo torej tlakovano v kratkem 6S 000m2, dočim je bilo v vsem preteklem desetletju do vštetega 1. 1930. položenih le 11.000 m2 novega tlaka. Pred zazidavo temeljnega kamna je spregovoril še predsednik Zbornice za TOI, Jč je izrazil veselje, da je po dolgotrajnem delu prišlo vendar do uresničenja davne želje "ljubljanskih trgovskih krogov. V Imenu gospodarskih krogov se je tudi on zahvalil vsem, ki so pripomogli do realizacije načrta. Ob 13. je udeležencem svečanosti prire« dil župan mesta Ljubljane obed v hotelu Union. Zlasti ugodno se je gostov dojmil krasni aranžma mize, ki je bil ves v rdeči barvi: Rdeče vrtnice, rdeče peonije, rde> ča jabolka in rdeče črešnje so krasile dol« go mizo, na katero je poslal restavrater g. Rist najboljše, kar premore njegova klet, iz kuhinje so pa na mizo nanosili najizbranejše stvari, kakršne zna pač pri« praviti priznani strokovnjak in aranžer na« ših kuharskih razstav g. Babinek. Z banketa so bile poslane brzojavke kra« Bivši generalni direktor carin dr. Konrad šmid udarja trikrat simbolično na temeljni kamen lju Aleksandru, predsedniku vlade mini« stru Živkoviču, ministru financ dr. Svrlju« gi in ministru za zgradbe dr. Kumanudiju. Župan dr. Puc je napil Nj. Vel. kralju ter pomočniku ministra financ g. dr. Gospod« netiču in bivšemu gen. direktorju carin g. dr. Konradu Šmidu, podžupan g. Jarc se j? po svojem govoru spominjal razen navzo« čih tudi drugih gospodov iz ministrstev, ki žal niso mogli priti k svečanosti. Pomoč« nik ministra financ g. dr. Gospodnetič je poudarjal veliki pomen nove stavbe za ši« roke narodne mase in posebne zasluge, ki si jih je bivši direktor dr. Šmid pridobil z inauguriranjem kaldrminskega fonda, po« sebno je pa nazdravil županu dr. Pucu, podžupanu Jarcu ter vsem uradnikom mestne občine ljubljanske, ki so sodelo« vali pri sedanjem delu za carinarnico. Na« to sta govorila še podban dr. Pirkmaier in bivši direktor dr. Konrad Šmid, nakar so se beograjski gostje z avtomobilom odpeljali na Bled in v Bohinj. Zaslužnemu učitelju v spomin Maribor, 13. junija. Med učiteljskimi veterani, ki jih je v zadnjem času kar zaporedoma pokosila smrt, je tudi zaslužni narodni učitelj in prosvetitelj Josip Mavrič, ki so ga v soboto 6. L m. položili k večnemu počitku. Josip Mavrič je polnih 45 let vzgajal slovensko mladino, potem pa 12 let užival zasluženi pokoj v Mariboru. Rojen 15. marca 1850 v Sopoti pri Slovenjgradcu kot sin nadučitelja je po dovršeni gimnaziji v Celju šel služit vojake v Celovcu. Na celjski gimnaziji so bili njegovi sošolci pokojni knezoškof dr. Napotnik, Fran štiftar, ki je umrl kot profesor na Ruskem, dr. Slane, dr. Schmidinger in drugi. Kot šestošolec se je Josip Mavrič z nekaterimi tovariši udeležil prvega slovenskega tabora v Ljutomeru, ki sta ga vodila dr. Josip Vošnjak in Božidar Rajič. Ko je odslužil vojake, se je vpisal na celovško učiteljišče, kjer je maturiral leta 1875. še kot dijak je ustanovil pod pokro- viteljstvom Lamberta Einspielerja in Ja-nežiča prvo slovensko pevsko društvo, ki je nastopilo pri prvi slovenski besedi v Celovcu. Na tej prireditvi je imel slavnostni govor njegov nekdanji sošolec in poznejši knezoškof dr. Napotnik. Po maturi je dobil učiteljsko službo v Guštanju, kjer je služboval tri leta in se poročil z go. Al- bino, s katero je leta 1927. obhajal zlato poroko. Iz Guštanja je prišel službovat k Sv. Trojici v Slov. Goricah, kjer je služboval polnih 42 let ter vzgojil cele generacije slovenske mladine in veliko sedanjih kulturnih delavcev. Polnih 30 let je bil tudi predsednik šentlenarškega učiteljskega društva. Slovenske Gorice so bile sploh njegova prava domovina, kajti ko je ležal še v zibelki, je bil oče premeščen in se je rodbina iz Sopote preselila k Sv. Ani v Slov. Goricah. Bodi ohranjen zaslužnemu možu, narodnjaku in vzgojitelju časten spomin! »Jutrova" zavarovalnina zopet Izplačana Zbor radovljiškega učiteljskega društva Bled, 13. junija 8. t- m. se je vršilo v poslopju osnovne šole v Kranjski gori učiteljsko zborovanje, ki je bilo zadnje v tekočem šolskem letu. Zborovanja se je udeležilo izredno lepo število včlanjenega učiteljstva in pa poverjenik g. škulj iz Ljubljane. Otvoril je zbor predsednik društva in šolski preglednik g. Schiffrer. Z napeto pozornostjo so poslušali prisotni poverjenika g. škulja, ki je pojasnjeval razna aktualna vprašanja novega uradniškega zakona. Važen je predlog o napredovanju učiteljstva, ki ga je poverjeništvo UJU poslalo na pristojno mesto. V tem predlogu se poudarja, da je sistemizacija učiteljskih mest izvedljiva le po procentih kakor je sestavljen proračun. Nadalje'je g. škulj pojasnil še nova pravila organizacije UJU, katerih poverjeništva so razdeljena po banovinah. Ko se je še določilo število učiteljstva, ki se udeleži 28. t. m. proslave 140-letnice obstoja cerkljanske šole, je predsednik zaključil zbor. Danes ob 17-30 — igrišče SK Ilirije državno prvenstvo HAŠK : ILIRIJA (prvak Zagreba) Predtekma ob 16. Ilirija jtm. : Hašfe jun. 7088 Ob vsakem vremenu. Desetletnica Zveze delovodij in industrijskih uradnikov Ljubljana, 13. junija. Pred desetim! leti so si delovodje m uradniki vseh ljubljanskih tovarn kaikor tudi njihovi tovariši z Jesenic, Vrhnike in Kamnika ustanovili svojo Zvezo delovodij in industrijskih uradnikov. K zvezd sta Kristopila vsa štiri strokovna društva de« >vodij, ki so bila prej včlanjena v dunaj« ski zvezi. Zveza delovodij je skozi dobo desetih let uspešno varovala interese delovodij in drugih industrijskih nameščencev. Posve« čala je in posveča posebno pažnjo stro« kovni izobrazbi svojega članstva. Njen glavni namen pa je, da bi dala narodu čim« več strokovno popolnoma usposobljenih An kvalificiranih delavcev. Če pomislimo, da smo še danes precej odvisni od tujcev an da moramo pri njih iskati strokovnja« kov, potem lažje razumemo veliko delo, ki ga vrši ta prekoristna organizacija. Zvezi delovodij in industrijskih uradni« kov, ki proslavi v nedeljo 14. t. m. v ho« telu Tivoliju svojo desetletnico, iskreno čestitamo! Idilično letovišče Poljče pri Lescah Zeleni kotiček Gorenjske med Lescami fn Karavankami je idilično zatišje. Stol, Begunjščica z Zelenico in Košuto v ozad« ju so znane turistične točke, ki pridobi« vajo vedno več gorskih izletnikov. Glavna oporišča so gotovo planinske hoče, med njimi nova pod Zelenico in najnovejša v Dragi. Še večji razmah kakor planinstvo pa za« znamuje Stolovo podnožje z vasicami Smokučem, Doslovčami, Zabreznico, Zi> rovnico m na jugovzhodu Hlebcami in Poljčami. Poljče postaja samostojno letovišče ln zdravilišče. Pension Sturm se napolnuje že meseca jimija z gosti, največ iz Beograda, Srbije in iz Vojvodine. Slovenskih stalnih gostov še ni, oziroma se šele prijavljajo. Gotovo zanimivo je, da uživa to letovišče toliko zanimanja na vzhodu Jugoslavije. Letošnjo režijo sta prevzela gg. E. Č. in P. iz Ljubljane. S prenovitvami in novo upravo je Pension Sturm pridobil še večjo privlačnost, in sicer tudi za goste iz drav« ske banovine, sosedne Avstrije in Italije. Ugodno vplivajo poleg sijajne lege in bližine Bleda posebno udobne zveze: že« leznica s postajo Lescami in obe avtomo« bilski cesti (Ljubljana — Kranjska gora in Tržič — Bled). Razgledna točka, odkoder vidimo kakor na dlani ves Bled, jezero in pokrajino, je Zahvala vdove ponesrečenega Ljubljana, 13. junija. Smrtne nesreče v širokem krogu »Jutrovih« naročnikov so letos — hvala Bogu — bolj redke. Vendar pa do_ slej beležimo štiri primere, ki so bridko prizadeli družine ponesrečencev, in tn se je zopet pokazala blagodat »Jutrove« zavarovalnine, ki jo v znesku 10.000 Din izplača zavarovalnica »Triglav« zakonitim dedičem ponesrečenca. Posebno tragična je bila nesreča g. Franca Stoparja, uglednega lesnega trgovca in posestnika z Rečice v Gornji Savinjski dolini. Kakor je »Jutro« obširno poročalo, je g. Stopar pred dvema mesecema krenil s splavom po Savinji, namenjen v Beograd. Na nekem ovinku v bližini Rimskih toplic pa je veslo zadelo ob skalo in sunkovito odbilo g. Stoparja v Savinjo, v kateri ga je dohitela prerana smrt. Dolgo, dolgo so se splavarji zaman trudili, da bi našli pokojnikovo truplo. lesnega trgovca Stoparja Kruto prizadeta družina mladega simpatičnega podjetnika je bila deležna globokega sočustvovanja. Zavarovalnica »Triglav« v Ljubljani je vdovi pokojnega »Jutrovega« naročnika izplačala zavarovalnino v znesku 10.000 Din. Naprošeni smo, da objavimo naslednjo javno zahvalo: »Moj mož Franc Stopar, posestnik in lesni trgovec v Rečici ob Savinji se je na splavu v Savinji smrtno ponesre-čiL Kot naročnik »Jutra« je bil zavarovan, vendar gotovi pogoji, od katerih je odvisna veljavnost zavarovanja, niso bili izpolnjeni. Kljub temu je zavarovalnica »Triglav« na mojo prošnjo iz zgolj kulance izplačala zavarovalnino, za kar se ji tem potom javno zahvaljujem in jo vsakomur toplo priporočam. Rečica ob Savinji, dne 10. junija 1931. Ivanka Stopar. grič s cerkvico sv. Petra. Nenavadno lep in prostran razgled po pokrajini pa ima tudi sama ravninica naštetih vasi in po« sebno Pension Sturm. Omenim naj le raz« gled na Škrlatico, Triglav in greben dolge Jelovice. V stanovanjskem in higienskem oziru kakor tudi glede dnevne oskrbe in hrane so pogoji pač najpovoljnejši in je cena pensiona, 75 Din za osebo na dan, dokaz za solidnost tega podjetja. Poslopja so v dobrem stanju in imajo preko 40 sob. Ho« tel ima krasen vrt s senčnim drevjem ,z mnogimi lopami, in igrišča z lastnim ba« zenom tekoče vode. Na vse strani so lepi Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih usedu (Hexen-schuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Želite ii biti ljubljena? V tem slučaja negujte svojo lepoto in varujte svojo mladost. Stalno uporabljanja »Palmira« mila bo očistilo Vašo kožo vseh mežuljev in mehurčkov in ji bo dalo mladeniški in svež izraz. Z uporabo »Palmira« kreme bodo izginile z Vašega obraza vse gube in hitro bo postala koža mehka in nežna. Ako se umijete zjutraj in zvečer s »Palmira« milom in negujete svojo kožo s »Palmira« kremo, se ne bo zmanjšala Vasa lepota niti v teku let. »Palmira« krema, milo, puder in kolonjska voda se dobivajo v vsaki boljši strokov. prodajalnL Palmira lepoto rodi in zdravju godi ; I izprehodi in izletne točke. V tem oziru so Poljče najlepši in naj udobnejši del blejske« ga kota in proti Bledu naše najimirnejše, moderno letovišče. Velik požar na Bledu Ogenj uničil žago in stanovanjsko poslopja Bled, 12. junija. Ob Jezernici pod kraljevskim dvorcem Suvoborom je izbruhnil danes okoli 3. zju« traj na žagi Stanka Muleja požar, ki je uničil v teku ene ure žago in poleg sto« ječe stanovanjsko poslopje. Ogenj se je a tako naglico širil, da je lastnik žage na pol oblečen jedva rešil svojo ženo in malega otroka iz gorečega poslopja. Zgorelo je sploh vse, kar je zgorljivega. Dospeli so gasilci iz Bohinjske Bele, vem dar pa že prepozno, ker je požar uničil že oba objekta. Čudno pa se zdi vsem, da se gašenja niso udeležili domači mlinski gasilci, čeravno so bili o požaru takosj ob« veščeni. Kako je nastal požar, še ni po« polnoma pojasnjeno. G. Mu-Ie j je bil za va« rovan proti požaru za približno 80.000 Din, vendar pa je škoda mnogo večja. Ob bistri Savinji Malo je dolin, ki bi bile obdarovane s tolikimi naravnimi krasotami, kakor je do« lina bistre Savinje, za kopalce najpriijub« Ijenejše reke v dravski banovini. Biser do« line pa je v Logarski dolini in v vsem ti« stem okolišu, kjer prižubori izpod skail iz Celja, in postni, ki vozd iz Šmaitnega na Pa k i po prihodu jutranjega celjskega vlaka in dospe v Solčavo opoldne. Ra* z en tega ima Solčava še lastno avtomobil« sko prevozno podjetje. G. Pavel Urh raz« polaga z velikim modernim Fordovim av* P lešnikov hotel v Logarski dolini Savinja, ki jo vso pot do njenega izliva v Savo pri Zidanem mostu spremljajo go« re, hribi in hribčki z neštetimi dolinicami, po katerih prLteikajo potoki, potočki in studenci in se druži; j o s svojo veliko ve« selo šumečo sestro. Kdor je že bil v dolini in vdihaval njen sveži zrak, se vedno znova rad povrne va« njo. Zato se tujski promet predvsem v Gornji Savinjski dolini prav lepo razvija, zlasti odikar ima Solčava avtobusno zvezo. V Solčavo prihajata sedaj vsak dan po dva avtobusa: celjski, ki odhaja ob 16.45 tobusom in z osebnim pokritim štmsedež« nikom, ki je na telefoničen poziiv vsak ča« na razpolago. Cesta do lepega novega Plesnikovega hotela v Logarski dolini je dobra za o vrstna vozila. V bližini ob Tillerjevii koči SPD se nahaja tudi avto« mobilska garaža. Tujski promet postaja tudi za Savinj« sko dolino lep vir dohodkov, potrebnih v današnji gospodarski krizi, zato se doli« na veseli podjetnih mož, ki pomagajo dvi« gati tujski promet, in jim želii pri podjet« nosti obilo uspehov. Premiera ob 3., 5., 7. in 9« uri! NOVO! PREMIERA! NOVO! Szoke Sz^kall najboljši komik in humorist ter Igo Sym in Trude Berliner v izvrstni šaloigri polni najduhovitejšib zapletljajev, smeha, dvtipov in zabave Porodim svoleso možu Elitni kino Matica Telefon 2124. DAMASCENA GOLD BRITJE S TO BRITVICO JE UŽITEK. Iskrena domača svečanost na Golnika V našem lepem zdravilišču se čutijo pacienti tako domače, da tvorijo z zdravniki in drugim osobjem vred eno samo družino, ki se dobro razume in katere člani so iskreno navezam drug na drugega, šef te velike rodbine je ravnatelj zdravilišča dr. Robert Neubauer, ki res očetovsko skrbi za vse bolnike brez izjeme in je zato tudi pri vseh izredno priljubljen. Zato je že več let udomačena navada, da se v zdravilišču obhaja šefov god dne 6. junija kot pravcati praznik, ki ga zvečer zaključi prijateljska prireditev. Tudi letos je bilo tako. Pacienti in pacientke so okusno okrasili dvorano sana-torija in v njej zvečer z iskrenimi ovacijami pozdravili g. dr. Neubauerja, ko je prišel med nje v spremstvu svoje soproge. Mala pacientka Karmen K. se je v prisrčnem nagovoru zahvalila g. doktorju v imenu vseh pacientov za njegovo očetovsko skrb in dobroto in mu izročila kot skupni dokaz hvaležnosti vseh bolnikov velik šopek nageljnov in lepo pisalno orodje. Znana koncertna pevka ga. Fanči ča-deževa, ki se nahaja v sanatoriju na okrevanju, je nato zapela pet izbranih koncertnih točk. Zlasti je ganila vse poslušalce s Hatzejevo »Majko« in Vilharjevo »Oj vsta-rti solnce moje«; vso svojo veliko umetnost pa je pokazala v Wagnerjevi baladi Sente, v kateri je naravnost briljirala. Z iskreno željo, da bi kmalu popolnoma okrevala, so hvaležni poslušalci izročili odlični pevki velik šopek cvetlic. Lepi večer bo ostal vsem prebivalcem Golnika gotovo v prijetnem spominu. Pevec Ado Darian pripoveduje je on-di takoj s prvimi nastopa pridobil pu=> bliko. Prusov ni lahko ogreti; ljudje so hladni, nedostopni, a če jih kaj prime, ta« koj pokažejo, da se njihov temperament lahko stopnjuje tudi do entuziastičnega ognja. Na mizi so ležale kritike: laskave, Razgovor z odličnim rojakom — opernim tenoristom Pred tednom dni je v »Jutru« izšel raz« govor z opernim pevcem g. dr. Adrianom. O Ameriki, o njenem gledališkem občin« stvu, o naših rojakih in še o marsičem dru« gem. Te dni smo posetili njegovega brata, opernega pevca Ada Darian a, ki je tudi prišel za počitnice v Ljubljano. Hoteli smo, da nam pove kaj o svoji pevski kari« jeri, o nemških gledal;ščih, o daljnem Ko« nigsbergu, kjer se je v minuli sezoni po« vzpel med najbolj upoštevane pevce v Nemčiji. Tako se dva brata?Slovenca uve« Ijavljata v tujem svetu... Ado Darian se je 6 s^ojo ljubeznivo go« spo soprogo nastanil pri tastu notarju dr. Kuharju v Dalmatinovi ulici. Soparnega popoldneva, ko je kazalo, da 6e bo vsak h'p ob olimpski kanonadi in iluminaciji ne« ba vlilo, pa je iz vsega prišla le nedolžna rosica, je pisec teh vrstic pozvonil na ozna» oenih vratih. Lepa, hladna soba, prijazne besede, blagodejni vonj vrtnic — ali hočete še prijetnejši "imterier za kulturnega repor« terja? Ado Darian G. Ado Darian ima, prav kakor njegov brat, lepo, za oder ustvarjeno figuro, fino izoblikovano glavo z obličjem, ki mu ne« mirne oči dajejo blesk inteligence in veLi* ke duševne gibčnosti. Eleganten nastop, umerjene geste, prikupen, prijetno mehak glas — vse to so odlike rojenega umetnika. Kaže mi fotografske posnetke iz Konigs* berga: efektno, povsem sodobno in6cena« cijo" ondotnega gledališča, ki v tem pogle« du prekaša celo berlinska in dunajska cen« tralna gledališča, nekatere svoje vloge, pa lastne posnetke konigsberških ulic, jezer, obale Vzhodnega morja, Prage, posrečene fotografije z brzovlaka, Pri vseh umetnikih je tako: takefle fotografije, izrezki kritik tz listov, razni drobni spomini postajajo tem dražje relikvije, čim bolj se njih čas odmika v preteklost. Brez takega intimne« ga arhiva ne more biti umetnik. To je ne« kak eanktuarig umetnikove skrve. V prijetnem hladu sobe, ob ljubkem se« kundiranju umetnikove soproge, teče raz« govor neprisiljeno in prosto. — Kako sem prišel do sedanje karijere, me vprašujete? Petje 6em študiral že v di« jaških letih v Mariboru. Na univerzi v Gradcu in na Dunaju — študiral sem pra« vo_some vzgajali razni pevski pedagogi. Petje je vedno bila moja pasija in nič v življenju me ni tolikanj mikalo in zanima« k). Po maturi sem sploh hotel na konserva« torij, celo štipendijo so mi že zagotovili, toda to je bilo usodnega leta štirinajstega; izbruhnila je vojna in življenje je ubralo druga pota. A propos, leta 1914. sem prvič nastopil v javnosti: z mariborsko Čitalnico sem šel v Ptuj na proslavo 500 letnice go« sposvetsikega vstoličenja; pel sem sol ° 7 priložnostni kompoziciji dr. Schwaba. Mi« nila je vojna, na srečo sem dovršil tudi pravne študije in tako sem vstopil v po« litično službo. Služboval sem v Mariboru, Ljubljani in drugod; v Ljubljani sem na« daljeval pevski študij pri ge. Wiesthmg« haiusenovi: ko pa so me bili premestili v Slovenjri Gradec, kjer mi ie bil šef dT. Ipa« vic iz 3BSi¥, jnuzikaine rodbine, sem lah« ko redno zahajal v Ljubljano k lekcijam Romanowskega. L. 1924. sem prvič nasto« pfl na odru in sicer kar kot Turido v »Ca* vaHeriji rusticani«. Uspeh. Oder me je mi« kal čedalje bolj. vendar sem se dolgo obo« tavljal, preden sem dal ostavko na držav* no službo. L. 1926. sem pogumno prekoračil Rubikon svoje nove karijere. Najprej sem Se študiral na Dunaju petje, nato pa me je angažiralo gledališče v Teplioah Sanovu kot prvega firslkega opernega tenorja. Zatem sem bil na Dunaju član ansambla bivšega ravnatelja Volksopere in znamenitega re« žiserja Rainerja Simonsa. Na neki predstavi me je slišal ravnatelj Theatra an der Wien Marischka in me je pridobil za to ugledno gledališče. Odtod sem odšel visoko na sever, v Konigsberg. Zdaj smo govorili o Konigsbengu; g. Da« j&tm je ves cazvnet, če se spomni, kako si Dr. Makso Adrian zares. Ado Dariaai je učinkoval kot raz« odetje. — Nastopal sem v operah »Rigoletto,« »Tosca«, »Čarobna piščalka«, v operetah »Grofica Marica«, »Dežela solnca«, »Vik« torija dn njen huzar«, »Tičar«, »Carjevič«, »Roža stambulska«. Čudite se, da sem se tolikanj angažiral za opereto? Tudi jaz sem imel prej o nji tako mnenje kot ga imate Vi. Na Dunaju so mi svetovali vsi, ki so mi hoteli dobro, da naj se posvetim opereti. Zunaj v svetu preživlja opereta nekak svoj preporod. Goje jo dokaj obilno največja nemška gledališča, n. pr. v Frank« furtu, Niimbergu itd., celo državna opera v Berlinu jo zopet obuja v novo življenje. Najboljši pevci (Tauber, Bollmann, Tino Patiera i. dr.) nastopajo vse češče v ope* retah, kjer vedno bolj iščejo pevcev z le« pimi glasovi. — V čem vidite vzrok tega presenetijo vega preporoda operete? — Operna produkcija je 6laba; sik veli« ko se eksperimentira in posledica je, da ob« činstva ne mika več v gledališče. Ljudje se zopet vračajo k starim rečem, ker je tu še največ tega, kar iščejo. Tako so se tudi gledališka vodstva znova zatekla k opereti, ki jo skušajo z moderno Bežijo čim bolj osvežiti in ji dati prikupen, a vendarle resnoben značaj. Glejte, prav te dni bo celo v Reinhardtovem gledališču v Berlinu premiera operete »Lepa Helena«. — Za pomlajen je operete delujeta v glavnem dve strujr: ena skuša opereto približati operi (Lehar. Kalman) in potrebuje predvsem opernih pevcev z lepim glasom; druga (Ab» racham, Brodsky, Granichstadten) uvaja lahko opero z bonvivantskimi partijami in lagodno glasbo. Revija, še pred leti tako popularna, je skoraj docela izginila. — Toda Konigsberg ste zapustili vzlic izrednim uspehom? — Da, ker imam pred seboj pot višje. V Komigsbergu sem bil zelo zaposlen; tako sem včasi pel v teku 27 ur tri glavne partije ali pa n. pr. popoldne Adama v »Tičarju« in zvečer Cavaradossija. Vendar sem v tem odlično upravljanem gledališču z iz« vrstnimi režiserji mnogo pridobil, zlasti v igralskem oziru. Za prihodnjo 6ezono sem sprejel angažman v Casslu; to gledališče spada pod generalno intendanco berlinske državne opere in odtod se mi odpirajo vrata v Berlin. Angažiran 6em kot liTski operni tenor. — Ali nimate kot Jugosloven nikakih težkoč v Nemčiji? — Zaradi tega prav nobenih. Kdor pred« stavlja višjo kvaliteto, se lahko povsod uveljavi ki nihče ga ne vprašuje, odkod je. V Nemčiji se sedaj čuti huda kriza; tisoče igralcev je brez kruha. Vlada je odpravila in zabrandla gledališke agenture in se vsi angažmairi sklepajo preko berlinskega za« voda »Buhnennachweis«. Ansambli 6e po« vsod zmanjšujejo, tudi konkurenca zvočne« ga filma se dokaj čuti. Gaže so kaj raz« lične; razlika med prvovrstnimi pevci v Jugoslaviji in v Nemčiji je prav velika. Moj cilj je, kot sem že dejal, p»ti še dalje, še višje; za sedaj ostanem zunaj, kjer imam širše razvojne možnosti. Moj največja reži« ser dn kritik me zvesto spremlja — g. Adri« an je pokazal na svojo gospo soprogo —■ in včasi izven samo od te pozorne in vztrafj« ne poslušalke, kje sem bil šibek takrat, ko se mi ie samemu videlo, da sem bil na višku, -, ^ Oddih, oddih, to je zdaj počitniško geslo Ada Dariaoa. Toda v tej kalkulaciji so Se vsakdanje postavke za cassejsko sezono. Mirovatj umetnik ne more in — morda — ne smel — Ogel hiše se je porušil Radovljica, 13. junija Zidarski delavec Anton Tišler je bil te dni zaposlen s popravili pri hiši Ivane Lu-Kanove. Hišica, ki je zgrajena tik ob bregu na Gradišču pri Radovljici, je bila videti še dovolj trdna. Ko je fant odstranil s prednje stene svinjak, se je začel z zi-dovja vsipati omet in zatem še kamenje. V prvem hipu je poizkušal Tišler izpadanje v steni zaustaviti kar z rokami, že trenutek pozneje pa je spoznal, da je njegovo prizadevanje zaman. čim je odskočil v breg, se je ves ogel hiše s silnim truščem zvalil v dolino. Le malo je manjkalo, da teža svojih 300 kg ni pokopala Tišlerja pod seboj. Trušč je opozoril sosede, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Na kraj nesreče sta prihitela kamnosek Lojze Vurnik in zidarski mojster France Grilc iz Radovljice. V levem pročelju hišice je zazijala velika odprtina, nevarna, da potegne za seboj še ostalo hišo. Prisotni so brez pomišljanja šli na delo. Z močnimi hlodi in bruni so hišo na nevarnem mestu podprli. Nesreča je nastala, ker ni imelo zidov-je prave podlage v zemlji. Vrhu tega je dolga doba let uničila gradbeni material. Nezgoda je vzbudila med Radovljičani precej pozornosti, ker je to že tretji sličen primer. Sleparski potepin v Suhi 1T •• • Krajini Stari log, 13. junija Po Suhi Krajini se klati neznan slepar, ki se izdaja za uradnika novomeškega okrožnega sodišča. Pustolovec se je v četrtek zglasil pri posestnici Mariji Blatni-kovi v Starem logu in ji natvezil, da mora prijaviti pri okrožnem sodišču v Novem mestu priziv, in sicer v roku od treh dni, za znesek 151307 Din, katero vsoto ima baje podedovati po očetu. Zagrozil ji je, da bo v primeru, ako ne pojde v teku tega Avtomobilisti Jugoslavije Kapitan Campbell je postavil svetovni rekord v brzini, a pri njegovi tekmi so igrali usodno vlogo obroči. Kajti naj tudi motor ne dela tako kot treba, to še ne znači nobene nevarnosti, toda ako v brzini popusti ali poči guma, tedaj je katastrofa neizbežna. V te svrhe je po komisiji strokovnjakov izbrana DUNLOP-guma, in to tembolj, ker se je kapitan Campbell že prej pri svojih novih rekordih popolnoma prepričal o zanesljivosti teh gum. Vozite tudi vi z DUNLOP-gumami in uver-jeni smo, da vam bodo ostale trajne prijateljice. Emem. časa na sodišče, zaprta celih 14 dni. Starko sta ta nenavadni tujčev obisk in grožnja elegantnega pustolovca tako zmedla, da je takoj odšla v vaško trafiko po kolke, ki jih je spričo svoje revščine vzela na upanje, da jih ponese k sodišču za neznani priziv. Med časom njene odsotnosti pa si je neznanec dal opravka z večerjo, ki mu jo je pripravila posestnica pred odhodom v trafiko. Ko se je vrnila, se je vsa v skrbeh raz-govarjala o zadevi s svojo hčerko. Tujec je iz pogovora spoznal, da pri hiši ni denarja, pa jo je urnih nog pobrisal v neznano smer. še prej pa je Blatnikovi na košček papirja napisal, da se mora na vsak način javiti pri sodišču. Podpisal se je na listku za Slavka Himerja, uradnika novomeškega okrožnega sodišča. Posestnica se je v resnici odpravila s hčerko na sodišče in napravila tako 20 km dolgo pot od svojega doma. Razumljivo je, da so jo na sodišču začudeni gledali in ji pojasnili, da o vsem tem ničesar ne vedo, nakar je žena vsa potrta odšla s hčerko od sodišča in hodila po mestu, da bi vnov-čila kupljene kolke, kar pa se ji ni posrečilo. Za neznancem poizveduje orožništvo. Slični čini sleparskih pustolovcev so letos prišli pri nas v modo in iščejo sleparji svoje žrtve zlasti med neukim kmečkim ljudstvom. Z bogate domačije v samostan Obsodba obtoženca, ki si je hotel za mal znesek pribaviti lepo posestvo od slaboumnega sorodnika Celje, 12. junija. Pred dnevi se je vršila na tukajšnjem okrožnem sodišču pred sodnikom poedin-eem s. o. s. g. Detickom razprava proti Stoletnemu posestnikovemu sinu Lovru J<> senku iz občine Okoško pri Konjicah zaradi prestopka oderuštva. Obtožnica, ki jo je zastopal namestnik državnega tožilca g. dr. Juhart, je dolžila Jesenka Lovra, da je 1. oktobra lani v Konjicah z notarsko kupno pogodbo, ki jo je sklenil s svojim sestri-čem Mihaelom Leskovarjem, izkoriščajoč nezadostno Leskovarjevo pojmovanje o pomena sklenjene pogodbe, pridobil za sebe prekomerno imovinsko korist s tem, da si je pribavil za znesek 100.000 Din Leskovarjevo posestvo, vredno po cenitvi zapriseženih sodnih cenilcev skoro 230.000 Din. Obtoženca je zagovarjal g. dr. Mejak, zasebnega udeleženca LeskovaTja pa je zastopal g. ar. Macarol, oba odvetnika iz Konjic. Obtožnica opisuje potek omenjene kupčije takole: Leskovar je podedoval svoje posestvo po pokojnem očetu, ki je umrl med vojno 1. 1916. Ker pa je bil takrat še nedc-leten, je v smislu dednega dogovora gospodarila na vsem posestvu njegova mačeha Marija. Čim pa je postal Leskovar polnoleten in svojepraven, se mu je začel približevati njegov sestric Lovro Jesenek, ga vabiti na svoj dom, kjer mu je dobro stregel, in ga naposled brez vednosti Leskovarjeve mačehe in varuha pregovoril, da mu je prodal 283.000 vredno posestvo, na katerem pa znašajo bremena in malenkosten prevži-tek mačehe Marije 55.000 Din, za borih 100.000 Din. Jesenek je Leskovarja pregovoril z izjavo, da bo zanj in sestro lepo poskrbel, ker onadva posestva itak ne potrebujeta in naj rajši odideta v samostan. Leskovar je na ponudbo v svoji precejšnji slaboumnosti pristal in sklenil stopiti v ver-ženjski samostan. Pogodba je bila sklenjena in podpisana pri konjiškem notarju in si je v njenem smislu dal Jesenek od Leskovarja potrditi prejem zneska 5200 Din, katero vsoto je baje Jesenek potrošil za nabavo perila in raznih drugih potrebščin za Leskovarja in njegovo sestro v svrho odhoda v samostan. Dalje je Jesenek prevzel v svojo plačilno zavezo posojilno terjatev posojilnice v Oplotniri v znesku 16.000 Din in dedno terjatev in prevžitek mačehe Marije Leskovarjeve v skupni vrednosti 3800 Din. Ostanek kupnine v znesku 75.000 Din pa naj bi ostal v njegovi neodpovedljivi m brezobrestni plačilni zavezi. Leskovar je bil le opravičen dvigniti mesečno po 1000 Din, dokler ne bi bil znesek 75.000 Din ia- črpan- __ Za to nemogočo kupčijo sta po gotovem sklepu zvedela tudi mačeha Marija in bivši Leskovarjev varuh. Poprej se namreč v domači vasi o nameri prodaje posestva m nič vedelo, tako skrivno je izvedel vso reč obtoženi Jesenek. Vsa vas je danes mnenja, da je Jesenek Leskovarja grdo opeharil Da Leskovar ni normalen, je bilo razvidno iz izpovedi številnih domačinov, ki so stalno bivali v stikih z njim. Popolnoma v skladu s temi izpovedbami pa so tudi zdravniške ugotovitve g. dr. Goričarja iz Konjic, g. dr. Rajšpa iz Celja in g. dr. Robide iz Ljubljane, ki so Leskovarja natančno preiskali in zaslišali. Zdravniške ugotovitve dokazujejo, da Leskovar ne ve lastnega rojstnega dneva, ne meseca in niti leta; pravi celo, da imamo zdaj L 1918.^ ne ve števila mesecev, niti jih ne zna našteti po vrstnem redu, pravi, da ima mesec 20 dni, teden pa le 5, dnevov tedna ne zna našteti imenoma, hišne številke ne pozna, ceno zemlje je označil s 6 kronami, lOdinar-skemu bankovcu pripisuje vrednost 20 kron, stodinarskega bankovca pa baje še ni videl. Iz vsega navedenega je bilo jasno razvidno, da je Leskovar duševno slabo razvit Značilno pri tej kupčiji pa je to, da je Jesenek, ki se je zagovar jal tako v preiskavi kakor tudi pri razpravi zelo nerodno in v stalnem nasprotju z izjavami vseh prič, po sklenieni pogodbi takoj najel posojilo v znesku 80.000 Din. Za vse prošnje svojega »ljubljenega« sestrica Leskovarja, da bi se pogodba razdrla, pa je ostal dosledno gluh. Jesenek je bil obsojen v smislu obtožnice na 8 mesecev strogega zapora, na 1800 Din denarne kazni in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let Kupna pogodba je bila seveda proglašena za nično- Smrt vzglednega delavca za javni blagor Svibno pri Radečah, 13. junija V preteklem mesecu nas je po daljši bolezni za vedno zapustil posestnik g. Josip Povše. Pokojnik je bil blagega in mirnega značaja in splošno spo&tovan. V 67. letu starosti, izčrpan od neumornega dela za svojega bližnjega je legel v prezgodnji grob. čez 30 let je deloval v prid občanom v občinskem odboru, za kar je bil imenovan za častnega občana in je prejel z najvišjega mesta odlikovanje za državljanske zasluge. V povojnem najhujšem času je vodil občino št. Jurij pod Kumom kot večletni župan v prid svojih občanov. Potem je bil član občinskega odbora občine Radeče. Nevenljivih zaslug si je stekel za narodno prosveto, ko je z največjo požrtvovalnostjo in v najtežavnejših razmerah sezidal dom naši šolski mladini. Bil je skoro 30 let predsednik krajevnega šolskega odbora. Vneti sadjarji ga bodo zelo pogrešali, saj je bil od ustanovitve podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva kot predsednik vselej prvi, ki je navduševal sadjarje k umni sadjereji. Bil je predsednik odbora za postavitev spomenika padlim vojakom, ki je postavil L 1929. spomenik. Njegov pogreb je pokazal, kako je bil priljubljen. Od vseh strani so prihiteli znanci in prijatelji, da mu izkažejo zadnjo čast na njegovi zadnji poti ob turobnih zvokih radeške godbe. Počivaj v mira tam pod skalnatim vrhom Ostrovrhariev! SKI VESTNIK Denar leži na cesti TERPENT1NOVO MILO 8143 štgdi Vaše perilo! Tako smo vajeni čitati pri zgovornih reklamah, kjer hvalijo podjetni ljudje svoje blago in vabijo kupce. Mnogo ljudi se smeje, ko čita tako reklamo. Trditi se pa upamo, da ta beseda ni pretirana. Danes leži tudi v naši domovini celo najrevnejšim kmetom in vinogradnikom denar dobesedno na cesti. že leta leži tam, pa ga res ne vidijo, ne kmetje in ne gospodarstveniki. Denar na cesti so za našega malega kmeta namreč zgodnji pridelki, ki gredo prav lahko v denar in bi se z malim trudom mogli pridelovati doma, a jih naša trgovina uvaža od drugod, zlasti iz inozemstva. Poglejmo živilski trg! Kilogram krompirja stane danes 5 do 6 Din. če odbijemo zaslužek vmesne trgovine, vidimo, da bi kmet lahko prodal zgodnji krompir, če bi ga imel, po 4 do 5 Din za kg. To znači trikratno ceno za stari krompir, ki je spričo malih zalog sedaj izjemno ugodna, dočim je vse leto stal krompir od 40 do 60 par za kg. Mogoče bi bilo torej vnov-čiti nov krompir celo po desetkratni obi-čajni Ceni. Kako bi ga pa pridelali, vprašujete. Tako se seveda ne da pridelati, da bi ga sadili šele v začetku maja kar od kraja in bi ga prav tako od kraja tudi v drugem delu septembra križem ponujali. Prav tako se moramo odvaditi nelepe navade, da pustimo krompirjeve njive, da se povsem zacelinijo, tako da kopači komaj lovijo krompirjeve rastline med bujnim plevelom. Pameten gospodar ravna kakor vrtnar, ki plevelu sploh ne pusti rasti. Naše male kmetije s kopico domačih delovnih sil je treba preurediti bolj na vrtnarsko plat in bo za vse člane dovolj dela in jela. Lepa reč! Toda naše podnebje je premrzlo, da bi mogli tekmovati v vrtnarstvu s toplejšimi kraji, vas čujemo oporekati. Resnica je to, toda česar ne da podnebje, se da v veliki meri napraviti s pripravnimi zgodnjimi sortami, ki jih je drugod po svetu danes že v ogromnih množinah na trgu. Mi poznamo pa le up to date, mag-num bonum in rožnik z oneidovec in kifli-čar pa sta nam znana bolj po imenu kakor po pridelku. Z veliko reklamo so v zadnjih letih uvedli k nam novi sorti, al-ma in jubel, ki res dasta obilne pridelke, vendar sta pa le manjvredni industrijski sorti, ki jih nikakor ne kaže širiti in kvariti ugled našega krompirja. Saj smo že poizkušali tudi z žlahtnimi sortami, a ni bilo uspeha, ugovarjajo napredni gospodarji. Vendar vam rečemo, da neuspeha nista bila kriva ne sorta in ne podnebje, temveč zgolj vaša nevednost. Za zgodnji krompir je treba namreč prav po vrtnarsko dobro pripravljene in dobro gnojene zemlje in, kar je glavno, prav zgodnje setve. Stare napredne gospodinje so že v davnih časih sadile krompir, ki so gra bile namenile za prodajo, že v marcu. Kaj pa pozeba, porečete. Mlade rastline je treba pač obvarovati pred mrazom s pokrivanjem. Sicer da tako postopanje nekaj dela, toda ta trud je zelo dobro poplačan. Prav tako bi se dalo mnogo doseči z gojenjem razne druge zelenjadi, ki jo moramo uvažati (paradižnikov, cve- tače itd.). ^ Tudi vinogradniki se bodo morah sprijazniti s sicer za nje bridko mislijo, da gre alkoholna slava v zaton. Gledati bodo morali, da se oprimejo drugih kulturnih rastlin, in to predvsem zgodnjega kakor tudi poznega koščičastega sadja (raznih vrst breskev, sliv itd.) Vmes med temi nasadi pa lahko gojijo n. pr. velikojagodne ameriške borovnice, ki so prišle šele zadnji dve leti na trg. V najboljših legah bo treba sčasoma del vinogradništva tako preure- diti, da bodo pridelovali predvsem najžlaht-nejše, zlasti zgodnje namizno grozdje, ki ga je mogoče uporabiti tudi za rozine. Tako bomo lahko sami krili domačo potrebo, ko gre danes lep denar baš za rozine v inozemstvo. Pri izbiranju in dobavitvi raznih zgodnjih sort in pri praktičnem delu za preureditev naših malih kmetij morajo pomagati poklicani činitelji, ki naj dado širšim kmečkim slojem potrebnega praktičnega pouka in vzpodbude. Danes pri nas vzdihuje vse od bajtarja pa do kmetijskega strokovnjaka: »Kaj bo, kaj bo!« Med tem pa pobirajo drugi pri nas denar, ki leži na cesti. Težave dolenjskih vinogradnikov Kostanjevica na Krki, 12. junija Dasi je letošnja zima trajala dolgo, je priroda potem pospešila razvoj trte. Grozdje je tik pred cvetjem, v toplejših legah pa še pričenja cveteti. Nastavek je zelo obilen in se v nasprotju z lanskim letom opaža, da je zarod enakomerno porazdeljen po vseh trtah, dočim je bila lani večina trt na eni strani prenapolnjena, na drugi pa skoro prazna. škodljivcev še ni toliko opaziti. Perono-spora je bolj redka zaradi malih padavin. Vendar pa se je bati, da nastopi po prvem dežju palež, ker večina vinogradnikov še ni škropila, dasi bi morali ta teden že drugič poškropiti. Krivi temu so predvsem lepo vreme in ugoden dosedanji razvoj mladja, potem pa tudi pomanjkanje modre galice in v nemali meri nad vse slaba prodaja in slaba cena vina. Vinogradniki so premalo naročevali ga-lico pri kmetijskih podružnicah, ker se je splošno govorilo, da bo galica v trgovinah cenejša. Podružnice so jo večinoma prodajale po 6.40 do 6.50 Din, po trgovinah pa je takoj po prvem pomanjkanju poskočila na 8 Din in bo do julija gotovo dosegla 10 Din. Dalje se je pripovedovalo ljudem, da je domača galica mnogo slabša od italijanske, kar je zopet rodilo nezaupanje vinogradnikov do Kmetijske dražbe. Danes so vsi ti lahkovernik* brez vsakega sredstva proti peronospori, ki gotova tudi letos ne bo prizanašala, vsaj v poznejših mesecih ne. V ostalem pa so vinogradniki izgubili veselje do vinogradov in jih obdelujejo bolj brezbrižno kakor druga leta. Vino nima cene, kupca sploh niti po najcenejše vino ni. Lahko trdim, da bi se malokdo založil z vinom, četudi bi ga dobil po dinarju ali š ceneje, ker mu to brani takojšnje za-trošarinjenje vse zaloge. Gostilničarji v vinorodnih krajih trpijo mnogo zavoljo vinske krizej ker je skoro v vsaki drugi hiši vinotoč pod vejo. Kmet ne more priti do denarja in v marsikateri dobri hiši nimajo denarja za sol in petrolej, kaj šele za »luksuz« — modro galico. Letošnja obilna letina bo te razmere še poostrila. Vinska trgovina je padla za 60 do 70 odstotkov. Mnogo vinskih trgovin je opustilo zaloge in kupuje le za sproti. Tako zaostaja vino po hramih, ki so v tem letnem času neprimerni za vinske shrambe in se je bati velike kvare v tej vročini. Mnogo škoduje tudi po večjih mestih naraščajoče točenje dalmatinskega vina. V dolenjski metropoli na primer prodata 2 dalmatinski točilnici več vina kakor vse ostale gostilne v mestu in predmestju. To je eden najžalostnejših pojavov za dolenjsko vinogradništvo. V takih okoliščinah je obnova dolenjskih vinogradov skoro nemogoča. L Bučar. častna junaškega oficirja Ljubljana, 13. junija. Z genera-lštabnim podpolkovnikom g- Jo* vanom N. Sokolovičem smo dobili za načelnika štaba Dravske divizije moža, ki je v oficirskem krogu in ljubljanski družbi deležen izredno močnih simpatij. Rodil se je v Nišu septembra 1895. Dovršil je 6 razredov gimnazije in nato stopil v vojno akademijo, iz katere je 14 oktobra 1914 Generalštabni podpolkovnik Jovan N. Sokolovič — novi načelnik štaba Dravske divizijske oblasti gujevcu, Kruševcu, Jankovi klisuri, Novem Brdu, Prištini, Prizrenu, Ljum=ku'li, Oro* šu. o odhodu na Jadransko morje pri Dra* šu. Po odhodu na Jadransko morje pri Dra-coske mornarice, ki ga je odvedla v Afri' ko (Bizerta), odkoder je bil zopet s prvim dobrovoljskim ešalonom poslan na solun* sko fronto. V dobrovoljskem odredu Voji> na Popoviča, slovitega vojvode Vinka se je bil na življenje in smrt v borbah na Garvanu pri Prespanskemu jezeru, na Vi' ču, na Vla ho vi klisuri, pri Kočanah, Čald* žilari, Bkšisui in Lerini, nakar je bil poslan na slavni Kajmakčalan. V velikih borbah v toku ofenzive 1916 in 1917 je bil tudi na Starkovem grobu, Grunišču, Staro vin i, pri Belih vodah, na Tmavski in Rovovski kosi in Sokolu. V toku ofenzive 1918 je bil v vseh bitkah v 6. pešadijsikem polku kot vodnik in komandir čete. Borbe so ga vo* dide skozi Soko. Mačkarevac, Vele«, Ku> manovo, Vranje, Prokuplje in Kruševac. Premirje z Avstrijo ga je slednjič dohitelo v Pečuhu. Po demobilizaciji ie služil kot vodnik in nato komandir čete v beograjski pod« oficirski šoli, v kraljevi gardi, v 36. peša« dijskem polku in v dijaškem bataljonu. Višjo vojno akademijo je dovrši v letih lOZ^ in 1926, a generalštabni tečaj v letih 1927—28. Po odhodu v generalštabno stro* ko je bil takoj postavljen za pomočnika načelnika štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Letos od 15. maja dalje pa je postavlien za vršilca dolžnosti načelnika štaba Dravske divizijske oblasti v Liub* Ijani. V vojni ie bil dvakrat ranjen, njegove junaške prsi pa krasi cela vrsta visokih odlikovanj, tako: Ka.radjordjeva zvezda IV. z meči. Beli orel IV. in V. z meči ter Beli orel V. brez mečev, Jugoslovenska krona IV., medalja za vojaške vrline, francoski vojni križec, albanska medalja ter tri voi* izšel kot podporočnik. Že prej pa je doži* vel ognjevit krst. Udeležil se je balkanske iro.ine 1912, srbsko=bolgarske 1913, v sve> lovnem požaru pa je bil neštetokrat v ognju. . . . V balkanski in.srbsko-bolgarski vojni je bil kot dobrovoljec četnik dobrovo'ljskega odreda in se je bori! na Merdarih, pri Pri> štini, pri Debru. datlje na Krivolaku, Šecbt in Karahadžaili. V svetovni voj.ni je bil kot podporočnik komandir 3. čete^ skopljanske* ga batailicma v borbah pri Konatici, Dra» ževcu, Devojačkem grobu. Kosmaju, Par* Sčani, Toriaku, Beogradu, Mladenovcu, Kra* ne spomenice. V treh letih bivanja v Sloveniji si je g. Sokolovič pridobil nešteto prijateljev. Od* ličen družabnik je, najiskrenejši brezkom* promisni Jugosloven. a kot voiščak mnogo preizkušen generalštabni strokovnjak iz* rednih talentov, ki se mu pri njegovi mla* dosti odpira še visoka karijera. Zdaj je pri nas doma in odkrito želimo, da bi 5e dolgo bival v naši sredi! Nova moderna radenska šola Slatina Radenci, 13. junija Gradba naše nove šole je končana. Pri kraju je trud, ki ga je imel nad vse ap^m krajevni šolski odbor z g. županom Z m-Ijičem. Gradba se je začela lani julija ter se je skozi vso zimo delalo. Ker je bila stavba pred zimo že pod streho, se je lepo in dvoje stanovanj za dva samska učitelja. Stanovanja so vsa na hodnik in popolnoma separirana. Marsikateri učitelj si jih je že ogledal in vložil prošnjo za namestitev. Razen teh ubikacij je v poslopju še pisarna, konferenčna soba, soba za učila in v podstrešju soba za nadzor- presušila. Stavbenik g. Marko Stuhec je v to zgradbo položil vse znanje in ljubezen. Precizna izvršitev mu je ustvarila hvaležnost vsega šolskega odbora, ki je na ta svoj spomenik nesebične ljubezni do dece upravičeno ponosen. Ob vstopu v poslopje te iznenadijo krasni prostorni hodniki z velikimi okni. V pritličju sta dva razr-da, prostorna in svetla. Velike lončene peči bodo pozimi ogrevale premrle ude naših malčkov. V prvem nadstropju sta še dva razreda. Hodnik vodi dalje k stanovanju učiteljstva. Krasna so! Šolski upravitelj ima tri sobe, kopalnico, kuhinjo, shrambo in v kleti drvarnico. Stanovanjske sobe so prostorne, z velikimi okni, kar napravlja imeniten vtis. Na razpolago je še stanovanje za enega oženjenega učitelja (dve sobi, kuhinja, shramba, kopalnica in drvarnica) Zlet koroškega sokolskega okrožja v Slovenjgradcu Koroško okrožje mariborske sokol ske župe se sestane vsako leto na svojem okrožnem zletu, kjer pokaže napredek dela enega leta. To okrožje sestavljajo le društva, ki se morajo vsa boriti za svoj obstoj. Delo, ki ga vršijo, je za našo mejo neprecenljivega pomena. Letos se bodo zbrala ta društva na svojem okrožnem zletu v Slovenjgradcu 21. t. m. Priprave so v polnem teku. Društvo v Slovenjgradcu bo storilo vse. da bo organizacija zleta brezhibno delovala. Da je taka prireditev združena tudi z velikimi stroški, je umevno. Neuspeh bi.bil za okrožje, posebno pa za društvo Slovenj-sradec velik udarec. Društvo Slovenjgra-r}pc je namreč postavilo v preteklih dveh Mih' Sokolski dom, ki ie zahteval od članstva velike denarne žrtve. Zato potrebuje društvo podpore od zunaj in tudi okrožje, katerega sedež ie v Slovenjgradcu ootre-buje moralne in smotne podpore. Kje so tisti, ki so včasih tako radi pohiteli v lepo Koroško? Res nimamo več lepih koj-oških j^zer, sla-^ie Gospe svete, a imamo še košček zemlje, na katerega ne smemo pozabiti. Odmev našesa zleta bo šel tja gor na Koroško in naši bratje bodo vedeli, da smo s-p jih spomnili. Prosimo vse brate in sestre, da posetijo naš zlet. Spored slavnosti: od 8.—12. izkušnje za popoldanski nastop; ob pol 15. sprevod skozi mesto; ob 18. nastop na telovadišču pred Sokolskim domom; po nastopu veselica v Sokolskem domu. Vožnja je po pravilniku polovična. Zaprosili pa smo za če-trtinsko vožnjo. Ako bo dovoljena, bomo objavili v dnevnem časopisiu. Obed bo v sostilnah po znižanih cenah (8—12 Din). Zveze z vlaki so ugodne. Ne pozabite nas! Na svidenje 21. t m- v Slovenjgradcu!_ 5 so.% KvS (n.v5 t-vVS '>n-< '.vn-/ '-v\-i >;v\-i i.n,\-/ i_n.\-, r,vv=; SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU? nika ali druge obiske in stanovanje šolskega sluge. Vidi se, da je krajevni šolski odbor hotel nuditi z novo šolo učitelj-stvu in otrokom res vso udobnost in hvaležno se bodo še pozni rodovi spominjali dobrotnikov, župan Zemljič Jakob si je pridobil spoštovanje vsega prebivalstva. Pohvaliti moramo še upravo zdravilišča z go. Hohnovo, ki je zagotovila brezplačno oddajo električnega toka za šolo. S tem se bodo posebno okoristili ukaželjni starejši učenci v obrtno-nadaljevalni šoli, ki se bo s časom ustanovila, šola bo posvečena 15. avgusta. Učiteljska mesta so bila do 10. junija razpisana in sedaj čaka novega upravitelja veliko delo organizacije šolstva in prizadevanja za splošno izobrazbo prebivalstva. Učiteljstvu bo pripadel znaten del naloge, da se čim bolj dvigne ugled našega slovitega zdravilišča. Ramparska smrt Zagorje, 13. junija. Lokomotiva za novo normalno rudniško železnico je prispela te dni v Zagorje. De* lavci ji pravijo »ramparska smrt«, ker ve* do, da vse nove tehniške naprave ogroža* jo njihovo eksistenco. Pri vsakem rudniku pride zaradi novih tehniških naprav toli* ko in toliko delavcev ob zaslužek. Raz* umljivo je, da delavci, ki so 60 let na ram* pah nakladali premog, ne morejo biti ve* seli pridobitve, ker ne vedo, če jih bo rud* nik sploh še mogel vse zaposliti. Zaradi novih naprav bo delo počivalo 5 do 6 dni in ko bo vse urejeno, bodo premog nakla* dali v železniške vagone kar na separaciji, in ga bo nova lokomotiva vozila na postajo 0'b pričetku obratovanja so vozili pre* mog na postajo s konji. Pred 40 leti so dobili male lokomotive, ki so dovažale premog na nakladišče, kjer so ga prekla* dali v železniške vozove. Zaposlenih je bi* lo poleg strojnikov in kureče v tudi več drugih moči. Po novem se bo število zapo* slonih najbrž skrčilo. Od strojnikov, ki so dosedaj vozili, se jih je nekaj priglasilo k izpitom za železniške strojnike. Izpiti bodo težki, ker morajo kandidati v kratkem ča* su obvladati snov, za katero je v normal* nih razmerah veliko več časa na razpolago. Vztrajnost, ki jo kandidati kažejo, pa da upati, da bodo izpite srečno prestali. Umetnostna razstava na velesejmu Apel slovenski javnosti. Kakor je nad vse pričakovanje preko vseh »kriz« in »dumpingov« uspel letošnji velesejem, tako sta ostala ves trud in napor naših umetnikov, ki so razstavili v okrilju velesejma svoja dela, nepoplačana in vse njihovo nade so se izjalovile. Finančno pogorišče kakor v monakovskem Glas-palastu... In kakor da jih vidim v duhu tudi kraj proslulega paviljona »K« tekati v obupu in viti roke k nebu... Res je, da je to pot izostalo nekaj prvih imen in da sem kot organizator malce pre-širokogrudno dal skromen prostorček tudi nekaterim amaterjem, vzlic vsemu pa je bila razstava po soglasni sodbi javnosti, pa tudi .doslej objavljenih kritik, prav dostojna in lepo zaokrožena; sijaj ji je dajalo nekaj remekdel obeh naših Kraljev in med mladimi neka j novih imen, ki pa pomenijo za našo likovno umetnost prava odkritja. Gorjup, Gorše. Košir, Jirak! Imena, ki si jih moramo zapomniti! Moralni propagandni uspeh, to dvoje pač ni izostalo. Ob solnčnih popoldnevih je bilo drenjanja, kakor v mravljišču. Defili-ralo je nešteto šol, srečaval pa sem tudi naše bogatine. Kje pa so ostali letos prosvetna uprava dravske banovine, občinski svet mesta Ljubljane, denarni zavodi in produkcijski velezavodi? Dvoje, troje mecenov se je pač usmililo naših umetnikov. Nakupljeno pa je bilo le dvoje drobnih grafik in trojica prav tako drobnih akvarelov za nekaj sto dinarjev. Porazen rezultat ob 230 umetninah! In kje naj iščem vzroka? V umetnikih in njihovih delih? Saj je bilo vsega za vse okuse in vse oči. V pomanjkanju kvalitete? In vendar mi je pravkar iz Amerike prišedši Jakac zatrjeval, da se čudi visoki kvaliteti večine razstavljenih umetnin, če jo primerja z vsem, kar je videl v tujini. Naj pripomnim še Jakopiča in Ster-nena, ki sta se razočarana vrnila iz razstave sodobne nemške umetnosti v Zagrebu. Tedaj previsoke cene? Pojdite le na Dunaj in kolikor tukaj dinarjev, toliko tam šilingov. Pa kaj govorim o Dunaju, pohitite le v bližnji Zagreb ali državno prestolnico in čitali boste cene, da se vam bo vrtelo pred očmi. Tedaj preostaja le še izgovor na krizo. Kriza? Ko pa je bilo kupljenih toliko in toliko avtomobilov, klavirjev, pohištvo dvakrat, trikrat razprodano. Kakšna neki kriza? Kriza živega narodovega življenja, kriza njegovega duhovnega življenja, kriza slovenske kulture pa ni. če se ruši pod težo življenja, neumevanja in prezira bedni in lačni slovenski umetnik! Ne obupujmo! Morda še najdemo pot v srca. Poskusimo še enkrat, potrkajmo na duri onih srečnežev, ki se jim smeje usoda, apelirajmo na čast in kulturno dolžnost banovine, občine, velepodjetij in ustanov. Uprava velesejma nam sama prihaja na pomoč. V nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne ponovno otvarja za nekaj dni preurejeno in obnovljeno umetnostno razstavo v paviljonu »K« v Lattermannovem drevoredu. Vstop bo vsakomur prost. Razstava ostane odprta do vštetega četrtka, dne 18. t. m. vsak dan od 10. do 18. ure. S tem pozivom se ponovno obračamo na vso slovensko kulturno javnost, roteč jo, da se zave svojih dolžnosti napram svojim umetnikom. Ivan Vavpotič. Ali ste že naročnik slovenske llustrovane tedenske revije »življenje in svet"? Ravnatelj Anton Dokler šestdesetletnik Ljubljana, 13. junija Eden izmed najbolj priljubljenih naših šolnikov, ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Ljubljani Anton Dokler praznuje svoj 60. rojstni in godoviii dan. Rodil se je 11. junija 1871 v Višnji vasi pri Celju. Po stari navadi našega ljudstva so ga krstili na ime sv. Antona Paduanske-ga kot njegovemu rojstnemu dnevu najbližjega, narodu ljubega godovnika. Gimnazijo je študiral najprej v Celju. Ker pa je bil že tedaj narodno zaveden, so ga kot sed-mošolca izključili zaradi snovanja slovenskega nacionalnega društva med dijaki. Zato je dovršil gimnazijo v Novem mestu (1891), ki je vzelo pod svojo gostoljubno streho toliko, zaradi narodne zavednosti od avstrijskih mogotcev preganjanih sloven- CIN GOSTEJSA PENA, TIN LAŽJE BRITJE! Vodo in milo — po možnosti kar največ vode in mila v obliki goste, trdne pene namazati na brado — to je naloga dobrega sredstva za britje. Voda mora brado temeljito omehčati, milo raz-mastiti, a gosta pena jo postaviti navpično k rezilu. Colgate izpolni docela te naloge. Kajti Colgate-krema za britje daje peno, ki je neprimerno bolj finomehurčasta, torej več mila in vode vsebujoča kot kaka druga. Mikroskopično majhni mehurčki Colgate-pene zamorejo prodreti celo tja, kjer odpove grobomehurčasta pena: do koreninic las samih. In ravno tu ima opraviti britev najtežjo nalogo. En poizkus, pa se boste prepričali, da se s Colgate-kremo za britje mnogo lažje in hitreje obrijete. COLGATE Colgate pena skih srednješolcev, že na gimnaziji je bil jubilant odličen dijak. Najbolj je ljubil matematiko, klasično filologijo in zgodovino. Ko je prišel na dunajsko vseučilišče, se je odločil za študij klasične filologije. Služboval je od 1897 do 1912 na gimnaziji v Kranju, kjer si je tudi izbral svojo življensko družico, 1912 do 1917 na I. državni gimnaziji v Ljubljani, 1917 pa je prišel na svoje sedanje službeno mesto. Kot profesor in ravnatelj druži na najidealnejši način globoko strokovno in občno znanje z veliko uvidevnostjo in širokogrudnostjo ter največjo, naravnost očetovsko ljubeznijo do svojih učencem in podrejenih mu profesorjev. Zato ga pa tudi vsi kratko imenujejo: oče Dokler. Jubilant je eden izmed naših najodlič-nejših klasičnih filologov. Izdal je Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim (1904), Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini (1910), prevod Salustijeve Vojne z Jugurto (1912) itU. Glavno njegovo delo pa je Grško-slovenski slovar (1915), s katerim si je sam postavil spomenik, »traj- neši od brona«. Vendar pa še ni odložil peresa, temveč še dalje presaja vrednote antične kulture na domača tla, saj pripravlja med drugim tudi prevod izbranih Lukija-novih razgovorov. Odlike, ki smo jih omenili, pa še zdaleka niso vse, kar jih krasi ravnatelja Dottler-ja. Predolgo bi bilo in v svoji veliki skromnosti bi še zameril, če bi nadaljevali z njihovim naštevanjem. Zato naj namesto mnogih zadostujeta le še dve: Anton Dokler je nad vse skrben in ljubeč poglavar svoje številne rodbine in globoko veren mož. V njegovem krščanstvu in katoličanstvu ni niti trohice nestrpnosti in nasilnosti, niti sledu onega valjhunstva, ki je povzročilo nam Slovencem in Slovanom, da, človeštvu sploh, že toliko gorja, najbolj škoduje katolicizmu samemu in tudi jubilantu ne prizanaša ... K voščilom številnih učencev, znancev, častilcev in prijateljev ravnatelja Doklerja, ki jih ima v vseh taborih in etrujah, se pridružujemo tudi mi in mu kliče no: / d multos annos! Dr. R. Novi gasilski dom v Zavrstniku Litijska gasilska župa je dobila novo članico v Zavrstniku, prijaznem naselju pri Litiji, ki je zelo priljubljeno izletnikom. Vrli Zavrstničani so si postavili gasilski dom, ki je bil blagoslovljen zadnjo nedeljo. Na slavnost so prišli odposlanci večine društev zasavske gasilske župe. Dom je blagoslovil šmarski dekan g. Gornik, kumovala pa je ga. Planinškova. Pri slavnosti je sodelovala litijska gasilska godba. Zaključek tečaja za knjigovodstvo na Jesenicah Agilno obrtniško društvo na Jesenicah je priredilo dvomesečni tečaj za obrtno knjigovodstvo. Tečaj je obiskovalo 38 udeležencev. večinoma obrtniki z Jesenic, njih sinovi in hčerke in obrtniški pomočniki. Poučeval je strokovni učitelj g. Jože Na-pokoj. Na Telovo ob 16. je bil v osnovni šoli zaključek in je društveni predsednik g. Ivan Gogola v lepem govoru razložil navzočim, kako je v sedanjih težkih raz- merah obrtnikom in obrtniškem naraščaju potrebna večja izobrazba. V imenu udeleženk se je vodstvu zahvalila gdč. Justa Rozmanova, posebej še učitelju g. Napo-koju, ki mu je v imenu vseh udeležencev izročila lepo spominsko darilo. Jeseniško društvo je pod predsedstvom g. Gogole priredilo že 5 raznovrstnih tečajev. Na sliki so udeleženci tečaja, v sredi med njimi pa g. Gogola. Ne imejte nikakega strahu, kadar imate veliko perilo za opratL Tudi največjo množino perila operete brez truda z Albus terpentino-vim milon. Napravi perilo snežno-belo in mu daje svež prijeten vonj. Dobiva se v vseli trgovinah« Domače vesti * Trojni Jubilej rudarskega inženjerja. Iz Hrastnika nam pišejo: Včeraj v soboto ie poljubil našega hrastniškega rudniškega obratovodio. inšpektorja g. inž. Ivana Per-soglio Abraham. IzDolnil ie torej g. inž. persoglia 50 let svojega za obči blagor koristnega življenja. Obenem je pa obhajal 3.) letnico mature in 20 letnico jamskega dela. Poudariti moramo poleg drugega nje-govo nesebično narodno delo. Že kot dijak je sedanii jubilant deloval v svojem rojstnem kraiu v Trbovljah na narodnem izobraževalnem polju. Tudi kot mlad inže-nier kliub hudemu pritisku v narodnostnem oziru od strani delodajalca ni upognil svojega tilnika Jubilant zavzema sedaj v naših društvih odlična mesta, in sicer ie predsednik našega Glasbenega društva, podpredsednik Narodnega doma in revizor Sokolskega društva G. rudniškemu inšpektor, ju kličemo ob njegovem trikratnem jubile-iu: Še na mnoga leta! * Dopust železniškega direktorja dr. Borka. G. dr. Borko Jakob, direktor državnih železnic v Ljubljani nastopi 15. t. m. dvomesečni dopust. V času njegove odsotnosti ga bo zastopal v tekočih poslih vodstva direkcije, pomočnik direktorja, Z inž. Klodič Makso. * Drugo »Jutrovo« potovanje v Pariz. Jutri zvečer odide druga »Jutrova« skupina v Pariz na kolonijalno razstavo. Udeleženci druge ekskurzije se zberejo v kolodvorski restavraciji na glavnem kolodvoru v času od 19.30 do 20.30. Izvenljub-ljanski udeleženci lahko tam večerjajo. Odhod z gorenjskim brzovlakom ob 20.50. Pot pojde čez Jesenice, Schwarzah, St. Veit, Innsbruck, Buchs, Curih, Basel v Pariz, kamor dospe družba pojutrišnjem ob 23 Družba bo ložirala v hotelu Charleston na Boulevardu Rochechouart št. 55. V par dneh razpišemo program za III. potovanje v Pariz ki bo najbrže v dneh od 12. do 22. julija, ako se priglasi zadostno število udeležencev. * Ignacij Borštnik in Davorin Jenko dobita v Cerkljah pri Kranju, kjer sta oba doma. spominski plošči. Borštniku Lo postavi in odkriie Udruženie gledaliških igralcev Davorinu Jenku pa Glasbena Matica. Slovesnost obeh odkritij bo na Vidovdan ob pol 15 Narodna društva in občinstvo prosimo, da se udeleži ta dan vidovdanskih slovesnosti v Cerkljah. Za zvezo z Liub- liano bo preskrbljeno. * Promocija. Na innsbruski univerzi je včeraj promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Rudolf del Cott iz Ljubljane. Čestitamo! * Diplomiral je iz kemiie na kemijskem institutu filozofske fakultete v Ljubljani s Janko Cucek iz Celja. Čestitamo! * Razpis živinozdravniškega mesta v Zagorju ob Savi. Županstvo občine Zag>orje ob Savi razpisuje mesto občinskega veterinarja za zagorsko okrožje z mesečno plačo 2000 Din, stanarino do 300 Din in prosto starostno i" bolniško zavarovanje Prošnje je vložiti na županstvo do l. julija. Poleg krajevnih veterinarskih in tržnih poslov bo imel bodoči živinozdrivnik opravka z organizacijo v odberi plemenske živine. na kar sP polaga posebna važnost. "okrasite svoje domove z umetninami. Oglejte si umetniško razstavo na velesejmu pav. K Odprta dnevno od 14. do 18. t. m. med 10. in 18. uro. — Vstopnine ni! 8340 * Učiteljem — pevcem! Učiteljski pevski zbor bo začel v prihodnjm pevskem tečaju od 2. do 10. julija vežbati nov program, ki bo obsegal moške, ženske in mešane zbore. Da izpopolnimo zlasti moški zbor, vabimo k sodelovanju vse tovariše pevce. Apeliramo na sodelovanje tovarišev iz bivše mariborske oblasti. Zaradi olajšanja vaj se bodo vršile te izmenično odslej tudi v Mariboru in Celju. Tovarišem iz oddaljenejših krajev kakor tudi poročenim se bo po možnosti povrnil del stroškov. Prijave sprejema: Pevski zbor UJU Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. * Kranjsko in kamniško učiteljsko društvo bosta zborovali v četrtek 25. t. m. ob 9 v Cerkljah pri Kranju. Zaradi prevoza in prehrane naj se zglasi vsak član pri svojemu društvenemu predsedniku. * Pred zanimivo tekmo kmetske mladine. V nedeljo 21. t. m. bo v Beričevem pri L'ub!iani velika tekma koscev. Tekmo priredi Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Tekmovali bodo na tej tekmi kmetski fantje iz vse naše banovine. Je to popolnoma svojevrstna prireditev, ki predvsem prikazuje kmetsko delo v lugi lepote in dosioianstvenosti. Vabljena vsa ia\«iost. Zelo ugodna avtobusna zveza izpred Mest-nesa doma (Krekov trg). Po tekmi pa bo še lepa kmetska veselica. * Poroka. V Zagorju sta se poročila nekdanji znani sokolski telovadec sedal strojnik v Kosovski Mitrovici, g. Viktor Drnovšek in gdč. Mici Kovačeva iz Lok. Po poroki sta se odpeljala v Kosovsko Mitrovico. * Dar. Neimenovan dobrotnik je podaril družbi sv. Cirila in Metoda 1000 Diru — Iskrena hvala!__ Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liubliani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura prve številke najvišjo druge nai- nizjo. 13. junija. Liubliana 7. 763.9, 20.6. 74. NEl 8 —, —; Maribor 7 763.4. 21.6. 83 NW6. 8. —. —: Zagreb 7. 763.0. 21.9. 86. NW6. 9, dež. 0.4: Beograd 7, 762.4. 21.3. 70. W2. 6 dež, 1.7: Sarajevo 7. 763.6. 20.4. 75. tiho. 0, dež 0.5; Skopi je 7. 763.2. 21.0. 65. SSEl. 4 —. —: Kumbor 7. 760.3. 232. 82. tiho 8, — —: Split 7 762.0 24.6. 61. SEl. 1. —. —: Mo-star 7. 761.5, 24.7. 76. tiho. 6. —. —i Vis 7 ni depeše. Temperatura: v Liubliani —. 18.7. Mariboru 26.0 16.3. Zagrebu 31.0 19.7- Beogradu 32.1. 18.1. Sarajevu 31.2, 15.1. Skon-liu 31.6. 15.3 Kumboru 31.9, 20.0, Splitu " 1. 20.2 Mostarju 34.2. 20.2. Solnce vzhaja ob 4.12. zahaia ob 19.48. Luna vzhaja ob 1.52, zahaja ob 17.36. * Novi grobovi V Gradišču 11 v Ljubljani ie umrla zasebnica gdč. Katarina K o n-s c h e g g. Pogreb bo danes ob 14. — Rodbini Železnikovi v Loškem potoku ie umrla hčerkica edinka N a d i c a. — V celjski bolnici je umrla včeraj SI letna zasebnica Helena Kresnikova iz Gaberja. V Gaberju .ie umrl 12. t. m. 84 letni delavec Martin Vertancl Na Bregu ori Celju pa je umrl včeraj" dopoldne v starosti 47 let ravnatelj celjske podružnice Vzajemne zavarovalnice in bivši občinski odbornik celjske okoliške občine g. Franc Pograjc. — V Mariboru je umrla včeraj zjutraj gdč. Mara Š n u -derlova. bivša magistratna uradnica, stara 30 let — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zdravljenje potnikov, šolerjev pri OUZD. Večkrat obolijo člani okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na svojih službenih potovanjih (šoferji, potniki i tj.) izven področja ljubljanskega okrožnega urada. Opozarjamo, da morajo taki čla^J vselej isiat; potrebno zdravniško pomoč ori zdravniku onega okrožnega zavaroval, urada v katerega območju se ob obolenju nahajajo. Da iim bo mogoče, naj imajo s seboj potrdilo svojega delodajalca o zaposlenosti, s katerim se legitimirajo pri pristojnem okrožnem uradu, oziroma zdravniku. Ce tuji okrožnj urad. oziroma zdravnik.ne bi hotel nuditi brezplačno pomoči, je zahtevati od njega, da to pismeno potrdi z navedbo razlogov. Clanl, ki ne bi tako postopali, nimajo nravice do nobejiih dajatev urada in tudi ne do povračila stroškov zdravljenja. * Izdaja umetniških razglednic. Po daljšem odmoru smo prejeli Slovenci zopet lep umetniški dar v obliki šestih barvastih razglednic, ki so zelo dobro uspele reprodukcije znanih originalov treh naših najboljših mojstrov barve, Jakopiča, Jame in umrlega Groharja (od vsakega po dve). Grohar je zastopan s pokrajinskima motivoma »V Grojtah« in »Jesen«, Jama s »Pogledom na ljubljanski Grad« in »Jesenskim jutrom«. Jakopič pa s »Spominom« in figuralično kompozicijo »Družino«. Izdala in založila je razglednice umetnostna založba »Sejalec« v Ljblja-ni. V svojem programu si je postavila založba lepo nalogo, izdajati po možnosti vsako leto po dve seriji umetniških razglednic tudi drugih slovenskih umetnikov, kar je prav pozdraviti. Prepričani smo, da bodo porabniki razglednic segali rajši po domačih reprodukcijah umetnin kakor po inozemskem kiču. Ker je zavitek (6 razglednic za 8 Din) itak zelo cenen, bodo razglednice gotovo hitro razprodane, želimo, da bi našlo naše priporočilo prijeten odmev v srcih vseh, ki ljubijo umetnost, »Sejalca« pa pozivamo, da nas morda preseneti tudi s starejšimi mostri, kakor z Jurijem in Janezom šubicem, Ažbetom, Franketom in drugimi. * Uradniška posojila daje Beogradska zadruga, Ljubljana, poštni predal 307. * Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Petar v Ljubljani vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil 26. t. m. ob pol 19. v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Turjaški trg 1-1. Dnevni red: Poročilo upravnega odbora o delovanju društva, blagajnika in revizorjev. Volitev upravnega odbora in slučajnosti. * Občni zbor oblastnega odbora Jadranske straže bo v torek 16. L m. ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije »Zvezde« .v Liubliani. Člani in prijatelji društva se vljudno vabiicu da se zbora v čim večjem številu udeleže. * Družba $y. Cirila in MetojJa opozarja nekatere podružnj^e. da skličejo občni zbor ter naznanijo novi odbor družbi in sreske- mu načelniku, ^ _ _ * Dražba. Dne 16. t. m. ob 8. dopoldne se bo vršila pri sodišču v Radovljici dražba »Amerike«, t. j. lepega arondiranega posestva pri Lancovem, pripravnega za letovišče. Izklicna cena 37.000 Din. * Prevejana ciganka. Te dni se Je oglasi, la ori neki gospei v Krajiju priletna cizan-ka. Poprosila je ponižno za mal dar in se ponudila, da prerokuje srečo gospodinji, ki ie bila sama doma. Gospej se je porodila žel'a oo otroku. Hitro se ie ciganka ponudila. da za dobro plačilo pripravi čarobno zdravilo, ki pripomore k materinstvu. Gospa ie vsa srečna nasedla ciganki in ii dala vse. kar ie zahtevala, med drugim lepo moževo obleko. 2 zlata prstana. 2 srebrni žlici, nekaj ženskega spodnjega perila — vse to naj bi služilo ciganki pri kuhanju zdravila Za cot in da bo zdravilo še boli učinkovito Da je stisnila gospa čarovnici v roko oar lepih dinarčkov Mučno in dolgo je bilo čakanje, a zastonj — čarovnice ni bilo od nikoder več. Gospa se ie vsa nb-iokana zatekla k orožnikom, da poiščeio sleparko. Sušlia se, da to ni edtni primer, ciganskih čarovnij v našem mestu. * Smrt med plesom. Žena kmeta Baloca v Kamenici. 22 letna Terezija, je šla zvečer v neko gostilno do moža. ki je popival. Sprva ie oila huda. ker ni hotei mož domov potem oa ie. le prisedla in končno plesala. Med plesom pa io ie zadela srčna kao in je bila takoi mrtva. * Strašen samomorilni poskus. V suša-ško bolnico so pripeljal; iz Bakra nekega Marijana Jurkoviča Nedavno .ie v Oeulinu odsedel ool leta ječe zaradi tatvine, patem pa sa ga na Sušaku aretirali, ker za je v Bakru zasledovala policija še zaradi nekih drugih deliktov. KP so ga odvedli nazaj v Bakar in zopet zaprli, je čul jetniški paznik ponoči iz njegove celice čuden todoL Ko te odprl vrata, se mu ie nudil strašen prizor. Jurkovič je čepel ves krvav ob vratih. okrog vratu Da ie imel zadrgnieno kravato in obešeno na kljuko vrat Nesrečnika so takoj odpeliali v bolnico. Imel je prerezane žile na roki in se i» njegov samomorilni ooizkus samo zaradi teza izjalovil ktr se 'e na kljuko pritrjena kravata na pol pretrgala in ie nesrečnež zopet zdrknil na tla Pri niem co našli listič z besedami: »Ne morem živeti. Velika žrtev sem. pozdravite sestro na Reki in naj mi odoustL Zbogom!« * Požar. V noči od četrtka na pe.tek Je pogorela v Zgornjem Bitnju opekarna Haf- neria Leopolda. Najbrže se je vnelo tramovi«. zaradi velike vročine, ali kake iskre, ki ie bila zanesena iz glavne peči. Škoda se ceni nad 10.000 Din in je krita z zavarovalnino. * V vseh krajih naše širne države u nora b! i aio prav radi že več let našo zdravilno špecijaliteto Figol eliksir. Figol ie idealno sredstvo za čiščenje želodca in irev in za zdravljenje bolezni jeter in ledvic ter Ni lih boljših testenin od priljubljenih „Jajnin" vseh drugih, ki so v zvezi s slabo prebavo. Figol se dobi v vsaki lekarni + Vsak svoj mixer Do sedaj smo poznali mi.xeria (mešalca) samo iz barov, kier smo mogli videti, kako se pripravljajo oziroma mešajo hladilne pijače. Danes pa se more že vsako gospodinjstvo ponašati z Ovo-mixom. s specijalno kupico iz aluminija. Z ovomix-kupo moremo v nekoliko sekundah pripraviti hladno ovomaltino, ki ne samo. da osvežuje, temveč daje istočasno moč in zdravje. V ovomix-kupo se vlije hladno mleko, nato se d.o_da nekoliko žličic ovomaltine (na vaško skodelico 2—3 žličke) in poljubno sladkorja. Kupo se dobro pokrije in v nekoliko sekundah temeliito stresft na-kar imamo izvrstno hladno pijačo gotovo. * Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi naiceneie kamnoseško kiparsko nodjetie Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ. Ljubljana, telefon 2787. ITO zobna pasta n a i b o I i š a ! * PAN ovratnik ni celuloid ne kavčuk * Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod trančo 2-II. 4 Obleke in klobuke kemično čisti, barva, olisira in lika tovarna Jos. Rejch. Iz Ljubljane u— Ljubljanski delegacija za kongres jugoslovenskih mest. V Sarajevu bo 20. t m kongres Zveze jugoslovanskih mest Kongres bo obravnaval razna aktualna ko-munalnopolitična vprašanja, ki globoko po-segajo v življenje posameznih mestnih občin. Na dnevnem redu bodo najprej poročila zvezne uprave in nato bodo sledili referati posameznih mest o komunalnih problemih. Mnoga mesta so že odboru kongresa prijavila svoje delegate. Ljubljanska občina bo zastopana na kongresu po treh članih in sicer se bodo kongresa udeležili podžupan prof. Evgen Jarc, občinski svetnik Ivan Tavčar in šci mestnega knjigovodstva dr. Rant. u— Poljski moški pevski zbor »Echo« ie od 7. dalie na turneji v Jugoslaviji. Ta drugi najboljši poliski pevski zbor obišče vsa večja mesta naše kraljevine. V Liubliani bo koncertiral v ponedeljek 22. t. m. v Filhar-monični dvorani. Na programu ima izključno skladbe iz poljske literature, deloma zbore, deloma Pa narodne pesmi v priredbi za moški zbor. Predprodaia vstoonic v Matični knjigarni. u— Diplomiral je včeraj na filozofski fakulteti ljubljanskega vseučilišča g. Stanko Bunc iz Novega mesta. Mlademu slavistu iskreno čestitamo! u— Novi obrtniki v Ljubljani. V preteklem mesecu je bilo pri mestnem magistratu prijavljenih 27 novih trgovinskih in obrtnih obratov. Med drugimi so bili prijavljeni: Stanko Japelj. trgovina z zlatnino in urami. »Music?« trgovina s klavirji in glasbili, Kojnelija Mezgolič. trgovina z mešanim blagom: »Hermes«, prodaja strupov in drugih snovi, v kolikor niso izrecno pridržani lekarnarjem, Silvester Pctrič, pekovska obrt, Emil Fiedler, trgovska agentura. Marija Kogovš.ek, ženska krojaška obrt, Li-di.ia Zagorjan. trgovska agentura, Fran Lo-borec. brivska obrt. Vera Remec, trgovina s papiriem. Ulderik Saksida, trgovina z de-Lkatesami. Edi Medvešček, elektromehani-ška obrt, Just Gabrijelčič. stavbni mojster, Izabela Neškudla, izdelovanje cerkvenih paramentov, Alojzija Meglic, trgovina z modnim in galanterijskim blagom, Franc Bara sinova, mehaniška delavnica in precizna mehanika. Bule & Co., industrija emaj lnih izdelkov, Alojzij Jaki, brivsko obrt. Druge koncesije se nanašajo na manjše obrti. u— Operna šola je poseben oddelek državnega konservatofija v Ljubljani. Gojenci. ki Do.sečajo operno šolo. bodo imeli ta ponedeljek in v sredo dve javni produkciji v dramskem gledališču. V ponedeljek de-klamacijska in igralska produkcija. V I. delu sporeda nastopi cela vrsta gojencev z deklamacijami iz naše literature, deloma pa tudi z narodno pesmijo. V II. delu so na sporedu posamezne scene iz Goetheje-vega »Fausta«, Zupančičeve »Veronike De-seniške« in Cankarjevih »Hlapcev«. III. del sporeda pa tvori celotno IV. dejanje »Veronike Deseniške«. Gojenci deklamaciiske-ga in igralskega oddelka uživajo pouk Dri prof. Osipu Šestu, ki tudi vodi to produkcijo. Začetek penedeljkove lavne produkcije bo točno ob 17 Vstopnice od 2—10 Din so v predprodaii ves dan pri dnevni blagajni v operi, zvečer na od pol 20. dalie v drami. M. produkcija nastop operne šole. ki jo vodijo deloma ga. Škerlj-Med-vedova. deloma pa kapelnika Neffat Anton in dr. Švara bo ob 20. v dramskem gledališču u— Umetniška razstava. Naši upodabljajoči umetniki imajo v paviljonu >K« na ljubljanskem velesejmu razstavo svojih umetnin, ki je res lepa, pestra in zaokrožena zbirka. Umetniška razstava nudi ljubiteljem lepih originalnih slik najugodnejšo priliko, da kupijo umetnine, ki imajo trajno vrednost. Z nakupom slik se javnost oddolži domačim umetnikom, ki to v polni meri zaslužijo. Razstava se zaključi 18. t. m. Pokažimo, da se zavedamo pomena domače umetnosti in da naši umetniki v svojem vzvišenem delu niso osamljeni. u— Esperantsko predavanje o Poljski, član tukajšnjega Esperantskega kluba g. dr. O. Reya, ki se je nedavno udeležil ekskurzije jugoslov . - poljskih društev na Poljsko, je priredil v petek zvečer za člane kluba in po njih vpeljane goste zanimivo predavanje o svojih vtisih. Prireditev je bila dokaj dobro obiskana. Po uvodni besedi klubovega predsednika g. Herkova je predavatej v gladkem, lahko umljivem Koži manjka pri solnjenja maščobe. Bakreno, temno polt in lepo gladko kožo dobite le ako namažete telo pri solnčenhi « originalnim Niggerol (Patent št. oftK) oljem ali kremo za *oinv čeoje in ma«aio. Dobi se v v*eh lekarnah in drogerijah. - Dragerija Gregoric, Ljubljana, Prešernova št. 5 danesTv ŠIŠKO na veliko Sokolsko slavnost Dopoldne ob 11. url polaganje temeljnega kamna, popoldne ob 17. uri TELOVADBA in VELIKA VESELICA. 8363 esperantu vodil poslušalce v Poznanj, Gdy- nijo, Gdansk, Varšavo, Censtohovo in Krakov ter razlagal najznačilnejše zanimivosti teh mest; Njegova izvajanja so ilustrirale številne, okusno izbrane in na platno projecirane slike. Predavatelj je označeval Poljsko kot deželo slavne preteklosti in današnjega napredka. Poslušalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in ga ob koncu nagradili z aplavzom, ki je pričeval o splošnem zadovoljstvu. u— Opozarjamo na današnjo javno telovadbo, ki jo priredi točno ob 17. »Sokol II« na svojem letnem telovadišču na Prulah z nastopom vseh oddelkov. Po telovadbi prosta zabava, srečolov in ples ob sviranju vojaške godb 40. pešpolka. Vabimo prijatelje sokolstva na čim večjo udeležbo, ki je za članstvo obvezna. Ob slabem vremenu, se telovadba preloži na 21. t. m. u— Sokol I. javlja članstvu, ki se namerava udeležit: zleta v Splitu, da se dobe zletne legitimacije in znaki v pisarni Jugoslovenske Sokolske Matice, Narodni dom, vhod iz Tomanove ulice. Nadalje vabi članstvo. da se udeleži danes prireditev bratskih društev Sokola II. in Sokola Šiška v čim častnejšem številu u— Akademski pevski zbor. V pon^d«-liek 15. t. m. ob '20. bo pevska vaja. Vaja je obvezna za vse pevce, ker je priprava za nastop v radiu. Uspeh tega nastopa ]e za APZ odločilnega pomena. u— Triglavani! V poned-S^ek .15. t. m. bo ob 20. v Akademskem kolegiju članski se etanck. Ker bo to zadnji članski sestanek v tem semestru, je udeležba za vsakega Triglavana strogo obvezna! u— Sočani, "ne zabit na današnji izlet v prijazno Tomačevo h Kovaču. Zbirališče ob 15. na križišču Dunajske in Linhartove ulice. Vsi in točno! u— Danes vsi v hotel Tivoli na veliko vrtno veselico, ki jo priredi Zveza delovodij v proslavo svoje 10-letnice. Na sporedu bodo ghodba, petje, srečolov in ples. Začetek ob 3. popoldne. Veselica bo v vsakem vremenu. Cenena postrežba. u— Trgovsko bolniško in podporno društvo vabi člane na redni občni zbor. ki bo v veliki dvorani Trgovskega doma. Gregorčičeva ulica 27. v torek 30. t m. ob 20. z običajnim dnevnim redom. Samostojni predlogi članov se bodo vpoštevali na dnevnem redu Ie tedai. če bodo vloženi pismeno odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom u_ Gasilno društvo K°zarje. Danes popoldne se bo vršila vrtna veselica s pestrim sporedom na vrtu pri »Bi rtu f v Kozarjah. Sodeluje prvovrstna godba »ŠrameK Vabimo! 799 u— Mestno kopališče na Ljubljanici je od včeraj dalje odnrto. u_ Nezgoda pri košnji. Včeraj popoldne ie prišel v bolnico 141etni posestnikov sin Alojzij Virant iz Želimelj, ki je v petak popoldne med košnjo tako nesrečno spodletel, da je padel na koso in si je močr.o porezal žile na levici. — Do snoči je bilo letos v bolnico sprejetih že 8540 oseb. Vsi oddelki so prenaolnjeni- u— Kje se znebite trpljenja? če trpite na kurjih očesih, potem se ga gotovo znebite v kopališču »Slon«, kjer vam jih odstrani specialist. Odprto, razen ponedeljka, vsak dan od 8—18.30. Iz Celja e— Razstava risarskih in ročnih del je v petek na drž. realni gimnaziji pokazala res vzvišeno stremljenje učiteljstva na eni in marljivo prizadevanje ter izpopolnjevan nje v umetniškem pravcu dijaštva na dru« gi strani. Razstavo je med drugimi posetil tudi ministrski odposlanec prof. vš. pedag. šole g. Svetislav Petrovič, ki je bil z raz* stavo zadovoljen in ni štedil s pohvalo. e— Še o kapelici v Logarski dolini. Dos datno k naši nedavni notici glede pojasnil, ki bi jih javnost rada imela glede zgradbe kapele v Logarski dolini, smo prejeli še naslednji dopis: Načrt kapelice v Logar= ski dolini je napravil mojster Plečnik od» obaru za postavitev brezplačno in priznati mora vsak, ki je ta načrt videl, da pomeni delo eno od najboljših Plečnikovih zamis sli. Odbor je z agitacijo Plečnikovega na» črta nabral lepo denarno zbirko po vsej banovini. Nenadoma na se je nekaterim gospodom pri odboru iz neznanega vzroka zahotelo spremembe in so zavrgli krasni Plečnikov načrt ter izročili napravo načr* ta nekemu solčavskemu obrtniku. Plečni^ kov načrt je predvideval kapelo v obliki rotunde, v notranjosti s stranskimi hrasto« vimi stebri, nad kapelo pa z linami in kipi svetnikov. Novi načrt domačna je estetsko docela brezpomemben in se čudimo, da^ se odbor za izvršitev Plečnikovega načrta kljub protestu javnosti ni dal pregovoriti. Pomisliti moramo, da Solčavčani niso sami zbrali sredstev, temveč da je večino da« rovala ostala javnost, ki mora imeti pri končni odločitvi menda tudi svojo besedo. Neki celjski denarni zavod je votiral za zgradbo kapele znesek 10.000 Din, vendar pa je svoi ski en preklical, ko je zvedel za opustitev Plečnikovega načrta. Tudi drugi darovalci znatnejših zneskov so že zahte» vali svoj denar nazaj, toda doslej še niso preieli odgovora. V interesu razčiščen ia zadeve bi bilo želeti, da bi prizadeti fak* torji čim prej nudili javnosti zahtevani od* govor. e— Gad ob Sm-lnji. V petek popoldne je spremila 431etna žena mizai-ske^a po. močnika Jožefa Furlsnova z Ljubljanske ceste svoje otroke h kopelji v Savinjo. Ko je sedela na bregu in se sol n čila, je neni» doma začutila na desni goleni oster uied. Ko se je ozrla na nogo, je preštr"5ena ona« žila, da jo je nioil mlad gad. Zdravniško pomoč ie prejela v bolnici. e— Hud pes. V petek se je vračala £41rt* na dninarica Frančiška Cviklova iz M»1e Pirešice mirno t>o cesti skozi Petrovče pro« t domu. Nenadoma se je zagnal vanio nes in ii odgriznil iz desne goleni velik kos mesa. V celjski bolnici so nudili Cviklovl notrebno pomoč in io obdržali na zdrav» ljenju. ker se ni moglo ugotoviti, če je bil pes zdrav ali ne. Psa skušajo izslediti orož» niki. , . e_ R*7ne nesreče. F>ne 12. t. m. ie str«->i na škofijski žagi na Prihovi p-ri RečiH oh Savinji odtrf«! tri prste leve rok<* 361et* nemu kov*3keimi pomočniku Mar+;nu šnendetu. 231 ©tnemu delavcu Jožetu Muz lju. uslužbenemu nir tvrdki ftiter, je stroi poškodoval med delom vse nr«te na W rMci. V nete*- ie ponrav1i»1 541etni Miha K«ri i> Rckovelj pri Braslovčah nfak. Pri delu pa mu je nenadoma nrle« telo vedro z i*oba vodnjaka na in mu prizadelo težko rmo n" tdavi. V«i pone« srecenci se zdravijo v celjski bolnici. Prava poletna pijača ne sme samo začasno posvežiti, da čutimo potem še večjo žejo in utrujenost, temveč mora istočasno tudi povečati našo odporno moč, da lažje prenesemo poletno žejo in utrujenost. S tem si ohranimo energijo in živahnost, tako za delo, kakor tudi za dobro razpoloženje. Pri tem vam bo najbolje pomagal? 8182 e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in ob 21. krasno zvočno opereto »Ljubavna parada«. Predigra Fo> xov zvočni žurnal. Iz Maribora a— Sokolsko društvo Maribor III. Krčc> vina t Kcšakt priredi danes ob 15. na pro» štoru tik krčevinske šole (Tomšičev drevo« red) svoj prvi društveni telovadni nastop. Na sporedu bodo telovadba vseh oddel« kov. vojaška godba, petje mladinskega in moškega zbora in prosta zabava. Okrep« čila se bodo dobila na prostoru. Sokoli in prijatelji Sokolstva vabljeni! a— Promenadni koncert v mestnem Darku. O Priliki YHI. kongresa UJNŽB v Mariboru priredi železničarska godbn »Drava-: pod vodstvom dirigenta g. Koudelke danes v mestnem parku koncert Spored: Kašna-rek: «Prezident Masaryk».: slavnostna koračnica; Wagner: »Prevžitkarii«. valček; Rossini: uvertura k operi »Viljem Teli«; Leoncavallo: fantazija iz opere »Pagliacci* Leopold: pot6uri »Jugoslovenski biseri«: Smetana: fantazija iz opere »Libuša«; Wagner: \Valterja Stolzinga pesem za prvenstvo iz opere »Meistersang^r von Niirn-berg« Dostal. »Volga« koračnica po ruskih motivih. Piičetek ob ool 11. a— Na Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju je včeraj ziutraj odšla nrva skupina, okoli 100 otrok, in sicer en del po železnici, ker ie dala Veznica na razpolago direkten vagon 'io Sicv. Bistrice, drugi del pa z mestnim avtobusom do Poliskave Razpoloženje otrok je bilo prav veselo. Nekaj otrok ie izostalo, ker jim šolsko ravnateljstva niso dala dovoljenja za predčasno prekinitev pouka. Vče-rai. pa ie došlo telefonično privoljenje banske uprave, da lahko tudi dotični otroci takoj odrinejo na Pohorje Ugodna prilika za nakup moške obleke Tvrdka A. KUNC, Gosposka ulica št. 7, je izločila v zalogi večjo partijo finih (tudi angleških) oblek lastnega izdelka in jih proda za POLOVIČNO CENO. Komur ni za modo in široke hlače, more kupiti res dobro obleko za mal denar. (Cena 300 do 800 Din.) 8332 a— Izlet na Jezerski vrh priredi ZimsKo-soortni odsek SPD Maribor y nedeljo 21. t. m. Odhod z vlakom v nede!j-o zjutraj ob 5.40 izpred Glavnega kolodvora povratek zvečer ob 21. Prosimo vse one. ki se nameravajo udeležiti da se prijavno najkasneje do srede 17. t. m. pri »Putnika«. da naročimo potrebne vozove za prevoz iz Brezna v Ribnico. a_ Sprejem otrok v brezplačno oskrbe. Banska uprava v Ljubljani želj oddati večje število otrok v starosti od 1 do .11 let v brezplačno oskrbo. V poštev prihajajo družine. ki so v vsakem oziru priporočliive in v dobrem gmotnem položaju, predvsem zakonci brez otrok. Prijave sprejema sociial-no-pnlitični urad mestnega načelstva. Ro-tovški trg št. 9. a_ Občni zbor Pevskega zbora Glasben« Matire. Snoči se je vršil v Matičnih prostorih občni zbor Pevskega zbora mariborske Glasbene Matice, na katerem je podila po predsednikovem pozdravu tajnica gdč. Rozmanova daljše poročilo o delovanju zbora v lanskem letu. Po njenem poročilu se ja vršila razprava o uvedbi še strožje discipline v zboru in sodelovanju jKisameznih pevcev pri več različnih zborih, ki se je pokazalo kot škodljivo. Za predsednika zbora je bil ponovno izvoljen g- Janko Arnuš, za načelnico ženskega zbora pa gdč. M. Rozmanova. Občni zbor je bil zaključen v največjem soglasju z zaključnim govorom g. predsednika dr. Tominška. a— Knjigovodski tečaj v Mariboru, ki se ie pričel 10. maja na mariborski trgovski akademiji, bo zakliučen v ponedeljek 15. t m. ob 9 zvečer. K zaključku so vabljeni vse. ki se zanimajo za napredek^ trgovskega in obrtnega naraščaja. Tečaja se je udeležilo 50 slušateljev iz najrazličnejših poklicev. Pouk se je vršil v dveh oddelkih do 6 ur na teden in sicer pod vodstvom profesorjev trgovske akademije gg. Strune in dr. Rutarja. Knjigovodstvo se +e poučevalo na podlagi kartoteke »Sofra« Ta tvrdka ie krila tudi glavni de! stroškov za prireditev tečaja k; sra je »odprl tudi Obrtni pospeševalni oddelek Zbornice za trgovino. obrt in ind"striio._ a— K notici, ki je izšla pod naslovom •»Svojevrsten Petrov blagor« v >Jutru< od 2. t. m., se pojasnjuje, da si je dovolil nekdo samoumevno — neslano šalo, in da nf nobenega govora o tem. da bi pri nas neki ribič . . . vjel »kačo kolrankof. 801 a— Prvi domači novi krompir so včeraj in danes Dtodajali na trgu no 6 Din kg. Pq kakovosti ie boljši od uvoženega iz Italiie. ki ga nrodaiaito do 7 Din k?. a— Prodaja cenenega mesa. V torek 16. t. m. se bo na stojnici za oporečno meso nri mestni klavnici proda'alo od 7. naprej 230 kg govedine do 8 Din ra kibgram. ProdaH no osebo miveč 2 kg a— Težka nesreča na železnici. Na železniški postaji Račje - Fram je bil 29-letni progovni delavec Josip Lah iz Fra- TEMTO ČASA! HITRO — POCENI! ' Zendviči, plošče HORS D' OEUVRE jakoj in ceneno v elitnem avtomatičnem buffetu družba z o. z. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica Dostavljamo tudi na dom. Danes zopet najfinejša ANANAS — BOVLA časa Din 5.— RIO — SLADOLED !r vseh aromah, svežilen in nad vse okusno pripravljen. _ 8^b7 ma zaposlen s tem, da je moral puliti travo s tira. Zatopljen v svoj posel je popolnoma pozabil na prihajajoči jutranji ptujski vlak, ko pa se dobro zavedel, je bilo že prepozno. Vlak ga je zagrabil in treščil na tla. Dobil je težke poškodbe na glavi, hrbtu in vsem teselu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. a— Opasna nesreča ori delu. Snoči okoli 18 ie na koroškem kolodvoru na nalagali-šču premoga nalagal 40 letni voznik Franjo BUžič, uslužben nri prevoznem podjetju Sluga zadnii tovor premoga Pri tem ie prišel po nesreči med svoj tovorni voz in železniški vagon, prei čemer sta mu oba vozila grozno stisnila prsni koš. Globoko nezavestnega so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. Njegovo stanje ie zelo kritično Ponesrečeni Blažič ie bij izredno marljiv delavec in je oče štirih nepreskrbljenih otrok. a— Zopet nezgoda s slamoreznico. Včeraj dopoldne ie prišel 16 letni posestn kov s.n Hinko Leskovar v Slov. Bistrici tako nesrečno z levo roko v slamoreznico. da ie izgubil več prstov. Prepeljali so ga v bol- n'ai_ Dva uboja. Pred mariborskim senatom sta se vršili danes dve obravnavi zaradi ubojv kot posledic prevlikega zauži-vanja alkohola. Prvi s je moral zagovarjati 24 letni posestnikov sin Fran Sovec iz Slavščine, ki je ranil pri nekem spopadu delavca Frana Toša tako opasno, da je 10 minut kasneje podlegel poškodbam. Drugi obtoženec je bil Anton Koželj iz Velike Varnice pri Ptuju, ki je dne 19. februarja letos napadel s sekiro kmečkega delavca Janeza Vindiša in ga tako poškodoval na glavi in prsih, da je čez dva dm umrl. Senat, ki mu je predsedoval sodni svetnik Zemljič, je obsodil Sovca na pet jet. Koželja pa zaradi prekoračenja silo-trana na tri leta ječe. a_ Tatvine. Včerai ie bil dan manjših tatvin Tako ie opazila Koder Marija iz Tezna da ii ie nekdo izmaknil med naku--povaniem na trgu Lz ročne torbice denarnico z manišo vsoto denaria. Pred trgovin0 »Luna« na Aleksandrovi cesti pa je nekdo ukradel pleskarju Vabiču Rudolfu temno-r-repleskano kolo vredno 1000 Din. Ni se rreteklo dober teden, ko je bil ukraden na dravski breg priklenien čoln. ko -beleži policijska kronika novo slično tatvino V noči od 11 na 12. t. m. ie bil namreč ukraden cospej Potočnikovi. 1000 Din vreden nov čoln. priklenjen na levi breg Drave z močno verigo in klučavnico. Tat ie verigo zlomil in odveslal no Dravi navzdol. a— Kino predstave. Grajski kino: Do vkliučno srede 100 odst. nemška govoreča in zvočna filmska opereta »Plavolasi slav-ček«. — Union kino: danes in jutri 100 odst. nemška govoreča in zvočna drama »Noči na Bosporu.« Iz škofje Loke SI— Nogometna tekma bo danes ob 17.30 m letnem telovadišču Sokola. Proti doma« činom nastopi SK »Kranj«. Iz Kranja r_ Kino. Danes ob 5. pop. io 9. zvečer Tom Mix film: »Ucjena na glavu«. r— Legitimacije in znak ja zlet Sokol) stva na Jadranu se dobe pri tajniku br. Jos. Česnju. Prijave se sprejemajo samo do torka 16. t. m r— Tstvina košare. Po polni kol ari se ie zahotelo nekemu bivšemu žel. delavcu Avgustu iz Kranjske gore. Ko se je vozil v četrtek iz Kranja s popoldanskim vla« kom. je na postaji Sv. Jošt, ker ni imel karte, izstopil in s seboj vzel tujo košaro, last nekega trgovca iz Kamne gorice, v ka' teri je bilo razno perilo v vrednosti okrog« lih 1000 Din. A kmalu so ga orožniki are« tirali in ga včeraj odgnali v ljubljanske sodne zapore. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. Dr. Dragotin Demšar prične ordinirati v prostorih hotela »Stare pošte« s 15. junijem t. L 8331 Z Jesenic S_ Ustanovni občni zbor Olepševalnega društva se bo vršil v nedeljo dopoldne ob pol 11. v restavraciji Tancar. nij_ Dan za dnem se otvarjajo po srezu vinotoči in že skoraj ni vinogradnika, ki bi sam ne prodajal vina na drobno. Letina kaže tudi pri nas jako dobro, samo pojav« Ija se na sadnem drevju cvetoder v takih množinah, da bo treba z vso silo zatreti škodljivca, da nam ne uniči sadja, ki je se edini vir dohodkov. Iz Kamnika ka— Vldovdansko proslavo priredi Sokol 28. t m ob pol 21. v Čitalnici s slavnostno akademijo, govori, deklamaciiami, pevskimi točkami »Lire«, živimi slikami in za zaključek z enodeiansko igrico ka— Sokolski film o zletu v Beograd se bo predvajal v ponedeljek ob pol 11. za deco tukajšnjih šol, zvečer ob pol 21. pa za ostalo občinstvo. Iz Trboveli t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 4. in 8. dvojni program: indijski velefilm >Usodna kocka« in velemestni film >Greh zvodnicec. Iz Novega mesta n— Jadranska Straža ie razstavila v izložbenem oknu tvrdke Kraiec sliko Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, gazobešen ie tudi prospekt za vpisovanje članov, ki jib sprejema tukajšnji pododbor. n— Kdo bi hotel spreleti kako siroto. Mestna občina je preiela od sreskega načelstva okrožnico, v kateri navaia. da ima banska uprava veliko število osirotelih otrok v svoji oskrbi. Prihajajo Pa vedno nove orošnje za sprejem osirotelih otrok, čemur se iz proračunskih razlogoy ne more ugoditi. Zato prosi mestno županstvo, da se zakonci brez otrok, zakonci z odraslimi otroki in Uarejše samske osebe, ki so voli-ni sprejeti kakega osirotelega malčka v brezplačno oskrbo, javijo s svojim našlo* vom pri mestni občini. . . n_ Kino Meteor bo predvajal cirkuški film »Plamen ljuba vi« danes ob 6. in pol 9. uri. NAZNANILO. Podpisano avto-podjetje vljudno obvešča p. n. občinstvo, da je družabna tvrdka Kon-drič & Dolmovič prenehala obratovati kot družabna tvrdka in posluje v naprej kot inokostna kot označeno spodaj. Obenem se priporočam za nadaljnjo naklonjenost p. n. občinstva, katero se bom potrudil v vsakem oziru zadovoljiti. Na razpolago imam tudi elegantno limuzino. Kličite telefon-interur-ban štev. 23. KONDRIC LUDVIK, Avtobusno in avto-taksno podjetje, Novo mesto. 8358 01CD«0iCD1010BCDIC3101C Zobni atelje dentista F. Ogriča, Novo mesto sredi julija 3 tedne ne bo sprejemal paci-jentov, kar blagovoli cenjeno občinstvo upoštevati. 8376 3IOIOIOIOIOIOIOIOIO Iz Slovenske Bistrice sb— Okrajna hranilnica v Slov. Bistrici je imela te dni bilančno sejo širšega ge-rentskega sosveta, kjer je bil predložen računski zaključek za lansko poslovno leto. Bilanca ponovno izkazuje izredno solidni napjredek tega največjega denarnega zavoda v slovejiibistciškem okraju. Naslednje številke dovoli zgovorno pričajo o stalnem napredku te važne gospodarske institucije. Skupni denarni promet v letu 19^0. le znašal 20,519.554 Din. Hranilne vloge so se v tena letu pomnožile za 1,128.088 Din in so znašale ob koncu leta 10,636.637 Din. Stanje hiootečnih posojil je doseglo 7,567.715 Din. meničnih posojil 1,210.890 Din in občinskih Dosoiil 689.880 Din. Hranilnična imovina v gotovini znaša 263.631 Din v vrednostnih papirjih pa U4.480 Din. Cisti dobiček za leto L930. ie izkazan z 180.340 Din. Za tekoče let_o ie zavod yotiral iz dobička znesek po 60.600 Din v podporo raznim društvom in ustanovam. Meščanska šola v SI Bistrici, ki ie v teku 5 let od hranilnice dobila že 120.000 Din, dobi ponovno 40.000 Din. Sokol in krajevni odbor Rdečega križa v Slov. Bistrici dobita po 2000 Din, po 5000 Din se ie določilo za domače gasilce in za podružnico Kmetijske družbe, 1000 Din za vou«'v jd v obč ni C ti;e. po 500 Din gasilskim društvom na Zg. Bistrici, v Peklu in na Zg Polskavi. obrtni nadaljevalni šoli v Slovenski Bistrici, Kmetski zadrugi v iMalokah, Živinorejski zadrugi v Studejiicah Bfldružnici Slov. planinskega društva v Poličanah in dijaški kuhinji v Mariboru. 400 dobi gospodinjska šola v Makolah, 300 Din obrtna nadaljevalna šola na Sp. Poiskavi, po 2Q0 Din pa podružnici Sadjarskega !n vrtnarskega društva v Makolah. kmetijski nadaljevalni šoli v Slov. Bistrici in Makolah, domače Olepševalno druŠLyo in podružnica GMD. Upajmo, da bo vse naštete podpore nadzorno oblastvo čimprej v predlagani višini odobrilo. Stanje zavoda je razmerno zelo ugodno, saj se je do leta 1928 odpisalo c&lih 387.500 Din vojnega posoiila. bivše avstrijska rente pa za okroglo 280.000 Din. Polej; tega ie odpisana tudi že izguba pri Slavonski banki v znesku no 156.499 Din. Najlepši dokaz neomejenega zaupanja, ki ga leta 1868 ustanovljeni zavod danes, uživa, je dejstvo, da so se dvignile hranilne vloge, ki so znašale leta 1920. jedva 1.027.611 Din, za celih 9 in pol milijona dinarjev. sb— Cvetlični dan priredi danes 14. t. m. agilno Olepševalno društvo, za 5. julija pa pripra-vlja veliko vrtno veselico v parku ob dr. Žolgerjevi cesti. Domača in okoliška društva opozarjamo, da določeni termin vpoštevajo in podprejo prireditelji s tem. da organizirajo čimvečjo udeležbo, saj je dobiček namenjen za izredno važno^tuj-sko-prometno propagando in za olenšavo mesta. _ Iz Dolnje Lendave dl— Kulturni večer v Lendavi Na zadnii praznik smo imeli v Lendavi lepo prireditev. Sokolski orkester iz Murske Sobote je s pomoči o domačega Sokola priredil koncert. Vse točke programa je orkester izvajal z umetniško dovršenostjo in je žel obilo odobravanje. Dvorana hotela »Krone« je bila polna, vendar pa je tokrat prevladovalo domače občinstvo. Naš Sokol je s to prireditvijo zopet pokazal voljo do vsestranskega udejstvovanja. Murska Sobota pa je doprinesla dokaz, da ima močan kader delavcev, ki vrše svojo kulturno delo tudi drugod. Soboškemu sokolskemu orkestru smo hvaležni za ta umetniški večen dl— Regulacija Mure. je najvažnejša potreba Erekmurja. Ministrstvo za gradbe ie sedaj obvestilo po pristojnih oblastvih prizadete občine, da se bodo vršila še v naprej na Muri regulacijska dela. Da se pa to delo pospeši, zlasti na zelo nevarnih točkah, ie potrebno, da priskočijo na pomoč občine same. To sodelovanje občin bi obstojalo v tem. da bi dale občine na razpolago delavce v obliki kuluka. Našim prizadetim občinam se tako nudi ugodnost, da pridejo kmalu do toliko zaželiene regula-ciie. Unamo. da bodo to naše občine in vsi ljudi e tudi razumeli in z največjim veseljem pohiteli na delo. da se tako potrebna regulacija naše Mure izvede v dozlednem času Na ljubljanskem trgu Ljubljana, 13. junija Na živilskem trgu vročina. Kljub temu živahno vrvenje, saj je sobota. Na klopeh in vozičkih nad 1500 branjevk in kmečkih prodajalk z vsemi dobrinami. Sezona za češnje in jagode. Po češnjah je bilo veliko povpraševanje, ker je bil njih normalni do« voz zakasnjen. Najavljena je bila velika poliljka bosanskih češenj iz Brčkega, a je davi izostala. Vzrok? Ponoči je bil pri Brodu mail kaTambol, ki je povzročil, da je pošiljka češenj prispela v Ljubljano šele ob 11. dopoldne, mesto ob 6. zjutraj. Ob 11. pa je trg že ponehaval. Kolikor je bilo zaloge domačih češenj, je bila mahoma vsa prodana. Bosanci so utrpeli znatno škodo in so bili prisiljeni blago oddajati za vsa« ko ceno. Češenj iz sostrske okolice je še prav malo, so pa lepe in zdrave. Tam na prostoru za sadje je bila silna gmječa. V štirih vrstah je okoli 200 kmetic iz bližnjih in daljnih dolenjskih krajev pri« neslo nad 300 košar jagod. Letošnja letina je za ta gozdni sadež še mnogo ugodne j« ša kakor ona po hudi zimi 1929. Jagode nosijo na trg celo iz Suhe Krajine in od Krke. Kmetje bodo začeli umneje gojiti gozdne jagode in že ne dovoljujejo svo« bodnega trganja. Zaradi ogromne množine jagod cene naglo padajo. Pred dobrim ted« nom so bile še po 10 Din, a danes že po 4 Din liter. Na trgu so se pojavile tudi vrtne jago* de iz celjske okolice. Sb najboljše^ kvalite« te, izredne arome in sladkosti, ki daleko Čudovito osvežilo za poleti! Kadar je vročina in prah, je kar potrebno, da si umijete glavo z Elida S ha m p o o * nom. To Vas osveži in Vam ohrani lase lepe in zdravel Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO nadkriljujejo običajne vrtne jagode, rasto« če po navadnih vrtovih. Celjske vrtne ja« gode so specialiteta in uspevajo res izbor« no po vinogradih, kjer je za nje zelo pri« pravna lega z milim podnebjem. Vinograd« niki okoli Celja, osobito oni v idilični Rož« ni dolni, so se pred par leti preorijentirali in začeli gojiti žlahtne vrtne jagode, ki jim donašajo lepe denarje. Preskrbujejo v prvi vrsti Zagreb in sedaj prav tako Ljubljano. _ Bolgarski vrtnarji iz Zagreba so pripe* Ijali na trg že kumare, zgodnji stročji fi« žol in kolerabice. Stročji fižol so prodajali po 11 Din kg in delajo tako konkurenco inozemskemu. Bolgari so postavili na trg tudi mnogo salate, ki so jo ponujali po 3 Din kg. ŠPORT Državno prvenstvo: Ilirija - Hašk Danes ob 17.30, predtekma ob 16. na igrišču Ilirije Reklamne cene! Reklamne cene! Trajnaondnlacija 120—150 Din, zajamčeno mojstrsko delo, brez bolečin in opeklin. B. Paidasch, frizer xa dame v hiši trgov. Konig, Fr. Kranjc, frizer za dame, Glavni trg štev. 18. Celje. V naši ligi se odigrata danes dve vele* važni tekmi. Nenavadno zanimanje vlada v Zagrebu za srečanje sedanjega državnega prvaka Concordije z »majstorom od mo» ra«: splitskim Hajdukom, kateremu bo pri« sostvovalo gotovo blizu 10.000 gledalcev. Druga tekma, na katero pa je osredotočen no zanimanje športne Ljubljane, je sreča« nje Ilirije s prvakom Zagreba Haškom. Vodstvo te tekme je poveril JNS splitske« mu sodniku Nedoklanu. Odveč bi bilo govoriti vnovič o visoki kvaliteti Haška, o njegovem izrednem teh« ničnem znanju in lepoti njegove igre. Ven« dar Hašk proti dosedanjim nasprotnikom ni imel sreče iin kljub svoji dovršeni igri še ne zavzema v ligi onega mesta, ki mu po znanju pripada. V dosedanjih tekmah je bil vselej v premoči, pa vendar je iz štirih tekem dosegel eno samo točko. Ako hoče poseči v boj, ki bo odločil tri prvo« plasirane, ki bodo tekmovali iz naše lige v ožjem državnem prvenstvu, mora danes zmagati,'ker je srečanje z Mirijo točno po« lovica njegovih liginih tekem. Da so Ha» škovi igralci večinoma reprezentativni, smo že omenili, tako Slivak v obrambi, halfa Kumst in Agič ter napadalci Leinert, Mika Babic in predvsem Hitrec, gotovo najbolj« ši in najpopularnejši igralec Zagreba, ki se bo preselil na Dunaj v profesionalni Nicholson. Tudi Ilirija nujno potrebuje točk, ako noče ostati na zadnjem mestu ligine ta« bele. Na domačih tleh in pred lastnim občinstvom jih je lažje pridobiti in niti dvomiti nočemo, da se bodo igralci Ilirije skušali rehabilitirati in da bodo storili vse, da pokažejo nerealnost splitskega rezulta« ta. Handicap zanjo je pač, da zaradi ofeo« lelosti nekaterih igralcev najbrž danes ne bo imela na razpolago vseh najboljših moči. Predigra se prične ob 16. m sicer igra kombinirana rezerva Ilirije z novomeškim Blamom. Droga najavljena predtekma so ne vaši, ker je Hašk gostovanje svojih ju« morjev odpovedal. Sabljaške in floretne tekme v Narodnem domu Včeraj popoldne so se pričele v telovad» niči Narodnega doma juniorske tekme _ v sabljanju. Tekmuje šest domačinov Ilirija* nov in trije gospodje iz Maribora. Že da« nes je tekmam prisostvovalo precej prija« teljev tega lepega športa, želeti pa je, da bi si nadaljevanje tekmovanja, ki se prične jutri zjutraj ob 9. ogledalo še več občin« stva. . . Danes bo tekmovanje tembolj zanimivo« ker nastopijo poleg gospodov, ki tekmuje« jo v sabljanju, tudi dame s floretom, in sicer tri iz Ljubljane in ena iz Maribora. Te tekme se vrše kot pripravljalni mi« ting za državno prvenstvo, ki bo čez 14 dni v Zagrebu. Vstop v telovadnico Narodnega doma je prost in se nudi občinstvu lepa prilika, da se seznani s tem plemenitim, pri nas na žalost še malo poznanim športom. Službene obiave LNP Današnja prv. tekma Afcletik SK (Celje) : SK Trbovlje se odigra v Trbovljah na igrišču poslednjega, v kolikor bo igrišče v redu in predpisno. — Predsedstvo Mo. Tr« bovlje se poziva, da se udeleži ogleda igri« šča skupno s ss. g. Cimpermanom, ki je poverjen z vodstvom gomje tekme. Pred« sedstvo LNP. V dveh, treh vrstah Plavače madžarskega FTC smo pred dobrim tednom gledali v kopališču Ilirije. Opravili so z lahkoto; velike mojstre so se pokazali posebno v waterpolu. šli so v Milan, kjer so tudi odnesli zmago (14:10). Da ne bo našim »mladim« prehudo! V waterpolu so zmagali vendarle samo s 3:2 (0:1). časi v disciplinah: 100 m hrbtno 1:26.6 (Hunyady); mešana štafeta 3X100 m: 3:54; 5X50 m prosto 2:31.8; 100 m prosto 1:02.4 (Szekely); olimpijska štafeta (4 X 200 m prosto): 10:34. Samo v dveh disciplinah so se plasirali Italijani. Hud boj v vodi je bil preteklo nedeljo v Niči med francoskim in italijanski rekorderjem, Tarisom in Costolijem, na 400 m Taris je zmagal že po 200 m — z 20 udarci na minuto. čas 4:49.8; tri dolžine za njim je prišel Costoli. — Taris se je dva dni pozneje zopet odlikoval v Canne-su- zrušil je svoj lastni rekord na 800 m prosto v času 10:17.2. Prejšnji rekord (10:19.4) je postavil pred dobrim letom v Parizu. Nova rekorderka v plavanju je postala te dni tudi Madžarka Lenkay, ki je dosegla v Budimpešti nov evropski rekord na 100 m prosto s časom 1:09.8. Prejšnji rekord (1:11.8) je bil last Nizozemske Braunove. V Ameriki so se vršila damska plavalna prvenstva v maju. Za zaninima »zvezdama«, Ederleovo in Noreliusovo, ki sta dali »vodi« slovo, je vstala Helen Madison, ki je zasedla serijo prvih mest do milje. Druga odlična plavačica na teh prvenstvih je bila Eleonor Holm, ki je priborila svojemu klubu prvo mesto med udeleženci. Na olimpijadi bo gotovo najnevarnejši tekmec za Braunovo v vseh disciplinah. Z deske se je odlikovala trinajstletna Katarina Ra-wes, ki je le z majhno razliko točk zasedla drugo mesto za znano prvakinjo Colema-novo. Dočim so Francozi slavili zmago Tarisa, so morali sprejeti tudi manj razveseljivo vest o porazu svoje lahkoatletske elite v Bologni — z 69.78 točkami. Ladoumeguea in Sera Martina ni bilo, pa so bili prešibki. Tako vsaj pravijo sami! Prireditelji so to gladko prezrli. Bilo je nekaj dobrih rezultatov! Skok v dalj 7.225, 100 m 10.4 in še nekaj- Nekoliko jih je morda potolažilo, da so z drugo garnituro zmagali nad Belgijci z 81.53. Sicer pa imajo vedno kaj važnega! Atletinja Radideau je te dni izravnala svetovni rekord na 80 m (10 sekund.) Ameriška prvenstva v »desetoboju« so bila v maju v Filadelfiji — pred 55.000 gledalci, če bi ne bilo treba zaključiti vseh disciplin v 5 urah, bi bila slava Finca Yrjola gotovo zatemnela. Tako pa so zadnje discipline prinesle premalo točk in resni kandidat Barney Berlinger je prišel »samo« na okroglo 7400 točk. Delni rezultati so prav lepi: 100 m: 11.4, skok v dalj: 6.95; krogla: 14.37; skok v vis: 1.84; 400 m: 54.4; 110 m z zaprekami 16.7; disk: 42.20; skok ob palici 3.75; kladivo: 57.30; 1500 m: 5:45.5!! To vse so samo skromne domneve, kaj čaka Evropo v Los Angelesu! Najbolj v skrbeh za to so menda Nemci, ki hočejo za vsako ceno ohraniti svoje drugo mesto iz Amsterdama. Zato so že odredili vse za treninge in točno določili, kdo in koliko jih pojde v Kalifornijo: 92 atletov in 13 atletinj. Tem se bo pridružilo še 25 spremljevalcev v raznih funkcijah. Za lahko atletiko bo 25 tekmovalcev, ki pa ne bodo sodelovali v vseh disciplinah. šli bodo gotovo v štafetah na 4X100 m in 4X400 m, v sprintu na 100 m in teku na 400 m ter metu krogle. Verjetna je udeležba na 800, 1500 in 110 z zaprekami. Ker je na tisoče zelo dobrih, je izbira še negotova. Hirschfeldu se seveda ni treba bati, da bi ga ne vzeli s seboj. Pred kratkim je bila zaključena devet- najsta repriza vsakoletne vožnje po Italiji (Giro d' Italia). Na- 3012 km dolgi progi je po izstopih »kanonov« na splošno presenečenje zmagal novinec Camusso v celokupnem času 102 uri in 42 minut; vozil je povprečno 29.332 km na uro ter dosegel s tem najhitrejšo povprečno vožnjo med vsemi dosedanjimi prireditvami te vrste. Italijansko moštvo odhaja zato še z boljšimi nadami v Francijo, kjer se bo sedaj vršila slična prireditev (Tour de France), ki jo vsako leto organizira veliki francoski športni dnevnik »L' Auto«. Često se prav po krivici pritožujemo, da naš nogomet ne more doseči onega mednarodnega slovesa, ki ga uživajo n. pr. nogometaši zapadnih držav. Stvar bo kmalu bolj razumljiva, če pomislimo, da imajo ti nogometaši svojo večdesetletno zgodovino. V dolgi dobi ostrih borb so šele dosegli formo, ki je seveda daleko nad našo. V ilustracijo navajamo zanimiv pregled mednarodnih srečanj švicarske reprezentance, ki je nedavno nastopila v 100. meddržavni tekmi proti Madžarom. Igrala je vsega proti reprezentancam 14 držav (ČSR, Uruguay, Belgija, švedska, Anglija itd.) in dosegla v njih razliko 157 : 263 golov. 25 tekem je dobila 57 pa izgubila. Bilanca sicer ni aktivna, vendar pa zgovorno priča, da taka enajstorica nikoli ne izgubi tekme zaradi treme ali občinstva ali morda še drugih okolnosti, ki imajo pri naših moštvih včasi kar katastrofalne posledice. Svojo zgodovino nogometa pišemo šele sedaj! Umor z radijem 72 letna Alisa Nicolson, vdova po boga« tem newyorškem trgovcu, je imela samo eno strast: papige. Živela je v 6voji samot« ni viLi in 40 papig ji je bilo edina družba. Od mnogoštevilnih sorodnikov je spreie« mala starka samo dva nečaka, Ralpha Ri« verja in njegovega brata. Mladi Ralph je bil potepin in strasten kvartač. Po cele noči je presedel v newyorških igralnicah in denarja mu je primanjkovalo neprestano. Često mu je pomagala stara teta iz zadre« ge. To pa zato. ker ji je včasi podaril kak« šno papigo. Ga. Nicolsonova mu je dolo* čila celo vse svoje imetje. Pred kratkim je zbolela in umrla Ko so odprli njeno oporoko in brali, da zapušča svoje imetje samo Ralphu, se je oblastim zazdela stvar sumljiva. Dale so preiskati truplo. In preiskava je spravila na dan, da je umrla 6tarka na posledicah zastrupljeoja z radijem. Dognali so, da je bil Ralph pra neki kemični tovarni naročil radijev pre« parat. S tem je prepojil posteljno perilo svoje stare tete. Od radijevaga izžareva* nja je starka obolela in umrla. V zgodovini kriminalistike je to prvi primer, da se je nekdo za umor poslužil radija. Ralph River bo končal na električ« nem stolu. Remarqueov film pogojno dovoljen Prošle dni je berlinska filmska cenzura vnovič pregledala Remarqueov film »Na zapadu nič novega« in dovolila, da 6e sme predvajati v zaključenih prireditvah. Trak pa smejo vrteti samo organizacije bojev* nikov, dalje društva, ki razvijajo propa« gando za mir ali pa družbe, ki jim je cilj sporazum med narodi. Najvišji stolp sveta Milanski dom bo dobil, kakor vse kaže, zvonik, ki bo najbrže najvišji stolp sveta. Tloris mu je četverokoten, vsaka stran bo dolga 20 m, visok pa bo 164 m in se bo dvigal 56 m nad cerkveno streho. Na čelu akcije za zgradbo zvonika stojrdinacijski damski laboratorij H a w e 1 k a, Praga-Rufle, Bozetech ul. 10. J.-54. poštni predal/ št. 17 ČSR. — Pišite razločno! 2 14.70 — 14.71; koruza: za julij 13-55—13.57, za avgust 13.60 — 13.62, za maj 1932 11.60 do 1L62. Prazgodovinsko življenje v puščavi Iz Libijske puščave se je vrnila angleška arheologinja miss Caton« fhompsonova, ki se je v pretekli zimi odpravila tja, da pro« uči oazo Chargo, 200 km zapadno od Nila. To ni oaza v običajnem smislu, ker je manj nego 1 odst. njene površine (300 kvadratnih kilometrov) obdelan, vse drugo je peščena pustinja in sipina z mnogimi, toda šibkimi vrelci. V Chargi so viideti razvaline Hibisove« ga svetišča, ki ga je zgradil perzijski kralj Darij I. in ki je edini perzijska spomenik v Egiptu. Raziskovanja pa so ugotovila, da je bila oaza tudi v prazgodovinski dobi naseljena, kar dokazujejo številne najdbe kamenitega orodja in orožja. Vsekakor je bil ta kos zemlje tedaj rodovitnejši. Pojasnjena tragedija hribolazca Proško soboto je našel neki tirolski kmečki fant v Zillertalu v skupin"' gosto zaraščenih borovcev človeški okostnjak. Najdbo je takoj naznanil orožnikom, ki so po smotreni preiskavi dognali, da predi 6tavlja okostnjak ostanke v Zillertalskih alpah izginolega hribolazca dr. Paula Haa« seja iz Lipskega. Haa6e je odšel 1. 1927 nl. ZAGREB: Savska cesta br. 25. OSUOC: Kapucfaska riBca br. Z. SKOPLJE: K/raifcja Petra ulica »X Velika izbira prvovrstnih koles »DURKOPP«, »WAFFENRAD«, »TORPEDO« po najnižjih cenah pri »Tehnik" Josip Banjai, Ljubljana Miklošičeva cesta 20 — palača Okrožnega urada. 8377 delikatesne stroke, z znanjem hrvaščine in nemščine, za trgovino z divjačino in perutnino, IŠČEM. Prosilci z dolgoletnimi spričevali imajo prednost. Ponudbe pod »Trajno mesto« na oglasni oddelek »Jutra«. ' 8346 Bolezen želodca, slabo prebavo in nepravilno prežvečenje urejuje FIGOLf. FIGOLi otvarja apetit, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOLi se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, l steklenica 40 Din. 8373 IznajditelJ da 10*000 dolarjev In avtomobil za uvedbo novega varčevalca bencina Walter Critehlow, 2146 C-Street, VVhea-ton, Hinois, U. S. A., je dobil patent na vodno parni varčevalec bencina, ki se docela razlikuje od vsega, kar smo imeli doslej. Za hitro uvedbo nudi 10.000 dolarjev v gotovini in nov avtomobil za najboljše rezultate, ki se bodo dosegli z njegovo iznajdbo. Novi Fordi dosezajo z litrom kuriva 16 km, stari Fordi do 26 km; druge znamke in motorna kolesa 34 do 73 % večje tvornosti. Mr. Critchlow išče okrajne in glavne zastopnike, preprodajalce in agente, ki na mesec lahko zaslužijo 250 do 1000 dolarjev. Nudi aparat za proizkusne namene. Pišite še danes v angleščini z navedbo znamke svojega avta, 8310 Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše ljubljene mamice, sestre, stare mamice, tašče in svakinje, gospe Magdalene Turnšek vdove po rudniškem uradniku za poklonjene vence in nežno cvetje se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastitemu gosp. župniku v Limbušu za poslovilni govor ob odprtem grobu, pevskemu društvu »Pekre« ter vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico v tako ogromnem in častnem številu spremili do prerane gomile. Ljubljana, Limbuš, dne 14. junija 1931. 8161 Globoko žalujoči ostali KRALJESTVO MODE Modne drobnarije Ljudje vsepreradi pozabljamo na tiste reči. ki so same na sebi skromne in tako-reboč brez pomena, ki pa vendar tvorijo bistven prevdarek "elegantne dame. To so modni prilastki, brez katerih ne doseže nobena ženska zaželjenega učinka. Ozrimo se malo naokrog, pa bomo videli, kolikega pomena ie neznaten cvet. oblika čevljev, okras klobuka, košček kožu-hovine..., če se seveda vse to upodablja z okusom in pridom. Podčrtati pa moramo, da se moda zadnje čase jadrno odmika od takozvane »stvarnosti« in navzema zopet jgravo - fantastične elemente, kar jo dela mrkavnejšo in privlačnejšo tudi v pogledu drobnarij. Kajti drobnarije so tiste, ki kažejo osebni stil elegantne ženske. Če smo rekli »osebni stil«, smo oovedali, da nimamo v tem pogledu nikak;h trdnih predpisov, nobenih pravil. Tu odloča samo instinkt modne dame, nič drugega. Naloga vsake ženske, ki drži nekaj na svoio zunanjost, pa je, da pogodi samo tisto, kar se ji prilega. Vzemimo na primer nakit, ki ga obesimo okolu vratu. Ni vseeno, kakšen okrasek imamo. Pri nekaterih učinkuje že navadna verižica, drugim pristoii boljše kožica, ki je postala zlasti letos poleti važno dopolnilo elegantne dame. Seveda so še vedno v modi tudi ovratne rute in ohlapni šali. Vprašanje je le, kaj je lepše, mikavneiše, učinkovitejše. Zato velja ta vprašana študirati, Sele s tem doseže modna dama tisto trdnost in sigurnost, ki ji je potrebna v tem oo«ledu. Saj ostane slej ko prej pravilo, da mora biti vsaka ženska stvariteljica lastne mode. Klobuk je letos širokokrajen. Okrasje se ravna vedno po obleki, s katero mora biti v skladu. Treba je torej biti vedno v pripravljenosti. Z malim trudom bo dama dobrega okusa prikrojila klobuk kakor zahteva od nje prilika, mu dodala ali odvzela po nekaj trakcev, cvetlic itd. Cvetje igra letos veliko vlogo. Saj mora povdariati živahnost poletnih barv. V modi anemone. Poglavje zase je ovratni nakit. Tu laz-likujemo dveh vrst nakit, predmete, ki se nosijo podnevi ter so iz porcelana, lesa, KMIMTUli kilimJ^LIMM galatita ali kovine in nakit za zvečer, ki j« iz kristala. V zadnjem času se je udomačila navada, da nosimo ovratne verižice tudi na morju. Tozadevne ogrlice so iz pestro pobarvanih kavčukovih kroglic! O kožici, ki se nosi poleti kakor ovratnica, smo že govorili. Moderna je -osebno lisica. Najbolj priljubljen modni prilastek pa je pas, ki je pisan, lahko pa tudi lakast. Glavno je, da podčrtava dekorativnost. Moderni čevelj temelj} na principu sandale. Kakšne so rokavice, kažp naša slika v dveh primerih. Jako priljubljene so tiste, M imajo nazaj zavihane okraje. Robec naj ima barvo obleke. Ročne torbice so moderne z obroči in kovinskimi kroglami. Dežnik kaže v glavnem ive inačici ter je narejen iz črtastih ali pikčastih svilenih vzorcev. Ročaj je časih zabavno- originalen. Vse to, kar smo povedali fn kar vidimo na zgornji sliki, je modni dami potrebno. Seveda izbira vsaka Po svojem okusu in nabavi samo tisto, kar ji je res potrebno, da jo napravi elegantnejšo. Obleka za vrtna dela prinaša letos kot glavni predmet udobne hlače y nodobi pižame z naramnicami. Pri tem originalnem dresu, ki je seveda iz dobrega pralnega blaga, ne smeta manjkati 2 žepa in pas iz gumija. Solnca se ubranimo pri vrtnih delih s širokim slamnikom. Kep rine zopet v ospredje. Treba pa si je zapomniti, da odgovarja ta oblika le visokim, vitkim postavam in da se nosi za popoldne in zvečer. Naša slika prikazuje tri primer- ke te vrste: na prvi skici vidimo aparten in slikovit kep s širokimi progami, v sredi kep za večerno uporabo, dočim kaže zadnja skica kratek okrogel kep z gubami v sredini hrbta. OBJAVA ELIZABETH ARDEN je poslala k nam svojo osebno namestnico, ki ima večletna izkustva v salonih Arden p Londonu. Na razpolago bo v našem oddelku za parfumerijo Porabite to priliko! Konzultirajte izvedenko, ki Vam bo dala dobre nasvete, kako Je treba smofreno negovati kožo in skrbeti za polt. Brezplačna privatna konzultacija! DROGERIJA ADRIJA, MR. S. BORČIČ LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 1 KdlKO«aj odpravilo s kopelmi, če je še v početku. — G. L. V. v K. Hripavost pri človeku, ki boluje za pljučno tuberkulozo, je zelo sumljiva, ker je pač v večini primerov nastala zaradi tuberkuloznega obolenja jabolka. Lečenje tega pa je seveda v zvezi z zdravljenjem pljučnega procesa, ki je važnejši. — Bradavice. Kožne bradavice so prav različne. One na obrazu, ki se pojavljajo zlasti pri starejših ljudeh, obolijo včasi sekundarno, da se izpremene tekom let v kožnega raka. Najverjetnejši škodljivi dražljaji bo tu mehanski, ker je bradavica kot nekoliko bolj zvišan del kože izpostavljena ponovnemu pritisku. — G. M. š. v M. Ad 1) Toplo priporočamo zdravniški pregled dečka, da se ugotovi, zakaj sploh kašlja. Morda je to malo pomembni bronhijalni katar, mogoče kaj drugega. Sprememba podnebja je včasi že dobra in priporočljiva, ampak prej se mora dognati, kakšna je bolezen. Ad 2) Svoje bolezni sicer ne navajate, ampak" tudi tako ni svetovati človeku, ki trpi na želodčni bolezni, da bi stalno vdihaval nafta-linski duh.' Skušajte iz higienskih razlogov doseči premestitev k drugemu poslu. — Punkcija. Vi mislite gotovo na vbadanje v hrbteniški kanal, pri čemer priteka iz votle igle jasna ali s krvjo pomešana tekočina. Punkcija se vrši diagnostično, ako je takrat le pripomoček za diagnozo ali pa zdravilno, da se izlije nekaj kapavine, s čimer se zniža pritisk na osrednje živčevje in v njega prekatih, evetnualno sledi puščanju tekočine vzbrizganje zdravila, ki tem hitreje učinkuje. Omrtvičenje po kokainski injekciji se mnogo rabi v kirurgiJL — Ga. J. š. v D. To sta dve različni injekciji, podkožna m naravnost v krvno žilo (veno). Učinek nastopa hitreje, ako se vbrizga lek v krvni obtok, ker dospe mnogo prej k organu, na katerega deluje. Nekatere injekcije se ne smejo vbrizgavati v kri, ker bi izzvale neljube posledice. So pa tudi zdravilna sredstva, ki jih deponiramo naravnost v mišičevje, da se zdravilo tekom časa polagoma vsrkava v telo. — »Bleda kri 32«. Ad 1—6. Na vsa vaša vprašanja odgovarjamo hkrati. Pri bolečinah v prsih, pomanjkanju teka, četudi želodec ne boli, pri naglem utrujenju, pri teži pod normalo, če ste še vrhu tega malokrvni in se tako radi potite, se vam čudimo, da ne ukrenete ničesar za svoje zdravje. Pri takšnih znakih smo že ponovno opozarjaR, da je pregled pljuč nujen in da s čakanjem ničesar ne prihranite, nasprotno stanje le poslabšate. Torej .čim prej k zdravniku! — Novo zdravljenje. O stvari nimamo še avtentičnega poročila. Čudno je le to, kakšno reklamo dela dunajsko časopisje za tamošnje klinike. Vsaj običajno to ni v drugih državah. — G. T. E. v LJ. Ako je površina jezika belkasta, kakor obložena, ampak neenakomerno in se vrhni sloji luščijo, zna to biti v zvezi s kajenjem, s črevesnimi motnjami, ev. infekcijo s sifilido. Proces je kroničen, dobro je, da ima takšnega bolnika zdravnik stalno v evidenci, da se ne razvije iz tega očividno nedolžnega obolenja resna stvar. Pristopajte k društvu za zatiranje raka v Ljubljani (ženska bolnica). g.\-s-| £.\-\-| focs-i E^l e>Cs-i C^IS Ako pri nakupu mila izrecno ne zahtevate PARACELSUS lahkega mila za deco, tedaj škodite zdravju svojega otroka. Tudi zase kupujte PARACELSUS-ovo lilijino mlečno milo, pa bo vsaka koža nežna kakor otroška. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah PARACELSUS k. d., Zagreb 3. Križaljka „Žira£a" Pomen besed. Vodoravno: 1. afriška žival, 2. angleška plemiška kratica, 3. hrast; 6. rastlinski plod, 7. medmet, 8. konec šahovske igre, 10. turški oblastnik. 13. trdilnica; 14. stara kratica za srebrne g rose; 16. japonska gora; 19. doba, 20. albanska reka, 21. kratica, 22. gips (slovensko), 23. nemškj predlog. Navpično: 1. kratica, 2. afriška gora, 4. francoska reka, 5. indijsko božanstvo, 9. orijentalski menih, 11. češki general, obtožen izdajstva, 12. pokrajina v Aziji, 14. mesto v Turčiji, 15. grška črka, 16. mus5-mansko pokrivalo, 17. veznik, 18. bolgarska reka (pritok Marice). Ljuba: Naša mati Človek časih pogleda okrog sebe in kar mahoma vidi, česar nekaj časa sploh opazil ni, da je namreč zelo osamljen. Vsa okolica se je razmaknila, videti je, kakor da bi bilo daleč na okoli vse opustošeno — kakor da bi bilo življenje pobegnilo od človeka stran in mu zapustilo le občutje praznote. To je gotovo žalostno. Jaz pa imam dobrega očeta in dobro mater, in kadar me pusti ves ostali -et na cedilu in mi ne pomaga nobeno razburjeno in ogorčeno ropotanje, niti ne žalostno posedanje po kavarnah ali premišljevanje iz dneva v noč, pobegnem k njima. Doma se oddahnem, se nekam zaletom in se po navadi tudi še zdebetim za kak kilogram — kar je za vsakega, ki se mora venomer jeziti, jako zdravo. Naša mati so pa tak tip, da jih je res vredno opisati. Majhne, a močne rasti, rodom iz Slovenskih goric, se neprestano peha za delom na polju, v hlevn in v hiši, jn pri tem ji v krepiki in dokaj glasni govorici uhajajo take besede in ukazi, da bi človek, ki stopi k nam, mislil, da je prišel v kako kasarno služit vojake. Ona je nekakšen vojskovodja vse hiše. Vojskovodja že za to, ker nima navade, da bi komu zlepa prigovarjala ali ga celo prosila, ona le ukazuje — zdaj očetu, zdaj meni, zdaj perici in čez minuto dečku, ki dela na vrtu. V šolo je hodila samo leto dni in do danes je skoro že vse pozabila. Računa naglo in brez svinčnika na prste, pisati ne zna več, oita s težavo in to le tiskane črke. — Ko sem se nekoč kot otrok upirala m nisem hotela iti v šolo, kjer me je čakala zaslužena kazen za storjeno vragolijo, se naša mama ni dolgo po-mišljala, ampak je vzela metlo iz kota, mi potisnila osovraženo šolsko torbo v roke, in ko sem se še jokaje obotavljala, je zavihtila metlo in hajdi — sva dirjali, hčerka in za njo z metlo oborožena mama, od doma do šolskih vrat, kar je bilo za občinstvo na cesti jako zabaven prizor. Sumim pa, da me ni gnala v šok) zato, da bi se tam nattžil izobrazbe, ampak zaradi tega, ker jo je bil razdražil moj upor, ki je v njenih očeh največji greh. Priznati pa moram resnici na ljubo, da sem bila res zek) svojeglav in razborit otročaj, da mi je učitelj nekoč prerokoval celo konec na vislicah. A za izobrazbo naša mama res nima mnogo smisla. Vse knjige zaničuje kot pred- mete, ki so popolnoma odveč na svetu. Imenuje jih s skupinskim imenom »kolender«, pa naj bodo znanstvene, leposlovne, učne ali poučne, edini molitve-nik je častna izjema, sicer je pa po njenem tudi on nepotreben, kajti kdor hoče res moliti, moli tudi lahko na pamet očenaš, češčeno Marijo, Angeljsko če-ščenje ali če je boljše glave, tudi rožni venec, ki Bogu ravno tako ugaja kakor ono, kar je v bukvicah zapisano. Ako sem doma na počitnicah, se vname redno vsako nedeljo zjutraj rodbinski pre-pirček, ker me meče ob tri četrt na osem iz postelje, češ, vstani — gospod organist je bM že tu, k maši moraš iti pet. Ker ugovarjam, se razhudi in mi nazadnje zagrozi, da me polije z mrzlo vodo, če takoj ne vstanem. Vdam se, mrmraje razne upravičene opazke, ki jih ona med tem, ko se jaz perem ki oblačim, v pridigi sličnemu govor« utemeljeno zavrača. »Kolender« ji je predmet večne spotike. »Čemu bi človek moral brati? Sag ne more biti vse resnično, kar napiše kdo v tak »kolender'. To je samo tista vaša radovednost, ki vam ne da prej miru, dokler ne veste do pike vsega, kar vam kdo tam notri naplete.« Še bolj se jezi na razne časopise, ki jih naš ljubi oče sila radi prebirajo in pozabijo preko tega na čas m spanje. To ji seveda ne more biti po godu, ker si domišlja, da je odgovorna za zdravje in blagor vse rodbine, ki je tako trmasto zaverovana v take neumnosti, namestu da bi šla spat ali prijela za kaj koristnejšega. Ko je bil v naši državi še strankarski prepir, sva si bila z očetom časih hudo v laseh ko«t pripadnika različnih političnih prepričanj — a kaj je storila mama? Ko sva nekoč pred kosilom spet prav živahno debatirala, sva čez nekaj časa opazila, da nam mama ne da kosila na mizo. Na najino začudeno vprašanje, kaj je z jedjo, je hladnokrvno odgovorila: »Kaj. Ali še nimata dovotj? Jaz sem mislila, da se bosta danes politike najedla do sitega — zdaj pa še kaj? Ali eno ali drugo! Pri mizi mora biti mir! Ali pa bodita brez jedi!« Morala sva se vdati. Kot otrok sem skrajno rada čitaJa m pogoltnila vse, kar sem dotafa v roke, najhujši nemški ki slovenski »šund« kakor »Strah na Sokolskem gradu« in iRimaldo RinaMkri«, vmes seveda tudi kaj boljšega, Čari Maya in Cooperje-vo »Usnjato nogavico«, in kar je bilo slovenskega v šolski knjižnica, vse vprek — a kaj, ko mi doma niso dali, da bi brala. Skrivati sem >se morala pod streho, na drevesa afi t celico, pred katero je marsikdo ogorčeno ugibal, kdo utegne tako dolgo — po vse popoldneve — vztrajati na tem nepriprav-nem kraju. Ko sem dobila honorar za svoj prvi »kolender« in sem se ž njkn pobahala materi, je začudeno vzkliknila: »Kaj? Toliko so ti dali za tvoje laži in izmišljotine! Ali so ljudje neumni, glej, glej, čedalje bolj nor postaja svet — toliko še jaz za dva debela prašička ne dobim!« Materinski dan je bfl, kaj bi ji pisarila v besedah, ona že ve, kako je z nama. Če hi pa kdo pri nas doma to bral, ji naj pa pove, da jo l«po pozdravljam in da sem tu že spet shujšala. Kaj neki dela zdaj"3 Na njivi in na vrtu rije v zemljo rn majniško solnčece jo peče — ona pa dela in dela, da bo za nas »ničvredne otroke«. V gostini Sedei Kolodvorska ulica 28, se točijo pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. Dobra domača kuhinja, kotilo Din 8.—» Krasen senčnat vrt! Vabim na obilen poset! 8332 Ceorg Bemhard: Na potu k reparacijsk! konferenci • Vprašanj« reparacij so spravili Nemci na dnevni red mednarodne razprave. S tem tje zelo otežkočeno obravnavanje, kajti stvar postaja tako nemška zadeva Tudi nemško utemeljevanje ne olajšuje razprave, kajti razumljivo je, da tudi tu, kakor po« vsod drugod na svetu, zahteva dolžnik res vizijo, ker misli, da so bremena zanj previ« soka. Tako potisne upnika na nasprotno stran in ker so v razpravi politični dolgovi, $.e s tem pomnoži in komplicira celotni od* por. Toda oni činitelji. ki v raznih državah odločajo o najbližji gospodarski bodočnosti, naj si vsaj enkrat mislijo, da revizije repa« racij ne predlaga Nemčija, predočijo naj si pa tudi, da je Nemčija prepričana, da mora predlog o reviziji utemeljiti s svo« jimj gosodarskimi in finančnimi težavami. Odločujoči činitelji naj si mislijo, da gre za čisto gospodarsko vprašanje, obenem pa tudi za problem mednarodnega gospodar* stva. Ob kopcu svetovne vojne so na vpra« sanje, kdo pa bo plačal vojne stroške,^ po starem vojnem pravu odgovorili, da pač ti« sti, ki je v vojni podlegel. Tega načela se re dotikam. Vendar pa je v zvezi s tem vprašanje, ki si ga ni nihče zastavil: Ali škoda, povzročena po svetovni vojni, ne do« sega morda tako visoke številke, da posta« [ja ta na videz enostavni odgovor v narod« no«gospodarskem pogledu popolnoma ne* imogoč? Ko je bilo v versajski pogodbi določeno, Ida mora Nemčija poravnati vse stroške vojne, taki pomisleki v praksi še niso bili dopustni. Takisto je bilo, ko se je v Lon« donu določevala višina nemškega dolga. Nato je prišel Davisov načrt, kasneje pa še ^'oungov. S čisto političnega vidika ta dva načrta nista bila nič drugega, nego popust remških dolgov. Versajski dogovor in Ion« dansko ugotovitev višine nemških dolgov eo izdelali politiki po političnih načelih, k .-»sne je pa so stopili na plan možje gospo« darske vede in gospodarske prakse. S tem je n istopila temeljna izprememba reparacij« ■skega vprašanja. Nemški, kaikor tudi an« ■t-ntni politiki smatrajo za glavno težišče še zmiraj določila nemških plačilnih obvez« nosti v obeh načrtih. Očeta obeh načrtov p i sta že v naprej upoštevala obe strani foblema. ki sta za vsakega gospodarsko mislečega človeka v tesni medsebojni zve« 7\. Človeku, ki ima pred očmi gospodarski interes, ne gre samo zato, koliko Nemčija lahko plača, marveč skoraj še bolj za to, koliko upniki lahko dobe. Marsikoga bo to vprašanje osupnilo, to« 'da za narodno gospodarsko vedo ves re« paracijski problem ni nič novega. Gre za primer čisto določene kategorije proble« jnov, ki so se v zgodovini narodnega go« spodarstva že često pojavljali. V stvari namreč ni to nič drugega kakor generalni problem plačila ene države drugi državi, pri čemer je vedno važno določiti ne sa« mo višino plačil, marveč razglabljati tudi o možnosti sprejetja takih plačil. Tako ogromnih v6ot nobena država dru« gi ne more plačati v zlatu. Plačilno sredstvo so v tem primeru terjatve zlate vrednosti. Te si mora pridobiti država, ki je obre« menjena s plačevanjem odškodnine. Na« vadno si to lahko pridobi samo z izvozom blafga. Zelo lahko je knjižiti vsakoletni pri« rastek terjatev v knjigah držav«upnic, rav« no tako težko pa je plačati te terjatve. Kot protivrednost zanje je treba vzetj blago ali pa dovoliti dolžniku, da ga prodaja na svetovnem trgu, kamor bi tudi upnice ta« ko rade oddale svoje blago. Obstoji še en n ičin, ki so ga uporabljale Zedinjene dr« zave v veliki meri: upnik lahko posodi dolžniku delni znesek svojih terjatev. Z vsemi temi možnostmi nastane čisto novo prepletanje mednarodnih gospodarstev. Očeta načrtov, Davves in Young, sta po« loža j videla popolnoma jasno. Tudi sta razumela, da nihče ne more že v naprej spoznati, koliko Nemčija lahko plača in koliko druge države lahko sprejmejo, ne da bi oškodovale svoje lastno gospodarstvo. Moža se zato tudi nista baviia s kakimi prerokovanji, marveč sta s svoj;.mi načrti ustvarila le nekako mero. Izšla sta od vsot, ki so jima jih predpisali politiki, vendar pa vse posamezne določbe starega in novega načrta služijo v to, da se lahko preišče, v koliko je svetovno gospodarstvo prizadeto pri tako velikih plačilih. Youngov načrt ima v marsikaterem pogledu ta značaj izražen še daleko bolj nego Dawesov. Nekoliko časa za preizkušnjo je sedaj že preteklo in uvidevni ljudje vseh držav so si edini v tem, da je svetovno gospodar« stvo v obupnem položaju. Res da sedaj vla« da še prepir, v kakem obsegu so reparacije krive tega splošnega bednega 6tanja. Zani« miva pa je v tem oziru osobito še vedno vladajoča brezskrbnost Amerike. V Zedi« njenih državah tožijo nad tem, da je nji« hova »prosperity« (blagostanje) tako nena« doma izginila in je na nje mesto stopila tako silna kriza. Amerika nima povoda za tožbe. Morala bi se pač poprej čuditi, za« kaj je ta »prosperiteta« sploh tako dolgo trajala, kajti bila ni nič drugega kakor in« flaciji podoben pojav. Amerika si ni nako« pičila samo raznih umetnin, marveč pred« vsem tudi zlato iz vsega sveta. Postala je glavni vojni upnik Evrope. Tako nakopiče« nje bogastva povzroča povišanje cen in spekulativno povečanje blagostanja, obe« nem pa mora po pravilih kapitalističnega sistema doživeti tem silovitejši polom. Ako smo se enkrat sprijaznili z mislijo, da je glavni vzrok trenutni svetovni bedi gospodarsko popolnoma nemogoča razdeli« tev dolgov in terjatev, česaT seveda mnogi politiki nočejo uvideti, bomo počasi prišli do spoznanja, da reparacijski problem ni nemška, marveč mednarodna zadeva in da je treba pristopiti k pametni rešitvi repa« racijskega problema, ako hočemo začeti uspešen boj proti svetovni krizi. Iz tega pa sledi še drug važnejši zaključek. Nima nam« reč prav nobenega smisla, ako se Anglija, Francija in Nemčija bavijo z rešitvijo re« paracijskega problema ter s tem ponovno podžigajo politične strasti, kajti ključ do rešitve vprašanja ima glavni upnik sveta, Samo takrat potuješ brez skrbi na letovanje, ako si pred odhodom nabaviš 5HELLT^X SIGURNA SMRT vsemu mrčesu! Zedinjene države ameriške. Pravi smisel bi imela zato samo splošna konferenca vseh upnikov in vseh dolžnikov obenem z glav« nim upnikom Ameriko. Ni dvoma, da je treba doseči popolnoma drugačno razdeli« tev terjatev in dolgov ,ne zaradi Nemčije, marveč zaradi svetovnega gospodarstva in ne v zadnji vrsti zaradi Amerike same. Pri tem še nf treba n;kakega 6pora za končnoveljavne vsote, niti še ni potrebna formalna izprememba Youngovega načrta. Za sedaj bi bilo dovolj napraviti samo enega izmed poskusov, ki so po Youngo« vem načrtu vsekakor dopustni: nekaj nem« ških obrokov naj se zniža. Plač:lo popusta pa se naj odloži in prepusti kasnejšemu sporazumu, ki bo določil način plačila teh začasnih popustov. Potem naj upniki poča« kajo, da vidijo, kak učinek bo imel ta od« log. Ko se bo učinek pokazal, naj se inte« resenti zopet snidejo. Prepričan sem, da bo« mo v tem času napravili tako odlična iz« kustva, da bo naslednja konferenca lahko razpravljala o končnoveljavnem sporazumu na daleko ugodnejšem temelju. Vedno je dobro, da poslušamo p?~iet stvari, kadar odreče pamet ljudi. Obisk pri »Matinii" šetnja skozi uredništvo in tiskarno velikega pariškega dnevnika Vsaka ptica k svojemu jatu ... Želel sem v Parizu obiskati kako veliko redakcijo. Se pravi: ne toliko redakcije, kjer je vedno dela čez glavo in so v Parizu gotovo še bolj kakor v Ljubljani odveč ljubeznivi nasveti: »V pogovorih z uredniki bodite kratki!« Obrat v tiskarni, ropot velike rotacije, to pač, — tam človek ni v nadlego. Zato mi je zatrdil direktor velike potovalne družbe Konkordije, g. Louvrier: — Vi ste od »Jutra«? Obiskali boste pariško »Jutro«. Matin. — Direktor Louvrier je tudi nekaj v sorodu z žurnalistiko. In »zveze« ima, seveda jih ima. Njegovo podjetjfe Kon-kordija ne premore samo potovalne pisarne z neštetimi vodniki in 70 avtomobili, marveč tudi dnevnik »Comoe_ dia« z naklado okroglih 40.000, edinstven v Evropi, ker se ne briga za nič drugega kakor za gledališče, umetnost, šport, tujski promet in druge neprijetnosti. — K telefonu Je stopil direktor Louvrier, pobaral in povedal prof. Prezlju in meni: _ Proti večeru se zglasita v redakciji Matina, pri Raoulu Maillardu, tajniku direktorja Sauerweina, oddelek za vnanjo politiko. »Matin« ima impozantno rdečo palačo na oglu Velikih bulvarjev. Razre-šetkana je z ogromnimi okni, da lahko množica, ki se kakor povsod radovedno zbira ob afiših in razstavljenih slikah, opazuje tudi delo v tiskarni in obratovanje ogromne rotacije. Raoul Maillard je še mlad gospod. Seveda, predvsem fin, uljuden Francoz. Vidim: kopico brzojavk in stenogra-fliov ima na mizi, polne roke opravkov, ker je sloviti direktor Jules Sau-erwein zopet odhitel v Ženevo. A nič ne spravi njegovega sekretarja iz ravnotežja, da ne bi prihitel napovedanim posetnikom naproti. V fotelje nas posadi, za vse naše življenje v Ljubljani in v Jugoslaviji se zanima. Dejal bi, da ne samo iz uljudnosti. Žurnalist je. Marsikaj ve, še več ga pa zanima. Ko smo takole četrt ure pokramlja-li, nas je povedel k ravnatelju tiskarne in nas priporočil kot sobrate. Confre-res yougoslaves ... Tako nas obrajta-jo pri Matinu. Ampak sodim, da je pri ravnatelju tiskarne — gospodu Gasse-tu — vsako priporočilo odveč. To je od sile simpatičen očka, živa ljudo_ milost. — Samo malo potrpljenja, samo malo — in je pogledal na uro. — V pravi čas ste prišli. V petih minutah steče rotacija. Kazalca sta se bližala pol šesti večerni uri. Vse gre na minuto natanko... Priključilo se nam je še nekaj po-setnikov, ki jih v foyerjih velikih pariških dnevnikov nikoli ne manjka. In zavili smo po vrtinčastih stopnicah in po hodniku proti rotaciji. Ogromen stroj, vam rečem. Za deset naših. V tri nadstropja seže. V en mah lahko tiska izvode s 64 do 68 stranmi. Strojniki pohitevajo po železnih hodnikih okrog rotacije, pričvrščajo zadnje vlite strani, vršijo poslednje priprave. In v tem ko nam je ravnatelj Gasset v zgovorni francoščini opisoval delo rotacije, je z vrhnjega hodnika zapovedal strojnik v debelem basu: — Es kann los geh'n!... En sam pritisk na električni gumb in zadonela je mogočna, živce in ušesa pretresujoča pesem tiska. * Demonična je lepota orjaških strojev. A najsilnejši je pogled na veliko-mestno rotacijo, ki nalik nezadržnemu hudourniku bruha tisoče, sto tisoče izvodov, ki jih raznesejo kolporterji, avtomobili, brzci in letala v svet. Da razpletajo gordiJski vozel svetovne politike. Da uravnavajo tok dela in denarja. Da razkrivajo rane in mlakuže. Da govore o stvaritvah velikanov in o vsakdanjem početju nas malih ljudi... Ravnatelj Gasset nam je poklonil za spomin prav prve izvode. Nedeljska številka, ki jo bodo tiskali od zdajle od sobote zvečer, vso noč, do ranega jutra ... Redakcija dela neutrudno, vedno nova poročila hitijo v tiskarno, strani se prelivajo in izmenjavajo. Skoro neopažen, enoličen je ritem noč_ nega obrata. A je velikanski. Ko poslušam rotacijo, se ne morem ubraniti vtisa, da čujem daleč nekje nad prepadi plahutati orjaškega jastreba. Morda je to le pusta asociacija: poklo-njeni izvod nedeljske številke, je beležil z debelimi črkami: — Profesor Piccard se je srečno vrnil iz stratosfere na tirolski ledenik. * Mojster Gasset nas vodi dalje. Skozi labirint temačnih hodnikov v dvoriščno zgradbo. V klišarno. Da nam pokaže, kako se za tisk izdelujejo slike. Kakor alkimistične delavnice v starinskem kloštru so te mračne luknje. Solnca se boje in vonjajo po apoteki. Vodja klišarne je mož redkih besed. Namesto da bi tolmačil, vzame prvo bližnjo fotografijo, jo osvetljuje, jedka, namaka v čudnih vijoličastih tekočinah in — voila, nam na ljubo je v rekordnem času napravil čisto nov kli-še ... Ne trdim, da v Ljubljani ne zmorejo kaj takega. Toda pri velikih pariških dnevnikih je pravilo: 40 minut po posnetku je slika že kliširana in pripravljena za tisk. Stavnica je prostorna, a nasilno natrpana (kakor menda povsod). Nič manj kakor 19 stavnih strojev linoty-pov se gnete drug ob in za drugim. Bogme, stare mašine! — O, gospod — se žuri očka Gasset — vemo, da so stare in že obrabljene. Zato bomo pa čisto nove kupili. Najmodernejše. Smo že izbrali na pariškem velesejmu. Nu, potem pa je vse v redu. Če so že izbrali, bodo tudi plačali. Saj mo. derni stavni stroji niso dražji kakor po pol milijona frankov. Malenkost za tiskarsko velepodjetje ... Tako, videli smo prav za prav vse. Še nekaj vprašanj mimogrede: — Koliko tiskate"? — Normalna naklada 935.000 izvodov. Ob nedeljah več. — Koliko je urednikov? _ 150. Vseh nameščencev pa 1500. Morda vas bodo zanimale naše kontrolne ure? Vrnili smo se zopet v fover. Dve veliki kontrolni uri stojita tam, da ob prihodu in odhodu vsak uslužbenec vtisne svojo številko. Resnično, gospod Gasset govori po pravici: vsaka ura ima v svojem krogu preko 600 številk. Čakalnica je bila zopet polna večernih posetnikov. Nestrpno so že med predolgim čakanjem ogledovali posnetke spomenikov, ki jih je »Matin« doslej poklonil v različne namene, in prebirali debele Botinove adresarje, pri- Povsod isto mišljenje: Pomaga zares i Prhljaj Izgine! Izpadanje las preneha! Lasje zopet poraste jo! trtstoletnega dela, bo razvit tudi novi so* kolski prapor. Z vrnemo se vrse vsa pn> pravljalna dela za čim lepšo proslavo ju* bileja. Naj vsa bratska društva iz bližnjo in daljne okolice in vsi, ki čutijo sokolsko, posetijo posavsko metropolo. Pokažite, da je naš praznik tudi vaš dan! njale, toda ni se izpremenila naša stara naloga, smer in cilj. Za tem starim poslanstvom Sokola vsi naprej! — Besede s. načelnice pa se spominjajo najprej njenih prednic, vodnic in načelnic ČOS, nakar naglasa, da bo njeno delo usmerjeno za tem, vzgojiti tudi za bodoče kolikor mogoče mnogo vaditeljic. želi, da bi sokolska organizacija ohranila svojo lastno bistvenost, ne zametujoč pri tem onega dobrega, kar nudijo tudi druge telovadne smeri. Sokolstvo pa naj prekvasi vse v svojem duhu v prospeh naroda in domovine. Hočem, da bi vse sokolske žene smatrale staro, strogo sokolsko disciplino kot železni zakon, vezoč vse v eno celoto, tako končuje načelnica svoj poziv k delu. Vsesokolski zlet v Pragi. Slavnostni odbor za IX. vsesokolski zlet v Pragi je imel pod predsedstvom br. dr. Bukovskega svojo prvo plenarno sejo, ki se je je udeležilo preko 100 oseb. Proračun zleta znaša okrog 16 milijonov Kč izdatkov in preko 13 in pol milijonov dohodkov. Ostalo pokrije zletni davek članstva. S. Tvrševa Je pozdravila pismeno zbor in izrekla željo, naj obsega zletna scena prizore, polne antičnega duha gimnastov. Za častne podpredsednike slavnostnega odbora so bili izvoljeni bratje Gangl za jugoslovensko, Zamovski za poljsko in Gižickij za rusko Sokolstvo. , , . . _ O IX. vsesokolskem zletu se cujejo že nekatere podrobnosti. Tako se sedaj vrše pregrupacije vseh . zletnih odsekov z ozi-rom na spremembe v vodstvu ČOS. Izgo-tovljene in odobrene šo vse proste vaje in pripadajoča godba, izdelani zletni lepaki, razglednice, znaki itd. Vse to se je moralo že napraviti, ker tako velik zlet zahteva za razporeditev vsega dela izredno mnogo časa. Na delu so tudi že električna podjetja mesta Prage, ki imajo izredno težko nalogo preskrbeti za čas zleta ves promet na petrinsko ravan, kjer bo telovadišče. Napravljenih bo tjakaj 16 tramvajskih prog, cela vrsta avtobusnih in drugih prog, kar bo omogočilo prevoz 42.000 oseb v eni uri. že iz tega se lahko sklepa, kako velikanskih razmer bo IX. vsesokolski zlet v Pragi Poznani češki skladatelj Josip Suk, ki je skomponiral za VHI. zlet krasno vstopno koračnico »V novo življenje«, je prejel od pesnika Kričke sedaj tudi tekst na trio tako da bo članstvo ob nastopu v telovadišče pelo skupno z godbo ves trio koračnice. Udeležba pri slavnostih francoskih gimnastov v Parizu tekom julija bo izredno velika ne samo po gimnastih samih, temveč tudi iz vseh onih držav. ki. žive s Francijo v prijateljskih odnošajih. Kakor javljajo češki časniki, bo prišlo čeških Sokolov preko 400, od teh 150 telovadcev obeh spolov. Tudi jugoslovensko Sokolstvo se je odločilo, da napravi večjo odpravo, kakor se je prvotno mislilo. Savezni izvršni odbor je naslovil te dni na društva tozadevno okrožnico in račima, da bo tudi jugoslovenska ekspedicija štela okrog 500 oseb, za kar bi bil potreben poseben vlak. Seveda je odvisno vse od števila prijav, ker so stroški vsekakor precejšnji za pot in bivanje v Parizu. Stvar je torej šele v razvoju. Odprava bi odšla po sedanjih dispozicijah iz Beograda 10. julija ter se vrnila v domovino zopet 19. julija. Pričakovati pa je, da bodo navzoči pri slavno-stih tudi poljski Sokoli iz Poljske in VII. dzielnica, ki ima svoj sedež v Parizu. Podoba je, da bo zbrano v Parizu v večjih deputacijah vse slovansko Sokolstvo. Švicarska telovadna zveza je praznovala koncem aprila 100-letnico svoje ustanovitve. Formalno je bila zveza »Eidge-nossische Turnerschaft« ustanovljena šele leta 1832., dejanski pa je delovala že leta 1831. Med kot zdravilo na Angleškem Angleški zdravniški zbornici v Londonu so predložili zdravniki dr. Maberly, dr. Car-taz, dr. Demede in Bouchard sledeči seznam receptov, ki se rabijo že nad 20 let od angleških zdravnikov s popolnim uspehom. Pri bolečinah v ustni votlini se ista izpira z odcedkom vrtnega žajtoelna, ki se mu pridene na en kozarec eno jedilno žlico medu in eno jedilno žlico vinskega kisa. Namesto žajbelnovega odcedka se rabi z istim uspehom odcedek iz listja črnega trna. Proti oslovskemu kašlju se predpisuje vzeti eno kav in o žlico ne pretoplega odcedka materne dušice, zmešanega do polovice z medom večkrat na dan. Proti šenu (všen al>i pereči ogenj) se rabi v Angliji z uspehom zdravljenje po načinu dr. Hayward v Crospey (Illinois U. S. A.). Bolniku se odrgne boleča mesta 6 suho krpo domačega (hodnega) platna, nato se naveže na boleče mesto vsake dve uri v medu na novo namočeno platneno krpo. Proti pokanju kože se rabi maža, napravljena iz: telečje obistne masti 60 gr, goveji mozek 60 gr, oljčno olje 15 gr, medu 15 gr, kafre 2 gr. Na malem ognju se razpusti telečja mast in goveji mozek, nato pridene olje in vse precedi; skoraj ohlajeni tekočina se pridene medu in kafre in vse dobro premeša. Maže se razpokana koža 2-krat na dan. Nobena gospodinja v Angliji ni brez te maže in jo ima stalno v zalogi. Proti ozebljimam se rabi mašilo iz enega dela medu, enega dela ternentlnovega olja in enega dela lavorjevega olja. Nadomestilo za ribje olje, ki ga ne jemljejo otroci radi: Zmešata se dva dela čajnega masla in en del medu, ki se jih meša z leseno žlico toliko časa, da nastane nekakšna krema. Ta krema se daje otrokom na poljuben način. Radio Izvleček iz programov Nedelja, 14. junija LJUBLJANA 9: Predavanje o čebelarstvu. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: versko predavanje. — 10.20: Ob desetletnici smrti Josipa Murna-Aleksandrova. —11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Pevski koncert okteta rudarskih nameščencev iz Trbovelj. — 12.30: Napoved časa, poročila in plošče. — 15.30: Prenos koncerta radovljiškega pevskega okrožja z Jesenic. — 17: Koncert salonskega kvinteta. — 20: Koncert opernega pevca g. Sanci-na. — 20.30: Pojoča žaga. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Mandolina in kitara. BEOGRAD 9.30: Prenos iz Saborne cerkve. — 12.30: Koncert radio-orkestra. — 16: Narodna glasba na ploščah. — 17.30: Poljsko jugoslovenske pesmi. — 18: Violinski koncert. — 20: Narodne pesmi s kitaro. — 20.30: Dramski večer. — 21.30: Plošče. — 22: Poročila. — 22.20: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 18: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 16: Prenos iz Brna. — 18: Zborovski koncert. — 19.25: Poljuden simfoničen koncert. — 21: Prenos iz Brna. — 22.20: Jazz-band. — BRNO 16: Popoldanski koncert. — 17.50: Plošče. — 19: Prenos iz Prage. — 19.25: Poljuden koncert orkestra. — 21: Koncert vojaške godbe. — 22.20: Prenos iz Prage. _VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert. _19.20: Plošče. — 20.15: Prenos koncerta iz filharmonije. — 22.30: Komorna glasba. —23: Godba za ples. — DUNAJ 10: Novo dunajsko madrigalno udruženje. — 11.05: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 13.10: Koncert na citre. — 15.15: Lahka godba orkestra. — 17.30: Komorna glasba. _ 19.40: Koncert na čelo. — 20.25: Veseloigra. — 22.30: Orkestralen koncert. — BERLIN 20.15: Pevski koncert. — 22.30: Godba za ples. — KCNIGSBERG 16.15: Koncert godbe na pihala. — 19: Humor v ljubezni. — 22.15: Koncert iz Berlina. — 22.30: Lahka glasba. — MUHLACKER 16: Orkestralen koncert iz Wiesbadena. — 19.30: Mešan program. — 20.45: Koncert godbe na pihala. — 22: Jazz na dveh klavirjih. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 18: Jazz-band. — 19: Zborovski koncert. — 19.15: Dramski večer. — 21.15: Koncert lahke glasbe. — 22.15: Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40: Operetni večer. Ponedeljek, 15. junija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert salonskega kvinteta. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 19.30: Pravljice za odrasle. — 20: Koncert komornega kvinteta. — 21: Koncert salonskega kvinteta. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Narodne melodije. — 18: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Ruski večer. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Poročila. — 22.20: Spevoigra. — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 22: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.20: Plošče. — 19.05: Program iz Brna. — 20.25: Koncert orker stra balalajk. — 22.15: Plesna glasba iz Mor. Ostrave. — BRNO 17: Plošče. — 19.05: Kabaretni program. — 20.25: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 19.20: Plošče. — 20.30: Opereta »Netopir«. — 23: Godba za ples. _ DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Koncert lahke glasbe. — 20.05: Koncert orkestra mandolin. — 20.40: Orkestralen koncert: skladbe Leona Falla. — 22.10: Lahka glasba. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 21.10: Literaren program. — 22.50: Plesna glasba. — KoNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19: Pesmi za vsakogar. — 19.35: Sluhoigra. — 21.10: Orkestralen koncert. — 22.30: Godba za ples. _ MtJHLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 19.45: Orkestralen in pevski koncert. — 21.20: Sluhoigra. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert lahke glasbe. — 19.45: Klavirski koncert. — 20. 30: Koncert orkestra. — Plošče. — Torek 16. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta. _ 19: iz delovanja tolšče v rastlinski tovarni. — 19.30: Nemščina. — 20: Recitiranje pesmi Murna-Aleksandrova. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plesna glasba na ploščah. — 17: Narodni napevi. — 17.30: Klavirski koncert. — 18: Narodne pesmi. — 20: Veseloigra. — 20.30: Prenos programa iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče! — 20.30: Violinski koncert. 21.30: Koncertni večer. — 22.40: Plošče. — PRAGA 17.15: Plošče. — 19.05: Godba na kontrabas. — 19.45: Prenos iz Brna. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.20: Plošče. — BRNO 17: Plošče. — 19.05: Narodne pesmi. — 20.45: Prenos programa iz Prage. _ VARŠAVA 18: Simfoničen koncert. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.45: Skladbe Rozyckega. — 23: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert kvarteta. — 15.20: Popoldanski koncert. — 19.35.: Slavnosten koncert Schubertove zveze. 20.30: Veseloigra! _ 22.40: Jazz-band. — BERLIN 18.35: Lahka glasba. — 20: Operni večer — 21.10: Stari italijanski mojstri. — KONIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — Reportaža. — 20: Prenos opere iz Berlina. — 21.15: Koncert solistov. — 22.45: Odlomki iz popularnih oper. — MOHLACKER 16.30: Orkestralen in pevski koncert. — ?0: Poljuden koncert nemške glasbe. — 20.45: »Hormodell«. — 22.15: Spevoigra. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra. — 17.30: Koncert solistov. — 19.30: Koncert ciganske kapele. — 20.30: Koncertni in pevski večer. — Orkestralen koncert. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen kon cert. _ 20.10: Plošče. — Koncertni večer. KULTURNI PREGLED Iz zagrebške kronike Zagreb, 9. junija. Sezona je v zadniih zdihljajih, vendar skuša za konec dati kar moči veliko novega. Koncerti, gostovanja, premijere — vse to se vrsti tako na gosto, kakor bi hoteli nadomestiti zamujeno. Malo gledališče v Frankopanovi ulici je dalo Lenormandovo tridejanko (v dvanajstih slikali) »Mixtures — Mešanica«. V tej drami se v nekam razvlečeni obliki dokazuje. da materina ljubezen ne pozna meje. Občinstvo jo je sprejelo dokaj rezervirano; vzlic posameznim krepkim prizorom kot celota ni imela zadostnega učinka. Reziral je dr. Slavko Batušic. V operi smo imeli gostovanje tenorista pariške »Opera Comiquet Andre Burdina. Nastopil je v »Carmen« in »Manon« ter_ si je na mah pridobil srce zagrebškega občinstva. Poslušati Burdina je bil zares umetniški užitek. Zagrebška filharmonija je priredila simfoničen koncert, ki mu je prisostvovala tudi Nj. Vel. kraljica. Spored je obsegal V. simfonijo Cajkovskega. "VVagnerjevo predigro k »Mojstrom pevcem* in »Sunčana polja« H. Berse. Zagrebško filharmonijo je odlikovalo prav dobro igranje in je delo domačega skladatelja Berse doseglo velik uspeh. Med odmorom' je Nj. Vel. kraljica povabila funk-cijonarje ŽF v svojo" ložo in jim izrazila svoje zadovoljstvo, obenem pa je društvu čestitala k lepemu razmahu in napredku. Bližajoči se važnejši muzikalni dogodki v Zagrebu so sledeči: V operi bo prenujera novega domačega baleta »Hudič in njegov vajenec«, ki ca je zložil rektor Glasbene akademije Fran Lhotka. Isti večer bodo dajali novo naštudiran Šafranekov balet »Figurina?. ki je dobro znan tudi v Ljubljani. — Zagrebška filharmonija je povabila ravnatelja varšavske filharmonije Ge-orgza Fitelberga, da dirigira koncert modernih poljskih skladteljev. Fitelberg se je odzval vabilu in tako se nam obeta zeiO zanimiv koncert z novimi, nam docela neznanimi skladbami. V gledališču bodo še nekatere premijere, med njimi Nušičevega komada »Žena brez srca«, Tijardovičeve operete »Jurek i Štefeks in dr. Pol.*g g. Levarja iz Ljubljane, bo gostoval Dragomir Štefanovič. pevec, ki je bil dalje časa angažiran na Češkem in v Nemčiji. Naš prvi operni dirigent Milan Sachs je absolviral zelo uspešno dirigentsko gostovanje v Brnu. kjer so mu ponudili mesto opernega direktorja. V vodstvu našega gledališča' so se izvršile nekatere spremembe: Ivo Rajič je razrešen službe namestnika ravnatelja drame in je na to mesto postav* ljen dosedanji glavni tajnik zagrebškega gledališča Josip Bach. za njegovega pomočnika pa je bil imenovan Tito Strozzi. Žiga Hirschler. K razstavi ex-lihrisa v Los Anzele^n nam še poročajo, da je bil Milenko Gjurič, znani neutrudljivi organizator naših grafikov, izbran v ameriškem razstavnem odboru za častnega predsednika za Jugoslavijo. Gjurič se nahaja sedaj v južni Srbiji, kjer restavrira stare ikone iz XII. stoletja. T? ikone so bile izdelane, kakor je on dognal, v takozvani fresco- secco tehniki, ki jo uporablja Gjurič tudi pri restavriranju. Marija Ostcnso. Klic divjih gosi. Prejeli smo roman kanadske pisateljice Marija Ostenso »Klic divjih gosK, ki ga je izdala 5Jugoslovenska knjigarnam v svoji " Leposlovni knjižnici«. Roman je izšel v izvirniku pred šestimi leti, ko je bilo pisateljici 25 let. Je močno pripovedno delo, polno temperamenta, življenja in dejanja. __ Riše usodo skandinavskih izseljencev v Kanadi in veže v trdno umetniško celoto močne, nepozabne slike. Roman, ki ga je vešče poslovenil Griša Koritnik, bo imel mnogo hvaležnih čitateljev. V podrobni prodaji stane broširan 60 Din. vezan pa 75 I>in. Naroča se tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Uspehi Karle Mrakove v Parizu. Mlada slovenska umetnica Karla Bulovec-Mrako-va, ki nesporno kaže resen umetniški talent, je nedavno razstavila v Parizu osnutke fresk za glasbeno dvorano. Razstavila je v »Salonu des Independants« in je vzbudila pozornost nekaterih pariških kritikov. »Comoedia« je priobčila o nji s šifro A. R. označeni članek in reprodukcijo nekega njenega portreta. Kritik sodi, da so portreti ge. Mrakove izdelani s sigurnostjo in silo, kakor jo srečaš le redkokdaj. Kot kiparka oblikuje kamen z močjo, ki pričuje tudi o sili njenega temperamenta. — V »La Revue Moderne illustree des A rt« et de la Vie« je napisal poročilo o njenih umetnostnih delih Clement Morro. Tudi ta kritik ugotavlja redko nadarjenost in pravi, da je ob razstavljenih kartonih moral misliti na freske Michelangelove. »Tu se očituje stvarjalna moč, kakršne nismo več vajeni«, pravi v svoji laskavi oceni. Revija je reproducirala štiri posnetke del ge. Mrakove. Beležimo te inozemske glasove o delu umetnice, ki ji tudi v domovini ni nihče resno odrekal nadarjenosti. V njenem interesu pa bi bilo, če se nje delo ne bi po nepotrebnem vezalo z neuspelimi produkti g. Ivana Mraka. Celo v obeh navedenih pariških listih najdemo to zvezo in g. Morro, ki mu je slovenska književnost španska vas, naivno označuje Mraka za »grand dramaturge«. A. R. v »Comoedie« poroča o drami, ki jo »le poete slovene Ivan Mrak composait... sur les luttes que dut soutenir Karla avec la vie«. V istem listu je g. Ivo Sever označen kot »le guide de la vie intelectuelle contemporaine en Slove-nie«. Odkod imata oba francoska kritika te informacije ? o. Iz življenja na deželi SELŠKA DOLINA. G. Anton Ješe, avtomobilski podjetnik iz Škofje Loke ie dovolil članstvu Sokola v Selcih nad Škof jo Loko brezplačno yožjii« v svojih avtobusih, kadar potujejo člani v službenih zadevah Sokola. Bratski naklonjenosti g. Ješeta iskrena zalivala! DEVICA MARIJA V POLJU. Nedavno je priredil naš Sokol materinski dan. ki je bil v nrvi vrsti namenjen našim vrlim materam. Prireditev je pokazala, da ve ceniti iiaše ljudstvo vaorno. odlično sokolsko delo. Bila je številna udeležba. — Pozdravni govor ie imela pisateljica gdč. Manica Komanova. Njene besede so bile globoke, polne- čuta ljubezni, ki jih goji pravo ma-tfrno srce Vse deklamacije, ki so jih pred-ii a šal i naši mali Sokoliči. so bile izredno posrečene. Iz vseh je odsevala le hvaležnost mladih src. Telovadni nastopi ženske dece. ženskega naraščaja in članic so bili tako odlični, da zaslužijo največje priznanje. Kdor je videl lepi nastop ženske dece v '..Letnih časih« in »Valček v paru«, je imel užitek in obudil se mu je spomin na lastna mladostna leta. Čast vrli naši na-čelnici Kuharjevi. ki se ni ustrašila nobenega dela, da je bil uspeh sokolske dece in naraščaja tako velik, čast vrlemu načelniku bratu Troštu Francu, ki dela in se trudi ob vsaki priliki in povsod, da bi se naša vzvišena sokolska ideja širila vedno boii Ob koncu prireditve je nastopil sokolski pevski zbor z dvema izbranima točkama pod vodstvom br. Švare Ernesta. Zbor jq pokazal, kako velik uspeh se lahko doseže z vztrajnim delem. Naprej po začrtani poti! Saj imate za seboj našo mladino in ves naš narod! ZAGORJE. Obrtna trgovsko - nadaljevalna šola v Toplicah pri Zagorju je zaključila šolsko leto. Letos ie hodilo v pripravljalni tečai (3 matične razrede in 4 vzporednice) 10S gojencev in 4S gojenk. ki jih ie poučevalo II učnih moči z ravnateljem Pelkom pa čelu. Konec leta ie izstopilo 16 gojencev, ostali so završili s povprečno dobrim uspehom. Najmočnejše je bJa zastopana čevljarska obrt. slede kovinarji in mizajrii. Za gojence ie preskrbelo Obrtno društvo, čegar predsednik ie gosp. Baicar, 4 strokovna in poučna predavanja, brezplačno ekskurzijo v Celje ter ogled ljubljanskega velesejma. Odločujočim faktorjem gra vse priznanie za trud. s katerim uspešno dvigajo duševne kvalitete obrtniškega naraščala. — Nogometna tekma med SKZ in SK Reka iz Liubliane. bo odigrana danes popoldne na klubovem igrišču. Obeta se zanimiva in napeta borba — Sreslu kmetijski referent g. mz. Oton Muek sprejema pri sr. načelstvu v Liti i i vsak torek od 9. do 12. stranke v vseh zadevah kmetijskega značaja — Otvoritev nove širokotirne proge TPD bo nr»»dV'd°mn že ti tne«>c , SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI do* bi po dolgem času zopet živinozdravnika. Prošnjo za to mesto je vložil živmozdrav* n.* g. dr Bizi*k. Upamo, da bo v krat. kem sledilo tudi imenovanje. — Huda ne. vihta je divjala pri nas v noči od torka na sredo. Strele so neprestano švigale. Ljudje so vstajah in s strahom pričakovali, kaj bo. Vendar pa pri Sv. Jumju m bkznji oko. lici ni bilo nobeneCa požara. Pač pa je go. relo v sosednji Ponikvi na dveh krajih. — Tukajšnii mesarji so znižali cene govejemu mesu od 16 na 10 Din. Dobro bi bilo, ako bi se našli oosnemalci tudi v drugih stro* kah. _ Hišo g. Antona Leskoška, karano. seka je kupil čevliarski mojster g. Anton Lončar za 69.000 Din. Hišo bo temeljito popravil, napravil od ceste primeren do« hod, potem pa namerava prevzeti zastop. stvo Bat' ovih čevljev in urediti v spod. njih prostorih zalogo. — Za nedeljo napo. vedan pešizlet šentjurskega Sokola se za. radi slabega vremena ni vršil. Zato pa po« hitijo danes vsi mladi in stari Sokoli kakor tudi njihovi prijatelji k Mulcu pri Sv. Pri. možu. Odhod ob 1. popoldne izpred šole. RUŠE. Sokol bo imel danes dopoldne društvene tekme v telovadnih in lahkoat. letskih panogah na letnem telovadišču So. kolskega doma. Pridite! Vstopnine ne bo. Zvečer ob 19. pa priredi proslavo materin, skega dne'z dečjo igrico, petjem, deklama. cxijami in rajanjem v Sokolskem domu. VELIKA PIREŠICA. Prireditev Sokola v nedeljo 7. t. m. ie bila zaradi dežja slabše obiskana. Igralci so vsi zelo dobro podaii svoje vloge. Igra. se ponovi v nedeljo 21. t. m. ob 3. popoldne. Pridite! BOŠTANJ. V četrtkovem poročilu o uspelem zl£tu Dosavskega okrožja 7. t. m. v Boštanju je pomotno izostalo, da se ie zleta korporativno udeležil sevmški Sokol. Sodelovala so tudi društva Senovo, Raka. Dobova Kapele in Globoko. KOZJE. Poletni čas pretvori naš kot v pravcati paradiž, da se ga mora razveseliti vsakdo, ki ga zanese Dot med nas. Sicer so gostje pri nas boli r&dke prikazni, a intenzivnejša nropaganda za tujski promet bi lahko naplavila svoje. Zvez bo sedaj dovolj, saj nrične s 1. julijem voziti avtobus iz IČiihenburga. ki bo stal od tam borih 20 Din. Za ta denar si bo pač marsikdo lahko privoščil globok zajem »pragozdnega« zraka. Zlasti bodo to lahko storili razni turisti, ki iim ni za previsoke hribe. Razen te zveze pa imamo tudi še svojo avtomobilsko železjiico na Celje, ki vodi potnika skozi romantične kraje, ki so zanimali svoječasno že vojsko Matije Gubca. Predvsem na pričakuje.mo. da nas marsikdo obišče danes v nedeljo 14. t. m., ko bomo blagoslavljali novo motorno brizgalno. kar ie vsekakor dokaz, da smo tudi mi delavni in da korakamo vzporedno z duhom časa. Vsa čast vsem ki se niso strašili v teh hudih časih tolikih žrtev'. — Nekoliko pozno, vendar še pravočasno, se prične pri nas tudj gradbena sezona. Trška občina bo namreč pričela preurejati lansko leto kupljeno občinsko hišo v dvonadstropno hišo. v kateri bo nastanjeno sodišče in nekai zasebnih stanovanj. Brezdvomno ne bo ta hiša trgu le v korist, temveč tudi v okras. Omogočila bo morda tudi. da dobimo nazaj davčni urad, ki ie bil svojočasno premeščen iz našega trga. Zaslugo za to ima občinski odbor, predvsem pa naš neumorni župan g. dr. KJpar. ki se ni strašil ne truda ne potov. da se je uresničila ta posrečena zasnova — Njsmo pa tudi brez vsakega društvenega življenja. Pozimi ustanovljeni Sokol pridno deluje dasi oiira intenzivnejše delovanje nujno poljsko delo. Prei pa ie tvorilo veliko zanreko pomanjkanje primernega telovadnega prostora in orodja. Sedai sta bradlja in drog že naročena. Svo-. io tejovadno dvorano dobi drušivo v novi občinski hiši._ - Zaradi nesreče inventnrna odprodaja manufakturnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah. Se vljudno priporoča MARIJA ROGELJ, LJUBLJANA Sv. Petra cesta St. 26 177 % V življenju norci — po smrti geniji Usoda velikih mož, ki se rodijo prezgodaj s svetlimi idejami — Kako so mislili in sodili o največjih dobrotnikih človeštva Veliki možje so vedno daleč pred nazi-ranji svojega časa in tako sejejo čestokrat seme za bodočnost, ki je več ne doživijo. Ta tragična usoda se nam kaže tudi v življenju mnogih znamenitih zdravnikov. Doletela je n. pr. »norega anatoma« Be-sala, ki je zrevolucioniral dotedanje nazi-ranje o ustroju človeškega okostja in živčevja ter dokazal, da se nauki starogrškega zdravnika Galena o človeškem okostju sploh ne nanašajo na človeka, temveč na opice. Množica pa je videla v genialnem anatomu samo grozotnega fanatika, ki secira trupla obešencev in umorjencev. Inkvizicija ga je obtožila, da greši s svojim početjem zoper božje postave. Umrl je reven in zapuščen v tujini. Tudi Paracelsus, ki ga danes smatramo za, enega največjih oakriteljev skrivnosti narave, je veljal za življenja za norca, še pred nedavnim je bilo njegovo ime ;>Bom-bastus« v rabi za označbo širokoustne in nakičene neumnosti. Ko je angleški zdravnik William Har-vey odkril krvni obtok, je morala njegova knjiga o tem iziti v Nemčiji, kajti v Londonu je ni hotel nihče tiskati. Vse se je pmejalo njegovemu odkritju in ga smatralo za blodno zmoto. Mesmer, ustvaritelj magnetskega zdravljenja, je bil vse svoje življenje zasmeho- | van. Pregnali so ga z Dunaja, šele po njegovi smrti je svet spoznal pomen njegovega postopka. Edvard Jenncr, izumitelj ccpljcnja zoper koze, je prejel svojo razpravo o tem od Londonske znanstvene družbe nazaj s pripombo, naj si ne kvari dobrega imena s takšnimi bedastočami. Pravi mučenik odkritij je bil graški zdravnik Leopold Auenbrugger, ki so mu nadeli zasmehujoči naziv »bobnar«. Auenbrugger je učil, da je mogoče spoznati različne spremembe notranjih organov in bolezni po zvoku trkanja s prsti na določenih mestih telesa, šele 60 let pozneje sta uvedla Corvisart in Laennec njegovo metodo v medicino, kjer je še danes eden najvažnejših diagnostičnih pripomočkov. Samuel Hahnemann, ustvaritelj homeo-patije, je moral četrt stoletja romati od kraja v kraj, ker so ga preganjali kot sleparja in zločinca, šele v zadnjih letih svojega življenja je doživel zmago svojih idej. Tragika nepriznanega genija je popolnoma uničila Ignacija Semmehveisa, ki je odkril vzroke porodniške mrzlice in način, kako se je porodnica ubrani. Zaman se je bojeval za svoje ideje infekcije in anti-sepse, zasmehovali so ga tako, da je na koncu res kazal znake blaznosti. Danes pa velja za »rešitelja mater«. Originalen talisman Wilkinsove podmornice Dva nova francoska nesmrtnika število članov pariške Akademije se je nedavno pomnožilo za dva nesmrtnika. Namesto pokojnega maršala Joffreja je bil izvoljen enoglasno vrhovni poveljnik francoske vojske general Weygand. Mesto umrlega pisatelja Porto-Richea pa je zasedel romanopisec Pierre Benoit. Prodrl je šele v drugem glasovanju z 18 glasovi (vseh je bilo 34). Dočim je bila izvolitev generala Wayganda zasigurana že takoj od začetka, ker uživa Weygand kot bivši šef generalnega štaba maršala Focha popolno zaupanje, se je moral boriti Benoit z velikim odporom. Nekateri so ga smatrali za premladega za vstop v peščico ne-smrtnikov, v resnici pa so bili proti njemu zaradi njegove velike priljubljenosti. Francoska Akademija namreč nima rada priznanih pisateljev, Benoit pa je postal slaven že s svojim prvim romanom »At-lantis«. Predsednik Paul Doumer V mondenih ameriških kopališčih se je udomačila nove vrste vodna igra, Ki nudi obilo zabave. Na vodnih konjičkih stoječa tekmeca, ki ju motorni čoln vleče z veliko brzino po vodni gladini, skušata z dolgima palicama, ki sta na konceh opremljeni z mehko kavčukovo gobo, pahniti drug drugega v vodo. Japonska bab je vernost Prodiranje ljudi pod zemljo draži podzemske bogove... Od kar je razsajal lani v novembru okrog polotoka Izu na Japonskem veliki potres, ki je uničil toliko cvetočih mestec in vasi ter zahteval nad 300 človeških žrtev, so prebivalci tega polotoka že ponovno protestirali pri vladi proti gradnji novega železniškega predora med zdraviliškim mestom Atami in mestom Mišimo. Po njihovem mnenju je namreč ta predor povzročil novemberski potres in številne poznejše potresne sunke, ki so zakrivili že mnogo škode. Vlada je morala poslati celo znanstveno komisijo, da je ugotovila z opazovanji na licu mesta, da predor nikakor ne more biti v zvezi s potresi. Toda prebivalstvo pravi, da draži prodiranje ljudi v zemeljsko globino podzemeljske bogove in proti takšnim verskim argumentom so znanstvene ugotovitve pač zaman. Sicer pa imajo Japonci z gradnjo tega predora, ki bo dolg 8 km in ki bo skrajšal železniško zvezo med Tokijem in Osako, še vse drugačne težave. Pričeli so ga graditi z dveh strani že 1. 1918,, pa delo strašno počasi napreduje radi silovitih podzemeljskih vodnih tokov, ki jih morajo krotiti z velikimi betonskimi jezi in z zamudnim odvajanjem. So dnevi, ko napreduje gradnja komaj za pol metra m še vedno je treba prebiti S00 m debelo gmoto, že dosedanji stroški pa, znašajo pol milijarde dinarjev in bodo še ogromno narasli. Kapetar Danenhover, poveljnik -»Naulilusa«, je vzel na krov podmornice talisman v podobi starega kovčega, ki ga je praded Huberta Wilkinsa zapustil svoji ženi, ta pa rodbinskim potomcem. Wilkins in njegova posadka so trdno prepričani, da bo ta kovček pospeševal srečo odprave. Ml Imajo živali razum? Misleči konji" — Nagon ali pamet? Katera bo prej v vodi ? Svetovna rekorderka v plavanju Vsak ljubitelj živali vam lahko pove 'ne polno primerov iz lastne izkušnje, ki iozdevno potrjujejo vprašanje o živalskem razumu. Tu gre n. pr. za primer psa, ki takoj veselo priteče, če se njegov gospo; dar odpravlja na vsakdanji sprehod, ki pa ostane mirno na svojem mestu, če se gospodar odpravlja na delo. Znani so na« dalje primeri »računaiočih koni«, ki so re« sevali zamotane račune, razločevali barve, den:ir, igralne karte, čitali itd. Na razumna dejanja pa naletimo tudi pri mnogih nižjih živalih in predvsem pri žuželkah. Treba je opazovati n. pr. s!mo ose, kadar gradijo v pesek gnezdo za svoj b.-doci zarod. Najprvo zgradi samica več cent:metrov globok navpičen rov v zem« lin, ki končuje v širšo jamo. Nato rov za« krije s peskom, kamenčki, koščki lesa itd. ter se poda po plen. od katerega se bo •zarod pozne:e preživljal. Ta plen eo go« senice, ki jih sam'ca s primernim vbod« ljajcm omami in potem s težkim, cele ure trajajočim delom zvleče do gnezdi, kjer odstrani najprvo ovire pri vhodu ;n nato spravi plen v podzemeljsko jamo. Tu zleže iaice, zadela vhod najskrbneje in ga po« tlači z glavo (nekatere eksotične ose upo« rahljajo cclo večje kamenčke kot tlačilcc!): končno odstrani skrbno vsako sled. ki bi od zunaj izdajala gnezdo. Še boli zamotana dela izvršujejo mrav« "1 ie. ki jih postavljajo mnogi učenjaki, kar se tiče inteligence, med vsemi živalmi člo« veku najbližje. Seveda so spet drugi uče« p:aki. ki odločno ugovarjajo misli, da bi imele ž'vali. zlasti živali tako nizke vrste kakor ose. čebele in mravlje, kakršnokoli sled lastnega, ustvarjajočega razuma. Ti trdijo, da ie vsako, na videz visoko ta« zumno početje živali samo posledica dre« si>re (n. pr. pr; pseh in »računaiočih ko« r>'ih"). neprimerno ostrejšega opazovalne« ga čuta živali, njihovega spomina, asocia« ciiske sposobnosti in predvsem podedova« nih nagonov, k: .so pri živalih tudi bolj razviti nego pri človeku. Nižje živali po« navija io brez pomisleka dejanja, ki so jih počenjali t:soči in milijoni njihovih pred« nikov. le tu pa tam jih drugačne vname o^olnosti »naučijo« ta dejanja v njihovem poteku nekoliko spremeniti. Ose se tedaj ničesar jasno ne zavedajo, kadaT gradiio gnezda za svoj zarod, ne vedo namena svojega počet ra, kakor ne vedo za svoje namene mravlje, kadr.r 'zvršuiejo vsa mo« ?oča dejanja, ki vzbujajo naše občudova« n^e. itd. Resnica bo v zlati sredi. Pe.s je, da vo« dijo temni nagoni, opazovalni dar, sporni« ni. asociacije in podobne stvari žival v njenem početju, res je pa tudi to. da sta končno tudi zavest in razum samo 6esta« -<-ina vseh teh prvin in da sta tem višia, čim več teh prvin ju dopolnjuje. Človeški ki je prevzel svoje posle, je, kakor smo zabeležili, 13. predsednik francoske republike. Izvoljen je bil 13. maja, službo pa je nastopil 13. junija. Drzna tatvina v Versaillesu V versailleškem gradu so odkrili te dni nenavadno tatvino. Iz velikega okvirja, ki je obrobljal podobo Ludovika XIII. na konju. je tat izrezal platno z največjo spretnostjo. Ko so čuvaji zvečer obšli dvorane, so našli okvir brez slike. Istočasno je izginilo poprsje Ludovika XIV. Sum leti na nekega inozemskega obiskovalca, njegovo ime pa se drži v tajnosti zaradi njegovega odličnega, družabnega položaja. Ogljikova kislina usmrtila sedem radarje? Mrtvaška srajca rudarjev v neurodskem premogovnem revirja razum je pač tako fina zmes iz milijonov nagonov, opazovanj, spominov, izkušenj, asociacij, vnanjih vplivov, podedovanih in privzgojenih (vzdresiranih!) elementov, da je sposoben na tej bazi tudi samostojno »ustvarjati«, živalski razum pa je toliko nepopolnejši, kolikor bolj omejen je krog, v katerem se žival izživlja. Ni pa res, da bi »ustvarjal« samo človeški razum. Kakor je dokazal psiholog \V. kohler s svojimi »inteligenčnimi izpiti« s šimpanzi in kakor so dokazali tudi drugi učenjaki, kažejo vsaj višje živalske vrste zelo jasne nastav« ke k "razumnemu, uvidljivemu obnašanju v raznih okoliščinah in človeške opice si celo same izdelujejo primerno orodje, da lahko dosežejo recimo kakšno slaščico, in tudi primitivno orožje, da se ž njim bra« nijo. Londonska gledališča brez zvezdnikov »Evening Post« poroča, da so londonska gledališča uvedla novo prakso. Začela so dajati predstave brez zvezdnikov, ki so s svojimi visokimi plačami naravnost ovirali obstoj in delovanje mtnogih gledaliških ustanov ter ogražali njih eksistenco. Po tem skrčenju plač znašajo največje po« vprečne gaže pevcev in pevk od 3000—4W> Din tedensko. Noben pevec in igralec, ki je Se nedavno prejemal do 80.000 Din teden« ske plače, ne more dobiti zaposlitve proti tolikšnemu honorarju. Nekateri, ki so za* nudi svojega renomej a ostali zvesti gledali« »Ali igra vaš sin tudi Beethovna?« »Ne, ampak durak.« Čita jte ilnstrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Komaj 161etna Helen Madison se pripravlja na odhod iz Amerike v Evropo, kjer bo tekmovala z evropskimi plavači in jim razkazovala čudesa svoje plavalne tehnike. Včeraj je minilo 700 let od smrti sv. Antona Padovskega, ki je posebno znan kot prijatelj in zaščitnik živali. V Italiji se je do današnjih dni obdržal običaj, da se na svetnikov god 13. junija obhaja nekakšen praznik živali, ženske nesejo svoje mačke na ulico, kjer jih duhovnik blagoslavlja. Rubenova jama v neurodskem premogovnem revirju, prizorišče katastrofe Neurodski premogovni revir v nemški šleziji, ki je pri strašni katastrofi 9. julija lanskega leta zahteval 150 človeških življenje, je spet na dnevnem redu. Te dni so se vršila v tako zvani Rube-novi jami, ki je od vselej na slabem glasu zaradi preobilice ogljikove kisline, običajna razstreljevalna dela, ki imajo namen, da povzročijo izbruh v premogovnih plasteh skritih nahajališč tega smrtno nevarnega plina. Ob času streljanja se rovi izpraznijo in zaprejo, rudarji pa stopijo vanje šele tedaj, ko je ozračje spet čisto. Tako je stopila skupina rudarjev kakš- nih 20 minut po zadnjem strelu r rov 500 m pod zemljo, da preišče zrak v njem. Komaj pa so napravili nekoliko korakov, j«? prišlo do nepričakovanega izbruha, 7 mož je padlo omamljenih na tla in so umrli, še preden jih je utegnila takoj organizirana rešilna ekspedicija spraviti na zrak. 4 može pa so še pravočasno spravili v bolnišnico in bodo ozdraveli. V Rubenovi jami je prišlo že ponovna do sličnih nesreč, a nobena ni zahtevala toliko žrtev. Zadnja nesreča 1. 1925. je zahtevala 5 človeških življenj, predzadnja l. 1912. pa 3. Zeileisova zdravilna palica pred sodiščem Sodišče v Innsbrucku je te dni razprav« ljajo o tožbi gospe \Vinkler iz Jenbacha proti zdravniku dr. Ceipeku, ki je zdravil damo z Zeileisovo palico in drugimi apa« rati gallspaškega čarodeja. Sodišče je za« htevi tožiteljioe ugodilo v polnem obsegu. Obsodilo je zdravnika na globo, na povra« 'čilo škode, ki je nastala s tem zdravlje« ■njem in na plačilo ogromnih izdatkov, ki 'jih .ie imela bolnica z operacijo, kateri se je morala podvreči, ko se je izkazalo, da ie zdravljenje po Zeileisovi metodi brez učinka. . Sodišče je izreklo načelno važno raz« sodbo češ, da bi bil moral zdravnik posku« siti vsa sredstva, ki so modemi medicini na razpolago. Namestu tega pa je dr. Cei« pek diagnostieiral samo z Zeileisovo paR« co in popolnoma opustil klinični pregled. Kakor so izjavili izvedenci, je ravnal ob« tožerri zdravnik proti vsemi običajnim na-« čelom in s tem zakrivil poslabšanje toži« teljičinega bolezenskega stanja. škim deskam, zaslužijo do 24.0H(> Din na. teden. A to so izjeme. Zaradi spremembe v dohodkih zvezdnikov so se znižale tudi gledališke najemnine in je pričakovati, da bo revidirana tudi vstopnina. Vsiljive gosenice Iz mesta, Lausanne v Švici poročajo o strašnih goseničnih procesijah, ki se pojavljajo v Cullyju, kjer oblega na milijone do 2 cm dolgih gosenic drevesa in sili celo v hiše.. Ljudje so pozvali na pomoč gasilce, ki brizgajo na strehe in zidove strupene tekočine. Gosenice so se pojavile v tako velikem številu, da so zamašeni vsi prekopi. Vsak ifan ena Mirko Brodnik: V noči Kakor bežen spomin v pozabo hiti vlak v noč. Sedim ob oknu in gledam krvave iskre, ki beže mimo nalik ognjenim nitim. Spati bi hotel, pa ne morem. Enakomerno udarjanje koles ob tir me ubija. Pod stropom visi slabotna luč, ki meče medlo svetlobo po oddel-ku. Dolgočasim se. Ne vem kaj bi dat, ce bi se lahko nenadoma našel doma v svoii sobi. In pri tem mislim na pot. Dolga je še. Pet ur vožnje preden bom doma. Skoraj prazen je oddelek. V kotu sedi kmetica. Hrvatica. Otroka drži v naročju. Spi. Še v spanju ga ziblje in zdi se mi, da se gibljejo tudi njene ustnice kakor bi mu pripovedovala nekaj lepega. . Gledam otroka. Droben je, nebogljen, zariavel v obraz. Z juga, vidi se mu. Mirno počiva v njenem naročju, časih se za trenutek predrami, plašno pogleda okrog sebe in zaveka. Mati ga v sanjah še bolj ziblie, skoraj se bojim, da ji ne zdrkne iz rok. In otrok umolkne in spet zaspi. , Gledam njene roke, njen obraz. Roke so okorne, pozna se jim delo. Ce pogledam svoje, me postane sram. Njen obraz je pokojen, toda pozna se mu, da življenje ni šlo lahkih korakov mimo niega. Kadar otrok spi, je čelo mirno, kadar joka, se v spanju nabere in naguba. , . XT Rdečo ruto ima na glavi. Nova je. Morda jo je kupila za to pot, morda je že leta ležala v skrinji. Na čelo ji leze. Skoraj ji ga zakriva, da izginejo pod njo vse gube. Kakor iskre, ki lete mimo okna, je rdeča ta ruta. Sprevodnik stopi v oddelek. Vozne listke hoče videti. Dam mu svojega, Potem se obrne h kmetici: »He, mati!« »Pustite jo,« ga prosim. »Naj spi. Saj sna listek. Poglejte, v roki ga stiska.« •>Ne morem. Preščipniti ga moram. Dolžnost je dolžnost.« Potreplia jo po rami. »He, mati.« Prestrašeno se obrne k njemu in odpre oči. »Listek, prosim.« Da mu ga. Ko odide, se obrne k meni. »Gospod, kje smo že?« »Kmalu bo Zagreb. Tja ste namenjeni, kaj?« »Moža grem obiskat. Dela v Zagrebu. Leto dni ga že ni bilo doma. Otroka še videl ni. Zadnjič mi je pisal, nai pridem. Dve sto forintov mi je poslal.« »Kaj je?« »Zidar. Dober delavec je, nihče se ne more čezenj pritožiti, samo pije rad. Takrat je ...« Umolknila je. »Drugače je dober, zelo dober »In ve, da pridete?« »Ve, Mato. Pisala sem mu. Pismo sem mu poslala, da pridem zjutraj. Dober je, Mato. Videli boste, na postaji me bo čakal v Zagrebu. Velik je Mato in močan kakor hrast.« Vse je povedala kar je dobrega o njem vedela. Slabo je zamolčala. Rada ga je morala imeti. »Sinka vzame v naročje in mu poreče: Junak boš, sinko, kakor jaz boš. Se nobenemu ni rekel tako... In ... morda se z nama vrne domov. Hišo bi moral popraviti. On zna vse. Zidar je.« Otrok se je prebudil in spet zajokal. »Lačen si, siromak. Na, pii.« Piti mu je dala in prav nič se ne meni, da ni sama v oddelku. »Pij, da boš junak kakor je moj Mato. Le pij.« Stisnila se je v kot. Mimo hite brzojavni drogovi kakor Ibi se jim mudilo bogve kam. V mra-iku izginjajo bele čuvajnice. Megla leži nad ravnino, siva, pusta megla. Samo še ena postaja m r Zagrebu smo. Gledam kmetico. Zamislila se je in blaženo se smehlja. Ljubiti mora svojega Mata, vem, in blažena je ob misli, da ga bo videla. »Zagreb pride zdaj,« ji rečem, ko zbeži vlak čez Savo. »Zagreb? Mate čaka. Videli ga boste. Prav gotovo čaka.« Otrok spet spi. Oprezno ga je položila na klop, da se ne bi prebudil, in pripravlja pleteno čajno. Odpre vrata oddelka in hoče oditi. Cisto je preslišala, da sem ji želel srečno pot »Zagreb!« Zgodaj je še. Le malo potnikov gre ven. Med prvimi je bila ona. Počasi stopa po stopnicah vagona in gleda okrog sebe. Stojim ob oknu in prav dobro jo vidom. Zdaj je stopila na tla. Nekaj delavcev stoji na peronu. K ■njim gre. Ali je Mato med njimi. Gledam njen obraz. Žalosten je. Ni prišel Mate... Ni prišel. Ne vem kaj me je takrat prijelo in mi zategnilo grlo. Bolelo me je. Videl sem, kako je stisnila otroka še bob' k sebi. Vlak je zažvižgal k odhodu. Takrat se je počasi obrnila in pogledala proti mojemu oknu. Nisem imel več časa, da bi se bil skril. Opazila me je in zmedeno pogledala v tla. Ni šla. Sedla je na prazno klop. Ruta ji je zlezla na čelo. In ko je vlak že davno vozil s postaje, sem jo še zmeraj videl, to ruto. Mate, zakaj te ni bilo? Požar v švedskem pristanišču Malmo Prošli četrtek je izbruhnil v Malmo, največjem letalskem pristanišču švedske, velik ogenj. Požar je nastal s tem, da je padla nekemu strojniku na tla električna žarnica, ki se je razbila. Ker so ležali po tleh kosi z oljem napo jenih krp, se je takoj vnel ogenj. Plameni so segli do zaloge bencina, kjer je bilo 1200 1 tekočine. Istočasno je bilo uničeno Junkersovo tri-motorno letalo in močno poškodovane vse letališke naprave. čdjemaCcem Samo kdor v miru izbira, kupi dobro. Ako hitite od prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se v stiski in naglici za nekaj odločite, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBERITE BLAGO DOMA! Tu imate dovolj časa, da si ogledate komad za komadom in vas pri tem nikdo ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu. Zahtevajte zatorej našo kolekcijo tkanini za ženske kostume, plašče in obleke in vi dobite to kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem pa sedite, izberite ono, kar najbolj prija vaši postavi in okusu! Ker nabavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi kupite torej boljše blago za manj denarja, že nad pol stoletja postrezamo svoje odjemalce v največje zadovoljstvo. _ Največja trgovska in izvozna tvrdka Zagreb. Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah! 6750 Prodajalko agilno in ambicijozno, z znanjem srbo-hrvatskega in nemškega jezika, SPREJME za svojo filijalko v Zagrebu in event. tudi v Beogradu »Prva Jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19«. Ponudbe, v katerih je brezpogojno navesti poleg običajnih podatkov vsa dosedanja službena mesta, in pa točno in jasno svoje zahteve glede prejemkov itd., je oddati najkasneje do 20. junija t. 1. v pisarni centrale v Ljubljani, Pred škofijo 19. 8318 Golserje moške . enske , tro&ke od 300—360 Din » 280—320 » > 160—240 » ima vedno v zalogi, izdeluje po meri in sprejema popravila ZALOKAR, Mestni trg 19. 8339 V POMLADI ŽIVLJENJA NE POZABITE NA JESEN! Zakona cvetenja in umiranja ne moremo spremeniti, toda vi se boste mnogo dalje veselili ljubke mladosti, ker ohranja »4711« s svo* jo okrepčujočo močjo živce in telo sveže in mladeniško. Pod vplis vom teh sredstev, ki se odlikujejo z vonjem in posebnostjo »4711« bo na jesen življenja vaša ljubkost sicer zrelejša, toda nič manj dražestna. »4711« se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih zaprtih steklenicah z modroszlato etiketo. Da ne dobite potvorbe, zavrnite odločno odprto steklenico!. Ea u de ologne 539 ISvrdHa Jm^cs/. elefct*. cf. cf. (ffootcn (faoven sporoča cenjenim odjemalcem, da je z današnjim dnem PRESELILA svojo pisarno, skladišče in delavnice na Dunajsko cesto štev. IZ (MatHianova hiša). Obenem sporočamo, da smo izpopolnili naše skladišče ter povečali in moderno preuredili naše delavnice, tako da bomo v vsakem oziru lahko popolnoma ustregli vsem željam naših cenjenih odjemalcev. 8365 Proda Se brezkonkurenčna, specijalizirana LESNA INDUSTRIJA s prvovrstnimi stalnimi odjemalci radi odpotovanja. Prevzem koncem leta, potreben obratni kapital najmanj Din 300.000. Vprašati pod:»Brodarski pod« na podružnico »Jutra« v Celju. Penzion Nturiu 8364 Poljče pri Begunjah idealno letovišče za rekonvalescente, nervozne itd. Priljubljena iz-letna točka. Postaja Lesce—Bled. — Cene zmerne. Zahtevajte prospekte. Božo Plahuta, najemnik. INSERIRAJTE V »JUTRU« Telui i eni vodja in desimater, izboren manipulant in strokovnjak za stroje, popolnoma samostojen za nakup volne do izdelanega blaga v kamgarnu, v modnem blagu iz glajene preje docela izurjen, dolgoletni vodja s prvovrstnimi spričevali, želi spremeniti svoje mesto. Neanonimne ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Arbeits-freude«. 8379 ki obvlada slovenščino, srbohrvaščino m nemščino v govoru in stenogramu, IŠČEMO za takojšen nastop. Reflektira se le na res prvovrstne moči, ki opravijo svoj posel urno in sigurno. Lastnoročno pisane ponudbe je nasloviti na Jugotehna, dražba z o. z., Gosposvetska 3. 8378 I I Kje se dobro in poceni stannje v GRADCU (Avstrija) ? »Hotel Gruner Bautfi" Mariahilferstrasse 30 Sobe od šiling 2.80 do 6.—. 5649 Govori se slovensko. Ustanovaljeno 1845. 7 strojev v 1 Naravnalnik, skobelnik, vrtalni stroj, krožna žaga, rezkalni stroj, brusilni aparat, aparat za brušenje lesa. Z vzgrajenim motorjem ali brez njega, Najboljši, najcenejši stroji za mizarje. J ■ H Brez konkurence. Najboljše reference. Tisoče komadov v rabi. Razglas. Podpisani krajevni šolski odbor Blejska Dobrava objavlja tem potom, da se licitacija za oddajo del za zgradbo dvo-razredne osnovne šole na Blejski Dobravi zaradi nepredvidenih zaprek vrši dne 29* junija 1931 ob 9* uri dopoldne v učilnici osnovne šole. Ponudbe naj se vlože najkasneje do dne 28. junija 1931 do 12. ure opoldne. Blejska Dobrava, 4. junija 1931. AMBROŽIC BLAŽ, tč. predsednik. IVAN E. LAHARNAR, tč. zapisnikar. 8157 Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. □ Dl Dl □ D D D B D 1 D a a D □ D a a □ o D D D D D D V podporo prodajnemu šeSu TEKSTILNE TOVARNE DUGARESA sprejmemo mlajšo izvrstno moč ki je Izurjena v prodaji bombaža In tkanin, ki pozna dobro jugoslovanske odjemalce in ki je po možnosti že več let delovala v kaki tekstilni tovarni. Samo pismene ponudbe z životopisom, plačilnimi zahtevami in referencami naj se naslovijo na ravnateljstvo tvornice Dugaresa. 8359 a D D B H o a D D Dl □ O ID D D □ 1 D D o O D D a o o Liegnitz 34 Beograd: Robert Flei-scher, Zrinjskoga ulica 58. — Ljubljana: Ludovik Deršič, Stari trg. 26. €ctie malim oglasom g Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. PrU stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492 SSCaslove tnalih oglasov dobite takoj po izidu tista v podružnicah 9Jutra* v •Hariboru, o e iVorem mestu, v ISrbovljah in no &esetticah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. JLLSk 2 strojna natezalca (evfl erja) sprejme takoj v stahu službo Prešern, tovarna čevljtjv v Kranju. Krojaškega vajen. sprejmem takoj. Poizve se pri Iv. Kersnič, Prečna 4. 26326-1 Natakarico dobro, pošteno, pridno, 263801 I čedno- sprejmem. Znati mora nemško, hrvaško :n slovensko. Naslov: Jožica S m o 1 e j, Gozd 28 — go stilna T., Kranjska gora, Gorenjsko. 26291-1 Natakarico inteligentno, potrebuje boljša kavarna v Dalma ciji. Ponudbe s fotografijo pod »Kavarna« na ogl. oddelek »Jutra«. 26123-1 Učenca s primerno šolsko izobraz bo sprejme trgovina M. Tičar, Selenburgova uiica. 26318-1 Prodajalko finega nastopa, z večletnimi spričevali, sprejmem v trgovino z meš. blagom. Ponudbe z navedbo referenc naj po- i šljejo le one, katere od- SlVlljO pomocnico lično obvladajo manu- I sprejme modni atelje Kos, fakturno stroko, da so Kranj 50. 26229-1 dobre aranžerke Izložb I__ a navedbo mesečne pla- \u_si,: _____i če na ogi. odd. »Jutra« Nemški stenograf pod »Vsa oskrba v hi- perfekten, mlad, neože-ši«. 25758-1 I "jen> obvlada sloven _ I ski, nemški in po možno- ■Mesarskega pomoč. '*r*di IfSi.^J poštenega, zanesljivega, — službo. Reflektanti s pra-eprejmem takoj. Franc Lie-|kso v lesni stroki imajo ber, mesar in prekajevalec, prednost. Ponudbe z na-Kranj. 26002-1 j vedbo dosedanjih službe- nih mest, referenc ter za- Blagainičarko Ihtevka P!a«e Pri prostem , I stanovanju, kurjavi in m prodajalko I razsvetljavi je vposlati ra kavcijo po Din 20.000 I oglasni oddelek »Jutra« eprejmem za otvoritev po- | pod »Jugoslovan«. 26246-1 družnice. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma- I Krojača riboru pod šifro »Trgovina« i •— , F Ma, , I iščemo, popolnoma samo- -1 I stojnega v moški konfek-. ciji, kateri bi vodil nb-Ucenca lenem konfekcijsko trgwi- s primerno šolsko izobraz-I "O- Prednost imajo kaveije bo sprejme trgovina meša- zmožni. Ponudbe na polnega biaga. Hedžet-Veržej. | družnico *Jutra« v Mari Nastop takoj. Vsa oskrba boru pod značko »Konf"k T hiši. 26046-1 I cijonar«. 26267 Tapet, vajenca sprejme takoj Cerin Anton, Maribor, Pristaniška ul. 3. 26257-1 1 Trgovski pomoč. TTrt»titr» | mlad, vešč specerijske in ucciinu I železninske stroke išče me-za damsko krojaštvo sprej- s-to T Mariboru hI'" L^ub-mem na Resljevi cesti 10. lijan; v svrho nadaijne'iz-26492-1 j obrazbe. Govori nemško in - I srbohrvatsko. Naslov pove Čez počitnice »glasni oddelek »Jutra«, iščem go-spoiično, perfektno ' 25S65-2 v nemščini, k dvema dekli- . cama. Naslov v oglasnem MeStO POSlOVOdje oddelku »Jutra«. 265514 | ali kaj slišnega išče 38 let star, trgovsko naobražen — I reprezentativen, inteligenten in energičen tovarnar. Cenj. dopise prosi na poštni pre dal 8, Celje. 25919-2 Vajenko in mlajšo pomočnico sprejme v stalno delo atelje Hity, Kongresni trg št. 13. 26567-1 Službo sluge ali skladiščnega delavca ^pvlinr vniptifn I ,išSe,m- Na razpolago več čevljar, vajenca hetna spričevala. Naslov v sprejme takoj Ivan Kostanj- oglasnem oddelku »Jutra«, šek, Ljubljana, Breg št. 2. I 26039-2 26585-1 Ključavničarja I Pekovskega vajen modelnega, prvovrstnega. | z vso oskrbo v hiši sprej iščemo za našo livarno za I me takoj Pavlin Franc, takojšnji nastop. Modelni | pek, Dobrava-Vintgar. ključavničarji z večletno prakso naj se takoj javijo pri tovarni »Titan« d. d., j Kamnik pri Ljubljani. 26053-1 26272- Pridno dekle katero zna tudi malo ku hati in opravljati vsa hišna dela, išče obitelj z enim otrokom za Podgorico, Črna gora. Ponudbe z r.a na Velika trgovina * mešanim blagom i š 5 e I vedbo plače in sliko pisnega učenca, t boljšo Zlatko Petrovič, Mojstra 6. '-ko izobrazbo, starost I na, Gorenjsko. 26197 b i, nanj 15 let, pod ugodil mi pogoji. Ponudbe na I f - s. oddelek »jutra« Foa Čevljar. pomočnika feifro »Bister«. 20362-1 j samostojnega, za boljš naročeno mešano delo sprejme. Kdor zna sam tu di krojiti in geometrično izdelovati vzorce, ima prednost. Isto potrebujem šteparico S soboslikarskih in pleskar, pomoč. Sprejmem takoj. Urbar Vik tor, Jesenice, Gorenjsko. 26154-1 I ki zna ročno podšivavati ] gornje dele in ostalo. Me- 2 krojaška pomoč. za t^Itt Z Harasin, čevljar. takoj A. Štravs, splošno krojs:tvo, Podturen št. 8, p. T"plice, Dolenjsko. 261624 Bjelc-var. 26016-1 Vajenca sprejmem takoj na hrano Mpčalkn I in stanovanje pri mojstru . .. . ««»ain.u . _ Ciril Pajer, klepar, Kranj, fmiks tico) m prodajalko I ' ' 1 ' 360974 eladč'5 in cvetlic, ki govorite srbski in nemški je-!rik, mladi in lepi, potrebuj en za nočni posel. — Ponn :be s slikami je takoj Elektrotehnik [monter, z večletno prakso I verziran v instalacijah in poslati na direkcijo resta-v- I izključitvah, dobi stalno racije »Claridges«, Beograd, j mesto pri občinski centra Terapije 34. 26164-1 I li. Plača 2000 Din meseč- no. nastop takoj. Ponudbe _ J s prepisom spričeval na TOČilca I upravnika elelitr. centrale ea nrdelje in praznike po- | Prilep, Juž. Srbija. 26290-1 poldu- sprejme hotel »Rel- levuec. 26183 1 Kuhinjske učenke »prejme hotel »Bellevue« v Ljubljani. 26484-1 Zidarskega polirja Zagreb iščem nujno. — Ponudbe z zahtevami, naj se pošljejo na tvrdko Hu-gon V. F. Schell arh. in stavbenik, Ljubljana VII, Maurerjeva ulica 29. 26187-1 Dobro kuharico j sprejme takoj hotel Triglav, Bohinjska Bistrica. 26399-1 Privatni vrtnar prvovrsten, resen, cilja si zvest in samostojen. 22 let star. vešč slovenščine in nemščine, izkušen v rastlinjaku, gnojnih gredah in kulturah na prostem, verziran v negovanju cvetlic in parka, s šolo v inozemstvu in dobrimi spriče _ i vali išče primeren delo- SlviljO I če mogoče na vodil reščf v šivanju specijalne- nenl mestu. Ponudbe na pa p rila rahimn za takojš- I oglasni oddelek »Jutra« ji ji e 1 stop. Plača po dogo- Pod »Poletje 1931«. 26410-.1 voru. Stanovanje breznlač no. Ponudbe na Kociančič ari d ■ g. tekstilna industrija, IV-mžale. 26201-1 Fotografa Hudo prvovrstnega retu-ierjs. ki ima rutino za naglo manjše delo ter ■ume- 'Oje forme in čiste izvršb-i, sprejmem. Foto Peliian, Rogaška Slatina. 26315-1 Vajenca ki ima veselje do dimnikarske obrti, sprejme takoj Ivan Rakuša, Ormož. Pogoj: popolnoma zdrav primerno šolsko izobrazbo. -26426 i Pek. vajenca i oskrbo sprejme parna pe-iarna A. Pretnar, J^gornja Šiška. 26302-1 Mesar, pomočnika izurjenega v prekajevanju 5n sekanjn mesa sprejmem. Vmšte-ajo se samo dobra prTir-evaJa. Naslov v oarlas. odd-lku »Jutra«. 26325-1 K. juča vničarskega pomočnika 'sprejme Fr. Foltz, splošno ključavničarstvo — Dravlje pri Ljubljani. 26334-1 Učenca e j m e veletrgovina M. SpreitzeT v Ljubljani. 26-369-1 Hlapec pošten zvest hiši. ki razume krmit krave. dobi dobro stalno službo. Po-midbe pod značko »Odkri ■tosrčf 1«- na oglasni oddelek »Jutra«. 26182-1 Elektromonter ki je obenem dober šofer, dobi takoj službo. Ponudbe je poslati na oglasni odd. ^Jutra« pod »Eiektromeba nik«. 26447-1 Pridno dekle fefer* od 20 do 26 let, ki ena nekoliko kuhati, ta koj «r«rejmpm za vsa hišna d la. Betnavska št. 47, Šla ri bor. 26260-1 Pekov, pomočnika Starejšega, zmožnega vsa-!t"gi išCsm za tako'. C?ni. ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« p 'd šifro »Starejši pomočnik«. 26451-1 Samostojen mizar ki je vajen tudi dela na mizarskih strojih, dobi takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen mizar«. 2644S-1 Plačilnega natakarja ali plač. natakarico vsestransko verzirano,. z znanjem nemščine in srbohrvaščine poleg slovenščine, sprejmem v stalno službo takoj ali s 1. juli jem. Starost srednja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba — plačilni natakar«. 26449-1 Krojaški pomočnik zmožen vsakega dela. dobi slu-žbo takoj pri Krebel Gasnar, krojač, Slovenj-gradec. 26436-1 Učenca s primerno šolsko izobrazbo. zdravega in poštenega, sprejme trgovina manufak-ture v mestu na deželi. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26450-1 Brivski pomočnik dober delavec, trezen in pošten ter vojaščine prost, dobi službo. Služba stalna, vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Pošten pomočnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 26445-1 Perfektno kuharico I ^ ,et sS,Iavj£e prost, srednje starosti, isce zakon- čedne zunanjosti, išče me- ski par brez otrok v sred; sta &iuge v pisarni ali kaj ni me3ta. Službo nastopi I sličnega. Cenjene dopise je lahko takoj. Ponudbe z na- poslati na oglasni oddel. vedbo dosedanjega službo- ,Jutra« pod šifro »Zvest«, vanja pod šifro »Dobra pla I 26050-31 ča« na ogl- oddelek »Jutra« Mlekar izvežban v vseh mlekarskih poslih, pri parnih strojih, sprejmem na dom. Naslov v | J. ^delovanju sira in ma-oglasnem oddelku »Jutra«. & ' ^'udl "cunstva m "6604-1 I kn]igovodstva, z večletno ■ prakso in z dobrimi «pri-— 1 čevali, išče službo. Nastop Zobotehnika takoj ali po dogovoru. — s trinajstletno prakso ali Ponudbe na oglasni oddel. pravico do dentističnega iz I »Jutra« pod šifro »Mlekar«, pita, sprejmem. Naslov v | 26082-2 oglasnem oddelku »Jutra«. 26576-j 1 Akademik Pridno šiviljo Frizerka I Sobarica prvovrstna, vodna ondu-lki govori slovensko, nemško lerka, bi rada premenilaliD italijansko, želi preme-službo v Ljubljano. Po- I niti mesto. — Ponudbe La nudbe pod značko »Mari- os»!as. oddelek »Jutra« pod bor« na oglasni oddelek »Boljše prenočišče«. »Jutra« v Mariboru. | 26586-2 26263-2 n ... i Prodajalka IJeKllCa [samostojna in z večletno stara 16 le' poštenih frtar- | prakso, želi premeniti služ-šev._ _ izobražen/ se žeH bo — najraje v Ljubljani, izučiti za frizerko ali v | Cenjene ponudbe na oglasni trgovini. Lahko nastopi | oddelek »Jutra« pod šif-n takoj. Naslov v oglasnem »Vestna prodajalka št. 26«. oddelku »Jutra«. 262S6-2 I 26593-2 Orodničar I Kontoristinja išče mesto za takoj ali za z večletno prakso, sa pozneje. Dopisi pod šifro mostojna moč, perfekt-»Schnittmacher« na podr. na v slovenskem in »Jutra« v Mariboru. nemškem jeziku. išče 26415-2 primernega nameščenja. ----— I Cenj. ponudbe na ogl. Reven abiturient 'odcl pod »Nameščenie«. klasič icne gimnazije išče za 26582-2 počitnice primerne zapnsli- . , , , , tve bodisi v pisarni bodisi V lekarni, drogenji kot inštruktor. Ponudbe ali kaj podobnega, kot pod šifro »3344« na oglas, pomožna moč išče mu oddelek »Jutra«. 26360-2 sta 36 let stara gospo- --dična, ki je bila kot Mlad fant preddelavka več let za- stor lo* ... . poslena v laboratoriju ,'IVJ406 ,.?l?!t0 I kem. tovarne. Dopise učenca krojača, knjigo vezca ali kaj sličnega s hrano in stanovanjem v l.iši. Henrik Kraiger, Gosposka 56, dvorišče, Mari bor. 26417-2 25 letna mati mlada, prikupne zunanjosti _i.n lepega vedenja, želi priti _ k boljši družini za dojiljo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26388-2 pod »Pridna in točna« na ogl. odd. »Jutra«. 26669-2 Pozor! Katera ljubljanskih učiteljic menja z Mariborom? Naslov pod vlJčiteljica 13« na podfužnico »Jutra« v Mariboru. 26696-? 500 Din nagrade in kompleten radioapa- Iščemo dame v Ljubljani, Mariboru. Celju, Ptuju. Ljutome ru. Rogaški Slatini, No vem mesti;. Brežicah Kočevju. Kamniku za predvajanje ln prodajo našega patentiranega aparata za konservira-nje »BECO«, ki je vzbu dll na ljubljanskem ve lese j mu veliko pozor nost in smo ga prodali v velikih množinah. — Cenj. ponudbe dam z življenjepisom. veščih tudi nemščine, nasloviti na Friderika Kratza d. z o. z., Stražišče pri Kranju. 26518-3 Kam potujete? Je egalno-! Z lukrativ-no stvarjo se vedno zasluži denar. Označite nam Važe ime in pošljemo Vam brez stroškov prospekte naših že vpeljanih, željnih in praktičnih predmetov. Vprašanje za 50 para Vam je vredno stvari. Agentura in razpošiljal-nica Joahim šapira, Miklošičeva cesta 14. 26673-3 potniki 2 prov. potnika ki bi bila tudi inkasanta, sprejmem za mesto Ljubljano. »Mina«, Maribor -Pobrežje, Nasipna 16. 26144-5 Potnika za obisk špecerijskih Čevljar, pošlo vod ia d,am ^^ tistemu, zanesljiv, z večletno pra- t „m Presla'b11 kakršno- 1 govcev v AHaueiniK. I kso. želi mesta pri večjem 5?1,1 St,aln° Bo- mlajšega, išče za skorajš- plošno naobražen, perfek- podjetju. Gre tudi franko °lsi" S.luge' skladiščni- | nji nastop tovarniško pod- ten v nemščini, muzikali- | na poskušnjo. Naslov v | čen, verziran inštruktor, | oglasnem oddelku Jutra« Mesar, pomočnika prejmem. Naslov v oglas. [ išče zaposlitev za takoj.' I pod »Poslovodja^. 26439-2 I S1®1, del° v, tOV,afnL oddelku »Jutra«. 26599-1 | Cenjene ponudbe na ogl. I------' I Naslov v ogl. odd._ »Ju- Dekle (služkinjo) katera bi bila vajena tudi malo v kuhanju, sprejmem. Plača po do- . e-h , £;- nem_ govoru Ponudbe na šk italijanskega ;'n fran_ n coske?a jezika ilče mesta značko »Pošteno dekle«. | ; fini rodb!nL Naslov: oddelek »Jutra« pod šifro I Prrkrloiallro »Počitnice«. 26101-2 - x r "Miajailta _ I izucena v mešani trgovini t-. j.. in trafiki, išče službo ta- uospodicna koj. Poldi Kogovšek, Pla ka. sluge tekača ali | jetje v Celju. Ponudbe na kaj sličnega. Sprejmem | podružnico »Jutra« v Celju tudi delo v tovarni. — pod značko »Mlad potnik«. Naslov v ogl. odd. »Ju- | , 26406 o tra«. 26639-2 Potniku | ki redno obiskuje tvrdke Poslovodja trgovine, avto-moto, ko- I po možnosti v vseh banovi tuai maio v Kunauju, iz večletno prakso pri otro- I nina - Rakek." 264^4-2 I }esarsl5e stroke' s širo- nah, želim dati malo žep sprejmem. Plača po do- | c!h 7jnn9.n* *lnven nem. I °64i>7-171 klm kr°S°m interesen- no kolekcijo novega epo- 1 tov, sprejme takoj za- hainega brezkonkurenčnega f. . 1 stopstvo konkurenčnih predmeta kot postranski uospodinja I motociklov za Slovenl- | predmet. Ponudbe na ogl. pod »Pre-26381-5 26603-1 Postrežnico pridno in pošteno, za do- K. Klopeinersee Post z dobrimi spričevali, vešča Jo. Cenj. ponudbe pod oddelek »Jutra« Kulmsdorf Avstrija ' I dobre meščanske kuhe, slo-I »Nujno« na ogl. odde-j go«. ' ' 30159.91 venskega, nemškega jezi- lek »Jutra«. I - ka in lepih roč.nih del,"gre j _ z- • lk samostojnemu gospodu L ---, . . , .. , ooldne od "8 do 11. ure I AbSOlventlUja ali dvema, kamorkoli. Po- M!... zs Padajo prvovrstnih ko- snreimem na 'Rimski cesti trgovskega tečaja, z zna- nudbe na oglasni oddelek „ J.. . Ies . ™ slTa'nlh , strojev št 7T vrata 9 Ui«n nemščine, išče služ- -Jutra« pod »Varčna«. paozen vodstva m najfinej- sprejmemo Ponudbe na ' ' bo kot začetnica v pisar-1 26440-2 | Pohištvenega dela jžče | oglasni oddelek »Jutraj^pod ni. Ponudbe na ogl. odd. " .......... ' -'..... 26627-3 Potnike Modistinjo I »Jutra« Dod šifro »Resna spretno in samostojno, z le- I in marljiva po plačo v stalno službo in | 26220-2 učenko sprejme modni salon »Chic« 1 T3_i, Ljubljana, Volfova ulica 3. . . / eK- POmOCniK 26612-1 J 1 s e e službo preddelavca, predpečmika ali skupnesa delavca. Rudolf Arnenšek, primerne službe; vzame | značko »Fabi«. 25615-5 p , • ||_ i manjše mizarstvo v najem froaajaika Iče tudi na deželi ali pa I PnfnilfJl dobro izurjena v vseh trg. I pristopi kot družabnik. — I .. ruuiiaa st-okab "in aranžiranju iz- Ponudbe na podružnico »Ju-I za?toPn,ka' v stroki zmož-ložb, z daljšo prakso, želi tra« v Celju pod »Strokov- nega, že vpeljanega sprej-mesta premeniti. Je zmož- niak«. 26694-2 me s.4 a r a žgajijekuhanja, ni kavcije, gre tudi koti poslovodkinja ali blagajničarka. Cenj. ponudbe p^d šifro »Agilna m»č« na ogl. Mizar, vajenca I Maribor, Pobrežje, Nasipna | oddelek""»Jutra«"." 26473-2 I ^sofprcka Snla pod dobnmi pogoji, ter j št. 35. 26256-2 I____ I ovicrsna MJld mizar, pomočnika v . . I Natakarica I Gojko Pipenbacher sprejme »Sava« v Kolo- I IVUnariCa dvorski ulici 18. tvornica likerjev, kuhanje malinovoa itd. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p^d »Žjanje, malinovec«. 26683-3 Natakarica __________I pridna, poštena in inteli- I Ljubljana, Gosposvetska 12. 26658-1 I samostojna, išče za takoj | g-entna, čedne zunanjosti, — Zahtevajte informacije. «1» ^ ' službo v hoteloi ali restav- I išče službe; gre tudi kot raciji. Naslov pove oglasni servirka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«. 26261-2 oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica«. 26456-2 25075-4 _ - ......---- - . Ako potrebujete i Gospodična kuhinjo. Predstaviti se j« delavnih moči, katere bi VB?ie kavciie , -1 .J I_ < a I 71 rvrve lil, -m n /i T-vn,". 1 fni'n„ -rv, ■ I ' Cameraikova šoferska šola Otroški voziček •na peresih, dobro ohranjen naprodaj v Ljubljani, Krakovska uldca 21, pritličje. 25156-6 Dekle pridno, zdravo in zanesljivo, staro od 22—28 let, iščem k večji rodbini vsak "dan med 11.. in l£ I zaposlili" mVd" počitnicami; ^^'^ka^f "del^! 1^^ ^ I omarico, umivalnik, uro na Rimski cesti 21, | bodisi za poučevanje za, ,,.. terf ^ J ^ ^IZ)10-^ ^™ TJtnc> ro- „; I i.—— Ji*. I ceni nrod a m - Yn«inv rwvv p Ljubljana. Dunajska e. M Posteljo Z ŽiČnikom =>6623-1 I sanje, za pisarniška dela I ...Vi. „„ „ , . ,, , , , . —, ali za katerokoli duševno ^ " k šite P»nJ' — I pa tndi fizično delo _ 8e gf^ pod sVestna m ',0" I 26465-2 CoTnncko VuliarJfa I obrnite na Akademski urad bezonsKa Kunanca dela T Ljubljanii univerza, dobro izurjena dobi takoj I ki yam takoj preskrbi za-. _________ nameščenje. Ponudbe pod nesljivo, kvalificirano moč. I z večletno prakso v mleč- Tt - i.,1 »A»l.,rn! riilnnlnlr I r* J —. 1 .. . . "" Mlekar »Ilotel« na oglasni oddelek »Jutra« 26620-1 Klavir, francoščino in nemščino I ceni prodam. Naslov pove 801 J oglasni oddelek »Jutra«. 26422-6 26316-2 I nih izdelkih in v Izučen vrtnar I z večletno prakso, vajen v- ml I samostojnega" vodstva, agi zarstv^ VTr^kedg°a "ln L? I Krojaški pomočnik zdravega sprejme stroj- namesftitev. _ P()nuabe na 19 let star. iz južnih kra-mizarstvo Albert 1 ' • mlekarstvu želi službe. Po- I lj'ca- — Naslov v oglasnem nudbe na oglasni oddelek | oddelku »Jutra«. 26601-4 »Jutra« pod »Sirar«. 26431-2 f JI s šthlfiutt k no mizarstvo Aioert aff,as_ ^ddek >Jlltra. pi>d jev naše države, želi priti cerne, ^g. sisKa, l,jud- §!fr0 »Vrtnar«. 26335-2 1 k dobremu mojstru v večji ljana. Hrana in stano-1 1 - • — -■ vanje v hiši. 26573-1 Prodajalce Služkinjo I agente, potnike, prodajalke | pridno in pošteno, za I sprejmem. Vsakodnevni vsa hišna dela. sprej- služek 100 Din. Alabasfa+t. mem v enodružinsko | Komenskega ulica štev. 17. vilo k 4 odraslim osebam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 26203-1 150 do 300 dinarjev dnevno kraj Slovenije," v svrho }ZJ. | zaslužijo oni, ki _ imajo Zaboje proda trgovina M. Tičar. Šclenbur gova ulica. 26319-6 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na GliDcab — telefon 2605. 26645-6 Prešo za seno fabrikat »Majfart« prodam. Ferdo Pustek, Šmarje pri Jelšah. 26157-6 Zidan štedilnik v dobrem stanju na pro daj. Ulica na grad št. 5/1. 26329-6 2 tanka za bencin ali petrolej po 1000 litrov prodamo po zelo ngodni ceni. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 26273-6 Starega železja več kot en vagon, različnega (od požara) proda na Bledu na Pristavi Kendo-va grajska uprava. 26278-6 1 par tovornih konj jako dobrih, na prodaj, eventuelno z vozom in opremo vred. Vpraša se pri J. Peklar, Krčevina 152, Maribor. 26420 6 Dva kaktusa velika, ravno v cvetju (popju), zaradi neprimernega prostora v stanovanju naprodaj. Poizve se v ogl. oddelku »Jutra« pod šifro »Kaktus 02«. Sezona za vkuha-vanje sadja pričenja Vpnrabljajte vsi prozorni celulozni parni papir fDunstpapier) Sidac, praktičen, lep, ekonomičen ir higijenski. Posebne gumi-ce za veaanje namesto motvoza. Tovarniški zastopnik A. Isakovič, Beograd Poštni pretinac 269. 8345 2 orig. oljnati sliki mojstra Jakopiča so naprodaj. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 26647-6 Vinskih sodov nekaj miz in stolov ter porcelana proda hote! Sion 26622-6 Malinovec nudi stalnim strankam na malo in veliko z 10 % popustom. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolo dvorska 3. 218-6 Zlato odpadke zlata, zlate zobe in drugo zlatnino kupuje po najvišjih cenah »Mariborska afinerija zlata«, Po-povičeva ulica št. 9 — pri kadetnici. 26036-7 Foto-aparat 6UX9, boljše znamke, kupi Franc Bertoncelj, Domžale. 26397-7 Registrirno blagajno malo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26475-7 Valjar za vrt rabljen, kupim. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 26564-7 Prodam radi preureditve lepo kuhinjsko opravo skoraj nov plinski štedilnik in tudi nekaj poside prostorno omaro s predali "3 opravo za kmečko sobo ai'. diie. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 26424-6 Otroški voziček modem, malo rabljen na prodaj v Podlimbarskeg: ulici št. 34. 26498 Novo barako primerno za skladišče ali stanovanje, prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra pod značko ».Nizka cena«. 26483-6 Ledno omaro tehtnico do 50 kg in števil "k pocemi prodamo. Vpra ati v kemični tovarni M. Ph. Kolar, Šiška, fcibertova 26512-6 Ročni voziček močan, na 2 kolesih za 400 moško kolo za 300 Din naprodaj t Kersnikovi ulici štev. 5 dvorišče. 26563-6 Otroški voziček in košarico na stojalu, malo rabljeno poceni proda Falout. Sp. Šiška, Aljaževa cesta 6. 26557-6 Opravo pult, stelaži in kredenco, skoro novo, se proda za polovično ceno. Pripravna za slaščičar no, delikateso, mlekarno in restavracijo. Na slov: Alojzija Gorjanec, Tržaška c. 26, Vič. 26546-6 Ugodno prodam 2 pudelna. furnirana, po - -— - .__________. , „ , .4.20 m dolžine, 2 stela- popolnitve v stroki. Na- P1"10«0 poznanstva! Za od- žl_ navadne, po 2 20X3 slov pove oglasni oddelek f?™r. znamko! — Kosnios, m_ 1 steklena vrata (pre-»Jutra«. 26343-2 | Ljubljana, postni predal 307 grada) v velikosti 2.70X 25620-3 2.20 m. 4 stelaže z ca 210-3 Dekle mlado im čedno, išče službo k otrokom. — Ponudbe na 250 belimi močnimi pre- Šofer-mehanik Gospodična srednjih let, pridna, varčna in čista gospodinja, išče fotografskega pOmOČnika I orožnikih. — Ponudbe na I jev, ki bi opravljal tudi mesto kuharice — najraje I star 19 let, zmožen popra pri finančni kontroli ali I vil koles in šivalnih stro t . ... 1 dali iz lepenke v veli- £astopmki I kosti po 1.50x2.50. 4 pod- , ,, ,, — , , i za obisk privatnih strank. I stavke za stelaže v ve- o«las. oddelek_>Jutra«podpri zeIo d(>b zaslužku likosti 0.75X2.50. pri pra v-»Dobrosrčna«. 26336-21 gla?er predmeti 8pre]: ne za trgovino modnega nemo. Ponudbe na podruž. I perila ali podobno. Cena »Jutra« v Mariboru pod I 4.500 Din. Na ogled iz šifro »šlager«. I prijaznosti pri A. Rolcu. 26*51-3 I Stična. 25216-6 dobro moč, proti dobri pla- oddelek »Jutra« rod kako drugo delo išče na- Resno zastonn|cft *°ln0 m°!tlrC M snreimem tilcoi za sero. »Orozmska kuharica«. mescenje. — L. P. Pegan, ';wuu /aaiupniCU zelo poceni prodaja ci .prejmem takoj za sezo- 26346 2 Ljubljana, Zaloška c. 14. I s k a v c i j o, sprejme za ga. Cankarjevo nat <5i no na Gorenjskem. Pn nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Dohc-k-opist« 2S679-1 Natakar prvovrsten dobi proti do-iiri plači mesto v kavarni Jadran« v Mariboru 26691-J Plačilni srednje starosti. kavcije I Pomočnika posobnega za vodstvo podružnice sprejmem. Ponudbe s sliko in zahtevo plače na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Kav-ija predpogoja, 26697-1 Učenca (ko) pridnega in poštenih staršev, sprejme boljša š-pece rijska in delikatesna trgo ina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov pove glasni oddelek »Jutra«. 26663-1 Trg. pomočnika (co) pecerijske event. delikatesne stroke, agilnega in zanesljivega, ne pod 25 let starega, kateremu so znane ljubljanske razmere, sprejmem. Le resni, zmožni, z najboljšimi priporočili nnaj pošljejo ponudbe s sliko, katera se vrne pod značko »Ljubljana« na oglasni od delek »Jutra«. 26661-1 Gospodično letnimi spričevali iščem 2 in 6-!etnima deklicama 1. julijem za Osijek. Ponudbe z navedbo jezikovnega znanja, prepisi spričeval in sliko na go. dr. Kraus. hotel Lišanj, Novi-Vinodcd 266321 Postrežnica zmožen, išče službo. Po- I želi zaposlenje za posprav-nudbe na podruž. »Jutra« I ljanje pisarne. Naslov pove v Mariboru pod značko | oglasni oddelek »jutra«. »Plačilni«. 2624S-2 1 26525-2 Volno za modroce še- . .-.-■• - - — i -------j-.*- nabrež- 28238-2 obl5k Privatnih strank S!a- je št. 5-1. 25718-6 va Gril, fesdelovalnica hvg. predmetov, Ljubljana, Rim- I s-ka cesta 2, pritličje, desno I »painiCO Prodajalka I Pletilja mešane stroke želi preme-1 s strojem 8/60. ali brez išče niti mesto s 15. julijem I službo. Ponudbe na oglasni ?li pozneje. Gre kamor- I oddelek »Jutra« pod šifro kJi v mesto ali na deže-| »Stalno 29«. 26529-2 o. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro I (IncrinHinia »Marljiva in poštena«. U05>p0ainja 26105-2 in kuharica I vsakega dela vajena, prid-Absolvent 1,3 poltena, želi kjerkoli trgovske šole. vajen že sll'|b,°-1 Ponudbe na oglasni trgovine. priden, pošten, oddelek »Jutra« pod šifro želi službe kjerkoli. Na- | »Kuharica«. 26591-3 slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26128-2 Mesto hišnika želim za takoj ali pozneje. | Imam veselje do vrta. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv 877«. 26618 2 Službo Žagarja ali brusača na jermeniku išče v ___., ,0 , , . , .i tej stroki izvežban in ^ l*Jl'"I vešč mož. Plača po do- Poštna pomočnica zmožna tudi vseh hišnih del, šivanja, gre samo za hrano in stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomočnica«. 26254-2 Strojnik govoru. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 26491-2 zaposlen v moderni kalorični centrali s 600 HP 25 afcm., iznčen ključavničar, vajen hladilnih naprav, absolvent višjega strojne- . ga tečaja, želi premeniti j OlUZtM) SlUge službo. Ponudbe pod »Par. ali skladiščnika išče 35 lef centr. 90« na oglasni od- I star, močan in pošten mo-delek »Jutra«. 26255-2 | ški. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Učiteljiščnica I,Priden" ^3 IV. letnika, 5Eeli čez počit-, __ . l niče h kaki rodbini kot I 20 let StaT fant paziteljica otrok. Naslov v I iSče kakršnokoli zaposlenje." oglasnem oddelka »Jntra«. I Naslov v oglasnem oddelku ' ~ 3 1 »Jutra«. 26609 9 26303-3 I 'n oiednico (Altdeutsch) in I opremo za odvetniško pi- r- „ j samo radi smrti prodam. UOSpOdJe I Natančnejše podatke da ki potujejo s stroji ali I pisarna dr. Senčar, odvet- kolesi, imajo priliko dobro nik, Kuj. 25937-6 zaslužiti. Kolekcija majh- na. za isto treba 705 Din. i D . „„. zastopniki se iščejo za Kebraste cevi vse sreze dravske banovi- I nove, prodaja Czechak ne. Hitre pismene ponud-l^ovi Vodmat, Slapničarie-be na oglas, oddelek »Ju- | va ulica 10. 26085-6 tri« Ljubljana pod šifro »Agiini in upeijani«^^ | Kompletno strojno Otroški voziček lep, poceni naprodaj. Na sli>v pove oglasni Oddelek »Jutra«. 26584-6 Otroški voziček na vametih, ponikljan, za 800 Din naprodaj v Knezovi ulici št. 31. 26600-6 Otroška posfeljica voziček in 50 kg volnenih odpadkov naprodaj v Ceg-narjevi ulici 4. 26596 6 Fotoaparat 9 X 12 poceni naprodaj na Sv. Petra cesti št. 49. dvorišče. 26655-6 napravo parne zage Brezposelnost I« polnojannemkom. « 5e • • ■ I obratuje do konca junija, je minula I prodam. Vprašanja na poker nudim petdeset novih, I družnieo »Jutra« v Celjn brezkonkurenčnih, cenenih, Pod značko »Pilana«. in v vsaki hiši potrebnih predmetov. Zastopnike{ce) pridne in poštene sprej- | PuhaStO perje 19627-6 m- m pr c ti visoki proviziji. Namestitev stalna. Pomd- čisto, čuhano. kg po 48 Din b/ je našli viti na: G v do % fe Premelč, Šoštanj. 26382-3 1^^°^^^ , . .razpošilja po poštnem po- Vpokojencem I vzetju L. Brozovič. Zagreb nudim lahko delo in dober | " zaslužek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« j>od značko »Ljubljana in okolica«. Nov voz breg. 10 sedežni, prodam. „ , Ferdo Pustek, Šmarje pri -6oo0-3 JeLSah_ 26158-6 Pozor, peki! Malo rabljeno železje za pekovsko peč prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Peč«. 26301-6 Potnikom in prodajalcem, ki obiskujejo privatno stranko, nudi se sijajen za- j služek s prodajo novega patentiranega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. Vzorec proti 10 dl- „ . . narjev v znamkah. No- Otroški VOZicek rodite še danes, da ne skoro čisto nov. z moder-zamudite priliko. Ar- nimi zastori, žimnico in tur Kohn, LJubljana, I pregrinjalom ugodno pro-c<*'kvena Ulica 21-1. dam. Naslov v oglasnem "»6504-3 1 oddelku »Jutra«. 26337-6 Po zelo nizki ceni prodam tri skobelnike. štiri omare za mizarsko orodje, 1 ročni voziček in 4 okvire za okna. — Vse te stvari so v dobro ohranjenem stanju pri Lavrin Antonu, kasarna Kralja Petra I. Poljanska cesta 40. 26616-6 Konkurenca ne igra nikake vloge! Mi smo zmožni tudi v namiznih prtih, rokavicah. damskih torbicah, čevljih, s\-S'»uih nogavic, srajcah. kravatah itd. Naše švicarske hišice so na velesejmu zelo občudovali. Cena 100 dinarjev. 6 krat praktično uporabljivo, šapira, Miklošičeva cesta 14-1. 26674-6 Fotoaparat 10 X 15 kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Aparat. 56624-7 Plinski štedilnik kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26636 7 Železno pločevino transmisijo, primer 6 s tečajem, staro bodečo žico, železne rezervarje in železno mešalko, rabljeno, kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek j Jutra c pod »Staro železo«. 26634-7 Knjig* Novejše knjige nemških pisateljev kupim. Naslove knjig z navedbo cene sprejema oglasni oddelek »Jutra« do 13. t. m. pod šifro »Knjige«. 26338-S 7 M 250 ccm z garancijo topim. Ponutt^e na og'at-nl oddelek »Jii60-l!i 6 sedežni avto vožen 30.000 k-m, prodm na obroke z avtotaksr.o koncesijo Bled—-Lesce. Valov v oglasnem oddelka Jutra«. 2^4-37-10 Dober 4cevni radio prodam za 900 Din. Naslov v ojjlasne-m oddelku Jutra. 26561-9 Radio-aparat visokofrekvenčen, v prav dobrem stanju, za direkten priključek na iz menični tok, za vse tri vrste valovnih dolžin kupim. Najnižje ponud be z opisom na ogl. od delek »Jutra« pod »Radio«. 26615-9 Jlvi&rn** »Ford« avto 4—5 sedežen, zaprt, ma lo rabljen, luksuzno opremljen, z novo pnevmatiko prodam za 40.000 Din. Garancija. Poiz-kusne vožnje na razpolago. Rafael Simčič. Stična. 25215-10 Star »Austro Fiat« z električno razsvetljavo, predeljen v poltovor-ni voz, nova pnevmatika, mašinerija intaktna, takoj uporabljiv, prodam zaradi nabave novega voza za 6.000 Din proti takojšnjemu plačilu. A. Roječ, Stična. 25217-10 Elegantna limuzina šestcillinderska, petsedežna. nemški kvalitetni voz, zadnja tipa, vsebuje vse tehnične pripomočke, po predpisu uvožena, naprodaj ati se zamenja za trgovsko blago. Naslcv pove oslasni oddelek »Jutra«. 25396-10 Motorno kolo v jako dobrem stanjn, za ceno Din 3000.— prodam v svrho nabave težjega vozila. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 25917-10 Motorno kolo ko-ro novo po zeio nizki ceni napTodaj na K'n<*ki cesti štev. 19 — dvorišče. 36515-10 Motorno kolo dobro ohranjeno kupi K. Pečnik. S t ozke 47. J°.ži< a pri Ljubljani. 2655S-'A »Ford« nova tvpa, poltovorai, nasilnosti" o—600 kg, vož, n 8000 km. radi preselit- o prodam. Na ogled v ga^U Harlev-Davidson, Ljubljana, Miklošičeva eesta. 263S4-1® Motorno kolo lahko, naprodaj v mehaifS-ni delavnici Nardin, Poljan, ska eesta 34. Renault limuzina 6 cilinderski (Monasix), 4 sedežen. malo vožen, z novo pnevmatiko, v izvrstnem stanju, zelo ugodo naprodaj. Naslov v ogl. odd. «Jutra«. 26613-N Dvosedežen avto lahkotovoren, pripraven z* mesarja, peka. ali mlekarno, prodam ali zamenjam za motorno kolo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2661149 Motorno kolo naprodaj v Knezovi ufTt* št. 5>£ 26682-10 Avtobus 18—20sedežni. skoro nov. * garancijo proda na n%rok»5 Destovnik v Šoštanju 26688-19 Motor s prikolico znamke Harley David-son, 1200 cm", v dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26648-10 Moško kolo skoraj novo, prodam za Din 1300.—. Naslov v -gl. oddelku »Jutra«. 26359-11 Avtomobil limuzina, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Poizvede-ti: Maribor, Trubarjeva 4. pri hišniku. 26033 10 Avto-limuzina 4—5 sedežen, vožen 24.000 km, v dobrem stanju vsled nreselitrve ceno prodam. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Novem mestu pod šifro Amerikanec 30«. 26041-10 Salon v slogu Luis XVI.. pra vo zlačeno, sestoj eče iz marmor, mize. konzol ne mize z velikim zrcalom, steklene vetrine, gobelin stolov in zofe, ter emplre-pisalne mize s stolom, zaradi po-manlkanja prostora ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26646-6 Fotoaoarat speciialno kamero, z zrcalnim refleksom, za-s t ornim zaniračem. z optiko Rietschel-Proli-near Fok. 1.9—13.5 cm, primerna za reportažo in visoke momente poceni prodam. Naslov v 4gL odd. »Jutra«. 26645-6 Avto Ford sedežni, dobro ohranjen, preizkušen in uporaben za avtotaksi. s kavcijo Din 10.000, radi selitve prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 26044-10 Priložnostni nakup Eleganten avto znamko Opel, štirisedežni, 20 HP, ngodno naprodaj. Vprašati pri Radio Starke!, Maribor, Ti - - - frg Svobode št. 6 26140-10 Tovorni Chevrolet li-Stonski, 5sedežna Lancia Lambda, mali Peugeot za potnike, vse v zelo dobrem stanju po nizki ce-ni orodam ali zamenjam za vino ali žganje. Informacije v z»j-trfcovalnici na Dumaiski c. žt- 37- 26370 10 Potniški avto radi odpotovanja po nizki ceni prodam ali zamenjam za kako drugo vrednovt. Naslr-«- v oglasnem oddelku Jutra«. 3630840 2 kolesi moško in žensko poeeal naprodaj v garderobi pri Figovou. 265G5-S1 Žensko kolo naprodaj v Riharjevi nI. 5 (Kolezija — Mirje). 2648611 Moško kolo dobro ohranjeno prod* Rozman, Vodovodna c. 6R. 26562 11 Damsko kolo dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »^utra«. 26560 11 Kolo naprodaj na Sv. Petra cesti št. S 29602-11 Spalnice iz trdega _ in mehkega lesa ter kuhinje, ali posamezn« kose nudi po najnižjih cenah Vidmar, Zg. Šiška. 26471-13 Več lepih spalnic masivnih, politiranih, p» ugodni ceni proda Josip Vižin, mizarstvo, Dorfarje — 20 minut od postaje Škofja Loka. 26367-13 Kompletno spalnico novo, iz češnjevega lesa, politirano ugodno prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 26368-12 Pohištvo Omare 550 Din Postelje 250 Din Noč. omarice 130 Din Kuh, kredence 580 Din Oglejte si vsi to lepo pohištvo, ki se dobi po najnižji ceni pri mizarstvu «Sava«, Kolodvorska 18. 26656-13 I POPIL MEHANIČNA POPRAVILNICA ZA: PISALNE, RAČUNSKE IN RAZMNOŽEVALNE STROJE, BLAGAJNE, GRAMOFONE IN FOTOAPARATE SE PRIPOROČA: LUDV. BARAGA Ljubljana ŠELENBURGOVA UL. 6 TELEFON 29—80 Spalnica k^mple^na, popolnoma nova, črešnjeva, masivna, T.-odno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Ju- tM«. 26333-12 Empyr vetrino r>">dam v Ljubljani, Gal-;u.-»vo nabrežje štev. 33. 26232-12 Spalnica - -»ni naprodaj v Ost >v; u/ci 8/1. 26513-12 Pohištvo T epe spalnice 2800 Din Kuh. oprave 1100 Din Vsako drugovrstno pohištvo se dobi najceneje pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18. Tudi na obroke. 26657-12 7 Ugodna prilika »s nakup moške obleke. r raur ni za modo in ši-^ke hlače, lahko dobi res d^bro obleko za mal denar, ker sem se odloČil vida tske obleke za polovično ceno. A. Kune, Ljub-3 na. Gosposka ulica 7. 25976-13 Pozor! "a'ceneje pridete do oble-ako si jo naročite pri Stravs, splošno kroja-0. Podturen št. 8, po-i Toplice, Dolenjsko. 26163-13 štiriletnega otroka -n v dobro oskrbo v Ud-a!: mesto. Pouudhe ca : asni oddelek -.Jutra« p 1 šifro splača sigurno«. 20467-14 Starejšo osebo -orejmem v dosmrtno oskrbo v lepem kraju. — Ponudbe lia oglasni oddelek »Jutra- pod >Za stalno«-. 26312-14 2_3 otroke --3mem v popolno oskrbo. 1 -lov v oglasnem oddelkn > ra«. ' 26+88-14 Bukovih cepanic vpč vagonov kupim. Po-- idbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Prvovrstna«. 26299-15 Smrekove hlode l<-pe kupim. Pismene ponudbe na naslov: Z a j c. Stična. 26320-13 Bukova drva lepe cepanicc, kupim več vagonov. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« p »Dobavi za jesena. 26482-15 ■iostilna in trgovina 'i3j posestva, v mari-ki okolici za 180.000,— naprodaj. Ponudbe na -ni oddel. »Jutra« pod 'dna priložnost«. 26133 Do 500.000 Din ko takoj izplačam, ako nudite trgovino ali lo-v nakup ali najem, r.a ahnf Ln prometni točki mestu, trga. ali večjem -raju na deželi blizu Selnice. Ponudbe, ki ostanejo tajne, je poslati na rlas. oddelek »Jutra« pod »Prevzem takoj«. 26344-16 50.000 Din -a pre-ios dolga na vknjiž-•o iščem. Ponudbe pod ši--■> »Proti primernim ob-• <-'?:m« na oglasni oddelek »Jutra«. £6221-16 Gospodična moment-ano v hudi stiski, prosi 1000 Din pos-ojila za dobo 1 meseca. Dopise na o^Ias. oddelek »Jutra« pod -Varno in dobro naložen«. 26390-16 Družabnico z nekaj kapitala, sprejme obrtnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Takoj družabuica«. 26667 16 10 % obresti plačam za 5000 Din posojila za razširjenje trgovine. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26671-16 500.000 Din za brezkonkurenčno podjetje iščem. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »00 %«. 26628-16 Restavracija Savski Tivoli Črnuče, se priporoča vsem cenj. gostom za obilno udeležbo. Cene zmerne. — Pridite, da se bodete sami prepričali. Se priporoča Fanči Fustova. 26376-18 Naznanilo Vljudno naznanjam, da sem prevzel restavracijo na strelišču pod Rožnikom. Tam se dobijo pečene in ocvrte piške. tudi druge jest vi ne se dobi, da se želodec dobro okrepi. Kava, čaj kak^o. čokolada, smetana je vsak čas na razpolago. Točijo se le pristna vina, da se lahko pri njih zaki-ma. Prepričajte se in boste zadovoljni, ker cene Vam bodo tudi povolji. V nede ljo tudi godba bo, da goste še bolj razveseljevala bo. Priporoča se Ivan Ka-pus. 26377-38 Koncesijo za špecerijsko in delikatesno trgovino oddam v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »koncesija«. 26347-17 Restavracijo staro, renomirano, z velikim senčnatim vrtom _ na zelo prometni ulici v Ljubljani oddam takoj v najem. Poizve se v oglasnem od delku »Jutra«. 26680-17 Deli' -tesna trgovina staro in dobro vpeljano, r vino- in žganjetočem, na prometni točki sredi mesta, radi prezaposlenosti lastni ka v drugem podjetju, zelo ugodno naprodaj. Režijski stroši zelo nizki. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro vpeljana«. 263% 19 __ __ " oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2642319 Lokal za pisarno ali trgovino ta veliko skladišče oddam s t. avgustom na Dunajski cesti. — Telefon št. 2236. 2-3891-19 Domačo veselico priredi dane=. 1'4. t. m. gostilna »Prešernov hram« v Rožni ulici štev. 29. 26342-18 Kje dobiš pristna štajerska. dolenjska iri dalmatinska vina? V gostilni »Jadran«. Cernetova 31, Sp. šiška. zraven sokolskega telovadišča. Lepo urejeni prostori, senčnat vrt je raznim društvom za razne prireditve brezplačno na razpolago. kakor tudi dva balinišča za prijatelje balinanja. 26495-18 Lokal za trgovino in stanovanjem oddam na Jesenicah. NasloJutra«. 36033-19 Lokal sredi -mesta oddam. Naslov v oglasnem -odd. »Jutra«. 26245^19 Trgovino z mešanim blagom, na prometni točki v Mariboru oddam za večletno dobo takoj ali pozneje. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »47«. 2G253-19 Sodelovanje - kapitalom do Din 50.000 aii primerno službo išče -rovsko naobra.žen go-- "d. Cenj. ponudbe pod r>"'ora inoč«/18 na podruž. »Jutra« v Mariboru. 26418-16 Družabnika velik modni saiotr s •f"k cijo in ko-žuhovino, 'ma dvojp podružnic r Mogel bi prevzeti " irnžnfco v Ljubljani ali v Trsta. Strokovna izobrazba nepotrebna. Sposonon mora hiti voditi administra--:vna dela in nadzorstva. Finančni u?p<-b zagotovljen. — Ponudb« pod šifro -Kapital do r.ftri.onn« na ■ glasni oddelek »Jutra« 26549-16 Družabnico -cije zmožno, iščem za mni prevzem gostilne, "leje tudi ženitev ni iz-M?ena. Ponudbe na ogl. Melek »Jutra« pod »št. II.11U«. 26432-16 lft.000 Din posojila proti povračilu 24 y ■ M Din mesečno. Ponudbe prosim na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Posestnik nove hiše«. 26549^10 Prvovrstno šiviljo Iščem kot družabnico ali (etkompanl), da jo zmožna samostojno vsa damska dela voditi. Vpraša se samo vsak dan zvečer ob pol 8-url. Naslov pove oglasili odd. »Jutra«. 56489-1« Gostilno di>bro idočo na prometn?m kraju vzamem v najem. — Naslov pove oglas, oddelek »Jufra«. 26331-17 Mlin v najem iščpm. Ivan-uša, Radeče p. Zid. mostu. 26284-17 Penzijonisti! V najem oddam za več let lppo in zračno vilo na deželi, ki vsebuje 4 sobe, 1 kuhinjo in klet. Zraven se tudi odda nekaj zemljišča. Najemnina ni visoka. Natančnejše podatke pri Mihaelu Salobir. Sv. Jakob p. Sv. Jur ob juž. žel. 2-6061-17 Hišo s trg. lokalom in stanovanjem, pripravno tudi za večjo obrt, oddam v najem ali tudi prodam. Marija Konstantin, Škofja loka. Kapucinsko predmestje 13. 26433-17 Tovarn, delavnico •primerno tudi za skladišče, takoj dam v najem v sredini mesta; velika cca 360 mJ, prostorna. Istotam oddam tudi 3 manjša skladba in 4 avtogaraže pod ugodnim? poznii. Ponudbe pnd šifro '»-Prilika« na ogl. oddelek »Jutra«. 26479-17 Gostilno dobro uvedeno na. prometni točki v Ljubljani vzamem takoj v najem. Ponudbe z vsemi predpogoji poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Premožen go-stilničar Celje«. 26429-17 Peki! V lepem trgu oddam dobro idočo pekarno v najem. — Na=Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23921-17 Oseb. točil, pravico od-topim za nekaj let. Dopise na oglasni oddplek -Jutra« pod značko »Zanesljiv 009«. 26009-17 Velik lokal in 2 skladišči v Floriianski ulic; s 1. juI. za 1200 D,n veliko delavnico ev. za stanovanje ter veliko in prostorno garažo v Cegnarjevi ulici št. 4. po dogovoru odda »Posest«. Realitetna pisarna, družba z o. t.. Ljubljana. 26345-17 Restavracijo dobro idočo. najmo.ierncje opremljeno (reprezentanca"!, v večjem mestu Slovenije pod tigodnimi plačilnimi po goji in nroti odkupu inventarja oddam v najem. — Pri restavraciji se nahaja tudi velika točilnica. Ponudbe na poštni predal 9. Ormož. 26610-17 Ključavničarsko delavnico nrodam ali oddam v najem. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Prodam«. 26352-19. Avto-garaža Kdor se zanima za otvoritev filialke avtodelavnice, na zelo z avtomobili prometnem kraiu, naj piše pod »Avtomehanlk« na oglasni oddelek »Jutra«. 26371-19 Trgovina majhna, z inventarjem radi starosti takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddel-u »Jutra«. 26264-19 Trgovino z meš. blagom na prometnem križišču v Ljubljani radi preselitve ugodno prodam. Najemnina nizka. — Koncesija na razpolago. Inventar po nabavni ceni. Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod -Redka prilika 93«. 26395-19 Lokal za čevljarsko obrt iščem na dobrem prometnem kraju. Ponudbe, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober lokal«. 25435-19 Delavnico lahko oa dvorišču, svetlo in suho, za papirno obrt v centrn mesta, v izmeri 100 m5 iščem. Lahko sa: mo prostor, na katerem bi se mogla delavnica nanovo postaviti. V istem poslopju se išče tudi majhen ulični lokal za trgovino, ponudbe t zahtevki na ogl. oddelek »Jutra« pod »Svetla«. 26472-19 2 vili z vrtom prodam v letovišču Laško pri Celju. Naslov pri po družnici »Jutra« v Celju. 2*54<>7-20 Stavbne parcele v Stični, v neposredni bližini kolodvora naprodaj po 3 do 5 Din kvadratni meter. VeUkost poljubna od 1000 — 8000 kvadratnih metrov. Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Ivančni gorici pri Stični. 25214-20 Lepo posestvo z gostilno na deželi na križišču banskih cest, zraven tudi vinogradno posestvo s hišo, kjer je tudi točilna pravica, tik farne cerkve in šole, brez konkurence, z lepim poslopjem prodam z vsem inventarjem. Ponudbe na podr. »Jutra« v Olju pod značko »Lepa prilika«. 25538-20 Ncva visokopritlič-na hiša vili podobna — z 2 kompl. stanovanji, 10 let davka prosta, na zelo lepem ne; stu v Slov. Bistrici poceni naprodaj. Skupno s hišo se proda do 2 orala zemlje. Informacij« pod naslovom J. Peče, SI. Bistrica. 25574-20 novozidana, z malim posestvom na periferiji Rogaške Slatine, ugodno ni prodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26276-20 Trgovska hiša ležeča v mestu, s hlevi, rc-mizo za vozove, prodajal-on za rejo perutnine ali izvoz, pripravna tudi za mesarijo, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »l'go den nakup« na inseratno agenturo Picklcr, Ftuj. 26277-20 Vilo enonadstropno, v Ljubljani, 9 sob, kuhinja, velika kopalnica, zaprta veranda, cela hiša podkletena, zelo prostorna, 1200 m2 zele-njadnega in sadnega vrta, v najlepšem delu mesta, posebno pripravna za zdravnika ali sanatorij, prodam ali dam v najem. Ugodni plačilni pogoji. — Resni reflektanti dobe naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26310-20 Stanovanjska hiša in 8000 m3 zemljišča v sredini mesta Maribora, uporabno za skladišče in industrjjske svrhe, na prodaj. Vprašati: A. P. Maribor, Vrtna ulica 17. 23514-20 Pekarsko delavnico ležečo sredi mesta, s hišo ia inventarjem, z mnogimi odjemalci, dobro vpeljano ,s 4 delavci, prodam. Prostori obsegajo 10 sob, v katere se da postaviti tudi parna peč, katere sedaj še ni v mestu. Naprodaj radi odpotova.nja. — Naslov: Ivan Zorič, pek in lastnik, Kačičeva ul. 21 Sisak. 25058-20 Nova hiša dvonadstropna, z več stanovanji in lokali za trgovino, na prometnem kraju pri_kolodvoru in glavni cesti je takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33985-20 Posestvo vinogradno, lepo, si sado-no®nikom in gozdom za sekanje, v izmeri 25 _oral.iV, arondirano, v bližini avtobusne postaje v Halozah — prodam za Din 150.000. Potreben kapital 100.000.— Din. Naslov v oglas, odd-»Jutra«. 26032-20 Parcelo solnčno. 539 kvad. metrov, za Gradom prodam. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 23974-20 Viničarijo z dobrim vinogradom, sa-donosnikom, veliko njiva ter vsemi poslopji prodam. Zgornje Hiapje 47, Sv. Jakob. Poizve se v oglas, oddelku »Jutra«. 26252-20 Pozor, gostilničarji in kavarnarji! Na morju pri Splitu -oddam novoopremljeno, elegantno kavarno in restavracijo, ki obratuje v letu in zimi. — Dopise na naslov; Kavana-restauracija »Jugoslavija«, Omiš, Dalmacija. 26279-20 Parno pekarno prodam v Zagrebu na prometnem mestu Da Tlici z trgovino poceni vsled od-potovanja iz Zagreba. — Vnašati: Vjeko^lav Ludaš. Zagreb. II'« a- 100. 2648049 Stavbno parcelo 700 ali 1400 m! veliko, v bližini nove cerkve v Šiški prodam. Poizve se v Sp. Šiški, Cernetova tilnca 32/L 249ilS-20 Vogalno parcelo primemo za vilo, v Ljubljani prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26351-20 Lokal v Kolodvorski nlici oddam v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«. 26517-19 Avto-earaža Kdor se zanima za' otvoritev filialke avtodelavnice, na zelo z avtomobili prometnem kraiu, naj piše pod »Avtomehanik« na oglasni oddelek »Jutra« do 15. t. m. 25905-19 Lokal za pisarno ali trgovino in veliko skladišče oddam s A. avgustom na Dunajski cesti. Telefon ?-2o« 25891-19 Poslovni prostori primerni za pisarne se oddajo za julij oziroma avgust v 1. ali TI. nadstropni nasproti pošte. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26516-19 Gostilno-vinotoč sredi mesta, s stanovanjem ln nekaj inventarja, proti kavciji oddam v najem. — pismene p«nudbe na oglasni oddelek »Jutra« T>od šifro »Na prometni točki« 26668 19 Skladišče dvoriščno, oddam v Prešernovi ulici. Vprašati v hotelu »Slon«. 26622-19 Gostilno v zvezi z mesarijo, obstoječo iiz treh lepih gostilniških sob, na noro najmodernejše urejene kuhinje, več lepih stan-ovanj_ skih sob s kopalnico, pri mesariji je najmodernejša nova avtomatična bi a di'ni-^a, klavr.c-a in mesnica. na dvorišču je popolnoma nov velik hlev za živimo in zraven nov svinjak, tik hiše je prvovrsten velik vrt, k posestvu spada tudi en manjši travnik. naprodaj pod ugodnimi pogoji. Omenjeno posestvo leži v lepem manjšem mestu Slovenije, tik ob železniški postaji, v mestu je tudi kopališče in v bližini rudnik. Cena po dogovoru. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Gostilna in mesarija«. 26150-20 Mlin stoječ <»b banovinski cesti eno uro od postaje Rimske toplice, n« prometnem kraju s stalno vodo, v dobrem stanju, s približno enim ba zemljišča v lepi ravnini, naprodaj za ceno Din 45.000.—. Proda ialec: Kn^z Franc, gostilničar, Sv. Lenart., p. Laško. 26177 20 Hišico 3 »obe, knhinja in prti-klme, prodam v bližini Kamnika, S minute od kolodvora. Ponudbe pod šifro »Na letovišču 1001« na oglaeni oddelek »Jutra«. 26227-20 Vrtnarsko podjetje večje, dobro vpeljano, v sredini mesta Maribora s stanovanjsko hišo na prodaj. Informacije: A. P. Maribor, Vrtna ulica 17. 25515-20 Lepo hišo 2 nadstropno z modernfmi komfortnimi 5. 4 in 3 sobnimi stanovanji prodam v Celju v srpdini mesta proti nadplačilu Din 250.000. Natančnejše podatke daje Karel Gregorič v Celju. Vodnikova ulica št. 5, T. nadstropje, desno. 26029-20 Hišo z vrtom in poljem ob glavni cesti ■10 minut do kolodvira, v lepi legi. ®/i ure od me sta, naprodaj. Pojasnila daje Lipovnik, Limbuš prt Mariboru. 26414-20 Nova hišica poceni naprodaj v bližini Liubljane. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 2t>559-2t> Novo hišo dobro zidavo, z dva do štiri stanovanji in malo vrta v Ljubljani (mestu) kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takojšnje plačilo« 26506-20 Visokopritlično hišo dvostanovanjsko, novo, z vrtom prodam v Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26466 20 Stavbišča približno za 100 hiš. pri Dunajski cesti, nekaj malo viši, vse skupaj ali na drobno je naprodaj. Več pove: Podmiljšča-kova ulica št. 4, pritličje .Ljubljana 7. J 26493-20 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 23/1. 214-20 Zidano hiso s slamo krito, blizu Turjaka, blizu glavne ceste, avto-postaja, pri hiši malo vrta in veliko njivo prodam. Cena 17.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26587- Brezplačno stanovanje eno leto tistemu, ki preskrbi ali odstopi uradniku - bilancistu z 20 letno prakso mesto v Ljubljani ali izven. Stanovanje solnčno v novi vili, vredno mesečno 500 Din. Ponudbe pod »Bilancist« na ogl. odd. »Jutra«. 26523-21 Stanovanja v novi hiši oddam. Interesenti za večje solnčno stanovanje s petimi ali šestimi lepimi sobami, vse pritikline, moderni komfort. centralna kurjava v vseh prostorih, naj se oglasijo do 25. junija t. 1. pri arhitektu Josip Costa-peraria, Knafljeva ulica 15 26514-21 Stanovanle sobe in kuhinje oddam s 1. julijem v Rožni dolini, c-sU VIII/14. 26614-21 Sobo in kuhinjo tudi za letovišče oddam. Podutik 19, pošta Ljubija na VII. 26643-21 ■20 Umetni mlin in žaga s posestvom v bližini- velikega mesta, vse v najboljšem stanju, naprodaj ali v zamenjavo z večjim gozdnim posestvom ali do-broidočim hotelom v večjem mestu. Dopisi pod »Dober promet/21 Dravska banovina«. 36431-20 Hišo novo zidano, z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom prodam. Bolfeinkova 30, Nova Vas pri Maribora. 26413-20 Hišo prodam. Maribor, Pobrežje, Zaiata 1 ob Tržaški cesti, Zupan. 26411-20 Izredna prilika! Na najlepši točki Maribora ugodno naprodaj vila s 4 sobami in kuhinjo, vsa podkletena, lep vrt z različnim nasadom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26419-20 Lepo veliko hišo s trgovino, mesarijo, gostilno prodam takoj po nizki ceni pri farni cerkvi na Gorenjskem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26430-20 Posestvo srednje, v Stangi pri Litiji za 45.000 Din, z vsemi posevki in inventarjem prodam. — Vprašati pri: I. Benčič, trgovec, Jevnica. 26583-20 Vogalno parcelo pod Rožnikom ugodno prodam. Elektrika in vodovod tik parcele. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26663-20 Stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26639-žO Radi službene premestitve zelo ugodno naprodaj nova vila. obstoječa iz 8 sob, kuhinje. kopalni«-e in drugih pritiklin. Krasen vrt, na najlepši legi tik Celja. Stanovanje takoj na razpolago. Natančna pojasnila daje Rudolf, Celje, Prešernova ulica. 26687-20 """ Hiša z lepim sadonosnim vrtom, na lepem prostoru blizu kolodvora naprodaj. Vprašati v Mariboru, Koco-m-a ulica 4. 26690-20 Hiša z dvema sobama, malim vrtom in elektriko, pripravna za upokojenca ali obrtnika, blizu žup-ne ccrkve in šole v St. Jur.lu št. 22 pri Gro-supllem naprodaj. Po-iasnila daje A. Doble-kar, krojač v Št. Jur ju 22. 26629-20 Tovarniško poslopje v najboljšem stanju, z velikimi delavnicami, vodovodom in elektriko, v večjem industrijskem mestu Slovenije napro daj. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tovarna 100«. 26631-20 Pet oralov zemlje od teh 3 orale travnikov in njiv, 2 orala gozda in 3 orale vinograda v najlepši iegi v bližini Sv. Petra pod Sv. gorami v bi-zefjski okolici, zidana klet s kompletno opremo even ttei?v> tudi s stanovanjsko hišo in 100 sadnimi drevesi takoj naprodaj. Pojasnila daje Franc Presker, Graz, Bienengasse 40. 26458-20 Mlin za mletje kave moderen, na električni pogon, kompleten z motorjem in stikalom, ele-ktr. fDoppelmuhle) zelo praktičen io dekorativen za detajlno trgovino v brezhibnem stanju, vsled nabave večjega ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26428-20 Zakonca brez otrok iščeta dvo ali trisobno stanovanje v mesta ali kje v bližini. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod značko »Snažen, t-očen plačnik«. 28553-21 Solnčno parcelo krasno proda Joško Petan. Friškovec. 26534-20 Hišo v Rudniku 70 poleg hiše 1900 m! zemljišča ugodno proda Ivan Koder, Rudnik pri Ljubljani. 26507-20 Hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kupec«. 26484-20 Pritlično hišo prodam, 3 sobe. 2 kuhinji in pritikline s sadnim in zelenjadnim vrtom na periferlil Ljubljane. Cena 125.000 dinarjev. Ogleda se pri lastniku Prsne Pire. Zg. šiška, Ljubljana 7. 26509-20 Novo hišo s kavarno, jako dobro idočo, v najlepšem našem letovišču in zimski športni postojanki, na najprometnejšem kraju ugodno prodam z vsem inventarjem. — Naslov v ogl. odd. »Ju tra«. 26633-38 1 ali 2 dijakinji sprejme učiteljica s prihodnjim Sol. letom v centru mesta. Lepa, solmona soba, elektrika, klavir ter na željo perfoktna npmška kon-verzacija. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26357-22 4 dijakinje učiteljišča h boljših Todbin sprejmem prihodnje šolsko leto v fino in vsestransko vestno oskrbo in vzgojo. Kopalnica vrt, nemška konverzacija. Ponndbe na o-irlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna oskrba«. 26487-22 fUmvtanpi Stanovanje sobe in kuhinje, s prt tlklinami. ali veliko prazno sobo s souporabo kopalnice. Išče mir. na gospodi čnča. Ponud be pod »Mirna učiteljica 500 do 600 Din« na ogl. odd. »Jutra«. 25735-21 Stanovanje dvosobno, kabinetom In pritiklinami, prijazno in čisto, išče dvočlanska družina (mati in hčil za september. oktober ali november. Ponudbe bs oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro ofPrijamo stanovanje«. 26156-31 Stanovanje obstoječe ii 2 sob in kn hinje ter pritiklin se išče za takoj v Celju ali njesa najbližii okolici. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celju pod značko »Državni einovnik«. 26605-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam stranki brez otrok na Ka vik o vi cesti 5. 26611-21 Stanovanje sdnčno, sobe in kuhinje oddam stranki brez otrok na Kodeljevcm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26652 31 2 enosob. stanovanji takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20650-21 Mirni stranki oddam takoj 2 sobno solnčno stanovanje. Lahko na razpolago tudi lokal. primeren za vsako obrt. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26649-21 Stanovanje sobe In kuhinje, ali samo 2 praznih sob, kamor bi se event. mogel po«taviti štedilnik, išče mirna stranka — najraje kje v trnovski ali šeatjakobski okolici Navesti je treba tudi eeno Naslov je poslati na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna dva«. 11202-21 Več stanovanj po nizki ceni v Zgornji Šiški št. 41 odda Čarman Ivan. 26372-31 Dve stanovanji trisobno in enosobno. parket. oddam v novi vili za Bežigradom septembra. — Naslov v oglasuem -oddelku »Jutra«. 26114-21 Stanovanje išfe za 15. julij ali J. av gust 2-članska stranka brez otrok, 2 sobi, kuhinjo in pritikline. Center ali bližina. Tonudbe na oglašali oddelek »Jutra« pod »Fabrici«. 26193-21 Stanovanje sobe in kuhinje iščem za julij. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26294-21 Stanovanje dvosobno, separiran-o, s kuhinjo, pritiklinami, elektrika, vodovodom, pralnico in delom vrta oddam z avgii>forc v šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26244-31 Zakonski par starejši, išče stanovanje sobe in kuhinje s pritikli nami za takoj ali 1. sv. gist. Naslov v oplasnem oddelku »Jutra«. 26347-31 Stanovanje 2 sob in kuhinje ali pa 1 velike sobe s kuhinjo iščeta starejša zakonca brez Otr >k. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno«. 26340-21 Stanovanie pritlično, z 2 sobama in kuhinjo ter garažo za dva avtomobila oddam s 1. julijem t. 1. na dvorišču Aleksandrova c. 9. Pojasnila istotam. 26341-21 Stanovanje im hrano za prvošolca iščem pri boljši rodbini. — Dobo Tsflzorstvo in raz polaga klavirja zaželiena. Dr. med. A. Lavrič. Rogaška Slatina. 26446-22 Zdravnik išče v centru Ljubljane sianovanje s 4—o_ sobami, kopalnico in drngimi pritiklinami. Vselitev _ takoj. Ponudb,- na oglasni oddelek ».Tutra« pod šifro »Zdravnik«. 36478-21 Mesarijo s klavnico in napolnjpno ledenico v prometnem kraju Savinjske doline tik kolodvora in blizu cerkve, v hiši je tudi dobroiloča gostilna, oddam mlademu, agilnemu samskemu mesarju v najem skupno s tla-novanjem. Ponudbe r.a oglasni oddelek »Jutra« »Zagotovl'cna eksistenca«. 26453-21 Zakonca brez otrok mirna, iščeta majhno stanovanje ali prazno sobo. — Ponudbe z. navedbo cene pod »Herman« na oglasni oddelek »Jutra«. 26532-31 Krasno stanovanje 5 velikih sob. krasne predsobe. kopalnice in vseh prit:klin, popolnoma reno-virano, novo preslikano z vsem modernim koinfortom oddam s 1. avgustom. Ponudbe pod ^Krasno« na oglasni oddelek »Jutra«. Vdova po drž. uslužbencu z odraslo hčerko išče 2 sobno stanovanie s pritiklin imi za 1. avgust. 26461 31 Stanovanje 2 parketiranih bob. predsobe, kuhinje z balkon >m ter vseh pritiklin. solnčno in suho — vse pod enim ključem, oddam s 1. julijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26022-21 Stanovanje sobe in predsobe za kuhinjo eddam s 1. julijem za 250 Din v Stožicah št. 113. 26513-21 Sobo parketirano, zračno, 6 posebnim vhodom iu električno razsvetljavo oddam stalnemu gospodu v Trnovem, Kolezijska ulica 21/1. 26358-23 Sobo lepo. veliko, s posebnim vhodom, elektriko, išče zakoniki par s 1. julijem. Ponudbe v eglasurm odi. »Jutra« pod »Solnčno in čista«. 26354-23 Učiteljica v Ljubljani sprejme za časa počitnic eno ali dve učiteljici v lepo zračno sobo v centru mesta. Ponudbe pod »Center mesta« iia oglasni oddelek »Jutra«. 26356-23 Opremljeno sobo po možnosti s posebnim vhodom in skromno souporabo kuhinje, iš^e mirna ohiitelj (3 odrasle ose be) za čas od 15. julija do •15. avgusta najraje v Rožni dolini ali na Mirju. Ponudbe pod »Dunajčani« na oglasni oddelek »Jutra«. 26401-23 Moško ali žensko osebo ki bi im1-2J Štirisob. stanovanje z 2 vhodoma, pripravno ia pisarno, v centru mesta oddam. Na-felov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26552 31 Sobo in kuhinjo tudi opremljeno odda malo-članski družini Torkar v Zg. Šiški pri novi šoli. 26-348-21 Stanovanje sobe in kuhinje, elektr. luč pralnica, malo vrta oddam s 1. julijem ra 300 Din. — Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26438-21 Stanovanie sobe in kuhinje oddam s t. julvem v Mali vasi 49 pri Ježici. 26490-21 Stanovanje »obe in majhne kuhinje, v pritličju, v mestu oddam samski osebi po zmerni ceni. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26538-31 Sobo zračno in čisto, b parketom ter elektriko, v visokem pritličju, pri zelo mir ni stranki oddam stalnemu, mirnemu in več odsotnemu gfspodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26385-23 Sostanovalko ali 2 gospodični sprejmem v centru mesta v čedno opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Nasl>v v oglasnem oddelkn Jutra. 26075-33 Kot sostanovalko s-prejmem £ospod:čno s hrano ali brez. Rim-ka f. 23, levo. 26470-23 Lepo sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26477-23 Opremljeno sobo snažno, z elektriko in parketom oddam enemu al; 'fvjma g spiddma. Naslov v oddelku -Ju- tra--.' 26457-2" Sobo lepo opremljeno, v> bližini glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu ali gospodični s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddplku »Jutra«. 26462-23 Sobo lepo opremljeno, s poseb nim vhodom oddam s .15. junijem solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26306 23 Opremljeno sobo s po>ebiiim vhodom, s hra no ali brez oddam v Spodnji šiški, Cernetova št. 31. 26496-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno takoj oddam v Dermotovi ulici 33. 26503-23 Sobo v Gledališki ulici št. 7HI odda M. V. 26508-23 Opremljeno sobo v bližini glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogla&nem oddelku »Jutra«. 26124-23 Prazno sobo veliko, solnčno in zračno, oddam takoj ali s 15. junijem v vili ob Tivolija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26312- Prazno sobo z elektriko in poseb. vhodom. pripravno za pisarno takoj oddam. — Poizvp se na Starem trgu štev. 19/11. 26317-33 Lepo sobo s hrano in oskrbo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26459 23 Sobo v centru z dobro domače hrano pri boljši obitelji iščeta 2 solidni gospodični za 1. julij. Ponudbe s ceno na ogias. oddelek ..litra« pod »Točne v plačevanju«. 26293-23 Opremljeno sobo za 16. junij ali 1. julii oddam solidnemu gospodu v visokem pritličju vile blizu bonske uprave. Vprašati: Groharjeva 7. 36474-33 Sobo s kopalnico oddam na Mirju, Groharje va ulica št. 5. 26519-23 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26528-23 Opremljeno sobo lepo, v cpntru m^t-a poceni odda Bitenc, Florijanska ulica 10/II. 26536-23 Opremljeno sobo blizu kolodvora fFriškoveo št. 4) takoj oddam. 26485-23 Opremljeno sobo solnčno, s parkptom in električno razsvetljavo takoj oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni odiplek »Jutra«. 26526-23 Sobo s posebnim vhodom iz stop-niic oddam s 1. julijem na Rimski cesti štev. 2a oplasni oddelek »Ju-ra« pod značko »Jako ug"dno«. 26285-24 Gospod ^te-ligenten, srednjih let. df-bro s-ituiran, mirnega Enačaja, želi resnega znanja z dobrosrčno gospodično, staro do 28 let, vitke postave, trgovsko paobraženo, z nekaj prihrankov radi ustanovitve lastne trgovine ali gosti Ime. Le katera hrepeni po čisti neskaljeni zakonski sreči in hoče biti vzorna žena, naj pošlje dopis s sliko na -oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvestoba za zvestobo*. 26169-24 Mlad obrtnik oblačilne stroke, ločen, brez otrok, želi v za.kon s služkinjo, lepo mlado damo, ki je cmožna o»tati ivesta moža celo življenje, civilno ali po pravoslavnih obredih. Dopise na podružnico »Jutra« v Čepu pod značko: »Nisem verjela*. 26269-24 Mož v 50 letu abstinent, želi znanja s gamostojno žensko, ki poseduje posestvo ali goto vino. v svrho skupnega nakupa poses-tva. Dopise .pod »Posestvo.« na podr. »Jutra t Maribor. 26259-24 Se li najde plemenit gospod, ki bi po stal mali deklici neso-bič^n prijatelj? Neanonimne dopise na -oglasni oddelek >Jutra« p"d »Prva Jiubav« 26250-24 Zabava dofcra in poceni. Šlager. Izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. Ljubljana, Vegova ulica 2. Odškodnina malenkostna. Gospod ki prid« na Gorenjsko na počitnice, želi znanja z gospodično ali vdovo Go-renjko, staro 35—35 let v svrho skupnih sprehodov. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Letovišče 3S«. 36416-24 Osamljena uradnica v dobri stalni službi išče vsled spremenjenih življenjih raimer družbe sebi primarnega gospoda v starati T.a* 35 let. Fonudbe ni oglasni oddelek »Jutra« •pod »Skupni izleti*. 26883-24 Šifra »Udano« Prosim, da dvignete pismo. »Osamljena 92*. 26300 24 Kateri gospod preskrbi mladi dami dobro službo. Ponudbe na oglasni oddelek »-Jutra« pod značko »Iskreno prijateljstvo 65«. 26565-24 Na pot brez slovesa t otožnim srcem. — Torkov inserat neopazen. 26607-24 Dama , vrtova, miroljubna, brez otrok, dobro situirana, z gotovino 100.000 Din želi resnega znanja s srčno plemenitim gospodom, boljšim uradnikom. profesorjem in učiteljem. Starost 45 do 55 let. Besne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prijetno ognjišče« 26501-24 Katero plemenito žensko srce bi razumevalo po razočaranju razbičano srce idealnega akad. izobraženega. nesrečnega gospoda, mu posodila 5000 Din proti točni vrnitvi. Spasiteljici srce iz hvaležnosti. Ponudbe do 17. junija na ogl. odd. »Jutra« pod »Da-lija«. 26571-24 Dame, pozor! Konec je jeze in žaio-«*vanla za Vašimi svilenimi oblekami in nogavicami. koje ste si doslej uničevali s pranjem 7. vsemi mogočimi sredstvi. Perite samo z jVRenovatoriem« garan-itiranim svilnatopenečim sredstvom, koje podeli vašim bluzam, žemper-Jem, srajcam, čipkam, rokavicam itd. prvotno barvo in svileni blesk, kakor ob dnevu nakupa. Renovator zahtevajte v vseh trgovinah. Kjer še ni. pošljite na dolnji naslov 12 Din ln Vam pošljemo po pošti franco 1 karton »Reno-vatorja«. Poskusite in prepričajte se! Ako bi ne bili zadovoljni rade-volje vam vrnemo denar. »Renovator«-centrala Ljubljana. Flor-Janska ulica 31. 26581-24 Katera dama lz Ljubljane aH okolice bo razumela tu izražene besede in imela pogum, nuditi Iskreno in trajno prijateljstvo možu, 35 let staremu, in mu omiliti razočaranje, ki grize v duši. Dopise ha ogl. odd. »Jutra« pod »Divji mak«. "H3572-24 Rada bi enkrat, videla življenje ob naši Jadranski obali. Krin izmed premožnejših bi me vzel seboj ali vsaj to orno gočil. Dopise na oglas, od delek »Jutra« pod »Srečni dnevi«. 265S9 24 SenUve Redka prilika! Kat»ra simpatična dama, z najmanj 200.000 D;n, želi h:ti solastnica velikega in dobro idočega podjetja v Ljubljani, in obenem dobiti idealnega, popolnoma zdravega, simpatičnega in elegantnega moža? Cenj. dopise pod »Brza odlnč:tev« na oglasni oddelek »Jutra«. 26253-23 Trk prijateljice značajne. dobre gospodinje. vsaka z 20.000 Din otovine. se želijo seznaniti z dobrosrčnimi gospodi v svrho ženitve. Fred nost. imajo državni uslužbenci in samostojni obrtniki. Ponudbe po možnosti s sliko in natančnim naslovom poslati na podružnico »Jutra r v Celju pod značko: »Poročile bi se«. 26268-25 Vdova sred-niih let, pridna in poštena, z nekoliko gotovine in dvema otrokoma, se eli poročiti. Frcdnost imajo samo državni uslužbenci. Anonimna pisma se ne upoštevajo. Tonudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Piidna in skrbna go ^podinja«. 26297-25 Vdova 30 Stara, inteligentna, premožna, lepe zunanjosti, želi poročiti z mirnim, znefainin:, resnim io pre možnnn gospodom. Prednost. imajo vdovi in fantje brez otrok. Dopise lastnoročno s sliko poslati na oglasni 0'ldelek »Jutra« pod šifro »Jupiter«. 25984-25 Kuharica cedn«? zunanjosti. Ciste preteklosti, želi znanja zaradi ženitve z obrtnikom ali drž. uradnikom, vdovci niso izključeni. P ogoj, resne po-udbe, polni naslov, slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Antoninka«. 26499-25 Resnega znanja v svrho ženitve ž^li posestnik in državni uslužbenec, star ;>4 let. z gospodično, dobro gospodinjo, -ki ima vsaj balo. staro 24 —28 let. Ponudbe, če mogoče s sli ko, ki se sigurno vrne na osrla«. oddelek »Jutra« pod »Mirni dom«. 26617-25 Mladenič z dobro vpeljano obrtjo in lastnim posestvom želi v svrho ženitve znanja z gospodično 20 do 26 let, srednje ali večje, ne debele, postave. čiste preteklosti, katera ima veselje do gospodinjstva in event. obrta ter poseduje večje premoženje. Le resne ponudbe s sliko pod »Srečna bodočnost* na ogl. odd. »Jutra«. Dls-kreclja in vrnitev slike pod častno besedo zajamčena. Prosi se polni naslov. 26651-25 Gostilničarka želi poročiti starejšega go. spoda, ne pod 48 let starega. z nekaj kapitala, ki ima veselje do gostilne. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Skupna harmonija«. Tajaost zajamčena. 26693 23 Pes volčje pasme 7 mesecev star je ugodno naprodaj. St. Vid nad Ljubljano št. 42. 26171-27 Več parov golobov čistih pasem, krofarjev, *lo-rentracev, hunrlnov in dru-ih, prodam. Slavko Orne-jec. Št. Vid n. Ljub! ia no £7. 26172-27 Golobe vlasuljarje. bele, črne. krofee. rdeče, sive in bele prodam, černi Ant., Maribor, Ob bregu 4. 26258-27 Ovčjaka dve leti starega, s prvo vrstnim rodovnikom, kras nega po eksterieru. i perfektno dresuro policijskega psa na besedo in gest}, — prodam za Din 6000.-- «amo v najboljše rokj. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. 26226-27 Klavirji — pianini »Dalibor« (CSR) ki ste jib videli na Vele sejmu, »o prvorazredni in strumenti oklopne fcon strukcije, »grafi, 3 pedali (harfa), lahka precizna mehanika. eiektr. »vetilj ke. tačasoo še za reklam no ceno Din 15.200__ca obroke od Din 400__izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik, Ljubljana. Mestni trg št. 3 (magi strat). 74 Psico ruske volčje pasme prodam Xaslov v oglasnem odd»iku »Jutra«. 26533-27 Perutnino živo. kupujem. Iščem dobavitelje. Ponudbe s ceno je poslati na ogl. odd. »Jutra* pod »Eks-port« 26670-27 jji rr Pianino skoraj nov ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26353-26 Klavir prodam. Maribor, Pobrež ie. Zagata 1 ob Tržašk cesti. 26412-26 Klavir radi preselitve prodam rn Din 2500.—. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26461-26 Rabljen klavir ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 26042-26 Kratek klavir boljše vrste, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26522-26 Kratek klavir dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj v Kom?nsk?.ra ulici 10,1. 26544-26 Salonski gramofon s ploščami poceni prodam. Nnslov v oglasnem oddelku »Jutri«. 266S7 26 Pletilni stroj 8/50 prodam ali zamenjam za stroj 10/40. — Marija Grilc, Cerklje., Gor eni sko. 25694^29 Stroj za rezanje šunke sistema »Berkel«, malo rabljen naprodaj. B. Svoboda, Vodnikov trg 5. 26463-20 Pianini! Svetovno znane nemške pianine »Alfred Hauschulz«-Berlin - Neukolln dohite od Din 12.000 dalje _ t„di na obroke — izključno le pri generalnemu zastopniku R. Warbinek. Ljubljana, Gregorčičeva 5. 26180-26 Pianino brezhiben, spalnico, jedilnico, radi« iz palisandro-vine, nov, prodam. Maribor, Tattenbae-ho-va 21. 26266-26 Pisalni stroj dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelka sJutra«. 26535-29 Pisalni stroj znamke »Stoever«, popolnoma nov, zelo ugodno prodam. Pojasnila pri tt. Matej Orehek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. 26537-29 Šivalni stroj znamke Jas. po nizki eeni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26578-29 Malo stružnico (Drehbank) kupimo ali zamenjamo za kompletno varilno napravo. Naslov pove oglasni -oddelek »Jutra«. 26355-29 Čevljarski stroj Cilinder, še dobro ohranjen ter nekaj čevljar, orodja ugodno prodam. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 26685-29 Rrzovrtalni stroj (Schnellbohrmaschine). elektromotor 7.50 HP, 1380-220, in 4 kom. železnih oken 1 m krat 2 m kupim. Ivan Zobec, Spodnje Gameljne 17. P. Št. Vid nad Ljubljano. 26644-29 Denarnica z čez 8000 Din gotovine se je izgubila včeraj krog poldne na poti od stare šišenske cerkve do deželne ceste. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na šišensko policijo. 26672-28 Izgubil se je v petek popoldne, dne 12. t. m. psiček. rmenka«te barve, kratkodlak, ki sliši na ime »Pubi«. Prosi se, da se ga proti nagradi odda v graščini Zalog pr; Petrovčah. 266S6 28 infenruuij* Nasvete strokovnjaka želim dobiti za proizvajanje kakega dobičkanosne ga »ma^enartikla«. Razpoložljiva svota 50.000. lastni prostori zraven kolodvora.vceno elektrika. Ponudbe pod »Garantiram dobiček« na oglasni oddelek »Jutra«. 26237-31 Vino ljutomersko staro namizno belo in rudeč-e ponuja od Din 3.25 liter naprej Alojz Krainz, vinogradnik, Ljutomer. 36275-33 Košnjo travnikov na Ilovici prodam. Kramer, Dolenjska c. 5. 25176-33 Malinovec fini. pravi, pristni, ugodno dobite pri Lovrn ŠeBenik. kuhanje »adnih gokov — Liubljani. 26684« Amaterska dela 'razvijanje m kopiranje) ln foto-materijai je najcenejši pri foto Joško Smue, Ww-fova 12. podružnica Bled. Tapetniška dela kakor ot-omane, modroce, vložke ter vsako v to stroko spadajoče delo po najnižjih cenah prevzame Ce rin Ant., Maribor, Pristaniška 3. 26265-30 Preklic Obžaljujem in preklicujem žaljive besede, katere sem rekel Gašperju Ceferinu le tos na pustno nedeljo Strojenč.evi gostilni v Za lem Logu. in se zahvalju jem, da je odstopil od tožbe. — Kopač Jernej. 26626-31 W2SSSLSi Seno. otavo, steljo v košnji pod Rožnikom ugodno prodam. Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra«. 26243-33 Malinovec iz aromatičnih gorskih malin, vkuhatt * čistim riad-korjem. prodaja stara lekarna »Pri orlu« v Celju. 195-33 Stolarna - Žiri Jakob Fortuna izvršuje različne obične stole in zložljive vrtne mize razne velikosti lastnega izuma. Mize se lahko uporabljajo za razne lokale in dvorane. Ima večje število ene vrste vrtnih miz, ki se dobijo po zelo nizki ceni. 25834-30 Ia zidno opeko strojno, iz priznano najboljšega materijala nudi vsem cenjenim odjemalcem •po konkurenčnih cenah »Opekarna Zg. Šiška«, Ljubljana MI. Telefon št. 2S78. 26530 30 Soboslikarska in pleskarska dela po najnovejših skicah (Spritzmalerei) le pri tvrdki Anton Stiplošek — Krakovska ulica 5. Kuhinja, soba od 250 Din naprej. 26502-30 Pozor! žične posteljne vloge dobite najceneje pri tvrdki Pavel Strgulec, Gosposvetska c. 13 (ko-lizej). Sprejemam jih tudi v popravilo in sicer vložke v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložljive postelje. 26635-30 Foto Hudnik Celovška cesta 43 tramvajska postaja, izvršuje slike za legitimacije takoj, kakor tudi vsa amaterska dela po najnižjih cenah. 26642-30 Pozor, filatelisti! Zbirka z namk naprodaj. Samo Evropa 1850 —1890. 900 različnih znamk. Cena 5000 Din. Gregorič Milan, PtuJ-Vičava št. 9. 26521-39 <0 » < Lš* A štk'» Wt_. Poljska patentna postela sloiljiva praktična za touriste. vojake in za fenjalne kolonije. Stane Dia 35«.—. Liegestuhj praktičan "za ležanie in sedenie. Stane Dia ist___ Po tem imam čisto čo-bano perje kg po Dia 48.— čisto belo gesie k« po Dia O«— in čisti puh kg po Dia 25«___ t. BROZOVIC. ZAGREB Ilica 82. HI. Ženske 41 |i ne togujte ako vam izos.ta.ne perioda! Ne imejte strahu! Pišite nam samo in mi vam pošljemo od tisoč dam stalno z veseljem in sigurnostjo uporabljani Periodolin in tekom ei*e ure boste rešeni vseb s£rbi in strahu! Nikako razočaranje — kot mnogi tisoči drugih dam, boste tudi vi zadovoljni. Overovljeno in zajamčeno neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo za 90 Din, za močne nature in v zastarelih slučajih močnejši periodolin za 150 in 180 Din. Izključna razpošilja tev po laboratoriju W. H. OLXVIDT, Praga-Vršovice XIII. Ruska 12, V. Pošt. pred. 12. ZLATO v listih garantirano 23 karatno, za črkoslikarje, podobarje, Kamnoseke, knjigoveze nudim v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah. A. JANEŽIČ LJUBLJANA Florjanska ulica 14. Cez počitnice sprejmem mladega fanta iz boljše hiše v vestno oskrbo. Dopise na E. Schon, Graz, Grieskai 38. 82S5 Krznarske pomočnike iščejo za stalno namešče-nje vsi zagrebški krznar.-ki posloda jalej. Pomene ponudbe na »Savez hrvatskih radnika, sekcija krznarjev« Berislavičeva ulica 6, ali osebno pri vsakem krznarju Cepilni trakovi za trte, gumijeve vodovodne cevi za vrtove, gumijeve cevi za pretakanje vina — so pravkar prispeli. M. Rauch, Prešernova ulica 4, Celje. 7251 Okvirji za slike in slike M Prešernova ulica 4 206 GLASBILA ZA VSE: floltaa . ed Din 89.— gitare . od Din 199.— troanpete od Din 4S0,— harmonike od Din 85.— krom. in klavir-barm o-nik«, jaza instrumenti. Zahtevajte brezplačni CENIK ■ajreSje ia najcenejše tvrdke glasba Jugoslavije MEEVEL & HEROLD tovarna glasbil in harmonik Prod podr. Maribor br. IM Brezplačen pouk r gv iranju. Navodila ▼ »enikn z znanjem hrvatskega in nemškega jezika ter nemške stenografije — IŠČEMO. Obširne ponudbe z navedbo plačilnih pogojev naj se naslovijo na ravnateljstvo tovarne Du-garesa. 8361 •JSCemštci detcltsfci dom (Deutsches Tochterheim) vzgojevalni zavod in počitniški dom Graz, Klostervvies-gasse 34. Izvrsten pouk jezikov, najboljše reference. Zmerne cene. 8268 UMETNI in VALJČNI MLIN približno 1 vagon dnevne kapacitete, z žago in zemljiščem ter 2 stanovanjskih hiš v prvovrstni legi in v polnem obratu, v severni Dravski banovini, zaradi razmer poceni NAPRODAJ. Ponudbe pod »Priložnostni nakup« na podružnico uprave »Mor-genblatt«, Maribor. 8354 SREZKU NADZORNIKE nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2.400 in superproviziji. Nadalje pouča-vamo in zaposlujemo v vsakem srezu spretno žensko osebo zaradi nadaljnjega poučevanja v strojnem pletenju kot domači obrti. S prilogo znamke za odgovor pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosl. pletača, Osijek. 8219 CAS VKUIIAVANJA SE JE PRIČEL! Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove prip/ave za vku-havanje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana. Krekov trg 10. Krajevni prodajalci: Celje: I. Jagodič, Maribor: Carl Lotz in Pinter & Lenard. Ptuj: F. Vogel, Brežice: V. Petan, Kranj: »Merkur«, Kočevje: F. Huber. Sevnica: A. Kastelic in P. šetina. Slovenjgradec I. Rojnik in K. Rojnik. Kaj naj čita nežno čuteča žena ? Roman R. Tagoreja: »Dom in svet«. Izdala »Tiskovna zadruga«. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena teta in sestrična, gospodična Katarina Konschess zasebnica dne 13. t. m. nenadoma mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo dne 14. junija 1931 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 11, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 13. junija 1931. 8382 ŽALUJOČI OSTALI. Pralno čudo v Liubljani Dan pranja za veliko perilo je muka in težko delo za vsako gospodinjo. Perilo samo te uniči vsled ribanja in žehtanja in visi v kratkem času zakrpano na vrvi. V 5 minutah je perilo snežno belo, oprano in splaknjeno, brez kuhanja, brez ribanja, brez žehtanja al'* krtačenja. Otrok opere v dveh urah več kot mama v enem dnevu: To čudežno iznajdbo bomo razkazovali v ponedeljek in naslednje dni ob 16. uri popoldne v hotelu »Uni-onu« v zeleni dvorani, Miklošičeva c. 1. popolnoma brezplačno. Prinesite umazano perilo s seboj, tudi gardine in škrobano perilo. Če kupite pri razkazovanju, dobite znaten popust. -S372 IPOCIITN1ICIE SO TU in mnogim povzročajo skrbi. Težko je izbrati primeren kraj, ki bi nudil tih in lep počitek, pa tudi primerno razvedrilo in utrditev zdravja 0f, znosljivih cenah. V Sloveniji ni primernejšega in cenej* šega kraja za letovanje kakor je )R A ID IIO - THERMA LAŠKO neposredno ob želcznici Ljubljana — Maribor. Zagreb — Maribor, telefon in telegraf, zato je stik z domom ali s podjetjem vedno v najkrajšem času mogoč. Te okolnosti so zlasti važne za podjetniška kroge in druge svobodne poklice. — Veslanje in kopanje v Savir ■ (2?o c), solnčne kopeli, radio - thermalna voda (37° C), bazen ed^n največjih v državi, kabine razkošno prostorne, diathermija, pr\ vrstna kuhinja, prehrana menu ali a la carte. prekrasna okoli zdravnik v hiši, masaža. — Cene sobam (parketirane) in prehr zmerne, najnižje od vseh drugih kopališč. Tri daljšem bivanju ;>n sobah popust. S<>63 Podrobna pojasnila daje: Uprava Radio 'Therme Laško (Sloucnijo) Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče, gospe MARIJE KRAČUNOVE roj. Jevsenakove smo prejeli od vseh strani toliko dokazov iskrenega so-čuvstvovanja, da se ne moremo vsakomur posebej zahvaliti. Najprisrčncjšo zahvalo izrekamo vsem, ki ste se je spomnili s cvetjem, posebej pa še č. g. župriku Jožefu Bezjaku za genljive besede ter sosednjima č. gg. župnikoma, zdravniku g. dr. Goričarju za pomoč, dalje pevskemu zboru požarne brambe iz Konjic, učiteljstvu in mladini zreške šole in sploh vsem, ki ste jo počastili z udeležbo pri pogrebu. ■ Zreče, 14. junija 1931. 83S1 Žalujoči ostali. t Naša zlata edinka Nadica je odšla med krilatce v svojem 3* letu in naju pustila v neutolažljivi žalosti. LOŠKI POTOK, dne 13. junija 1931. Žalujoči starši FRANCE in ELA ŽELEZNIH. 8371 Zapustil nas je naš zvesti tovariš in sodelavec v občinskem odboru, gospod pograjc prane občinski odbornik in blagajnik ki je po dolgi bolezni dne 13. junija 1931 umrl. Občina Celje okolica, kateri se je posvečal s tolikšno ljubeznijo, si ga bo ohranila v hvaležnem spominu. Celje, dne 13. junija 1931. 8380 Občina Celje okolica P. Rosenhayn: (Dagabund v frafcu Roman »Jelite, vam bi bilo to najbolj po godu,« je odvrnil mladi mož. »Dajte stroju katerokoli nalogo — rešil jo bo.« »Tu stoji železna blagajna, kakor vidim,« je dejal Wanamaker. »Ali jo more vaš stroj premakniti od stene?« Clifford se je nasmehnil." »V veselje si bo štel, da jo popelje po vsej dvorani na izprehod!« »Če se vam to »osreči,« je z drhtečim glasom rekel predsednik, s tedaj bi vam resničr o ...« »Počakajte najprej! Stroj naj pokaže, kaj zna.« Okoli težke blagajne so ovili vrv. Clifford je vpregel vanjo svoj stroj, ko mu je bil skupščinski sluga prinesel deset veder vode. Nekaj je zabrnelo v železnem trebuhu; para je zapuhtela, nekje se je višnjevkasto posvetila črta isker — nato je jela železna blagajna počasi drčati za strojem po dvorani. Vse je molče strmelo na ta prizor. Tudi Wanamaker ni črhnil besede; le njegove oči so nemirno plapolale. »Mogoče bi bilo vendarle,« je rekel predsednik, »da bi kak skrit mehanizem... Ali se strinjate s tem, da naš hišni strojnik...?« »Kar pokličite ga,« je smehljaje se odvrnil Clifford. Strojnik je prišel in nadzoroval prestavljenie železne blagajne na njeno prejšnje mesto. »Pustite nam stroj šful in dvajset ur, da si ga ogledamo,« je rekel predsednik. \Vanarnaker je vzel cigareto in poiskal užigalice. Nihče se ni zmenil zanj. Nato je vrgel cigareto na tla in malodušno dejal: »Petdeset tisoč dolarjev vam ponudim za vaš stroj.« Clifford se je nasmehnil. »Nu prav. Sto tisoč dolarjev.« »Ali res mislite, gospod VVanamaker, da sem tako prostodušen? Ta stroj pomeni konec vaše oblasti; kdor ga ima, ne potrebuje premoga. Lahko bo gonil svoje tovarne, želcznice in ladje z velikimi ali majhnimi modeli mojega stroja; zakaj če mu prodam licenco, jih lahko izdela toliko, kolikor jih potrebuje. In vi bi me radi odpravili s sto tisoč dolarji?« »Milijon,« je mirno rekel \Vanamaker. »Z Bogom!« »Vraga!« je kriknil \Vanamaker. »Zakaj sva pa trgovca, če se ne znava pogajati?« \Jaz nisem trgovec!« »Pet in dvajset milijonov dam; o vašem stroju ne bova več govorila: uničim ga vpričo vas.« »Meni je do tega, da bi stroj koristil človeštvu — ne pa, da bi ga gospod Wanamaker izpremenil v staro železje!« »Nesmisel,« je rekel Wananiaker, »nesmisel.« Nestrpno je mahnil z roko. »Petdeset milijonov bo menda spodobna odškodnina za vašo bol.« Med tem razburjenim prerekanjem poslanci niso mirovali. Spremljali so naraščanje vsot kakor zasoplo cirkuško občinstvo bra-vurno točko dveh akrobatov. In zdaj je rekel predsednik, ki je bil dobil navodila z leve in desne: »Mi vam ponudimo pet in sedemdeset milijonov!« Wanamaker se je odrezal: »Sto milijonov!« Kratek pogled na okoli — in predsednik je rek*1: »Sto pet in dvajset milijonov dolarjev!« Žila na Wanamakerjevem čelu je nabreknila. »Sto petdeset milijonov, da bi vas vrag!« Predsednik je trenil z glavo, eden izmed gospodov je mahnil z roko kakor v odgovor — nato je predsednik dejal: »Dve sto milijonov!« Clifford se je ozrl na Wanamakerja — a njegove oči so gledale naravnost. Wanamaker je molčal, in Clifford je dejal: »Dobro, strinjam se: dve sto milijonov dolarjev.« Finančni minister je pristopil. Roka mu je drhtela, ko je potegnil čekovno knjižico iz žepa. »Na Indursko državno banko,« je dejal. Eden izmed gospodov se je priklonil. »Jaz sem ravnatelj banke; po telefonu bom naročil, naj vam iz-plačajo vsoto, čeprav je blagajna zaprta.« »Kaj ne — čez. kako uro vas smemo pričakovati, da nam daste teoretična pojasnila.« 'Drage volje.« Wanamaker je potrepljal Boba Clitforda po ramenu. »Porazili ste me, mladi človek. Na vsej črti. A motite se, ee mislite, da sem hud na vas. Narobe. Nič mi tako ne imponira kakor smartnost. To ni fraza. Pojdi va — sam vas potegnem do banke; avtomobil čaka spodaj. Nič ceremonij, kar poidiva!« Odobravajoči klici so ju spremljali, ko sta stopila v avto in "se odpeljala. Glavnemu mestu Indurije tisti dan ni bilo namenjeno, da bi se umirilo — tisti dan, ko se je toliko reči, ki jih preživi normalna država v letu dni, odigralo v tesnobi dveh, treh sivih popoldanskih ur. Zakaj v trenutku, ko je »Wanamakerjev« šofer pritisnil na električno spuščalo, se je pripeljal pred skupščinsko zgradbo drugi avtomobil. Ne samo pred skupščinsko zgradbo, ampak pred Wanama-kerjev avto, tik predenj, da se ni mogel odpeljati. In iz tega avtomobila je stopil državni pravdnik Mac Coy. Ljudstvo, ki je — tako rekoč kot ostanek upora — obrobljalo trg, to ljudstvo, ki se je bilo rade volje predalo obratu razpoloženja v prilog temu tujcu, čudodelniku in rešitelju, je menda čutilo, da se dogaja nekaj sovražnega. Brez vsakega razloga je jelo mahoma klicati: »Živel rešitelj Indurije!« Clifford je hvaležno privzdignil klobuk; "VVanamaker se je zasmejal m potrepljal svojega spremljevalca po hrbtu. To je ljudem tako ugajalo, da so zakričali: »Živel Wanamaker!« PO SOLIDNIH CENAH IN TUDI NA OBROKE ISTM PUCH KOLESA IfirN. TOK, Ljubi Jana, Tavčarjeva nI. 7 - Podružnice: Kranj, Glavni trg št. 104, Novo mesto -------- OBLAČILNICA Posluiite se ugodnih kreditnih pogojev! Vsak teden prejmemo nove zaboje blaga, perila in čevljev. Pri nas najdete vedno najmodernejše in najaktualnejše! Ugodni, kredit, pogoji! Opozarjamo- zlasti na novosti za kopanje, šport in potovanje! Ikl RJ^A- NA OBROKE ! LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 00 ce Avtobusno podjetje N RODE v KAMNIKU obvešča slavno občinstvo, da je pričelo zopet % rednimi vožnjami na progi Motnik-Kamnik-Domžale-Ljubljana in obratno. Odhod iz Motnika dnevno ob 6. uri zjutraj; iz Kamnika dnevno ob 7.45 in 12.30; ob nedeljah in praznikih tudi ob 20. — Odhod iz Ljubljane dnevno ob 11.30 (prihod v Motnik ob 14.) in 17.30; ob nedeljah in praznikih tudi ob 23.45. Avtobusne vožnje po naročilu, taksi na razpolago, tovorni promet. 8311 MOVAK STROJNO MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA VTŽMARJE (poleg postaje) — ŠT. VID NAD LJUBLJANO Oglejte si lepo zalogo raznovrstnega pohištva. — Izvršujem naročila po lastnih in danih načrtih. IZVRŠITEV SOLIDNA. 169 CENE ZMERNE. Generalno zastopstvo motociklov „INDIAN" „MATCHLESS" MODEL 1931 Znatna izboljšanja kot: zamenljiva kolesa (Ausfallrad), nov generator, nov sistem mazanja in še 8 drugih znatnih novosti. Vse tipe z ali brez prikolice. MODEL 1931 Vse tipe tega motorja na skladišču. — Višje od 14.000 Din in dalje. — Najnovej. Model D/5, 4.98 KS »LIGHT 500« Din 16.500.— in vse druge tipe. ZAHTEVAJTE NEOBVEZNE PONUDBE! „TEBIN" v. njemirovski ZAGREB PRERADOVICEVA UL. 18 5664 flajnovej&e v brezalkoholni industriji. Naš novi patent za istočasno pripravljanje sode, limonade in pokalic. Prvovrsten nemški izdelek, Kompleten z vsemi polnilci in avtomatsko pumpo za sok. Stane samo 10.900 Din. Soki za limonade iz zajamčeno pravega sadja kakor tudi vse potrebščine po najugodnejših cenah. 8287 BEZALIN K. D., ZAGREB, Radišina 8 Petrole Hahn nenadkriljivi higijenski lotion proti izpadanju las in prhljaju. Cisti, omehčava in daje lasem blesk, prijetno parfimira, olajša česanje in ondulacijo. Prodaja se povsod. Zastopstvo: ZAGREB, Bogovičeva 3. 158-4 Din 30.000 kapitala iščem za svojo dobro in rentabilno uvedeno delavnico. Sprejmem agilnega kompanjona. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurna eksistenca«. 8338 Garantirana konstrukcija! Prostor za posteljnino. FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd. 6856 Najmodernejša oblikah ■A f CLS£t*)€-4ljfce DRŽ, SVE ^^SVJETSKE REKORDE L)*^ RAKU NA VODI l NA ZEMLJI. INDIANV^TCHLESS-MOTOCIKU.MiCHELiK GUME.VARTA AKUMULATOR.. .JCDIN" V M IcmPftVSKl .ZAGPFB.P^c^^ SAV AUTO PRIBOR Ležalne stole 14A, pe porzetjn 150 Drn Spalne fotelje paAerft. (livarne, »fcomane, garniture, modroce, pctelj- ue mreže, železne zložljiv« postelje in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik trg štev. 13 izprašanega strojarja in kurjača, ki se razume na popravila strojev in obdelovanje lesa, samostojnega, jugo-slov. državljana, SPREJME Prva jugoslavenska tvornica ukočenog drva d. d. na Sušaku. Pismene ponudbe s prepisi spričeval, opisom rodbinskih razmer in plačilnih zahtev poslati na navedeni naslov. 8330 PRALNO ČUDO? Peri s pralnim kompresorjem! Pralnih dni ni več, temveč samo še pralne ure! V 5 minutah je perilo snežno belo oprano. Zastopniki se sprejmejo za: Štajersko, Prekmurje, Medjimurje, okraj Čakovec in Varaždin. 8355 Samoprodaja: JOS. GOVEDIČ, MARIBOR, Prešernova ulica 19. • M«« IBM Postoj in eitaj! MO Iz uslužnosti, torej povsem brezplačno, dajemo vam, v kolikor vas to ranima, pohližnje informacije o sledečih 4 stva rib: Kje zamorete dobiti stalno hišno za-poslenje za pismeno delo. Kje se zamorete naučiti dobičk»no«c.n domač obrt. Ali, ako se želite baviti proti primernemu mes-čnemu pavšalu s prodajo mnogo iskanega predmeta. Ako želit6 prevzeti po srezih zastopstvo neke ugledne velike tvrdke. Pišite proti prilogi znamke za ovor. Oskar Lustig, ravnatelj, Osijek, Kremžrna ulica. 8231. &Cavno&ttte Za člane in članice po meri, bombažaste in volnene telovadne hlače češkega kroja, majce, blago za kroje, nara-ščajske hlače, srajce, šajkače, pasove, telovadne čevlje in vse druge potrebščine si nabavite po zelo ugodnih cenah in plačilnih pogojih v dobri kvaliteti v tovarni perila in oblek II Trgovski dom Stermecki, Celje Društva, zahtevajte specijalne ponudbe in vzorce! • 8197 RAZGLAS Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško se bo vršil v torek, dne 16. junija 1931 ob ^lo. url dopoldne v hotelu „Savinja" v Laškem DNEVNI RED: 1. Poročilo pripravljalnega odbora in sklepanje o podelitvi absolutorija. 2. Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o vsebinski ugotovitvi oblastveno odobrenih pravil. 3. Volitev članov upravnega in nadzorstvenega sveti*. 4. Sklepanje o povišanju delniške glavnice od 10 na 15 milijonov dinarjev. 5. Predlogi v smislu § 17 pravil in slučajnosti. Podpisniki delnic, ki so po veČini dobili za ta ustanovni občni zbor tudi še posebna vabila, kakor tudi vsi oni, ki po pomoti tega vabila morebiti niso dobili, se tem potom še posebej vabijo, da pokažejo svojo stanovsko zavednost ter se občnega zbora za gotovo udeležijo. Kdoi se občnega zbora ne bi mogel osebno udeležiti, naj pooblasti z zastopstvom kakega prijatelja ali znanca. Tiskovine za tako zastopstvo (Pooblastila) so se razposlala podpisnikom delnic istočasno z vabili. Kot legitimacija za udeležbo na občnem zboru velja izvirno začasno potrdilo. V Laškem, dne 11. junija 1931. 8322 Pripravljalni odbor Gostilničar, pivovarne d. d. Laško. » Vrste 4238-37 Lahki in jako udobni platneni čevlji sive barve s trpežnim gumastim podplatom, moški in ženski Din 49.—, Vrsta 3337-12 Platneni polčevlji za gospode, iz čvrstega sivega platna, lahki 'r> zračni in udobni. Za dom in za ulico. Vrsta 6637-11 Ako nosite obleko iz angleškega blaga, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja, izdelanega iz najboljšega boksa in okrašenega z okusno per-foracijo. Vrsta 6627-08 Eleganten udoben čevelj za odličnega gospoda sportista na terenu, tudi oni na tribunah ne morejo biti brez čevlja te oblike. Za letoviščarje. Vse leto čakate in se veselite dopusta. Delate proračun, kako boste najbolje izkoristili dopust. Razmišljate o tem, kako boste za malo denarja najbolje in najrazkošneje obuti. Računali smo s temi vašimi zahtevami, in smo vam pripravili veliko izbiro obutve za vsako priliko. Priskrbeli smo vam jih za izprehode, izlete, za družbo, tenis, za promenado, za potovanje itd. Obiščite nas v naši najbližji prodajalni, kjer vam bo naš poslovodja najbolje svetoval, katero vrsto obutve si izberite. Ne pozabite kupiti pri nas lufa-vložek za obutev, ki je neprecenljive koristi zlasti za poletni čas. Proizvajamo ga iz japonskega lufa. Zadnji dve leti se je lufa-vložek tako priljubil, da predelujemo od skupnega svetovnega pridelka 6 milijonov ys, t. j. dva milijona komadov. Ce ga denemo v čelje, omogočnje pravilno cirkulacijo zraka in varuje noge potenja tudi ob najtoplejših poletnih dnevih. Vrra 1137-03 Poletni polčevlji iz belega ali sivega platna; jako so lahki in udobni. Sivi za dnevno potrebo, beli za izprehode. Vrsta 1937-22 Vam vsem, ki ste izpostavljeni štrapacu, je treba za poletje lažjih čevljev. Evo jih s trpežnim podplatom za neverjetno nizko ceno. Vrsta 9637-21 Ta udobni, preprosti čevelj ima stalen krog odjemalcev. Izdelujemo jih iz laka, črnega in rjavega boksa za isto ceno. /rsta 7637-16 Poletna novost 1931. Eleganten čeveljček z bogatim okrasom, z nizko peto. Je jako lep in priljubljen. Prodala ili v k V konkurzni zadevi Bana Franca, trgovca na Jesenicah štev. 3 (nasproti hotela »Triglav«), se proda na javni sodni dražbi dne 15. junija 1931 ob 8. uri vsa zaloga raznega manufakturnega, špecerijskega, kolonijalnega blaga itd., inventar trgovine in pohištvo, ki se nahaja v stanovanju iste hiše. Po možnosti se bo vsa zaloga trgovine s pripadajočim inventarjem prodala hkrati. Zato pridejo v prvi vrsti v poštev ponudniki glede cele zaloge in inventarja. Natančnejše informacije daje podpisani upravitelj stečajnega sklada, pri katerem se je tudi v poslovnih urah zglasiti zaradi ogleda trgovine in zaloge. 82S9 Dr. Janko Vovk, ADVOKAT NA JESENICAH (HOTEL »TRIGLAV«) Razpis. Občina Moste pri Ljubljani razpisuje tesarska, krovska in mizarska dela, upeljavo vodovoda in dobavo centralne kurjave za občinsko zavetišče v Mostah. Ponudbe je vlagati do vključno 18. junija t. 1. do 12. ure j dopoldne v občinski pisarni v Mostah, kjer se dobe potrebni pripomočki za razpisana dela proti plačilu Din 50.—. Občina Moste si pridrži pravico oddaje del in dobav kateremukoli ponudniku ne glede na višino ponudbe. 8246 367 1 Zobje beli nasmejani Da boste imeli zobe zdrave, bele, bleščeče, ki se smejejo, kadar odprete usta, uporabljajte KOLYNOS. V treh dneh boste opazili razliko. KOLYNOS čisti zobe in dlesna tako kot zahteva higijena, da so očiščeni. Njena antiseptična pena, prijetnega okusa prodre v vsako zobno razpoklino in odstrani ž nje ono zoprno prevlako kakor tudi koščke hrane, ki zastanejo v zobeh. Ona uničuje nevarne klice in nevtralizira kislino na ustnah. Ako hočete imeti zobe bele in nasmejane, nepokvarjene od madežev in gnilobe, začnite uporabljati KOL.VNOS. En centimeter zadostuje, da jo razmažete po suhi ščetki. JmvcduiJJfifr'- rm - ' \/napravi , vse mM^^fgarantirano , . v / / nepremočljivo! //////„ //'/// ///// / rVaj6oljše sredstvo za prepojen je o6le&, 6laqa, šotorov in raznif) drugifj predmetov, d a ter i postanejo nepremočljivi ! vseh vrst, najboljše kakovosti, po zmernih cenah nudi za takojšnjo dobavo Ormoška opekarna v Ormožu 8180 I M P R E L I N je veliko boljši in cenejši kakor gumasto blago. Potrebujejo ga pri vsaki hisi. Za obleko, čevlje, klobuke, kovčege in brez števila drugih stvari. Pošiljam po plačilu 24 Din 2 komada z navodilom. 8312 Centrala Imprelin, Kranj 152, Jugoslavija Najnovejše dvokolo z motorčkom, JI «4 K. SM dvoko-I&sa, šivalni stroji, otRDški in igračni vozički in posa-mezffl deli najceneje. Ceniki franko, »TRIBUNA« F. B. L., j tovarnaidvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, K ar lovska e. 4» Poceni in vendar najboljša je Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185X78. Najboljši materijal. Cena 550 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! 68 SEVER RUDOLF, Marijin trg štev. 2. Bele in barvaste PLOŠČICE za ŠTEDILNIKE in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »MATERIAL" trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 3b Z TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL » i Birmanska darila kupite poceni in dobro prt H.Suttnet Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije ln Azije, Velika zaloga ur znamk, Glas-hiitte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Bco, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. iKap se atahieva o d poletnega obuvala? Da je trpežno, da v higijenskem pogledu odgovarja potrebi, t. j. da ne peče nog, da je elegantno in da so cene vsakomur dostopne. . Zakaj ne bi vi poizkusili ter nosili čevljev z vsemi tam vrlinami? še danes kupite platnene čevlje z Slvanlm gumastim podplatom »LAF«, ker ima obuvalo z šivanim podplatom največjo ventilacijo, a to je v interesu vašega zdravja. Izdeluje jih: Prva jugo-slovenska fabrika guma »REKORD" Josifa GL čuljkovida-Leskovac. 7011 Klavirji! Pianini! Največjih evropskih tvornic — HUPFELD — GEBRtJDER ZIM-MERMANN, LIPSKO (dokaz edinstvenosti je do sedaj prodanih 260.000 komadov), NEUMAYER, BERLIN, in drugih. Prvovrstni in precizni izdelki, neprekosljiva lepota glasu, izredna trpežnost, najmodernejše oblike! Cene od Din 13.500.— dalje, na obroke po Din 300.—. Pridite in oglejte si pri Družbi »HUSICA«, I-JublJana SV. PETKA CESTA 40. 8066 Solidno postrežem, izrekli ji boste priznanje! IZPOSOJUJE, POPRAVLJA IN UGLAŠUJE ! Lepota nog Nogavice fz gume dajejo nogi vitko tn dra_ žesino obliko. Današnja meda zahteva lepo in graciozno obliko noge, a to se doseže samo z nošenjem gumnatih nogavic. Noga se c« utruja, a obenem 60 poknte vse napake, kaicr tudi krčne žile (Krampfadern). Nogavice ia čiste ameriške gume brez šiva, tenke, popolnoma prozorne, daii lepo vitko nogo do kolena. Brez šiva. v barvi k<>že (Fleischfarbe) paT 180 Din. Pletene gum. nogavic« i» najfinejšega trtkojs za krčne žile do kolena par 190 Din; nogavice čez koleno in stegno samo po meni od 310 Din naprej. Pleša in Izpadanj« las je največja nesreča za staro ic mJado. V 24 urab zastavimo izpadanje lae za vedno, odpravimo vee prhljaj, srbež. hraste ln nesnago s sESPARCETTE« od dr. Dorraroe & Cie., Pariz. — Lasje bodo ozdraveli ia zopet bujno rasli. — Za uspeh garantiramo. — Garnitura stane 60 Din. CENTIFOLIA, kozmetiški ««vod, Zagreb, Jurišičeva S. Zahtevajte takoj b r e z p 1 » in« Ilustrirane e«rfke! POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah. ANTON BO C, Ljubljana Šelenburgova ulica 4. 166 jUiLlBSBSSESBElEEE; OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 85 Povsem zdravstvenim zahtevam odgovarjajoči aparati za hlajenje f/cCiricne popolnoma avtomatične hladilne > Semperfri£ide < Do«eze;o vsafeo ze/;eno temperaturo in jo avtomatično r z dr zoret/ o Prvovrstni in z ozirom na prostornino najcenejši izdelki v vseh potrebnih dimenzijah. Kakor za mala, tako tudi za največja gospodinjstva, za trgovine z živili in mesnimi izdelki, mesarije, delikatese, hotele, letovišča, gostilne, restavracije in bolnice, je mogoče dobiti le pri: Model Prostornina Cena 18 165 Sirov Din 12.900— IS 190 „ „ 13.988"— 20 260 . „ 16.820 — 25 400 „ . 27J80 — 31 870 . . 38.980"— 32 1660 „ . 49.960 - (Bančni zorod „*MerGater tfCavcnifc & <€o* d. m o. LJubljana, Selenh urfova ul. 2111. — (Blagovni odde te C Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi s Ljubljani. t