SI. 179 ina tiifm i šib čini u posta) liha)«, trcemil pondeljck, vsak Atffkega 90, I. nadstropje. DfpM pUau m na sprejemajo, rokopisi se Itefa« O« d in a. — Lastnik tiskarr ta a«Mt L 7. —, 3 mesece L iSS^ _ Za inozemstvo mesečno 4 lire vet — Telefon V Trstu, v 2». Julija 1922 o\ uHcfi sv. FrtnCiftt Posamezna številka 20 stotlnk Letnik JCLvn Posamuot Številka v Trstu In okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računa)« Htokostl cnn kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent esm tnice, In zahvale, poslanice In vabila po L !• —, oglasi denarnih zavod«* mm po L X — Mali oglasi po 20 aL beseda, enajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izkltifno eprari Edinosti, v Trstu, ulica s?J Fran&Ska Asiikega itev. 10, L nadstropje. — Jtktkm uredništva te uprav« 11-tfJ Zopet pri — zadetku?! Italijanska kriza leži našemu «Piccohi» težko na srcu. Sedaj mu je odleglo nekoliko. Tolaži se in razlaga tako-le:. Začetek reševanja krize je bil zgrešen, nelogičen in protiustaven. Zgrešeno je bilo, da so najprej pozvali Orlanda, torej moža desnice, in potem Bonomija, ki ni hotel vlade. entenrte interese kriti politično taktiko popolarov, oziroma esna njih sodelovanje na vladi V tem pogledu I pa imato venoar svoje poscuuc mi«« je kaj poučna neka epizoda Pn,glasovanju ^ Awtriji Nemčiji in Rusiji, o izjavi Facte v zbornici. Ta epczoda ,e sla fTSLncoz- Angieži in Italijani, ki ima mimo skoro neooažena za sirso javnosi, ,_______.__„ o en ct f>A 1 1 Tretja koncepcija, ona Male entente, 1 slovaki bodo odpotovali v Italijo maja 1923. naglaša stališče, da na) nove države same Potni program je ta-le: Gorica, bojišče na rešijo vsa svoja gospodarska vprašanja. Ta Krasu« Trst, po mjnu v Bjmetke« Kun ■ koncepcija je bUa dobra in mestoma tudi (proslava organizacije čehoslovaskih legij Posamne države Male vendar svoje posebne mimo skoro neopažena za širšo javnost, a je vendar zelo pomembna. Dnevni red, naperjen proti vladi, je predlagal član popolarov Longinotti! Pristaš stranke istih dp= M^U^MeZ'^ popolarov,"prhuT Boncompagni-Ludovisi, popolarov, stranke, ki je v prvi vrsti izzvala krizo in strmoglavila vlado Facta. Popo-lari so hoteli in zato naj bi bili sprejeli tudi odgovornost za posledice. Oni so zrušSi zato bi bila njihova dolžnost, da na mestu ruševin postavijo novo stavbo-! _ Še le potem, ko Meda ne bi uspel, ko bi bilo jasno, da stranke levice same ne morejo sestaviti nove vlade, bi bil prišel pravi trenotek, da pozovejo drugega moža, ki bi bil pritegnil tudi «demokrtične» stranke desnice k sestavi nove vlade. Če bi s*e bilo tako postopalo, se trud Orlanda, oziroma Bonomija ne bi bil ponesrečil! Tako razlaga «Piccolo» in prihaja do jsaključka, da smo zopet pri začetku reševanja krize in na pravi poti. To bi bilo resnično, če sodimo le po površnostih, vidnih fizičnemu očesu, to je: po vzrokih, ki so neposredno izzvali padec Factove vlade. Vzroki krize pa so v globinah političnega življenja Italije, kakor smo naglašali že včeraj. Tega dejstva si ne morejo prikrivati državniki Italije. V Italiji je — morda več, nego kje drugje — mož, ki hlepijo po ministrskih stolcih. Na to stran ni nobenega pomanjktrja. Da pa vendar odklanjajo drug za drugim, je vzrok — vsaj za vse resne politike — v strahu pred odgovornostjo, v zavesti, da resnična rešitev krize ni lahka rešitev, ki bi zagotovila trajno normalno funkcioniranje parlamenta. Le temeljito preporojena politična duševnost v deželi more dati parlament, ki bo res deloval, ki bo imel, avtoriteto in ki bo dorastel tolikim zakonodajnim nalogam. To vesta dobro izlasti De Nicola in Meda in zato nočeta staviti' svojih imen v igro. Naglašali smo že zadnjič, da je za Medo in stranko popolarov soodločilen tudi ozir na stališče Vatikana napram sedanjemu političnemu položaju. «Osservatore Romano*, službeno glasilo Vatikana, je razločno pevedal mnenje najvišjih cerkvenih krogov, da ni prišel še trenutek, ko bi mogli oni To nič pa je govoril in glasoval za vlado! dejstvo samo na sebi bi ne bilo še posebnega. Saj se dogajajo na vseh straneh slučaji, da kak posamezen pristaš stranke v važnih trenutkih skoči iz vrste in gre svojo pot. Če pa vemo, kdo je princ Boncompagni - Lodovisi, zadobiva stvar drugo in zelo resno lice. Rečeni princ je v krvnem sorodstvu z visokimi krogi Vatikana in zato tudi v tesnih stikih z njimi. Ni zgrešeno torej, če mslimo, da je bil s svojim postopanjem tolmač mišljenja vrhovnega vodstva cerkve. Zanesljivo moremo sklepati, da je Vatikan za^ sedaj proti sodelovanju popolarov s socialnimi demokrati. S tem pa pada ena glavnih podlag, na kateri bi mogla sloneti vladavina popolarov! In če še k temu uvažujemo, da so tudi razne druge skupine vladne večine, ali vsaj njih odlomki, glasovali proti vladi, potem nam mora biti jasno, da so vzroki krize veliko globlje, nego se zdi navadnemu očesu. Kar pa se tiče sedanjega stanja reševanja krize, — takega aH takega — ima «PiccoIo» prav, ko pravi, da smo zopet na začetku. Ima tudi prav s svojo trditvijo, da do rešitve sedanje krize pride in mora priti. Toda to le v zmislu, da dobimo novo vlado. Saj so to potrebo izprevideli tudi isti popclari sami in jo priznali s tem, da so kć-pilulirali pred nacionalisti in fašisti in odnehali od svoje zahteve, naj bodo skupine desnice izključene iz kombinacije! V temu umiku popolarov je vsebovano pi i; nanje, da ne moreta ne desnica, ne le\ica ob sedanjem položaju sami ustvariti vlede, ki bi mogla računati na vsaj razmerno trajnost. Naj pa bo sedanja rešitev taka ali taka, gotovo je, da ne bo izrut koren krize in odpravljen vir zla. Krize se bodo ponavljale, dokler ne pride do take preobrazbe v duhovih, kakor smo izvajali v zadnjem članku. Sreča za Italijo bi bila, če bi imeli gotovost, da smo vsaj pri začetku takega resničnega zdravljenja bolnega političnega življenja v Italiji. Italija 'Vladna kriza Po kratkem, žili domači in drugi iz bližnjih krajev. Prihajajo vedno nove čete, ki so se utaborile na glavnem trgu. Fašisti so izjavili, da ne RIM, 28. Po kratkem, popolnoma: bodo o-lnehali, dokler voditelji nasprotnih neuspešnem nastopu poslanca Meda zav-1 strank ne obsodijo svojega postopanja in t • - l-i;---;_iii— i:— dekler občinski svet ne odstopi. Včeraj popoldne so £ašisti naskočili sedež republikanske stranke, ki so ga po naskoku zasedli. Zasedli so tudi Delavsko zbornico in zažgaH z ročnimi granatami eno najlepših palač v sredi mesta, kjer se je nahajal sedež Zadružne zveze. Ognjegasci, ki so prihiteli na pomoč, niso smeli gasiti Palača je začela goreti okoli 22. Tekom požara je zvonil zvon na Torre del Popolo. Zvonenje in pokanje ročnih granat je povzročilo po mestu silno paniko, posebno še, ker so kmalu potem začele goreti še druge socialistične in republikanske ustanove. Tekom požiga palače Zadružne zveze so fašisti pretepli tudi poslanca Baldinija in druge osebe. V mestu in okolici je bila proglašena splošna stavka. V mesto prihajajo novi vojaški in orožniški oddelki, ker grozi baje nevarnost vpada republikancev in socialistov iz okolice v mesto. Hudi spopadi v Ceseci Tudi v Ceseni je prišlo do hudih spopadov. Bilo je več oseb ranjenih. Fašisti so izvršili: v mesto kazenski pohod. Fašisti iz Emilije, Umbrije, Toskane in drugih pokrajin so mobilizirani. Pričakujejo se daljni izgredi. Prebivalstvo je vse zbegano in obupano, ker vidi, da postaja položaj čim dalje bolj neznosen. zemlje kriza bolj pomirljivo lice. Skupina parlamentarcev načelovanih od Turatija. Migliolija in Nittija, ki je povzročila padec Factove vlade je uvidela, da se nova vlada ne da sestaviti na podlagi tistih političnih skupin, ki so strmoglavile prejšnjo. Vsled tega vlada v rimsžkih političnih krogih trdno zaupanje, da se bo De Navi ali pa za njim Oriandu posrečilo sestaviti novo ministrstvo, ki bo v bistvu prineslo le par novih nnen, drugega nič. Rešitev krize se pričakuje v najkrajšem času. ^tussoi: li bi ne odklonil ponudbe listnice ministra notranjih stvari ... PARIZ, 28. Mussolini, voditelj italijanskih fašistov, je imel v Rimu pogovor s poročevalcem lista «Petit Parisien*. Izrazil inu je mnenje, da fašizem postaja vladno gibanje. Mussolini predvideva, da bodo prihodnje volitve vsaj podvojile število fašistovskih poslancev in smatra, da se ne sme pretiravati pomen izgredov v Italiji/ Mussolini ne smatra, da je mogoče priti do popolnega pomirjenja potom premirja kakor prejšnje leto, ki ni imelo nikakega uspeha. Potrebne je le, da pride minister notranjih stvari pred parlament in ima potreben pogum, da pove to-le: Država predstavlja splošnost in nastopa proti vsakomur, ki ogroža njeno absolutno suverenost. Če se to ne zgedi, se država odpove sama sebi in mora stopiti na njeno mesto kaka druga sila. Mussolini je pripomnil, da ni postavil svoje kandidature za ministrstvo notranjih stvari, toda če bi postalo potrebno, bi to lahko storit, ker je absolutno potrebno doseči socialno pomirjenje in vzpostaviti redne odnošaje med strankami. Fašistovski voditelj je zaključil s temi-le besedami: Sedanja kriza se bliža k tej-le rešitvi; ali ministrstvo Orlando, ali Factova vlada, ali pa zopet Giolitti z odlokom za razpustitev zbornice v žepu. Po krvavem spopadu v Ravenni. — Zadružna palača zažgana z ročnima granatami Sedež republikancev zaseden po fašistih Vse mesto ▼ rokah fašistov RAVENNA7 28. Položaj, lu je nastal v Ravenni in po vsej Romanji, je obupen. Sedaj se doznava, da je ostalo po naskoku policije na socialistično - republikansko množico, 10 oseb mrtvih na tleh. Število ranjencev, ki je ogromno, še ni ugotovljeno. Medtem ko so bile socialistično - republikanske skupine razpršene, so začele prihajati z vseh strani v mesto fašistovske naskočne čete. Iz Ferrare je prišlo kakih 400 fašistov, ki so dali ustaviti pred Ra-venno vlak in nato vkorakali v sklenjenih Jugoslavija vrstah v mesto. Tem fašistom.so se pridru- LskiK sfer v srednji Evropi in na Balkanu. Razprava o poročila ministra vnanjih stvari v narodni skupščini. — Pioračun zunanjega ministrstva sprejet BELGRAD, 28. Na zadnji seji je Narodna skupščina razpravljala o poročilu ministra vnajih stvari. Kritiziral se je bolj sistem kot pa delovanje ministra vnanjih stvari samega. Kot prvi je govoril bivši poslanik na Dunaju in v Londonu zemljoradnik Joca Jovanovič, ki je nastopil za ustanovitev parlamentarnega odbora za vnanje zadeve. Kar se tiče svetoftroe politike« v okviru katere se giblje jugoslovenska vnanja politika, je Jovanovič razložil tri njene smeri: Prva, francoska, stremi za ustanovitvijo krepke konfederacije avstro - ogrskih na-sledstvenih držav, ki bi bile kot nekak železni obroč proti Nemčiji in ruskemu boljševizmu. Druga, angleška, zastopa stališče, da se naj vse države samostojno razvijajo in da postani tudi Rusija članica mednarodne državne zajednice. Oboji« Francozi In Angleži« pa no si edini in solidarni glede razdelitve ekonom- ima) o drugače nasprotne interese, pa so si edini v balkanski politiki Edini so si vsi v tem, da na Balkanu ni mogoče in ni potrebno ustvariti kake velike in močne^ države. Najhujši nasprotnik Jugoslavije je Italija-je Amerika je vedno zagovarjala naše upravičene zahteve v pogajanjih z Italijo. Poslanec Jovanovič je dalje kritiziral zunanjo politiko jugoslovenske vlade nasproti Nemčiji in Rusiji. Izrazil je tudi svoje dvome o koristi vojaške konvencije, ki se ima skleniti z Grško. Glede Poljske prizna, je naglašal, dejstvo, da bo Poljska vedno nastopala proti Rusiji, v čemur se križa njeno stališče s stališčem Jugoslavije. Dalje dvomi nad idiličnimi odnošaji z Romunsko. a . , Govornik zelo zameri zunanjemu ministru, da je bil glede Italije tako kratek. Politika proti Bolgarski je popolnoma neurejena in nejasna. Svoj govor nasprotno ekspozeju zunanjega ministra zaključuje s konstatacijo, da je zunanja politika nejasna in da je povsod omahljiva. Govornik je Itudi poudarjal nujno po trebo boljše organizacije novinarstva. Poslanec Jugoslovenskega kluba dr. Hohnjec in nar. soc. Brandtner sta odločno zahtevala od vlade, naj nastopi za zaščito Jugoslove-nev v Italiji in na Koroškem v Avstriji. Socialni demokrat Kristan je opozarjal na veliko nevarnost zveze z Romunsko, ki zna priti vsak hip v spopad z Rusijo zaradi Besarabije. Za približanje k Rusiji je govoril tudi 'republikanec Gjonović, ki je tudi očital vladi, da prepušča premalo mest diplomatski službi sposobnim Hrvatom in Slovencem. Kar se pa tiče Reke, je dejal, da Reka kot samostojna vmesna država sploh ne obstoja in da je Reka pravzaprav italijanska. Vprašal je vlado, kaj namerava v tem oziru ukreniti. Ostro je nastopil proti italijanski politiki nasproti Jugoslaviji govornik Jug. kluba Šimrak, ki je poudarjal med splošnim odobravanjem, da so Jugo-sloveni vkljub hudim notranjim prepirom vendar vsi bratje, ko gre za nevarnost od zunaj. Vprašal je, zakaj se ni sprejela v razmejitvi z Italijo^ Wilsonova črta, ki je bila vendar bolj ugodna nego sedanja. Bivši član mirovne delegacije v Parizu demokrat Radovič je dokazoval s podatki, da so Trumbić, Ryba? in Žolger zamudili ugodno priložnost za pogajanja glede Wilsonove trte. Vesničeva vlada, ki je sledila Protićevi, je našla položaj že pokvarjen. Pri glasovanju je bil nato proračun ministrstva vnanjih stvari sprejet z veliko večino. Protest prekmurskih Slovencev proti nameravani odstopitvi DoL Lendave Madžarski BELGRAD, 28. Zunanji minister dr. M. Ninčič je prejel brzojavno protestno resolucijo, sprejeto na velikem protestnem zborovanju prekmurskih Slovencev v Dol. Lendavi. V nedeljo 23. t. m. so prekmurski Slovenci na vest, da namerava razmejitvena komisija ves del Dol. Lendave priznati in priklopiti Madžarski, priredili impozantno narodno skupščino, na kateri je bila enodušno in soglasno med viharnim odobravanjem po končanih govorih sprejeta resolucija, odposlana brzojavno zunanjemu ministru. Resolucija se glasi: cNarod vsega Prekmurja, zbran danes na veliki narodni skupščini radi vprašanja poprave meje okoli Dol. Lendave, odločno protestira, da se DoL Lendava z okolico oddvojr od naše kraljevine in priklopi Madžarski, protestira, ker je 80% zemlje okoli Dol. Lendvae last Prekmurcev, ki ostanejo v naši kraljevini. V slučaju, da se Dol. Lendava priklopi Madžarski, bi se jugoslovenski podaniki oškodovali za miljarde, ker bi izgubili svoja največja posestva. Sramota je, da bi DoL Lendava po 3-Iet-nem svobodnem življenju v narodni državi zepet morala izginiti nanovo v popre je tisočletno robstvo premagane Madžarske. Prosimo, da naš protest izvolite sporočiti naši delegaciji pri svetu Zveze narodov v Londonu.* Pni obrok ameriškega posojila BELGRAD, 28. cNovi List« javlja, da je bil prvi obrok ameriškega posojila potom čeka v znesku 25 nriljonov dolarjev nakazan Narodni banki Ta znesek se vporabi za splošne državne potrebščine. v Italiji tekom vojne), Firence, Milan, Gardsko jezero, Riva, bojišča pri Arku, Rovereto, Trentu in Bressanoonu. Potovanje bo trajalo 20 dni. Ustanovitev zavoda za širjenje italijanske kultUfe v Pragi PRAGA, 28. Tukaj se je ustanovil zavod za širjenje italijanske Uulture^ Tajnik te ustanove je g. Riccobini, ravnatelj tiskovnega urada pri italijanskem poslaništvu. Bolgarska Ogorčenje na Bolgarskem zaradi zahtev medzavezniške komisije SOFIJA, 28. Bolgarsko časopisje se še vedno bavi z zadnjo noto medzavezniške komisije. Lrst «Dnevnik», neodvisno glasilo, poudarja, da je zahteva po enaki svoti, kakor je predvidena v bilanci, naravnost brezmiselna. Če bc komisija vztrajala pri svojem stališču, bo pržšla Bolgarska v položaj Avstrije. Socialistična «Epoha» pravi, da je Bolgarska v nevarnosti in pripominja: Ne moremo plačati 112 miljonov zlatih frankov, če nočemo postaviti v nevarnost državnih financ, izpodkopavati kredita državni banki in povzročiti anarhijo v deželi Ne verjamemo, da je to» želja (odškodninske komisije. Demokratični «Piepaxeta» piše, da pomeni zahteva odškodninske komisije uničenje dežele. Ne vemo, kak povod je imela komisija za svoj ukrep, ko je vendar priznala, da dežela ne more izvrševati svojih obvez. List «Zora» piše: Jasno je, da komisija ne more trditi, da je Bolgarska v stanu plačati tudi majhen del zahtevane svote. Bolgarska ni nikoli odklonila izvršitve mirovne pogodbe in je v nekaterih klavzulah, kakor onih glede živine, celo prekosila zahteve svojih upnikov. Ne vemo, kakšno stališče bo zavzela vlada — zaključuje list — to pa je gotovo, da bo imela v slučaju potrebe vso deželo za sabo. da ruska vlada pokaže jasno svoj namen, da hoče voditi politiko v zmislu, kakor je izjavila ruska delegacija na konferenci v Haagu, podpirala svoje poslanike pri pogajanjih z rusko vlado. V tem slučaju bi se olajševalo izvažanje v Rusijo in bi se dovolili krediti, predvideni v tozadevnem zakonu. Vojna na Irskem DUBLIN, 28. Vladne čete so zasedle Westport in Newport, kje so osvobodile 150 meščanov, ki so jih bili vstaši zaprli. Patrula vladnih čet, namenjena v Galway, je padla v zasedo vstašev. Imela je enega mrtvega in enega ranjenca. Nemčija Vanderlipp prei okuje Nemčiji in Franciji slabo bodočnost BERLIN, 28. Ameriški finančnik Vanderlipp je izjavil v pogovoru z «Munchener Nachrichten*, da je versaillcska pogodba nesreča za zmagovalce in premagance. Nemčija bo kmahi omagala, če se ne uvede radikalna reforma v sistem njenih odškodninskih bremen. Velika težkoča obstoja v absolutni nesposobnosti Francije za trezno razpravo o skrčenju tega bremena. Vanderlipp je pripomnil, da bo vsled gospodarskih razmer število brezposelnih v Nemčiji kmalu zrastlo. Cene bodo poskočile in inflacija se bo nadaljevala. Vanderlipp je zaključil, da bo polom Nemčije povzročil polom Francije, Spor med Pttisijo in Bavarsko BERLIN, 28. Državni predsednik je skle* nil poslati pismo bavarskemu ministrskemu predsedniku. V pismu poudarja resnost položaja. Besedilo pisma je bilo prečitan* državni vladi. Dogovor za zračni promet sporočen Zvezi narodov ŽENEVA, 28. Zvezi narodov je bil sporočen v svrho vknjižbe dogovor o zračnem prometu, ki je stopil v veljavo dne 11. julija 1922. po njegovi ratifikaciji s strani sledečih držav: Belgije, Bolivije, Anglije, Francije, Grčije, Japonske, Perzije, Portugalske, Jugoslavije in Siama, čehoslovaška Čehoslovaško - italijanska trgovska pogodba PRAGA, 28. Čeboslovaški minister za trgovino izdeluje predloge za izpopolnitev čehoslovaško - italijanske trgovske pogodbe, sklenjene spomladi L 1921. Načrt za to novo pogodbo bo proučila komisija čehoslovaskih trgovskih zbornic, nakar bo predložen italijanski vladi. Vprašanje bo urejeno prihodnjo jesen. Čehoslova&ko romanje v Italijo PRAGA« 28. Čehoslovaško - italijanska zveza, praški oddelek, pripravlja potrebno za romanie Čehoslovakov v Italijo. Čeho- Poljska Kriza na Poljskem VARŠAVA, 28. Tekom razprave o predlogu narodnih demkoratov, s katerimi se izraža nezaupnica proti vladnemu predsedniku je- prišlo do hudih incidentov med poslanci desnice in levice. Do incidentov je prišlo tudi na tribunah. Seja je bila prekinjena, in tribune so bile izpraznjene. Ko se je seja zopet začela, so stranke levice predlagale, naj se preide na dnevni red. Predlog demokratov je bil odklonjen z 205 glasovi proti 188. Vzdržalo se je 16 poslancev, ki se smatrajo po večini za pristaše vladnega predsednika. Smatra se, da je s to zaupnico definitivno zaključen spor med državnim glavarjem in demokrati, ki je nastal vsled odklonjene odobritve Korfantyjeve vlade. Korfantvju je z današnjim glasovanjem vzet mandat za sestavo vlade. Smatra se, da bo kmalu prišlo do koncentracijske vlade, ki bo imela podporo desnice in centra. Franciia Vprašanje statuta francoske cerkve PARIZ, 28. Agencija «Havas» javlja iz Rima: Kongregacija za izredne cerkvene zadeve je obširno razpravljala o načrtu za statut francoske cerkve. Čeravno se drže sklepi kongregacije tajno, se smatra, da je kongregacija zahtevala nova pojasnila o gospodarskem delu načrta. Medtem so bili izročeni papežu spisi o tem velevažnem vprašanju. Ker je odšel velik del kardinalov in funkcionarjev v Vatikan na dopust, se smatra, da ne pride tako kmalu do rešitve tega vprašanja. Francija in nemške odškodnine PARIZ, 28. «Matin» piše, da je ministrski svet na svojem včerajšnjem sestanku določil soglasno podlago francoske politike glede nemških odškodnin. List pravi, da je francoska vlada poudarjala, da nemška vlada ni ničesar storila za izboljšanje svojega finančnega položaja. Ne sme se spod-bujevati njen obstrukcionizem z novimi odlaganji, ne da bi se vzele nove garancije. Če bi se zavezniki uprli temu stališču, bi Francija morala nastopiti sama. Francoska vlada razume popolnoma, da je hitro plaćanje zvezano z žrtvami in da so potrebne koncesije na mednarodnem finančnem tržišču. Te koncesije pa so mogoče edino-le, če se da prednost odškodninam v opustošenih krajih in državam, ki so morale plačati predujme na račun Nemčije, Anglija Kongres nuni proti Tojoi LONDON, 28. Kongres miru je odobril sklep, v katerem se izjavlja, da bi morala biti vojna svečano prepovedana. Kongres iriru upa, da bo Zveza narodov sprejela Nemčijo kot svojo članico. Anglija in Rusija LONDON, 28. Dolnja zbornica. V odgovor na vprašanje glede prihodnje medza vezniške konference v Londonu je izjavil Lloyd George, da je odvisen datum te konference edino-le od datuma rešitve italijanske krize. Na drugo vprašanje je Lloyd George odgovoril, da bo angleška vlada, v slučaju, Dnevne vesti Le tako naprej, bi'atje! Naš članek «Ne tako, bratjei!*, ki smo ga prinesli v nedeljski številki, ni dosegel tfetega uspeha, katerega smo želeli. Toliko ^Goriška Straža» kolikor » upravičene! Posneli smo jih kot klasičen primer, kako ljudje radi pozabljajo na tisto zlato pravilo: ne stori drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili! Ti ljudje cPicco-lovega» kova kaj cadi vidijo, če nabija palica hrbte drugih, neljubih jim ljudi. Bog ne daj pa, da se je čisto enaka palica dotaknila njihovih hrbtov I To je krika in javkanja o krivici, o zločinu na kulturnih in človeških pravicah! Koliko je n. pr. v Istri ne le takih slučajev, ko so na hrvatske šole namestili vladi in ljudstvu neljube učitelje, in kjer z grožnjami in globami silijo otroke v take šole — marveč tudi takih, ko so — z izgovorom« da ni učiteljev — enostavno zaprli in s tem odtegnili hrvatskim otrokom sploh vsak pouk!! Ali ni to napad na elementarno pravico č3o« veka« ali ni tako postopanje protikulturno?l Mari hrvatski človek v Istri ni ravno tako — človek z istimi človeškimi pravicama in kulturnimi potrebami, kakor je italijanski Človek na sedaj jugoslovenskem Krku?! Ce greši vlada v Belgradu, pa greši tudi ona v Rimu. «Picco lovi» ljudje pa imajo pač besede zgražanja zat prvo, nikdar pa ne čujemo besede niti naf-rahlejše graje za drugol Kakor da hrvatska šola v Istri ne bi bila istotako nedotakljiva sredstvo kulture, kakor je italijanska šola na Krku! «Piccolo» se dela, kakor da silno obžaluje, ker radi takega postopanja belgrajsk« vlade ne more priti do zaželjenega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem pa pozablja ravno on, da do prijateljstva more priti le tedaj, če se bodo na obeh straneh ravnali pa zlatem svetopisemskem reku: ne stori drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili! AK pa: ali vsi božji, ali vsi vražji I To je aeodprav- j svi znaci ne varaju, taj nesretnik je 28-godiinp ljivo pravilo v življenju med ljudmi in narodi! - STATISTIKA NAŠIH DRUŠTEV. V statistične svrhe bi nujno potrebovali podatke vseh društev, zadrug in organizacij, gospodarskih/kulturnih ali političnih; da sestavimo tak sczn&m, prosimo vsa slov. društva v JuL Krajini, da nam naznanijo: a) leto ustanovitve; b) sedež; c) število članov; d) značaj društva; pri gospodarskih društvih koliko mogoče natančne podatke. Politično društvo «Edinost» v Trstu. Zborovanje brezposelnih. Brezposelni delavci so, kakor znano, uživali zadnje tri mesece državno podporo. Ta podpora je bila določena samo za 90 dni, kateri imajo sedaj poteči. Radi tega so se predsinočnjim fcbrali brezposelni delavci v velikem številu na zborovanje, da opozorijo vlado na svoj pcložaj ter izzovejo nove ukrepe sebi v prilog. Na shodu je nastopil kot glavni govornik tajnik delavske bornice Cavarocchi, Sd je povdarjal, da je zakon za podpiranje brezposelnih v stari Italiji že več let v veljavi, med tem ko se je pri nas uvedel še-le pred par meseci. Čas, da bi se ta podpora ustavila, je popolnotr.a neprimeren, ker se nadloga brezposelnosti ni ublažila, na-protno postaja vedno večja. S:<'er brezposelni ne zahtevajo od vldde mkake miloščine, ampak le možnost, da se preživij... Prvo, kar zahtevajo je delo. Govornik je navedel različna javna dela, s katerimi bi morala vlada čim prej pričeti in katera bi gotovo močno ublažila težek položaj brezposelnih. Pred vsem naj bi se začelo z zidanjem justične palače, z gradnjo cbrežne ceste Trst - Tržič, naj bi se pospešila obnovitvena dela v Furlaniji. Za Ca-varocchi-jem je nastopilo kakih 30 drugih govornikov. Konečno je bila sprejeta resolucija v smislu izvajanj prvega govornika. Sklenilo se je, da posebna deputacija odda resolucijo gen. civ. komisarju Mosconiju. Včeraj zjutraj okrog 10 ure se je zbrala na trgu Edinosti velika množica brezposelnih delavcev ter spremljala deputacijo do vladne palače, da s svojim številom da povdarka besedam, ki so jih izrekli odposlanci delavcev zastopniku vlade. Demonstrantom so se pridružili mornarji, ki so za nekaj časa zapustili ladje. Mesto je bilo močno zastraženo, toda prišlo ni do nika-kih neredov? V pojasnilo list« «Naztone». Pred n< kr.likc dnevi smo objavili kratko statistiko istrskega di^aštva, ki študira v Karlovcu. cNazions« jc to našo statistiko objavila v svoji včerajšnji številki ter napisala na koncu sledeči stavek: • Treba bi bilo le videti, koliko teh *Istranov mladič Jakac Petar iz VeL Mluna kod Buzeta. Bio zaposlen u Jugoslaviji. Došao kući 8. julija o. g. otput se na svoje mesto u Jugoslaviju. Uze sobom par boca vina u beloj vrećici, te dve smokve sa lišćem, što nosio nastradali mladić zamotano u »Edinosti« Frana Fabijončića iz Sv. Ivana 17, Buzet. — Smokve je nosio svojoj zaručnici u Celje, voće južnog neba. Ona ga jadna čeka i čeka. Pisala mu već dva pisma u V. Mlun, u njegovo rodno selo. No njega nema tu ni u Celfi, pa ovo i drugi znaci govore jasno, da je baš taj Petar Jakac Žrtva grabežnog umorstva. Rodjoci vele, da je nosio u Jugoslaviju okolo 500 lira, te 2000 dinara. — Slaže se i to, što je nesretnik bio odeven u tamno modro odelo, košulja mu bila šarena. Halje tak 4 mu razbojnici odnesB. Istom nakon pet dana nadjoše ga mrtva. Njegovo selo V. Mlun i svi koji poznaše mladića, žale za njim kao vrlo poštenim, iskrenim narodnjakom.« najbrž razbil črepinjo, Na njegovo stokanje sta prihitela dva bolniška strežnika, ga postavila ,na nosilnico in ga nesla. ▼ deveti oddelek. . Brivec in njegovo delovanje. Brezposelni brivec Bruno Golob, star 23 let, brez stalnega bivališča, je okradel v mesecu maju t. L tri osebe, in sicer svojega brata Alberta, nekega Josipa Fedella m pomorščaka Ahila Cipolla. Prvemu je ukradel površnik, ki je bil vreden 350 lir, in listnico z 59 lirami, drugemu loto-grafičen aparat v vrednosti 350 Er, a tretjemu listnico z 350 l£rami in cigaretno dozo vredno 250 lir. Po izvršeni tatvini je pobegnil tatinski .brivec v neznan kraj. Včeraj pa, misleč, da so njegovi grehi ie pazabljenf, je prilezel nazaj v Trst Policijski agenti so pa izvedeli o njegovem prihodu in ga aretirali ter odpeljali v zapor v ulici Coroneo. Umrl je med spanjem. Enainpe t desetletni kmet Peter Petaros, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji št. 531, je legel pred snoč- «Tržaško podporno in bralno društvo^ njim mirno k počitku. Drugo jutro ga je pa na- Vekoslava Starec Vekoslav Martelanc poročena Baikovlje, dne 29. julija 1922. POZOR! Krone, korale, zlato, platin in so-bovje po najvišjih cenah pla*uje edini gro-sist Belleli Vita. via Madocnina 10. I. 16 £ Mali ©i POROČNA SOBA, iz pred vojne, iz orehovega lesa, umivalnik z mramorjem, vzmeti niče, se proda radi odhoda za L Garibakli 29, vrata 6. in zim-1850. Corso 1452 ul. Torre bianca 39, naznanja svojim članom in delodajalcem, da je na podlagi dopisa ministrstva za socialno skrbstvo v Rimu z dne 10. 7. t. L št. 11259 pooblaščeno pobirati tedenske prispevke na račun mešane blagajnice za zavarovanje proti brezposelnosti. To novo zavarovanje je obvezno od 2. aprila t. 1. dalje za vsakega delojemalca, razen onih, katerih plača presega L 800'- mesečno brez draginjske deklade. (Kr. odlofe^S. 2. 1922 št. 209.) Oni delodajalci, ki imajo svoje uslužbence zavarovane proti bolezni pri imenovanem društvu in so prispevke za brezposelnost že vplačali pri okrajni blagajni, naj blagovolijo čimprej naznaniti društvu, kakor tudi plače uslužbencev. Te vrste prijavnic se dobe dvojezične v knjigarni J. Stoka. Društvene vesti Prosveta — predavanja. Danes ob 9. uri zvečer se bo vršilo v »Narodnem dornu» pri Sv. Ivanu predavanje: ^Naravni zakoni in politične ___________.___, -- «-_______,_ _______ — šole». Predaval bo g. inženir Sergij Gorjup. Pri jih vprašal, s čim jim sme postreči. Par trenut-Sv. Ivanu se do sedaj še ni vršilo nobeno pre- j kov pozneje se ffm je približal res natakar šla njegova žena v postelji mrtvega. Na lice mesta dospevši zdravnik rešilne postaje je ugotovil, da ga je zadela kap med spanjem. Nevaren padec. Kari Flor, star 76 let, je padel včeraj po noči okoli ene ure, med spanjem iz podstrešja hiše št. 7 Via dell'Oro v spodaj-ležeč<» nadstropje. Pri tem si je zlomil tri rebra in pretresel možgane. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico. Mladi poljski tatovi. V noči od četrtka na petek so se priplazili na neko polje na škor-klji približno dvanajst let stari pobalinl — iz Škorklje — in si začeli nabirati bučice in fižol v stročju. Vse skupaj so stlačili v vreče, katere so prinesli s seboj, in nesli ukradeno blago vsak na svoj dom. Včeraj zjutraj je pa prišla tatvina na dan, kar je imelo za posledico, da so bili mladi poliski tatovi prijeti. Pijani nočni razgrajači. Pred snočnjiin okoli polnoči, — ko so že nervozni natakarji v restavraciji «Dreher» na borznem trgu opozarjali zadnje goste, da manjka še par minut do policijske ure, in naj bodo zatorej tako prijazni in naj se razidejo, — so prihrumeli v goriome-njeno restavracijo trije vinjeni mladeniči, sedli udobno za dolgo pogrnjeno mizo in potrpežljivo čakali, kdaj bo prišel k njim natakar in MED, pristen, prvovrsten, Jamnik, SHvje-Materija. se proda. Karel 1449 IZGUBIL se je pes, čičje pasme, star 2 meseca. Najditelj dobi dobro nagrado. Hotel Obelisk, Opčine. ^447 POROČNA SOBA, hrastova, polirana, solidna, L 1100, bele omare, stolice vseh vrst, po ugodnih cenah v via Pauliana 1, vogal Piazza Liberta.__1446 IZ ROD1KA. Kakor navadno vsako leto se bo vršil v nedeljo ples v dobrodelen in kulturen namen; na korist domačemu pevskemu društvu. 1448 NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje se dobi v lekarni v II. Bistrici. sira 28/7 V SKLADIŠČU pohištva v ul. Geppa 17 se pro-dajajo po najnižjih cenah: spalne sobe, popolne, z mizo in dvema stolicama po L 1000, poročne sobe z velikimi ogledali cd L. 2000.-^ naprej, obedne sobe, stolice s pravim usnjcin od L. 3000.— naprej, garnitura za predsoba, pohištvo za letovišča in vrte, popolne kuhinje in posamezni kosi, pohištvo za urade, velika izbera stolic in naslonjačev. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Za izvažanje blago v transitu. 1445 POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, žimnice 30, chiffoniers 220.—, ponoćne omarice 50.—, žimnice iz dolge volne L 140.—, izredna prilika. Fonderia 3. 1394 POPOLNA SOBA L 700.—, brestova 1400.— in druge bukove, se prodajajo v Fonderia 3. __1395 Ajdo, radič, jesensko repa, endivijo, špinačo, bledes, zimsko redkeu, mofovilc, rafijo ;M prodaja po konkurenčnih cenah tvrdka 41 ŽAGA z velikim obratom išče veščega nad Žagarja, posebno za bukov les. Ponudbe poštni predal 355, Trst, glavna posta. 1435 l Trst, ul HocbMI 13, Tri! PRODAJALKA, izucena blaga, išče službe na upravništvu. v trgovini mešanega deželi. Naslov pri 1436 davanje, vsled česar še posebej opozarjamo Sve-toivančane na to velepomembno predavanje. Ob 9. uri zvečer bo tudi predavanje v Skednju. Predavanje na Prošeku vsled nepričakovanih ovir odpade. Jutri ob 4. popoldne predavanje v Bazovici in Trebčah. Kolo. Jutri pevska vaja točno cd 10. do 11. ure. Ker je to zadnja vaja za nastop v Sežani, in ker se ne more vaja podaljšati čez 11. uro, rosnega obraza in jih opozoril, naj zapustijo restavracijo. Mladeniči so se spogledali nato dejali, da bi si radi pogasili žejo z vrčkom pive. Natakar pa se ni zmenil za njihovo žejo, marveč jim je neprestano polagal na srce, da je že skrajni čas, da se enkrat spravijo iz lokala. Ker so pa vstrajali nadležni gostje vedno pri svojem in ker so začeli vrhu tega še v protest vpiti na vse grlo, fe posegel vmes prvi natakar Josip Vatta, star 54 let, stanujoč v MLADENIČ, trgovsko naobražen, bivši žurna-list, enciklopedist, želi mesta za takoj. Gre tudi kol reporter k vsakemu listu. Ponudbe, S. R. Roiano 8. Riv. tabacchi. 1442 ŠOFER, z dobrimi spričevali in znanjem nemškega jezfka, se ponuja. Majhne zahteve. Pojasnila v Corso Garibakli 29, I, levo. 1453 pripada družinam, ki so se definitivno izselile1 rejo v društvenih prostorih. — Predsednik, v Jugoslavijo.® Niii edsa, draga «Nazione». Pripravljalni odber Zveze mladinskih dru- Če nam bo le mogoče, bomo prhi- sli stati-bstiko vsega jugoslavenske ga dijaštva iz Julijske Krajine, ki je primorano študirati daleč preč od svoje ožje domačije, v Jugoslaviji. In če «Nazione» fe sedaj, ko sliži o 189 istrskih dijakih, ki študirajo v Karlovcu, dela vtis, da ys neprijetno dirnfena, kako se bo še-le prijela za glavo, ko bo videla to statistiko. «Nazione» ne sme pozabiti da smo imeli v krajih, ki so po rapallski pogodbi pripadli Italiji, do leta 1918 celih enajst slovenskih in hrvatskih srednjih šol, in da so bile vse te šole zelo dobro obiskane. Ali je mogoče, da narod, ki je imel do pred kratkim toliko učnih zavodov, kar na enkrat neha pošiljati svojo deco v srednje šole? In Če nam vlada ne da srednjih Šol oziroma nam jih da tam, kjer so danes, ali ni naravno, ia iščemo srednje šole tam, kjer so nam bliže in bolj pri roki? Danes se namreč daljave ne merijo več po kilometrih ampak po urah. V skrajni kot Julijske Krajine, daleč od železnice, v Idrijo ste nam vrgli kar dve srednji šoli. Naj povemo «Nazicne» le da pismo iz Idrije v Trst rabi Štiri dni, med tem ko pride iz Zagreba v enem dnevu! Mislimo, da pač jasnejšega dokaza ni treba. In če *Nazicne» hoče, evo Jo drug primer: Lani ali predlanskim je končal v Idriji dijak realko ter sklenil upisati se na tehniko v rra£i in učiti se strojegradbe. Ko se jc hotel odpeljali v Prago, je prišel v Logatec na postajo ter ves začuden vskliknil: Tako torej izgleda lol'omotiva! Zatorej Se enkrat ponavljamo: Stotine, da — tisoči naših dijakov, ki morajo študirati v Jugoslaviji, niso naši vladi ne v ugled, ne v korist. Odmeri nesreče aH zloČ.'ca na meji pri Pc-etefni. V včerajšnji številki našega lista smo poročali, da je poslala tržaška kvestura v Po-stojno nekoliko slik Fabianija, (krivec tatvine 9 miljonov lir v Banco di Sicilia v Kataniji) da se potem njih ugotovi, ali je skrivnostni «Fa-bijanč:č» istoveten s Fabianom ali ne. Včeraj je pa prišel odgovor, da se je ugotovi?©, da ni najdeni umorjenec istoveten s Fa-bianijero. K temu sme dobili iz Istre to-le poročilo, iz kaferega je razvidno, da je umorjenec bržkone 28-!elni mladenič Peter Jafeac iz Vel. Mluna pri Buzetu. Poročilo se glasi: »Nedavno je «Edinosts» donesla vest o umorstvu nekeg nepoznatog Čoveka, što ga nadjože mrtva i orobljena uz cestu med Planinom i Uncem-Rakekom. Pokopan je u Planini. — Prema onomu, što pri njemu nadješe, za in t ere-sovani tražili su za ime tog nesretnika. Ako priporočam ponovno, da so vsi pevci točno ob ulici Valdirivo, ki je v jezi sarohnel nad nje, 10. ur? v določenih prostorih. Pevovcdja. j naj gredo domov razgrajat, če so pijani. Priza- MĐP — Sv. Jakob. Jutri, 30. t. m., reden; deti so smatrali to za veliko razžalitev. In eden občni zbor Šentjakobske podružnice. Člani in v imenu ostalih je zavihtel gorjačo m lopnil z članice so vabljeni, da se točno ob 10. uri zbe-jnjo prvega natakarja po glavi. Kmalu so prišli stražniki in odvedli vse tri mladeniče v zapor. štev JuL Krajine ima danes ob 21. II. redno od-j borovo sejo. Predsednik. Barkovljanski Sokol poživlja vse brate in se- ¥@sti z Geriškssa Ncbresina. Prireditev javne ljudske kn již- stre, ki sem? sli jo udefeli¥vše~so.kolskegl deta,!nice' ki J® ^^ TrSiti d,De t30' ^^ I922' ' da se javijo danes zvečer od 7. do 9. ure društ- , se ^ »z razli&rih vzrokov odnesla na daa 6. av- venemu tajniku «Adri;a». v prostorih pevskega društva s friaikesa iivlienia gusta. Čisti dobiček je določen v kulturne svrhe. Podgora. Obe žrtvi avtomobilske nesreče so pokopali fašisti — namreč Pilntarja in Ipavca, dasi smo mislili, d je bil fašist samo Pintar. Fašist* j se vdeležšli pogreba demonstrativno v s črnin,i zastavami, na katerih so bile mrtvaške glave. Vojni jeličnikL Urad za vojne jetičnike, ki se nahaja v ulici MazrmJ, ftt. 7, II v Gorici, naznanja vsem onim, ki ga rabijo, da je odprt vsak dan od 10. do 12. are in popoldne od 16. do 19. ure. Vlom v železno blagajno. V noči od četrtka na petek so vdrli doslej neznani vlomilci urade «Societa Cemento Isonzo ex Portlancf v prvem nadstropTu hiše št. 8 v ulici Riccardo Pitteri. Po pisarnah so vse razmetavali: iskali so denar. Končno so pa «naskočili» veliko železno blagajno, jo prevrtali in vzeli iz nje 11.992 lir, šest dolarjev, osem rum unskih levov, 70.549 nemških kron, 744 markov, 174 dinarjev, 700 švicarskih frankov in nekaj zlate-nine. Vlomilno orodje so pustili na licu mesta kot nadomestHo za lepo zbirko valut. Sladoled po konkurenčni ceni. — «Sladoled po konkurenčni ceni prodajam v Trstu samo. _ jaz N — sc je zadri pred včerajšnjim zjutraj na' «vstrijsko-»eirnSke krone obljudenem Goldonijevem trgu neki možakar, «SWcvaške krone .... ki je stal pred vozičkom sladoleda in pričako- 1 i^11.......... val, kakšen uspeh bo imel klic. Kmalu se mu je! ........... . mi.. . i , . . . , v„ ' i msiKe ••••.•..«.. približala neka stara zenica m si naročila za dolarji.......... 20 vi ar je v sladoleda. In res podjetni prodaja- francoski frank!...... lec ^ je nabasal na «krosto4e» dvakra* toliko švicarski franki...... sladoleda, kelikor ga daja>o drugi sladoledarp. ingleškt funti papirnati • • • Ko so videli drugi ljudje, koliko sladoleda se sngicSki funti, zlati .... debi za par vinarjev, so obkolili voziček: ta je ; MPoJconl kupil tolike, drurtj tol^co. Kmalu je prodal mož f Teč*Hi ves sladoled, in pustil voz, kar na trgu in šel. JačreriBlri banki...... Epilog: Sladoledar sedS v zaporu: Nekemu Cosnllch Srečku Jomieriju, izdelovatel>u sladoleda v Dalmatia ulici Alfieri št. 3, je namreč ukradel xoz slado-' GeroUmicb leda in ga prodal, kakor smo zgoraj omenili, j Libera Triestlna • . • • . . .Imenuje se: Ciprino Linarelo, stanujoč v ulici della Guardia. Neaanavadcn pcek-šen samomor. Bivši bolniški strežnik v opazovalnici mestne bolnišnice Just Pizzarello, star 50 let, brez stalnega bivališča, je padel v zadnjem Času v hudo bedo iz katere pa ni našel več izhoda. Pred tremi dnevi so se ga usmilili nekateri zdravniki v mestni bolnišnici in mu odkazali prostor za prenočišče v kleti pođ opazovalnico. Dobival je tudi hrano, toda bila je pičla. Revež se je včeraj naveličal tega življenja. Popoldne je našel v kleti strohnelo vrv, jo pritrdil na žebelj hi se obesil. Toda vrv se je utrgala, !n revež je padel na tla. Pri tem si je t S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je včeraj zjutraj ob 3. uri preminnla v starosti 83 let naša mati in stara mati Pogreb se bo vršil danes ob 17. uri pop. iz hiše žalosti pri Sv. M. M. sp. na domače pokopališče v Škedenj. Trst-Sv. M. M. sp., 29. julija 1922. Marijapor. Krlščak, Ivanka por. Švara, hčeri, Marija roj. Karli, sinaha, Marija, Albina, Ivo, Just, Karel, Danilo, vnuki. (504 teg, zadruga z o. z. Trsi, Ula deli' mm št2». 6. PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Vla Garibaidi št. 20 Via Friuli fit. 614 Zaloga In tfeisunica muloiKnlD mil in štedilnika. 65 izbera majoiičnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. ?rmm se dela tf okolici Bonn m ooroilla. Taja nkta aa triaškea trtfai Trst, dne 28. julija 1922. ogiske krone.......... • 1.35. — 1.45 " - . • . —. 6.Va —.9 ... 49.60.— 50.25 ... 27.25.— 27.75 ... 14.50.— 15.25 ... 4—— 4.24 ... 21.45— 21.66 . . . 180 50.—1S1.25 ... 412.—.—416.— . . . 96.40.— 96.80 . . . 105.—.—107.— . . . 84.—.— 85.— 129 290 820 1510 463 1215 630 136 170 S6b 220 567 310 245 Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU = Irnlm emisija oMi saM. m Ib oaeraaie. miM\i bora Corso Giuseppe Verdi — GOIŠ8C& — Telefon štev. 8 — Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 -- 466 ■ —■ 1,1 Lnssino . . . « Martitiolich . • . Ocean ia • . « . Premuda • . . . Tripcovich ... Ani pel ca .... Cement Dal miti a Cement Spala to. . . . . • . . . . . POPRAVEK. V zahvali Marije Srigelj objavljeni v vče rajšnjš številki sta bila pomotoma izpuščena čč. đuh. g. Anton Čok in Jos. Cergolj. PODLISTE L S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivaa Vouk.) Poleg Aleksandre Pavlovne je sedel na balkona naš stari znanec Pigasov. Odkar smo sc razstali ž njim, je osivel« s hujšal in postal sključen, a govor mu je bil sikajoč: izgubil je še zadnji prednji zob; to sikanje je povečalo strupenost njegovih besed ... Njegovo ogorčenje se z leti ni ublažilo, toda izgubilo je na ostrini tudi se je bolj pogo-fftoma ponavljal. Mihajlo Mihajlič ni bil doma; pričakovali so ga k čaju Solnee je te zašlo. Tam, kjer je utonilo, ce je vlekla *a obzorju proga bledo - zlate citrosaste barve; na nasprotni strani sta bfll dve: ena nižje, plava, druga višje, rdeče - lilasta. Lahki oblački so ce topili v višini. Vse je obetalo stalno vreme. Pigasov se je nenadoma zasmejal. — Kaj pa je, Afrikan Semjonič? —. fe eprašala Aleksandra Pav lovna. — Nič ©osebnega .., Včeraj sem £txl, kako ie neki mužik za klical svoji ženi, ki ee je bila razbrbljala: — «ne ftkripaj!»... To mi je zelo ugajalo. In resnično, o čem naj 6odi ženska? Kakor veste, jaz nfleoli ne govorim o prisotnih. Naši stari so bili pametnejši od nas. Njihove pravljične krasotice sede pri oknu, na čelu imajo zvezdo, toda ne zinejo. In tako je prav. Sami razsodite: pred tremi dnevi me je žena našega prdstojnika tako presenetila, kakor da me je nekdo iz pištole ▼ čelo ustrelil: rekla mi je, da p ne ugaja moja tendenca! Tendenca! Ali bi ne bilo bolje za njo in za ostale, če M p dobrodelna priroda na kakšen način odvzela dar govora? — Vi ste vedno isti Afrikan Semjonič: vedno napadate nas, revice... Ali veste, da je tudi to neereče. PomOujem vas. — Nesreča? Kaj govorite vendar! Prvič so po mojem mnenju ie tri nesreče na svetu, in sicer: živeti pocimi v mrzlem stanovanju, poleti nositi tesne čevKe in prenočevati v sobi, v kateri cvitt otrok, in katerega ne moref potreeti e perzijskim prahom; a drugič, sem postal najmiroljubnejši človek. Služiti morem za vzor! Tako nravno se vedem*. [ — Lepo se vedete zares! Ravno včeraj 'se je tožila na vas Helena Antonovna. — Kaj pravite! Kaj pa vam je pripovedovala, ali ssnem zvedeti? — Povedal mi je, da ste v teku celega jutra na vsa njena vprašanja neprestano odgovarjali: «Kaj ste rekli, milostiva? Kaj rte rekli, milostiva?* In ie to s takšnim piskajočim glaskom... Pigasov se ie zasmejal — Ali ni b9s imenitna la misel, priznajte, Aleksandra Pavlovna... kaj? — Divna! Kako morete biti tako nevljudni z žensko, Afrikan Semjonič? — Kaj? Ali je Hehia Antonovna po va» Sem mnenju — ženska? — Kaj pe je potem? Boben, oprostite, navaden boben, po katerem se bife s naHnatnf... — Ah da! — ga je prekinila Aleksandra Pavlovna, da bi obrana pogovor: — ali se vam more res taitititil. — Na čem? ^ — Ktr ste doUU Mtok Gttnovski pež-mkt so prisojeni tiiBi — Da, meni, rr ki mrko odgovoril Pigasov, v NA urtu)! DEBELO NA DROBNO — CENE BREZ VSAKE KONKURENCE — via dei Kcstfora f Rožno usnja nalbollfili Mro. Velika izbera kopit. Gumijevi podpettf „PiretIS". Čistilo za čevlje „BrlH"ln„Crea Vse po nojnlžllli cenah. 12 ift 49VlaUd8n@MEMere)49Tel.3$-75bls