Leto LXXm., št. 14 Ljubljana, Četrtek 18. Januarja 1940 Cena Din 1.— SLOvENS tznaia .'sj: Jan popoldne izvzemal aedeije id praznike. — inserati do SO petit vrst a DiD z. dc loo *rsi d Din * 50 oo 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petlt vrsta Oid 4.— Popust pc dogovoru. in ser a tn i lave* posebej. — »Slovenski Narod« vena mesečne v lueoslavip Dtn 12.—. sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNlftTVO fJUBUANA. Knafljeva nltee »te*. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-34. 31-26 m 31-2« Fodretniee: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaveneva ulica 1. telefon St 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon St. 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. SlomSkov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10351. Pousod prjpraug za obrambo Nizozemska utrdila svoje meje — Obsedno stanje v južnih pokrajinah — Nemške priprave ob nizozemski meji — Novi ameriški poslanik v Bruslju izročil kralju Leopoldu tajno Rooscveltovo poslanico Amsterdam, 18. Jan. s. (Havas). List Maasbode se bavi z vojaškim položajem Nizozemske ter ugotavlja, da je Nizozemska svoj položaj, ki je te po naravi zaradi rečnih tokov močan, v zadnjih mesecih zelo utrdila. Pasti za tanke, mine, obrambni jarki in druga obrambna sredstva tvorijo močne utrdbe. Nizozemska vojska je dobro oborožena. Vsak armadni zbor razpolaga s 1000 strojnieami. Za napadalea bi bilo nemogoče zavzeti Nizozemsko v nekaj dneh. Amsterdam. 18. jan. AA. (DNB). SnoČi je bilo proglašeno obsedno stanje v južnih nizozemskih pokrajinah. Amsterdam, 18. jan. s. (Reuter). Vrmško vojaStvo je pričelo vso mejo proti Holandski obdajati z bodečo žico, ki je ponekod prepojena z električnim tokom. Drži ne pri tem naj t očne je poteka meje ter je nekje namestilo žice celo po sredi ceste. Pri Nijmegenu je neka vas popolnoma odrezana od vseh zvez s svetom. Bruselj, 18. jan. s. (Havas). Novi ameriški poslanik Cudavy je dospel v Bruselj iz Dublina v torek ob 23. s posebnim letalom. Takoj včeraj dopoldne je predal svoja poverilna pisma kralju Leopoldu III. Baje je prinesel s seboj posebno poslanico predsednika Roosevelta belgijskemu kralju, katere vsebina pa ne bo objavljena. Poslanik Cudavy je Izrazil novinarjem svoje občudovanje za hladnokrvnost in mir belgijskega naroda v sedanjem položaju. V belgijskih uradnih krogih vidijo v naglici, s katero je novi poslanik nastopil svo-ie mesto, kakor tudi v drugih okoliščinah veliko zanimanje, ki ga kažejo Zedinjene države za usodo Belgije. švedska bo branila svojo nevtralnost kljub temu, da je njena usoda zvezana z usodo Finske — Odkriti sovjetski načrti — Obrambni ukrepi tudi v južno vzhodni Evropi in na Balkanu Stockholm. 18 jan. a (Tleuter) V švedskem parlamentu je bila včeraj debata o zunanji politik:. Ministrski predsednik Hansson je poudaril, da bo Švedska branila vsaii poskus kršitve svoje nevtralnosti z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Odklonil je očitek, da prejema Švedska za svojo zunanjo politiko navodila iz nozemr-siva. Dejal je. da švedska vlada lahko sama presoja, kako mora najbolje delati za svoje interese in za interese severnih drŽav. Zunanji minister Gunther je dejal v svojem govoru, da je sicer res, da je bodočnost Švedske zvezana z usodo Finske, toda Švedska mora predvsem upoštevati svoj nevtralni položaj. Zato ne more storiti vsega, kar bi želela. Sved;ko čaka še čas hudega pritiska, toda politična linija Švedske je jasna in pomeni nevtralnost. Bivši zunanji minister Sandler je ostro krit ziral nevtralnostno politiko sedanje vlade. Dejal je. da bi morala Švedska poslati svoje čete na Aaland-ko otočje, da bi s tem zavarovala svojo nevtralnost. Polivka sodelovanja nordijskih d žav je doživela po njegovem mnenju ob priiiki sovjetskega napada na Finsko hud poraz, toda zadnja beseda o tej stvari še ni bila zgovorjena Sandler je dejal, da je sovjetski imperializem za Švedsko b lj nevaren kakor pa ambicije stare carske Rusije. Helsinki, 18. jan. A A. Vodja obrambe proti letalskim napadom v Goteborgu Ernst Fontel. ki je bil v Aboju za časa bombardiranja, je izjavil pred sta vn kom skandinavskega tiska v Helsinki h: Finska oblastva 9» našla v sovjetskih bombnikih, ki so bili sestreljeni v bližini A boja dva zemljevida, na katerih je zaznamovana pot. kako naj letijo piloti iz Leningrada v Stockholm in Haparano. To dokazuje, da mora biti Švedska pripravljena za vsako morebitnost. Zato mora Švedska že sedaj zgraditi zavetišča v vseh krajih Navzlic škodi, ki io le povzročilo sovjetsko bombardiranje, je treba ugotoviti, da so bombe, ki so bile vržene iz sovjetskih bombnikov, slabe kakovosti. Zaradi tega morajo sovjetski piloti jemati s seboj ogromno količino bomb. Polovica bomb ne eksplodira, večina ostalih bomb pa so zažigalne bombe. Sovjetski letalci bombardirajo vse kar dosežejo, posebno radi pa napadajo delavske okraje. Na Madžarskem Budimpešta, 18 januarja. AA. (Štefani) Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo naredbo, da se morajo vsi Madžari med 12. in 70. letom ter vse Madžarke med 16. In 50. letom javiti pristojnim oblastvom. da dobi vlada potrebne statistične podatke za primer, če bi bilo treba vse Madžare zaposliti pri delu za narodno obrambo. Na Turškem Ankara, m. jan. s. (Havas) Turški parlament je včeraj odobril soglasno nove kredite 25 milijonov turških funtov za narodno obrambo. Prebivalstvu v Ersingjanu in okolici so bili odpisani davki ter jim ie bila odobrena prednost pri prodaji blaga. Italija pripravljena za vsak primer Italijanski vrhovni vojni svet so sestane že 8« februarja — Pomembne izjave tajnika fašistične stranke — Sklepi pokrajinskih političnih tajnikov stranke Rim 18. jan. o. Uradna objava, da se bo vrhovni vojni svet sestal 8. februarja, se splošno tolmači v tem smislu, da se Italija pripravlja za vse možnosti, ki bi se mo- sle pojaviti spomladi. Čeprav je Mussoli-ni vzdrževal v poslednjem času neprestano tesne zveze z voditelji vojske, vojne mornarice in letalstva, kakor tudi s člani vlade, bo prvič po izbruhu svetovne vojne, da se bo sestalo vodstvo vrhovnega vojnega sveta. Rim. 18. jan. j. Havas. Na zborovanju okrožnih tajnikov fašistične stranke iz centralnih italijan provinc je tajnik stranke Muti imel govor, v katerem je dejal med drugim, da si morajo b ti politični činitelji v Italiji povsem edini, složn:. brez vsakršnih individualističnih interesov vdam Mussolinijevi polit ki, ki jo vodi zgolj načelo obrambe italijanskih interesov. Muti je pristavil, naj se Italijani ne vdajajo iluziji, da ie sedanji položaj Italije napram oboroženemu konfl ktu stalen in da bo tudi v bodoče ostal nespreman i en Muti je dejal: »Italija se lahko vsak trenutek] nutjde v nujnosti, da bo morala zgrabiti za orožje. Zaradi tega mora biti Ital'Ja pripravljena ta^o materialno, kakor tudi moralno za. vsak primer.« Rim. 18. jan. br V liktorski oala£i je bil veerai dopoldne sestanek 25 zveznih noli-tičaih tajnikov fašistične stranke is 25 po- krajin, ki ga je vodil generalni tajnik fašistične stranke Muti. O ostanku je bilo izdano službeno poročilo, ki pravi da so razpravljali o perečih političnih vprašanjih in sprejeli naslednje sklepe: 1. Akcijo proti demokraciji, boljševizmu in buržujstvu je treba dosledno nadaljevati v smislu fašističnih načel. Morebitne preostanke navad udobnega življenja in pacifizma je treba odpraviti ter s propagando in z vsemi drugimi sredstvi, ki so na razpolago, dovesti vsakega posameznika do preprostega življenja. Poslednje izpremem-be v vodstvu stranke in njim sledeči ukrepi se v nobenem primeru ne smejo tolmačiti kot sprememba strankine politike. Avtoritarne in totalitarne osnove fašizma bodo po bistvu in obliki še ojačene v vseh smereh, predvsem pa glede na razvoj imperialnega duha, na rasno politiko in avtarkijo. 2. Nihče nc sme misliti, da je sedanje stališče Italije glede na vojno nespremenljivo. Fašistična Italija bi lahko bila vsak čas spričo svojih obveznosti prisiljena zgrabiti za orožje in zato mora biti po svojih sredstvih kakor po svojem duhu stalno v pripravljenosti. Treba je tudi opustiti vsako manifestacijo kakršnihkoli internacionalnih simpatij. Italijanski narod ni pozabil zgodovine, ki jo je v zadnjem času tudi sam intenzivno aodoaivljai. 3. Pokrajinski politični tajniki naj ojač"i-jo svojo politično akcijo. V notranjepolitičnem pogledu je treba usmeriti akcijo v prvi vrsti a) na avtarkičm razvoj produkcije m delovnih sil, b) na razvoj vseh panog socialnega zavarovanja in njihovo brezhibno poslovanje, c) na kontrolo nad cenami, posebno v trgovini na drobno, d) na kontrolo nad uporabo živilsk'h kart, e) na omejevanje sezonske brezposelnosti, f) na pokrajinske trgovinske, industrijske in kmetijske probleme in g) na ojačenje obče moralne in materialne pomoči vojnim silam. 4. V socialnih vprašanjih mora ostati stranka nepopustljiva. Velika zavezniška naročila v Ameriki Wa?*hington, 18. jan. A A. (Reuter). Po poročilih iz obveščenih krogov ata Anglija In Francija predlagali Zedinjenim državam, da naročita v Ameriki trikrat toliko letal kakor Je bilo doslej naročenih. Predsednik Rooservelt je včeraj razpravljal o tesn vprašanju s finančnim ministrom Morgenthauom ter predatavn'kom vojske in mornarice. N°va naročila Anglije in Francije, ki bi se morala hitro izvršiti, bi znašala 8.000 letal in se mnogo večje Število motorjev. podmornica torpedirala norveški parnik Ladja se je potopila ▼ dveh minutali — Belgijski parnik g^hl na wk§kšb London, 18. jan. a. (Reuter). Ob južno-vzhodni angleški obali se je včeraj potopil belgijski parnik »Josephine Charlotte« (3400 ton). Zadel je na mino. Posadka je rešena. V Biskajskem zalivu Je neka podmornica torpedirala brez svarila norveški parnik »Fargesheim«, ki je bil na poti Iz An- gilje v Jožno Afriko. Torpedo je zadel ladjo v sredino in jo preklal na dvoje, tako da se je potopila v dveh minutah! Ladja ni mogla uporabiti niti radijske postaje ter poklicati na pomoč. Kapitana in nekaj članov posadke je rešil neki grški parnik in jih prepeljal v špansko luko Vigo. 14 članov posadke pa pogrešajo. Ukinitev železniškega prometa med Rumunijo in Nemčijo čez Poljsko zaradi ovir sovjetskih oblasti — Promet bo sel odslej le po madžarskih železnicah — Zmanjšan nemški izvoz petroleja in žita iz Rumunj je Bern, 18. jan. J. (Havas). Nemško prometno ministrstvo je odločilo, da začasno ukine ves Železniški promet med Rumunijo in Nemčijo, kolikor se je ta promet posluževal železniškega omrežja na Poljskem. Kakor poroča >Neue Zurcher Zeitung* je vzrok tej ukinitvi iskati v velikih tehniških ovirali, ki so jih delale sovjetske oblasti nemškim transportom po tistih odsekih poljskih železnic, ki so sedaj pod sovjetsko upravo. Zlasti se je sovjetska železniška uprava branila odprem 1 jati po svojih železnicah tiste transporte romunskega blaga, ki so bili namenjeni nevtralnim državam In jih je Nemčija prevažala samo v tranz'tu preko Poljske ter preko svojega ozemlja. Prav tako je sovjetska železniška uprava deiala velike ovire v prometu s tem, da ni dajala na razpolago zadostnega števila lokomotiv in vagonov. Ker se vsi ti nedostatkl niso dali odpraviti na konferencah nemških in sovjetskih železniških strokovnjakov, je bila Nem čija slednjič prisiljena, da je promet preko Poljske popolnoma ustavila. V bodoče bodo val vlaki nagovorjeni z rum unskim bla- gom vozili v Nemčijo preko Madžarske. Po sodbi švicarskega lista pa je malo verjetno, da bi se promet med Nemčijo in Rumunijo s tem znatno popravil zlasti sedaj, ko so madžarske železnice zaradi zamrznjenih rek že preobremenjene z lastnimi transporti. Bukarešta, 18. jan. br. Kljub velikemu prizadevanju nemških oblasti, da bi čimbolj pospešili uvoz petroleja in žita iz Ru-munije, se je moral ves blagovni promet med obema državama sedaj omejiti le na železnico. Nemčija bi morala po pogodbi iz preteklega leta dobiti od Rumunije po 130 tisoč ton petroleja na mesec, doslej pa ga je dobila v mnogo bolj omejenem obsegu. Nemška železniška uprava je bila celo prisiljena poslati v Rumunijo 180 železniških strojev in več tisoč vagonov, da bi pospešila uvoz blaga iz Rumunije. Rumunija namreč za transporte v Nemčijo nima na razpolago nobenega vagona ne stroja. Glede na to je računati s tem, da bo mogla Nemčija z omenjenimi vlaki izvažati iz Rumunije na mesec le po 120 000 ton blaga, Francosko- egiptsko prijateljstvo Kairo, 18. Jan. AA. (Havas), Včeraj popoldne je bila v palači Zagaram e v Kairu manifestacija francosko-egtptskega prijateljstva pod pokroviteljstvom kneza Muha-meta in Alija, eglptskega prestolonaslednika. Kralj Faruk je osebno prisostvoval sprejemu, na katerem »o bile povabljene številne ugledne osebnosti Is meščanskih ln vojaških krogov. Bilo Je ve* govorov, v katerih so nasrlašali prijateljstvo Egipta z obema zavezniškima državama. O priliki prihoda in odhoda surerena je vojaška godba zaigrala najprej egiptsko kraljevsko h« Tino. nato pa marše I jezo ter angleško in turško himna Ruski bombaž za bolgarsko industrijo Sofija, 18. jan. AA. (DNB). V zvezi i ratifikacijo bolgarsko-sovjetske trgovinske pogodbe je odpotovala delegacija bolgarske bombažne Industrije v Moskvo, kjer se bo pogajala o dobavi bombaža za bolgarsko industrijo. Bombaž bodo bolgarske tovarne predelale ter ga nato zopet poslale v sovjetsko Rusijo. Računajo, da bo s tem zaposlenih stalno okoli 40.000 bolgarskih delavcev. Ravnatelj bolgarske paroplovno družbe polkovnik Slavljanov Je Izjavil tisku v zvezi s sklenitvijo pogodbe o plov*>t s sovjetsko Rusijo, da daje ta pogodba, ki se nanaša na prevoz blaga tudi drugim dr lavam nove motnosti. Italijanski glas o odstopu Hora Belishe 18. jsm. AA. IDIpJornatsfei urednik agencTje Štefani piše: Po pisanju angleškega taška ni debata v spodnjem domu dovolj raščistila vprašanja ostavke vojnega ministra Hora Belisbe. Parlament je sprejel položaj, kakršen je, toda. skrajnosti SO ni nihče dotaknil. Razvoj, kakor ga je nasTkal neki angleški list. se čita kakor v romana, toda manjka mu zadnje poglavje. Del angleškega tipska ohfcairoje, da so nekateri listi izkoristili ostavko Hora Belishe za ealje, ki popolnoma nasprotujejo nacionalnim Interesom. Toda t'sk, ki se ga očitek tiče. Je zelo verjetno oni tSsk, ki Je pod Sklovsko kontrolo. Take polemike v tisku o priliki prejsnjh rekonstrukcij vlade nI bilo. Pleskanje v spodnjem desna o priliki aluzije nekega govoru ka na pritisk gotovOi ftstov daje sklepati, r?a je v primeru Hore Belishe obstojala kampanja, k?! je odgovarjala interesom, ki niso nacionalni in Id bi se jih dalo identifi-cštiratl kot židovske interese. Vihar Eckhardt odstopil BvđimpeSta, IS. jan. AA. (DNB) Na sestanku delegatov stranke malih posestnikov je bila definitivno sprejeta ostavka vodje stranke Tiborja Eckharta. Istočasno ?e bilo sklenjeno reorganizirati stranko. Predsednic parlamentarne delegacije ostane le vedno Eckhart. medtem ko ie pred- sednistvo stranke prevzel poslanik WacL Iz notranje politike NADALJNJA PREUREDITEV DRŽAVE Današnje »Jutro« razpravlja v uvodnika o dr. Mačkovih političnih izjavah v Zagrebu ter piše v zvezi z novo organizirana banovino Hrvatsko: »Da je državnopravno mogoče organizirati ostale banovine, preden se sestane narodna skupščina, o tem ni dvoma. Fred-ba z dne 2G. avgusta izrecno pravi, da s« morejo določbe uredbe o banovini Hrvatski s kraljevim ukazom razširiti tudi na ostale banovine in se ob tej priliki lahko posamezne banovine spojijo ter njihov obseg spremeni. Pravna možnost torej obstoja. Toda dr. Maček je sedaj z vso odločnostjo poudaril, da on ni za tako proceduro i o da smatra, da se bo moglo o nadaljnji preureditvi države razpravljati šele kadar se bo sestala nova narodna skupščina. Dr. Maček se pri tem sklicuje na besedilo sporazuma, ki ga je sk'enil v Imenu hrvatskega naroda s predstavnikom krono g, Cvetkovićem. V tem sporazumu je rečeno, da ho »vlada v soglasju z merodajnlmi Činitelji pripravila vse, kar je potrebno za preureditev državne zajednice, In se bo dokončni obseg hrvatske banovine določil o priliki preureditve države. Dr. Mnčck je temu besedilu dal Interpretacijo, da ima šele narodna skupščina, ki se bo izvolila, pripraviti preureditev cele države. Tudi v svojih Izjavah Inozemskemu tisku je podčrta val kot glavno nalogo bodoče narodno skupščine, da dovrš! delo preureditve države, započeto z ustanovitvijo banovine Hrvatske. Problem Je s temi izjavami postavljen s pravnega na politični teren. Dr. Maček je jasno preciziral svoje stališče: nadaljnjo preureditev države je treba odložiti, dokler se ne sestane nova narodna skupščina. Z drugimi besedami se pravi to. da se z odlagan lem volitev odlaga tudi n-fino-vitev nadaljnjih avtonomnih banovin.« JNS NA DELU Politični prvaki JNS so Mil zadnjo dni zelo aktivni. Priredili so večje število shodov In sestankov. Bivši predsednik vlade Jevtič Je Imel več zborovanj v Požanvco ter v požarevskem srezu. Bivši minister dr. Dragutin Kojič je govoril na zborovanjih in konferencah v kragujevskem in gružanskem »rpzn, Vellmlr Popovie na shodih v paračlnskem in rovaničkem srezu, Dobrisav Jevdjevič pa v kočanskrm srezu. Večje število zborovanj je bilo tudi še posebej v južnih krajih države. REORGANIZACIJA MESTNEGA GOSPODARSTVA V ZAGREBU Na pobudo komisarja zagrebške mestu« občine Starč^viča in direktorja mestnega magistrata Einvvalderja je bil izdelan načrt, po katerem bo vse poslovanje mostnega poglavarstva popolnoma reorganizirano. Mestni magistrat bo razde!ion v 6 velikih oddelkov in sicer gradbeni, finančni, upravni, gospodarski, trerovsko-obrtni, in«l«stri|-skl ter poseben socialno zdravstveni. Doslej je veliko število odsekov otežkočaio delo v predsednlštvu ter bo ta organizacija mestnega poglavarstva zelo koristna, ker bo vse delo znatno poonostavlff^no. Reorganizacija bo Izvršena že prihodnji teden. T\ rZKUJUCITEV DELAVSKIH SINDIKATOV Po razpustu organizacije delavskih sindikatov se sedaj v zagrebški Delavski zbornici posvetujejo o tem, da hi iz te delavske ustanove Izključili tudi udruženje delavskih sindikatov, ki je bilo Ze črtano iz beograjske Delavske zbornice In ki bi se mu dopustilo delovanje samo kot običajnem« društvu. Anglija za čsL begunce London, 18. jan. s. (Reuter) Parlament« sta bila včeraj predložena dva zakona glede uporabe daru in posojila ansrleške vlade Češkoslovaški. Angleška vlada ie v začetku lanskega leta dovolila Češkoslovaški pomoč 4 milijone funtov. Ta denar bo sedaj porabljen za pomoč češkoslovaškim beguncem v Angliji. Ostanek posojila t milijonov, ki ga ie isto tako lani dala Anglija Češkoslovaški, bo porabljen za kritje angleških privatnih terjatev v Češkoslovaški Anflija fmfraiis Sito tudi v Bolgariji Sofija, 18. jan. e. V Sofija sta dosr*»r», Leo Swanenberg in njegov tajnik Feliks Straat iz Londona. Swanenber* je g'avrd direktor angleškega ministrstva za prehrano. Dospel je v Bolgarijo, da prouči vprašanje preskrbe Anglije s semeni iz Bo1 zarije. Vcerai ie obiskal ministra za trgovino in zavod za izvorc in se rrzgovarial m strokovnjaki glede blaga, ki bi se lahke izvažalo iz Bolgarije v AngUjo, Sorzna poročita Curth, 18. januarja.- Beograd 10. Parni 9.9775. London 17.61, New York 446.^. Bruselj 75.10, Milan 22.50, Amsterdam 236.025. Berlin 178.60. Stockholm 106.15* Oslo 101.35, Kopenhagen 86.05, Sofija 5.3o Bukarešta 3.30. Finci odbijajo v hudem mrazu sovjetske napade Odlična organizacija finske vojake —- Po angleških poročilih se tunika z bojišča pri Saall 40.000 mož sovjetske vojske Helsinki, 18. jan, 0. (Hava*> Položaj na finsk h bojiščih je zaenkrat nesorernenjen. Na skrajnem severu so v akciji tri sovjetska divizije. V teku zadnjih 43 ur so pod-vzeli sovjeti tr; lokalne napade, ki pa so bili val odbiti. Helsinki, 18 jan. a. fReuter) Na bojiščih so vse operacije zaradi silnepa mraza zastale. Kakor pa poročajo z bojišča pri Sal-H, se t::m skoro vsa sovjetska vojska okoli 40.000 mož umika najbrž iz bojazni, da b; j: bila sicer zaradi mraza onemogočena oskrba z živili. Mislijo, da je vrhovno poveljstvo sovjetske vojske sploh odločilo, da preko zime ustav: operacije na tem delu fronte. Umik se vrsi brez bojev ter ju pri-šln m, do manjših patrolnih spopadov pri Salli. 1 . .»ćajo. da imajo sovjetske čete na Kurelijski zemeljski ožini velike izgube zaradi mraza. Baje je zmrznilo okoli 1000 sovjetskih vojakov. Posebni poročevalec angleške radijske družbe, ki je posetil te dni utrdbe MannerheJnove linije pri Viborgu, opisuje odlično organizacijo finske vojske. Pravi, da imajo po mnenju finskih oficirjev sovjeti na tem delu fronte okoli 400.000 vojakov, da pa nastajajo težave za njihovo oskrbovanje, ker so Finci razdejali železniško progo proti Leningradu ter popravila še niso končana. Ifoi,!p;,:i-tov. ki so jih poslale vf>e indutstr^ke in trgov nske ter skupne 7ibornice v državi. Zastopanih je 14 go£-pooi-dk h zbornic, ki so pos'ale 52 delegatov, in 10 večjih gospodarskih orgrniracij. katere zastopa 28 delegatov. Svoje zastopnike 50 poslaJe tudi hrvatske gerpodarske zbornice. Javnosti jc b'la dostopna samo popoldanska plenarna konferenca ki ji je predsedoval ^jJti. Po poročilu predsednika Ivana J< '. ufifen • so prtšh na \"rsto refei^iti delegatov osta- Th zbornic. Tajin k beogi-njn^e zbornice dr. Svfitlstav Marodič je poi-cčal o izpremem-bi pverTT>!«o\' o pridobrdni. Poročal je, ns kakšnih osnovah je bila povečana pri > b-nn- in tudi o slabih posledica.1 prertpt* o volst\ai trgovslt!h knlig za n";.rr.:vđe zavezance pridobn: Te nove o^r'dbe bodo S3meta. glavni tain'k zagrebške ?br-niče dr. Vekosiav Fleišer o uredbi o c I plsu zaostankov, o kaz^n^k^h odredbah in skladu za dajanje nssrn 1. Obavni ta'nik zbornice v Osijeku dr. Temo Bel^rn ^e poročal o zakonu o tak^nh, o trošs bnsk^h predpisih pa sta poročala glavni lajni k zbornice v Novom Badu dr. Slavko Stanič n Slavni tajnik zbomlce • Splitu S. Boškovic. Hči tislži lpstno mater psži^a Po 23 letih pojasnjena poiara Krško 17 ianuarla Bilcj je I. 1916. ko je 8 decembra med 8. in 9. /večer izbruhnil v hlevu posestnice Antonije Gorenc v Dolnjem £abukovju po žar, ki jc uničil gospodarsko poslopje s pohištvom, gospodarskim orodjem obleko »n živežem. Požar je ogražal tudi sosedno Boltejcvo hi«o, ki je oddaljena samu 4 metre, a so jo požrtvovalni varani resili Skoda, ki jo je povzročil požar ie znaSala v tedanji vrednosti skoraj 4000 kron kar je bil takrat zelo lep drnar 2e po tem kako je bil nastal požar, je bilo takoj jasno, da je bil ogenj podtaknjen, vendar pa ni bilo tedaj za storilcem nikskega sledu. Komaj dva meseca nato se jc pojavil zopet rdeči petelin na skednju Franca Bolte-ja v isti vasi Skedenj je pogore' in ae je ogenj razširil tudi na hišo. na kateri je zgorela streha, nadalje na svinjak, v katerem so zgoreli prašiči, na hlev. kjer je zgorel vol in na kozolec Požar je ogražal tudi življenje domaćih, ki so vsj se trdno spali, ko je bil požar že v naj\ečjem razmahu. Tudi v tem primeru se ni da'c mčesar resiti in je bilo skude tudi okrog 4000 kron. Požigalec je zopet o pravem času izginil. Za oba požiga so ie takrat sunidi Francko Hribarjevo iz Dol. Zabukovja in sicer pri Gorencu zato, ker je kupil od njenega očeta hišo in celo posestvo, kar pa njej ni bilo všeč, pri Boltcju pa iz sovraštva do njegove matere, s katero se je vedno prepirala, vendar pa dokazov ni bilo in ata požiga ostala nepojasnjena do današnjega dne. ko je izpovedala njena hčerka Muiej Marija, da jc mati zažgala obe hiši in da je to pripravljena prod sodiščem potrditi a prisego. Med drugim je Izpovedala njena hčerka Marija Mule j: »Točno se datumov ne spominjam, vem pa, da je bilo v adventu, ko sem se nekega večera prebudila in videla svojo mater, kako je popolnoma oblečena priSJa od nekod ter nam povedala, da pri Gorenčevlh gori. Dodala je. naj se nikar nić ne bojimo, ker da bo sedaj stara Gorenčevka imela dovolj ter bo morala od hiSe do hiše beračiti.« Tudi v drugem primeru se spominja prav dobro dogodka ter pravi: »Bilo jc v zimskem času tn je bil zunaj sneg, ko se je nekega večera, ko je sedel oče pri peči, jaz pa sem bila s 4 otroki že v postelji, mati odpravljala od his«. Oče ji je takrat dejal: »Ljuba moja Francka, tega ne delaj, ker se bos kosala,« mati pa mu je odgovorila: »Ti pa kar tiho bodi!« Nato jc odšla v kuhinjo ter vzela iz peči trske. Sicer nisem tega vide!a, sklepam p« to po rožljanju in ropotu v kuhinji. Potem je odšla in se vrnila šele čez kake pol ure vsa zasopla ter dejala: »Sedaj se pa pri Bolteju že sveti, ampak se ni takoj hotelo, sem ma'o počakala.« Oče ps je pri peči samo vzdihoval. Nadalje izjavlja i« Mulejeva, da je po njenem mnenju miti. ko je zažgala pri Go-renčevih, mislila, da bo zgorela tudi Bol-tejeva domačija, ki jc odstranjena samo j 4 metre, s so jo sosedje le rešdli Ko je mater večkrat vprašala, ali jc nič a« ptic vest. )\ je vedno odgovorila; »Punčarn kar tiho bodi.« Muleicva pravi, da jr mater sedaj ovadila, kor jo je pekla vest 7arad- nje-nepa dejanja, dočim niena mati Fran.'i ka Hribar odločno zanika, da bi zažjjtt'a omenjeni posestvi, niti se ne spominja točno, kdaj je gorelo Hčerka trdi, da jc resnica kar je izpoveda'a in da je pripravljen« pi> trditi to pred sodl:čem s prisego, mati pa pravi, da se h"če hčerka sam«, ma čevati, ker je dobila manjšo doto kakor je pričakovala. Prav tako pravi mati, da je že ta krat kmalu po po/aru ču'a, da je za2gal obe pos'opji neki Franc Rugelj. ki pa je kmalu nato umrl. Sodn:ku, ki bo reševal in sodil to zadevo, bo vsekakor težko ugotoviti, v koliko so izpovedbe hčerke Marije Mulejeve resnic ne Vsekakor mora biti obema o požaru nekaj jasno in ni vsa zadeva samo povod omenienega sovraštva med materio in hčerko. Prebivalstvo vsega okoliša pr;čakuje z zanimanjem poteka nadaljnje preiskave. SOKOL Dolenji TiOgatec. v nedeljo bodo tekme obmejnega okrožja v Logatcu v smislu razpisa okrežnega načelnika v izvedb So-kolskega društva Dolenji Logatec. Priče-tek ob 14. uri. Prijave v aoko'skem domu pismeno ali ustno do pol ure pred tekmovanjem. Žrebanje v sokolakem domu ob 13.30. Pošljite pravočasno prijave! Snežne razmere so odlične, na staro podlago 20 cm pada nov pršič. V nedeljo na svidenj« na belih obmejn h poljanah! — Sokolsko društvo v Zagorju javlja, da bo tudi letos veselo planinsko rajanje p'anincev in smučarjev ln aicer v nc rieljo 21. t. m. zvečer v Sokolskem domu Pridite vsi, ne bo vam žal! S (iCtnb&ega pfatna Premiera vesele ceSke k^m^'jc »Vražji Študentje« v k*nu ITnlonu. Od danes naprej bo predvajana v kinu Unlonu Izredno zabavna filmska komedija, ki Je napravljena po odrskem komadu Jaroslava fcaka. >Sola zaklad življenja«. Ta film nam podaja odlomke is sodobnega atudentovfke-ga življenja in sicer na tako izvrsten, odličen in obenem zabaven način, da bo f lm z veseljem gledala mladina., pa tudi odrasli ljudje. Prvi bodo gledali svoja lastna »junaštva«, svoje velike ln male pustolovščine, avoje vesele, za.bavne ln žalostne urice, primerjali sebe in svoje profesorje a on mi na fl'mskem platnu, starejša generacija pa, ki je že davno zapustila šolske klopi, pa se bo s veseljem ln ganotjem spominjala svoje nedavne mladosti in svojih najsrečnejših dni, mlade-nilke študentovake dobe. Film je napravljen v Pragi ln Je imel vsepovsod vel k uapeh. V Zagrebu je bil na sporedu nad dva tedna in ljudje si knr niso mosU nagledati odlične kc- ' ijo dala tudi v LJubliani dovolj « 1 rtCb&va |n razvedrilo. 344. štev. l4 »SLOVENSKI NAROD četrtek. 18. januarji 1M0. Stran* DNEVNE VESTI -r- U »Službenega li*ta«. >Službeni list kr. bansKe uprave cua^s*« Danuvine« U 5 z on* 17 t na objavlja uredbo o spie-mejuuan in dopolnitvah zakona o taksan na.edbo uprav« policije v J-juDljam o začasni ureuitvi p^oua-je piodaje bencina in k» iie oa območju uprave pol clJe nareubo up.ave policije v Ljuboani 0 prepovedi sanjanja smučanja in drsanja v Tivol skem parku in razne objave iz »Službenih novine. — Zaposlitev abMolviranih filozofov. Kakor sporoča prosvetni odcelek banske up.ave. bo b žKone možne namestiti ne kaj absolviianih f.lozofov Qe g^ede ua stroko za učitelje ijuoakib šoi in jih do de.-ti mešcansk.m šo.am za toliko ča^a dokier ne booc nameščeni na meščanskih ali srednjih šolah Kandidati ki m noten f?p. ejeti to ^aćasno službo, naj se prijavijo prosvetnemu jdclelku banske uprave — Razpisana /.d'a vinska Stužb* BanSka uprava razpisuje službo zdravn.ka zdru ten=. zdravstvene orjčine z-užem'e;*K proš nje je treba vložit pr. oansk; upravi du 8. februaria _ Razširjenje obrata in delokroga Rranj-^ke industrijske druži e Kraniske industrijska družba namerava *etos postaviti še eno v aoke peć Po inform.ieilah iz Beograda je dovolj -ne zt to že podpisan v resornem minlstistvu Raeen tega Kranjska industrijska družba namerava raz? rili svoj delokrog er »giaditi tovar idška poslopja v notranjosti države, naj fc- • v Bosni — Veliko povpraševanje po naš'h konjih rxk izvoz, Zarad; vojne je v vsen državah zadnje me? -e veliko povpraševanje za artilerljo. kakoi tudi lahke za ko-konj kljub motonzac.j še vedno neobhodne potreben pr vcjmri operacijah Z^'o je tudi pri nas večje povpraševanje pO konih ki sr se zaradi tegs nekoliko po-dr2žili Po vsej džavi zbirajo kupci m prekupčevalci konje Kupujejo težke konje za artiljerijo kakor tudi lahke za ko-njen ške oddelke V naši državi bi kupci iz drugih držav radi pokupili okrog 20 000 konj vendar je vptašanje. će jih bomo lahko Tn?-*ko |*vo«Hi — OkiOg 12.000 sezonskih delavcev je posl k> iz Nemčije v našo državo na i 32 mi"i;"onov d:nar ev Skozi Mar bor se je vrnilo iz Nemč je pred te ni skurno 12 117 ser.nrkih dclrvcev iz Nemčija. Ned p kovico jih je blo iz Prekncvurja, V M r bor so se pripel ja'i v 12 pee' nih vlak h va t-rji-pita pa sta bi a pri kl.j u: ena -e n'm vlakom. Rrčun?. o. da je va~;k sezonski de-vec poslal po Narc ni brnki povp očno 1 ) irark, kar znr.ša po tečaju 13.3 — '2 94 d n rjev. Potemtakom »o seaonsld de Irvci poslali sc.mo v gotov ni 20,00o978 c" narjev. Toda rctr.cn tega je va': el vec tuli lahko prepeljal čez me;'o še 10 mak. Fja.'imajo, da je vsak pesnime-n k p ep> Ijal čez me o povprečno 7 mr~k ka. zniža škure j 1,129 954 din. Rnzrn trga je niša, država tudi dovolila sesnnskSai de'av-cem. da so lahko uvozil' nekatere pre? mete brez carine. T?ko je ok.fig 4.000 delavcev kupilo v Nemč'jd kcfeee.. Ce računamo, da je vsako kolo vredno najmanj 500 din. so naši sezonski delavci v pretekli se-ien: prene !i iz NemcVfe v gotovini Ln blagu nad 32 m lijonov din. — Se vedno huda ki /.a v cementni industriji Tovarna cementa »Split« na Majdanu je ustavila obratovanje, kakor smo poročali pred tedni ter odpustila okrog 700 delavcev Teciaj je tudi nehala obratovati tovarna v Ravnicah pri Omiiu ter odpustila vse de'avce razen čuvajev. Tuli drugi dve tovarni v okol ci Splita, ki sedaj še obratujeta, bosta morali najbrže kmalu prenehati delati, saj imata v skladiščih in si'os'h okrog 4.000 vagonov cementa Taka količina zadostuje za potrebe na domačih tržiščih n izvoz za pol leta Cementna industrija preživlja tako huio krizo, ker se je v jeseni skoraj povsem ustavila stavbna delavnost v državi in ker je tudi ustavljen izvoz cementa. — Nase železnice. Naše državne železnice zaposlujejo 81.000 ua'užbencev in sicer 9.547 uradnikov. 1913 uradniških pripravnikov 28 kontraktualnih uradnkov, 19 623 zvaničnikov, 2198 služ teljev. 5125 dnevničarjev, 14.590 kvalificiran h in 27.782 nekvalificiranih delavcev. Dolžina prog je bila lani okrog 9.600 km, postal je bilo 1028. postajališč 435. križišč 157. lokomotiv 2309 motom b voz 14, potni-šk^ vagonov 5^30 a 165.947 sedežev. — Izjo no ^lab ribolov na m°rju lani. Naši mcrrCd ufb'či »o imeli lani zelo slab ribolov in so posebno prizadeti ribici, ki so specrlizJrani na lov tunov. Mnogi so zeJo zadolženi, ker so vložili mno>To denarja v posebne ribiške čolne za lov tunov. Skurno zfinša nj hova zadolžitev skoraj tri četrt milijona čin. Dočim so prejšn a leta pervprečno nalovili po 180 000 kg tunov je znašal lov lani samo 15 000 kg. — Kontingent za naAa ročna dela na vele^ejmu v Up^em. Zavodu za pospeševanje na?e zunanje trgovine se je posrečilo doseči kontingent 50.000 mark za naša ročna dela. To blago bo poslano na pomladni ve'esejem v Lipsko. Velesejem bo od 3. do 10. marca. — Nobelova nagrada lzroč>na prof. Ru-žički. Zaradi vojne letos ni bilo ob čamlh ceremonij o priliki podeljevan.ia Nobelove nagrade v Stockholmu in so švedski poslaniki Izročili odi kovancem nagrade povsem intimno. Švedski poslanik v Bernu je Izroči! Nobelovo nagrado za kemijo prof. Ružički. rojaku iz Zagreba in s cer v torek. Proi. Ružička živi že 30 let v gvici. — V Zagrebu »o nabrali nad 3,000.000 d-n za »imsko pomoč. Odbor za »imsko socialno akcijo, ki deluje z mestn m socialnim odd^ kom, je doslej nabral nad 3.000.000 din. Predvčerajšnjim je zbral na prireditvi v >Esplanadu« nad četrt milijona din. — Veliko pomanjkanje premoga v Za-jerebu. Kakor v mnogih mestih v državi je tudi v Zagrebu občutno pomanjkanje premoga, da je med prebivalstvom prišlo tu in tam celo do panike. Ljudje se boje, da bo mraz trajal še dolgo in da bodo morali zmrzovati. Od jeseni se je premog podražil za 30 do 40n«. če pojde tako na» prej. se je bati še večje podražitve. Zagreb zalaga s premogom predvsem Trboveljska premogokopna družba, ki pa ima 2Sdnje čase tol'ko naročil, da ne mofe kriti dovolj velikih potreb Zagreba. -~ Nesreče. Snoči so pripeljali kranjski reševalci v ljubljansko bolnišnico 451f tne-ga gonjača ž" vine Franca Vidoviča, ki se je ponesrečil na vožnji v Kranj. VtdoVč je včeraj pcpolrne pri sedal k nekemu šoferju tovornega avtomobila in se odpeljal na Gorenjsko. Pri Tujpaličah je na zasne- ženi in oxki cesti pr vozil na ovinku nasproti dru^ avtomobil, ki s« zaradi bralne ni mogvl več umakniti zaradi cesar je pršlo do hudega karambola. Vido vic j« pri tem zletel la avtomobila ln padeJ na rob drugega avtomobila ter se hudo pobil po glavi in po životu. — Uslužbenec mestne elektrarne Janez AVbelj se v€*" raj pri delu udaril s krampom po lcv*fnoJ gi n se občutno poškcdovnl. — Poses.nlK Jože Košir iz Ribnice je padel ^1aols zaklad življenja«. FK. SMOL1K, D. BOHAC, V- OAOHMi:-LOVA, A. NOVOTNV — in drugi. Last: Kmona Film. LJubljana. Vraž/7 študentje Izvrsten in izredno vesel film o naših sodobnih študentih, o njihovih veselih in žalostnih urah, o njihovih profesorjih, strogih in dobrohotnih, VSAK. KI JE KDAJ PRESTOPIL ŠOLSKI PRAO, DO Z VESEUEM OLEDAL TA FILM, SPOMINJAJOC SE SVOJIH ŠOLSKIH LET — NAJLEPŠE DOBE gIVLJENJA! Kino Union, tel. 22-21 val vnete plesalce in plesalke tudi dolga leta no vojni, dokler ae ni uveljavila jazj:-muzika. Toda ne samo v plesnih šolah, tudi drugod po vseh malih gostiLaicaJv kamor piihaja oziroma je v bolja h časih prihajaj prijetne domače zabave željni meščan, je slepi Tonček razveseljeval Široko publiko s svojo spretno igro. Nešteto ljudi je spomal kot igralec na klavir, dasi ni nikoli n kogar videl . . . Zaradi slepote je bila v nd*š"ovem življenju rs risana globoka tragika, ki pa je skoro nikoli ni dal občutiti samo včaal morda, ob spokojnem tišjem razgovoru ... Slep Tonček, ki je bil pravi ljubljanski Up, je bil po rodu koroški rojak. Rojen je bil v Pliberku 1. 18S4 in je kasneje kot slepo dete odšel v zavod na Dunaj, kjer so ga vzgojili za muzika. Iz zavoda je potem prišel kot uglaševalec klavirjev v Ljubljano k tvrdki Alojz Kraucer na 8v Petra cesti. Od 1. 1903 do 1907 je bil v Dubrovniku, potem pa je vstop 1 v službo pri VVarbineku v Ljubljani, kjer je osta^ do svoje smrti. Zadnji čas je slepi Tonoek igral na kla- KINO MATICA. 21-24 — ob 16., 19. in 21. uri p'SRTmVSSm V VRTINCU STRASTI Tragedija mladega kneza, kateri je skušal rešiti svojo zaročenko pred nečloveškim varuhom. Lidija Visocka — VVItold Zacharevica — BogusUv Saniboraki DANES ob 16., 19. in 21. uri vesela in zabavna francoska filmska opereta: ■^SS?* POLNOČNI PEVEC Vesele dogodivščine in razigranosti mladih deklet v dekliškem internatu. Pesem, glasba, humor ln mladostna ljubezen so glavne karakteristike tega odličnega filma Jean Lumiere - Vvette Lebon Jacquelline Paraud — Saturnin Fabre. vir v gostilni »Pri panju« na Napoleonovem trgu. kjer mu je drugoval njegov verni prijatelj in poki eni tovariš Volčev France, ki je včeraj sam ves razAaloščen oznanil prijateljem žalostno vest. da slepega Tončka ni več . . . Blagemu možu jodi ohranjen najlepši spomin! Nevšečnost!, ki jih prinaša sneg Ljubljana, 18. lamiana Zopet pada snežec in precej se ga je že naletelo v veselje špo'tjie mladine, ki se pozkuSa na smučeh aU pa se pripravlja za večje izlete pr hodnjo nedeljo v okolico na Gorenjsko, Dolenjsko ter Notranjsko, in na radost kmetov, ki po zasneženih drčah puščajo les v dolino, toda na žalost vseh neštetih, ki imajo luknjičaste čevlje in pod slo razmer udrt trebuh in ki .stanu ejo v bajkah, kjer stoje nezakurjene peči. Po svoje 7anima sneg vsakogar, izvzet so men la samo oni, ki vedrijo in oblačijo v mestu. Sneg jih kaj malo briga, če-j prav so za silo ulice sredi mesta res Že j očiščene. Ozrimo pa se ven, po veliki Ljubljan , po cestah in potih v inkorpori-. ran:h občinah. Seveda je včeraj tudi tamkaj na'etaval sneg. Od lutra do večera in ( še da'je vso noč. Tudi danes menda še sneži po Z.?, feiški in Dravljah, pa v Mo-! stah in fitepanji vasi, na Viču ln drugod. I Kakšne pa so ceste nn. primer v Dravljah i in v Zg. Sškl? Stranska pota. ki jih je • seveda z inkorporacijo tuUi prevzela v upravo mestna obMna, so zasnežena in se vdiralo ljudje, ki so jih prisiljeni uporabljati do kolen v sneg. Niti ena pot zur.a i ni b la včeraj do večera in ne j brže tudi danes ee ni očiščena in sneg izeran. Glavna prometna žila med šisko in Dravija- mi, Vodnikova cesta, je ostala prav rako neočiščena in se je vlekla po njeni sredini samo ozka gaz, da so se ljudje zvečer, ker je seveda tudi razsvetljava več nego skromna, zaletaval: drug v drugega. če niso hoteli sproti odskakovati v neizhojen sneg. Po drugi strani so se morali sproti umikati kolesarjem, ki so se vozili ne baš najboljše volje s dela v mestu domov v mraku, a kletvicami na jez ku, spričo tolike ganljive skrbi mestne uprave celo za glavne ceste. Huda razočaranja doživljajo ljudje na Celovški cesti. Po sredi ceste je samo razmeroma ozek pas. ki nudi prosto pot avtomobilom in vozem, dočim za peca od Slške dalje na cesti ni prostora. Ljudje so prisiljeni hoditi po tramvajski progi, kjer pa se morajo sproti umikati električnim vozovom ki prihajajo nasrpro-t ali od zadaj Toda kam? I kajpada, zopet v sneg; odrasli do nad gležnjev, otroci ki odhajajo v šolo ali hodijo domov, pa do kolen. Sneg ni odkidan niti na tramvaj-sk'h postajališčih, tako da so pr siljeni potnik , ki vstopajo, zabrestl v kup snega ali pa, kadar izstopajo, pogrezati se v snežno kašo. Pri povišanem mestnem proračunu bi menda občinska uprava prav lahko poskrbela da ae odpravijo vsaj takile ne-dostatki ki sproti ustvarjajo med ljudmi slabo voljo. RaCf^kl koncert Vlaoigerova Pancs V torek jc radiu priznani tovariši s predsedrikom L;poglavškom na čelu, v velikem številu v'ški Sokol:, člani viške kiajevne or-r.nizacije JNS. usluž-benstvo pivovarne Union, ki je pokojnemu poklonilo krasen venec, profesorski zbor ženske realne gimnazje na učiteljišču in diugi. Zadnjo čast je izkazala pokojnemu tudi komanda dravskega orožnl-škega polka, ki je poslala posebno deputacijo k pogrebu. Pred viaduktom se je žalni sprevod ustavil, pevci pa so v slovo zapeli žalost nko Na pokopališču so nato položili krsto z b^ngim pokojnikom K večnemu počitku. Pokojnega Horvata, ki je bil vedno odkrit in značajen naprednjak, bomo ohran-li vsi v trajnem spominu. —lj Za akademsko podporno društvu. G.Fran AIhrecht, sekretar medicinske fakultete na univerzi v Ljubljani, je poslal Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu 1510 din, ki so jih nabrali prijatelji pokojnega glavnega univerzitetnega arhivarja Albina Bevca in jih v počastitev njegovega spomina namestu venca na grob poklonili društvu. Plemenitim darovalcem iskrena hvala! —lj Pse na vrvco! V okolici bežigrajske osnovne šole se dan za dnem pot k a mnogo psov, ki napadajo v šolo aH iz šole idoče otroke. Zato se otroci ne upajo sami na cesto. Razumljivo je, čemu je toliko psov. I Tik za šolo je namreč gramozna jama, po j kateri je raztresenih vse polno kosti in I drugih odpadkov. Ne samo barakarji, ki j eo v tej jami, temveč tudi mesarji odrnc- I tavajo vanjo razne kosti, ki jih petem psi raznašajo. Čudno je. da jih gospodarji puste" celo brez nagobčnikov. Zato naj bo lastnikom v opomin: Pse na vrveo! -~lj Kar hočete, dobite v trgovini Per-dir v Gradišču. V ipoeeriji vsak petek namočena polenovka, v vinarni vsak petek slanikova solata. 33—n Umrl je slepi Tonček Ljubljana, 13. januarja Včeraj popoldne je umrl v splošni bolnic: v 56. letu starosti g. Anton Skuti, uglaševalee klavirjev, zaposlen pri Prvi kranjski tovarni glasovirjev R. VVarbinek v Ljubljani. Pretekli teden je hudo obolel. V sredo je odšel v bolnico, čez teden dni pa je za vedno zatispU oči. Ce bi p sali samo o Antonu Skutlu, bi navedeno skoro zadostovalo, kajti g. Skutla je poznal v Ljubljani le redko kdo, fte pa povemo, da je ž njim umrl »slepi Tončekc, je to drugo, kajti nJega je poznala menda vesoljna Ljubljana. Kot uglaševalee klavirjev je prišel v teku 33 let menda v sle-herno meščansko niso. V letih pred vojno je igral na glasovir v plesn h šolah, k^e: je 8 svojo temperamentno igro razveseije- konccrtiral v ljub!janskeiii bolgarski skladatelj Pančo Vladigerov in prkazal vrsto bolgarskih kla-vir>kih skladb. Zaradi zanimivosti programa bom prikazal nekaj značilnosti poedi-nih skladb. Najprej jc pianist izvajal nekaj skladb iz zbirke bolgarskih narodnih pesmi in plesov nadarjenega komponista j Canka Cankova, ki ae v svojem delu naslanja dosledno na domačo narodno motiviko; zlasti ie to izstopilo v »Mladi ženi«, ki se [ razvija v značilnem */16 taktu in v »Uspavanki pri zibeli«. Tudi na narodno tematiko se naslanja fieraklit \'estorov, po smeri smerno moderen, zanimiv zlasti z line-arno-graditeJjskegs muzikalnega vidika, zvokovno poln in na poedinih mestih kon-trapunktično močan; Vladigerov je izvajal skladbi »Srečanje« in »Pri njej« Zatem so sledile štiri skladbe iz »Piece Brčves* Bojana Ikonomova, muzikalno dovolj zanimive, se pravi melodično in harmonično, kakor tudi ritmično; v poedinih tvorbah se poslužuje pentatomke, ki jemlje bolgarski tematiki nekoliko značilnosti, vendar aočas no veča harmonsko pestrost Končno je izvajal pianist več svojih skladb, med njimi najprej »Jesensko elegijo« z značilnimi in-tervalskimi postopi, zlasti zvečanimi sekundami, kompliciranimi ritmi in harmoničnimi kombinacijami ter z močno vsebinsko poglobitvijo, ki je vobče odlika Vladigerov-ljevih skladb starejšega in novejšega datuma. Sledilo ji je zanimivo ^Priznanje« na solmizacijski tema mi-la-mi-si (bolgarski »mrla mi si* slovenski »rad tc imam«), in briljantno pisan »Valse caprice«. Nato je interpretiral pianist štiri skladbe iz svoie novejše zbirke ^Bolgarski plesi«. Najznačil-nejre med njimi jc nodvomno »»Gosposko kolo« (Ples gospode), k? mu označujejo Htmiko menjajoči se */«• in 7/« takti, ki jih poleg žc dovoljne zapletmosti še bolj kom-plieirajo stalno ti sledeče sinkope; ritem je tipičen za bolgarsko narodno glasbo in se skupno z ostalimi činitelji v Vladigerovlje-vi kompoziciji polnovredno uveljavlja ter predstavlja sočasno tehnično težko piani-stično tvorbo. Melodično je po zvečanih sekundah zanimiva in značilna »Janina pesem«, prav tako pa tudi impresionistično p'cana in močno učinkujoča »Gozdna pesem« ter »Mali ples«. Iz vseh skladb Panče Vladigcrova veje svež duh elementarnih na rodnih čustvenih globin, ki ustvarja v po-lifoni obliki močno dojemljive muzikalno-estetske celote. Vladigerov zajema v svojih skladbah na Široko, razvija tekoče in vedno bolj rastoče linije ter jim zna priključiti ostale činitelje kompozicijske arhitektonike na svojski način, čustveno izrazito in često z rafinirano tehniko, ki dokazuje od* lično obvladanje tudi teh strani. Po formatu in ustvarjalni moči pada Vladigerov nedvomno mod najmočnejše sodobne bolgarske skladateljske osebnosti, kar se jc izrazilo tudi na njegovem torkovem radijskem koneertu. Prikaz bolgarskega glaibeneou ustvarjanja je bil naši radijski publiki dobrodošel, ker je imela priliko seznaniti sc z novo tvornostjo, ki je kljub novim kompozicijskim smerem vseskozi osnovana na narodni mo- tiviki; Vladigerov ie podal omenjene skladbe nmc laze bolgarskega muz.kalnega ustvarjanje v \crni in zanimivi interpretaciji, cd.— Iz Krškega — Opozorilo davkoplačevalcem. Opozarjamo na nove razglase davčne uprave v Krškem glede prijav za odmero specijalnoga doprinosa za narodno obrambo. Po novih razglasih je treba prijave za zvišanje odsnosito znižanje doprinosa kolko-vati in ne kakor je bilo prvotno javljeno, da so kolkovlne proste. Kmetje, ki plačujejo izključno le zemljarlno, katere čisti katastrski donos ne presega 1000.— din so oproščeni posebnega doprinosa in jim torej ni treba vlagati prijav. Davčni zavezanci, oženjeni ali vdovci brez otrok, ki bi morali plačati spec. doprinos po višji stopnji, se te povišice oproste, ako dokažejo, da so imeli otroke, pa so Jim umrli. Vsi obrtniki, ki plačujejo prldobnipo v pavšalnem iznosu, se pozivajo, da do konca januarja 1940 prijavijo, koliko pomočnikov zaposlujejo, odnosno jačino stroja, katerega uporabljajo v obratu. — Vlagajte proSnJe za odpis zaostalih davkov. Prav tako razglasa davčna uprava predpis o proSnjah za odpis zaostankov na davkih, taksah in davčnih in taksnih kaznih. Vsi, katere zadevajo gori navedene vrste zaostankov, naj vlože prošnje aa odpis slednjih zaostankov, poleg pa potrdilo pristojne oblasti, da bi jih izterjava zaostanka ekonomsko uničila. Rok za vlaganje teh prošenj je do 2S. marce 1940. Prošnje so oproščene kolkovlne, ako davčni predpis ne presega v letu 193» din 200. Prošnje se vlagajo pri občinskih upravah ali pa pri davčni upravi. Prošnja mora vsebovati vse podatke o imovini davčnega zavezanca (dolžnika) ln izjavo, da drugih premičnin ln nepremičnin ne poseduje. Prošnji mora pravtako priložiti uradno potrjen izvleček iz posestnega Usta ter potrdilo občinske uprave o imovinskem Stanju prosilca. Davčne uprave pa bodo i»-dajale na zahtevo prosilca potrdilo, da li je upravičen vlagati prošnjo za odpis in priloge brez plačila takse. — Atrukclj Andrej zapustil Vldem-Kr-ško. Minuli mesec se je poslovil od nas g. fitrukelj Andrej, učitelj na Vidmu ob Savi. Med nami in na vldemski šoli je deloval polna tri leta z velikim uspehom in je njegovo delo rodilo viden sad. Z njim smo izgubili vrlega, čutečega Človeka, ljubitelja njemu izročene mladine in zelo nadarjenega pevca in glasbenika, da ga kot tovariša niti ne omenjamo. Njegov toplo doneči bariton, ki ga je izpopolnjeval na zagrebškem konservatorlju, nam je nudil premnogokrat globok užitek, tako ob priliki koncertov, kjer je nastopaj kot solist ln v zboru, pa tudi na prijateljskih sestankih, kjer je visoko povzdignil razpoloženje družbe. Najglobljo vrzel pa js zarezal njegov odhod pevskemu društvu »Vldemski zvon«, kateremu je bil skozi vso dobo bivanja med nami vzoren in nenadomestljiv pevovodja, kakor tudi pevec. Brez dvoma ga bo naš Zvon težko pogrezal. Edino upanje nas tolaži, da ni Sel daleč od nas ln da ga bomo lahko od časa do časa obiskali, ali pa da bo aopet prišel pogledat k nam in nam bo zapel spet kakšno t te lepo, kakor jih ima. Na novem službenem mestu pa mu želimo tako Krčani kakor tudi Vi-demčani mnogo sreče in še lepših uspehov, kakor jih je tel med Naše gledališče HRAMA ZaČfttpk ob 20 uri Četrtek. 18. januarja: Profesor K tepec Red Četrtek Petek, 19. januarja: ob 15. uri: Kosarer vode. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 20. januarja: Hudičev učenec. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Nedelja, 21. januarja: ob 16. uri: Nooprn-vičena ura. Izven. Znižane cene. Ob 20 url: Profesor Klepec Izven. Znižane cene Drevi bodo ponovili veseloigro »Profesor Klepec«. ki jo je napisal naš znani književnik Ferdo Kozak ln ki je doživela na premieri najlepši uspeh. Delo, cigar dejanje se dogaja v Ljubljani, je pisano zck» prikupno, lahkotno in zabavno. Zrežiral ga je dr. Kreft. V glavnih vlogah: Gregorln, Cesar, Nablocka, Simčlčeva, Sever in I^e-varjeva. Predstava bo drevi za red Četrtek. Jutri v petek popoldne bo v drami dlja ška predstava. Igrali bodo francosko komedijo »Kozarec vode«, delo Scribea, v katerem je orisal razmer*? na .oigleškem dvoru za. vlade kraljice Ano. OPERA Začetek ot 20 uri četrtek, IS. Januarja: Nižava. Red A Petek. 19. januarja: zaprto Sobota, 20 januarja: Gorenjski sla vrv k. Gostovanje Josipa Gostita. Izven + I>rt*vl bo imel red A v operi prvd»U»v«i d* Albertove »Nižave«, ki je v Prellhovi režiji in pod dr. £varovlm glasbenim vodstvom dosegla na našem odru zelo lep uspeh. V posameznih partijah pojo: Basi-čeva, Marčec, Janko, Ribičeva, Orel, Ba-novec, Dolničar, španova Polajnar jeva in Poli če va. V soboto bo v Foersterjevem Gorenjskem 8lavčku« gostoval naš priljubljeni rojak Josip Gostič, ki je že pred leti Imel v partiji Franja zelo lep uspeh. Prikupno, čeprav preprosto dejanje, ki je na rahlo prepleteno tudi s šegavostjo, in melodiozna glasba, ki ima v sebi mnogo mika ln čara naše narodne pesmi, sta temu simpatičnemu Foersterjcvemu delu zagotovil i trajen uspeh. Nastopi državnih prvakov v drsanju Ljubljana, 18. januarja V okviru velike zimskosportne priredi tve KID na Jesenicah je bilo zvečer n.* krasno in naravnost vzorno urejenem dre* ii.šču SK Bratstva, ki ga je razsvetljevalo pet reflektorjev, propagandno umetno dr sanje, pri katerem ao nastopili državni prvaki Silva Palmetova, Emanuel Thuma, ju niorski prvak Betctto, Finčeva in Marica Bogatajeva. Absolvirali so devet drsalnih točk, izmed !eh Palmetova sama Štiri. Pri reditvi so prisostvovali generalni direktor Noot z d-ut;!mi predstavniki KID. zastop nlk minis:..s'va ca vojsko major Milovano vid, zastopnik m;?'»istrs za telesno vzgojo Drago Ulaga in okoli 2000 gledalcev, za Jesenice nedvomno rekord. S tem nastopom je Ilirija utrla pot lemu lepemu aportu na Jesenicah. Snoči ob 20. pa s^j nastopili državni prva ki v Karlovcu in sicer Palmetova ter Thu ma. Tudi v Karlovcu je bilo za ta nastop, ki jc bil na drsališču SK Primorce na Ba niji, veliko zanimanje, kar je predvsem zasluga našega rojaka Boga Grilca, ki že več let tam uspešno dela na športnem polju. Zbralo se je nad 2000 gledalcev, ki so ži veh no odobravali drsanje naših drsalcev, zlasti pa jim je ugajal nastop Palme tove t hrvatski narodni noši Izvejals je Goto« čev »Ero z onega sveta« in »Ples kresnic«. Opozarjamo občinstvo, da bo v soboto m nedeljo v Ljubljani tekmovanje za državno prvenstvo v umetnem drsanju. V soboto zvečer bo nastopila elita naših drsalcev ki bo večer prava ekshibicija na ledu. To ho zadnji nastop prod odhodom naših v Ger mLsch Psrtenkirchen in je dolžnost publike, da podpre stremljenja naših mladih tekmovalcev kakor tudi trud in delo SK Ilirije. ★ Pla\oine tekme v Beogradu. Predsnoč mm so bile v Beogradu plavalne tokme r Krsmanovicevejn bazenu, na katerih so startali tudi nasi tekmovalci. Med dVugim; rezultati velja omeniti, ds je dr. Vilfan (Hh-ija) zmagal na 50 m z 28 pred Bjeljo (Jadran) 29.4. Na 400 m je bil prvi Bal« 300 m ln dosegel 3:55. V štafeti 4-krat JO (Vojvodina) s 5:12.8. Žižek je plaval na m prosto je zmagala štafeta dr. Vilfan. Z\-žek. Strmac, Ciganovič s 1:587 pred štafeto Bijelić, Knežević, Bala, Bervar, ki je potrebovala za progo 1:59. S AH Centralni šahovski klub bo imel <1rerl ob 20. prvi redni občni zžnr v kluboveen lokaki Ferdo Kozakov »Profesor Klejcc« Izvirna k c medij a je žela močan manji uspeli z izvrstno predstavo Ljubljana, 17 januarja Kdo bi bil pričakova'. da na» bo zmerom resnobni profesor Ferdo Kozak s p- redno veseostjo tako imenitno potegnil' 2e s samim naslovom in še z nenavadno razlago svoje komedije. Prvotni naslov igri je Peter K!epec. šele na lepaku so Petra izpustili in nadomestili s profesorjem. Karel Štrekelj je 1 1905 opozoril: Peter Klepec je znan iz dvoje \ »> Novicah« pri-občenih pravljic. Kakor Peter Klepec. ki v nekih črticah spominja na Ili jo Muromca, tako je Martin Krpan gobovo v zvezi z mano pravljico-pesmijo o Pegamu in Lam-pergarju . . . (Slovan 1904-5). Jakob Sket ie v svojem berilu za višjo gimnazijo objavil lastni članek narodnih pravljicah in pripovedkah«. V tem članku pravi* Med narodom živijo priče o močnem Štemp'harju, o Petru K'epcu... V pripovedki o Klepcu v Berilu za 1. gimn. razred pa smo brali, da je ta slovemk* si'ni kmet premagal in ubil velikana. (1905 1. c). Pričakovali smo torej, da bo tudi Kozakov Peter Klepec zmagovit si'ak kakor Mu- Tomec, Štempihar. Lambergar ali Levstikov Krpan. Pa smo pred predstavo še'e čitah Jos. Vidmarievo razago, da je Kozakov Klepec podoba slovenske inteligence, ki ji 2>vrhovna moč živi in gine brezplodno in /»rez pomena za usodo naroda«. Kozakov Klepec je torej narobe-siTak, poražen s'abič. in naslov komedije je potemtakem le ironija? Ali Peter Klepec našega dramatika je vendar profesor, celo silno vesten profesor. O njem ne more trditi avtor—profesor, da *>niegova duhovna moč živi m gine brezp'odno in brez pomena za narod«! Delovanje vsakega vestnega profesorja je plodno, za inteligenčni nara:Čaj in s tem za narod največjega pomena. Kak;en namen je torej imel dramatik z nas'cvom? Jos. Vidmar skrivnostno pripoveduje, da se je avtor izognil temu vprašanju, češ da je še prezgodaj tn zanj ne prav primerno govoriti o tem. Prezgrdaj? Pred premicro prezgodaj? — No. pa naj nam zdaj. po premieri, razloži zagonetko! Ljudje mislijo, da je naslov le spretna potegavščina, ki se je obnesla: glc-dali'če je bilo nabito po'no. Drugi pa pravijo: Ferdo K. je slavist, ki ve. da pomeni beseda k'epec tudi nvž-čka grčavo k'ado, bat. zaničljivo kerlca. Dolenjci psujejo: >Ti klepec. ti!« In ti zadnji bi utegnili pogoditi Kozakovo skrivnost. Zakaj njegov Klepec je res smešen, zaničljiv naivnež, klada, ki pade takoj v najbolj neumen precep. Kakor Cisto nesodoben zelen študentek hrepeni od daleč po vseučiliščnici in strahopetno se ne upa, da bi jo ogovoril ali ji pisal. Kje ie še dandanes tak 321etni profesor v Ljubljani? (Pa Ferdo K. mora to že bolje vedeti kakor jaz). Ta Klepec se daje zlorabljati od vse okolice. Bivši šolski tovariš mu izroči poln kovčeg zasledovanih letakov Klepec jih ne zna nikamor skriti, dasi slučajno stanuje pri detektiva Žiriaju, ki jih išče in kajpak takoj tudi najde. Ta Klepec pa gre takoj nato na večerjo k istemu Žu'aju, ki mu govori o zločinu, ječi, rablju. Vendar Klepec strahopetec je in pije, se da upijaniti in zopet zlorabiti. 2u!aj ima sestro, mlado vdovo, ki Klepca po bratovem navodilu takoj zapelje. Kot čep pijani profesor, poln strahu pred posledicami zaradi letakov, se nenadoma izkaže — silaka ... Zgodaj zjutraj pričaka Zu'aj profesorja pred sestrino spalnico. In Žulaj vpraša: Kaj mislite glede časti moje sestre? In kaj glede otroka? — Glede kakšnega otroka? vpraša Klepec. Tistega, ki pride! odgovori 2u-!aj. Jasno! Pride kot živa priča nocojšnje nnote.. . In Klepec izjavlja: Gospod, jaz sem karakter! Žulaj pokliče sestro in — zaroka je gotova. Ta profesor res zas'u/i dolenjski priimek klepca. Klepci so za javno delo no rabni. Tu je pa še drug paivek. Profesorjev bivši šoiski tovariš, zdaj »komi« (trgovski pomočnik) Skočir, revolucionaren opozici^na-lec in razna:alec letakov. Ta se v enem dnevu zaljubi in zaroči s Kristincn, sestrico zapeljivke-vdove. Žulaj je takoj uganil, da je Skočir prinesel plakate k profesorju skriti. Pretakne Skočirju stanovanje, ga aretira, celo uklene in prižene domov, da bi mu profesor sum potrdil. Kristinca pa užene brata 2u!aja z grožnjo, da ga bo ovadPn, kako zabavlja na predstojnike in kako jc korupten. Žu'aj se takoj vda. razk'ene Sko-eirja. odobri zaroko s Kristino, sezge letake in gre z najmlajšim parčkom na Rožnik pit. Vse teče kakor namazano, a za verjetnost nas ni briga. Tu pa je še ena oseba, epizodka, ki jo ima Ana, stud. phil. Skočirjeva sestra. Ideal, po katerem je od daleč profesor strahopet- no hrepenel. Ta Ana ima naj'epšo, najglobljo scenco. Sama pride k prt fesorju prosit za brata Lepa mada ljubljenka »Prepozno!« vzdihne profesor, saj ie že zaročen z vdovo. Ta prizor je trenuten, a resnično lep. Avtor je pripisal še eno potegavščino, namreč: »Ta malo smešna in bržkone malo ža'ostna zgodba se odigrava v modernem ljubljanskem predmestju, na Viču. za Bežigradom ali drugod.« Jaz nt zasledim nič tipično domačega, nič značilno slovenskega m prav nič našim predmestjem svojske-ga. Takale burka, bolj polna smesnosti kakor humornosti, bolj polna mučnosti kakor žalosti, je čisto mednarodno brezznačajna, vobče ma'omestna Profesor je karikatura, lutka. :a:ek skoro pajac, res klepec. Dobe*' tip je 2u!aj. samo dikcija mu je napeta. Resirčno živa je Bibijana (odkod to ime?), njegova sestra vdova Iz polne resničnosti je zajeta Kristinca, trezno, pametno punče, zanimiv je Skočir. nekoliko romantičen zanesenjak, a bleda je Ana, pasivna, ncizkori čena. V vsem jeziku, frazeologiji, obratih in aforizmih, ki so kakor ocvirki potreseni, ie Čutiti močan vpliv Cankarjev. Režiser dr. Kreft ima veliko zaslugo, da jc igro prepoji! z vsemi učinki in dv?gnil vse posameznosti do skladne izdelanosti v celoti. Scenograf arh. Franz pa je postavil zanimivo., praktično, a ne realistično scenerijo. Sob brez stropov ni niti v najmodernejšem mestu, kaj še na Viču ali za Bežigradom. Odlikovali so se vsi igra'ci Na čelu jim Gregortn. ki se je trudil, da bi bil profesor vsaj verjeten in naraven. Težkega klepca je pa dovedel dosledno do zmage. Izvrstna sta Cesarjev Žulaj in Nablocke možača Bibijana, prav sveža, zelo prikupna Simči-čeva kot zdrava, odločna Kristinca, natur-no krepak in pristen Skočir je nadarjeni Sever a oboževani, izgubljeni ideal Ana, ie biTa zopet prav simpatična Anica Levarje-va, čije ime mi je pri njeni odlični Zoji (v "Kupčiji s smrtjo«) zadnjič po nesreči obtičalo v peresu. Naj jo vsaj tu popravim, da ne bo zamere. Vzlic svojim opombam sem Kozakove komedije vesel in želim, da nada'juje s pisanjem veselih iger. Saj so tako izjemne domače vese'oigre aH komedije! Lipahov »Glavni dobitek« b: zaslužil repriz. Publika je sprejela domače dramatsko delo znatne tehnične spretnosti zelo toplo in poklicala avtorja z igralci in režiserji opetovano na oder. Bilo je mnogo aplavza in cvetja; zlasti dijaštvo je ob klepcu Klen-cu uživalo. Fr. G. Iz Celja —c Celj>ka bolnica v luči statistike. Lani je bilo v celjsko bolnico sprejetih 9594 tolnikov nasproti 8338 leta 1938, 8446 leta 1937. 8193 leta 1936 6947 leta 1935 in 4764 leta 1931. Lani so ocipustili iz bolnice 7526 ozdravljen' h, 1377 Izboljšanih in 177 neozlra vi jenih boln kov. V kirurgični oddelek z očesnim oc'sekom je bilo lani sprejetih 4224, v porodniško ginekološki oddelek 1855. v izolirnico pa 248 bolnikov. V kirurgičnern oddelku je bilo lani izvršenih 2707 operacij nasproti 2618 1. 1938. 2806 leta 1937 in 2609 leta 1936. V očesnem odseieti kirurgicricga oddelka je bilo lani 493. predlanskim pa 111 operacij. V porodniško ginekclo?kee ponesrečil 47-letni posestnik Josip Laščak iz Podgorja pri St. Juriju ob juž. žel. Ko je okrog 15. podiral v g07du drevje, mu js padlo podžagano drevo na hrbet in ga močno poškodovalo po križu. V ponedeljek je padel 13-letni organistov sin Vinko Krebs iz Luč pri smučaniu in si zlomil desno nogo. Vse tri ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnico. Iz Rajhanburga — Krmimo ptice! V zadnjih letih smo po naših vrtov h opazili vedno več krmil-nic. vendar pa jih je bila vsaj polovica le zaradi lep?ega. Razen prvih dni. ko so krmilnice postavili z dobrim namenom, vanje ni pozneje nihče več redno po'.a^al krmil. Letos je z ma izredno ostra. Naše ptice morajo prestati mnogo mraza Ln *:o- i manjkanja. Piav bi bilo, da bi vsi, ki \ imajo vsaj košček vrta, posebno pa še i sadjarji, postavili krmilnice, v kolikor j h ! še niso in vanje redno vsaj enkrat na dau I polagali krmila. Nikjer nai bi ne bila postavljena krmilnica samo zaradi lepšega iS morda celo samo zaiadi dobrega vtisa — Ponočnjaki so v noči na nedeljo ob-iskaH hišo g. Geišaka Mihaela čevljarskega mojstra in posestnika iz Rajhen-burga. Vlomiti so hoteli v delavnico, od koder bi lahko odnesli večjo zalogo usnja in čevljev. B 11 pa so preglasni in jih je gospodar čul ter pregnal. Za njimi je za- j brisana vsaka sled. Petek, 10. januarja. 7: Jutro jI pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven ček veselih zvokov (plošče) — do 7.45. — 11: šolska ura: Po Norveškem (Julija šustersič) — 12: Po naših stezicah (plcsče). — 12.30; Poročila, objave. — 13: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: O hra-rdlih (Zirjjka Muri). — 18.20: Komorni trio (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Od Vodopča do Lisi-čara, razvoj dubjovnJike knj žsvnosti (Arsen Venselides). — 19.40: Objave. 19.50: Kotiček SPD: Smuc&sca v Kamniških planinah (Pavel Kunaver). — 20: Koncert lahke glasbe (radijski orke&terr). — 21.10: Sonata: Herta Sefert klavir. Srečko Ko-porc, predavanje. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: P sena sara (plošče). SOfcota, 20. januarja. 7: Jufcrnjl pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven ček veselih zvokov iplosce) cio 7.45. — 12: Plosca za plosco, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Plošča za ploččo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 14: Pomočila. — 17: Otroška ura: a) Pravljice (Sonja Sever jeva), b) Striček Mat ček kramlja i« pi opeva — 17.50: Pregled sporeda. — 18' Za delopust igra radijski orkester. — 18 40: Lega m g o-politična struktura slovenskega ozemlja (dr. V al ter Rohinec). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje inspekcije narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji polit'ki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Muzikanta Bog ne zapusti. Pisan večer. Besedilo pripravil Vladimir Golob, izvajajo člani rad1 jske igT. družine. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Za vesel konec igra Radijski orkester. Čitajte in širite »Slovenski Narod«! "Moj možni mogel verjeti svojim očem!" gospa GabyWagner, - PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA EVO. KAKO SEM TO DOSEGLA." Fotografija gospe Wagner pred vporabo nove kreme za kožo Tokalon z Biocelom. **^Pdi se mi res kakor čudeže, to so bile ^Vladkcve besede. Se pred dvema me-secime sem imela brazde in gube na čelu, okrog oči in uct — imela sem res videz »žene v srednjih letih« Danes se vse prijateljice divijo moji jasni dekliški polti brez vsake gube Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljajc hrano za kožr Tokalon z Biocelom. Nekatere so se m: pocmehovale. dokler niso same poizkusile Ko so vfdele presenetljive učinke, so tako navdušene, kakor sem jaz.« Fotografija gospo Wagner, ki kale presenetljivo iipremembo v nekaj tednih. Vporabljajte za vsako noč rožnato hrano za kožo Tokalon. ki vsebuje Biocel. iznajdbo glasovitoga dermatologa. Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen iz kože mladih živali — enak je dragocenim in prirodnim hranilnim elementom v Vaši lastni koži Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon. ki napravi kožo j«sno in gladko ter jo oč!stj od zajedalcev in razširjenih znojnic S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultati, ali na se denar vrne. MALI OGLASI cJeseda 50 par. davek poaebet Preklici izjave Dese da Din 1.— davek posebej. ča pismene odgovore glede malih oglasov yt treba priložit) znamko. — Popustov za mate oglase ae priznamo. RAzno Seseda SO pas. laveK posebej Najmanjši znesek s.- Lhn REZERVNO KOLO kompletno od avtomobila Opel P 4, sem izgubil dne 9. t. m. med 11. in 12. uro dopoldne na državni cesti od Sv. Ruperta v Savinjski dolini do Vranskega. Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi g. Sente Franju, uradniku tkalnice Mautner v Preboldu. 338 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO še vedno po starih cenan do-oavija v moderni ln solidni izdelavi tvrdka »-Oprava« Celovška 50. Sprejemajo se naročila 6. L. KUPIM tJeseus X» pal Jave* ^oat-uej Najmanjši «nesen H,— Otn 2AGINE ODPADKE jelove in smrekove, suhe, kupujemo vsako količino Pogoj je, da so brez skorje. Ponudbe na Zagrebačku dioničku tvornicu papira, Zagreb 2. 337 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din OREHOVA JEDRCA nova. sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDAKNI Ljubljana, židovska ul 6 2. L*. JUGOGMIKA Mm* ffASlfcj ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše predrage matere, stare matere itd., gospe Razalije vd. Sulic izrekamo za mnogoštevilno spremstvo, za poklonjeno cvetje našo najprisrcnejšo zahvalo. LJUBLJANA, dne 18. januarja 1940. GLOBOKO ŽAJLUJOCI OSTALI )E- C. Bentley: 28 ,f kok skozi okno* ROMAN Tu je pot mojih misli prekinilo dejstvo, ki se zanj poprej nihče ni zmenil. Tako trdno sem bil prepričan, da je bil Manderson ponoči doma, da se niti jaz, niti drugi niso zmenili za to okolnost: niti Martin, niti gospa Mandersonova nista videla obraza tega moža. Gospa Mandersonova tega moža sploh ni videla. Zdaj vam pa takoj pojasnim, da ga sploh ni mogla videti. Govorila je z njim v polsnu in pri tem je nadaljevala razgovor, ki ga je imela pred dobro uro s svojim živim možem. Martin je mogel videti samo možev hrbet, sklonjen nad telefonom. Nedvomno je bilo to posnemanje značilne drže telesa. Razen tega jc imel mož Mandersonov široki klobuk, hrbet in tilnik izdajata mnogo značilnega- Neznanec, ki je imel približno Mandersonovo postavo, ni potreboval drugega, nego žaket, klobuk m talent za posnemanje, da se je preoblekel. Napravil sem pavzo, da bi razmislil hladnokrvnost in iznajdljivost tega moža. Stvar je bila preprosta in sigurna, če je bil dobro preoblečen m če so prenesli to njegovi živci. Ce sta se mu posrečili ti dve stvari, bi ga bilo moglo izdati samo izredno naključje. Razlog, zakaj je prišel v hišo skozi okno namestu skozi vezna vrata, bo zdaj jasen vsakomur, kdor bo čital te vrstice. Ce bi bil prišel skozi vezna vrata, bi bil Martin slišal njegov prihod. Morda bi bil stopil predenj. Zdaj je ostal še problem whiskyja. Njemu nisem pripisoval posebnega pomena. V hiši, kjer je osem ali devet ljudi, izginja whisky pogosto na kaj čuden način. Toda bilo je čudno, da je izginil prav tistega večera, Martin je kar strmel nad tem. Zdelo se mi je torej povsem razumljivo, da je človek, ki je storil zločin, slekel truplo in moral odigrati vlogo obupane a, z veseljem pozdravil whisky. Pil je nedvomno, še preden je pozvonil Martinu, Po tem triku je pil še več. Znal se je pa premagati, kajti najtežja naloga ga je še čakala. Naloga namreč, ki je bila zaradi nečesa zanj najvažnejša: moral se je še zapreti v Mandersonovo spalnico in urediti jo tako, kakor da jo je Manderson rabil. Pr! tem mu je pretila nevarnost, da bi se zbudila žena na drugi strani odprtih vrat in da bi ga odkrila. Res je pa, da — čim ni stopil v omejen prostor, kamor je videla s postelje, — da ga je mogla opaziti samo, če bi bila vstala in stopila k vratom. Ugotovil sem, da je tisti, ki je ležal v postelji v spalnici gospe Mandersonove, videl samo zgornji del Mandersonove postelje. Razen tega je človek, ki so mu bile znane razmere v hiši, lahko domneval, da gospa Mandersonova spi. In tu je treba upoštevati še nekaj, da sta se bila oba zakonca v zadnjem času odtujila drug drugemu. Zato je lahko upal, da ae gospa Mandersonova — tudi če bi ga slišala, ne bo zmenila za prisotnost svojega moža. Ko sem vse to premislil, sem sledil neznancu v spalnico in poskusil predočiti si ga pri delu. Sam sem komaj lovil sapo, ko sem mislil na grozo, ki ga je gotovo obšla, ko je zaslišal tisto, česar se je najbolj bal — glas iz sosedne sobe. Gospa Mandersonova pred sodiščem ni mogla točno povedati, kaj je takrat rekla. Ona domneva, da je vprašala svojega moža, da-li je bil izlet prijeten? A kaj je storil neznanec? Tu prihajamo do zelo važne točke. Ne samo, da ji je odgovoril z Mandereonovim glasom, ko je stal tako nepremično in močno utripajočega srca v sobi, temveč je tvegal celo velik poskus. Sledeč nenadni notranji pobudi ji je dejal, da je poslal Marlowa z avtomobilom v Southampton, da bi sprejel važno vest od nekoga, ki se odpelje z jutranjim pamikom v Francijo. Zakaj je tako odgovoril mož, ki je bil že dolgo zelo molčeč s svojo ženo, in je poleg tega povedal še nekaj o stvari, zanj zelo važni? Zakaj je govoril prav o Marlowu? Ko sem prišel tako daleč, sem presojal položaj takole: Manderson je bil ustreljen med deseto uro, ko je avto odpeljal, in med enajsto. Najbrž se je zgodilo to precej daleč od hiše. Truplo je bilo odneseno nazaj, položeno pred kočo in slečeno. Okrog enajstih je vstopil skozi vrtna vratca v knjižnico mož, ki ni bil Manderson, v Mandersonovih čevljih, klobuku in suknjiču. Nosil je Mandersonove črne hlače, Mandersonov telovnik in avtomobilski plašč prav tako kakor umetne zobe in samokres, s kate- rim je bil ustreljen. Vse to je skril. Pozvonil je hišnemu upravitelju, sedel k telefonu, obrnjen s hrbtom proti vratom, s klobukom na glavi in ves čas, dokler je bil Martin v sobi, se je ukvarjal s telefonom. Potem je pa odšel mirno gori, odložil v Marlowi sobi samokres, s katerim je bil storjen zločin, in ga položil zopet v futeral na peči. Potem je odšel v Mandersonovo sobo, postavil čevlje pred vrata, položil Mandersonovo obleko na stol, umetne zobe pa v skledico na nočni omarici in si izbral obleko, čevlje in kravato izmed tistih, ki so bile v spalnicL Tu bi rad napravil kratek presledek v opisovanju neznančevega postopanja, da bi lahko razmišljal o vprašanju, ki je že dovolj pripravljeno: kdo je bil dozdevni Manderson? Ko razmišljam o vsem, kar mi je znano o tem človeku in kar lahko z zanesljivostjo domnevamo, prihajam do naslednjih zaključkov: 1. Bil je v tesni zvezi s pokojnikom, storil ni nobene napake v svojih odnosih do Martina in v odgovoru gospe Mandersonove. 2. Oba moža sta bila skoraj enako velika, oba sta kar se tiče širine ramen in višine, imel je pa daljše noge, 3. Mož je bil izredno nadarjen za posnemanje in igralske nastope. Najbrž je bil v tem pogledu tudi izkušen. 4. Razmere v hiši so mu bile prav dobro znane. 5. V vseh okolnostih je moral vzbuditi domnevo, da je bil Manderson po polnoči še živ. Urejuje Josip Zupančič // Za ^Narodno tiskarno" Fran Jer on // Za upravo in inseratni del lista Oton Christot // Vsi y Ljubljani DNEVNE VESTI — U »Službenega l»Ha«. »Službeni Ust kr bansae uprave uiavske oanovine« *t 5 z dne 17 t m. objavija uredno o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah naiedbo uprave policije v Ljubljani o začasni ureditvi prodaje prodaje bencina in nar'Le aa območju upi a ve pol čije, naredbo up.ave policije v L.jub.jam o piepoveui sanjtanja smučanja in arsanja v Tivol skem parku in razne objave iz »-Službe-nib novine. — Zaposlitev absolviranih filozofov. Kakor sporoča prosvetni oddelek banskt up.ave, bo b žKone možne namestiti ne kaj absolviianJi filozofov oe g.ede ua su oko za učitelje ijuaskih soi ud jih ao deliti meščansk.m So.am za toliko časa dokler ne bode nameščeni na meščanskih ali sreunjiti soiah Kandidati, ki bi hotel: sp. ejeti to "začasno službo aaj se p.rjavi-jo prosvetnemu oddelku banske uprave — Razpisana zdravn«ska služba ganskd uprava razpisuje službo zdravmka zdru žene zdravstvene občine Zuženv e;k Proš nje je treba vložit pn bansk upiavi dt 8. februarja. — Razširjenje obrata in delokrogu Kranjske industrijske druži e Kranjski industrijska družba namerava ietos postaviti Se eno v so k o peć Po iniormacijaT iz Beograda Je dovoljenje za to že podpi san v resornem mnististvu Razen tega KranjsJča m ust rijska dražba namerava razširiti svoj delokrog 'er ograditi tovar niška poslopja v notranjosti države, naj } . Bosni. _ Veliko povprasevanjc po naših Konjih za izvoz. Zarad- vojne je v vsen državah zadnje mesece veliko povpraševanje za artileiijo. kakoi tudi lahke za ko-konj kljub motonzacij; se vedno neobhodno potreben pr vojnih operacijah Zato je tudi pri nas većje povpraševanje po konjih, ki so se zaradi tega nekoliko podražili Po vsej džavi zbirajo kupci in prekupčevalci konje Kupujejo težke Konje za artiljerijo, kakor tudi lahke za ko-njen ške oddelke V naši državi bi kupci iz drugih držav radi pokupili okrog 20 000 konj vendar Je vpiašanje, če jih bomo lahko toliko izvozili. — fte vedno huda kr*za v cementni Industriji Tovarna cementa »Split« na Majdanu je ustavila obratovanje, kakor smo poročali pred tedni ter odpustila okrog 700 delavcev Tedaj je tudi nehala obratovati tovarna v Ravnicah pri Omi/u ter odpustila vse delavce razen čuvajev. Tudi drugi dve tovarni v okol cl Splita ki sedaj še obratujeta, bosta morali najbrže ^]u prenehati delati, saj imata v sk'a-I L"ih in si'os h okrog 4.000 vagonov cementa Taka količina zadostuje za potrebe na domačih tržiščih n Izvoz za pol leta. Cementna industrija preživlja tako hudo krizo, ker se je v jeseni skoraj povsem ustav*la stavbna delavnost v državi in ker je tudi ustavljen izvoz cementa. — Nase železnice. Nase državne železnice zaposlujejo 81.000 us'užbencev in s -cer 9.547 uradnikov. 1913 uradniških pri-pravnkov 28 kontraktualnih uradnkov 19.623 zvaničnikov, 2198 služteljev. 5125 dnevnlčarjev, 14.590 kvalificiran h in 27.782 nekvalificiranih delavcev. Dolžina prog je bila lani okrog 9.600 km, postaj je bilo 1028. postajališč 435 križišč 157 lokomotiv 2309 motom h voz 14, potniških vagonov 5130 s 168.947 sedežev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo o! lačno, spremenljivo, zmerno mrzlo vreme Tu in tam bo snež lo. Včeraj je snežilo v Ljubljani, Maiiboru, Zagrebu. Sarajevu deževalo pa v Splitu, K u m boru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila v Dubrovniku in Kumboru 13. v Splitu 11. na Rabu 9. na Visu 7, v Beogradu in Sarajevu 3. v Ljubljani —2.6, v Ma-r boru in Zagrebu —4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.7. temperatura ie znašala —6.0. na aerodromu —7.4 C, snega je padlo do 7. zjutraj 11.1 cm. Iz Lfsibfjane —lj Sadjarsko in vrtnarsko drnfttv0 na Viču ima nocoj ob pol 20. v telovadnici predavanje o škrobljenju sadja. G. predavatelj škulj bo s pomočjo skioptičnih slik obrazležil današnja nova škropiva. —lj Koncert ljubljanske filharmonije v petek 26. t. m. v Unionu bo d rigiral ravnatelj zagrebške opere g. Krešimir Bara-novič ki je eden izmed najmarkantnejših jugoslovenskih dirigentov in skladateljev in ki se je s svojimi deli proslavil tudi v tulini. Posebno znana jc njegova baletna suita »Licitarsko srce t, ki je bila svoje-Časno uprizorjena v naši operi in k; jo bomo sedaj čuli na koncertnem odru v skladateljevi interpretaciji. Čajkovski. Smetana in slovenska skladba izpolnjujejo spored koncerta. —lj Društvo ljubljanskih konservatori- stor bo priredilo v nedeljo 21. januarja ob pol 11. dopoldne matinejo v Huba- dov dvorani < vhod lz Vegove ulice, XJ. nadstropje) Na izbranem sporedu so skladbe za petje, klavir, rog in orgle, spored velja kot vstopnica in stane 2 din. Vabimo k ob'lnl udeležbi. —lj Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto 20. jan. ob 18. v predavalnici m neraloškega instituta na univerzi .svoje redr.o predavanje. Predaval bo g. ravnatelj dr. Simon Dolar o temi: Filozofija v srednji šoli. K predavanju so vabljeni vsi ki se zanimajo. Vstop prost. —H »Ujež«, duhovito Sdejansko veseloigro Br. Nušiča. bodo ponovili v šentjakobskem gledališču v soboto 20. in nedeljo 21. t- m. ob 20.15. Igra je dosegla nena- vaden uspeh. Občinstvo, ki je vselej napolnilo dvoiano do zadnjega kotička, se je izvrstno zabavalo in je nekajkrat prekinilo i^ro z navdušenim odobravamem SodeiujejO: Bučarjeva. Grgureviceva, San-cinova. suciceva. Lavrič, Moser, Pievelj, Vlzjak n arugi. Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v preciprodaji. da se izognete navalu pn večerni blagajni. —lj Jadranska straia se vsem. Ki so s sodelovanjem ah z daril) odn prispevki pripomogli dc je tudi letošnja njena prireditev dne 13 januarja uspela nad vse oi ičijkovanje. najprisrčneje zahvaljuje. —I j Zadnja pot lvana Horvata. Včeraj popoldne on najhujšem snežnem metežu je .nastopi) pokojni g. Horvat svojo zadnjo pot v večnost Pied mrliško vežo splošne ^In ce se je zbralo veliko štev lo uckojni-*ovJi prijateljev in znancev. Ob 14. je Sen tj kobski župnik g. Barle opravil pogrebne molitve naknr sc pevci v mestu se govori, da so nastale motnje v dobavi premoga in da bodo za to okrog 1. februarja zaprli šole, dokler ne preneha pomanjkanje premoga. Premoga primanjkuje, ker «o ga zaradi nepričakovano hude zime porabili več kakor so računali, potem pa tudi zaradi tega. ker nimamo dovolj tovornih vagonov na razpolago. — Mariborčani na državnem prvenstvu. Poleg Fanedla, Legvarta, fiubica in Krajn-Čiča se udeleže bohinjskih tekmovanj tudi mariborski junior Jože Stante, ki je dosegel lepe uspehe pri nedeljskih tekmovanjih v Ribnici na Pohorju. — Jadranska n<>č z revijo narodnih noš! Naša vsakoletna prireditev »Jadranska noč* z revijo narodnih noš se lahko smatra bodisi po svojem sijaju in lepoti kakor tudi pestrosti višek plesne sezone. Zato vai na prireditev Jadranske noč. v Sokol-skem domu, v soboto dne 20. L m. Odbor. 6—M — Nov grob. Na Ptujski cesti 25 na Teznem je umrl zasebnik Rudolf Leber, star 59 let. V s^ogni bolnici je umrla za-»ebnica Amalij Rtafel, stara 81 let. žalujočim nače g-lob^ko sožalje! — Poroke. V /ndnjem času so se v Mariboru poročili: Ivan Marek, cand. ing., m Zlata Zimič, učiteljica. Kneza Koclja ulica 19; Miroslav Krajne prometni uradnik, in Ljudmila Zimič, zasebna uradnica, Kneza Koclja ulica 19; Ivan FakJeš, čevljars\: pomoćnik, in Leopoldina Peneinger, tkalka, Aleksandrova cesta 64; Emil Smasek. profesor, in Leonharda Prah; Miroslav Lorger, zasebni uradnik, Kejžarjeva ulica 9, in Amalija Smerdu, zasebna uradnica, Jadranska ulica 21; Alojzij Stajnko. krojaški pomočnik. Radoslavci, in Kristina Kosi. posestniška hči, Vogričevci; Karel Jerič, pre-mogar drž. železnic v p., in Jera Petrovič, pol;'ska dela\ka. Pobrežje; Janez Lah, mizarski mojster, in Pavla Kmetec. posestniška hči. Tržaška cesta 26. — Obilo sreče! — Hitro Izsleden. V Andrencih pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je bil izvršen drzen vlom v kletne prostore posestnika Alojzija Simoniča. Zlikovec je odnesel sodček žganja ter razne poljske pridelke in srospodarsko orodje. Vloma »o osumiH 43-letnega Avgusta Frasa, ki je pobegnil. Ko se je včeraj mudU vodja orožniške postaje pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah v Ma-riboiu. je na Glavnem trgu zagledal Avgusta Frasa, ki ga je takoj aretiral ter izročil v mariborske sodne zapore. Pri zaslišanju je Fras vlom priznal ter dejal, da je ukradene predmete prodal. — Nove žrtve poledice. V mariborsko splošno bolnico so se včeraj zopet zatekle 4 osebe, ki so si zaradi padca na poledenelih tleh zlomile ude. To so 211etna viničarka Marija Trstenjak iz Košakov, ki si je zlomila desnico. 171etni ključavničarski vajenec Anton Fajdiga, ki si je zlomil levo no-go, 271etni delavec Miroslav Jerič s Koroške ceste, ki si je zlomil levico, in 481etna zasebnica Elizabeta Cafuta, ki si je pri padcu na poledenelih tleh zlomila desno nogo. — Pazite na zimske plašče. V zadnjem času se množijo tatvine zimskih plaščev po javnih lokalih. Tako je včeraj v neki tu-kajšnii kavarni izginil privatnemu uradniku Emeriku Uranu 900 din vreden zimski plašč, delavcu Francu Vogrinu pa je tat odnesel iz neke gostilne na Tržaški cesti 750 din vreden zimski plašč. — Mariborsko vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno vrem?. Po ^minah bo še snežilo. Včeraj je bila nr.ivtšia temperatura —4, davi najnižja --13, V1'-Sina snega znaša 25 cm. Mariborsko gledališče Četrtek. 18. januarja: Zaprto. Petek, 19. januarja: Zaprto. Sobota, 20. januarja, ob 20.: Via Mala;. Znižane cene. Iz Poljčan — Smrt KoM med šolsko mladino. Dočim zadnjih osemnajst let med deco v tukajšnji šoli ni bilo nobenega smrtnega primera, je v teikočem letu že drugič zamahnila smrt s svojo neusmiljeno roko. Pred dobrim mesecem je umrl v boln ci zaradi davice učenec I. oddelka Stanko štih, včeraj pa ao položili k večnemu počitku učenko VT. oddelka Zoro Mlakarjevo. Najžalostnejše je, da smrti nihče ni pri čak oval. Mlakarjeva, ki je bila na\* dežno zdrava, je bila v petek: se v šoiL Nihče, najmanj oma sama ni slutila, da nosi v sebi že klice smrti. Ko ji je v soboto zvečer postalo slabo in so poklicali zdravnika, je bilo žal že prepozno. Nastopilo je notranje zastrupi jen je in je 131etna deklica v nedeljo zjutraj umrla. Tako staršem kakor sploh v»em, se je zdelo to neverjetno. Saj ni mogoče, da bi ugraaniJo življenje mlade Zore, ki je bila Se prejšnji dan vsa vedra in nasmejana med njimi. Kako je vse čustvovalo s prizadetimi starši, je pokazal pogreb v torek dopoldne. Poleg drugih so jo spremfli na zadnji poti vsi Soiarji. Ganljivo se je poslovna ob okrašenem grobu, ki je bil obdan z venci in cvetjem, njena součenka Potočnikova, pretresljivo so zapeli učenci »Gozdič je že zelen ...« In »Sonce mi rajža___« Oči vseh navzočih so se iskrile v solzah, ko so odhajali s pokopališča, kjer je ostalo za več-čno pokopano, upa potno mlado življenje Izpred sodišča 100.000 din odškodnine ia bolezen Maribor, 17. januarja V mariboiskih nameščenskh krogih zbuja veliko zanimanje pravda, ki teče pri okrožnem sodišču v Mariboru. Gre namreč za odškodninsko tožbo neke privatne uradnice proti mariborskemu tovarnarju, pri katerem je bila več let nameščena. Zgo-d lo se je, da je uradnica zbolela in je morala službo zapustiti. Ker je bila mnenja, da si je nakopala težko bolezen w tvomiških obratih, je vložila meseca novembra 193S pri okrožnem sodišču proti svojemu bivšemu delodajalcu tožbo, v kateri je zahtevala 100.000 din odškodnin.-za bolezen, razen tega pa še okoli 44.000 din za razne nadure itd., ker je za vsak o delo nesposo! na, pa še primerno mesečne* rento. Mariborsko okrožno sodišče se peča s to zadevo že več kakor leto dni. Bilo ie doklej že 5 razprav, pri katerih so bili zaslišani kot priče razni strokovnjak; in eksperti, ld so podali svoje mnenje glede h gieničnega sanja v tvornici. Za prihodnje dni j«, i a/p'sana Se 6. razprava v omenjeni zadevi, na kateri bo morda Že izrečena sodba, ki jo mariborski zasebni nameščenci pričakujejo z velikim zanimanjem. — Priporočljiv trgovinski potnik je čiU- letni Fr. Pahemik iz Maribora, ki je bil usluzben pri tukajšnji tvrdki Klcindienst & Posch. Ko je namreč Pahernik zapustil huii svojo službo, so opazili, da je z njim zmanjkal tudi 3600 din vreden pisalni stroj. Pahernik se je moral zaradi tega včeraj dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, k« ga je obsodil na mesec dni zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, pogojno na .*) let. — Tatvina na mariborskem kolodvoru. Dno 4. oktobra 1939 je na tajlnstven način izginila neki tukajšnji prevozni tvrdki pošiljka bakra v vrednosti 1100 din. Poizvedbe so dognale, da je tatvino izvršil S0-letni šofer Peter Varič, ki je baker prod V VariČ se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na mesec ini zapora. SPORT Med klubske »mučar^ke tekme v slalomu in smuku bo priredil športni klub vže-lezničar- v nedeljo 21. jan. pri Ruši koči na Pohorju. Tekma v slalomu se bo pričela ob 10. dopoldne pri stari »G lažu-ti« v bi zini Ruške koče, tekma v smuku pa ob 15. s startom pri Sv. Bolfenku: proga za smuk vodi po novi smučarski poti. Pravico do tekmovanja imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS, ki so istočasno člani Mariborskega zimsko-športne;.;a podsaveza. Prijave naj se pošljejo na predpisanih tiskovinah (tekmovalnih prijavni-cah) najkasneje do 19. jan. ob 12. na naslov: SK »Železničar v Mariboruv''. delavnice drž. železnic. Naknadne prijave so podvržene prijavnim 10 d n ter se sprejemalo do izključno 1 ure pred stai-toi*.. žrebanje številk in zdravniški pregled bo 20. jan. ob 20. na Ruški koči. Tekmovanje bo po prazn kih in pravilnikih JZSS. Objava rezultatov bo v gost.lni Kušar v Sp. Radvanju. Cerkveno pokopališče naj bo — park! Maribor, 16. januaija. V burni seji občinskega sveta v začetku leta 1926 je prišel na dnevni red predlog načelnika fin. odseka dr. Jerovška, naj mestna občina zamenja svoje pokopališče z že opuščenim cerkvenim pokopališčem □b Strossmaverjevi ulici. V razpravi se ie pokazalo veliko pomanjkanje razumevanja pokopališkega vprašanja tudi tam. kjer gre za očitne interese mestne občine. Tu pa je bila podana zelo redka prilika. Ko i" bila občina primorana pri tem sicer tako i. Ijivem kulturnem vprašanju v prvi vrsti upoštevat: svoje gospodarske interese. Pri tem prc-dlogu je bilo že vnaprej zelo sumljivo to, da cerkev sploh ponuja občini svoje pokopališče v zameno in skriva to ponudbo pod plaščem izgovora, da žel; s to zamenjavo mes'n: občini prihraniti na stroških za ograjo mo-slnega pokopališča v znesku najmanj za 400.000 din. Podatki, ki jih je prinesla ta razprava in ki se v glavnem tudi med tem niso spremenili, so važni tudi sedaj, ko gre za končno likvidacijo cerkvenega pokopališča in za ugotovitev njegove vrednosti. Staro cerkveno pokopal išče mori 33 tisoč kvadratnih metrov in predstavlja po uradni cenitvi mest. stavb, urada vredno.i1 750.000 din. Občinsko pokopališče na Po-brežju pa je takrat obsegalo 44.311 kvadr. metrov in je bilo cenjeno na 854.000 din. K tej razliki pa pride šc druga, večia in odločujočega pomena za mestno občino. Pri tej ponudbi je cerkev postavila pogoj, da mora staro (njeno) pokopališče ostat, se 10 let v tedanjem stanju in se sme na-daljnih 40 let uporabljati samo kot park. K cenitvi cerkvenega pokopališča je treba še pripomniti, da so bila visoko cenjen^ stara poslopja (mrtvašnica, grobarjevo stanovanje, Slomškova kapela itd.), dejansko pa so te stavbe brez vredn jsti. ker se morata cbe prvi stavbi porušiti, a Slomškova kapela je za druge namene neuporabna, ker je kot taka nedotakljiva. Neglede na to bi mestna občina samo v razliki vrednosti obeh zemljišč izgubila nad 100.000 din. Pa še več. Mestno pokopališče je že tedaj občini donašalo povprečno pn 24.000 din letnih dohodkov (za 1. 1925 so znašal: celo 61.000 din). Pokopališče je bilo tedaj šo do tretjine prazno in z možnostjo razširjenja z nakupom sosednih parcel, tako, da bi zadostovalo še za dogledno dobo in to ob naraščanju letnih dohodkov. Označeni stroški za ograjo pa so visoko pretirani — sicer bi isti zadeli cerkev, v primeru, da občina pristane na ponudbo zamenjave. Kakšna zamenjava pa bi bila to za mestno občino? Cerkveno pokopališče že tedaj ni bilo več v uporabi in bi do pogodbi najmanj 50 let občini ne moglo nositi nobenih dohodkov, nasprotno pa leto za letom samo stroške. (Po pogodbi bi mestna občina namreč v dobi 10 lot sploh ne smela ničesar spremeniti na pokopališču, a po tej dobi naj bi občina tu napravila park). Koliko pa ta park na mestnem pokopališču stane, to se je videlo že v primeru Magda-lenskega parka, ki ie tudi nastal iz prejšnjega pokopališča. Ferdo Kozakov »Profesor Klejsc« Izvirna komedija je žela močan vnanji napeli s izvrstno predstavo Ljubljana. 17 januarja Kdo bi bil pričakova', da nas bo zmerom resnobni profesor Ferdo Kozak s poredno vese'ostjo tako imenitno potegnil! Že s samim naslovom in še z nenavadno razlatjo svoje komedije. Prvotni tws»!av igri je Peter Klepec. šele na lepaku so Petra izpustili in nadomestili s profesorjem. Karel Strekelj je 1 1905 opozoril: Peter Klepec je znan iz dvoie v »'Novicah« pri-občenih pravljic. Kakor Peter Klepec. ki v nekih črticah spominja na Ili jo Murumca, tako je Martin Krpan gobovo v zvezi z mano pravljico-pesmijo o Pe^amu in Lam-bergarju... (S'ovan 1904-5). Jakob Sket ie v svojem berilu za višjo gimnazijo objavil lastni č'anck »O narodnih pravljicah in pripovedkah*. V tem članku pravi- Med narodom živijo priče o močnem Stempiharju, o Petru K!epcu... V pripovedki o Klepcu v Berilu za 1. g;mn. razred pa smo brali, da je ta siovemki si'ni kmet premagal in ubil veHka na. (1905 1. c). Pričakovali smo torej, da bo tudi Kozakov Peter Klepec zmagovit silak kakor Mu-romec, Štempihar, Lambergar a!i Levstikov Krpan. Pa smo pred predstavo šele čitah Jos. Vidmarjevo raz'ago, da je Kozakov Klepec podoba slovenske inte'igence, ki ji ^vrhovna moč živi in gine brezplodno in ■rez pomena za usodo naroda«. Kozakov Klepec je torej narobe-silak, poražen s'abič. in naslov komedije je potemtakem le ironija? Ali Peter Klepec našega dramatika je vendar profesor, celo silno vesten profesor. O njem ne more trditi avtor—profesor, da ^njegova duhovna moč živi in gine brcrplodno in brez pomena za narod"! Delovanje vsakega vestnega profesorja je plodno, za inteligenčni naraščaj in s tem za narod največjega pomena. Kak-en namen je torej imel dramatik, z r.as'cvom? Jos. Vidmar skrivnostno pripoveduje, da se je avtor izognil temu vprašanju, češ da je še prezgodaj in zanj nc prav primerno govoriti o tem. Frcz^"■daj? Pred premicro prezgodaj? — No, pa naj nam zdaj, po premieri, razloži zagonetko! Ljudje mislijo, da je naslov le spretna potegavščina, ki se je obnesla: gledajoče je bilo nabito polno. Drugi pa pravijo: Ferdo K. je slavist, ki ve, da pomeni beseda klepec tudi nv žička grčavo klado, bat, zamčljivo ke-rlca. Dolenjci psujejo: »Ti klepec. ti!« In ti zadnji bi utegnili pogoditi Kozakovo skrivnost. Zakaj njegov Klepec je res smešen, zaničljiv naivnež, klada, ki pade takoj v najbolj neumen precep. Kakor Cisto nesodoben zelen študentek hrepeni od daleč po vseueiliščnici in strahopetno se ne upa, da bi jo ogovoril ali ji pisal. Kje je Se dandanes tak 32Ietni profesor v Ljubljani? (Pa Fenlo K. mora to že bolje vedeti kakor jaz). Ta Klepec se daj-.- zlorabljati od vse okolice. Bivši šolski tovariš mu izroči poln kov- j čeg zasledovanih letakov Klepec j;h ne zna j nikamor skriti, Jasi slučajno stanuje pri detektivu Zu'aju, ki jih išče in kajpak takoj tudi najde. Ta K'ep^c pa gre tak-jj nato na večerjo k istemu Ztilaju, ki mu govori o zločinu, ječi, rablju. Vendar Klepec strahopetec je in pije. se da upijani ti in zopet zle rabiti. Zulaj ima >estro, mlado vdovo, ki Klcpea I po bratovem navodilu takoj zapelje. Kot čep pijani profesor, poln strahu pred posledicami zaradi letakov, se nenadoma izkaže — silaka . .. Zgodaj zjutraj pričaka Zulaj profesorja pred sestrino spa'nico. In Žulaj vpraša: Kaj mislite glede časti moje sestre? In kaj glede otroka? — Glede kak-nega otroka? vpraša Klepec. Tistega k; pride! odgovori Žulaj. Jasno! Pride kot živa priča nocojšnje zmote... In Klepec izjavlja: Gospod, jaz sem karakter! Žulaj pokliče sestro in — zaroka je gotova. Ta profesor r<^ zasluži dolenjski priimek klcpea. Klepci so za javnu delo n<» rabni. Tu je pa še drug parček. Profesorjev bivši šols-ki tovariš, zdaj »komi« (trgovski pomočnik) Skočir, revolucionaren opoziciona-lec in razna:alec letakov. Ta se v enem dnevu zaljubi in zaroči s Kristinco. sestrico za-peljivke-vdove. Zu'aj je takoj uganil, da je SkoČir prinesel plakate k profesorju skriti. Pretakne Skočirju stanovanje, ga aretira, celo uklene in prižene demov, da bi mu profesor sum potrdil. Kristir.ca pa užene brata 2u!aja z grožnjo, da ga bo ovadi'a, kako zabavlja na predstojnike in kako je korupten. Žu'aj se takoj vda, razk'ene Sko-eirja, odobri zaroko s Kristino, sežge letake in gre z najmlajšim parčkom na Rožnik pit. Vse teče kakor namazano, a za verjetnost nas ni briga. Tu pa je se ena oseba, epizodka. ki jo ima Ana, stud. phil. Skočirjeva sestra. Ideal, po katerem je od daleč profesor strahopet no hrepenel. Ta Ana ima najlepšo, najglobljo seenco. Sama pride k profesorju prosit za brata. Lepa m'ada ljubljenka »Prepozno!« vzdihne profesor, saj ie že zaročen z vdovo. Ta prizor je trenuten, a resnično lep. Avtor je pripisal še eno potegavščino, namreč: »Ta malo smešna in bržkone malo žalostna zgodba se odigrava v modernem ljubljanskem predmestju, na Viču. za Bežigradom ali drugod.« Jaz nc zasledim nič tipično domačega, nič značilno slovenskega m prav nič našim predmestjem svojske-ga. Takale burka, bolj polna smešnosti kakor humernosti, bolj polna mučnosti kakor žalosti, je čisto mednarodno brezznačajna, vebče malomestna Profesor je karikatura, lutka, šasek. skoro pajac, res klepec. Dober tip je Zulaj. samo dikcija mu je napeta. Resnično živa je Bibijana (odkod to ime?), njegova sestra vdova Iz polne resničnosti je zajeta Kristinca, trezno, pametno punče, zanimiv je Skočir, nekoliko romantičen zanesenjak, a bleda je Ana, pasivna, neizkoričena. V vsem jeziku, frazeologiji, obratih in aforizmih, ki so kakor ocvirki potreseni, ie čutiti močan vpliv Cankarjev, Režiser dr. Kreft ima veliko zaslugo, da je igro prepojil z vsemi učinki in dvignil vse posameznosti do skladne izde'anosti v celoti. Scenograf arh. Franz pa je postavil zanimivo., praktično, a ne realistično scenerijo. Sob brez stropov ni niti v najmodernejšem mestu, kaj še na Viču ali za Bežigradom. Odlikovali so se vsi igralci Na čelu jim Grcgorin. ki se je trudil, da bi bil profesor vsaj verjeten in naraven. Težkega klepca je pa dovedel dosledno do zmage. Izvrstna sta Cesarjev Zulaj in Nablocke možača Bibijana. prav sveža, zelo prikupna Simči-čeva kot zdrava, odločna Kristinca, natur-no krepak in pristen Skočir je nadarjeni Sever, a oboževani, izgubljeni ideal Ana, je bila zopet prav simpatična Anica Levarje-va. čije ime mi je pri njeni od'ični Zoji (v »Kupčiji s smrtjo«) zadnjič po nesreči obtičalo v peresu. Naj jo vsaj tu popravim, da ne bo zamere. Vzlic svojim opombam sem Kozakove komedije vese1 in želim, da nadaljuje s pi-:-anjem vcse'ih iger. Saj so tako izjemne domače veseloigre ali komedije! Lipahov -^Glavni dobitek« bi zaslužil repriz. Publika je sprejela domače dramatsko delo znatne tehnične spretnosti zelo toplo in poklicala avtorja z igralci in režiserji opetovano na oder. Bilo je mnoge aplavza in cvetja; zlasti dijaštvo jc ob klepcu Klepcu uživalo. Fr. G. Iz Celja —c Celjska bolnica v luči statistik**. La- ni je bilo v celjsko bolnico sprejetih 9594 i>olnikov nasproti 8338 leta 1938, 8446 leta 1937. 8193 leta 1936. 6947 leta 1935 in I 4764 leta 1931. Lani so odpustili iz bolni-ce 7526 ozdravljen' h. 1377 izboljšanih in 177 neoziravljenih bolnikov. V kirurgični j oddelek z očesnim odsekom je bilo lani i sprejetih 4224, v porodniško ginekološki oddelek 1855. v rzolirnico pa 248 bolnikov. V kirurgičnem oddelku je bilo lani izvršenih 2707 operacij nasproti 2618 1. 1938. 2806 leta 1937 in 2609 leta 1936. V očesnem orl?3k*u kirurgičnega oddelka je bilo lani 493. predlanskim pa 111 operacij. V porodn'Ško ginekclofkcm oddelku je b:lo ianS 847 operacij nasproti 790 leta 1938, 615 leta 1937 in 586 leta 1936. Lani je bilo 758 porodov s 770 otroki (med nj mi 12 dvojekov) nasproti 648 porodom s 659 otroki leta 1938, 571 porodi s 575 otroki leta 1937 in 509 porodi s 523 otroki leta. 1936. Lani je umrlo v v celjski bolnici 270 eseb. V odstotkih je znašala umrljivost v celjski bolnici lani 2.90 nasproti 3.17 leta 1938, 2.8 leta 1937. 3.05 leta 1936 in 382 leta 1935. Povprečna oskrbna doba bolnikov je znašala lani 12 dni in pol. povprečno pa je bilo na dan sprejet h 26 bolnikov. Za o©krbo bolnikov je izdala celjsKa bolnica lani 2,315.555 din. —c Carinjenje blaga v celjski carinarnici se je ie priče!0. Ziruženje t.g.vcev za mesto Celje obvešča vse trgovske in ndusi rljs'.ce kroge, da. so priprave za prejem carinskega blaga, v carinsko skladišče na celjskem keZodvoru že toliko napredovale, da se carinjenje blaga že lahko izvršuje. —c \ laganje davčnih prijav. Združenje tigovcev za mesto Celje obvešča vse svoje člane, da je tieba do 31. t- m. vložiti prt davčni upravi v Celju splošne pridob-ninske prijave in prijave za poslovni promet na predpisani Uskovin^. Oni, ki so dolžni vod ti knjige odnosno so jih dejansko tuui že vodili, pa morajo vložiti prijave do 31. marca t. 1. Prijave za rentnao je treba prav tako vložiti do 31. t. m. S 1. ja- nuarjem so prišle družbe z omejeno zavezo pod družbeni davek ji bodo morale predložiti prijave do konca maja t. L, najpozneje pa 15 čini po občnem zboru. Izpo ni-tev teh prijav mora biti natančna, ker so sicer predvidene stroge kazni. V splošnem se vsi Član. združenja opozarjajo na novo uredbo o spremembah in dopolr. tvah zakona o neposrednih davkih in davku na poslovni promet ter zakona o skupnem cavku na poslovni promet (Službeni list št. C. in 4. z dne 10. in 13 t. m. in Službene nov ne št. 294—C ITI z dne 23. decembra 1939). —c Nabavite si takoj davčne karte! Davčna uprava v Celju ponovno opozarja delodajalce, ki zaposlujejo hišno služabni-štvo, da s: brezpogojno nabavijo davčne karte do 31. t. m., ker jih bo sicar zadela kazen v smislu člena 95. zakona o neposrednih davkih —c Nov sne«:. V sredo zjutraj je začelo v Celju in celjski kotlini snežiti. V dolini je zapadlo okrog 20, na hribih pa do 30 cm snega —c Med prevozom v bolnico se Je smrtno ponesrečil. V Cplotnei pri Konjicah je padel 30-letni hapec Karel Borne-kar pred dnevi pri smučanju in se močno poškodoval, tako da je bilo potrebno zdravljenje v bolnici. Ko pa je vozil gospodar z vozom v Celje, da bi ga oddal v bolnico, se je konj, ki je bil vprežen v voz. sp'ašil in močno potegnil voz. Bornekar ie pa-dei z voza, kolo je šlo čezenj in mu prizadejalo težke poškodbe na spednjem delu telesa. Bornekarja so prepeljal: takoj v celjsko bolnico, kjer pa je v ponedeljek zvečer podlegel poškodbam. —c S koli in noži... Ko se je 29-letni zidar Jakob Smodej iz Smartnega v Rožni dolini vračal v ponedeljek domov, so ga napadli neki Lebič ter brata Jurij in Jože Tokovnik in ga obdelali s kol: in noži. Prizadejali so mu hude poškodbe na glavi, rokah in ostalem telesu. Smodeja so oddali v celjsko bolnico. —c Nesreča ne počiva. Ko se je 19 letna sobarica Angela Markova v 2alcu grela v torek zjutraj pri močno zaki rj^ni peči, se ji je vnela obleka. Markova je dcbPa hude opekline na križu. Istega dne se ie ponesrečil 47-letni posestnik Josip Laščak iz Podgorja pri Št. Juriju ob juž. žel. Ko je okrog 15. podiral v gozdu drevje, mu je padlo podžagano drevo na hrbet in ga močno poškodovalo po križu. V ponedeljek je padel 13-letni organistov sin Vinko Krebs iz Luč pri smučanju in si zlrmil desno nogo. Vse tri ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnico. Iz Rajhsnburga — Krmimo ptice! V zadnjih letih smo po naših vrtov h opazili vedno več krmil-nic, vendar pa jih je bila vsaj polovica le zaradi lepšega. Razen prvih dni, ko so krmilnlce postavili z dobrim namenom, vanje ni pozneje nihče več redno polagal krmil. Letos je z ma izredno ostra. Naše ptice morajo prestati mnogo mraza in pomanjkanja. Prav bi bilo, da bi vsi, ki imajo vsaj košček vrta. posebno pa še sadjarji, postavili krmilnice, v kolikor j h še niso in vanje redno vsai enkrat na dan polagali krmila. Nik^r naj bi ne bila postavljena ki milnica samo zaradi lepšega n morda celo samo zaiadi dobrega vtisa — Ponočnjak: *o v noči na nedeljo obiskali hišo g. Geršaka Mihaela čevljarskega mojstia. in posestnika iz Rajhen-burga. Vlomiti so hoteli v delavnico, od koder bi lahko odnesli večjo zalogo usnja in čevljev. B li pa so preglasni in jih je gospodar čul ter pregnal. Za njimi je za- j brisana vsaka sled. Petek, 19. januarja. 7: Ju trn ji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — do 7.45. — 11: šolska ura: Po Norveškem (Julija šušter&ič) — 12: Po naših stezicali (plašče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Naipovadl. 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra, — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: O hra-nilih (Zinka Muri). — 18.20: Komorni trio (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Lebeai). — 19: Naf^vedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Od Vodopča Jo Lisi-čara, razvoj dubiovniike knj ževnosti (Arsen VenseJides). — 19.40: Objave. 19.50: Kotiček SPD: Smučišča v Kamniških planinah (Pavel Kuna ver). — 20: Kcncert lahke glasbe (radijski orkester). — 21.10: Sonata: Herta Sefert. klavir, Srečko Kopane, predavanje. — 22: Napoved':, poročila- — 22.15: Pisana šara (plošče). S°b<>ta, 20. januarja. 7: JutrnjT pczdn.iv. -— 705: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Plošča za p-loščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi, — 13 02: Plošča za pioičo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 14: Po očila. — 17: Otroška ura: a) Pravljice (Sonja Severjeva). b) Striček Mabček kramlja i« piepeva. — 17.50: Pregled sporeda. — 18* Za delopust igra radijski orkester. — 18 40: Lega in geopolitična struktura slovenskega ozemlja (dir. V al ter Bohinec). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje inspekcije narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji polit ki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Muzikanta Bog ne zapusti. Pisan večer. Besedilo prieravil Vladimir Golob. izvajajo člani rad jske igr. družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec igra Radijski o ke-ster. Čitajte i a širite »Slovenski Narod«! Moj možni mogel verjeti svojim očem!" izjavffa gospa GabyWagner. " PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA EVO.KAKO SEM TO DOSEGLA." Fotografija gospe Wagner pred vporabo nove kreme za kolo Tokalon z Biocelom. M^di se mi res kakor čudeže, to so bile ^Vladkcve besede Se pred dvema me-secima sem imela brazde in gube na čelu. okrog oči in uct — imele sem res videz »žene v srednjih letih« Danes se vse prijateljice divijo moji jasni dekliški polti brez vsake gube Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljajo hrano za kožo Tokalon z Biocelom. Nekatere so se mi poimenovale, dokler niso same poizkusile Ko so videle presenetljive učinke, so teko navduSene. kakor sem jaz.* Fotografija gospa Wagner, ki kaže presenetljivo izpremembo v nekaj tednih. Vporabljejte za vsako noč rožnato hrano ia kožo Tokalon. ki vsebuje Biocel. iznajdbo glesovitega dermatologa. Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen iz kože mladih živali — enak je dragocenim in prirodnim hranilnim elementom v Vaši lastni koži Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon. ki napravi kožo jasno in gladko ter 1o očisti od zajedalcev In razširjenih znojnfe. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultati, oli po se denar vrne MALI OGLASI tfeseda 50 pai, daven pomene| Preklici izjave oeseda Din 1*—, davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov )e treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. raz no tSeseOa 50 pa? lavek pose Dej Najmanjši zneaek Din. REZERVNO KOLO kompletno od avtomobila Opel P 4, sem izgubil dne 9. t. m. med 11. in 12. uro dopoldne na državni cesti od Sv. Rupcrta v Savinjski dolini do Vranskega. Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi g. Sente Franju, uradniku tkalnice Mautner v Preboldu. 33S VSAKOVRSTNO POHIŠTVO še vedno po starih cenah dobavlja v moderni m solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila 6. L. KUPIM tieseaa >t» par loveh poet-ocj Naimamši cne&eK L)tn 2AGINE ODPADKE jelove m smrekove, suhe, kupujemo vsako količino Pogoj je, da so brez skorje. Ponudbe na Zagrebačku dioničku tvornicu papira, Zagreb 2. 337 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JEDRCA nova sortiran cvetUCni med in medico dobite najceneje v MEDARN1 Ljubljana, židovska ul. 6 2. L. zahvala ti iih mm ima Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše predrage matere, stare matere itd., gospe Razalije vd. Sulic izrekamo za nanogoštevilno spremstvo, za poklonjeno cvetje našo najprisrčnejšo zahvalo. LJUBLJANA, dne 13. januarja 1910. GLOBOKO ŽAJLUJOCI OSTALI E. C. Bentlev: 28 ,1 kok t kozi okno* ROMAN Tu je pot mojih misli prekinilo dejstvo, ki se zanj poprej nihče ni zmenil. Tako trdno sem bil prepričan, da je bil Manderson ponoči doma, da se niti jaz, niti drugi niso zmenili za to okolnost: niti Martin, niti gospa Mandersonova nista videla obraza tega moža. Gospa Mandersonova tega moža sploh ni videla. Zdaj vam pa takoj pojasnim, da ga sploh ni mogla videti. Govorila je z njim v polsnu in pri tem je nadaljevala razgovor, ki ga je imela pred dobro uro s svojim živim možem. Martin je mogel videti samo možev hrbet, sklonjen nad telefonom. Nedvomno je bilo to posnemanje značilne drže telesa. Razen tega je imel mož Mandersonov široki klobuk, hrbet in tilnik izdajata mnogo značilnega. Neznanec, ki je imel približno Mandersonovo postavo, ni potreboval drugega, nego žaket, klobuk in talent za posnemanje, da se je preoblekel. Napravil sem pavzo, da bi razmili! hladnokrvnost in iznajdljivost tega moža. Stvar je bila preprosta in sigurna, če je bil dobro preoblečen in če so prenesli to njegovi živci. Ce sta se mu posrečili ti dve stvari, bi ga bilo moglo izdati samo izredno naključje. Razlog, zakaj je prišel v hišo skozi okno namestu skozi vezna vrata, bo zdaj jasen vsakomur, kdor bo čital te vrstice. Će bi bil prišel skozi vezna vrata, bi bil Martin slišal njegov prihod. Morda bi bil stopil predenj. Zdaj je ostal še problem whiskyja. Njemu nisem pripisoval posebnega pomena. V hiši, kjer je osem ali devet ljudi, izginja whisky pogosto na kaj čuden način. Toda bilo je čudno, da je izginil prav tistega večera. Martin je kar strmel nad tem. Zdelo se mi je torej povsem razumljivo, da je človek, ki je storil zločin, slekel truplo in moral odigrati vlogo obupanca, z veseljem pozdravil whisky. Pil je nedvomno, še preden je pozvonil Martinu. Po tem triku je pil še več. Znal se je pa premagati, kajti najtežja naloga ga je še čakala. Naloga namreč, ki je bila zaradi nečesa zanj najvažnejša: moral se je še zapreti v Mandersonovo spalnico in uroditi jo tako, kakor da jo je Manderson rabil. Pri tem mu je pretila nevarnost, da bi se zbudila žena na drugi strani odprtih vrat in da bi ga odkrila. Res je pa, da — čim ni stopil v omejen prostor, kamor je videla s postelje, — da ga je mogla opaziti samo, če bi bila vstala in stopila k vratom. Ugotovil sem, da je tisti, ki je ležal v postelji v spalnici gespe Mandersonove, videl samo zgornji del Mandersonove postelje. Razen tega je človek, ki so mu bile znane razmere v hiši, lahko domneval, da gospa Mandersonova spi. In tu je treba upoštevati še nekaj, da sta se bila oba zakonca v zadnjem času odtujila drug drugemu. Zato je lahko upal, da oe gospa Mandersonova — tudi če bi ga slišala, ne bo zmenila za prisotnost svojega moža. Ko sem vse to premislil, sem sledil neznancu v spalnico in poskusil predočiti si ga pri delu. Sam sem komaj lovil sapo, ko sem mislil na grozo, ki ga je gotovo obšla, ko je zaslišal tisto, česar se je najbolj bal — glas iz sosedne sobe. Gospa Mandersonova pred sodiščem ni mogla točno povedati, kaj je takrat rekla. Ona domneva, da je vprašala svojega moža, da-li je bil izlet prijeten? A kaj je storil neznanec? Tu prihajamo do zelo važne točke. Ne samo, da ji je odgovoril z Mandersonovim glasom, ko je stal tako nepremično in močno utripajočega srca v sobi, temveč je tvegal celo velik poskus. Sledeč nenadni notranji pobudi ji je dejal, da je poslal Marlowa z avtomobilom v Southampton, da bi sprejel važno vest od nekoga, ki se odpelje z jutranjim parnikom v Francijo. Zakaj je tako odgovoril mož, ki je bil že dolgo zelo molčeč s svojo ženo, in je Doleg tega povedal še nekaj o stvari, zanj zelo važni? Zakaj je govoril prav o Marlowu? Ko sem prišel tako daleč, sem presojal položaj takole: Manderson je bil ustreljen med deseto uro, ko je avto odpeljal, in med enajsto. Najbrž se je zgodilo to precej daleč od hiše. Truplo je bilo odneseno nazaj, položeno pred kočo in slečeno. Okrog enajstih je vstopil skozi vrtna vratca v knjižnico mož, ki ni bil Manderson, v Mandersonovih čevljih, klobuku in suknjiču. Nosil je Mandersonove črne hlače, Mandersonov telovnik in avtomobilski plašč prav tako kakor umetne zobe in samokres, s kate- rim je bil ustreljen. Vse to je skril. Pozvonil je hišnemu upravitelju, sedel k telefonu, obrnjen s hrbtom proti vratom, s klobukom na glavi in ves čas, dokler je bil Martin v sobi, se je ukvarjal s telefonom. Potem je pa odšel mirno gori, odložil v Marlovri sobi samokres, s katerim je bil storjen zločin, in ga položil zopet v futeral na peči. Potem je odšel v Mandersonovo sobo, postavil čevlje pred vrata, položil Mandersonovo obleko na stol, umetne zobe pa v skledico na nočni omarici in si izbral obleko, čevlje in kravato izmed tistih, ki so bile v spalnici. Tu bi rad napravil kratek presledek v opisovanju neznančevega postopanja, da bi lahko razmišljal o vprašanju, ki je že dovolj pripravljeno: kdo je bil dozdevni Manderson? Ko razmišljam o vsem, kar mi je znano o tem človeku in kar lahko z zanesljivostjo domnevamo, prihajam do naslednjih zaključkov; 1. Bil je v tesni zvezi s pokojnikom, storil ni nobene napake y svojih odnosih do Martina in v odgovoru gospe Mandersonove. 2. Oba moža sta bila skoraj enako velika, oba sta kar se tiče širine ramen in višine, imel je pa daljše noge. 3. Mož je bil izredno nadarien za posnemanje in igralske nastope. Najbrž je bil v tem pogledu tudi izkušen. 4. Razmere v hiši so mu bile prav dobro znane. 5. V vseh okolnostih je moral vzbuditi domnevo, da je bil Manderson po polnoči še živ. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani