LETO XV., ŠTEV. 68
izdaja tasoptsno-založnišao podjetje SZDL »Noi tisk« / Direktor: Radii Janhnbe / Odgovorni urednik: Sergei Vodnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« I Uredaiitvo: Ljubljana, Tomiičeva ulica 9, telefon 23-522 do 23-529 » Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/U.t telefon 23-522 do 23-529 t Oglasni oddelek: Ljnbljana, Kardeljeva ulica 9, telefor 21-899, za ljubljanske naročnike 29-493, ta tuoanje 21-S32 / Poštni predel 29 / Tekoči račnn Narodne banke 9fll-»T«-143 / Mesečna naročnina 290 dim
Cena io ffin
Koroško ljudstvo obsoja šovinizem
Intervju našega dopisnika v Celovcu z deželnim glavarjem ob rezultatih nedeljskih občinskih volitev na Koroškem
Dopisnik »Slov. Poročevalca« v Celovcu je rapro-sil deželnega glavarja Koroške Ferdinanda Wedeni-ga kot predstavnika socialistične stranke, da bi mu odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z nedavnimi koroškimi občinskimi volitvami:
ODGOVOR: Gotovo Je politika socialistov, ki jo Izvajajo
v	deželi, pristojna za zaupanje Slovencev.
VPRAŠANJE: Med volilnim bojem so vas, gospod deželni glavar, in socialistično stranko politični nasprotniki obrekovali kot izdajalca domovine. Kako je, prosim, po vašem mnenju takšne podle obdol-žitve sploh mogoče razumeti, ko je vendar znano, da imate
vi	osebno in socialistična stranka nesporne zasluge za deželo, kot tudi za realizacijo prijateljstva med državama in narodi tostran in onstran Karavank?
ODGOVOR: Na takšne izpade, ki se jih je v volilnem boju posluževala odmirajoča skupina naših meščanov, gledam kot na volilni šlager obupancev, za katere pa je bilo že vnovič potrjeno, da pri prebivalstvu Koroške niso našli odmeva.	J. 2.
Ferdinand Wedenig
VPRAŠANJE: Ali je po vašem mnenju, gospod deželni glavar, očiten uspeh socialistične stranke na volitvah med dragim tudi dokaz, da večina koroškega prebivalstva obsoja šovinizem in zlorabo volitev zaradi nacionalne opredelitve?
ODGOVOR: To je nedvomno. Volilni izidi dokazujejo, da se koroško ljudstvo po pretežni večini zavzema za mirno izgradnjo. Seveda pa so tudi pri nas, tako kot povsod, ljudje, ki se preteklosti ne morejo otresti.
VPRAŠANJE: Volilni izidi so spet pokazali porast socialističnih glasov na dvojezičnem ozemlju. Ali menite, gospod deželni glavar, da se je s tem med slovensko manjšino že v občutni meri diferenciralo napredno od reakcionarnega?
Britanska pričakovanja
London, 21. marca. (Tanjug). V prisrojih britanskih krogih verujejo v možnost, da bo prihodnji mesec prišlo do sklenitve britansko - sovjetskega sporazuma o svobodni trgovini. Še ni znano, kateri britanski artikli bi bili vključeni v sporazum o trgovinski izmenjavi s Sovjetsko zvezo. Pričakujejo, da bo na jutrišnjem zasedanju parlamenta, na katerem bo objavljeno poročilo vlade o delu evropske ekonomske komisije, dano tud! poročilo o možnostih trgovinske izmenjave s Sovjetsko zvezo.
Da popotne ugoditve
Trst, 21. marca. (Tanjug). Koordinacijski odbor, ki predstavlja lastnike 13.000 majhnih in srednjih podjetij v Trstu, je sporočil, da bo nadaljeval akcijo, dokler ne bo njegovim zahtevam v celoti ugodeno. Lastniki teh podjetij, ki jih je težko prizadela sedanja ekonomska kriza, zahtevajo, da oblasti podvzamejo potrebne ukrepe za ublažitev njenih oosledic.
To sporočilo je bilo objavljeno po seti koordinacijskega odbora, na kateri so razpravljali o nenadni odgoditvi javne razprave med predstavniki teh podjetij in direktorjem finančnega oddelka angloameriške vojaške uprave nekega rimskega funkcionarja. Trdijo, da je do te odgoditve prišlo zaradi tega, ker ne žele, da bi javnost zvedela o resničnih vzrokih ekonomske krize v coni A STO.
Povratek Iva Vefvode
Rio de Janeiro, 21. marca (Tanjug). Jugoslovanski ambasador v Braziliji Ivo Vejvoda se je vrnil danes iz Jugoslavije v Rio de Janeiro.
Pred osnovanjem jugoslovanskega velesejemske-ga združenja
ZAGREB, 21. marca. Predstavniki zagrebškega in beograjskega ter osiješkega velesejma so se sestali danes zaradi nameravane ustanovitve jugoslovanskega velesejmske-ga združenja. Sklenili so v kratkem sklicati ustanovni občni zbor tega združenja, v katerega naj bi bili včlanjeni vsi gospodarski sejmi naše države. Združenje bi imelo za nalogo skrbeti za razvoj vseh velesejmskih organizacij.
M. B.
Tudi železniški promet upada
TRST, 21. marca (Tanjug). Po podatkih, ki so bili tu objavljeni, je bil železniški promet skozi Trst v februarju manjši za skoraj 20 odstotkov od januarskega. To je izzvalo vznemirjenje v tukajšnjih gospodarskih krogih, ki z zaskrbljenostjo spremljajo postopno zmanjševanje prometa skozi Trst. Poudarjajo, da je železniški promet v januarju in februarju znašal skupno 334 tisoč ton, v istih dveh mesecih lani pa je znašal skoraj 370 tisoč ton.
IZ GOVORA VIDE TOMŠIČEVE NA PARTIJSKI KONFERENCI V MARIBORU
Nadomeščanje države z družbenim upravljanjem je
večji podvig kot revolucija sama
Okrajno partijsko konferenco
v Mariboru je danes pozdravila v imenu izvršnega odbora CK ZKS tudi tov. VIDA TOMŠIČEVA, ki je dejala uvodoma, da je ta konferenca potrdila analize, ki jih je napravil izvršni komite že na svojih plenumih, namreč da je organizacija ZK prešla tiste kritične dni, ki sj) sledili VI. kongresu, ko je del partijskih članov izgubil pravo orientacijo o vlogi in nalogah Zveze komunistov. Danes se večina članov ZK zaveda velike odgovornosti vsakega komunista zase in organizacije kot celote posebej pri nadaljnjem razvoju socialistične demokracije pri nas.
Glede na ugotovitve ▼ razpravi pa je dejala, da vendar še ne moremo govoriti, da je ideja VI. kongresa do kraja osvojena od vseh članov, lahko pa govorimo, da je kriza prebrođena in da so se v glavnem naše organizacije vsidrale v našem političnem življenju kot močan činitelj. Točno pa je, da nam manjka v precejšnji meri politično ideološke vzgoje, ki jo nujno potrebujemo, če hočemo vzgajati množice. Prehod iz tiste dobe, ko je osnovna organi-
zacija Izdajala direktive in sklepe na dobo, ko osnovna organizacija vzgaja vsakega posameznika in mn privzgaja borbeni organizacijski refleks za svojo okolico v večini organizacij še ni izvršen. Nato je
Neuspel sestanek v Londonu
Pododbor Evropskega sveta ni uspel približati stališč Francije in Nemčije glede posarskega vprašanja, ki onemogoča ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu
London, 21. marca. (Tanjug). Dvodnevna konferenca pododbora evropskega sveta v britanskem zunanjem ministrstvu, na kateri so razpravljali o vprašanju evropeizacije Posarja, se je končala, ne da bi dosegli sporazum. Pododbor, ki ga sestavljajo predstavniki Velike Britanije, Francije, Zahodne Nemčije, Posarja, Holandije in Danske, je razpravljal o načrtu člana holandskega parlamenta Van Natersa, ki govori o ekonomskih in političnih oblikah bodočega statusa posarske oblasti in ki naj bi bil temelj za kompromis med Francijo in Nemčijo.
Namesto sedanje francosko-po-sarske ekonomske unije predvideva načrt pedesetletno pogodbo o ekonomskem sodelovanju Francije in Posarja »ob postopnem odpiranju posarskega tržišča Nemčiji.« Velike kapacitete posarske premogovne in jeklarske industrije bi na temelju Natersovega načrta v bistvu še naprej ostale pod nadzorstvom Francije najmanj 50 let, kar bi zagotovilo ravnotežje med ekonomskim potencialom Francije in Zahodne Nemčije. Politični de! Natersovega načrta pa predvideva do uresničitve evropske unije opolnomočenca evropskega sveta, ki bi bi! odgovoren za zunanje zadeve in obrambno politiko Posarja ter plebiscit, ki bi ga o evropskem statusu Posarja izvedli tamkaj. Toda na konferenci se je pojavilo vprašanje svobodnega delovanja nemških in
francoskih političnih strank, o katerem so dosegli samo deino rešitev. V ekonomskem delu Nater-
Posarju. V pripravljalnem obdobju za plebiscit bi bilo dovoljeno vsem strankam, da vodijo kampanjo, tako nemškim, kakor tudi francoskim.
Po mnenju britanskih uradnih krogov je rešitev posarskega vprašanja eden od neobhodnih pogojev za ratifikacija sporazuma o evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu. Dobro obveščeni opazovalci trdijo, da je bila britanska vlada najbolj zainteresirana za uspeh londonskega sestanka. Pravijo, da je London odgodil objavo svojih predlogov o sodelovanju z evropsko obrambno skupnostjo, pričakujoč rezultata te konference. Perspektive ra ugodno rešitev posarskega vprašanja bi namreč omogočile Veliki Britaniji, da v svojem načrtu o sodelovanju z evropsko obrambno skupnostjo ponudi najmanj konkretnih obveznosti.
Churchillov kabinet je sedaj pred preizkušnjo, v kateri se spopada politika dajanja minimalnih garancij EOS s težnjo, da bi sporazum o tej organizaciji začel čimprej veljati in da bi bil ratificiran še pred pričetkom ženevske konference.
l„v. Tomšičeva govorila o revolucionarni vlogi delavskega razreda., pri ustvarjanju brezrazredne družbe in je dejala:
»Mi smo danes po revoluciji, v kateri je delavski razred prišel na čelo delovnega ljudstva. Nismo v brezrazredni družbi, reakcija je premagana, ni pa uničena. Imamo v naši državi celo vrsto antisocialističnih pojavov; odločili smo se da ukinemo državo kot element nasilja. Mi ne ukinjamo države z zakoni, ukinjati jo moramo s tem, da jo nadomestimo z družbenim upravljanjem. To je ogromen podvig, večji od same revolucije.
Tov. Tomšičeva je nato govorila o naši socialistični demokraciji in je poudarila, da je največ svobode v tisti družbi, kjer sta dva predpogoja: visoko razvite materialne osnove In visoka zavest. Zato se je treba
v današnjem času, ko mi že zavestno nadomeščamo državo v poedinih sektorjih družbenega življenja z družbenim upravljanjem, ko se poedince nadomešča s. kolektivom, ki ga volimo in ki se neprestano menja, zavedati, da je naša naloga večja, kot je bila kdaj koli prej. Mi moramo delati ne s silo in s pravico, ki nam jo daje neka članska legitimacija, ampak s silo in prepričanostjo svoje zavesti in jasno perspektivo v vseh kolektivih, vsepovsod, kjer je to družbeno upravljanje v smisla razvijanja socialističnih odnosov.
Dalje je tov. Tomšičeva dejala, da imamo v Mariboru še vedno opraviti z veliko dozo lokalizma, partikularizma in nacionalizma, ki prehaja včasih v šovinistične oblike. Ni dovolj, da v načelu smatramo, da je to lokalizem in da ga prepovedujemo. Komunisti se morajo poglobiti v te stvari, skušati likvidirati te poglede na razvoj Jugoslavije in na razvoj svojega mesta iz globljih komunističnih osnov. Nato je govorila o povezanosti našega splošnega napredka in o dolžnostih, da razvitejše pokrajine pomagajo manj razvitim do napredka.
Govoreč o potrebi za povečanje produktivnosti dela je tov. Tomšičeva poudarila, da r.e bi bilo prav, če bi se zadovoljili s tem kar imamo, takrat ne bi dosegli nobenega uspeha. Opozorila pa je, da veliko premalo načelno govorimo z delavci in z vsemi ljudmi o vprašanjih gospodarjenja. Med drugim je dejala, da je treba vzgojiti v lju-
deh občutek, da tisti, ki se danes ne trudi za zvišanje produktivnosti dela, da tisti, ki krade ni samo navaden tat, ampak je antisocialističen element, ki ga je treba izvreči iz naše sredine. Vprašanje produktivnosti dela je osnovno vprašanje, ne pa vprašanje delitve dobička. Pri nas pa je še vedno obratno! Obširno je govorila o ženskem vprašanju in je dejala:
»Ce se je danes žena pasivizirala, če je danes samo še v hišnih svetih, v delavskih svetih pa ne, potem mislim, da moramo napraviti drugačno analizo tega pojava; ugotoviti moramo, da so materialni pogoji v katerih danes žene žive takšni, da žena ne more dati od sebe tega, kar od nje želimo.«
Opozorila je, da moramo ▼ naši komunalni izgradnji stremeti za tem, da bo družba prevzela del skrbi za gospodinjstvo, ki ga ženam nalaga gospodinjstvo in družina. Ne smemo dovoliti. da bi prevladovalo mnenje, da žena ne more sodelovati, ker je pasivna, zastarelih nazorov ali nesposobna.« Na koncu je tov. Tomšičeva nakazala naloge organizacije ZK po združitvi obeh okrajev in je dejala, da bo okrepljeno pelitično delo s katerim bodo vplivali delovni kolektivi na podeželje, kmalu pokazali uspehe.
Na okrajni partijski konferenci v Mariboru, ki se je končala danes popoldne, so izvolili nov 23-članski okrajni komite in 51 delegatov za III. kongres ZK Slovenije. Konferenca je pooblastila novoizvoljeni komite, naj pošlje pozdravni brzojavki CK ZKJ in CK ZKS.
Slovesnosti v spomin
Srečka
Sežana, 21. marca. Tukaj je bil danes s slovesnim sporedom zaključen Prosvetni teden s katerim so kraški rojaki in vsi Slovenci počastili 50-letnico rojstva pesnika Srečka Kosovela. Med množico, ki se je zbrala k proslavi je bilo zlasti mnogo Slovencev iz Trsta in STO. Med odličnimi predstavniki našega javnega in kulturnega življenja so bili tovariši Ivan Regent, dr. Ferdo Kozak. Boris Ziherl, Franc Kimovec - Žiga, Tomo Brejc, France Bevk, dr. Anton Melik, vodja naše gospodarske delegacije v Trstu profesor Jože Zemljak, predstavniki Slovensko-hrvatske prosvetne zveze iz Trsta, Prosvetne zveze iz Gorice, zastopniki
Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter drugi. Navzoči so bili tudi pokojnikovi svojci.
Ob 11. uri se je začela slovesnost pred pokojnikovo rojstno hišo. Spored se je začel z državno himno, ki jo je zaigrala godba Ljudske milice iz Ljubljane pod vodstvom Rudolfa Stariča. Nato je mladinski pevski zbor iz Tomaja zapel dve pesmi na besedilo Srečka Kosovela. Prisotne je pozdravil sekretar Okrajnega odbora SZDL tov. Alfonz Grmek, ki je dal nato besedo zastopniku Slovensko - hrvatske
Johannes Hoffmann, predsednik posarske vlade
sovega plana ni prišlo do sporazuma in kratek uradni komunike sploh ne omenja ekonomskih aspektov problema ter poudarja, da je vprašanje političnih strank bilo razpravljano samo v splošnih črtah.
Zvedelo se je, da je pododbor s petimi glasovi proti glasu Zahodne Nemčije sprejel skupno resolucijo o pogojih za plebiscit v
De Gasperl obljublja polno podporo Scelbovi vladi
Ameriška zaskrbite-nost nad položajem v Indokini
NEW YORK, 21. marca. — (Tanjug) — V najvišjih uradnih krogih ZDA porašča zaskrbljenost zaradi posledic, ki bi jih mogel imeti razvoj vo-
Zanimanje
ameriških poslovnih krogov glede povečanja trgovinske izmenjave s Sovjetsko
zvezo	go. Kot primer ruskega zanima-
nja za uvoz iz ZDA omenjajo sovjetsko ponudbo za nakup ameriških viškov masla. Ponudbo so odklonili, vendar tako vsaj mislijo, samo začasno. Negativna reakcija v enem delu ameriške javnosti na ve9t, da bi mogle ZDA prodati maslo Sovjetski zvezi, je namreč pokazala — tako poudarjajo v poslovnih krogih — na eno izmed največjih težav za ZDA, če bi sodelovale v trgovinski izmenjavi vzhod — zahod. Del ameriških izvoznikov namreč ne kaže zanimanja za razvoj trgovinskih vezi z Rusi in vzhodnoevropskimi državami jz strahu, da bi mogli biti obtoženi kot »komunistični simpatizerji«.
Washington, 21. marca. (Tanjug). V ameriški prestolnici, kjer pazljivo spremljajo kampanjo za povečanje trgovinske izmenjave med vzhodom in zahodom, opažajo, da izvozniki ZDA z vse večjim zanimanjem govore o razvijanju trgovine s Sovjetsko zvezo. Vendar pa v obveščenih krogih opozarjajo, da ni treba pričakovati posebnega napredka.
Na zanimanje poslovnih ljudi za povečanje trgovinske izmenjave s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami lahko vpliva prepričanje, da bodo morale lA v najkrajšem času poiskati ■več tujih tržišč za svoje bla-
£
jaških operacij v Indokini na francosko stališče do ratifikacije sporazuma o evropski armadi. Ameriške oblasti poudarjajo, da bi mogla imeti zmaga Ho Si Minha večje politične, kakor pa vojaške posledice. Ne skrivajo strahu, da bi izguba oporišča Bien Dien Fu mogla v tem trenutku ogroziti temeljni cilj ameriške politike v zahodni Evropi.
Pred razgovorom z generalom Ellyjem, ki bo razpravljal s predsednikom Eisenhower-jem in predstavniki Pentagona, je predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora Willey izrazil mnenje, da bi prihod letalskega tehničnega osebja ZDA v Indokino predstavljal tveganje za ZDA, vendar je dodal, da položaj na svetu vsiljuje Združenim državam, da to tveganje sprejmejo. Willey je odobril ameriško politiko do Indokine in zahteval, naj ZDA prevzamejo nase večidel finančnih izdatkov in naj pošljejo še več vladi, smatrajo to noto samo letalskih strokovnjakov v In-doklno,	Janja,
Rim, 21. marca (Tanjug). Popolno podporo in zaupanje kr-ščanskodemokrarske stranke je obljubil včeraj Scelbovi vladi generalni tajnik stranke De Gaspe-ri v svojem uvodnem govoru na konferenci nacionalnega sveta kr-ščanskodemokratske stranke. — Osnovni problem stranke je po njegovih besedah notranja enotnost in disciplina in zato je De Gasperi tudi obsodil samostojno akcijo krščanskodemokratskih sindikatov, ki so se v nekem apelu strankam centra pozivali na koalicijo, kritizirajoč ob tem politične koncepcije centra.
Opaziti je bilo, da šef krščan-skodemokratske stranke ni niti z besedo omtnil aktualne korup-cionaške in špijonske škandale, čeprav so najbolj pogodili prav njegovo stranko.
Rim, 21. marca (Tanjug). Novo zasedanje so-dišča, k,i razpravlja o obtožbi proti novinarju Matu. ni ostalo brez presenečenj. Po nalogu sodišča so na pošti zaplenili neko pismo priče Caglio, ki sina ministra Piccionija izrecno obtožuie za uboj Vilme Montesi. To odkritje je povzročilo velik vtis v javnosti in vlada je bila prisiljena izdati uradno poročilo, pozivajoč sodišče, naj razčisti mi-sterifo do konca.
Rimski korapcionaški škandal bo imel svoje politične posledice
Drugo paralelno odkritje tega procesa, ki razgalja korupcijo in špekulantsko aktivnost markiza Montagne skupaj z visokimi osebnostmi, ni odvisno od izjav novih prič, ker je že potrjena s poročili
karabinjerjev in finančne straže. Korapcionaški škandal bo imel svoje politične posledice ne glede na to, če se bo dokazalo, da je nanj vezana tudi smrt Vilme Montesi.
Arabske obtožbe proti Izraelu
Po zadnjih poročilih je napetost ob izraelskih mejah začela popuščati
Hobeno presenečenje
ANKARA, M. marca (Reuter). Nota, ki Jo je poslala Sovjetska zveza Turčiji glede na napovedano sklenitev turško-pakistauske pogodbe, ni izzvala nobenega presenečenja v turškem zunanjem ministrstvu in diplomatskih kroeth. V krogih, ki so blizu
New York, 21. marca. (AFP). Predstavniki Iraka, Sirije, Egipta in Saudske Arabije v Združenih narodih so obiskali danes generalnega sekretarja OZN Daga Hammerskjölda ter ga v svojem imenu ter v imenu Jemena in Libanona obvestili, da Izrael koncentrira svoje čete na mejah Sirije, Libanona in Jordana. Takšno akcijo Izraela smatrajo te države za »agresijo proti vsem arabskim državam.«
Predstavnik Iraka v Združenih narodih je izjavil, da so izraelski premiki začeli vsaj dan pred napadom na izraelski avtobus. Dodal je, da je protest arabskih držav uradnega značaja, da pa te države ne zahtevajo intervencije Združenih narodov, ampak da samo želijo, da se ugotovi, odkod prihaja agresija.
New York, 21. marca. (AFP). Izraelski predstavniki v Združenih narodih zanikajo vesti o koncentraciji izraelskih čet ob izra-. tiskih mejah. Po zadnjih poro-
čilih iz Izraela se dozdeva, da je* napetost ob mejah popustila, odkar je Izrael 'sprejel ponudbo jordanske vlade, da tudi ona sodeluje pri preiskavi v zvezi z nedavnim pokoljem izraelskih' potnikov, ki so z avtobusom potovali čez Negev.
Madžarska podpora
BUDIMPEŠTA, 21. marca. Madžarska vlada se Je izjavila za sovjetski predlog pogodbe o kolektivni varnosti v Evropi, ki je bil podan na berlinski konferenci. v sporočilu vlade, ki ga prenaša danes madžarska tiskovna agencija, je rečeno, da bi v okviru takšnega varnostnega sistema mogli »udeleženci na kolektiven in uspešen način zavarovati suverenost in obrambo evropskih držav pred vsakim morebitnim napadom.« Dober del sporočila je posvečen napadom na ameriško vlado, za katero Je rečeno, da ni »odstopila od svojega načrta za ustvaritev vojaške grupacije določenih evropskih dmv in reini-Utarizacije Zahodne Nemčije«.
prosvetne zveze iz Trsta Jožetu Kosovelu. O tragični usodi in čudoviti pesmi Srečka Kosovela je govoril dr. Lino Legiša. Mešani zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija je še zapel skladbo Emila Adamiča na Kosovelovo pesem, godba Ljudske milice pa je zaigrala Internacionalo. Sledilo je polaganje vencev pod spominsko ploščo, ki je vzidana v sežanski šoli, kjer se je pesnik rodil. Vence so položili tov. Ivan Regent in Jože Pahor v imenu Zveze delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, dalje zastopniki okrajnega sveta za prosveto in kulturo, sežanski dijaki in učenci ter predstavnik SAZU.
Ob 15. uri se je v Tomaju začela spominska slovesnost pred hišo, v kateri je pesnik pred 28 leti umrl. Najprej je govorila prof. Zadnikova, ki je bila med najbolj zaslužnimi iniciatorji in organizatorji spominskih prireditev. Za njo je govori! Jože Kosovel, osrednji spominski govor pa je imel pesnikov mladostni prijatelj dr. Bratko Kreft. V pmenu zamejskih goriških rojakov je povedal nekaj toplih besed tov. Miladin Černe. Spominsko ploščo je nato ob zvokih ža-lostinke odkril tov. Ivan Regent. Pod ploščo so položili vence rojaki, dalje zastopniki izvršnega sveta LR Slovenije, Društva književnikov, tržaške mladine in drugi.
Predstavniki množičnih organizacij in kulturnih ustanov so nato položili vence na pesnikov grob, ob katerem je spregovoril dr. Bratko Kreft in zapel domači pevski zbor.
Kasneje je ‘bila v Tomaju še otvoritev obnovljene dvorane kulturnega doma »Srečko Kosovel« s kulturnim sporedom. Medtem je v Komnu nastopil pevski zbor Slov. filharmonije, v Sežani pa je koncertirala godba Ljudske milice.
Zvečer je bila končno v Sežani svečana akademija, na kateri sta pela Kosovelove pesmi pevski zbor Slovenske filharmonije in solist Ladko Korošec, recitirala pa sta jih člana SNG Helena Erjavčeva in Stane Sever.
Prireditve, ki so bile ves teden v Sežani in okolici in ki so se zaključile z današnjimi slovesnostmi, so bile lepa kulturna manifestacija ter dostojna počastitev spomina Srečka Kosovela — velikega primorskega pesniškega ustvarjalca in kulturnega borca».,
2 OKRAJNE PARTIJSKE KONFERENCE V KRŠKEM
Komuniste čaka med množicami še veliko dela,
zlasti na vasi
Krško, 21. marca. Okrajni
partijski konferenci za krški okraj je prisostvovalo 154 izvoljenih delegatov, član CK ZKS tov. France Perovšek ter sekretarja okrajnih komitejev Novo mesto in Klanjec. V poročilu okrajnega komiteja o politični situaciji v okraju je poročal sekretar komiteja tov. Ljubo Mlakar. Ko je govoril o našem gospodarskem razvoju-in uspehih, je omenil, da je bilo v poslednjih letih investiranih v industrijsko proizvodnjo 2 milijardi 253 milijonov, v kmetijsko pa nad pol milijarde din, kar se odraža v gospodarskem napredku okraja. S tem v zvezi je pripomnil, da bi bilo dobro izdelati perspektivne načrte razvoja gospodarstva v okraju, Socialistična zveza pa bi morala biti v tem pogledu torišče razprave o splošnem napredku in prav tako tudi o teh gospodarskih načrtih. Tov. Mlakar je v poročilu močno poudaril vlogo okrajnih in občinskih političnih organizacij pri razpravi o načelnih vprašanjih našega gospodarstva, posebno politike na vasi; organizacije socialistične zveze so doslej premalo obravnavale delo kmetijskih zadrug in pa našo zadružno politiko na vasi.
Ko je govoril o Socialistični zvezi je tov. Mlakar navedel, da je od 46.000 volivcev včlanjenih v SZDL le 44%, v nekaterih občinah pa ta odstotek ne doseže niti 20%, zlasti slabe so organizacije v agrarnih občinah.
Občni zbor društva elektrotehnikov Slovenije
Ljubljana, 21. marca. Na današnjem rednem letnem občnem zboru društva elektrotehnikov Slovenije so sklenili med drugim,	da	bodo	člani tega
društva v bodoče še tesneje sodelovali z organi oblasti pri elektrifikaciji in razvoju elek-triškega gospodarstva, kakor tudi pri pripravljanju novih uredb in predpisov s tega področja.
V Postojni je nastopilo 4G0 pevcev
Včeraj	je	bila	v	Postojni
redna letna skupščina Ljudske prosvete.	Ugotovili	so, da
so knjižnice mnogo pripomogle k prosvetljevanju. Popoldne je bil okrajni festival pevskih zborov. Nastopilo je 14 zborov, pelo pa	je	okoli	400	pevcev.
Najbolje so se izkazali zbori iz Cerknice, Ilirske Bistrice, Pivke in Jelšan.
O vzgoji mladine je referent
posebno dolgo govoril in je omenil, da je organizirane le eno tretjino mladine, ostala pa je prepuščena sama sebi. Z vzgojo mladine so povezani tudi problemi šolstva, ki v krškem okraju tako kadrovsko, kot materialno niso zadovoljivi. Nadalje je tov. sekretar obravnaval organizacijske probleme ter posebej vlogo občinskih komitejev.
Do popoldanskega začetka te konference je diskutiralo 17 delegatov. Stanislav Nunčič je obravnaval posebno politično pasivnost organizacij ZK glede naše politike na vasi, njihovo zanimanje za delo kmetijskih zadrug, posebej še za personalni sestav. Zato ni čuda, da jih je od 13.000 kmečkih gospodarstev v okraju le 6000 včlanjenih v KZ. Zaradi takega odnosa političnih organizacij je tudi naša davčna politika na vasi v nekaterih občinah taka, da nasprotuje osnovnim načelom naše razredne politike na vasi.
Drugi diskutant je govoril o pojavih pravdarstva, ki so močno v navadi zlasti na sev-niškem področju in je navedel da je 50% kozenskih pravd zaradi razžaljenja časti. Najbolj se tožarijo prebivalci iz Boštjana, Kmelja td. Tudi mnogi komunisti ne rešujejo osebnih sporov v organizaciji, marveč so številni problemi, ko se oni sami pravdajo. Mnogo so govorili diskutanti o prenizkih kaznih obsojencev, ki so krivi gospodarskega kriminala. Tov. Zupančičeva pa je poudarila, da ne gre za visoko ali nizko kazen, marveč za to, kako znajo in uspevajo politične organizacije razkrinkavati pri množicah kriminalna dejanja in vzgajati njihov odnos do splošne ljudske imovine.
Več delegatov na konferenci je iznašalo vprašanja, ki spadajo — kot je dejal eden izmed delegatov — le na zbor volivcev, nikakor pa ne na partijsko konferenco; to so bila lokalna gospodarska vprašanja, ne pa politična.
Na popoldanskem delu konference je govoril tudi član CK ZKS France Perovšek, ki je med drugim omenil, da je konferenca premalo prikazala splošno politično stanje v okraju, zlasti odnos množic do konkretnih gospodarskih in političnih vprašanj.
Na koncu je konferenca izvolila nov 19-članski okrajni komite ZK ter 16 delegatov za
kongres Zveze komunistov
Slovenije.
Konferenca je pokazal« dosedanje uspehe organizacije
ZK v tem okraju in je jasno odredila naloge, ki čakajo komuniste v prihodnosti. Posebej je konferenca poudarila, da je politično delo med množicami ena izmed osnovnih nalog komunistov. Ni dvoma, da bo prinesla konferenca nove svežine in novega delovnega zaleta 1500 članom ZK, kolikor jih je v krškem okraju. Vztrajna in požrtvovalna politična akcija bo odprla celotnemu odboru okraja nove perspektive.
i ti. obletnica Narodnega gledališča v Pulju
To naj večje Narodno gledališče v Istri je praznovalo	„ u v__ -lj,_____
Sa OhlSISStaSfS ««ÄaÄ'SÄ E
oh^?ia: ,?b tej .Priložnosti so Moralka ■ konfao ^Msi T fai predvajali premiero dramske- ntirt * ftem »o bik končno rega dela »Zlatarovo zlato«, ki	dMUn« mn*»,;- »1.4.
To *o a —„ lo+sUin-H sena» včasih deljena mnenja glede
poučevanja morale. Tisu, ki «o
Mladina in vprašanje
nravstvene vzgoje
t
je že 9. premiera gledališki sezoni.
v letošnji M. B.
Letno sknpščina hrvatskih komponistov
Včeraj Je bila v Zagrebu
redna letna skupščina Združenja komponistov Hrvatske.
Za novega predsednika so izvolili Ivana Brkanoviöa. V lanski sezoni so imeli hrvatski komponisti 13 velikih koncertov. ki jih je priredilo Združenje komponistov Hrvatske s
za prosveto in kulturo in Mest- •* b* ie nai posluževali preda-
misliii, da moralke kot posebnega predmeta in posebne učne ure ni treba, da preveč spominja na verouk in da naj vzgoja in zato tudi etična vzgoja bo spontano povezana z drugimi predmeti in da mora iz njih slediti; ti pedagogi so morda prišli do spoznanja, da je popolnoma pravilno, da se za take razgovore in za vzgajanje v tej smeri posveti tudi posebna ura. Stvar je bila torej rešena. Že bolj zapleteno je bilo vprašanje podrobnega učnega načrta. V nekem
pomočjo Republiškega sveta J^sopisu je Izšel seznam literature, za prosveto in kulturo in Mest- *?.."* ie nai posluževali predanega ljudskega odbora. M. B. vate,JI. “»««Ute- Ta seznani (obsegal je poleg raznih spisov o dia-
S PARTIJSKE KONFERENCE OKRAJA MARIBOR
Delavski »veti se morajo oprijeti osnovne naloge - borbe za večjo proizvodnja
Maribor, 21. marca. V današnjem nadaljevanju je po poročilih obeh revizijskih komisij govoril sekretar okrajnega komiteta ZKS tov. Vladko Majhen o nadaljnjih nalogah komunistov. Poudaril je, da mora biti delo le-teh v Skladu s VI. kongresom naše partije ter v skladu z II. rednim in III. Izrednim plenumom CK ZKJ, ki so povzročili velike spremembe v delu Zveze, v obliki samoupravljanja, kjer so poedinci zamenjani s širokim družbeno političnim delom naših organov, kot so zbori proizvajalcev, zavodi za socialno zavarovanje, delavski sveti itd. Bistveno se je spremenila vloga članov ZK in pred komunisti je sedaj glavna naloga: razvijati te organe in jih približevati širokim množicam. Tega ge člani še premalo zavedajo.
Člani zveze komunistov radi zamenjujejo socialistično demokracijo $ formalno deloikracijo-Dolžnost organizacij je razčistiti s temi pojmi. V malomeščanskih krogih ocenjujejo socialistično demokracijo po tem, kolikor tolerira njihova stremljenja; Cepa komunisti branijo svoja načela imenujejo to diktaturo. Po njihovem je demokracija vse ono, kar ruši naš sistem, kar je napačnega v naši družbi. Vse kar store komunisti za obrambo pred takšnimi ocenami je nedemokratično. Najznačilneje se je to pokazalo v primeru Djilasa, ko je bilo slišati zlasti v krogih intiligence, da je prišla na površje svoboda duha.
Dalje je tov. Majhen navedel primere o tistih zaostalih elementih v delavskem razredu, ki vidijo le osebno korist in pri katerih je prišlo celo tako daleč, da je demokracija toliko večja, kolikor več sredstev ima kolektiv na razpolago.
Komunisti se često ne zavedajo, da ima socialistična zveza svoj razredni karakter. O demokraciji lahko govorimo, le če delamo z metodo, ki jo poglablja. Socialistična demokracij« ni naš cilj temveč metod« doseganja cilja — socializem.
Govoreč o odnosih v samoupravnih organih in odnosih do volivcev teh organov je tav. Majhen opozoril na nevarnost nesistematičnega dela nekaterih delavskih svetov, na odvajanje od svojih volivcev. Predstavniki upravnih vodstev prihajajo na zasedanja s t®ko kompliciranim gradivom, da jih delavci težko razumejo razen tega bo treba misliti, da bodo delavski sveti opustili reševanje nebistvenih vprašanj in se oprijeli svoje osnovne naloge povečevanju proizvodnje.
Zlasti po občinah naj bi bilo težišče dela Zveze komunistov med kmetijskimi delavci na novo ustanovljenih kmetijskih gospodarstev. Kar se tiče viničarskega vprašanja bo tudi treba ie mnogo delati za utrditev novih gospodarstev. Treba se je zavedati, da so naši uspehi n* vasi pomemben del borbe proti klerikalizmu. Nazadnje je govoril tov. Majhen o vlogi delavskega razreda v javnem življenju, in je ugotovil, da se za to veljavo še premalo borimo in nas ta borba čaka v tovarnah in podjetjih.
V nadaljevanju razprave sta konferenco pozdravila najstarejši mariborski komunist Ciril Razboršek, ki je opisal komunistično borbo v prvih letih stare Jugoslavije ter član CK ZKS tov. Jože Potrč. Dr. Potrč je v svojem nagovoru med drugim pohvalil pobudo okrajnega komiteja, ki je povabil na konferenco tudi stare politične delavce iz tega okraja.
Za tem je pozdravila konferenco v imenu izvršnega odbora CK ZKS tov. Vida Tomšičeva, ki je imela daljši govor. Nekaj njenih misli objavljamo na prvi strani.
Opolnomočeni minister Indife na spomladanskem zagrebškem velesejmu
Kritično obdobje v življenju Pakistana
Newyorski listi ugotavljajo, da postavlja zmaga opozicije na volitvah v vzhodnem Pakistanu resne probleme pred pakinstan-sko vlado
New Delhi, 21. marcs. (Tanjug). Po zadnjih rezultatih splošnih volitev v vzhodnem Pakistanu je združena fronta dobila v 203 volilnih enotah 185 mandatov, neodvisni 10, musli-
manska liga 7, preostali pa 1 mandat. Manjkajo še rezultati iz 34 volilnih enot, ki pa nikakor ne morejo ogroziti visoke zmage ojoozicijske združene fronte.
New York, 21. marca (AFP).
V NEKAJ VRSTAH
KAIRO, 21. marca (AFP). Pred
železniško postajo v predmestju Kaira je danes eksplodirala bomba, peta po vrsti od včerajšnjega 1utra.
RANGUN, 21. marca (AFP). — Burma in Kitajska bosta kmalu podpisali trgovinsko pogodbo. Burmanska vlada je že odobrila načrt tega sporazuma, ki bo podpisan še ta teden.
RANGUN. 21. marca (AFP). — Burmanske sile so zavzele včeraj mesto Morgsat, ki je služilo kot glavni stan ostankom kuomintan-ških čet v Burmi. Mongsat je zavzet brez odpora, 2000 Kuomintan-govcev pa se je umaknilo v smeri »nevtralnega področja«, centra za evakuacijo kuomintanških čet na meji med Siamom.
NEV/ DELHI, 21. marca (Tanjug) Na včerajšnji seji konference držav Britanske skupnosti v Lahori je novozelandski delegat izjavil, da bi bila njegova vlada pripravljena posredovati v kašmirskem problemu in v cilju zagotovitve nepristranskega plebiscit *, poslati v Kašmir svoje čete. Večina je s simpatijami spreiela ta predlog; indijska delegacija pa zastopa stališče. da je »priključitev Kašmira Indiji pravno končan akt, od trenutka, ko je maharadža Kašmira v soglasnosti z ve:m*>*mi strankami podpisal o tera sporazum z Indijo.«
NEW DELHI, 21. marca (AFP). V New Delhiju «o danes objavili uradno deklaracijo, ki protestira pri francoski vladi zaradi akcije francoskih oblasti, ki so poslale policijske sile v razne kraje francoskih posesti na indijskem pod-kontinentu, da bi preprečile demonstracije v korist priključitve k Indiji. V deklaraciji je rečeno, da so francoske oblasti v Pondi-cheryju »podvzele zastraševalne ukrepe proti prebivalstvu.«
WASHINGTON. 21. marca (AFP) Demokratski senator Seimington, član Mo Carthyjevega pododbora zV tigotavljanie proti^menske dejavnosti, je sinoči izjav», d se mora Me Carthv začasno oddaljiti iz pododbora, dokler bo trajala preiskava v zvezi s sedanjim sporom med vojnim ministrstvom m und odborom. C© bi Me Carthy od*
klonil to storiti, Je dejal Seimington. potem mora neko drugo telo prevzeti to vprašanje v svoje roke.
COLOMBO, 21. marca (Reuter). Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov Vidjaja Lakš-mi je odklonila, da bi komentirala predlog, naj bi azijsko-arab-ske države prevzele nadzorstvo nad Sueškim prekopom. Gospa Lakšrni je izrazila upanje, da bo sueško vprašanje čimprej mogoče rešeno na prijateljski način med prizadetimi državami.
Protiudar kominiormistov
Rim. 21. marca (Tanjug). Direkcija KP Italije se bo v torek sestala, da bi razpravljala o ukrepih, ki jih bo partija podvzela zoper Vladne načrte o protiinformbirojskih akcijah. Togliattijevo vodstvo posebno skrbi nadzorstvo finančnih dohodkov in virov, s katerimi razpolaga IrJ? Italije in že se je zvedelo, da pripravlja protiukrep s predlogom, naj bi prišla pod nadzorstvo sredstva vseh starnk, ne pa samo kominfor-mistične. Ta poteza, ki jo verjetno ne bodo sprejeli, bi mogla, kakor pravijo, doseči za vlado neugoden pi*or>»!?nndui efekt.
Današnji uvodnik »New York Timesa« pravi, da »postavlja nedavni poraz muslimanske lige na volitvah v vzhodnem Pakistanu resne probleme pred pakistansko vlado. List meni, da je poraz muslimanske lige toliko resnejši, ker skuša Pakistan pod sedanjo vlado »rešiti vprašanje ustave, ki bi zadovoljila celotno državo.
»New York Herald Tribune« pa pravi, da je sedaj neobhodno potrebna revizija politika vseh strank v Pakistanu, pa tudi upo-stavitev pristnejših odnosov med vzhodnim in zahodnim Pakistanom. List izraža mnenje, da jx>-stavlja izolacija vzhodnega Pa-pistana resne probleme, ki zahtevajo tudi resne spremembe v politiki. Ob koncu pravi list, da je nastopilo »kritično obdobje« v življenju Pakistana.
Kritika Hruščeva
Moskva, 21. marca. (AFP). Sovjetski listi »Pravda« in »Izve-stija« objavljata danes celoten tekst govora, ki ga je imel prvi sekretar KP Sovjetske zveze Hru-ščev na plenumu centralnega komiteja 23. februarja t. 1. in v katerem je kritiziral delo dveh sovjetskih ministrov.
Govoreč o povečanju proizvodnje žitaric, in o obdelavi ledin, je Hruščev dejal, da stališče ministra za kmetijstvo Benediktova »ni pravilno« in da vse kaže, da je »zapadel v birokratizem«. Po Hruščevih besedah je še večja odgovornost ministra za sovhoze Kozlova, v katerega »obrambo je mogoče reči samo to, da je še mlad minister, ki je na tem položaju le nekaj mesecev.«
Ljubljančani radi pijejo zastonj
Podjetje Slovenija-Vino je v soboto pripravilo Ljubljančanom prijetno presenečenje. Eno uro pred kosilom in dve uri popoldne: od četrte do šeste je zastonj točilo svojo novo pijačo, tako imenovani Cocta-ape-ritiv. V treh urah so stočili okolt 2000 čaš. Kakor smo mogli ugotoviti med kratko preizkušnjo bodo sprejeli Ljubljančani to novo pijačo, ki jo v Sloveniji poznamo še kaj slabo, s precejšnjim užitkom in veseljem. V prostorih, kjer je bilo vse polno zastonjkarjev smo zvedeli še dve drugi &o-
vici. Spor glede steklenic med podjetji Slovenija-Vino, Rogaška steklarna in zdraviliščem Rogaška Slatina, se je končal s licenčno pogodbo med podjetjem Slovenija-Vino in zdraviliščem v Rogaški Slatini. Razen tega smo zvedeli, da namerava urediti podjetje Slovenija-Vino v Ljubljani tovarno sadnih sokov, ki bi obratovala v sodelovanju s celjsko, tako, da se nam v kratkem obeta večja proizvodnja teh najbolj priljubljenih brezalkoholnih pi-jad.
ZAGREB, 21. marca. Opolnomočeni minister republike Indije v Beogradu ter ambasador Indije v Rimu g. Biay Ranian Sen je obiskal v spremstvu svoje hčerke in tajnice spomladanski zagrebški velesejem. Po ogledu vele-sejmskih paviljonov je izjavil, da je bil že na lanskem zagrebškem velesejmu in ga prav zaradi tega še bolj preseneča velik napredek naše industrijske proizvodnje, ki se odraža tako v kakovosti, kakor tudi v raznolikosti izdelkov. Izrazil je upanje, da bo blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Indijo prav gotovo čedalje večja. Opolnomočeni minister Indije se je še prav posebno zanimal za naše iz-
Več mladine v društva Ljudske tehnike
Kranj, 21. marca. Na današnjem rednem letnem občnem zboru društva Ljudske tehnike so ugotovili, da bo treba vključiti v društva Ljudske tehnike v kranjskem okraju več mladine; od 1352 članov jih je komaj dobra tretjina mladincev, Društva Ljudske tehnike so organizirala lani precej uspelih predavanj; na 30 predavanjih je bilo okoli 2.000 poslušalcev. Občni zbor je tudi opozoril na nujno povezovanje društev Ljudske tehnike z Društvom inženirjev in tehnikov, Ljudsko armado ter množičnimi organizacijami.
Jugoslovanska vojna industrija je izpolnila »ÖK shore« naročilo
Beograd, 21. marca. Naša vojna industrija, ki je zaključila pogodbo za proizvodnje artilerijske municije po načrtu »off shore* je uspela v kratkem času osvojiti proizvodnjo te municije, ki so jo te dni z uspehom preizkusili.
Jugoslovansko vojno letalstvo je dobilo te dni na osnovi pogodbe o vojni pomoči z ZDA helikopterje. Te dni so naši piloti opravili s temi helikopterji prve polete.
Popravek
V našem včerajšnjem poročilu
delke elektroindustrije; dalj časa se je zadržal v razgovoru s predstavnikom kranjske tovarne »Iskra«, ki razstavlja med drugim tudi svoje najnovejše kinoprojektorje za predvajanje trodimenzionalnih filmov. V angleškem jeziku je predstavnik tovarne povedal, da so začeli proizvodnjo leta 1945 z 8 delavci, danes pa jih je zaposlenih že okoli 3.000. G. Biay Ranian Sen pa je odgovoril predstavniku tovarne, da je bil pred kratkim v Sloveniji, kjer sta mu všeč zlasti Ljubljana in Planica. M. B.
Za 4 milijarde kupčij
Na spomladanskem zagrebškem velesejmu je tekstilna industrija zaključila kupčije v vrednosti 2 milijardi din. Prav toliko znaša tudi vrednost ostalih kupčij, ki so jih doslej sklenile predvsem prehrambena in kemična industrija ter naša strojegradnja. Zanimivo je, da je veliki kombinat škroba v Zrenjaninu, ki bo začel obratovati letos aprila, že sedaj zaključil kupčije v vrednosti 100 milijonov din. Prav toliko znaša tudi vrednost kupčij ki jih je napravila tovarna «Jugokeramika« iz Zaprešiča pri Zagrebu.
M. B.
lektičnem materializmu, o nastanku religije y glavnem klasična dela marksizma). Ta seznam čtiva je bil verjetno bolj namenjen predavateljem, da si sami razjasnijo razna načelna vprašanja glede nazora in idejnega pogleda na svet. Toda bolj kot ta dva problema, ki sta se dala na določen administrativni način rešiti, so razburkala pedagoško javnost načelna vprašanja morale na sploh. Poleg dveh pedagoških tečajev, v Mariboru in posebnega v zvezi z moralko v Ljubljani, je nafcolj vidno mesto zavzela razprava dr. Potrča. Razprava, ki ni imela zala s problemi kontinuitete naše socialistično etiko, temveč je dala v tej smeri zanimive pobude. — Omenjala je na široko o odnosih med etiko in politiko o vprašanju etične vzgoje, ki ga je povezala s problemi konmnitere naše zavesti z evropsko zavestjo na sploh. Razprava je bila napisana z iskrenostjo in pogumom, vendar ni vzbudila pričakovanega odmeva v p>odagoški javnosti, kaj bo razumel vsak, ki jsodrobno pozna naše učiteljstvo. Človek dobi skoraj vtis, da je razpravljanje o etiki danes sploh odveč in da ni sodobno. Na pedagoškem sestanku je nekdo izrazil misel, v kateri predlaga, da bi bilo treba napisati socialistično etiko. Vse kaže, da je ta misel zaenkrat še zaspala.
če se razgovarja? * dijaštvom o poučevanju moralke na srednjih šolah, ti bodo skoraj vsi jiovedali, da jih predmet v najboljšem primeru dolgočasi. Zanimiva je tudi realizacija tega poučevanja, ki je menda prepuščena izključno sa-moiniciativi in uvidevnosti predavateljev. Tako mi je neka srednješolka zaupala, da jih pri moralki nek filozof mori z zapletenimi filozofskimi vprašanji. Ponekod jih učijo o lepem vedenju. Neka učenka pa mi je rekla, da jim je učiteljica naročila, da morajo do druge ure moralke prinesti na listku napisane vse pregrehe — male in velike grehe — ki so jih med tednom storili.
Iz samega stališča pedagoških in učnih vprašanj je ta zadrega razumljiva. Tudi Če pomislimo, da moralko jzoučujejo pedagogi iz generacije profesorjev in učiteljev, katera ni več tako bistveno zainteresirana za ta vprašanja, kot je bila takrat, ko je v mladostnih letih gradila svoja seznanja o svetu. Stvar je še bolj razumljiva če jKimislimo, da je precejšen del učiteljev bi! deležen vzgoje -in izobrazbe z idejnih gledišč, ki smo jih v revoluciji zrušili. Marsikdo tega preobrata ni doživel zavestno in s prepričanjem. Pri marsikomu so pravilna spoznanja, ki jih danes jjosreduje pri pouku v konfliktu z njegovim najglobljim prepričanjem. Pretres pedagoškega kadra zaradi idejne neoporečnosti, ki se je vršil pred nedavnim, stvari ni mogel bistveno spremeniti. Vendar to morda ni najvažnejše. Nekdo se je izrazil na tečaju o morali, da ni nujno pri poučevanju moralke, da predavatelj verjame v stvari, ki jih predava, glavno je, da jih pravilno posreduje. Toda tak skrajni izhod v sili ne more vprašanje sodobne etike in vzgoje naše mladine rešiti. To vprašanje mora temeljiti na nečem globljem, življenjsko pomembnem in presega okvire samo formalno vzgojnih vprašanj. Ta vprašanja se že izjavljajo in se bodo morala pojaviti ne med vzgojitelji, temveč med mladino samo. Povojna generacija ne bo mogla iti preko teh vprašanj. Nekje se bo morala srečati z njimi. Pobuda bo torej nuno morala priti od mladine. Mladina bo čutila, da je to vprašanje eno izmed bistvenih vprašanj pri njenem razvoju, da je etika nujna potreba pri ustvarja-ju odnosa do sveta in pogleda na življenje. Naša generacija ima težak položaj. Razumljivo je, da je skeptična do vseh vrednot, da je
Po zgledu Crikvenice
Počitnice tudi brez regresa
o
nam
delu odbora je vrinila
Zagreb, 20. marca. Po ukinitvi regresa, so mnogi mislili, da bo sedaj še težje iti na počitnice v turistične kraje, toda prve vesti iz turističnih krajev ob Jadranu obetajo, da si bomo lahko letos prav tako kakor lani privoščili počitnice na morju. Ker je ukinjen regres, iščejo gosoinska podjetja nove poti za znižanje cen ter nove možnosti za stanovanje v privatnih hišah. V mnogih krajih so pričeli misliti na ureditev taborjenja in na organiziranje prehrane. V tej smeri so doslej največ ^napravili v Crikvenici, kjer so znižali cen v hotelih na 400 do 460 din, cene prenočišč v privatnih hišah pa na 60 do 100 diin. Odprli bodo rudi nekaj novih ku-------'■ _________________________
Me’jmodnl uspeh za proračun se loto-klubo »Zagreb«
neljuba pomota, Zagreb, 21. marca. — Na šesti
* * javljamo. Prvi.odstavek
TakollT “ "	°	fotografije v Bordeauxu so do
Odbor za proračun republiške-	člani
ga zbora, ki je 18. t. m. končal svojo razpravo, je potem, ko je tov. Zoran Polič iznesel mnenje; izvršnega sveta, umaknil svoj spreminjevalni predlog glede znižanja subvencij Slovenskemu na-
Foto-kluba »Zagreb«, ki so sodelovali na razstavi, pokal kluba »Bordeaux« kot prvo nagrado za kolektivno udeležbo. Deset razstavljalcev Iz Zagreba, med njimi Milan Pavič, Zlatko Šurjak in drugi, je prejelo lz-
rodnemu gledališču in Filharmo- mod 12 kolajn *a najbolji« d«U
V
nu gledani
Ljubljani,
kar osam,
hiaj. Hoteli bodo imeli obede po nižjih in višjih cenah. Za bivanje bodo uredili večji prostor, kamor bodo napeljali električno razsvetljavo in vodovod. Crikvenica lahko služi kot zgled, kako naj gostinska podjetja sd3aj, ko je ukinjen regres, omogočijo, da bodo naši delovni ljudje kljub vsemu mogli izkoristiti svoj dopust v turističnih krajih. Na nedavni letni skupščini turističnega društva v Crikvenici je bilo ugotovljeno, da je bilo lani v Crikvenici 51 odstotkov vseh gostov iz Slovenije.
T Gornji Badgoui obnavljajo vinograde
Naže največje vinogradniško državno posestvo v Gornji Radgoni bo obnovilo letos 30 hektarov svojih vinogradov z žlahtnimi cepljenkami renskega rizlinga ln radenske ranine. Cez 150.000 cepljenk, ki so Jim za te površine potrebne, so vzgojili sami v lastni trsnlcl.
V vseh vinogradih so že pričeli s prvimi spomladanskimi deli ■— z vezanjem. Z novimi deli v vinogradih se pojavlja pri elanih kolektiva tudi nova skrb za kakovost letošnjega pridelka. Lani Je pomladanska slana uničila skoraj tri četrtine pridelka in je vprašanje, če »e bodo vinogradi po tej nesreči tako opojnog», da bodo dali toliko vina kot leta
razrušila v sebi marsikatere vcep« Ijene vzore, da jih je in to v kratkem času en za drugim izgubljala.
Naloga mladine je, da pri oblikovanju svojih etičnih idealov ponovno prouči pozitivne vzore preteklosti, posebno še vrednote naše revolucije. Njena dolžnost je, da je zvesta in dosledna pri uresničevanju tistih idealov in vrednot, za katere so se žrtvovale prejšnje generacije naših najboljših ljudi. Zavedati se mora, da ji boljši pogoji današnjega življenja nalagajo večjo dolžnost, nepopustljivo borbenost pri ustvarjanju novega sveta. Pri vsem tem pa. se bo nujno srečala z vprašanjem nravstvenosti. Morala bo zavestno spoznati svoje pravice, pa tudi dolžnosti, sjooznati meje svoje moči, zvedeti za nova etična merila, sjjoznati, kaj sme in česa ne. Vsaka doba ima svojo moralo, tudi naš čas jo ima. Uspešen razvoj našega življenja to potrjuje.
Toda pri vsem tem boju in iskanju resnice ji mora nuditi starejša generacija vso podporo. Saj ne more biti vseeno, če bo padla mladina nazaj v okove predsodkov in zmot preteklosti. Uvedba in poučevanje morale na šolah mora dati priložnost, da najde starejša generacija iskren dotik z mlajšo, da pomaga mlademu rodu, da najde svoja spoznanji o svetu. Uvedba moralke naj da priložnost učiteljem in profesorjem, da bodo skušali spoznati in razumeti vprašanja današnje mladine, da ji bodo jaomagali pri njeni včasih zelo težkih vprašanjih, od katerih vidno mesto zavzemajo tudi moralna. _________________M. š.
Ob 80-letnici Porentove mame z Ižanske ceste
V torek bo praznovala Porentov« mama z Ižanske ceste svojo 80-let-nico. Žal. ne Čila in zdrava, temveč v mučni bolezni, ki so ji jp zapustile težave življenja.
Porentov a mama je bila četrti otrok Plutove družine iz Brstove« pri Semiču. Težki pogoji življenja so kmalu prisilili Plutovo družino, da si je šla iskat boljšega življenja v Ameriko, le mala Anica — Porentov« mama — je iskala delo v Trstu in Ljubljani. V Ljubljani se je poročila v tovarišem iz delavskih vrst in imela sedem sinov in tri hčere, katere je morala po moževi smrti — iz prve «vetovne vojne se ni več vrnil — sama preživljati s trdim delom.
Prišlo je leto 1941. Otroci so počasi drug za drugim odhajali tja, kamor jih je klicala dolžnost do domovine: eni v partizane, drugi so poprijeli za politično delo na terenu. Tudi Porentov« mama jim ie pomagala pri tem in ni klonile niti ko je dobivala sporočila o svojih otrocih: Janez ustreljen kot talec, Polde umrl na Rabu, Stanko bil sežgan v Dachau, Tone in Jože padla neznano kje v partizanih.
Ljubila je svoje otroke, saj j« neštetokrat rekla, da ne bi niti enega dala za vse na svetu. Dala pa jih je za svobodo slovenskega naroda. Zato Zveza borcev terena »Krim« izreka ob tej priložnosti svoji nejsiarejši članici globoko zahvalo in ji želi, da bi čimprej ozdravela.
Občinski praznik v Žabnici
Žabnica, 21. marca. Danes so se tukaj začele proslave v zvezi z občinskim praznikom, ki ga proslavljajo prvič. Proslave bodo trajale do prihodnje nedelje. — Vsak dan bodo na sporedu razne kulturne prireditve, razen tega pa so Žabničani pripravili za svoj praznik, ki ga bodo zaključili s partizanskim rajanjem, tudi veliko razstavo goveje plemenske živine.
Banctčani so počastili spomin Borisa Kidriča
Ljubljana, 21 marca. Te dni so
se mudili v Sloveniji predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja v Banatu. Danes so prispeli v Ljubljano, kjer so si ogledali razne kulturne in gospodarske ustanove in tovarno Litostroj. Popoldne so počastili spomin Borisa Kidriča in oo grobnici narodnih herojev položili venec.
V Jugoslaviji bo modna-rodno otroško letovišče
Beograd, 21. marca (Tanjug). Podpredsednik svetovne federacije bivših bojevnikov general-polkov-nik Miioje Milojevič je nocoj od-j>otoval v Pariz, kjer se bo 23. in 24. marca udeležil sestanka izvršnega odbora te mednarodne organizacije. Poleg tekočih vprašanj v zvezi s poklicnim usposabljanjem invalidov bo izvršni odbor proučil tudi jugoslovanski predlog, da bi organizirali letos na našem Jadranu mednarodno otroško letovišče za otroke bivših bojevnikov iz več držav. Po svo-ječasnem sklepu te federacije bodo letos v evropskih državah odprli štiri taka letovišča. Na sestanku v Parizu bodo sklepali tudi o sprejemu novih članic v federacijo.
3osno in Hercegovino bo letos obiskalo veliko tujih turistov
Sarajevo, 21. marca. Okoli 380 skupin tujih turistov se je doslej prijavilo, da bodo obiskali Bosno in Hercegovino, kar pomeni, da jih bo prišlo trikrat več kakor lani. Prvi turisti bodo prišli že v začetku aprila. Največ se bodo zadržali v Sarajevu in Mostarju, torej v mestih, ki imajo obilo turističnih zanimivosti in zgodovinskih ter kulturnih znamenitosti. Turisti bodo prav tako obiskali Banja Luko in staro zgodovinsko mesto Jajce, v bližini katerega t« nahaja znano Plivsko jezero.
MEDVEDEK NEEWA- Po J. O. Cunuoodu — Riše Miki Muster
202.
Okrutna nsoda je hotela, da je bil Le Bean našel ženo. Če bi bila vsaj njemu podobna — toda bila je njegovo živo nasprotje: lepa in mila. Ravnal je z njo kakor z najslabšo sužnjo in nesrečna žena je neprestano trepetala pred njegovo surovostjo. Imela je majhnega otroka, ki ga je posebno ljubila, ker ji je prvi umrl. Včasih ga je vzela v naročje in mu govorila: »Prišel bo dan ...« Vendar do konca ni nikdar povedala.
203.
Naneta si je pravkar razčesavala dolge črne lase. Pri tem se je gledal v majhno črepinjo nekdanjega zrcala, ki ji ga je Le Beau nekoč ob podobni priložnosti razbil, češ da z njim trati čas, namesto da bi s kožuhov strgala maščobo in jih pripravljala za prodajo. Tedaj je zaslišala moževe korake, ki so škripali po snegu. Brž si je zvila lase v preprost vozel in njen obraz se je tesnobno pomračil.
204.
Le Beau je bil naježen od slabe volje. Brez pozdrava je vrgel ulovljene kože na tla in ženo grozeče pogledal. »Ta vrag je bil spet tukaj. Požrl je moj plen in mi razdejal pasti. Toda jutri ga ujamem in razrežem na koščke.« Nato je Naneti ukazal naj mu pripravi jedi in se potlej nemudoma loti prinesenih kožuhov: poškodovane naj popravi tako, da odkupoval ec Hudsonske družbe ničesar opaziL

Športni svet -	TBT	2$/%vn MM	£&M atleti prihajajo na
skozi	#£# CPLAN
PRVE PREISKUŠN3E in VELIKA UGANKA
Južna Amerika ima vsa vroča nogometna tla. Pri neki važni prvenstveni tekmi o Peruju je bilo nedavno kakor na bojišču. Množice so tulile, igralci so se ravsali med seboj in vse bolj je naraščal gnev vseh — kakor je tr> tudi v Evropi — proti sodniku. Toda mož s piščalko je bil miren kot riba. Bolj ko je vrelo v stadionu, bol) ko so gledalci tulili in mahali okrog sebe in po sosedih, bolj nepremakljivo je sodnik izdajal svoje odločbe. 'Zdelo se je, kakor^ da o vsem viku in kriku ne sliši nič. Mož mora imeti železne živce, so dejali igralci, ki so ga piskača obdelovali z najrazličnejšim psovkami. In vendar se je ta tekma ob njegovi stoični mirnosti polagoma uravnala in srečno končala, šele pozneje so vsi ti razburjeni duhovi izvedeli, da je bil sodnik gluhonem. Nogometna zveza v Peruju namerava sedaj ustoličiti ie dva gluhonema sodnika.
šest pristašev malega urugvajskega
nogometnega društva Plus Ultra se je zareklo, da bo o primeru, če bo njihovo moštvo zmagalo nad svojim pokrajinskim rivalom Rayom, peš romaio v glavno mesto Montevideo in tam položilo venec na olimpijski spomenik. Ko je Plus Ultra res spravil zmago 1:0, je teh šest hvaležnih navijačev povezalo culo in šlo. Sedem dni pozneje so se privlekli, sestradani in izmučeni do smrti, pri tem pa še opikani od komarjev, v glavno mesto Urugvaja. Utrujeni, kakor so bili. so se r.ckje v pustinji izgubili in le po srečnem naključju še našli pot iz nje. Ko so opravili svojo klu-baško obljubo in odložili venec pred spomenik, je rešilna postaja tri izmed njih odpeljala v bolnišnico, druge tri pa je veliko nogometno društvo Nacional povabilo v goste. Seveda so se ti trije mnogo prej popravili od onih na bolniških posteljah.
Denar je le denar ... Letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je prineslo svojo veliko senzacijo, ki je presenetila ves športni svet. Rusi so premagali Kanadce in se za leto dni vsedli na svetovni hokejski prestol na ledu. Toda za Švede je bilo na tem prvenstvu še nekaj bolj razveseljivega. Vsem tekmam je prisostvovalo 150.000 gledalcev, ki so plačali na vstopninah nič manj kakor 750.000 švedskih kron (okrog SO ali 90 milijonov dinarjev). Kakor pišejo švedski listi, je vsak igralec zmagovitega ruskega moštva dobil 5000 rubljev premije za zmago. Seveda ne iz dohodkov, ki »o jih posebej dobili prireditelj
•
Neki Napolitanec Michele Lisi, ki Je lastnik velike trgovine $ športnimi potrebščinami in predsednik domačega društva za globinsko ribarjenje se J« domislil, da bi organiziral največje plavanje na daljavo o zgodovini.
Lisi misli najeti 24 dobrih plaval-oeo, ki bi o štafeti preplavali progo od Neaplja do New Torka. Pot bi trajala po njegovih računih 65 dni. Vsak izmed 24 plavalcev bi moral vsak dan plavati eno uro. Seveda bi plavalci vzeli s seboj ’'osebne vrste štafetne palice, v kateri bi nesli Američanom prijateljsko poslanico.
Podjetni N apolitanec je Že zaprosil italijansko vlado, naj mu ds za izvedbo tega načrta ladjo z zdravniki, kuharji, trenerji in drugimi sodelavci. Kakor sodi, bi ose priprave lahko končal o teku enega leta, tako da bi štafeta Lahko odplavala julija 1955. Za prvo silo bi tako štafetno plavanje poskusil organizirati že letos po neapeljskem zalivu.
SAH
TURNIR ZA PRVENSTVO
DOLENJSKE
Včeraj Je bilo v Kočevju končano prvenstvo Dolenjske v šahu, ki se ga je udeleževalo 12 Šahistov. Igre so bile zelo malo zanimive, tako da se do zadnjega ni vedelo, kdo bo prvi. Do VIII. kola je vodil Lisac, ki si Je priboril tudi cžrugo kategorijo, nato pa so ga preigrali favoriti in zasedli prva tri mesta. Zmagal je lanski prvak ing. Vovk, ki tudi letos ni izgubil nobene partije. Končni vrstni red je bil tale: ing. Slavko Vovk (Kočevje) 8.5 točk, 2.-3. Koblar (Črnomelj) in Sitar (Novo mesto) 8 točk, 4. Lisac (K.) 7.5, 5. 2sgar (K.) 7 točk, nato pa sledijo Klarič 8, Klemenc in Veber 5.5, Mohar 4, Kardinar 3 ter Lunder in Vrbič 1.5 točke.
Ob koncu turnirja so bile razdeljene nagrade. Na zaključnem brzotumtrju, katerega se je udeležilo 14 šahistov. je zmagal ing. Vovk pred Vrtovcem in Koblarjem.
Na pionirskem moštvenem prvenstvu nižjih gimnazij mesta Ljubljane je stanje po V. kolu naslednje:	Do*n Ivana Cankarja
32.5, xn. gimnazija 28.5, Gluhonemnica 25.5, klasična gimnazija M, IX. gimnazija 23.5 itd. Vsega eodeluje 9 pionirskih moštev.
Rokoborci zagrebškega Jedinstva so včeraj v Zagrebu premagali ljubljanski Železničar s 7:1. fetfcao zmago za Ljubljano ja do-fitfrt TutSav.
Na množične krose, ki smo jih prirejali prva leta po osvoboditvi, smo malone že pozabili. Njih napaka je bila, da so nam v propagandna plan več tisoč ali vsaj nekaj sto pa koristili. Manija, kdo bo spravil na plan več tisoč ali vsak nekaj sto tekačev, kakor tudi »obveze«, ki so si jih dajale razne množične organizacije v svojih sporedih za delo v fizkulturi, so pogosto zgrešile svoj cilj. Tekači so prišli na tekmovanje nepripravljeni in kros je bil samemu sebi cilj, ne pa dokaz pripravljenosti in sposobnosti mladine, da lahko preteče določeno dolgo progo. Popolnoma običajni so bili zato takrat pojavi, da je polovica »tekačev« odstopila, od ostale polovice pa^ zopet polovica pripešačila v cilj in misleč, da ni sposobna za tako naporna tekmovanja, izgubila veselje dj krosa.
Vsekakor nam je žal, da se je dobra zamisel končala tako neslavno. Krivo je temu nepoznanje športa, zlasti neogibnosti treninga pred tekmo, neogtonosti najpotrebnejše opreme in še mnogih drugih malenkosti, ki imajo na videz nepomembno vlogo, so pa. ko gi e zares, odločilnega pomena. Kljub vsemu temu pa misli na množične krose atletska društva niso opustila in si jih še žele, saj so taka tekmovanja, kolikor so vestno pripravljena Še vedno vir novih talentov, ki jih je tako težko najti. Seveda pa astronomskih številk udeležencev na tekmah verjetno ne bomo več dosegali marveč smo zadovoljni, če vidimo na kresih ue-kaj desetin tekačev v vsaki kategoriji. In še to se navadno zgodi največ na krosih partizanskih društev, posebno na okrajnih prvenstvih, kjer je slika večkrat res pestra, neizkoriščenih talentov pa na desetine.
Prvenstva Slovenije šele konec
marca
Zaradi dolge zime je bil letos mogoč trening tekačev na prostem razmeroma pozno in je Atletska zveza Slovenije na željo klubov prenesla izvedbo prvenstva Slovenije v krosu od 21. na 28. marec. To je bilo popolnoma utemeljeno, saj se tekači ne bi bili mogli prej temeljito pripraviti za tako važen nastop.
Zanimivo pa je, da prirejajo leto« društva zelo malo tekem ^ v krosu. Ce izvzamemo mariborski društvi, letos v Sloveniji do srede marca ni bilo tekmovanj, tako da bo sezona zelo kratka. Ze prvo nedeljo v aprilu je namreč v Slavonski Požegi prvenstvo Jugoslavije in po tem terminu le malokatero društvo še izvede kros, ker je pred vrati že prava atletska sezona. Društvenih Krosov torej letos ne bomo videli dosti, zato upamo, da bodo marlii-vejša v tem pogledu partizanska društva, ki prirejajo krose nekoliko pozneje. To je prav gotovo pravilno, kajti v aprilu je vreme že toliko toplo, da omogoča tekmovanj« brez kake posebne opreme, medtem ko je to v marcu skoraj nemogoče. In od partizanskih društev res ni mogoče zahtevati, da bi opremila desetine svojih pionirjev m mladincev s spruntericami in trenerkami.
Kdo bodo novi prvaki?
Pri atletskih tekmah na stadionu je navadno lahko najprej računati z zmagovalci. Društva in zveze vodijo tabele najboljših rezultatov in na osnovi teh se prav lahko delajo prognoze. Drugače pa je pri krosu, kjer ni prav nikake tabele, po kateri bi se dalo orientirati. Nekoliko lažje bi to bilo tedaj, če bi bili priredili jesenska prvenstva, ko smo med sezono dodobra spoznali vse tekače na dolge proge. Skoraj nemogoče pa je spomladi, ko navadno pride na plan vrsta novih talentov, ki prejšnja leta morda sploh še niso trenirali ali pa zaradi preskopega treninga niso dosegali posebnih rezultatov. Podobno je bilo tudi na lanskem prvenstvu, ko se je med mladinci kategorije »C< uveljavil član črnomeljskega »Partizana« Brine, ki je osvojil ne samo prvenstvo Slovenije, ampak tudi Jugoslavije, nadalje Homan iz »Partizana« Škofja Loka med mladinci »D«, in še več drugih, ki sicer niso zavzeli prvih mest, pokezoli pa so, da bi pod veščim vodstvom lahko v zelo kratkem času poskrbeli za marsikatero presenečenje.
Posebno v kategoriji mladincev J« zelo težko ugibati o prvakih, ker n« vemo, kdo vse bo letos prižel na
K Sedmerim triglavskim jezerom S
Sedmera triglavska jezera, sredi marca
Tik ob vznožju mogočne Tičarice, ki ima xa svoje sosede Zelnarico, Kopico in še celo vrsto manjših in večjih skalnatih očancev, ponižno čepi prijazna planinska koča pri Sedmerih triglavskih jezerih (1685 m). Ta prelepi planinski svet, po katerem so k.ikor biseri posejana slovita jezera tseveda so zdaj pod zajetno snežno odejo), je slehernemu obiskovalcu gora Se posebno pri srcu. Za zdaj bi bilo odveč spuščati se v podrobne slikovitosti mikavnega sdivjega severa«, saj je bilo o tem že dovolj napisanega, mimo tega pa bi vsaka beseda preslabo zvenela za lepote tega alpskega sveta, ki je v tem času Se prav po svoje očarljiv.
Kdor koli od smučarjev premišljuje, kako bi izvabil svoj dopust spomladi, mu bomo morda olajšali te skrbi, če povemo, da so smučišča na Komni, pri Planini na Kraju ter tereni pri >3edmerih< idealni. Snega je stekaj med dva metra. Smuka Ja glasti »
jutranjih in dopoldanskih urah ob
žgočem soncu zares odlična. Cepreo je pred dnevi navrglo na staro podlago okoli 25 cm novega snega — za nas prav nič razveseljivega — se je kmalu vsa večdnevna vremenska *ne-snaga« čez noč bistveno spremenila. Za vedno nebo in dobro voljo gostov je prevzel skrb >severni veter«, ki se dan za dnem precej daleč od nas uspešno bori s svojim večnim nasprotnikom >južnjakom<. Temni oblaki so morali slednjič spremeniti svojo smer.
Seveda ne bt bilo prav, Se bi sodili vreme po tistem, kakršno Je morda zdaj v dolini (redki gostje pripovedujejo, da je o Bohinju, pa tudi drugod, ie dva dni megleno). Toda naša sončna in zasnežena pokrajina vabi še druge v ta alpski raj, o prijazni koči pa vas bo preizkušena dolgoletna oskrbnica in znamenita kuharica Cilka postregla z lepe besedo in še bolj okusno pripravljen#
proge, koliko je kdo treniral čez zimo, kdo ie morda že nehal trenirati in podobno. Nekoliko smelejši bi bili lahko v prerokovanju pri mladinkah, kjer mlada Slamnikova iz Celja verjetno ne bo imela resnejše nasprotnice, medtem ko je že pri članicah vprašanje prav tako odprto. čeprav imajo Celjanke verjetno še največ upanja na uspeh.
Pri članih bo na krajši progi favorit zopet Celjan, in sicer Vipotnik, kateremu pa bosta nevarna nasprotnika člana mariborskega Železničarja Male in Sober, če se bodo seveda vsi znašli na isti progi, kajti za člane je razpisano prvenstvo na 3000 in 7000 m. Na najdaljši progi je zasedba tekmovalcev še vedno slaba, čepraV je dal organizator temu teku na dolge proge vso prednost, posebno v ocenjevanju ekip. Moštvo, ki osvoji na tej progi prvo mesto, dobi 15 točk, ono na 3000 m pa samo 8 točk. Lani je tekmovalo na 7000 in samo 17 tekačev in še od teh sta bila res prava dolgoprogaša samo dva, ostali pa več ali manj začetniki, sat se je na primer nad 40 let stari Bučar, ki je tekmoval v svojem rojstnem kraju Kamniku bolj iz propagandnih namenov za dvig atletike, plasiral na tretje mesto in sta imeli zmagovalca pred ostalimi celo minuto naskoka. Nekoč v Sloveniji najpopularnejša atletska disciplina — tek na dolge proge — je
40 tekmovalcev
Včeraj dopoldne je bil v Tivoliju društveni kros Odreda, ki se ga je udeležilo 40 tekmovalcev v šestih razredih. Vse proge so bile ravninske in so vodile okrog Tivolija. Na tekmovanja nismo opazili nekaj najboljših tekačev Odreda, ki po nastopili še kot smučarji na raznih tekmovanjih po Gorenjski. Tekmovanja se tudi ni udeležila srednješolska mladina, ki je bila še posebej povabljena na to tekmovanje. Organizacija tekmovanja je bila dobra.
Tehnični rezultati: mladink« 600 m: Stamejčič 2:18, članice 900 m: Blaž 3:35, mlajši mladinci . 900 m: Bajželj 3:19, starejši mladinci 2000 m. Tratnik 6:27, dani 2000 m: Strniša 6:22, člani 3600 m:	Kranjc 12:16, Člani
(spirnterji in skakalci 900 m: Belšak 2:32.
S tem otvoritvenim tekmovanjem je Odred preizkusil svoje moči za udeležbo na krosu za prvenstvo LRS, ki bo prihodnjo nedeljo 28. t. m. v Ljubljani in poznejše državno prvenstvo s Slavonski Požegi, kjer bodo prvič v dvoboju v krosu nastopile ekipe Hrvatske in Slovenije, za čigar sestavo bo verjetno nekaj tekmovalcev prispeval tudi Odred.
torej še vedno v senci ostalih in še vedno nismo našli sredstva, da bi jo zopet dvignili iz zaostalosti.
Kaj pa državno prvenstvo?
Najvztrajnejši tekači iz vse države se bodo pomerili v prvih dneh aprila na krosu v Slavonski Požegi. Glede organizacije krosov je torej v zveznem merilu zopet prevladala praksa, da se določi državno prvenstvo v kraje, kjer atletika ni razvita. Pri tem se zanemarja vprašanje možnosti čimvečje udeležbe tekmovalcev na takih tekmovanjih, kajti zadnja tri leta kažejo, da pridejo na državna prvenstva v krosu samo tekmovalci iz bližnjih krajev, medtem ko si bolj oddaljena društva ne morejo privoščiti prevelikih izdatkov. Posebno v tekmah mladincev je treba kar računati s tem, da se bodo postavili predvsem tekači, katerih društva niso predaleč od Slavonske * Požege. V tem pogledu smo posebno prizadeti v Sloveniji, kier imamo ao kraja izvedbe krosa vedno na stotine kilometrov.
Favoritov med člani ni težko najti, vprašanje Je le, ali bodo posamezni atleti nastopili na daljši, ali na krajši progi. Na daljši je vsekakor favorit Mihalič, na kratki pa najverjetneje zopet lanski zmagovalec 5e-ged-in, ki se zelo vestno pripravlja na novo sezono.
na krosu Odreda
Emil Krajnc, nnagovalec krca pri Odredu
9 ŠE VEČJA UDELEŽBA PRI ŽELEZNIČARJU
Ob železniški progi, ki vodi mimo stadiona v Šiški proti Kamniku, so včeraj dopoldne v krosu tekmovali tudi atleti ljubljanskega Železničarja. Nastopilo je 52 atletov, od tega 7 novih. Organizacija tekmovanja m poslovanja sodniškega zbora, ki ga je vodil major dr. Rem, sta bila odlična. Medtem ko sta v teku na 2300 in 1500 m pri mladincih zmagala favorita, je že v teku na 3000 m prišlo do zagrizene borbe med Okr-šlarjem in Marasom. Se večje presenečenje pa je bilo y teku članov na 5000 m, kjer je zmagal Špacapan, ki je bil do zadnjega pri vojakih in je treniral komaj teden dni. Drugo presenečenje dneva pa je bil novinec Megušar.
Rezultati: Mladinci: lBOOm: 1. Bu-čak 5:35.0, 2. Saver, 3. Vesel. Mladinci 2500 m: i. Koman 8:28, 2. Hafner, 3. Juvan. Člani: 1. Okršlar 11:26,
2.	Maras, 3. Dokl. Člani 5000 ra: 1. Špacapan 8:14, 2. Megušar, 3. Srakar. Od ostalih pa so pri sprinter jih zmagali Dolenc, pri skakalcih Strgar, pri metalcih pa Borštner.
Tudi v Celju so tekli
Včeraj dopoldne je celjski Kladiva? s tekmovanjem v krosu ©tvoril letošnjo atletsko sezono. Poleg tekmovalcev matičnega društva so nastopili tudi številni tekmovalci delovnih kolektivov cinkarne, tovara« perila in zlatarne.
Rezultati so bili tile: mladinke — 900m: Slamnik (KI.) 3:13, članice — 900 m Belej (KI.) 3:21, začetnice — 900 m Matic (ESS) 3:41, mlajši mladinci — 1200 m Muškaitevc (KI.) 3:47,
Sabljaška sekcija Odreda poriva vse aktivne člane, da se udeleže sestanka, ki bo drevi ob 20. uri v prostorih Sabi jaške zveze Slovenije v Li-kozarjevi ulioi. Važno zaradi nabave poti ni h listov za tokmmanje v G razu in C remand.
atleti — metalci in skakalci — 1200 m Jože Kopitar 5:56, starejši mladinci — neatletii 2000 m Strajhar (učiteljišče) 8:21, starejši mladinci — atleti 2000 m Ga jšek 7:42, člani 2000 m 1. Vipotnik 7:17, 2. Kralj 7:17.5, 3. Ur-bau« 7:18.0, itd.
Ustanovitev Sveta inštitutov in šol za telesno
vzgojo
Beograd, SO. marca. Predstavniki institutov za telesno vzgojo lz Beograda, Zagreba in Ljubljane so na svojem nedavnem sestanku ustanovili Svet institutov ln šol za telesno vzgojo FLRJ. Člani sveta bodo razen teh institutov tudi vsi športni instituti v državi, dalje višje pedagoške šole, ki imajo gddeike za telesno vzgojo, srednje	telesno vzgojne
šole ln druge podobne ustanove. Svet bo proučeval vprašanje telesne vzgoje, dajal strokovna mnenja državnim 1n družbenim ustanovam ter sodeloval z organizacijami. društvi ln ustanovami, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo. Posebna naloga sveta Je sodelovanje včlanjenih ustanov zaradi medsebojnega prenašanja Izkustev ln Informacij.
Svet Institutov In šol za telesno vzgojo FLRJ bo posloval v komisijah, obdobno pa bo Imel tudi konference. Naslednja konferenca sveta bo 13. In 24 maja v Beogradu.
Na dvosteznem kegljišča Betona v Celja sta se v tekmovanju republiške lige pomerili moštvi Gradisa z Jesenic in Ljubljane. Zmagali so Jeseničani s 4531:4510 podrtimi keglji. Pri zmagovalcih sta bila najboljša Langus 781 in Božič 773, pri Ljubljančanih pa Satler 821 ln Cotič 778.
M«. »,.>••>•.	•••■•>>•>	.....
i	  »
j Delavski svet Trg. podjetja »PAPIR«, Maribor, Goqpo- i j	aka ulica 2,	razpisuj e mesto	J
•	GLAVNEGA	RAČUNOVODJE - BILANCIST A	1
•	z
? s odgovarjajočo Izobrazbo ln prakso. Plača po tarifnem * i pravilniku. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ln * i	navedbo referenc poslati na:	i
7
i Upravo Trg. podjetja Papir, Maribor - Ooeposfca ulica L
amn«
Ponedeljek, 32. marec: Vasilij. •
30. maroa leta 1*05 ae je rodil slovenski skladatelj Jurij Mihevc. 21 vel je največ v Avstriji ln Franclji. Zložil je ve« oper, operet in pesmi po narodnih motivih. Ker Je mnogo potoval, so njegova dela raztresena v raznih zbirkah:	najzanimivejša hrani
narodni konzervatorij v Parizu.
a. marca 1876. leta se je rodil v Vranju v južni Srbiji srbski pisatelj Borisov Stankovič. Pisati Je začel ie v nižjih razredih gimnazije. Kmalu je zaslovel z novelami, med katerimi so najlepše »Uvele rože«, »Njegova belka«, »v vinogradih« in »Nuška«, z romanom »Nečista kri« ter dramama »Koštana« in »Tašana«. Stankovič je v svojih delih predvsem opisoval svoj domači kraj, v katerem se je v novih družbenih pogojih počasi izgubljalo orientalsko življenje s svojimi običaji ln patriarhalnimi zakoni. Čeprav Je Stankovič umrl razmeroma še mlad ln J« lahko dokončal le nekaj del, slovi kot eden najboljših srbskih pisateljev.
»UNION«: ameriški barvni fu«n »Divji sever«. Tednik. Predstave ob 16, 18. in 20. Prodaja vstopnic od 12.30 ure dalje.
»KOMUNA«: švedski film »Dobri vojak Bum<. Tednik: Filmske novosti. Predstave ob 15, 17. 19. ln 21. Prodaja vstopnic od 10— 11 ter od 14. ure dalje.
»SLOGA«: amer. film. »Samotna zvezda«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. Ob 10. uri je matineja Istega filma. Prodaja
vstopnic od 9—11 ter od 14. ure dalje.
»SOCA«: amer. film »Pavla«. Tednik. Predstave ob 17. in 19. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 16. ure dalje. Danes zadnjikrat.
•SISKA«: ameriški film »Sled v luki«. Tednik. Predstave ob 18,
18.	in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»TRIGLAV«: amer. film »Sled ▼ luki« ln tednik. Predstave ob
18.	ln 20. Prodaja vstopnic od
17.	dalje.
Na današnji dan leta 1832 je umri Johann Wolfgang Goethe. Goethe — osrednja osebnost nemške književnosti — je že v rani mladosti zaslovel kot pesnik ln dramatik. Evropski sloves mu Je prinesel roman »Trpljenje mladega Wertherja«. V dolgi vrsti del z vseh področij so vplivale na svetovno slovstvo zlasti zbirke njegovih pesmi, drami »Ifigenija na Tavridi« in »Eg-mont« ter avtobiografski spis »Resnica in pesnitev«. Naivečja umetnina nemške književnosti pa Je brez dvoma njegova obsežna dramatična pesnitev v dveh delih »Faust«. Goethe se ni poglabljal le v umetniška vprašanja, ampak je pisal tudi o filozofskih ln prirodoslovnih problemih.
GLEDALIŠČE
REPERTOAR DRAMA LJUBLJANA
Ponedeljek, 22. marca: zaprto. Torek, 23. marca ob 20: Tlrso de Molina, Don Gll v zelenih hlačah. Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS. Sreda, 24. marca oh 20: Gorki, Vaša Zeleznova. Premiera. Izven.
Premiera v Drami. V sredo, 24.
t. m. bo v Drami premiera Gorkega drame »Vaša Zeleznova«. S to predstavo nastopi prvak Drame Stane Sever prvič Uidi kot režiser na našem osrednjem dramskem odru. Igrajo: Mira Danilova (naslovna vloga), Sava Severjeva, Ančka Levarjeva, Vida Juvanova, Draga Ahačičeva, Vika Grilova, Mihaela Novakova, Edvard Gregorin, Lojze Potokar, Stane Cesnik, Jože Zupan, Drago Makuc, Aleksander Valič, Vida Levstikova, Helena Erjavčeva. — Delo je poslovenil Mile Klopčič, sceno zasnoval Ing. Franz, kostume Alenka Bartlova — Serša.
OPERA
Ponedeljek, 22. marca: zaprto. Torek, 23. marca ob 19.30: D. Švara, Prešeren (Slovo od mladosti) Krstna predstava. Premiera. Sreda, 24. marca ob 15: Gounod. Faust. Zaključena predstava za I. gimnazijo Kranj.
Četrtek, 25. marca ob 19.30: Gluck, Ifigenija na Tavridi. Red A.
MESTNO GLEDALIŠČI LJUBLJANA
Gledališka pasaža
Torek. 23. marca ob 18: Irwin Shaw, Pokopljite mrtve. Red Torek popoldanski. Vstopnice so v prodaji.
Ob 20: Irwin Shaw, Pokopljite mrtve. Red Torek večerni. — Vstopnice so v prodaji.
Sreda, 24. marca ob 20.80 Irwin Shaw, Pokopljite mrtve. Zaključena predstava za GT ln TSS U. Četrtek, 25. marca ob 20: Mary Chase, Harvey. Izven.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
ROČNE LUTK*
Resljeva cesta 28
Ponedeljek, 22. marca ob U: Gostovanj e v Suhorju.
Torek, 23. marca ob 15 in 17: Gostovanj e v Črnomlju.
Sreda, 24. marca ob 9: Gostovanje v Adlešičih.
Ob 11.30 Gostovanje v Vinici. Ob 15: Gostovanje v Dragatušu. Ob 18; Gostovanje v Starem trgu ob Kolpi.
Četrtek, 25. marca ob 10: Gostovanje v Semiču.
Ob 14: Gostovanje t Crmošnl-
cah.
»LITOSTROJ«: franc, film »Očka« in tednik ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričet-kom.
Kranj »Storžič«:	mehiški fikn
»Maklovija« ob 16, 18. ln 20.
Jesenice »Radio«:	jugoslovanski
film »Sinji galeb« ob 18. in 20. Jesenice »Plavž«:	amer. fanta-
stični barvni film »Konec sveta« ob 18.
Celje »Union«; amer. barvni film »Dvoboj ob srebrnem potoku«. Celje »Dom«: amer. barvni film »Bobni in trobente«.
PREDAVANJA
Za današnje predavanje angleškega planinca in raziskovalca g. Tocn Weiler-ja »Po gorah In dolinah Nepala in Tibetasr je na razpolago samo še nekaj vstopnic. Dobite jih v predprodaji pri Planinskem, društvu Ljubljana -matica, Miklošičeva cesta 17.
RADIO
poročila:	5.35. 6.00,	7.00, 13.00,
15.00,	17.00 In 22.00. 5.30—7.30 Dobro jutro dragi poslušalci! — (Pester glasbeni spored); 7.20 Za gospodinje; 12.00 Lahka glasba; 12.20 Nekaj za ribiče; 12.30 Opoldanski orkestralni spored; W.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.45 Za mlade pevce in godce; 14.00 Spored slovenskih zborov in samospevov; 14.40 Kaj bo danes na sporedu; 14.45 Igra Jože Kampič v veselem triu; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — Ernest Petrin: V deželi Desetega brata;
16.00	V svetu opernih melodij: 17.15 Zabavne melodije; 17.45 Zunanjepolitični feljton; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.30 Zdravstveni nasveti; 18.40 Poje ženski zbor »Svoboda« Celje p. v. Antona Tržana: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame;
20.00	Radijska univerza: Dr. Miroslav Adlešič: Ob 75-ietnici Alberta Einsteina; 20.15 Reprodukcija magnetofonskih posnetkov
VI.	abonmajskega koncerta orkestra in zbora Slovenske filharmonije, dirigent Samo Hubad, solista Nada Vidmar in Vladimir Ruždjak — Johannes Brahms: Requiem; 22.15 do 23.00 V plesnem Titmu: spored izvajajo: Plesni orkester Radia Ljubljana. orkester Woody Henman, ork, Boody Morrow. trio Les Paul. sekstet Lermle Tristano in trio Jose Melis: 23.G0 do 24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
MALI OGLASI
POSTELJO z vzmetnim vložkom, prodam. Ogled: 16—17, Gornji trg 6-n (Florijanska).	3957-4
Železarna Jesenice sprejme s takojšnjim nastonom v službo strojnike stabilnih kotlov visokega pritiska s položenim. Izpitom za strojnika I. in n. Vse nadaljnje informacije se dobijo na personalnem oddelku Železarne Jesenice.	4033-1
BOLNIŠNICA NOVO MESTO razpisuje dvoje mest labcrsntk po možnosti s srednješolsko Izobrazbo.	4199-1
Skupna konferenca Zveze komunistov za mesto in okolico Ljubljana bo dne 23. ln 24. marca 1954 v dvorani Slovenske filharmonije na Trgu revolucije.
Ob 18: Gostovanje T Toplicah
pri Novem mestu.
Letel občni zbor Planinskega društva »Železničar« Ljubljana bo v torek, dne 23. HI. 1954 ob 16.30 uri v sindikalni dvorani Direkcije železnic Ljubljana, Kolodvorska ulica 39.
Slovensko narodno gledališče zaprto — v torek: ob 19.30 Verdi; Traviata, Gostovanje Otte Ondl-ne, Izven.
Umetnostna galerija:	Razstava
grafik in drobne plastike Debenjak—Batič odprta dnevno od 9. do 16., razen ob ponedeljkih. Prijave za ekskurzije na telefon št 25—45.
»KADI SE IN SMRDI!« trdi oče, ko je prišel domov. Ni čudno, Nežka je vrgla v ogenj še mokre kosti. Ce bi jih shranila in čim bi se nabralo nekaj kil, odnesla v najbližjo zbiralnico odpadkov, bi imela namesto dima in smradu še nekaj denarju! Pa čeprav bi bilo samo za enkrat za v kino!
LEPE. BLESTEČE ZOBE? —
Uoorabliaj redno KOLYDOL! Narorodaj povsod.
PeTaLin
vsebuje kemikalije. ki o priznane ot zanesljivi in?*evalci moljev.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nam je umrl naš dobri oče
Danes v ribarnici sveče morske ribe in donavski smndji.
MARIBOR
JANEZ BOHINC
po domače Tomaževo
Pogreb bo v torek, 23. t. m. eb V,16. url izpred hiše žalosti Miša-če 1. Žalujoči Marija, hčerka, Ivan ln Andreja s sinovi z družinami.
Vsem, ki ste se v tolikem številu poslovili od moje ljube mame
JERICE ČEBIN
Ji darovali toliko cvetja, Jo spremili do groba ter za vsa izražena sožalja — prisrčna hvala! Zlasti se še zahvaljujem vsem maminim prijateljicam, sorodstvu in družinam v Trbovljah in Ljubljani ter zvestemu prijatelju gosp. Korbenu za spremstvo in iskrene besede ob poslednjem slovesu. — Vsem hvaležni: Dominik Čebin z družino.
RADIO MARIBOR:
Od 5.30 do 7.30 jutranji snored Radia Ljubljana, od 7.30 do 9. jutranji spored Radia Maribor,
7.30	zabavni zvoki, ob 7.50 obvestila in objave, ob 8 filmske melodije. 8.15 za naše gospodinle, 8.20 zabavna glasba. 8.30 poročila In vremenska naooved, 8.40 pomladanske slovenske pesmi poje Planinski oktet p. v. Mirka Laha. Od 12 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO MARIBOR
Partizan: amer. barvni film »Proti vsem zastavam«.
Udarnik:	nem. film »Veruj V
mene«.
Pobrežje: zaprto.
Studenci: zaprto.
Mestni kino Ptuj:	amer. film
»Makao«.
Mestni kino: Murska Sobota: zaprto.
Dnevne vesti za ponedeljek, dne 22. marca 1*54 Dežurna lekarna »Center«, Gosposka 12.
VBEHE
VREMENSKA NAPOVED ZS ponedeljek, dne 22. marca. Na Primorskem in Gorenjskem večje razjasnitve, v ostalih predelih še precej oblačno, vendar v ■plašnem suho vreme. V seven», vzhodnem dein predvsem sprva tu te tam nekaj padavin. Ten»« peratura brez večje spremembe» Na Primorskem slaba burja.
PO RT N
0 C E V A L E C
iCETRTA KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA SVETOVNO PRVENSTVO X X. SKUPINI
Isteničev memorial v klasični kombinaciji
En gol, dve točki in tri zmage...	TT'
Včeraj je naša nogometna reprezentanca v Tel Avivu premagala Izrael 1:0 in dosegla tako tretjo zaporedno zmago v tej pomembni konkurenci. — Strelec edinega gola je bil v 35. minuti drugega polčasa Zebec. — Igra v splošnem ni zadovoljila, najboljšega igralca so imeli na stadionu, ki ge je napolnilo 60.000 gledalcev, Izraelci v vratarju Hodorovu
Kvalifikacijske tekme za letošnjo največjo nogometno konkurenco, ki se ponavlja vsaka Itlri leta, se bližajo zaključku. Do 3. aprila letos bomo vedeli za imena vseh 16 finalistov* ki se bodo v drugi polovici junija zbrali v Švici in po šestih najlepših švicarskih stadionih razdelili med seboj svetovne naslove v tej tako popularni športni panogi. Bolj ko se bližamo koncu izbirnih tekem, bolj je borba za vsako točko zagrizena in bolj raste neučakanost v vrstah tisočev in tisočev, ki zdaj čakajo na dokončno izbiro najboljših šestnajstih, potem pa bodo prav tako mrzlično pričakovali, kdo bo izmed teh izbrancev prvif drugi, tretji itd.
V X. kvalifikacijski skupini je bila včeraj na sporedu četrta tekma, in sicer povratno srečanje med Izraelom in Jugoslavijo na stadionu v Tel Avivu. Izraelci so lani jeseni v enaki tekmi gostovali v Skoplju in so ta dvoboj »srečno« izgubili z najtesnejšim rezultatom 0:1. Dobro nam je v spominu, da je bila ta tekma rekordna po številu kotov in da so naši gos' ?e takrat zelo ceneno odnesli tako malo poškodovano kožo. Ze zaradi tega, pa tudi zaradi nedavna tekme, ki so jo z enakim namenom (prav tako na svojem igrišču) igrali z Grki in izgubili % 0:2, je naša velika nogometna družina računala včeraj z veliko gotovostjo na uspeh. Toda, dogodki so se razvijali precej drugače in kdor je vztrajal pri slabem radijskem prenosu v drugi polovici tekme, je moral čakati nič manj kakor do 35. minute tega polčasa, da je slišal vest o prvem in edinem golu te tekme, ki pa je padel na srečo v korist Jugoslavije, petem se ni zgodilo nič več in po čudnem naključju smo s tem edinim golom dobili dve točki, zabeležili tretjo zmago in si precej utrdili položaj na vrhu skupine. Poročilo o tekmi sami pa nas ne navdaja z velikim zaupanjem niti za Atene, kaj šele za Švico.
Po današnji četrti kvalifikacijski tekmi	je	stanje točk	v tej skupini naslednje:
Jugoslavija	3	3	0	0	3:0	6
Grčija	3	2	0	1	3:1	4
Izrael	4	0	0	4	0:5	0
Kocka Je padla, vendar še ni padla dokončno. •. Pri nogometu ni nič odločenega, preden sodnik ne odžvižga konca po 90. minutah igre. V nedeljo, 28. tega meseca bomo šele spregovorili zadnjo besedo, do tedaj pa naj poslujejo za sestavo reprezentance odgovorni funkcionarji in trenerji.
**$drobno poročilo o tekmi z Izraelom navaja med drugim:
JUGOSLAVIJA :IZRAEL 1:0
Tel Aviv, 21. marca. Pred 60.0C0 gledalcev je bila danes v Tei Avivu povratna kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo v nogometu med Izraelom in Jugoslavijo.
Naša reprezentanca je igrala v tejle postavi:
Stojanovič, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Koškov, Kajkov, Mitič, Milutinovič (v 38. minuti prvega polčasa ga je zamenjal Ognja-nov), Bobek, Zebec.
Tekmo je vodil Leaf iz Anglije. Igrišče je bilo travnato, vreme sončno, tako da se je temperatura dvignila na 32 stopinj Celzija.
Jugoslovanski reprezentanti so bili v začetku igre v premoči in so imeli igro v rokah, domači pa, ki so danes nastopili v spremenjeni postavi, se sprva niso znašli. Tudi danes se je odlikoval izraelski vratar Hodorov, ki je že na prvi tekmi v Skoplju rešil svojo ekipo hujšega poraza.
Do odmora brez gola V začetnem delu igre so naši igralci dosegli pet kotov, ki pa jih niso znali izkoristiti.
Beležka j—-----—
Up me all nsygodüe
Prihodnjo sredo — tako vsaj smo obveščeni — bo rešena pritožba Odreda proti verifikaciji prvenstvene nogometne tekme med Odredom in Vardarjem, odigrane pred U dnevi o Ljubljani
Večina tistih, hi so tekmo pedali, je mnenja, da bo pritožba Odreda po praznici rešena ugodno Vendar je tu-d' nek$j takih, ki so v tet stvari skevtični. Tudi pisec teh vrstic se pridružuje slednjim. Zakaj? Predvsem zato. ker so še vedno preveč sveži spomini na prejšnje podobne pritožbe Odreda. Toda ne samo to' Vmes so le druge okoliščine, ki kažejo, da je treba pričakovati to odločitev z oso rezervo.
Ce analiziramo izjave sodnika drete Stefanoviča, ob jard jev e v raznih športnih in drugih časopisih, lahko zasledimo, da se razlikujejo od tistih, ki jih je dal o prvem polčasu delegatu tekme in obema mejnima sodnikoma.
Podroben pregled po besedilih v časopisih kaže, da je sodnik podrobneje opredelil svojo kritično odločitev tako, dd je prisodil offside z majhno zamudo, in sicer po krivdi enega Odre.doveia igra!~a. ki je bil po njegovi oceni >pomaknjen n?.prej< v trenutku, ko je njescv soigralec z desne strani poslal žogo v braniUki prostor Vardarja. To žogo e prejel Toplak in jo mimo dveh igralcev Vardarja poslal v m •ero prac takrat, ko je — po njegovem— zaključil pisk. Sodnik zdaj ne ve več, ali je pomožni sodnik dajal kakšen znak ali ne. Bil je v nevosredni bližini. Na istem mestu je dodana še izjava sodnika, da je v slačilnici d*tal: Mogoče je. da sem spregledal in napačno prisodil prestopek, če eden metnih sodnikov zatrjuje, da ni bil offside.
Izjaoi prvega dne in poznejša sta ti torej v očitnem nasprotju. To pa ne glede na to, da so vsi tisoči, ki to bili navzoči na tej tekmi in pazljivo spremtjali potek igre. niso vdeli nobenega Odredooega igralcu, ki bi bil takrat ypomaknjen naprej- Videli zo samo to. da sta si Belcer in Toplak. nekako od sredine igrišča, podajala žogo v smeri Virdarjevrga gola in. ko je Toplak prispel do kazenskega prostora, ;? preigra' dva Vardar jeva igralca, se nato rešil še vratarja in žogo pognal v gol. Podajanje med Belcer jem in Toplakom je trajalo precej sekund in Stefanoviču ni bilo treba zamujati, da bi pravočasno piskal, ne pa potem, ko je bila žoga že o mreži. C e £>i bil to storil, bi se mu sedaj ne bilo treba oprijemati rešilne bilke s svojim iz gO'ar j an j err. na majhno zimndo. bihče od gledalcev ni videl *naprej pomaknjenega igralca< in nihče ni vre] slišal sodnikovega piska, ko je bila žoga že v mreži.
V isti stvari je značilnih še nekaj poznejših izjav, ki se vse bolj oddaljujejo od prave resnice in napovedujejo morda nože z&pletljaje, ki bi utegnili ugodno razpoloženje v pri-čekovanju rešitve protesta spremeniti p neugodno. To bomo tako ali tako tmoedeli v kratkem. Sicer pa mislim tuči Se tole: Kadar prijatelj priji-tulja hoče o tem ali onem prelisičiti, mit aledttfi običajno odttooori takole: »Se bol kaše pihal. Z* vem, kam paa taco molil*	¥ • “•
Prav tako so zapravili tudi več izredno ugodnih priložnosti za gol.
Že v 30. minuti pa so Izraelci prešli v napad in pričeli stalno ogrožati gol našega Stojanoviča. Posebno nevarna je bela leva stran domačega napada. V 42. minuti je levo krilo preigralo Horvata in podalo žogo srednjemu napadalcu, ki pa je z razdalje 4 m streljal poleg gola v aut. Že dve minuti pozneje je isti igralec zopet zamudil priložnost, ko je poslal žogo preko gola. V napadu na drugo stran je Mitič nevarno streljal, toda Hodorov je bil na mestu in je žogo odbil v kot. Kmalu nato je sodnik odpiskal prvi del igre.
Rahla premoč izraelskega ali — bolje rečeno — ofenziva njihovih napadalcev na naš gol se je nadaljevala še v drugem polčasu. Nasprotno pa naši igralci niti v tem delu igre niso mogli povezati svojih vrst; žogo so podajali netočno in vse je kazalo tako, da se neodločeni rezultat do konca igre ne bo izpremenil.
Toda napad Izraelcev, ki so ga igrali samo s tremi igralci v napadu, bi bil kmalu dosegel gol. Njihov srednji napadalec je preigral Horvata in se takoj za tem sam znašel pred Stojanovičem. Toda Horvat ga je v borbi z žogo znova dohitel, mu odvzel žogo ter tako rešil Stojanoviča hujše nezgode.
Boljši veter za Jugoslavijo
Naposled pa so se znašli tudi naši igralci in preko Ognja-nova in Zebca zopet zaposlili Hodorova. Žogo, ki jo je domači vratar odbil v polje, je prestregel Mitič in s kakšnih 16 m poslal pravo bombo na gol, ki pa je le za nekaj centimetrov zgrešila cilj.
Po 15. minuti drugega polčasa pa se je na igrišču situacija bistveno predrugačila. Jugoslovansko moštvo je pričelo igrati hitreje in živahneje. Z željo, da bi dosegli zmago, so pričeli Zebec, Rajkov in Mitič iz raznih daljav streljati na vrata Izraela, tako da je imel Hodorov do konca tekme veliko dela.
Po 20. minuti so Izraelci očitno že nekoliko popustili, kljub temu da je igra ostala še vedno odprta. Toda napadi Jugoslovanov so bili številnejši in tudi nevarnejši. Hodorov je najprej v 27. minuti ubranil nevaren strel Bobeka, kmalu nato pa še Mitičevo bombo. V zadnjih 15 minutah
TEŽKI ATLETIKI JUBILEJEM
V vrsti občnih zborov so tudi težkoatleti polagali obračun svojega dela ob vstopu v 60. leto obstoja v slovenskem in jugoslovanskem športu. Skrbno pripravljen in odlično izveden plenum Težko-atletske zveze Slovenije je uvodoma odlikoval za decenije dela v tem športu pionirja in mentorja slovenske težke atletike tovariša Antona Kosa, ki tnu je sekretar TZJ podelil častno priznanje — zlato športno kolajno za dolgoletne zasluge pri razvoju težko-atletskega športa v Sloveniji. Delovanje in uspehi slavljenca naj bodo za zgled mladini, ki se nekaj časa nikakor ni številne j e vključevala v ta šport, vendar se zadnje čase stanje že znatno popravlja.
Skrbno sestavljena poročila in razgovor o njih je dodobra pokazal, da težki atletiki tla pri nas še vedno niso tako ugodna, kakor je bti ta šport že udomačen pred dolgimi leti. Prostori za prireditve, ki si jih izposojajo razni klubi, so večinoma neprimerni za zdravo, higienično in sproščeno vadbo, ker jih njihovi lastniki oddajajo tudi za »družabne« prireditve z jedačo in pijačo. Gotovo je kaj malo umestno, da si morajo športniki pogosto sami pospravljati zakajene in z vinskim
so naši pričeli igrati še odločnejše.
Gol!
V igro se je zopet vrnil Og-njanov, ki je bil poškodovan, tako da je bil naš napad zopet kompleten. Suhorišlri r»p-
l’----
Ü. je videi včeraj v gol
— je bil Zebec
padalec je nato po desnem krilu prodrl v kazenski prostor ter podal žogo Zebcu, ki jo je prisebno poslal mimo Hodorova v mrežo. Tudi preostanek tekme je bilo naše moštvo v premoči. Nekaj minut pred koncem so bili Zebec, Ognjanov in Mitič zopet sami pred Hodorovom, toda odlični čuvar izraelske mreže se ni dal več ukaniti.
Kaj pravijo igralci
PO KONČANI TEKMI SO DALI NASI IGRALCI TELE IZJAVE: Rajkov je menil, da tekma ni bila odigrana v slogu, kakršnega obiiajno Igra Jugoslovanska reprezentanca, prt čemer pa naši Igralci niso Izkoristili vseli priložnost!, ki so jih Imeli. Ce se bo tako Igralo v Atenah, bomo težko premagali Grčijo.
Mitič Je naglasil, da Je bila zmaga težko priborjena ln trdil, da je naša ekipa delala grobe naoaike.
Tudi trener reprezentance Bane Sekulič se je strinjal s tem, da Je jugoslovansko moštvo Igralo slabo, kar vella posebno za napad. Toda kljub temu je bil mnenja, da je naša ekipa boljša od Izraela in da je Imela veliko priložnosti za dosego golov, tako da bi bil moral biti rezultat še Višli.
Rezervni Igralec reprezentance Spaiič je bil prepričan, da bo naše moštvo igralo nrihodnlo nedeljo v Atenah veliko boliše ln da današnja «'aha igra ne sme nikogar preplašiti.
Izjavi
radi iškega napovedovalca in ing. Arsenijeviča
Suecialnl komentator Tanju pa Radivo.ie MARKOVIČ Je dal oh koncu tekme tale komentar: Jugoslovank* reDrezentanca Je zmagala pad nožrtvovalniml Izraelci 1:0. To 1*» Tezultat. s katerim so dosegli velik uspeh domači. Gol je bil delo požrtvovalnega Ognjanova in danes nagega najuspešnejšega napadalca Zebca.
Član komisije za sestavo državne reprezentance ing. Arsen 1-jevič Je izjavil po tekmi, da bo naše moštvo za srečanje z Grčijo spremenjeno. To bo neogibno potrebno, ker je igralo danes povprečno in slabše, kot zna. Ožja obramba Stojanovič—«Stankovič— Crnkovič je bila v glavnem brez posla; kolikor ga Je imela, ga je opravila dobro, v krilski vrsti je bil najboljši In najbolj zaposlen Horvat; Boškov je bil dober, nekoliko slabši pa Čajkovski, ki bo v Atenah v nedeljo odigral petdeseto tekmo za državne barve. Napad Je imel najboljšega moža v Zebcu, najslabšega pa v Rajkovu. Mitič je potrdil svojo formo, medtem ko sta Bobek In Ognjanov pokazala le povprečno igro. Milutinovič Je bil. dokler je igral, slab vodja nanada.
Ekipa Izraela se je borila požrtvovalno in je lahko zadovoljna z izidom. Vratar Hodorov je bil najboljši Igralec svoje ekipe in tudi eden najboljših na igrišču. Naša enajstorica je zmagala, toda ni zadovoljila. Angleški sodnik Leaf je bil dober, prav tako tudi oba turška obmejna sodnika Bassar in Garan.
Kranjska gora, 21. marca. Klubski tovariši tragično preminulega Rada Isteniča so počastili danes njegov spomin kot dobrega tekmovalca in izrazitega predstavnika klasičnih smučarskih disciplin z velikim množičnim tekmovanjem v tekih, skokih in klasični kombinaciji za vse vrste in kategorije tekmovalcev. Pozdraviti moramo zamisel prireditelja SK Enostnosti, pa tudi prireditev sama je pokazala, da je treba tem disciplinam posvetiti čim več pozornosti in pridobiti zanj čimveč tekmovalcev, posebno mladine.
Danes se je v Kranjski gori za te nastope zbralo
SKORAJ STO TEKMOVALCEV,
ki so bili posebno številni na skakalnic, medtem ko zanimanje za obe discipilini v klasični kombinaciji še vedno ni zadovoljivo. Snežne razmere so bile sicer nekoliko neugod-
JAHORINSKI POKAL
ne zaradi razmehčanega snega, vendar se je tekmovanje razvijalo nemoteno in hitro. V skokih so se merili na domači 35-metrski skakalnici, tekači in tekačice pa na progah od 1 do 15 km v bližnji okolici. Nekoliko presenetljivo je prišla v teku članov zmaga Janeza Pavčiča, pa tudi v skokih je nepričakovano zasedel najboljše mesto Langus.
Posebno omembo zaslužijo starejši člani — državni reprezentanti ter dobri tovariši pokojnega Isteniča Franc Smolej, Lojz Klančnik, Jože Knific in drugi, ki so posebej tekmovali v starostnem razredu na 5 km.
IZIDI
SKOKI: člani (24 tekmovalcev): 1. Langus J. 201.9 (32.5,
32)	, 2. Gorišek (II.) 199.8 (33„
33)	. 3. Rogelj 198.7 (34.5, 33), 4. Braz 193.9 (31, 31), 5. Matul (vsi trije E.) 190.2 (32.5, 32.5). — Mladinci (31 tekem): 1. Vidovič (E.) 184.3 (27, 26.5), 2.
Avstrijec osvojil pokal
Jahorina, 21. marca. Danes je bilo končamo tekmovanje za jahorinski pokal, ki so se ga udeležili številni naši, avstrijski im švicarski tekmovalci. Člani wi članice so tekmovali danes v slalomu. Tehnični rezultati: Člani: 1. Obereigner 2:11.3, 2. Mark (oba A.) 2:17.3, 3. Kunšič 'J.) 2:22.7, 4. Staub (Švica) 2:24.6, 5. Sturm (N.) 2:27.2, 6. Kler (Av.) 2:27.3, 7. Dornik (Jug.) 2:28.4 itd. Najboljši tekmovalec Hrvatske je bil Modrič (11.) mesto, najboljši Makedonec Jaja (17.) mesto, Podkubovšek iz BiH je bil 18., Senčar iz Srbije pa osemindvajseti.
Članice: 1. Hochleitner (Av.) 1:24.3,
Ljubljana za gol prekratka v Splitu
Split, 21. marca. Medmestna nogometna tekma med Ljubija, no in Splitom, ki je bila danes v Splitu, se je končala s tesno zmago domačih s 4:3 (0:1). V reprezentanci Splita je igralo kompletno moštvo Hajduka, razen Beare in Vukasa, ki sta suspendirana.
Prvi polčas je bil nezanimiv, toda z vodstvom Ljubljane, v drugem delu igre pa se je reprezentanca Splita 'popravila in
zaigrala bolje. Za Split so dali gole Matošič 2 ter Vidoševič in Senčar po 1, za Ljubljano pa sta bila uspešna Toplak dvakrat in Belcer.
Pred 6000 gledalci je dobro sodil Križanič iz Splita.
Ljubljana je odigrala to tekmo v tejle postavi: Bencik I., 'Zivotič, Piskar, Zumtoar, Lesjak, Žižek, Palatinos, Toplak, Belcer, Pelicon, Brezar.
Četrta zmaga mariborskega Železničarja
Ljubljana, 21. marca. — Po treh zaporednih letošnjih uspehih v prijateljskih srečanjih nad celjskim Kladivarjem, avstrijsko enajstorico St. Veit in mariborskim Brajiikom, so Mariborčani zabeležili danes že četrto pomembno zmago, tokrat nad moštvom Ljubljane, kar je sicer med tema enajstoricama že nekakšna tradicija. S preprosto, hitro in prodorno igro so si priborili popolnoma zasluženo zmago nad mnogo slabšim nasprotnikom, ki je igral raztrgano in na trenutke prav preprosto.
železničar : Ljubljana 3:1 (2:0)
Mariborčani so si priborili premoč na igrišču že v prvem polčasu in jo obdržali približno do srede drugega polčasa, ko so se šele znašli domači ter začeli nekoliko resneje napadati vrata gostov.
Prvi uspeh so dosegli po Rajnfn-gerju že v 5. minuti, nato pa rezultat povišali na 2:0 v 31. minuti po Božiču. Edini nevarnejši napad so naredili Ljubljančani v 16. minuti ored odmorom. Ko bi se situacija kmalu zaključila z avtogolom, za-
PEED 6G-LETNIM
duhom prepojene priložnostne vadbene prostore, ker svojih še
nimajo.
Mestoma pa so v tem tudi svetli zgledi, vredni vsega priznanja kot posebna izjema. Sekcija v Šmartinu na Dravskem polju, torej daleč nekje na podeželju, si je brez posebnih dotacij ali drugih pomoči, toda z izrednim požrtvovan j etn in prizadevnostjo, že zbrala 30 (!) članov - rokoborcev, samih kmečkih fantov, ki so krepko zagrabili za delo.
Vprašanje vaditeljev in sodnikov je tudi v tem športu, podobno kot v ostalih, Še vedno dokaj pereče. Manjka jih. pa si uh sami vzgajajo tako za težko atletiko, Tokoborbo, jiu-jitsu, judo-judo in ostale sorodne panoge. Vse kaže, da bodo tudi težkoatleti osnovali po zgledu drugih športov hr-vatsjco-slovensko ligo, da se zbližajo s športniki iz sosednje republike in si z zanimivimi tekmovanji tudi finančno pomagajo na noge.
Letošnji 60-letni jubilej obstoja težke atletike kot slovenskega športa pripravljajo že sedaj z vrsto prireditev, ki bodo objavljene ob svojem času. Težkoatleti se želijo tako z lastnim delom enakovredno postaviti- ob stran ostalim športom, ki so bolj udomačeni kakor njihov,	La.
2. Murn (Nem.) 1:46.2, 3. Antič '.Jug.)
1:52.3.
Drugi dan tekmovanja je bilo izredno slabo vreme. Zaradi goste megle je bilo tekmovanje zelo težko. Zaradi tega jih je kar 11 odstopilo, štirje pa so bili diskvalificirani. Moška proga je bila dolga 600 m in je imela 58 vratič ter 200 m višinske razlike, ženske pa so smučale 400 m daleč skozi 40 vratič.
Tekmovanje je bilo končano z razglasitvijo zmagovalcev in razdelitvijo nagrad. V skupnem plasmaju sta zmagala med člani Oberreigner, med članicami pa Hochleitnerjeva (oba Avstrija).
Slovenskim kolesarjem gre navzdol
radi nespretnega posredovanja srednjega krilca Brajdiča, toda zaneslji-tu nadejati niti skromnega uspeha, vi vratar Fišer, ki je svojo nalogo opravljal zelo dobro, je tudi to pot prisebno posredoval ter razčistil nevarno situacijo.
Po odmoru so Ljubljančani nastopili z nekoliko spremenjeno postavo. Namesto Hočevarja je vstopil v napad Vojnov, namesto Maruše pa mladi Gruden, ki sta mnogo doprinesla k uspešnejšim akcijam. Kljub temu so Mariborčani že v 47. minuti po Vidicu povišali rezultat na 3:0 in še približno četrt ure prevladovali na igrišču. Tedaj pa so začeli domači z nevarnejšimi napadi in tudi izsilili več kotov, toda brez uspeha. V 14. minuti je dosegel častni gol za domače Marjanovič, medtem ko so napadalci zamudili še več ugodnih priložnosti zaradi pretiranega kombiniranja in neodločnosti.
Gostje so se predstavili kot zelo solidno moštvo, posebno sta se odli kovala v obrambi Fišer in Donko, v krilski vrsti Brajdič ter mladi Kre-jač, v napadu pa je bil najboljši Rajninger, nevarna pa tudi Vidic in Božič. Pri domačih bi pohvalili le Sočana, Grudna in Vojnova, nekoliko bolj se je trudil še Marjanovič, ostali pa niso dosti zalegli.
Po taki igri sodeč se Ljubljančani prihodnjo nedeljo ne morejo v Spli-
Nogomet v Mariboru in Ptuju
Mariborski Branik je včeraj pred 2000 gledalci visoko 6:2 (2:0) porazil moštvo; Red Star iz Knittelfelda v Avstriji, ki se žal ni predstavilo kot soliden in enakovreden nasprotnik, kakršnega bi Branik potreboval pred pričetkom nadaljevanja spomladanskega prvenstva. Gostje so se v glavnem le branili, težjega poraza jih je rešil njihov odlični vratar. Branikovci so kljub visoki zmagi zamudili več ugodnih priložnosti in bi bili lahko zmagali še z višjim izkupičkom.
Sodil je ing. Božičev iz Maribora dobro.
V	prijateljski tekmi sta člana slovenske lige Aluminij Ptuj in Kovinar (Maribor) igrala 3:2 (2:2).
V	predtekmi so mladinci Bran.\a premagali mladince Kovinarja 1:0 (1:0).
Mariborski Branik je nastopil s svojim drugim moštvom tudi v Ptuju proti Dravi in jo premagal 3:2 (0:2). Tekma je bila le povprečna in komaj zanimiva.
■ Osiješki Proleter je. gostoval, v Mostarju in igral i domačim Ve-
iežem 1:1 (l;ty,
Letošnje leto je za kolesarstvo jubilejno, čeprav bodo prav to leto proslavljali 70-letnico obstoja kolesarstva v Sloveniji in vsej državi. Kljub veliki želji vseh ki v kolesarstvu delajo, da bi ta* jubilej proslavili čim slovesne j e in s čimvečjo udeležbo aktivnih kolesarjev, bo morala — tako je bilo videti iz poročil na včerajšnji skupščini Kolesarske zveze — biti ta proslava bolj skromna. Polno je pogojev, ki jih morajo kolesarji izpolniti, da bi bili vsaj približno množični, dasi velja naša republika na splošno no številu kolesarjev za »drugo Holandsko« na jugu Evrope. Ali ni močno oro-tislovje v tem. da je pri nas od nekaj deset tisočev uporabnikov koles organiziranih v kolesarskem športu le 284, v vsega 11 klubih in sekcijah. Samo v zadnjih dveh letih je število včlanjenih kolesarjev padlo na komaj tretjino števila v letu 1951. ko tudi število 832 članov zveze še vedno ni bilo v nobenem sorazmerju z razširjenostjo kolesa, v naših krajih.
Skrbi vzbuja ugotovitev, ki je izzvenela iz vseh poročil na tej skupščini, da kolesarski šport pri nas številčno in kakovostno tako rekoč dan za dnem nezadržno drsi navzdol. Dirkalna kolesa so za klube oravo. pravcato premoženje. saj stanejo po lfio.noo din in več. razen teca pa je treba vse sestavne in nadomestne dele uvažati iz tuiine. Povrhu vsega tudi nimamo niti enega samega dobrega dirkališča, mehanične delavnice pa, ki si jih posamezni večji klubi urejajo, na so pod pezo gospodarskih težav komaj racionalne.
Zaradi zgledov iz zamejstva, kje” skoraj ni dirke brez velikih daril, so naši kolesaril vse boli potisnjeni v sleoo utico: za naše dirke ni sredstev za darila, ko niti ni denarja za material za kolesa. pri vsem tem pa bi vendar radi enakovredno tekmovali z ostalimi.
K tem probi-:mom ie priš-a Še vrsta subjektivnih, od katerih le prav gotovo graianja vredna zelo omajana disciplina tekmovalcev, ki hlepe le za gmotnimi uspehi. V nravem nasprotju s temi ugotovitvami je bila objava zelo ob-
širnega tekmovalnega koledarja za letos, ki ga je v zveznem merilu prebral zvezni delegat iz Beograda. V načrtu je vrsta mednarodnih tekmovanj z gosti doma in z našo udeležbo zunaj, pri čemer pa so slovenski kolesarji že zdaj ugotovili, da bo zanje pri njih le malo kruha.
Novi odbor, id ga bo vodil kot predsednik tovariš Lojze Savorn, prav gotovo nima lahkih nalog, če bo hotel obširne naloge opraviti v obsegu, kakršnega so si postavil, predvsem pa pridobiti za kolesarstvo čimveč mladine, ki jo močno pogreša.	Mr.
Bckometaši upajo na boljše čaše
Rokometaši, včlanjeni v svoji športni zvezi za Slovenijo, so med dvodnevnim pretresom dela za lansko leto ugotovili, da zanimanje za mali in veliki rokomet kot mlajši, pri nas uvedeni športni veji razveseljivo raste. Delegati skupščine so po večurnih razpravah zavzeli do obeh vrst igre enako stališče z enakimi možnostmi razvoja in napredka. Soglasno so ugotovili, da bi bilo napačno odpravljati eno ali drugo obeh panog, tako da bodo bodoča republiška prvenstva v malem in velikem rokometu za moške in ženske ekipe.
Ker si ta vrsta športne igre pri nas šele išče pravih tal, seveda še nikakor ni mogoče govoriti pri njej o množičnosti niti o posebni kvaliteti. Imajo pa vsi. ki delajo v tem športu trdno voljo — tako je v celoti odjeknila njihova dobro pripravljena skupščina — za-grizti se v delo in rokometu čim-preje pomagati do večjega razmaha. Na sporedu je srečanje moških in ženskih reprezentanc Slovenije in Avstrije - Štajerske. Za izbiro in pripravo tekmovalcev ter sestavo reprezentance je bila izvoljena posebna tričlanska komisija s tov. Vidicem na čelu. ki bo skrbela za popularizacijo rokometa v Sloveniji. Po priznanju za uspešno delo dosedanjemu odboru je bil na čelo novega odbora ponovno izvoljen kot predsednik tovariš Žorž.	Vi.
Trbovljam nov plavalni bazeni
Plavalni bazen v Trbovljah je najstarejši v Sloveniji in domačini so bili pred tolikimi leti zelo ponosni nanj. Glede na velik porast prebivalstva pa ta nujna športna naprava ne služi več svojemu, namenu, saj je za današnje razmere občutno premajhna.
O gradnji novega bazena se je^ že večkrat razpravljalo, pa tudi načrti zanj so bili že narejeni. Prvi načrt določa razširitev starega bazena, v drugem pa st zavzemajo za popolnoma novega — olimpijskega. Toda vse to je, žal, ostalo samo pri besedah in obljubah.
V poletnih vročih dneh je najlepše razvedrilo prijetno kopanje, zato hitimo Trboveljčani na vse konce in kraje hladit svojo kožo: v Zagorje, na Savo (v Trbovljah je Sava umazana), v Izlake in celo v Rimske Toplice. Ti izleti pa kajpada med tednom ne pridejo v poštev, saj terjajo od nas precejšnje stroške, pa tudi izgubo dragocenega časa.
Upravičeno se vprašujemo, ’ kaj je torej s plavalnim bazenom, ki ga mesto s 17.000 prebivalci nujno potrebuje.^ Ce so prišla glede tega na svoj račun precej manjša mesta, ka-
R^KS
Nepričakovan uspeh
Maribor, 21. marca. Clan hrvatsko-slovenske boksarske lige mariborski Branik je danes nepričakovano z nespornim izidom 11:7 porazil ekipo Jadrana iz Pule s trenutno prvega mesta v tej ligi. Gostje so kljub hitremu refleksu in trdim udarcem izgubili proti^ odlično razpoloženim domačinom, ki so se v zadnjem času v tehničnem pogledu zelo popravili.
Posebno presenečenje tekmovanja je bil Branifcovec Macur, ki je s pravo ekshibicijo odpravil svojega nasprotnika Berbakova. Uspehi po kategorijah so bili naslednji (prvoimenovani gostje): mušja — Ilin : Drobne 2:0. t. k. o., peresno lahka — Radoševič :
Hehtl 0:2, bantam — Stojanovič :
Lalovič (kot gost, član Zel. Mrb.)
0:2, pol welter — Berbakov : Macur 0:2. pohvelter — Rebac : Zupanc 1:1,	— —
_____ _-ipaL-
welter — Bonič : Mitrovič (kot gost član Zel. Mrb.) 1:1, polsrednja — Silovič yz Strukar 0:2, srednja — Ro-mik : Peršak 2:0 in težka Bobimič : JTojnovič 1:0,
kor Konjice, Radovljica, Višnja gora, Ilirska Bistrica, Vrhnika itd., potem smemo tudi mi z vso pravico zahtevati svojega. Z gradnjo pa je treba seveda pričeti takoj, da ne bomo morda spet ob koncu poletne sezone podobno ugotavljali.
Novi plavalni bazen bi nedvomno mnogo prispeval k razvoju plavalnega športa v tem delu Slovenije. Zna no je, da je bila ta športna discipli na pred vojno v revirjih precej raz gibana in da so prav tu zrasli mnogi kvalitetni plavalci. Največ veselja in koristi pa bi seveda imeli mladinci im šoloobvezni otroci, ki bi s tem imeli možnost med počitnicami krepiti duha in telo.
Toliko v premislek pristojnim forumom, predvsem pa ljudskemu odboru v Trbovljah 1	St
Hrastniški alpinisti v zimskem plezalnem tečaju
Hrastniški alpinisti so priredili letos svoj zimski plezalni tečaj pod Kriško steno v Julijskih Alpah. Tu so se predvsem vadili v zimskih sponih v zasneženi steni, prebijanju snežnih streh, hoji z derezami in cepini v ledu in snegu, razen tega pa se priučevall tudi varovanju pri plezanju v snegu in načina, kako se mora alpinist prestreči, če pade itd.
Tečaj so vodili izvežbani domači alpinisti pod vodstvom načelnika odseka samega. Prebivali so v prijazni planinski koči v Krnici, kjer je zanje skrbela marljiva oskrbnica Julka iz Kranjske gore. Vreme tečajnikom ni bilo posebno naklonjeno, toda vzlic temu so obiskali preko Vršiča Mojstrovko ter se nato v globokem snegu spustili v Tamar in Planico.
Alpinisti so bili z uspehom tečaja zadovoljni, doma pa bodo začeli zdaj s plezalno šolo v domačih skalah v Bobnu nad Hrastnikom.
C. 3.
V prijateljski nogometni tekmi v Celju je včeraj popoldne ligaška enajstorica, Kladivarj» prema k a! a jedinstvo iz Čakovca . SU (2:9).
Javornik (Ud.) 182.5 (27.5, 251/
3. Rotar (II.) 173.8 (25, 26), 4. Verstovšek (E.) 169.2 (24, 25),
5. Legiša (II.) 166 (23, 22). — Pionirji (25 tekem): 1. Babnik
188.5	(24, 27.5), 2. Vombergar
185.5	(23.5, 24.5), 3. Eržen (vsi trije E.) 182.5 (25.5, 24). — Mlajši pionirji (6 tekem): 1. Brilej (E.) 171.9 (17, 17.5), 2. Čebašek (Moj.) 171.3 (17, 18.5), 3. Papier (Ud.) 154.3) 15.5, 14).
TEKI: člani (15 km — 16 tekem): 1. Janez Pavčič (E.) 40:07, 2. Kordež (Ud.) 40:34, 3. C. Pavčič (E.) 41:43, 4. Jože Knific (J.) 41:57, 5. Hlebanja (Moj.) 42:07. — Članice (10 km — 4 tekm.): 1. Vrbinc (E.) 36:50, 2. Reš (Preš.) 38:44, 3. Marija Černe (Gozd.) 48:01. — Starejši mladinci (10 km — 15 tekm.): 1. Seljak (Ud.) 26:58,
2.	Kuljat (J.) 28:52, 3. Jeršič
(E.) 28:57. — Starejše mladinke (5 km — 5 tekm.): 1. Cilka Černe (Bled) 21:50, 2. Rekar (Moj.) 23:50, 3. Vidmar (Koč.) 27:13.	—	Mlajši mladinci:
(5 km — 7 tekm.): 1. Jeraša (J.) 18:59,	2. Knific M. (J.)
19:19, 3. Cikal (Koč.) 20:45. — Med mlajšimi mladinkami je zmagala Peternelova iz Mojstrane, pri starejših pionirjih Krištofeljc (E.), pri najmlajših pionirjih pa domačin Rabič.
V starostnem razredu na 5 kilometrov je zmagal Franc Smolej (Jesenice) s časom 17:42 pred Lojzom Klančnikom (Moj.) v 20:23.
KLASIČNA KOMBINACIJA: Člani: 1. Kordež G. (Ud.) 422 t., med starejšimi mladinci Seljak (Ud.) s 417 t., mc-d mlajšimi mladinci Senčar (E.) s 404.4 t., razen tega pa še Krištofeljc med starejšimi in Nahtigal (oba E.) med mlajšimi pionirji.
Po končanem tekmovanju so prejeli zmagovalci častna darila, zmagovalec v klasični kombinaciji pa prehodni pokal. Vsi prisotni so pri razglasitve rezultatov počastili spomin umrlega Isteniča.
Ta prireditev Enotnosti je vredna vsega priznanja in posnemanja — že sredi sezone, kajti v naših klasičnih disciplinah so vrzeli vedno ob-čutnejše.	S. G.
Veleslalom na Krvavca
Kranjski Udarnik je danes vnorič organiziral tradicionalni medruštve-ni veleslalom na Krvavcu za prehodni pokal, ki ga je pred leti sam razpisal in ga je letos osvojil že vdrugič. Nastopilo je 64 članov in Članic ter mladincev. Proga je bila dolga 1800 m s 500 m višinske razlike in 26 vratci. Kolikor je bila proga lepa in ugodna, toliko bolj je motilo neugodno vreme z mokrim snegom, ki je močno oviral celotno tekmovanje. Zaradi težav so vsi tekmovalci tekmovali na isti progi, ne pa na različnih. Ekipno je zmagalo moštvo Udarnika pred Enotnostjo, med posamezniki pa pri članih Pogačnik (Enot.) 1:41.7, 2. Rakovič (Ud.) 1:45.1,
3.	Sumi (Ud) 1:45.5. Pri članicah je
bila znatno premočna Zupančiče', a (L d.)	2:10.7 pred Oblakovo (Ud.)
2:16.6. in Magušarjevo (Enot.) 2:18.1. Pri mladincih je bil prvi Jemc (Ilir.) 2:13.2, 2. Gorjanc (Ud.)	2:16.2,	3.
Jamnik (Ud.) 2:16.2.
Križaj najboljši na Lipanci
Bled, 21. marca. Smučarska kluba Bled in Kr\m sta danes priredji a tradicionalni veleslalom za pokal bratov Rusov in Toneta Dularja. Nastopilo je 40 tekmovalcev iz 6 društev, ki so smučali po zelo težavni progi zaradi izredno slabih snežnih razmer.
Rezultati: 1. Križaj 1:14,9, 2. Bn-dinek 1:25,6, 3. Vrančič (oba E.) 1:34,4. 4. Lang (Lj.) 1:45,4, 5. Vovk (Bled) 1:47, 6. Bogataj (Lj.) 1:49,1. 7. Stare (Bled) 1:52,5, 8. Gostinčar (Jesenice) 1:53.1, 9. Ulčar (Bled) 1:53,6, 10. Ogris (Jes.) 1:53.9, 11. Praček (Jes.) 1:59,0. 12. Bizjak itd.
Med moštvi je bil prvi Ljubelj (Križaj, Lang, Bogataj), za njimi pa Bled (Vovk, Stare, Ulčar).
Po tekmovanju je bila razdelitev nagrad. Organizacija je bila dobra.
NAMIZNI TENIS
Čoh najuspešnejši v Celju
Celje, 21. marca. Okrajni sindikalni svet, ki je že dlje časa edini, ki se zavzema za namizni tenis v celotnem celjskem območju, je včeraj in danes pripravil v Celju kvalitetno republiško prireditev. Zaradi odsotnosti Mariborčanov se je nameravani čet ve rob oj ■spremenil v troboj moških in ženskih sindikalnih reprezentanc Ljubljane, Jesenic in Celja.
Kakor je bilo pričakovati, so zmagali med moškimi Jeseničani prav zasluženo. Zmagovalci so imeti največ dela s Celjani, ki so izgubiti samo s 4:5. Kakor v tem dvoboju, tako se je tudi v ostalih nastopih odlikoval najstarejši tekmovalec 59-letni Jože Coh, ki je premagal vse tri Jeseničani ter izgubil le proti Podobniku iz Ljubljane. V ženskem tekmovanju pa so si Celjanke priboril« orvo mesto z zmago nad Jeseničankami.
Rezultati: moški — Jesenice : Celje 5:4, Jesenice : Ljubljana 5:1, Ljubljana : Celje 5:2. 'Postave moštev: Jesenice: S trum bel j, Valentar, Sabec; Celje: Coh, Milan Božič, Nučič, Ivo Rehar, Ljubljana: Podobnik, ing. Strojnik, dr. Krečič, Gabrijelčič. Zenske: Celje : Ljubljana 3:0, Celje ; Jesenice 3:0, Jesenice : Ljubljana 3:2. Postave: Celje: Rebevšek, Sevšek. Meško, Jesenice: Korbar, Mesar, Ljubljana: Vidic, Grajland.
Glede na plasma moških in žensk so prvo mesto zajedli Jeseničani % tremi, drugi Celjani s 4 in zadaja Ljubljana s 5 točkami. Obe zmago-vadni ekipi sta prejeli lepi kristalni vazi. Tekmovanje, ki ga je vodil Pavle Božič, je bilo brezhibno. Gledalcev je bilo okrog 3D0.
Kegljaške tekme v Kranju
Kranj, 21. marca. Kecljaški center . Kranj je danes priredil prvenstveno tekmo v mednarodnem slogu z dvakrat po 200 lučaji mešane, ki sta s« jih udeležila poleg domačinov še kegljaška kluba Jesenice in Ljubelj. Nastopili ^ so znani kegljaški reprezentanti in dosegli lepe uspehe, med njimi je posebej presenetil Jeseničan Spec, ki je bil ^.jboljši med vsemi s 1643 keglji. Sledijo Kranjčani Marielanc (1618), Starc (1600>* Ambrožič Lado (1582), DebelicÄ (1581) in Kelih ter Šlibar (JJ