Naročiiinu mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/UI
SEO VENEC
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserute; Sarujevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izliuju vsak dan zjulruj, razen pondeijka iu dnevu po prazniku
Prva dva dneva
Evharističnega kongresa
Zagreb, 16. avg. p. Včerajšnji dan evharističnega kongresa je potekel nad vse slovesno. Ob 8 zjutraj je bila velika poutifikalnn maša z asistenco v prisotnosti nuncija in vsega episkopata v sjtolni cerkvi. Na koru je pel pojačen zbor zagrebške katedrale.
Kongres v dvorani zagrebškega zbora
Kongres sam se je pričel ob 10 v dvorani zagrebškega zbora, ki je bila nabito polna. Episkopat se jo razvrstil v prvih vrstah. V sredi je bil papežev delegal, na desni je bil nadškof dr. Bauer, na levi vrhbosanski škof dr. Šarič.
Kongres je otvoril predsednik pripravljalnega odbora škof dr. Premnš. V pozdravnem nagovoru je naglašal pravi pomen današnjega kongresa in se spominjal pokojnega škofa Langa, ki je pred 7 leti otvoril prvi evharistični kongres. Nato je pozdravil vse prisotne. V sporazumu z zagrebškim nadškofom je predlagal za predsednika kongresa Franja Kukuljcviča, velikega župana v pokoju, za podpredsednika dr. Viktorja Korošca, vseučiliškega profesorja iz Ljubljane, Stjepana Markulina, profesorja iz Zagreba, za tajnika pa prof. Mate TJjcviea.
Pozdrav sv. Očetu.
Novo predsedstvo je zavzelo svoje mesto. Predsednik Kukuljevič je imel nagovor, v katerem se je zahvalil za odlikovanje, s katerim je bil počaščen. Pozdravil je nuncija msgr. Pelegrincttija, nato pa posamezne goste, predvsem brate iz Amerike, Avstrije, Gradiške in Istre, Čehoslovake, Poljake, Francoze, Ukrajince. V svojem govoru je predlagal, da se pošlje pozdravni brzojav Nj. svetosti papežu Piju XI. Brzojav se glasi:
»Nj. svetosti papežu Piju XI. Vatikansko mesto. — Hrvati, Slovenci in ostali verniki katoliške cerkve v Jugoslaviji, zbrani na veličastnem evhnri-stičnem kongresu v Zagrebu, so zahvaljujejo Vaši Svetosti, da ste blagovolili počastiti ta kongres z imenovanjem svojega legata in namestnika v osebi apostolskega nuncija, prevzvišenega gospoda Her-menegilda Pelegrincttija in ste s tem vzeli pod svojo visoko zaščito la evharistični kongres. Izražajoč vernost in vdanost rimski apostolski stolici in Vaši Svetosti kot namestniku onega Jezusa Kristusa, čegar prisotnosti v presveti Evharistiji hoče ta kongres dati spoštovanje, čast in slavo, in uverjeni, da je vsa njihova narodna bodočnost v ljubezni do katoliške cerkve in njenega vidnega glavarja na zemlji, prosijo Vašo Svetost za blagoslov pri svojem delu in tem zborovanju, ki ima za cilj, da pre-sveta Evharistija prerodi duhovno življenje vseh vernikov in povedo naše javno življenje v duhu Evharističnega kongresa.
Pozdrav Nj. Vel. kralju.
Brzojav je bil sprejet z velikim ploskanjem. Nato je predlagal predsednik pozdravni brzojav Nj. Vel. kralju. Ta brzojav se glasi takole:
>Nad 100.000 Hrvatov, Slovencev in drugih katoličanov iz vseh krajev Jugoslavije se je zbralo te dni na veličastnem evharističnem kongresu v Zagrebu, da se pod vodstvom svojih škofov posvetujejo o preporodu verskega in narodnega življenja. S tega kongresa izražamo Vašemu Veličanstvu in kraljevskemu domu svojo vdanost in zvestobo.:
Pozdravi delegatov in zastopnikov.
Nato se je prešlo na pozdrave delegatov. Prvi Je govoril v imenu Gradiščanskih Hrvatov Ignacij Horvat, duhovnik in pisatelj. V imenu češkoslovaških delegatov je govoril Vladimir Z a m y -kal, duhovnik in urednik ,-Našinca« v Oloniucu. V imenu češkoslovaških žen je govorila F rajo v a. Nato jč govoril francoski narodni poslanec iz Bordeauxa abe Berger, ki je s svojim lepim govorom 1'asciniral prisotne. Njegov govor so poslušalci večkrat prekinili s frenetičnim ploska-
njem. Njegov govor je prevedel o. dr. Rabadam. V imenu Poljakov je govoril msgr. Leopold Bil-k o. V imenu Slovakov škof J a n t a u š. Za njim je govoril v imenu Ukrajincev podkarpatski škof dr. G o j d ič.
V	angleščini je govoril škof N ol 1, ki je izrazil svoje simpatije za katoličane v naši državi, ki jih pozna po naših izseljencih v Ameriki. Škof dr. Dobrečič jo prevedel njegove besede in obenem poudarjal, kako velik ugled uživa škof Noll v katoliškem svetu.
Govora.
Nato je govoril dr. Stjepan Bosanac, rektor visoke pedagoške šole, o verskem pouku v šoli. Njegovo.predavanje je bilo zelo obširno. Poslušalci so ga poslušali z velikim zanimanjem. Predavatelj je poudarjal važnost katoliške vzgoje v šolah, ki imajo zelo vaano nalogo za vzgojo bodočih državljanov. .
Za njim je govoril dr,- Josip Srebrnič, škof krški, predsednik, stalnega .odbora za prireditev evharisličnega kongresa.. Govoril je o splošnem pomenu Evharistije. S tem je. bilo. zborovanje končano.
Za tuje goste in zastopnike tiska je bil prirejen poseben banket v veliki dvorani zagrebškega Novinarskega domn. Na banketu je bilo veliko govorov, v katerih se je naglasila potreba češčih takih sestankov in značaj evharističnega kongresa.
Bazna zborovanja.
Popoldne so bila razna zborovanja. Ob treh .je bil v cerkvi sv. Frančiška na Kaptolu sestanek Jll. reda sv. Frančiška. Govoril je dr. Teofil Ha-r a p i n , provincijal frančiškanske provjncije, o ciljih in značaju III. reda V jezuitski cerkvi je bila pridiga za Marijine kongregacije. V katoliškem kazinu je bila konferenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje bele kuge. Enak sestanek so imele katoliške žene iz posameznih društev.
Današnji dan
Govori dr. Belobrka, dr. V. Korošca in don Bulica.
IJanašnj; dan evharisličnega kongresu je bil izpolnjen z zborovanji kukor včerajšnji. Udeleženci so že pred tO. uro napolnili veliko dvorano zagrebškega velesejma. Ko jc ob tO prišel v dvorano nuncij msgr. Pelegriuictti v spremstvu zagrebškega nadškofa dr. Bauerja iu barskega nadškofa dr. Dobrečiču, je v vsej dvorani nastalo frenetično ploskanje. Franjo Kokuljevič je otvoril zborovanje. Pozdravil jc vse navzoče, v prvi vrsti cerkvenc dostojanstvenike, nato pu Albanci' i z Jugoslavije.
Rektor vseučilišča dr. Belobrk je imel predavanje o znanosti in veri, Vscučiliški profesor . iz Ljubljane . dr. Viktor Korošec je predaval o temi Evharistjia iu svetovni mir. Govoril je v slovenskem jeziku. Orisal je prizadevanje sv. Cerkve, du zagotovi svetovni mir. D. Fran j*> Bulic jc govoril <> temi: O evharističnih spomenikih v hrvatskih krajih.
Po predavanjih jo imel govor v imenu Albancev frančiškan Mario Prela. Njegov govor jc prevedel škof dr. Dobrečič.
Nato je govoril šolski nadzornik iz Broda P raci n y, za njim je govoril Vojtec.h Meti c k iz Oloniucu. S tem je bilo zborovanje zaključeno.
V	Zagreb še vedno prihajajo novi romarji, posebno iz bližine Zagreba. Prihajnjo v procesijah, pojoč pobožne pesmi. Te skupine na-pravljajo lop vtis. ker so večinoma v narodnih noŠali. Vreme ni najugodnejše, ker često-krat dežuje.
Zvečer ju biil prirejen velik ognjemet.
Pred največjim naemnalmm praznikom naše države
Belgrad, 10. avg. in. Današnja »Pravda piše: Se 20 dni nas loči od G. septembra, sedmega rojstnega dneva Nj. V. prestolonaslednika Petra, ki se bo letos proslavil na najveličastnejši način. To bo obenem tudi ena najbolj značilnih vojaških in narodnih svečanosti, ki se je vršila v naši državi v pogledujem času. Po vsej državi se bodo ta dan vršile razne svečanosti. Največja svečanost pa bo v Belgradu. V prisotnosti delegacij polkov iz cele države se bo na Banjici priredila veličastna revija čet in se bo izvršila zamenjava starih, zgodovinskih srbskih vojnih zastav vseh naših polkov z novimi Jugoslovanskimi zastavami. Vse stare zastave naših slavnih polkov, ki so se tolikokrat odlikovale In ki so simboli naših največjih vojnih uspehov, ki so okrašene z avreolo junaštva in slave, vse te nase slavne zastave, ki so v najbolj kritičnih trenutkih zmagoslavno vihrale, ki Ro preživele našo Golgolo in osvoboditev našega naroda in nas vodile lz zmage v zmago, bodo nastopile 6. sept. nn Banjici hi bodo tam visele in doživele svojo najvišjo čast. Vsi polki naše vojake bodo 0. septembra poslali svoje delegacije v Belgrad. Delegacije bodo
prinesle v Belgrad zgodovinske zastave, v delegacijah pa bodo poveljniki polkov, adjutanti in poveljniki stotnij. Po svečanem zborovanju bodo vse zgodovinske zastave prenesene v kraljevski mavzolej v Topoli v smislu načela: »En narod in eno nacionalno čutenje; spoštovanje plemenskih imen in tradicij je vsem vzvišeno, vedno pa naj služi razvijanju nacionalne sinteze in edinosti. Plemenske zastave naj s pijeteto pridejo v častno preteklost, kajti nacionalna bodočnost hoče samo jugoslovansko narodno trobojnico.
Na tej proslavi bo prisotna tudi celokupna generaliteta in admiraliteta. Istotako tudi vsi rezervni častniki iz vse države z vsemi pododbori. Računa se, da bo samo rezervnih častnikov več lisoč. Istotako pridejo te dni v Belgrad zastopniki vseh oblasti, humanitarnih in kulturnih društev. Vsi rezervni častniki bodo imeli brezplačno vožnjo in vozili listek bo veljal 6 dni. Državni uradniki bodo dobili potreben dopust. Komandant te parade bo general g. Djura I)okič. Na la zgodovinski dan bo kralj prvič odlikoval z novim redom Jugoslovanske krone.
Slava Poljski, slava junaku Jožefu Pilsudskemu!
V spomin velike zmage sinov katoliške Poljske nad krdeli
a zijatskega boljševizma
VrSava, 16. avg. Dne 14. t. ni. so se začele slavnosti v spomin velikega porazu, katerega ];<"itaršal Pilsudski prizadel boljševiški armadi 1. 1920. pred vrati Varšave, katere padec naj 1,1 bil boljševizmu odprl vrata v Evropo. Listi primerjajo Pilsudskega pu pravici kralju .lanu Sobieskemu, ki je svojčas na enak način Zapad rešil, da se ni potopil pod valom iz Azije. Ves i zorni kani svet bi v teh dneh moral izkazati zahvalo Poljski, vekovni prodstra/i krščanske zapadne kulture, mesto tega pa Nemčija skuša razvneli proti njej grdo kampanjo, da bi jo oropala zasluženih sadov zmage zapadnih držav nad pruskim militarizmom, ki so Poljsko vpostavile v njenih naravnih narodnih mejah. Ta gesta povojnega nemškega nacionalizma pa i luote le povečati simpatije kulturnega človeštva do junaške Poljske!
Pred desetimi leti.
Komaj je Poljska po zlomu carske Rusije in centralnih držav zopet dobila svobodo, že se jo zdelo, da bo poljska neodvisnost samo muha enodnevnica, ustvarjena le zato, da bi vzbujala Poljakom tembolj mučne težnje po izgubljeni lastni državi. Z evangelijem svobode vsem narodom so poslali sovjeti svojo vojsko zavzemat Poljsko. Toda ne zato, da bi dokazali resničnost svojih naukov. S pohodom na Poljsko so hoteli utrditi svojo notranjo moč. obenem pa zabiti klin v srce Evrope.
Boljševiški voditelji so si pridobili vojake in delavce, katerim so vsaj navidez dali oblast in usmrtili carja, ki so ga delali odgovornega za vse zlo. Tudi kmetje so pristali na boljševizem, ko so dobili zemljo, ker so mislili, da je sedaj njihova. Če se je hotel boljševizem utrditi, jih je bilo treba obdržati v stalni napetosti in bojevitosti. Strah pred izgubo dobljenih pravic in stoletna mržnja do Poljakov sta bila izborno sredstvo za učvrstitev boljševizma v Rusiji in za ekspanzijo na zunaj. Ruski komunisti so namreč računali, da bodo preko Slovanov najlažje odprli vrata boljševizmu v Evro|>o. Odtod ravno pohod na Poljsko, ki bi naj dala naraščajočemu komunističnemu gibanju v Češkoslovaški, Jugoslaviji in Bolgariji moralne in materi,jalne podpore. Na Madjarskem so bila tla za komunizem tudi ugodna, ker vlada ni kazala razumevanja za pereče vprašanje agrarne reforme. Zmaga boljševizma v vzhodni in srednji Evropi bi pognala v boljševizem tudi avstrijske in nemške socialne demokrate, a v Italiji so razmere itak dozorevale za nastop komunizma. Vse je bilo odvisno samo od Poljske. Zato ni čudno, če so boljševiki že v zimi I. 1019. do 1920. začeli borbo s Poljsko.
Položaj je bil za Poljake izredno težaven. Možje, ki so bili toliko let v vojni, katera je. razrušila njihova domovja in cesto razkropila njihove družine, so komaj čakali, da zagledajo svojce in domačo zemljo. Razpad ruske, avstrijske in nemške armado je škodoval tudi vojnemu duhu mlade Poljske. Komaj so se možje vrnili in začeli popravljati svoje domove ter čistili polja bodeče žice in granat, naj gredo zopet v vojno? Ali ni to pretežka preizkušnja? Ali ni boljše prisluhniti tajnim boljše-viškim agitatorjem, češ da more poljski kmet iti v vojno šele takrat, ko bo dobil zemljo od razkosanih veleposestev. Vendar pa se je energičnemu vrhovnemu poveljniku Jožefu Pilsudskemu posrečilo v kratkem organizirali državni aparat in močno vojsko. Tako so se Poljaki celo pomlad in poletje 1.1919. borili za osvobojenje svojih vzhodnih mej, dokler niso v jeseni rdeče armade popolnoma potisnili iz Poljske.
Ali boljševiki se s tem stanjem niso mogli sprijazniti. Zato sta se črez zimo na 1. 1920. obe strani vneto pripravljali na končni obračun. Poljska vojska pa je medtem osvojila Dinaburg in pomagala Latviji, da sc je osvobodila boljševikov.
Pilsudski je hotel sovražnika prehiteti in ga potolči na njegovem ozemlju. Obenem pa je mislil osvobodili Ukrajino boljševikov. Zato je začel ofenzivo v Ukrajino. Ta načrt Pilsudskega je bil tem bolj upravičen, ker je sklenil prijateljsko zvezo s poljsko vlado ukrajinski ataman Petljura, ki se je
boril proti boljševikoin za svobodo svoje domovine. Petljura je imel nekoliko divizij, ki so se borile ramo ob rami s Poljaki in z njimi osvobodile veliki del Ukrajine z njeno preslolico Kijevom.
Ruski boljševiki so v tem času zlomili armade Denikina, Kolčaka in drugih, ki so se v sami Rusiji borili proti njim. Tako so mogli vreči vse svoje sile proti zmagujoči poljski armadi na Ukrajini. Poleg prejšnjih rdečih čel se je pojavila konjeniška armada gen. Budjenega, a vojskovodja severne fronte Tukačevskij je začel ofenzivo s petimi novimi močnimi armadami.
Pilsudski je ukazal počasen umik, holeč s lem uničiti armado gen. Budjenega. Tudi prvi napad gen. Tukačevskega so Poljaki odbili, ali od 1. julija 1920 poljske sile niso bile več kos ogromni sovražni premoči. Niso mogle zadržali črle, kjer bi se naj poljska vojska zaustavila in zbrala svojo sile. 2. avgusta je padel celo Bresl, kjer je nameraval Pilsudski začeti protiofenzivo. Boljševiki se naglo bližajo Varšavi. V celi Poljski nastane panika. Zdi se, <1 a bo komaj dobljena svoboda izgubljena. Kar ni bilo na bojnem polju, je hitelo v Čenstohovo, kjer so obupno proseče klicali: Kraljica Poljske, reši nas!: Ko je bila nevarnost največja, je poljski |«i-triotizem, poljska požrtvovalnost in nezlomljivost poljskega karakterja izbruhnila in vzplamtela v obupni moči. Pilsudski se sedaj odloči za protiofenzivo ob Visi i. Ali boljševiška armada začne že 13. avgusta silovit napad, prodre prvo črto in jc še samo 15 km od Varšave. Druga boljševiška armada skuša odrezati Poljake od Gdanska, od koder dobivajo orožje in municijo. Vso je prepričano o gotovi boljševiški zmagi. Komunistični in socialistični tisk je že predčasno sporočil Evropi |>ad Varšave.
Ali poljska prcslolica se drži. Iz dobro skritega položaja se vrže poljska vojska 16. avgusia pod osebnim vodstvom maršala Pilsudskega na rdečo armado, jo potisne na stran, ji preseka zveze in uničuje njene zveze. Ostanki beže v popolnem neredu na vse strani, lina cela boljševiška armada se mora umakniti v Nemčijo. Tako je Pilsudski rešil Varšavo. V naslednjih dneh, med 17. in 25. avgustom so poljske čete osvobodile vso svojo domovino in ji priborile toko sijajno zmago, kakor jih je malo v zgodovini. Kak vtis je napravila poljska zmaga na bodoči razvoj boljševizma, se vidi iz tega, da se je samo pod vplivom boljševiškega poraza pri Varšavi ponesrečila izredno dobro pripravljena komunistična revolucija v Češkoslovaški. Kakor je Poljska že večkrat poprej reševala Evropo pred Ta-tari in Turki, tako je 1. 1920. s krvjo svojih sinov in /. napenjanjem prav vseh svojih sil /. zmago nad ruskimi boljševiki osvobodila vso Evropo boljševiškega navala.
Zapadni svet ni znal ceniti poljskih žrtev. Ni bilo dovolj, da je samo poljska kri tekla za vso Evropo. Poljska je kakor za kazen še morala izgubiti Varmsko in Mazovsko pokrajino. Zavezniki so odredili v leh poljskih krajih plebiscit med Nemčijo in Poljsko, a upravo so izročili — Nemcem. Njihove privatne vojne organizacije so s požigi in pokolji onemogočile poljsko agitacijo, ki je bila tem potrebnejša, ker so Mazuri in Kašubi protestanti
in nimajo dovolj razvile narodne zavesti. Armada nemških agitatorjev, ki je uživala popolno svobodo, je imela lahek |>osel, ker zavezniki, izvzemši Francijo, niso hoteli pristati na odlaganje plebiscita na mirno dobo, ampak se je vršil v dobi največje poljske stiske v juliju 1. 1920. Nemci so lahko prestrašili ljudi « trditvijo, da bodo morali v vojno zoper boljševike, če glasujejo za Poljsko. Tako je bil ple-
biscit za Poljake porazen.
Ce se na Zapadn javljajo glasovi, da treba Poljski preprečiti dostop k morju, potem je to slab dokaz hvaležnosti za poljske žrlve. Ce je ie v svetu kaj morale, .potem se bodo ob 10 letnici innoiill glasovi, naj rajSi Nemčija odstopi Poljski skoraj miljcn Poljakov v dlczijI, Prusiji, v Mazurlh in Pomorju. ' ' '	šedlvf.
Nehvaležna Evropa
Od našega poljskega poročevalca
Varšava, IV avgust«. rr. Varšava se pripravlja na desetletnico svoje zmage nad bolj-ševiškimi armadami. Svečanosti bodo tako obsežne, <la bodo v resnici vrc<lne tega prvega junaškega čina novoustanovljene poljske republike. Pričakujejo se odposlanstva i/, vseh dežel svetu, da počastijo zgodovinski .dogodek, ki je pred desetimi leti tako radikalno pi'e-okrenil zgodovino Evrope, ki bi takrat brez poljske zmage nad sovjeti utonila v boljševizmu. Naiznaujen je tudi prihod generala Wey-gandn, načelnika francoskega genornlncg« štaba. ki je vodil operacije poljskih armad, ki so zapodile boljševršika krdela iz <lomovine.
Bilo je pričakovati, da I>o Evropa slavila s Poljsko vred znamenito zmago. Mislilo se je sprva, dn bo poljski praznik tudi evropski praznik, ker spada zmag« nad boljseviki v k«-" tegorijo zmag nad Turki ali frankovske zmage nad Arabci pri Poitiersu.
Ta pričakovanj« so izpuhtela v iluzijo. Mesto tegu se v Evropi pripravlja predrzna ofenziva proti Poljski in njenim mejami duši imajo Nemci vrniti Poljakom ozemlje, ki jim je pripadlo po krivičnem plebiscitu.
Začetek je napravilo nemško časopisje žc pred tedni. Pridružili so se mu najprej |>osa-mezni člani f runvnsonskeg« društvu ;.Lige člo-večanskih pravic« v Parizu, nato pa je stopilo na plan tudi društvo samo z izjavo, da je za svetovni mii potrebno, da se |x>ljsko-ncmški spor reši » smislu ulovečansk ih pravic«. Nemško časopisje je. sevetla zgrabilo za roko, ki mu jo tako nepričakovano nudi evropsko frama-sonslvo in je stopilo na plan s konkretno zahtevo, da mora takoimenovani koridor, ki veže državo s V) milijoni prebivalcev z morjem, kratkomalo izginiti. Dopisnik »Tempsat v Nemčiji. grof dOrmesson, ki se je do sedaj vedno odlikoval po svojem objektivnem presojanju evropskih problemov in je vedno slrogo zastopal načelo, da so ne smejo odpreti vrata za revizijo mirovnih pogodb, jc naenkrat podaril začudenemu javnemu mnenju to. kar imenuje >edino mogočo rešitev vprašanja poljskega kondorja*. On predlaga, naj Poljska ohrani zvezo z morjem. Po temi velikodušnem priznanju p« konstatira. da mora tudi Nemčija iineti zvezo z vzhodno Prosijo. Nazadnje predlaga rešitev, ki je podobna i»nri. du bo vokk sR. ovca pa cela. Poljska nuj dovoli, da sc v koridorju napravi mala zareza, nekn kilometer široka pot, katera bi se vrnila Nemčiji, tako da bi •dednjn mogla po svoji zemlji v Konigsherg. Z drugimi besedami, koridor v koridorju! Po
Grof Storža o lojalnosti francoske politike
pisarnah zununjiih ministrstev so sc luko
otročjemu predlogu seveda smejali, a vendar razkriva, d« obstojajo celo tudi v oficijelnih krogih, kojih glasnik je oestokrat »Tempsc, mnenju, da mora Poljska' nekaj Žrtvovati za pomirjenje užaljenega nemškega leva.
Ni čudu potem, če natfnk-rat slišimo ministra Treviranustu, ki po starem načelu vilje-movskih državnikov nduri po mizi in javno zahteva revizijo verzajske pogodbe!
Odmev na grožnjo nemškega ministra ni bil tak. kot bi moral biti. Poljska vlad« je žalibog bila sama, ki je poslala v. Berlin protestno noto. Drugi narodi v Evropi, ki so nu ] nedotakljivosti meja Interesirnnl šc bolj kot pa Poljska, so sc omejili na neiskreno polemiko po listih. Poljska še vedno čaka, da sc bo oglasil angleški zunanji minister, ki iuia nalogo ščititi nedotakljivost meja po kolonijah v južno-v/.hodni in 'južno-zapndni Afriki. Poljska še vedno čuk« nustopu Brianda, ki je čuvar bivših nemških provinc Alzacijc in Lota-ringije, da sc ne bi iztegnila po njih zopet nemška rok«. Tudi Mussolini, ki je svoje dni na nedvoumen1 način zavrnil Strcsemanna, ko je hotel intervenirati v prilog južno-tirolskih Neuicc\, še ni protestiral proti naslednikom velikega nemškega zunanjega ministra, ki pa niso tako veliki kot je bil on, in ki sedaj razdirajo meje nu vzhodnem delu Evrope.
V tukajšnjih političnih krogih jc zavladalo inalodušje. Nastop Trevaranusu in" odirifeV, ki mu je sledil v Evropi, je prepričal tudi največje poljske optimiste, da šlevilo njihovih prijateljev ni veliko. Eno je »koroda. jasno. Poljska je velika katoliška država. Kot laku je napoti gotovim svobodomiselnim krogom. Od tod to sprva tiho. potcin pa vedno bolj javno rovurenje proti njej. To se mora povedali,, ker je tu pojav integralen del sodobne evropske zunanje politike, in bi zunanjepolitična, raz-motrivanja, ki bi hotela razumeti d ti na si'r '"položaj Poljske brez faktorju prostozidar,sf intrig, bil licpopolen. Seveda pa je Poljski tudi slovanska država, kar marsikateremu državniku zapadne Evrope tudi ni prav.
Poljska Ih> torej suma praznovala, spomin na bitko, s katero ni samo sebe, ampak vso nehvaležno Evropo rešil« navala iz Azije. Rešil« jo bo fe v bodoče. Rešila bo tudi sailfe sebe. Samo to želijo njeni prijatelji, katerih jc med slovanskimi narodi' veliko, 'da -h«. Poljska izprevidela, da v zunanji politiki prijateljstvo nekaj manjših držav, če je iskreno, odtehta prijateljstvo velikih, ki je dostikrat sobično.
Odločen nastop Raym. Poincare-a proti nemškim motivcem miru
Pariz, 16. avg. rs. Bivši predsednik republike in dolgoletni ministrski predsednik Ray-mond P o i n c a r e se je nenadoma zopet pojavi na politični areni. Značilno je za njega, da izstopa iz, zatišja vedno ob trenotkih, ko je francoska zunanja politika potrebovala jasnih načelnih direktiv.
Topot si je izbral dnevnik >E s c e I s i o r« zn svoje torišče. Napisal jc že celo serijo člankov, med katerimi jc pa zadnji najbolj značilen, ker je po tonu najstrožji. Prczklent Poincare piše. kako zadnje čase s strahom opazuje naraščanje revizi jonističnili stremljenj v Nemčiji. Ni je stranke, in ni ga državnika v Nemčiji, piše Poincare, ki bi ne zahteval isto, kar jc izgovoril brutalno Treviranus. Francija in narodi, ki so kot ona na tem zainteresirani, da se čuvajo meje, ki jih je postavila mi rov mi pogodba, bodo morali računati s tem dtr?e% ifcim razpoložen jem nemškega naroda. Če se enkrat izgovori beseda revizija, potem to ne more pomeniti samo kakšno nemško-poljsko mejo. ampak (»omeni logično, dn se n»ora celn Evropa, ki je konstruirana nn mirovnih pogodbah, nanovo porazdeliti, ker v vojski
poraženi narodi ne bodo nobene meje priznali za pravične, dokler se jim ne vrne vse, kur so s [>oru/x>m v vojski zgubili.
Nemška taktika je usmerjena tako, da Nemci, nc bodo nikdur zadovoljni, ampak da bodo takoj zahtevali kaj novega, kakor hitro bodo dobili prvo. Nemčija tudi potem ne bo zadovoljna, ko bo aro udirala svoje meje po črtali predvojnega cesarstva, ker potem bo šlu iskat kolonije in sc vmešavala še v notranje zadeve držuv, ki imajo nemške manjšine v svoji sredi.
Zato se Evropa sedaj nc sme pustiti opla-ši'ti. Niti Treviranus niti Ilittterjevi borci, lic bodo vztrajali, če bo Evropa na energičen način povedala, da si za enkrat tako govorjenje prepoveduje in du bi rud« enkrat vsaj za pur let imela mir pred novimi nemškimi zahtevami.
Politični krogi Poincarejev članek zelo komentirajo.. Sodeč po tem. d« sta Poincare in predsednik vlade Tardieu osebna prijatelj«, bi bilo mnenje upravičeno, da se za tem člankom skriva limon je francoske vlade, kateri vedno nove nemške zahteve že preseda jo. Energičnej-ši kur/ proti obrenskemu sosedu bi nemara vso stranke odobravale.
Desetletnica smrti kralja Petra Vel. Osvoboditelja
Belgrail, 16. avgusla. A A. Davi ob M je bilo v Saborni cerkvi bogoslužno opravilo v spomin desetletnice smrti blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Celebriral je bitoljski Skof Josip ob asistenci 14 duhovnikov in 2 dljakonov. Ektenije je pelo Prvo belgrajsko pevsko društvo Cerkvenemu opravilu je prisostvoval predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve' general Peter 2irk»vit g člani kraljevske vlade Uzunovičeni. dr. Srskičem, dr. Kumanndi jem, dr. Svrljngo, Maksimovičem, dr. šibenikom in <lr. Sveglom. Nadalje so bili pri pomenu zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra I. častni adjulanl divizijski general St»J»n*vie z maršalom dvora brigadnim generalom A. Dimitrijevičeui in upravnikom dvora generalom Vukovičem. Nadalje so bili prisotni načelnik glavnega generalnega štaba armijski genernl M. Milovanovič s prvim pomočnikom divizijskim genw»lom N. Maričem, komandautom mesta Bel-gimla, diviujskhn generalom V. Tomičem s svojim
Grof Siorza je optimist
Paril, 15. avgusta. AA, Razpravljajoč o razmerju med Francijo in Italijo ugotavlja bivši italijanski minister za zunanje zadeve Sforza v »Re-vue de Paril« pied drugim to-lei Ne najdem nepoštenosti v. metodah francoske vlade. Briand je Mussollnl|u dal dovolj časa, d« spravi s poti n«-sporazumljenje z Jugoslavijo, takrat, ko je Briand poldrugi mesec pred podpisom konvencije z Jugoslavijo 11. novembra 1927 javil rimski vladi po-gčdbo in pogoje, ki je bila pod njimi sklenjena. Če bi tisk V Italiji mogel svobodno povedati prebivalstvu, kaj vse Je Briand storil, da omogoči Italiji ohranitev položaja, do katerega ima pravico, bi se videlo, da je g. Briand govoril resnico, in sicer na nedvoumen način.
V nadaljnjih izvajanjih glede francosko-itali-janskih odnošajev prehaja grof Sforza na meritorne točke spora in tozadevno pravi, da je Francija dolžna Italiji ugoditi v dveh točkah: 1. Dosedanje spremembe mej med Tunisom in Tripolisom se ni-
kakor ne morejo smatrati za izpolnitev francoskih obveznosti iz čl. 13 londonske pogodbe od 26. aprila 1925, ker so vse dosedanje koncesije še mnogo manjše kakor odstopitve Anglije v somnl-ski deželi. 2. Bila je velika diplomatična napaka Francije, da je takoj po vojni odpovedala staro konvencijo o pravici naseljevanja Italijanov v Tunisu,
Če se obe ti dve točki popravita, bo lahko urediti spor radi pomorske paritete. Če se je pod fašizmom razmerje med Italijo in Jugoslavijo zelo poslabšalo in če so se pod fašizmom pojavila stremljenja za vpostavitev habsburške monarhije, so to sicer težke napake italijanske zunanje politike, toda so samo prehodne narave. Diktatura, kakrina |e Mussollnijeva, nI poklicana za to, da ustvari nekaj končno veljavnega, temveč živi samo iz rok v usta. Zato smo lahko radi ureditve fran-cosko-italijanskih diferenc optimistični
Anglija za svobodo Kurdov
Anglija je edini najmočnejši jez proti pritisku boljševizma
London, 16. avgusta, os. Iz Istambula poroča Reuter, da je turška vlada dementirala vesti, ki so jih prinesli evropski časopisi, češ, da so turške čete vkorakale v Perzijo. Turške čete da se še vedno nahajajo na svojem teritoriju.
Ta dementi je podoben vsem turškim demen-tijem, na katere smo bili že izza svetovne vojne navajeni. Sedaj je pričakovali še samo oficijel-nega komunikeja, ki bo ugotovil resnico, da je v Kurdistanu povsod najlepši mir, kar bo v toliko odgovarjalo resnici, ker ne bo nobenega Kurda več pri življenju.
V tukajšnjih krogih, ki stoje blizu ministrstva za zunanje zadeve, je zbudilo stališče, ki ga je zavzel v tem vprašanju nemški tisk, upravičeno ogorčenje. Zanimivo bi bilo zvedeti, zakaj je nemški tisk sploh tako interesiran na tej oddaljeni točki Male Azije. Tako so nekateri nemški listi poročali, da namerava sedaj Anglija ustanoviti severno od iraškega kraljestva, kateremu ie dala svobodo in ki bo kmalu član Društva Naro^ov, malo kurdistansko državico, ki bi kraljevala, na osrednji točki, kjer se shajajo meje Turčije, Perzije in sovjetov, in kjer je baje zelo veliko petroleja.
Na to odgovarja tukaj, da morda ima Anglija take namene. Anglija ima pravico voditi v teh krajih svojo politiko, kot imajo druge evropske države pravico voditi svoje. Navsezadnje, četudi bi očitek bil resničen, se ji ne sme šteti v zlo, da podpira mal narodlč, ki se bojuje za svoj obstanek in katerega hoče Turčija Iztrebiti iz sveta, kot )• iztrebila Armence. Angleški vpliv bi v kulturne« smislu gotovo ne bil slabši recimo od vpliva turške »kulture«, ali od sovjetske »kulture«. Evropa se premalo zaveda, da je prav za prav danes Anglija edina velika opora, edini velik zid, ki drži proti sovjetom na celi liniji od Kitajske pa do črnega morja. Napadalec Anglija ni. Ona se brani, brani pa tudi druge. Kadar bi ta zid padel, kadar bi sovjeti kraljevali v Kitaju in se svobodno sprehajali po Indiji, kadar bi se njihov val raz-| lil svobodno doli od kavkaških gora v dolino Ev-; frata in Tigrlsa, potem bi se civilizirani svet zavedal, kakšno kulturno misijo je Anglija vršila v i teh krajih, čeravno in četudi se je pri tem morebiti tudi nekoliko okoristila. Sicer pa v Angliji, ki je veliko močnejSa, nego njeni odkriti in prikriti sovražniki mislilo, vlada popolna sigurnost, da se { bo boljieviiki val ob njej prej ali slej razbil, ka-I kor se je svoj čas turiki.
nacionalističnega pokreta v Indiji
Huda gverilska vojna z Afridi
London, 16. avg. os. Reuter poroča iz Pune v Indiji, da se je konferenca indijskih voditeljev končala. Ta konferenca je imela nalog, da definitivno odloči, če se naj indijski kongres po svojih zastopnikih udeleži sestanka, katerega je britanska vlada sklicala v Londonu, da reši najtežavnejše probleme indijske ustave.
Puna je ime mestu, kjer so zaprti indijski voditelji, in sicer Ghandi, Nehru, pisateljica Naidu in bivši predsednik indijskega kongresa Palel. Vsi so prisostvovali konferenci, ki je sestavila spomenico in v njej obrazložila pogoje, pod katerimi bi se eventuelno udeležila razgovorov v Londonu. Spomenica se bo poslala podkralju lordu Irwingu.
Reuter je izvedel tudi iz Bombaya, da se tam zborujoči indijski kongres ne strinja z besedilom spomenice, ki jo je poslal podkralju Ghandi, Kongres bo prej ko slej vztrajal na prvotni zahtevi po popolni neodvisnosti Indije.
Javnost je bila zelo presenečena, ko je zvedela, da obstojajo stiki med Afridi in vseindijskim pokretom Ghandija. Vjetniki, katere so Afridi izpustili, so po vesteh »Daily Maila« prinesli seboj pismo vrhovnega poveljnika Afridov, v katerem zahteva takojšnjo osvoboditev Ghandija in drugih vjetih indijskih voditeljev.
Položaj v okolici Pešavarja jc še vedno zelo
resen. PeSavarski guverner je proglasil obsedno stanje. Večina afridskih čet je bila potisnjena nazaj v gore, vendar je bilo mogoče zasledili še manjše oddelke, ki se skrivajo v malih skupinah in ki od časa do časa napadajo transporte, ki gredo v mesto.
V Pešavar so došla ojačenja in velike množine zračne municije, tako da vlada upanje, da se bodo v bodo airidski napadi mogli preprečiti.
Glede vpliva, ki bi ga mogel imeti oborožen nastop Afridov proti Britaniji, se v dobro poučenih londonskih političnih krogih izjavlja, da bo Janše indskih nacionalistov le poslabšal, ker Anglija na oborožene akcije ni vajena odgovarjati s konvencijami. Slučaj v južni Afriki je bil čisto drugačen, ker se je tam uprl ves narod, Afridi so pa le v službi radikalne manjšine kongresa iu boljševiške Rusije.
London, 16. avg. as. Indijska vlada je izdala komunike, v katerem označuje položaj pri Peša-varju za resen in kritičen. V severozapadne obmejne kraje je Tlada poslala S« trinajst bataljonov pehote, dve gorski formaciji in oddelek letal. Afridi, katerih število cenijo na 1200 mož, se skrivajo v skupinah po 50 do 200 mož po vaseh in gorskih kotlinah okoli Pešavarja, kjer jih prehranjuje in podpira tamošnje prebivalstvo. Sicer se je res del Afridov vrnil v Tir ah, vendar, pa prihajajo v okolico Pešavarja vedno nove skupine.
pomočnikom brigadnim generalom Petrom Radi-vojevičem; potem je bil prisoten komandant žan-darmerije divizijski general Dušan Markovič, vršilec dolžnosti komandanta kraljevske garde general Mnksimovič, polom guverner Narodne banke [gnal Bajloni, predsednik belgrajsko občine Inž. Neslč, predsednik državnega sveta dr. Poličevič, predsednik kasačijskega sodišča dr. Dušan Sub>-tič, predsednik apelacijskega sodišča Ninkovlč, predsednik glavno kontrole Srečko Teslč, rektor bclgrajske.. univerze dr. Č. Mitrovlč, vrhovna inšpektorja pri predsednišlvu vlade Milan Nikolič in Kosla Jovanovič, potem direktorji oddelkov v zunanjem ministrstvu, kakor tndl številni meščani ter aktivni in rezervni oficirji belgrajsko garnizije. Sveto opravilo je trajalo do pol 12., nakar je imel škot Joevp prigoden nagovor, ki je v njem poveličeval blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja.
Politični preokret v Turčiji
Istambul 16. avg. or. Iz Ankare poročajo, da je nova stranka, katero je ustanovil pariški poslanik Fcth.v Bey, že predložila svoje statute državnim oblastem in formulirala svoj program v turžki notranji in zunanji politiki. Tujezemski diplomati so z velikim zadoščenjem vzeli na znanje, da želi stranka Fcthy Boja. ki se nazivlja liberalna republikanska stranka, stopiti v najožje stike z Društvom Narodov lz lega bi se sklepalo, da bo nova stranka napravila pritisk na vlado s ciljem, da se Turčiji dovoli sprejem v Društvo Narodov. Felhy Hej islotoko zagotavlja, dn bo deloval na to, dn se ustvarijo najboljši odnošaii med Turčijo in lsemi njenimi sosedami. Istotako se bo boril tudi za močan dotok inozemskega kapitala v Turčijo, ker je. le nn ta način podana možnost, da Je Turčija gospodarsko opomore.
Med druge progrninatične točke nove stranke spada ludi zahteva po ženski volivjii pravici. Ghazi Kemai Paša je ugodno razpoložen napram novi stranki, kar je garancija za njen uspeh.
V gospodarskih krogih ee pojav Fethy Be.a različno komentira. Nekateri trdijo, da jc vladua
stranka vse preveč simpatizirala z Nemčijo in tudi povzročila, da se jc nemški kapital ugnezdil v tako močni meri v Turčiji. Fethy Bej, ki je prišel iz Pariza, pa bi imel nalog ncmškolilno strujo staro vladne. stranke paraliiirati. ter odpreti vrata za dotok Irancoskcga kapitala, ki bi sc zelo rad udeleževal prt gradbi železnic in pri elektrifikaciji Turčije.
To poročilo dajem z vsemi rezervami, ker so to zaenkrat lo domnevanja. Sicor je res. dn je Nemčija zadnje čase investirala veliko denarja v. Turčiji, in res jo tudi, dn je nekaj francoskih kapitalistov bilo odslovi jenih, vendar se mora še počakati, predno bo mogoče z gotovostjo povedati, če Fethy Bej pomen ja v Turčiji ojačitev francoskega vplivu.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno
oblačno, zmerno, hladno, še nestalno.
Dunajska vremenska napoved: Izpremen-ljivi zn«čuj vremena bo za enkrat šc trajal, vendar se bo vreme, vedno bolj pomirilo in bo l>ostulo prijaznejšo.

Velik diplomatski	t
spre tem na Bledu
Bled, 16. avgusta, p. Danes opoldne je bil v vili »Thaler« v pisarni zunanjega ministrstva velik diplomatski sprejem, ki se spravlja v zvezo z izvajanjem sklepov sinajske konference. Po vrsti so zunanjega ministra obiskali madžarski poslanik Alt, avstrijski poslanik Ploenies, francoski poslanik Dard, poljski poslanik Babinski, ameriški poslanik Prince. Popoldne se je zunanji minister dr. Marinkovič z avtomobilom vrnil v Poljče, kjer prebiva.
Za izvršitev
sinajskih sklepov
Belgrad, 16, avgusta, z. Glede prvega sestanka jugoslovansko romunske mešane komisije, ki ima izdelati vse, kar je potrebno za izvršitev sinajskih sklepov — med katere spada tudi sklenitev končne trgovske pogodbe med obema sosednjima državama — se pričakuje prihodnje dni prihod vseh ministrov, ki so se udeležili konference v Sinaju. Mešana komisija sama bo delala po navodilih trgovinskega ministra. Trgovinski minister, ki se nahaja še na dopustu, pride v Belgrad v pričetku prihodnjega tedna, tako da bo po njegovem prihodu izvršeno vse, kar je potrebno za pripravljalna dela komisije. Romunski delegat Po-pescu bo prišel v sredi prihodnjega tedna.
Vprašan Jc stabilizacije dinarja
Belgrad, 16. avgusta, m. Uradno se objavlja: »Poslednje dni je bilo v belgrajskem časopisju objavljenih več člankov, v katerih se je razpravljalo o stabilizaciji dinarja in o odnosih države napram Narodni banki. V zvezi s temi članki se raznašajo glasovi, češ, da so ti članki bili inspi-rirani, oziroma odobreni od nekih merodajnih mest. Pooblaščeni smo izjaviti, da so ti glasovi neutemeljeni in z ozirom na to popolnoma netočni in izmišljeni. Predlog Zakona o stabilizaciji dinarja, kakor tudi predlogi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Narodni banki se izdelujejo sporazumno z Narodno banko in edino s temi zakoni bo omenjeno vprašanje deiinitlvno rešeno.«
Krošnjarenje
prepovedano
Belgrad, 16. avgusta. AA. Na prošnjo gospodarskih organizacij je ministrstvo za trgovino in ] industrijo danes izdalo odlok, ki se ž njim pre- ' poveduje krošnjarenje na podlagi čl. 24. zak. o obratih.
Od te prepovedi je izvzeta prodaja teh-le predmetov :
1.	jestvin in brezalkoholnih pijač;	j
2.	predmetov domače hišne industrije, ki se izgotavljajo na način 2. odstavka 2. čl. la-kona o obratih, in
B. knjig, časopisov, srečk itd.
Za časa nalezljivih bolezni se lahko prepove predaja tudi teh predmetov po ulicah in cestah.
Vprašanje posojila bel grajske
B	| vi
občine
Belgrad, 16. avg. m. Že svoječasno smo poročali o namenu belgrajske občine, da bi dobila 75 milijonov Din posojila od belgrajskih bank. Na vprašanje belgrajske občine ali bi banke hotele dati to posojilo proti letnim obrestim 8.50%, je konzorcij bank odgovoril, da ostaja pri svoji prejšnji ponudbi, to je 9%. Občina se je nato obrnila na Državno hipotekarno banko in na Poštno hranilnico. Ta dva državna zavoda sta ponudila posojilo 50 milij. Din za 8'A% letnih obresti. Občinski odbor bo na prihodnji seji o teh ponudbah sklepal.
Priseljevanje v Kanado bo prepovedano
Newyork, 16. avg. as. Novi kanadski konservativni minister za priseljevanje Gnrden hoče prepovedati vsako priseljevanje iz Evrope. Samo oni, ki lahko dokažejo potrebna sredstva in kolomizatorične skušnje in ki že Imajo sorodnike v Kanadi, se bodo v bodoče pustili v deželo, šele potem, ko bo v Kanadi prenehala brezposelnost, se bo zopet dovolilo priseljevanje v omejenem številu.
Pred sejo osrednjega tarifnega odbora
Belgrad, 16. avg. z. V ponedeljek sc bo v Belgradu sestal osrednji tarifni odbor, ki bo razpravljal o važnih prometnih vprašanjih v zvezi z raznimi vlogami gospodarskih korpo-laci.j. Posebno bo važen odlok tarifnega odboru glede pronictnotchničnih ukrepov za pospeševanje izvoza in priprave osnov za novi železniški tarif z ozirom na sedanje gospodarske potrebe. Važni bodo tudi načelni odloki, ki bi sc itncli napraviti glede ustanovitve mednarodnih tarifnih zvez. V tem pogledu so gospodarske organizacijo že pripravile razne predloge.
Avdiienea grškega poslanika pri kralju
Belgrad, 15. nvg. nt. Novi grški poslanik na naše mdvoru g. Mclas je danes dopoldne prišel v Belgrad z Bleda, kjer je bil včeraj sprejet v svečani nastopni avdijenci od kralja. Pri lej priliki je g Melas izročil svoja akreditivna pisma. G. Melas je danes popoldne sprejel predstavnike belgrajskega časopisja in Jim izrazil svoje izredno lepe vtise iz avdijence pri Nj. V. kralju. Na novega grškega podanika Je sprejem napravil globok in prisrčen vtis. G. Melas je naglašal, da bo v svojem bodočem delu gledal in delal na to, dn se jugoslovansko-grško prijateljstvo še poglobi
Posojila PAB
Belgrad, 15. avg. A A. Na svoji seji dne 11. t. ntes. je izvršilni odbor privilegirane agrarne banke podelil 124 kreditnih posojil v znesku 3,400.000 Din in 350 zadružnih posojil v znesku 2,830.340 dinarjev.
Novi romunski poslanik
Bled, 16. avgusta, p. Snoči je romunski po- j slanik na našem dvoru Filodor na Bledu izročil v svečani avdijenci nova akreditivna pisma v svoj-stvu polnomčonega ministra kralja Karla II. na našem dvoru. Dosedanja akreditivna pismo so se glasila na dosedanjega kralja in sedanjega prestolonaslednika Mihaela.
Spopad s komunisti v Zagrebu
. Belgrad, 16. avgusta. AA. Uprava policije v Zagrebu jc 14. t. m. dopoldne zasedla Gol jok in pripravila zasedo, da prime nekatere komunistične agitatorje, ki so se tam skrivali. Ob 11 jc padel v zasedo policijskih organov eden izmed agitatorjev, ki je policiji znan pod skrivnim imenom Stanko, nc daleč od njega pu jc policija dobila njegovega druga, ki ji je bil znan pod imenom A g a. V trenutku, ko s« policijski organi stopili k Stanku, da ga primejo, sta oba komunistična agitatorja začela streljati, na kar so policijski organi odgovorili z ognjem. Pri tem jc Stanko našel smrt, Agn pa je bil hudo ranjen.
Odredba glede borz dela
Belgrad, 16. avg. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je na predlog odseka za posredovanje dela in v skladu s čl. 105. zakona o zaščiti delavcev in čl. 23/11. naredbe o privatnih profesionalnih borzah dela sklenil, da sc kot dan ustanovitve posameznih borz mora smatrati 1. za javne borze dela in njihove podružnice ter ekspoziture, ustanovljene do 1. januarja 1930, dan 1. julija 1930, 2. za javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture, ki bi bile ustanovljene po tem dnevu, prvi dan prihodnjega meseca, računajoč 0 mesecev od dneva ustanovitve dotične javne borze dela. V roku leta dni po naprej določenem dnevu se morajo zapreti brez vsake odškodnine vse obstoječe privatne profesionalne borze dela v dotičnih mestih.
Promet Poštne hranilnice
Belgrad, 16. avg. m. Po poročilih Poštne hranilnice je promet pri njenih filijalah in v centrali znašal v juliju 1930: Štednja je julija meseca zelo napredovala. Pristopilo je 4725 novih vložnikov, tako da jih je sedaj pri Poštni hranilnici 100.249. Vsota vložnikov se je povišala za 12 milijonov, tako da vloge na štednji znašajo koncem julija 167,484.276. V juliju mesecu je bilo odprtih 174 novih čekovnih računov. Sedaj je 18.644 čekovnih računov pri Poštni hranilnici v Belgradu in pri njenih podružnicah v Ljubljani, Sarajevu in Skoplju. Čekovni promet v juliju je znašal 5„693,655.()20 dinarjev.
Razne gospodarske odredbe
Belgrad, 15. avgusta. A A Po odloku generalne direkcije državnih železnic jc vnesena v direktne tarite med našo kraljevino in Grčijo nova tarifa št. 40-A, ki sc "nanaša na prevajan je lesa za kurjavo. Po novih postavkah tarife za les za kurjavo so dovoljene olajšave 15 do 20% z veljavo do dne 30. septembra t 1. Olajšave veljajo za les za kurjavo v dolžini 1.20 metra, dalje za okrogla polena prereza 12 cm, za štore in korenine lesa vseh vrst, veje, ivere, odpadke pri žaganju in pri deskah, okrške pri žaganju in starem lesu, ki je bil že v rabi. Vagoni s pošiljkami se morajo dirigirati čez postajo Djevdjelija.
Belgrad, 16. avg. AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic je odobren popust prevozne tarife za les za kurjavo, namenjen izvozu. Glasom tega odloka se morajo pošiljke predati v prevoz kot brzovozno blago z direktnim tovornim listom za inozemstvo. Računa se najmanj 10.000 kg na tovorni list in vagon po tabeli oddaljenosti. Ta popust (okoli 15% dosedanjih tarif) bo veljal do 30. decembra 1930.
Belgrad, 16. avg. A A. Na predlog jugoslovanske zveze mlinarjev je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal odlok, ki se z njim razveljavlja člen 81. pravilnika o podrobnejših odredbah za izvršitev zakona o nadiorstvu nad živ-ljenskimi potreščinami.
Prepovedana knjiga
Belgrad, 16. avg. AA. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo uvoz in razširjanje v naši državi knjige »Die Diktatur in Jugoslavvien. Dokumente und Tatsachen«. Knjiga je izšla v nemškem jeziku v Berlinu, a izdalo jo je združenje »Die fe-derative Balkanunnion«. Napisana je v komunističnem duhu.
Dubrovniške tekme
Dubrovnik, 16. avg. 1500 m prosto Bonačič (Jadran) 20:3,2 min.; 100 m hrbtno 1. Žirovnik (Ilirija), 2. Matkovič (Viktorija) 1:26,4 min., 3. Mir-kovič Vladko (Jadran) 1:27,4 min. Druga skupina: 1. Mini Oktavio (Viktorija) 1:23,2 min., 2. Drobnič
prosto seniorke — semifinale: 1. Roje Olga 1:21,4 min., 4. Volkar Iva (Ilirija). Druga skupina: 1. Go-dina Nevenka (Jadran) 1:28 min., 2. Mijanovič. — 6CO m prsno — semifinale. Prva skupina: 1. šaklo-vič (Konkordija) 3:9,8 min., 2. Ogrin Vinko 3:11.7 min. — 1000 m prosto: 1. Bonačič (Jadran) 20:3'/.n min. Stari rekord je bil 22:22 min., 2. Roje (Jadran) 24:53,31 min., 3. Paunkovič (Viktorija) 25:30.2 min., 4. Cilič (Jug) 25:30,4 min., 5. Otruba (Ilirija) 27:24 min., 6. Turnšek (Ilirija), brez časa. — Popoldne je bila tekma 400 m prosto, katere se ni udeležil noben Slovenec. — Dame 100 m hrblno — semi-finale: 1. Bulak Leva (Belgrad) 1:26,9 min. Ona jc za 11 sekund boljša od dosedanjega jugoslovanskega rekorda. 2. Vika Prckuh (Primorie 1:33,2 min., 3. Wolfart Iva (Ilirija) 1:40.5 min. Bulakovo so 18 krat fotografirali. — Druga skupina: 100 m hrbtno: 1. Kalin Erna (Sotnbor, Jadran) 1:40,3 min., 2. Surič Mila (Jadran) 1:45,3 min., 3. Požc-novič Bcrta, brez časa, 4. Baumgarten (Ilirija), brez časa.
Časnikar ubit
Pariz, 16. avgusta. AA. Havas poroča iz Ila-vane na Kubi. da jc skupina neznanih ljudi iz avtomobila streljala z revolverji na urednika timoš-njega nrcFonalislitiicga lista in g,i j,- gedila z osmimi streli
22 oseb utonilo v Dravi
Zagreb, 16. avgusta. AA. Včeraj se je na Dravi v djurd;evaškem okraju pripetila strahovita nesrr-i. Med 5 in 6 popoldne se je vračalo od pop. službe v Molvah mnogo ljudi, tako da so pre-napolndi čoln, ki je na tem mestu prevažal ljudi preko Drave. Ker je bila reka radi sedanjih nalivov ''hudo deroča, se je čoln prevrnil. V hladnih valo~^ Drave je našlo stralno smrt 22 oseb, živ-ljen,r'"pa si je moglo rešiti le nekoliko ljudi. Ponesrečile so se skoro same žene. Pri 21 ponesre-čenkah so že ugotovili identiteto. Nesrečne žene so bile iz vasi Repa v djurdjevaškem okraju in iz vasi Ždale v koprivniškem okraju. Katastrofa je napravila na vse okoliško prebivalstvo pretre-sujoč vtis.
Ne moreta se dobiti
Pariz, 16. avg. as. Senzacionalna poroka princa Ferdinanda Orleabs-Bourbon s 73-letno prince-zinjo de Brogie bi se imela včeraj izvršiti na tihem v Veniimigliji. Nevesta je prihitela iz Pariza. Na kolodvoru pa jo je sprejel ženin in ji ohja-snil, da se mora poroka preložiti, ker je španski kralj odrekel svoj pristanek in zato španski konzul ni izdal potrebnih papirjev. >Matin< poroča, da je bil nato na kolodvoru videti prav ebupen prizor. Nato sc je ženin odpeljal v Madrid, da pade pred kraljem na kolena, nevesta pa se je odpeljala v San Remo.
Pogumna vojaška letalca
Pariz, 16. avg. as. Včeraj sta pri vežbanju pokazala velik pogum dva vojaška letalca v Roche-fortu. Ko sta letela v višini 4000 m, jc nastal v motorju požar. Pilo* je hitro zagrabil gasilni aparat, pri čemer pa se je hudo opekel in so ga strupeni plini skoro omamili. Končno sta on in opazovalec sklenila, da skočita z letala s padobranont. Ravno, ko sta hotela skočiti, sta opazila, da je požar ponehal. Zato sta sklenila, rešiti aparat. Kljub temu, da sc je zlomilo višinsko krmilo, sta pristala gladko. Pilota so nezavestnega odnesli, vendar poškodbe niso nevarne. Oba so predlagali za hra-broslno medaljo.
Brezposelni v Italiji
Rim, 10. avgusta. AA. Število brezposelnih jc znašalo julija meseca 342.<X!3, napram 322.287 junija mcseca.
Mednarodne ženske tekme v Pragi
Praga, 16. avg. AA. V kratkem bodo končane priprave za 3. svetovne ženske tekme v Pragi. Igrišče, kjer bodo te tekme, je že dograjeno. Prihodnje dni bodo postavljene tribune. Vse gradnje se izvršujejo v podvizanem tempu, tako da bodo priprave za teden dni gotove. Doslej so prijavile svoje tekmovalke naslednje države, članice mednarodnega ženskega saveza: Japonska 6 atlelk, Estonska 4, Jugoslavija 15, Poljska 24. Belgija 3, Velika Britanija 23, Nemčija 21, Letonska 3, Avstrija 24. Francija 4, Italija 12. Švedska 10 in Švica 2. Prijave manjkajo še iz Nizozemske, Irske, Združenih držav severne Amerike in iz Češkoslovaške. V poslednjem trenutku je tudi Madjarska prijavila svoje tekmovalke, vendar Madjarska še ni izpolnila nekih _ pogojev. Prva skupina tekmovalk je že v Pragi. V ponedeljek so prispele v Prago Japonke, ki so odpotovale iz domovine 26. julija. Njihov |:ot je vodil preko Sibirije, Moskve in Varšave in je trajal 16 dni. Koj po prihodu v Prago so japonske tekmovalke zabele trenirati na novem igrišču. Jaronskc tekmovalke so deiale. da bi igrišč? izborno. Njihova voditeljica gdč. Kiunc gi<oue. ki je postavila tri svetovne rekorde, je vrg-la v začetku praškega treninga kopje 41 m daleč, kar nomeni nov svetovni rekord. V Prapi sc nadalje mudi nred - :":ca tnrd-•i.irodnccra /ecs' a t- »a '"'Urd, da nadzira zadnje priprave za ia ieku.ovan.a
Iz Ljubljane na evharističen kongres
Ljubljana, 16. avg.
Nccoj, ob 10 jc odšel iz Ljubljane posebn-' vlak slovenskih udeležencev Evharističnega kongresa v Zagrebu. Čeprav že dva dni sem nepre stano potujejo Slovenci z vsemi mogočimi vlaki v Zagreb, se je za ta vlak zbralo na kolodvoru šc vedno nad 500 potnikov, povečini Ljubljančanov ir, okoličanov, pa tudi Gorenjcev, Notranjcev in Dolenjcev. Med potniki je bilo več duhovnikov, precej je bilo tudi potnikov v lepih, pristnih narodnih nošah tudi fantovskih. Potniki so zasedli vse razpoložljive kupeje, tako, da so sprevodniki komaj rezervirali izmed 15 vagonov dva za one, k bodo prisedli med progo. Računajo, da bo posebni vlak pripeljal okrog 900 Slovencev, čeprav imajc kraji od Zidanega mostu dalje še ugodnejšo zveze z Zagrebom s poznejšim jutranjim vlakom. Vlak spremlja uradnik železniške direkcije g. Ciril Po-nikvar. Med potniki vlada izvrstno, radostno razpoloženje.
Triglavski ponesrečenec
prepeljan v Ljubljano
Ljubljana, 16. avgustu.
Prvo verzijo, ki sc je včeraj črez dan razširila v Ljubljani o nesreči nu Triglavu, priobčit jemo nu drugem mestu. Točno smo izvedeli o vsej nesreči šolo ob 9 zvečer, ko so ponesrečenca pripeljali v Ljubljano.
Na praznik, dne 15. t. m., stu naskočila severno steno Triglav« dva že izurjena turista: 20 letni študent tehnike Vojislav Vakunio-v i č iz Zemuna in Ljubljančan Josip 15 a t i s. Plezati sta pričela v -slovenski« smeri, pri takoz v« ni h »belilu stenah. Priplezala sta komaj 25 metrov od tal, ko jc Vukunioviču zmanjkalo oprijema in je odletel nekaj metrov nazaj ter obležal v steni s težkimi poškodbami. Nesreča sc je pripetila tned 2 in 5 po-|)oldne.
O nesreči jc Torka rje v sin proti večeru obvestil mojstrunske turiste, med tem, ko jc ponesrečencev tovariš ostal ves čas, to jc vso noč, pri njem v steni. Trpela sta silno, zakaj pogosto se jc vlilu ploha in ju pralu..
Iz Mojstrane jc ob 7 zvečer odšla reševalna ekspedicija pod vodstvom vodnika Gregorja Laha i/. Mojstrane. Razen njega so bili v ekspcdiciji še znani turisti Ivan Frelih, Miha in Josip Čop z Jesenic. Reševalna ekspedi-cija jc imela popoln uspeli Danes ob 10 jc dospel« do ponesrečene« in ga prenesla v Mojstrano. Tam jo je žc čakal jeseniški zdravnik dr. Kogoj, ki jc ponesrečencu nudil prvo pomoč in ga obvezil.
Vakttmovič ima nulomljeno desno nogo, jc močno potolčen po obrazu in ima tudi druge |k>skodbc po telesu.
Zatem so naložili Vakuinovič« na avto in g« odpeljali do Jesenic, d« so šc ujeli potnišk-vlak v Ljubljano. Zvečer ob '■) jc prišel vlak z ranjencem v Ljubljano. Vukumovič je silne j bolečine prenašal čudovito mirno in stoično. Ko so časnikarji vpraševali njegovega tovariše Batisa o podrobnosti nesreče, ie šc celo sum pomagal pojasnjevati /. nosilnicc.
Reševalni avto je nato Vukuiiioviča prepeljal , bolnišnico
Povratek „R 100" v \v«lifa
London, 16. avgusta. AA. Zrakoplov »R 100« je davi pristal na letališču v Cardingtonu. Opazovalci letališča so zrakoplov zagledali ob 9.40. Iz Montreala do Cardingtona je »R 100« potreboval 57 ur. Južnozapadno obal Irske jc zrakoplov pa si.al ob 2.15. Zrakoplov so pričakovali na letališču minister za letalstvo in drugi visoki letalski dostojanstveniki. Po opravljeni formalnosti so zrakoplov zapustili potniki, ki so bili r> poletom zrn koplova prav zadovoljni. Lord Thomson sc je nato zahvalil oficirjem in posadki za izvrstno in brezhibno plovbo, ki je ponesla sloves angleškega letalstva po vsem svetu.
I .-'wlon, 10. avg. as. Po zadnjih uradnih ra-• čunih je trajal polet zrakoplova >R lOOi 57 ur.
Marijin dan za Dolenjsko
Zborovanje Marijinih družb v Šmarju
Šmarje pod Ljubljano, tO. avg.
Za Veliki šmaren napovedane slovesnosti so nadvse lepo uspele. Vsa dolina, od Škofljice pa do Št. Vida pri Stični, živi pod njihovim vtisom, ki bo v resnici ostal živ, saj uspelih Marijinih prireditev ni lahko pozabiti.
Ze proti 1 so se začela ubirati dekleta i/, sosednih fara, i>eš, ua vozeh, a vlaki. Zvesto so s svojimi voditelji sledile klicu dekanijskega voditelja, da doživijo, kaka prijetno je, če Živijo sestre skupaj pri Materi. Ob pol 3 je bila prelepo ozaljšana cerkev že premajhna. Oči vseh so se uprle v nov kip Brezmadežno, ki so ga ob pričetku cerkvene slovesnosti prinesli fantje na cvetličnem tronu pred oltar.
G. kanonik dr. Tomaž K 1 i n a r je zaslutil prisrčno marjansko razpoloženje, ki je vladalo v cerkvi in izven nje, in ni mu bilo težko slaviti z vsem govorniškim zanosom Mftf»io-Vzornico, Marijo čisto in [»onižno. Gospo, Zavetnlco in Mater.
Nato jo bil slovesen sprejem novih riruibenic. Ker je bil dan namenjon tudi proslavi 100 letnice Marijinih prikazovanj v Parizu, je bilo ob tej priliki razdeljenih nad 700 »čudodelnih svotinjic. S kakimi čuvstvi so jih blagoslovljene pritiskali na ustno Marijini olroci... Pri petih litanijah se je vsa cerkev zlivala v eno samo prošnjo in hvalnico
božji Materi, Po blagoslovu kipa, ki ga je izvršil i stolni župnik dr, Klinar ob asistenci številne duhovščine, se Je razvil sprevod po Šmarju do nove kapelice, dostave drrVb so spremljale okrog 500 družbenic, za njimi pa se je pomikala Marija, obdana z otroki in venci, z lilijami in svečami, Roža skrivnostna med — cvetjom. Prekrasen pogled. »Kakor na Rakovniku,« si lahko čul šepetanje...
Kip je bil potem postavljen v znamenje. In ko so v tem trenutku aažarele lučice okrog glave Brezjuadeine, ko se jc vsa velika množica ljudstva z duhovščino pobožno združila v spevu Ti, o Marija .., so se v ginjenju »alesketalc tudi — solze v očeh ...
Takoj nato se je pod predsedstvom g. dekana Pešca vršilo zborovanje družb. Zopel je moralo mnogo družbenic zunaj dvorane poslušati pozdrave predsednika, domače prednice, govor g. stolnega vikarja K o š m e r 1 j a. Marijina družba v katol. akciji, to je bila vsebina mojsterslto izpeljanega iu apostolsko navdušenega govor«, v katerem ni bilo nobeno besede prazne. Po kratkih besedah gosp. dr. Klhlarja je predsednik zaključil zborovanje, katerega sadovi bodo bogati.
S skioptičnim predavanjem o Lunin je zopet neumorni g. Košmerlj s čudovito ljubeznijo govoril o čudežni ljubezni lurške Marije. Marijinega dne v Marijinem Šmarju no pozabimo.
Škoda po povodnji
Nalivi v številkah — Zdivjani hudourniki — Huda toča
m soincii zm iaveio ltiravo Kolo dobite*
ako Vaše telo pred zračno in solnčoo kopeljo uadrgnete z
tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ko ie direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprei pa se treba dobro, iiadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zman|Šate nevarnost pekoče solnČarice. Vsled samo v n jej vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Creme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uve*
—------- ----------------------------------—----1 javiti Svoj blagodejni učinek.
Proizvaja v Jugoslaviji) Jugosl. P. Beiersdori & Co., d. s o, j.
Maribor, Meljska «esta 56	Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14
Ljubljana, i«, .kvg.
Kako ogromne mase vodo so padle ot> zadnjih nalivih nad Ljubljano, pričajo tudi številke, ki beležijo padavine. Umevno nam je potem, zakaj so vode tako zelo narastle. Od prvega avgusia pa do danes je padlo v Ljubljani 180.9 mm dežja, največ pa dne 13. t. m. in sicer 08.1 mm. Koliko je to vode. si lahko predstavljamo, če pomislimo, da da samo ena desetinka milimetra padavin na en kvadratni kilometer 100.00« litrov vode.
Če računamo obseg Ljubljane in najbližje okolkf 100 kvadratnih kilometrov, to Je ploskev, široko in dolgo po 10 km, je padlo ta mesec v Ljubljani liSO-U milijonov litrov vcutc, samo dne 13. t. m. pa 68.1 milijonov. Torej ni čudno, da'sta Ljubljanica in Sava toliko narastli, posebno, ko se steka v nji še voda iz najmanj 100 krat tako velikega ozemlja, ki je vse trpelo zaradi neviht.
Iz Litije nam poročajo, da je Sava tam se danes 2.5 metra nad normalo. Ljubljanica pa je pričela počasi padati, kljub veliki nevihti, spremljani s silnim grmenjem, ki je divjala nocoj in danes Zjutraj zopet nad Ljubljano. V četrtek, petek in še danes sta bila Ljubljanica in Gruberjev prekop pravu veletoka. Ob vročih dnevih imajo ko-paki na primer na drugi strani pravcato nogometno Igrišče. To je bilo pod vodo. Prav tako tudi del Trnovskega pristana. Opeka, ki so jo naložili poprej čolnarji ob bregu Ljubljanice, j« stal« sedaj v kupih skoro sredi loka.
Mali barjanski jarki in potočki so zrastll v pravcate reke ter se razlili po polju Celo potok Galjaviea ob novi naselbini se je razlila do novih fiišic. Mestna občina bi naseljencem na Galievici napravila veliko uslugo, ko bi dala ta krotki potoček ki Je po navadi skoraj suh, očistiti vodnega rastlinstva in nekoliko poglobiti, da ne bo ob vsakem dežju silila voda v hiše
Smlednik, 16. avg.
Neurje. Na praznik, dne 15. t. m. popoldne mfi(j	smo imeli tu strašno neurje, med ka-
terim je padala toča debela kot oreh. Polje ter vsi pridelki so popolnoma uničeni, škoda je cenjena na poldni? milijon Din.
Rateče-Planica, 15. avg.
I otok Trebiža. ki teče skozi Rateče, je ob zadnjih neurjih siluo narasel in poplavil vso ravnino južno od vasi, tako da je kar čez not nastalo krasno naravno kopališče v obliki jezera z okrog 7 ha površine. Močni hudourniki drvijo od Male Potice doli, odkoder prinašajo s seboj ogromne množine grušča in debelega kamenja, tako da je posuto Ze več njiv in travnikov onkraj državne meje in s tem prizadejana ogromna škoda nekaterim ra-teškim gospodariem, ki so lastniki teh zemljišč. Ako bi še naprej deževalo, bi bila vsa ravan od kolodvora pa do Jelenove žage eno samo veliko jezero. Toda proti koncu tedna se je vreme spremenilo in nastopili so lepi dnevi, katerih so veseli vašffani, zlasti pa letovisčarji, da se jim ni treba dolgočasiti v sobah.
Rimske toplice, 14. avg.
Deževja pa le noče biti konec. Nt skoraj dneva brez dežja. Včeraj je zopet ves dan nepretrgoma deževalo; ko se je pa na večer malo zjasnilo, smo že mislili ua zboljšanje, toda ponoči so iz smeti iz Celja se prfpodill težki oblaki in kmalu je pričelo nalahno deževatj, pozneje pa se je vlila močna ploha, ki je trajala vseskozi do jutra. K nalivu pa se je pridružil še silen veter in treskalo ler gr-molu je, .la je bilo joj! Šele zjutraj se je deževje uieteio, Savinja pa je močno narasla.
Tudi r zgornji Savinjski dolini je moralo močno deževati, ker je Savinja prestopila svoje bregove in se razlila po dolini. Dosegla je več metrov nad normalo in še vedno narašča. S seboj pa nosi hlode in drugi les ter poljske pridelke, ki jih grabi i obvodnih poplavljenih njiv. Obela se nam še prav slaba letina in, kakor kaže, tudi jesenske povodnji ne bodo prizanašale. Temperatura je znatno padla. Tudi število tujcev pojema in nastopili so zares za la čas že čudno hladni dnevi, vendar izboljšanja vremena ni pričakovati.
Naraslla voda je prinesla lep športni čoln in gu zamotala med grmovje, odkoder ga je izvlekel g Dobovlčnik. slugu na Toplici pri Rimskih toplicah. Lastnik čolna naj so zglasi pri njem, kjer ga bo tudi dobil. Ooln je prevlečen z gumijem.
Koujiee, 14. avgusta.
Po par soparnih dnevih so dne 13. t. ni. znovič prijadrali težki oblaki nad gornjo Dravinjsko dolino. Ves dan je naliv sledil nalivu in okrog 10 »večer se je nad Pohorjem utrgal oblak. Z velikansko silo so prihrumele vodne mase in valile seboj drevje, hlode Itd. naprej no dolini. Pri jezu štajerska industrijske družbe v Zrefah, ki je bil zaprl, pa je voda udarila čez levi in desni breg ter drla naprej po okrajni cesti do župnišča pol kilometra
daleč. Razdiralno delo mokrega elementa je temeljilo. Spon oproščeni valovi Dravinje so odnesli z okrajne resic vso vrhnjo plast, razjedli cesto pravdo templja in pokvarili še obrežje. Tudi jez sam je močno poškodovan, tako da obrat v tej tovarni trenutno stoji.
> Voda je udrla ludi v hišo poleg jeza, kjer je slala do pol metra visoko, nanosila vanjo zemlje in peska. Stanovalci so morali, boječ se najhujšega, iz postelj v temno viharno noč.
Poljčane, 14. avgusia.
Sporočam Vam žalostno novico, ki nas je doletela dno 18. avgusta popoldne okoli 4. Vos dan je po malem deževalo, popoldne pa se je začelo bliskati fn grmeti in deževali, kakor bi iz škafa vlival. Naenkrat je zopet zabriskalo in zagrmelo, da je bilo groza, nalo se je pa vsul a toča, debela kakor orehi, čez lepe vinske gorice in polja. Bilo je veselje gledati lei>e vinograde., ki so zdaj po-.ftltrlrt letih, onkrat lepo kazali. Bilo je že tretjino gmudja mekkoga, zdaj je pa vse uničeno is stoji golo<<Udje v vinogradu in vsa razjedami zemlja. Ajda jp-i&sto poteptana, koruza okleščena. To malo otave, k.v) je je zrastlo, je zdaj vsa v zemljo zbila in po ravnini teče preko nje gosta voda Ljudje so čisto splaŠ&hi, ker krme je letos tako malo. Edino iz vinogradov dobijo kakšen denar, da si dolgove poravnajo. To je zdaj vsa uničeno. I)» bi metoda.jfie oblasti ubogim ponesrečencem pristopite na pomoč. Ubogi vinogradniki so vsled pomladnega mraza trpeli dv>e leti. Tretje leto vsled hude zime, tako da je bilo veliko Irsja uničenega. Zdaj, ko se je malo zagro-balo, zasadilo 111 zarastlo, se je mislilo, da bo letos se to delo malo poravnalo z dobro vinsko letino. Pa je zopet toča uničila v pol uri ves up in veselje.
Protituherhulozna liga v Cerknici
Cerknica, 15 avg. 1930. jetika, zahrbtna pa zato toliko hujša in stra-šnejša sovražnica človeškega rodu si zlasti v zadnjem času izbira vedno več žrtev, zlasti med revnejšimi sloji našega naroda. Mnogo se je že naredilo od najrazličnejših strani, da bi se to zlo omejilo, če bi bilo mogoče, da bi se jetika sploh odpravila. Tudi v Sloveniji so se začela snovali društva v boju zoper jetiko. Maja meseca se je ustanovila tudi v Cerknici krajevna protitubrku-lozna liga, kateri stoje na čelu mnogi odlični javni delavci, tako č. g. dekan juvanec, zdravnik g. dr. Pušenjak, šolski vodja g. Hlaitnik in še mnogi drugi. Agilni odbor je prišel že takoj v začetku na idejo, da bi priredil javno tombolo ob 3 pop. na Zumrovem dvorišču v Cerknici. Dobitki so: pohištvo, moško kolo, vredno 2.500 Din otroški voziček, vreča moke, zaboj sladkorja. Poteg teh največjih jc še nad sto manjših dobitkov. Tahlicc so povečini prodane. Prodajali so jih domači dijaki in pa nekaj gospodičen iz Cerknice. Bilo je treba precej" truda, da se je ljudem dopovedalo, kaj je to, za kaj gre ta denar itd., toda trdnja volja in spodbuda »posle vodečih« je vse premagala. Z gmotnim kot z moralnim uspehom so prireditelji popolnoma zadovoljni. Tablic je še nekaj na razpolago, danes jih bodo prodajali v taboru, kjer so glavni dobitki tudi izpostavljeni. Popoldne ob treh bo po tomboli tudi veselica, sodeluje godba tukajšnjega gasilnega društva. Pridite pogledat in podprite društvo, ki z ozirom na svoj humanitarni značaj zasluži obče podpore v še večji meri kot so mu jo mnogoštevilni člani in prijatelji izkazali in mu jo je izkazujejo.
Odhod mariborskih skavtinj iz Planice
Rateče—Planica.
V čelrlek, 14. avgusta so se poslovite mariborske skavtinje-dijakinje od romantične Planice, kjer so pol drugi mesec pile lepoto te gorske pokrajine in rade bi bile ostale tukaj do konca avg, pa jim je vreme malo ponagajalo, zato so se odpravile domov, pa kljub temu je ostri alpski zrak vlil moči njihovim organizmom, tako da bodo v šoli z pomnoženimi silami zgrabile za naporno duševno delo, V teku njihovega bivanja v Planici smo se čudili vojaški disciplini, ki jo predpisujejo njih pravila in občudovali izredno gostoljubnost in prijaznost, ki so jo študentke izkazovale obiskovalcem Planice. Drugo leto zopet na svidenje še v večjem številu kot letosl
Zanimivosti mesta Ormož
Prmož, 14. avgustu.
Mestni otoč. odbor je sklenil, da na laslae stroške razširi državno, cesto med parkom pri cerkvi iiv hišo g, Kuhgriča ter da postavi'na zid cementno ograjo. Ker je cerkev brezplačno prepustila za to potrebno zemljišče, se jo odbor na predlog g. župnika L^ltšanik kot obč. odbornika odločil, da da zid podaljšati in izpeljati stopnice proti cerkvi. Tam so se dosedaj pozimi otroci sankali in marsikateri obiskovalce cerkve je neusmiljeno spodrsnil, padel in se poškodoval. Tam so- tudi sej-marji razstavljali svoje blago. Sedaj lx> konec teh nerodnosti na lom pašniku sredi mesta, vse pa bo, zdi s«, cerkvi in nifcst.u v okras. — .'Pri kopanju so delavci izkopali zn vež zabojev ČlbvuJkih kosti. Blizu zakristije na pešpoti so našli 3.0 cm nej zemljo celo človeška okostje. Še nekaj let in drž in hoja bi spravila okostje sama nu dan. Da je še dosti človečkih kosti ua tem kraju, je razumljivo, ker je bilo še pred MS leti okrog cerkve pokopališče. Ko je cesar Jožef II. leta 1782 s posebnim, anuitet Hi iti edikfonv prepovedal pokopališču okrog cerkev in sploh blizu človeških prebivališč, se je pet let pozneje (1787) opustilo staro pokopališče in se napravilo novo tam, kjer stoji sedaj Ifunželičev križ ob cesti v Ljutomer in Središče. Na tem pokopališču ie bila prva pokopana Marija Križani?, viničarha iz Lcšniškega vrlra. Toda črez 10 let se je ta prost"1' opustil in prodni nekemu Andreju Dolmaču, klobučarjuv Ormožu. Dne 17. julija 1707 je našel kot prvi svoj grob ua Sedanjem pokopališču ob cesti k sv. Tomažu neki Jurij Kovnčič, delavec na Hnrdeku. Tako je sedanje pokopališče staro že 133 let. Zanimivo je tudi to, da so iz materijah opuščene stare pokopališču« ograje okrog cerkve sezidali leta 1803 na cerkvenem zemljišču poleg cerkve šolo, ki je služila svojemu namenu do leta 1906. Na mostu šole je sedaj park, ki ga oskrbuje občina, zemljišče pa jp cerkvena lasi Že pri podiranju šole so izkofmli mnogo človeških kosti. TJp»mo, da bodo naši predniki v*uj nekaj let zopet iniruo počivali.
Žrtev avtomobila
Avtomobilisti — vozite previdno!
Višnia gora, 15. avg.
Strašna avtomobilska nesreča se je dogodila v četrtek pfofi večeru na državni cesti Stari trg — Draga. Mlad delavec Anton Gorše iz Spd. Brezovega se je peljal s kolesom domov. Za njim pa je pripvozil g, Bošjiak, založnik piva v Ivančni gorici, s svojim tovornim avtomobilom. Neprevidnost ali 1» nesreča je hotela, da je na ovinku avtomobil zavozil v kolesarja,'kolo Zbil v stran, farrta pa povozil ter mu prizadejal zlasti na glavi težke poškodbe O. Bcšnak je ponesrečenca urno peljal do bližnjega zdravnika, (a ga je za sito obvezal ter takoj odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Poškodbe so bile tako velike, da se nesrečni Gorše ni več zavedel in je na praznik popoldan, ravno na domače žeguanje, podlegel — umrl. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ilognala preiskava. Vsekakor pa naj bo ponovno svarilo kolesarjem in pa avto-mobilistom! Prvi naj vozijo bolj previdno, drugi naj si pa vendar dajo že enkrat dopovedati, da svojo dirkaško vožnjo za kak km na uro zmanjšajo! Nesrečni žrtvi pa bodi Lahka žemljica, ki jo je tako nepričakovano zapustil v cvetju let, — duša pokojnega naj uživa milost pri usmiljenem Bogu. — preostalim domačim pa naše sožalje!
Podobna nesreča bi se kmalu zgodila preteklt torek na »mali cesti« v bližini hiše g. Gmahen str. Znano je, da je ta res mala cesta za avtomobile prepovedana; saj se na njej s težavo komaj srečata dva navadna voza, kaj šele da bi se n pr. voz ognil avtomobilu, last neke ljubljanske ali pa viške mesne tvrdke, ki izgleda kakor cela barka — avtomobil namreč, — ki je vozil takrat po tej za avtomobile prepovedani poti. Le previdnosti voznika se ima šofer zahvaliti, da ni prišlo do nesreče! Naj vendar pristojno županstvo ponovno prepove to cesto za avtomobilski promet, nabije naj tozadevne napise, nepokorneže pa naj oblast sfrogo kaznuje!
Vlak povozil voz
Celje, 16 avg.
Potnikom vlalya, 4<i prihaja iz Savinjske doline v Celje okoli pol 15, sg je med Polzejo in Si. Petrom v Savinjski dolini nudil razburljiv prizor. Pri prevozu preko cesto v vasi Locira jc vlak zadel ob euovprežni s hmeljem naloženi voz posestnika in mesarja Andreja Serdonerja iz Ločice, voz zagrabil fn ga s konjem vred vlekel precej daleč s seboj, preden je mogel strojevodja vlak ustaviti. Konj se ji* po srečnepi pakljtičju oprostil in zbe&tl, prav fako je še nekam pravočasno na vozu ležeči hlapec odskijČil ter odšel bter. hujSili posledci. Ko se je vlak ustavil, so potniki pomagali'izpod vlaka izvleči popolnoma razdrobljeni voz, nakar je vlak nadaljeval pol! Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni postal žrtev nesreče i hlapec i konj.
Smrt pod vozom
Sv. Jurij ob jul žeL, 1-1 avg.
GrOznu nesreča Se je dogodila v sredo 13. I. m. Posestnik Miha Gorju p, na Gornjem vrhu pri Grobclnem, je nnložll v gozdu voz okroglega lesa, itn mini lenega v št. .Tur na žago. Ker je cesta visela, je držal voz, ki se je prftvrgel nanj. Stisnilo mu jc Vrat, polomilo ude. Bil je takoj na nieslti mrtev. V bližini se nahajajoči ŽeRferiiški delavci so potegnili mrtvega izpod voza. Star je bil komaj 30 let. Lansko leto se je poročil ter zapušča ženo in pol leta starega otroka. Človek pač ne ve, kje ga čaka smrt.
Zopet nesreča na Triglavu
Ljubljana, 16 avg.
Po vesteh, ki so v petek zvečer in danes prišle v Ljubljano, se je v petek pripetila na Triglavu zopet večja nesreča. Po nekaterih vesteh se je na Triglavu baje ponesrečilo več turistov, od leh eden smrtno; po drugih vesteh pa, ki so bolj verjetne, gre samo za enega ponesrečenega turista, ki se je v severni steni hudo pobil iu si zlomil desno roko. O tem je obvestil mojstranske turiste v petek zvečer sini upravitelja Aljaževega doma v Vratih Torkar. Mojslranski turisti so takoj organizirali reševalno ekspedicijo, ki jo vodj znani vodnik Gregor Lah, sodelujeta pa tudi odlična turista brata Čopa in drugi znani plezalci, ki so odšli že v petek zvečer. Reševalna ekspedicija je imela hude ovire zaradi neviht, ki so ponoči divjale v triglavskem pogorju. Do večera ni bilo v Ljubljauo še nobenega obvestila, če je reševalni ekspediciji uspelo priti do ponesrečenca in ga prenesti v dolino.
Nesreče na deželi
Ljubljana, 16. avgusia.
Padec pod vlak.
Na postaji Mlačevo pri Grosupljem se je danes zjulraj pripetila težku nesreča. Ko je privozll prvi dolenjski vlak v smeri proti Ljubljani, je hotel nanj skočiti 28-letni delavec na poslaji Žalna Janez Ker jun, stanujoč v Zagradcu št. 12 Ferjan je skočil tako nesrečno, da je padel pod vlak iu udaril z glavo ob tračnico. Ljudje so ga mogli še ob pravem času potegnili izpod vlaka in ga naložiti na vlak, ki ga je prepeljal v Ljubljano. S kolodvora ga je prepeljal v bolnišnico reševalni avto. Ferjan ima prebito črepiujo ob desni strani glave, ima pa tudi druge nevarne notranje poškodbe.
Zastrupljen je z gobami.
39-letni brezposelni delavec, Maks Zupan na Jesenicah si, jo na praznik privoščil gob, ki jih je najbrže sam nabral v gozdu ali pa kdo od njegovih. Popoldne pa je naenkrat čutil v želodcu težave in pojavili so se na njeni vsi znaki zastrupljenja z gobami. Z večernim vlakom ob pol 8 je bil Zupane prepeljan v Ljubljano, v bolnišnico pa ga je prepeljal reševalni avto. Upati je, da bodo zdravniki Zupanu rešili življenje.
Nesreča božjastnika.
Ivau Slrgar, 17 letni brezposelni mizarski vajenec iz Zagorja trpi za napadi božjastnosti. Na praznik jo prišel v Ljubljane in prosil za sprejem v bolnišnico. Tam pa so ga odklonili, ker ne smejo sprejemati božjastnikov brez odredbe zdravnika. Slrgar je nalo odšel obiskat svoje sorodnike na Galjevico. Tam pa ga je prijel božjastni napad in Slrgar se je med napadom zaletel tako nesrečno v neko železo, da jc dobil na glavi veliko, vendar ne nevarno rano- Prišel je ponj reševalni voz, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Tam so ga na ambu-lanr.i obvezali in poslali uato nazaj v Zagorje.
Nesreča kolesarke.
22-letna poseslnikova hči Marija Škufca lz Stranske vasi št. 8 pri Stični, se je v petek dopoldne peljala s kolesom po cesli. Na cesti v vasi Hudo je padla s kolesa iu si zlomila desno nogo. Bila je popoldne prepeljana v ljubljansko bolnišnico.
Patrona eksplodirala.
Danes ob 11 dopoldne se je pripetila težka nesreča v Horjulu. 20-Jetni posestnikov sin Valentin Lavriša iz Horjuja št. 18 je našel na polju staro pafrono. Pričel je razbijati po njej, dokler ni eksplodirala. Eksplozija je nesrečnemu in neprevidnemu! fantu odtrgala dva prsta na desni roki, lo je kazalec in palec, lovo roko pa mu je zelo razme-sarila. Lavriša je bil popoldne pripeljan v ljubljansko bolnišnico.
Pretep radi p?pe
M. ffobola, 18. avg.
V tuka šnjl bolnišnici se zdravi cigan, ki je postal žrtev prelejia, do katerega je prišlo med cigani radi neke pipe. Kako se je dogodek odigral, se ne ve natančno. Po ranjenčevem pripovedovanju je stvar v splošnem sledeča:
Ranjeni cigan in tovariši muzikanLarl so igrali na plesni Včseflci v Gornji Bistrici. Vse je bilo dobro, dokler se niso pojavili v gostilni »vinski« cigani, ki »korita kopajo«. Muzikantari in »vlaški« so se takoj sovražno spogledali. Neki cigan je vstal in je očital vlaškim■ . da 30 mu ukradli pipo, ko so pri Muri skupaj delati, Vlaški so se tega očitka branili. To jim ni pomagalo. Beseda jo dala besedo, nastal je prepir in iz tega se je razvil pretep. Zabliskali so se noži. Ko je Š. videl, da je položaj kritičen, je hotel zapustiti sobo. Previdno se je bližal proti vratom. Ko je obrnil pretepačem hrbet, je hipoma začutil v hrbtu bolečino in toploto. Preden se je zavedel, kaj se je zgodilo, je videl na tleh kri. Sedaj mu jo postalo vse jasno. Zaječal je. Moč ga je začela zapuščali. Pretepa je bilo konec iu ostali so priskočili ranjencu na pomoč. Kolikor je bilo mogoče, so storili, potem pa so ga spravili v bolnišnico. Pri pregledu se je ugotovilo, dn je dobil cigan globoko rano z nožem Prebodena ima celo pljuča.
Kdo je cigana zabodel, ni gotovo. Ranjene« sumi nekoga, ki mu je baje radi neke zadeve 1» prej obljubil, da se bo maščeval.
Nove krške ivonovc blagoslavljajo
Z VIMUom očistite Vaše štedilnike
in pa peči!
udeležbi sprejema. Društva na Jesenicah naj pošljejo k sprejemu svoje deputacije. S takim sprejemom bomo utrdili pri naših izseljencih narodno zavest in ljubezen do naše na novo urejene kraljevine, ter se jim oddolžili za naporno potovanje in jili požrtvovalnost. Ker je to prvi sprejem, katerega nudimo našim rojakom, ki prihajajo iz Francije, jim bo ostal gotovo v trajnem in hvaležnem spominu. Torej Jeseničani, na noge.
-A- Vrnitev ameriških izletnikov. Včeraj se jc z večernim brzovlakom odpeljalo okoli 25 ameriških izletnikov, ki so nas posetili v teku letošnjega leta. Na kolodvoru so sc poslovili od svojih sorodnikov in znancev v upanju, da se zopet kmalu snidejo na domačih tleh. Iz francoskega pristanišča le Havre jih bo popeljal sloveči luksuzni brzoparnik »Pariš«, last francoske paroplov. družbe Cie Gle. Transatlantique. Izletnike sprmlja prav do Newyorka rojak g. John Volek, upravitelj Francoske linije v Newyorku, ki je ludi prišel na oddih v svojo domovino, in sc zopet vrača na svoje staro mesto. Izletnikom, kateri odnašajo lepe spomine iz starega kraja, kličemo: Srečno pot in na skorajšnje svidenje!
■^-Romanje h Kozinijanoiu na Krko. Kozmi-jagi«. lo čudno ime je skovala ljudska govorica iz imen dveh bratov, svetnikov, sv. Kozina in Damijana, ki sta bila v Arabiji nekdaj zdravnika. Zato so nekdaj cclo zdravniki imeli v Ljubljani svoje društvo sv. Kozina in Damijana. In največ za zdravje se jima zato pridejo priporočat romarji na božjo pot na Krko. Starodavna je ta božja pot, ničmanj stara kol samostan Mih menihov« v Stični. Ti so dolgih 500 let oskrbovali to božjo pot, sezidali lepo cerkev, ki ima 8 oltarjev in jc takrat imela 22 podružnic. Opešala pa je ta božja pol, ko je cesar Jožef menihe iz Stične pregnal. — Romarski shodi so na Krki * selej po Vel. Šmarnu, prve tri nedelje po vrsti: prvo nedeljo pridejo nemški Kočevarji; drugo nedeljo pridejo Gorenjci, teh pride največ; treljo nedeljo pridejo Dolenjci in iz okolice. Z vlakom gredo romarji iz Ljubljane » ob I ali ob 7 zvečer do Stične (14 Din), od tu ! pa s poštnim avtom do Krke, ali pa gredo pol-' drugo uro peš do Krke, če gredo iz Ljubljane ob
1 štirih. Spotoma si ogledajo starinsko cerkev na Muljavi in Jurčičev dom. Nazaj v Ljubljano pridejo romarji z vlakom ob osmih iu Iričetrt zjutraj. Tudi s lovornim avtom, ki si ga romarji sami naročijo, se jih pripelje več skupaj naravnost od dotna ixjzn<> zvečer na Krko iu zjutraj zgodaj nazaj. Veliko jih gre na Krki pogledat ludi v prostorno i jamo nad izvirkom Krke. Večinoma gredo ro-! marji vsi na Krki k sv. obhajilu. Kateri pa pridejo •na božjo pot Bogu napol«, takih romarjev si na Krko ne žele!
+ Pričetek šolskega leta na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Dijaki, ki hočejo polagali popravni izpit, morajo vložili prošnje do 25. avgusta. Popravni izpiti sc vrše od 26. avgusta dalje po redu, ki ie objavljen na uradni deski. Vpisovanje se vrši L. 2. in 3. septembra od 9 do 12; vpisovanje za L letnik v ravnateljevi pisarni, vpisovanje za II., III. in IV. letnik v učilnici IV. letnika. V I. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili 4 razrede gimnazije (realne
i trimnaziie, realke) z nižjim tečajnim izpitom ali
4 razredi meščanske šole s končnim izpitom. Učenci meščanskih šol. ki so položili končni izpil z odličnim ali prav dobrim uspehom, polagajo dopolnilni izpil samo iz nemškega jezika, oni učenci pa, ki so položili končni izpit z dobrim uspehom, polagaio ves dopolnilni izpil, I. j. iz i slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z ! rrec^raliin in h matematike v obsegu programa i III. in IV. gimnazijskega razreda. Učenci, ki so j dovršili četrti razred gimnazije (realne gimnazije, ; realke) ored šolskim lelom 1020-30, se sprejmejo ' brez nižjega tečajnega izpila. Ravnateljstvo drž. I frg. akademije.
ir Vpis dijakov na državno tehniško srednjo šolo v Sarajevu fodsek za lesno industrijo). — 4 razrede gimnazije, realke ali meščanske šole t nižjim tečajnim oziroma z zaključnim izpitom. Vpisovanje ho nd I. do 5. septembra v ravnateljstvu. Pismene prošnje, kolkovane s 5 Din, naj se lakot pošljeio.
ir Mrtvec v Savi. Dne 13. I. m. so našli v tolmunu za Savo (v Zatonu) pri Krškem mrtvo moško truplo. Ncznanec nima pri sebi nobenih dokumentov. Slar mora bili 45 55 let. Na glavi ima prebito lobanjo. Komisijski ogled ie ugotovil,
da je vtopljeuec umrl nagle smrti, nabrže od kapi.
Truplo leži v mrtvašnici na mestnem pokopališču.
•fc Darilo. Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani ie naklonila Novinarskemu I društvu v Ljubljani znesek Din 200. . Iskrena hvala! ir Odda se 6 mesečni deček za svojega. Po-
izve sc v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica.
* Vreme v državi. Včeraj je divjala nad Ljubljano silna nevihta, spremljana z gromom. Popoldne pa se je nebo naenkral zjasnilo. Ob 7 zjutraj | je bilo stanje tole: barometer je kazal 756.3 mm. termometer 12 do 16.8 "C, veter južnovzhoden, 6.0 mm dežja. V Mariboru je pričelo ob 7 deževati. Baromcler je kazal 765 mm. termometer pa II do 20 "C, zahoden veter, popolnoma oblačno. V Zagrebu ie kazal barometer 756.6 mm. termometer
12 do 21 "C, veler južnovzhoden. popolnoma oblačno. 2 mm dežja. V Belgradu ie kazal baromeler 758.8 mm. termometer 0 do 21 "C. mirno, pooblačilo. 2 mm dežja. V Sarajevu je kazal barometer 750.1 mm. termometer 0 do 22 "C. veler i vzhodnojiižnovzhodeii. pretežno oblačno. V Skoplju 1 je kazal baromeler 760.6 mm, termometer 11 do
Zemeljski usadi na Jesenicah rušijo naprej
Se ena hiša izginila
Novakova hiša opoldne, preden se je porušila.
Jesenice 16. avg.
Dodatno k našemu zadnjemu poročilu o katastrofi, ki se je pripetila na Murovi prošli Četrtek sporočamo, da se je že med peto in šesto uro popoldne privalil iz hriba nov plaz ter v prah zdrobil Zimovčevo hišo, nato jo pa zagrnil s pršijo in kamenjem, lako, da danes nili sledu ni, kje je hiša stala. Zemlja se še neprestano useda ter vali v dno in na raznih krajih so se prikazali studenci, katerih preje na dotičnih mestih ni bilo.
Sedaj je ogrožena še hiša tovarniškega delavca g. Šnajdarja, katero je pa itak že prejšnji teden izpraznil in stanuje pri sosedih. Tudi poleg sloječa gospodarska poslopja so včeraj v nedeljo deniolirali, da lako v.saj nekaj lesa rešijo, ako že drugo ne.
Pri hiši g. Novaka (pri kateri pa jc domače ime Grolja, nc pa Glorija, kol je bilo to pomotoma javljeno v »Slovencu«) so v nedeljo celi dan reševali izpod ruševin, kar je pač bilo mogoče oteli.
Omenjeno bodi tudi, resnici na ljubo, da po-•estniki, katerih hiše so bile ogrožene, niso bili od nobenih strani na pretečo nevarnost opozorjeni, ln tudi na njih vlogo, pred kakimi štirinajstimi dnevi, ker so sami uvideli nevarnost, niso do dnava nezgodo prejeli nobenega odgovora. Hiše so torej •vakuirali na lastno inicijalivo tako, da so se nekateri celo norčevali iz njih, češ, le čemu toliko bojazni. Da pa jo bila ta bojazen upravičena, se je pokazalo v četrtek, ko je zemlja zagrnila k sreči ie izpraznjene hiše. Gotovo pa bi bili lastniki teh hiš lahko rešili mnogo več, ako bi bili na mogočo katastrolo opozorjeni pravočasno.
Na praznik je bilo na Jesenicah menda vse, kar spada pod radovljiški okraj. Od vseli strani so prihajali ljudje z vlaki, kolesi, avtomobili in peš. Vsakdo je hotel videti kraj nesreče na svoje oči. Zal, da so bili mnogi tako brezobzirni, da so, ne meneč se za škodo, poteptali travnik in njive, dasi
Novi krški zvonovi
Novakova hiša ob 3 popoldne, ko jo je porušilo.
bi se bili prav lahko izognili temu. Murova golovo še nikdar ni bila tolikokral fotografirana kot v četrtek in včeraj na praznik, ko so prihajali amaterji nalašč v la namen od vseli strani ler postavljali svoje stative, kjerkoli so mogli v bližino nesreče.
Tudi novi tovarniški ravnatelj g. Dostal je fotografiral vsako zrušeno hišo posebej, pred katero je postavil lastnike. Gotovo je, da bo gospod ravnatelj, ker so vsi prizadeti tovarniški uslužbenci skrbel, da dobe ponesrečeni primerna stanovanja, kajli jesen, ni več daleč, zime pa so na Jesenicah dolge.
Električno omrežje je bilo seveda tudi prekinjeno, ker je plazovje porušilo drogove lako, da je bil v noči na petek ves zapadni del Jesenic brez električne razsvetljave. Že v petek pa je bila zveza po prizadevanju g. N. zopet upostavljena. Daljnovod visoke napetosti pa je Se vedno v nevarnosti, da dva do trije drogove izgube tla.
Rekljnova hiša, ko jo skala ruši. Na levi v ozadju ogromna skala.
Električni tok ubil 20 letno dekle
Celje, 1(5. avg.
Iz Rimskih loplic nam poročajo: Včeraj popoldne, na Marijin praznik se je pripetila tukaj okrog 17 težka nesreča, ki je zahtevala mlado življenje komaj 20-letne Marije Zupanove iz Rimskih loplic. Zupanova je šla popoldne v spremstvu priletne sosede Jožefe Trglav na sprehod. Mimogrede sla si hoteli ogledati pravkar dograjeno novo kopališče. Pridružila se jima je še večja družba domačinov. Ko so si ogledali kopališče in bazen zunaj, so stopili na hodnik. Ogledali so si notranjščino stavbe, nato pa se podali na drugem koncu iz kopališča. Nande Mlakar, ki je stopil prvi s hodnika, se je nevede dotaknil električne žice, ki 'je visela z droga in ležala na tleh. Slreslo ga je. nakar je opozoril za njim idoče, naj na žico pazijo. Tudi Stefi Rozmanova, trgovska vajenka v trgovini Ti-čar, je še srečno prišla mimo, dasiravno ni mislila na nevarnost. Jožefa Trglav in Marija Zupanova sta hodili druga poleg druge zadaj in sta ludi obe hkrati stopili na električno žico. V trenutku je napetost 220 voltov podrla obe na tla, vendar je Jo-žefo Trglav vrglo daleč vstran, tako da je dobila sicer težke opekline po telesu, vendar je ušla gotovi smrti. Ponesrečena Zupanova pa se je zapletla med žico in se ji je ovila okoli nog in rok ter čez prsa. Skušala se je rešiti, toda bilo je prepozno.
Boreča se smrtjo, je Ie liho zaklicala: »Pomagaj L', nakar jo omahnila še z obrazom na žico in takoj nato izdihnila. Nesrečna žrtev se je borila s smrtjo približno osem do deset minut. Zupanova je hipoma počrnela po vsem obrazu. Mlakarja in nekega kleparskega pomočnika, ki sta ponesre-čenki lakoj priskočila na pomoč, je tok zagnal z vso silo ob zid. Vendar je Mlakar ostal docela nepoškodovan, kleparski pomočnik pa je dobil opekline po rokah. Jožefa Trglav se je le s težavo privlekla do doma, kjer leži težko poškodovana.
O dogodku sta bili obveščeni orožniški postaji v Laškem in Zidanem mostu. Orožniki so zaslišali ' priče, nakar so odredili prevoz ponesrečene Zupanove na dom, kjer so jo pozno ponoči položili na mrtvaški oder. Pogreb Zupanove bo v nedeljo, 17. 1. m. ob 8.30 dopoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče. Kako se je nesreča zgodila, še ni točno pojasnjenb. Zdi se pa, da so jo zakrivili otroci, ki so se malo poprej igrali na terasi novega kopališča in najbrže metali kamenje ob žico. Krivda je pa gotovo tudi deloma na elektrarni, ki ni zavarovala mest, ali vsaj s tablicami opozorila na nevarnost. Na licu mesta se je pričela zbirali množica ljudi.
Prvo pomoč ponesrečenki je nudil zdravnik dr. Hočevar iz Celja, ki se je slučajno nahajal blizu, a je mogel ugotoviti le smrt. O tragični smrti so bili takoj obveščeni tudi starši Zupanove, ki jih je izguba mlado hčerke leni bolj prizadela, ker je bila Marija že izučena šivilja in je s svojim zaslužkom pomagala pri domu. Nesreča pa je razburila ludi vso okolico, saj je bila Zupanova vsesplošno znana kot dobro in uslužno dekle. N. p. v m.l —■ Težko prizadeli rodbini pa izrekamo naj-iskreneje sožalje!
Koledar
Nedelja, 17. avgusta (10. pobinkoštna nedelja): Iliacint, mučenec; Juliana, devica. Zadnji krajec ob 1*2.31. Herschel napoveduje spremenhivo vreme.
Jutri: ponedeljek, 18. avgusta: Helena, cesarica.
Osebne vesft
Za častnega občana jc soglasno izvolila obč. uprava Št Vid nad Cerknico g. bana ing. Dušana Serneca v priznanje zaslug za to občino, ki si jih je stekel posebno za novo cesto.
Zlato poroko sla obhajala tc dni zakonca Martin in Marija Breznik pd. Retonia posestnika v Zrečali. Jubilanta sta še obadva čila in zdrava na duši in na telesu. Gratulantom se pridružimo še mi in želimo, da bi vzgledna zakonca obhajala šc biserno poroko.	„ .
Poročil se je včeraj v Ljubljani okrožni zdravnik v Mokronogu dr. Stane .Skulj z gdč. Nado Bezenškovo iz Ljubljane. - Obilo sreče!
Poroka: Danes se poroči v Skolji Loki g inž. Tone Komel iz Celja z učiteljico gde. Elo Blaznikovo iz Škofje Loke. Mlademu paru želimo obilo sreče!
= Poročila sta sc 16. avg. g. Ivan kosak, mehanik v Št. Rupertu in gdč. Rozalija Pucelj iz Loga pri Mokronogu Novoporočcncema želimo obilo sreče v novem stanu.	.
^ .. Poroki. Litijski učitelj Jože 1 a vzel) se v? poročil z Majdo G r u b a r j e v o iz Litije. Poročne obrede je izvršil domač katehet Vinko Lovšin. -- Na Brezjah je bil poročen železniški strojevodja Avgust Kovič iz Murske Sobote s šolsko upraviteljico Leopoldino Plcvelj iz Jev-nice pri Kresnicah. Novoporočencem kličemo: Bog daj srečo!
= Iz vojaške službe. Napredoval je v cm peli. kap. I. ra/r. števši od 17. decembru 1920 kapetan II. razr. Borislav Babič: v aktivno službo sta prevedena rezervna peh. podjjoroč-nika Milan šegan in Viktor Lavš ter vpokojen jc v topniško-tehničnem zavodu v Kragujcvcii roj. drž. mojster Avgust Cetin, uradnik I. skupine 111. kategorije.
Novi grobovi
^ Misijonski brat Štefan Trccck jc umrl v soboto, 16. avgustu, dopoldne v misijonišču v Grobijah. Pogreb bo v ponedeljek, 18. avgusta ob 9 dopoldne. Bodi mu Bog milosti jii v!
■f V Ljubljani je umrla gospa Terezija Zupančič, soproga vpokojenega drž. sluge. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 4 popoldne s Sv. Jakoba frga 8.
+ V Tržiču je umrl tovarnar g. Charles Molinc v visoki starosti 78 let. Pogreb bo v ponedeljek na evangeljsko pokopališče v Ljubljani.
N. p. v m.l
Mala kronika
+ Osmina po t K0SP- Pro[- R°reiiti bo v ponedeljek 18. avg. ob 9 v glavni kapeli Zavoda Sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano.
•k II. skupne duhovne vaje za duhovnike, ki se, kot razglašeno, vršijo v dneh 25. do 29. avgusta 1930 v mariborskem Dijaškem semenišču, bo vodil č. g. Ludvik Savel j C. M. iz Ljubljane, ki uživa v lavantinskih duhovniških krogih sloves solidnega i ii priljubljenega asketičnega govornika in voditelja. Prijave za udeležbo jc nasloviti pravočasno na kn. šk. lavantinski ordinariat. Eventuelne želje glede nastanitve v posebnih sobah, naj se pošljejo naravnost ravnateljstvu Dijaškega semenišča, ki bo rado ustreglo, kolikor je pač mogoče.
-A- Sprejem naših izseljencev-izletnikov iz Francije na Jescnicah. Dne 26. t. m. ob 9.50 pride s posebnim vlakom okoli 400 naših rojakov-izscljen-cev iz Francije na poset domovine na Jesenice. Družba sv. Ralaela za varstvo izseljencev jim priredi ob navedeni uri na Jesenicah slovesen sprejem ob primerni pogostitvi. Slavno občinstvo, posebno ono na Jesenicah, se s tem vabi k obilni
Mirsiiiiii is zobe
DR. 101l KRAIGHER
Krekov trg 10 Kopel vedno ordlnlra
Krško.
Preteklo nedeljo nam je preč. gosp. stolni dekan kanonik Ignacij N a d r a h posvetil tri nove zvonove, ki bodo v linah zopet prepevali v čast božjo.
Stare zvonove nam je pobrala vojska. Na sliki vidimo žalostni prizor, kako so vojaki 1. 1917. metali zvonove iz lin slovenskih cerkvenih zvonikov. Le vaška otročad je tedaj pasla svojo radovednost, starejši ljudje, vkolikor niso bili v vojski, pa so se umaknili tem prizorom, polni žalosti. Prihoda novih zvonov in njihove posvetitve pa se je udeležila vsa fara na najslovescjši način.
Lepo sevajo iz obeli slik tačasna čustva vernih Slovencev.
ftaj pravite ?
Danes z menoj gotovo ne boste zadovoljni, ker sle Vi menda zelo napreden gotpod, jaz pa te stare sorte človek, ki časih smatram za napredek to, kar se modernim Slovencem zdi skrajna reakcija, za propadanje pa to, kar sodobni iusopiri označujejo kot največje pridobitve kulure. Jaz torej »e s tako-zvonim tujskim prometom v datiuinjem obsegu tn oblikah nikakor nr morem sprijazniti, čeprav pravijo, da prinaša našem* narodu ogromne milijone in jih bo s časom ie več. Ah pa se je kdo ie kdaj vprašal, ali se narodna in moralna škoda, ki jo prinaša s seboj, da odtehtati s suhim zlatom, naj bi <l<i bilo tudi na centef Toda. naj bo, kar mora bili; uluvno je danes denar, dobiček, blagostanje, naj bo kupljeno še s toliko ceno. Vendar pa »i ne morem kuj, da ne bi omenil, kakšno škodo prizadeva moderni htrteem, izletništvo, kampiranje in tujski naval naravi kot taki — kako intemaeiimali-zira narod »m ga oropa marsikatere narodne moralne vrline, o tem, k tik m- rečeno, sploh nočem lotili, ker bi pomenilo toliko ko metali bob v steno. Torej naravi kot taki! Hodil sem po neki soteski v Sloveniji ie davno pred vofm\ ko se nikomur o njej še sanjalo ni, dasi ni več ko dve uri od Ljubljane. Takrat pač ni bila še o modi — hvalabogu! Bila i>-divja, deviška, neizhojena kakor je prišla i: Stvarnika. Danes že ni več tako, dasi spacli ; vedno med bisere naše dežele. Zdaj si pa pre .-stavite, da bi se začela zanjo delali reklama, kaj bi v najkrajšem času iz »j« postalo? Avtomobilska cesta mi obe sireni, izkušena struga, morebiti še park vzdolž po telem toku, en hotel ob vhodu, drugi ob izhodu, cmes dve oštariji meslo studenca, ki je zdaj; potem šotori, ostanki jedi, trava, postlana s papirjem po izvestni rabi, bazenčki zn kopanje, dra-žestne dume v zadnjih kopalnih oblekah, pavtljtmiki z večburonimi marelmni, five-o clook-čaji z golimi udeleženci, raziran naravni gozd, zvečer lampijončki, smrad bencina in ropot avtov — z Bogom, lepa soteska s svojo bisernočisto vodo, ribicami in raki, globokim gozdnim mirom, ki gu prekinja lupatam ptičji krik ali žgolenje; z Bogom neizhojena stezica in preprosta brv pa časih splašena srnica, ki smukne skozi goščo in pa romantični ogljar, pri katerem počivam, potem ko sem se napil, leže na trebuhu, iz čistega studenčka, ki lam leče čez stezo mimo! In tako povsod, kamor rekloma napelje potok človeških bitij iz prestolnega mesta ali pa iz tujine! Vjemu sledi smrt naravne lepote, ki jo nadomestijo iivi in mrtvi produkti civilizacije, in lo v imenu — izpočitka živcev, vposlavilve zdravja iu uživanju narave.' Bučno narobe je potem! Bil sem nekje na oritnicali, kjer ni nobenega živega bitja is mesta, 'u je prišel lak ljubitelj utirane, itn bi se napravila »reklama za ta divni kraj.. — .Bog obvuri la kraj,* sem rekel, pred toliko nesrečo!*. Vidite, tak va-sadnjak sem jaz,	Vai prijatelj.
Ljubljana
t
26 "C, vzhoden veter, jasno in 1 mm dežja. V Splitu je kazal barometer 707.5 mm. termometer lb do '22 "C, vzhoden veter, poloblačno, 10 mm dežja.
ir Otvoritev planinske koče nu Boču, Ail-
na podružnica SVl) \ Poljčanali, ki jc šele pred dvema mesecema postavila na lepi razgledni točki na Bočn 20 m visok razgledni stolp, je v zadnjem času dogradila nedaleč od stolpa planinsko kočo. Slovesna otvoritev bo v nedeljo, dne 17. t. m. Ob tO je pridiga in sv. maša pri Sv. Miklavžu, ki jo služi domačin prof. Al. Reznia.ii. Po maši odhod h koči in okoli 12 slovesna blagoslovitev,' .ki. jo izvrši znani planinec g. župnik Cilenšck i/. Poljčan. Popoldne se bo vršila na trati pri Sv. Miklavžu, ljudska veselica. Planinski prijatelji, pridite tako številno kot ob blagoslovitvi stolpa! Poskrbljeno je za vse,
ir Konjsko preinovanje v Beltincih se bo vršilo za okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava v torek 19. avgusta t. 1. ob 10 dopoldne.
ir Nova založba v Ljubljani bo v svojih novo urejenih prostorih otvorila tudi antikvariat za šolske knjige, zato že sedaj kupuje untikvnrične šolske knjige, ki so po predpisih v rabi,
ic Perutninarstvo. Sestavil A. Siivnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 40 Din, v platno 00 Din. knjiga obsega 174 strani, je bogato ilustrovuna In lično opremljena. V lahko umljivi besedi opisuje pisatelj vzgojo perutnine ruzuili pasem, du se perutninarstvo povzpne do večje dobičkanos-nosti tudi po naših krajih. Zelo važno je |mi-gUivje o kurjih boleznih, ki obsega vnunje in notranje bolezni, ter razne nezgode in razvade. Dalje, kako zdravimo bolno Kuretino. Knjiga jc sestavljena |h> raznih virih in z veliko marljivostjo. Vsi rejci in ljubitelji perutnine naj si nabavijo to izvrstno knjigo.
iT Žohni zdravnik dr. Ivan Ohluk so nahaja še na dopustu in se vrne šele v torek 10. avgusta.
ir Gospa, od Vas je odvisno, du si olajšate težko pranje! Kupujte dosledno pravo Terpen-tiliovo milo Gazela in overili se boste, dn govorimo resnico.
ir Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega Slovenca«,
ir Kamere in foto potrebščine. Cenik se dobi v Jugoslovanski knjigarni (oddelek za ličila in foto) brezplačno. Razne kamere in vse potrebščine za fotonmnter,je so stalno v zalogi.
ir Sanatorij v Mariboru. Gosposko 49. telefon 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko solnce, diaterniiju. tonizntor). Lastnik: Primarij dr. černlč Mirko, speci ju lisi za kirurgijo.
ir Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskeni podjetju Kranjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
* Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih! >Dom slepih« ima položnico 14.672.
lli fe ll« liTlIl
spec. za žen. bolezni in porodništvo ne ordinirn od 15.—28. avg.
ir Pri bolečinnli v želodcu In črevlh ter
prebavilih navaja uporaba naravne >Frnnc Jo-■ef-grenčice prebavila k rednemu delovanju ln S tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strofcovnu mnenja poudarjujo, da sc jc pokazala »Franz-josef« vodu posebno koristno pri ljudeh, ki se prcmiilo gibljejo, »Frnnr.-Joset«-grenčtca se dobiva v lekarnah, v drogerijah ln apecer. trgovinah.
Ples po žici
Drsna |>rud«kujn akrobata na iiei.
Ljubljana, 16. tfvgusta.
Ljubljana ima spet svojo senzacijo. Topot senzjielja — hvala lkigu — nima svojega Izvoru v kakšni kriminalni aferi ali v kakšnem družabnem škandalu, marveč temelji v čisto poštenem In dostojnem produclranju svetovnoznanega akrobata prof. Arturja Strphschneiderja na žici,
Že v četrtek, 14. t. m, so kakih 25 metrov visoko nad Vegovo ulico poleg Kongresnega trga napoti močno žico od podstrešja drž, realke nu .sleme nasprotne hiše tik Glasbene Matice. Ta glavna žica je obdana od dveh tanjših žic, ua katerima visijo številne žarnice za večorne nastopu. Pod Žico v globini jc razpeta mreža, ki naj bi predstavljala nekakšno varnostno napravo v izoglb eventualni nezgodi. Ta >varnostna naprava« pa je povsem iluzorna, je samo sredstvo za pomirjanje pu-. blike, kt je prepričana, da jo mreža zato tu, da prestreže morebitni akrobatov padec. Predvsem je treb« ugotoviti, da mreža »zavaruje« komaj dobro tretlno produkcijskega prostora in dti jo že neznatna teža mizice, ki jo na koncu ene svojih najtežjih točk akrobat spusti z žice, sumljivo razmnje in upogne ...
Prvi nastclp profesorja gimnastike Arturja Strohschneiderja se je vršil v četrtek ob 0. popoldne. Z nekakšno prirojeno skepso so čakali zbrani, kdaj so pojavi akrobat iO s kakšno atrakcijo bo utemeljil svojo Sirokopolezno reklamp. Ko sc je akrobat pojavil na strehi poslopja, se .je množica sunkoma zazibala in oči vseh so se kritično uprle vanj. Ko je stopil na vrv in Jel po taktu godbe 7, nenadkriljivo spretnostjo, eleganco in sigurnostjo stopati po žici — si je mahoma osvojil srca Ljubljančanov in postal junak dneva, z navdušenim ploskanjem iu odobrnvnnjem Je dala množica dušku svojemu zadovoljstvu. A to korakanje po 'žici z balansirno palico v rokah je bilo samo uvod v niz nadaljnih izvajanj drznega akrobata. Ljudem je zastajal dih, ko je akrobat jel stopati s hrbtom naprej, potem teči po žici — vse to po taktu godbe ler z nezmanjšano sigurnostjo In elastičnostjo. Nedvomno najlepša in posebno za otroke najzanimivejša točka programa pa je ona, v kateri nastopi akrobat preoblečen v lovca. V tej točki prof. Stroh-sehneider pokaže, da ni le nenadkriljiv mojster na žici, marveč tudi mojstrski strelec, Držeč puško samo z desno roko, strelja s točnostjo in zanesljivostjo najizkušenejšega lovca — balončke, ki jih odspodaj spuščajo v zrak. Pri tem sedi ali leži nn žici. Svoj popoldanski nastop je akrobat zaključil z nad vse lepo ln drzno produkcijo: spustil se je po vrvi v globino brez pomoči rok, viseč z.^lavo navzdol. Vrv .je imel ovito le okoli ene nog»> v rokah pa je vihtel državno trobojnico. Železa svoje vlrtuozno izvajanje orkan aplavza in odobra-
vanja.
.....< d
Večerno predstavo si je prišla ogledat ogromna masa ljudi. Atrakcija večera je bila točka, v kateri nastopi akrobat kot gost, ki so povabi sam: sredi žice postavi stol in mizo, sede, pogrne mizico z belini prtičem, vzame iz jniznlce krožnik in jedilno orodje — ter večerja. Navrh jzpije kozarec niulinovea In napije .množici, ki nemo strmi nad tem nečuvenim akrobatovlm pogumom. Zakaj: ena sama nepravilna kretnja —• In akrobat bt strmoglavil navzdol...
Tudi pri predstavah, ki so so vršile v petek, Je bilo navzočih več tisoč ljudi, Točk«, v kateri se je pogumni akrobat postav)! sredi žice nu glavo, nI bila več produkcija spretnega akrobata, marveč nad vso drzna, predrzna igra z življenjem In smrtjo.
Prof, Artur Strohschneider je po rodu Nemec ln nI več inlad. Po zunanjosti bi mu človek prisodil najmanj štirideset let, po elegunci in mladostnem zanosu svojih izvajanj pa prekosi vsakega dvojsotletntkn. Vsekakor mor« Imeti mož jeklene živce in čudovito prisotnost duh«, sicer ne bi dosego! le starosti..;
Dol dohodkov je določil invalidom.
0 Angleški pevci raznih londonskih pevskih društev, združeni pod umetniškim vodstvom slavnega dirigenta Arturja Faga, nam bodo podali v sredo 20, t. m, na svojem koncertu v Filharmo-nični dvorani v okviru sicer kratkega, nekaj nad eno uro trajajočega programa sliko zborovske glasbe velikega angleškega naroda. Izvajali bodo predvsem madrigale starejših časov, pa tudi modernejše samospeve, dueto in zbore. Del programa pa je določen narodni angleški pesmi bodisi iz Angleške ali Škotske, vsaka teh narodnih pesmi je tipična in ima popolnoma svoj poseben kolorit. Predvsem nas hočejo opozoriti slavni gosti na različnost stilu angleške glasbe. Obisk koncerta naj-topleje priporočamo,
O Radi slabega vremena se mestno kopališče v Mednem dne 17. avgusta t. 1. zatvori.
0 Tatvine v Ljubljani. V stanovanje inšpektorja tobačne tovarne Karola Hladkega v Langu-sovi ulici se je splazil v četrtek popoldne neznan tat in izmaknil iz nezaklenjene spalne sobe raz mize srebrno cigaretno dozo, vredno 400 Din, iz nezaklenjene kopalnice pa 400 Din vredno'budilko. — Izpred Faturjeve gostilne v Rožni dolini je neznan tat izmaknil vrtnarju Rudolfu Simončiču v petek pred polnočjo 500 Din vradno kolo. —■ Hlapcu Andreju Škofu na Viču je nekdo izmaknil par čevljev, vrednih 120 Din,
0 Lekarne, Mr, Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. — V ponedeljek: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, M. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof).
0 Leo-ovrntnlki še vedno na razpolago v modni trgovini Josip Podkrajšok, Ljubljana, Jurčičev trg.
0 Hlgijenlčno svetlo likan]« ovratnikov ln erila, kemično snaženjc vsakovrstnih oblek. — mane, Kolodvorska ulica 8.

Misli na to/
da se pri viharju in dežju najlažje prehladih Ravnal sc po tem
in varuj se prehlad. Tvoje geslo naj bo: pravočasno vzeti
Aspirin«
tablete.
Pazi pa na to: vsaki zavoj In | vsaka tablete nosi Boyer-jev križ.
ee
Sli
Maribor
□	Okrožni inšpektor dr. F. Scheubach s* je
vrnilz dopusta in je strinkam ob sptejemnih^nhadr' zopet na razpolago.	"»žilej-v;-
□	Ob veliki udeležbi vernega občinstva se je vršila včeraj običajna vsakoletna Rokova procesija, ki je po jutranji sv. maši z blagoslovom šla iz bazilike Matere Milosti k Devici Mariji v Brez-jek. Procesijo je ob asistenci vodil župnik o. Va-lerijan Landergott. Ob tej priliki se je zbralo v smislu starodavnih tradicij, ki segajo v ono dobo, ko je dravskopoljsko prebivalstvo silno trpelo radi kuge, pri Devici Mariji v Brezju obilo kmetskegn ljudstva iz sosednjih župnij, dočim »e je petkovih žegnanjskih slovesnosti udeležilo v pretežni meri občinstvo iz mesta.
n 10. X. 1920 — 10. X. 1930. Poseben plebiscitni odbor, v katerem so predstavniki vseh mariborskih kulturnih in narodno obrambnih društev, vrši predpriprave za desetletnico koroškega plebiscita. V petek se bodo Sirom lavantinske škofije brale maše zadušnice za padle koroško junake; istega dne bodo tudi spominske seje občinskih zastopstev. Zvečer bo v gledališču spominska predstava; vprizori se izvirna žaloigra v 3 dejanjih, ki se nanaša na naš Korotan. V soboto zvečer nastop 150 pevcev na Glavnem trgu s koroškimi narodnimi pesmimi ter slavnostna akademija v unionski dvorani. V nedeljo dopoldne mogočen narodni zbor v Ljudskem vrtu, združen z Impozantno vprizoritvijo obreda umestitve koroških vojvod, Na sličen način se bo obhajala 10-Icjnica koroškega plebiscita tudi drugod.
□	Lekamarska afera. K zadevni notici v petkovi številki dodajemo, da ni bilo proti nikomur izmed ostalih mariborskih lekarnarjev uvedeno sodno postopanje, ampak so bili nekateri kaznovani samo disciplinski, t. j. z opominom oziroma 7. ukorom. Priznanja in pripombe vredno pa je, da je ob priliki uvedbe preiskave od strani OU.ZD v svrho ugotovitve sestave posameznih zdravil, ki so se izdajala strankam na recept OUZD, prejel lekarnar Kfinig, lastnik lekarne pri Mariji Pomagaj posebno pohvalo.
□	Velika množica ljudi ie pospremila ob 4 popoldne tragično umrlega Viljema Rebernaka na njegovi poslednji poti. Med številnimi pogrebcl ter pokojnikovimi sorodniki in znanci je bilo opaziti magistratnega svetnika Rodoška, ki je zastopal mestno občino, višjega mestnega zdravnika Wank-miillerja In druge magistmtne uslužbence, Polno-številno so bili navzoči nameščenci mestnega električnega podjetja. Pred mrtvašnico In ob grobu je svirala žalostinke godba »Drava«. Ob priliki pogreba j* bil mestni avtobuini promet na Pobrežju radi velikega navala pojačen,
□	Smrtna kosa. Karollna Korent, hčerka ban-skega cest«r|a, Koroška 130. Pogreb js bil včeraj ob četrt na 17 na magdalensko pokopališče, — Jožef Oman, zvanlčnik drž, žel,, star 40 let, Mel|-ski hrib 6. Pogreb bo jutri ob 16 iz bolnišnice .nn
magdalensko pokopališče.
»ribortki posestnik ter lastnik ga-stilne »Pri lipi« v Gregorčičevi ulici Ivan Rajko.
□ Umrl je včersl popoldne v starosti 61 let splošno znani mariborski posestnik ter lastnik ga-
Pogreb blagega pokojnika, ki je bil v Marihoru splošno man, bo jutri, v ponedeljek ob 17 i* kapele na mestnem pokopališču na Magdalensko po.
kopališče,
□ Napredovanje ▼ mariborski kasnllnlci. Napredovali so! višji ravnsUij Nikoli, Vrabl v 4« !.,
preglednik Albert Zavodnlk v J, H„ paznik Ivan Lipovž v t, skupino poduradnlkov, paznik Miha 1 Rngolič in Miroslav Filipftič v 2. skupino podurad-nikov, paznik Andrej Curl v 1. skupino služiteljev.
Poldni večer z godbo
bo razvedril po težkem dnevnem delu tudi Vas. Glasba doma je pravi blagoslov. Res dobrih in dragocenih glasbenih instrumentov dobite pri nas v veliki izbiri in poceni. Zahtevajte naše brezplačne tiskovine in kataloge, našli boste gotovo to, kar bo za Vas.
MEINEt & HEROLD
Tvornica glasbenih instrumentov, prodajna podružnica Maribor št. 102-B
□	Poslovilni večer so priredili v petek zvečer pri Orlu ambulančni uradniki pošte Maribor 2 splošno priljubljenemu višjemu pristavu Blažu Ur-kušiču, ki odhaja v Skoplje. Višji pristav Urkušič je znan tako pri svojih predstojnikih kakor stanovskih tovariših kot zelo vesten in odlično kvalificiran poštni uradnik; želimo mu na novem službenem mestu najlepših uspehov.
□	Iz dneva v dan: v temi... Zadnje dni ni
v Mariboru nič kaj prida z električna razsvetljavo; na Veliko Gospojnico zvečer so zopet prekinili tok, in to v eni uri kar trikrat. Nerazumljivo prekinjanje toka od strani falske elektrarne ob najneznatnejši nevihti zbuja občo nejevoljo; zlasti so pri tem hudo prizadeti lastniki industrijskih obratov ter kavarnarii in gostilničarji.
□	V mariborski okolici, zlasti v Slovenskih goricah, je tudi letos sadna letina zelo dobra. Sirom Slovenskih goric se vršijo v zadnjem času tečaji s predavanji o sadjarstvu in potrebi snovanja sadjarskih zadrug, ki Imajo v tukajšnji Štajerski sadjarski zadrugi svojo mntico. Ugodna kupčija s sadjem, ki se je že pričela, utegne lajšati težke gospodarske brige in skrbi, ki telijo našo okoliško kmetstvo in viničarstvo.
□	Ob vsakem vremenu se vrši danes ob 17 tekma za pokal JNS Ilirija : Maribor, Sodnik bo iz nevtralne cone — g. Ochs iz Celia. Razen tega: ob 9 dopoldne na Mariborskem igrišču prijateljska mladinska tekma »Maribor« : »Rapid«; ob 10 rez. »Maribor« : »Železničar«; ob 15.30 odločilna tekma za mladinski ilirijanski pokal »Ilirija« : »Železničar«,
□	Truplo nsinane utopljenke, približno 30
let stare, so našli v Haidošah pri Slovenji vasi. Je podolgovatega obraza in kostanlevih las. Na sebi Im« plavo krilo, bele nogavice in visoke čevlje.
H Četrtkovega spre|ema čehoilovnkov sta se
udeležila kot zastopnika tukajšnje Jč lige podpredsednik svetnik Knop in tajnik inž. Leben; razen tega je bilo pri sprejemu navzočih tudi 12 mariborskih Čehov. V toliko »popolnjujemo tozadevno poročilo v petkovi številki.
P Bol) slabo zaloten je bil včerajšnji trg; predvsem radi deževnega vremen«, Slaninarji so pripeljali n« 26 vozovih jedv« 49 inklanih svinj; kmetje pa 114 vreč krompirja, 19 čebule, 18 pšenice, 4 rit, 14 ječmena, 22 ov»», 20 koruze, 4 ajde, 6 prosa In 7 liiola. Na perutnlnarskem trgu: 58 kako!!, 728 pUč»nr«y 4f, rae |n 28 gosi. Na sadnem trgu so bile sledeče cenei jabolka 4—6, hruške 6—10, slive 4—-10, breskve 16—18, marelice 18, grozdje 8—-16. Tudi »o organi tržnega nadzorstva zapelnili včeraj večje količine gnilih gob.
□	Izmera mesta prav zadovoljivo napreduje; izmerna dela so na levem bregu že zaključena ter se sedaj nadaljujejo v magdalenskem predmestju; zaključila se bodo bržčas že koncem septembra. Maribor se bo lahko ponašal s popolnoma točno katastrsko izmero.
□	Jubilejna predstava bo obenem prva predstava zvočnega filma »Pevajoči norec«, ki se predvaja v dneh od 30. t. m. pa do 6, septembra v tuk. Grajskem kinu. Bo to 25. kulturni film, ki ga v Mariboru predvaja tukajšnja Prosvetna zveza.
Celje
& Pasijonske igre. na Politeli so je v četrtek H- julija zvečer udeležilo okoli 200 domačinov, na Marijin praznik popoldne pa okoli 500 oseb, večinoma iz okoliških župnij. Mnogo jih je moralo oditi, ker je zmanjkalo prostora. Tretja predstava se vrši danes popoldne ob 3. Po možnosti prinesemo v eni prihodnjih številk strokovno oceno.
Samomor mladeniča v mestnem vrtu.
Včeraj dopoldne se je raznesla po mestu vest, da so našli na neki klopi v mestnem vrtu mrtvega mladeniča. Stvar .je bila sledeča: Okoli tri četrt na S zjutraj je šla Kurica Gl iz Lise preko Ikzv. Reiter-berga proti meslu. Ko je prišla po gozdni poti nad mestnim parkom do klopice nad godbenim paviljonom, je z grozo opazila na klopici človeka, vsega v krvi, ki mu Je glava visela s klopi. Tekla je v mesto in javila stvar policiji. Takoj se je napotil v mestni vrt višji pol. nadzornik Š0110 z višjim stražnikom Mušico, ki šla res našla prizor, kakor ga je opisala Otova. Mladenič je bil mrtev, poleg njega na klopi pa je ležal okrvavljen samokres kalibra 7 mm, kakor so jih rabili v avstrijski vojski. Pri natančnejšem pregledu stu našla pri nesrečnežu kup korespondece in še 6 neizstreljenih nabojev. Iz korespondence sta dognala, da je nesrečnež 18 letni dijak srednje tehniške šole v Splitu, Franjo Nerad, sin obče spoštovanega stavbenega mojstra g,'Nerada iz Aškerčeve ulice 10. Kakor pripovedujejo prijatelji, je bil rajni žo ves zaduji teden nekam čudnega obnašanja. Še v petek zvečer se je nahajal v kavarni Merkur«, kjer sp nekateri opazili na njem nekaj kot znake neprisotnosti. Iz kavarne Je oČividno odšel v mestni vrt in izvršil usodno dejanje. Poklicani zdravnik dr. Rebernik jo namreč ugotovil, dn je morala smrl nastopiti že pred kakimi 8 urami. Ubogi starši so z nesrečnežem izgubili sina — edinca.
0 V celjski bolnišnici sta umrla: V četrtek dne 14. avgusta 40letna Marija Gajšek, žena pro-govnega delavca iz Slivnice pri Celju. Dne l!i. avgusta 2 letni Habjan Srečko, sinček čevljarskega pomočnika iz St. Pavla pri Preboldu. N. v 111. p.!
® Nov prometni red. V zvezi z začasno za-tvoritvljo Krekovega liga je mestno načelstvo odredilo, da se vrši do liadaljnega ves dovoz v smeri na kolodvorsko skladišče iz krajev preko Mariborske ceste in Zavodne po Kralja Petra cesti, Glavnem in Slomškovem trgu, Kapucinski, Razlagovi in Vrvar-»kl ulici. Vozniki iz Savinjske doline morajo za dovoz uporabljati zvezo Ljubljanska cesta, Dečkov trg, Gosposka ulica ter preko Slomškovega Irga dalje do kolodvorskega skladišča. — Prazni vozovi se pa vračajo preko Vrvarske in Razlagove ulice oziroma event. Kocenove ulice iu Aleksandrove ulice na Kralja Petra cesto. Ulica Malije Gubca je do na-daljnegu zaprta za vsak tranzitni tovorni promet.
Ranno ta mesec
ko je perila zopet na kupe, si pametna
gospodinja ležko pranje olajša le s pravim
terpentinovim rnilorn
GAZELA
Dobro uspeli koncert. Po dolgih letih je na praznik dne 15. t. m. nastopila v Kranju domača godba. Točno ob 11 je otvorila svoje prvi prome-nadni koncert in je neumorno igrala še čez 12. Strokovno oceno nastopa bodo povedali poklica-nejšj, konstatiramo pa lahko razveseljivo dejstvo, da je nudila kranjska godba v tem prvem tovrstnem nastopu več kot smo pričakovali in je bila soglasna sodba povsem zadovoljiva. Videlo se je, da ima godba dobrega in pravega voditelja in učitelja, pa tudi fantje so se brez izjeme potrudili in dobro odrezali. K dobro uspelemu koncertu god- | benikom častitamo in upamo, da nam v kratkem zopet zaigrajo.
Bled
Vse ugodnosti cenenega bivanja
Od 1. septembra naprej ie znatno znižane cene.
Prospekt dobite na zahtevo.
Trbovlje
Za delom, plačilo. Mladinski pevski zbor, ki fe v nabito polni veliki dvorani Društvenega doma v nedeljo priredil in zelo uspešno izvajal mladinsko opereto »Gozdna kraljica«, gre drugi teden za nekaj dni na počitnice v Savinjsko dolino peš, iz kraja v kraj. Veselje jim dela ponos, da so si te počitnice pošteno zaslužili, ko so se malčki s tako težko skladbo vadili cele šolske počitnice, ter so si po delu zaslužili tudi malo odmora. Ker so naši malčki res marljivi in so nam napravili že mnogo otroškega veselja, jim želimo srečno potovanje. — Danes, v nedeljo priredijo mladinsko opereto na Dolu pri Hrastniku, ob 10 dopoldne pa pojejo pri sv. opravilu v Hrastniku.
SK Amateur in ljubljanski SK Svoboda sta imela v nedeljo nogometno tekmo. Rezultat 5:1.
_ Pri tej priliki moramo pač grajati občinstvo,
ki se odteguje plačilu vstopnine na igrišče. Znati bi se moralo, da se naši športniki vzdržuiejo samo iz dohodkov tekem in kdor že hoče nastopati kot »drukar«, bi vsaj za to tudi nekaj žrtvoval. Športniki bi večkrat priredili enake tekme, ker pa se vstopnina ne plača od vseh, jim to ni mogoče.
Občina v stiski. Ker se občini ne nakazujejo potrebne davčne doklade, pride večkrat v stisko t denarnimi plačili. V takih slučajih si morajo občinski funkcionarji pomagati na razne načine, kakor s posojilom na lastna imena itd., samo da morejo plačati vsaj delovne sile. Ne vemo, kako pridejo nameščenci n. pr. v šolah do tega, da ne dobe svoje redne plače, prav pa tudi ni, da morajo občinski funkcionarji biti povod za hitra posojila. Ko bi se doklade redno izplačevale, bi bil tudi tu red, zakaj torej doklade zadrževati, ki občini pripadajo.
Kranj
Krajevni ogled električnih naprav. Kot znano, je v okviru velikopoteznega elektrifikacijskega načrta banske uprave Dravske banovine kot večji kompleks prva prišla na vrsto kranjska okolica. V poštev prihajajoče ozemlje, ki obsega 18 vasi, meji na eni strani na cesto proti Naklu, na drugi strani na cesto proti Kokri. Opetovane prošn;e raznih občin so sedaj dosegle rešitev in dolgo za-željena misel in potreba splošne elektrifikacije s 50%no razbremenitvijo s strani banovine je dosegla svoj definitivni razvoini stadij. Dolgo časa smo bili nejeverni Tomaži, če se je govorilo, da bo zdaj pa zdaj zasvetila elektrika, sedaj pa, ko vidimo pridne delavce, ki postavljajo drogove, verujemo v uresničenje naših želja. — »Kraniske deželne elektrarne« so dne 2. 8. t. 1. zaprosile za dovoljenje za gradnjo dajnovoda 20.000 Woltov od Naklega do Hotemaž, Bobovka in Kokrice za 7 zidanih transformatorskih postaj in za nizko omrežje v vaseh: Rupa, Primskovo, Gorenje, Ko-krica, Mlaka, Ilovka, Bobovek, Srakovlje, Tatine, Britof, Predoslje, Orehovlje, Suho, Milje, Visoko, Olševk in Hotemaže. Daljnovod visoke napetosti se odcepi na pare. št. 1448. d. o. Pivka od obstoječega daljnovoda Naklo—Kranj, ter ie projektiran v vzh. smeri proti Primskovemu. Pri križanju Kokre spremeni svojo smer proti sev. ter se v bližini Britofa razcepi zah. proti Bobovku in sev. vzh. proti Olševku. Zidane transformatorske postaje za učinek 20—50 KWA so projektirane: na Primskovem pare. št. 205., na Kokrici p. št. 176-1, v Bobovku p. št. 890, v Britofu p. št. 36, pri Miljah p. št. 1611, pri Visokem p 5t. 1074 in pri Olševku p. št. 200-202. Z ozirom na to prošnjo se razpisuje ogled projektiranih prog in obravnava na licu mesta, in sicer za dneve 27., 28. in 29. avg. t. 1. — V sredo dne 27. t. m. ob 9 se sestane komisija v Naklem in bo obhodila daljnovod od Pivke do Primskovega—Rupe ter krajevna omrežja: Bobovek. Kokrica, Ilovka, Mlaka, Srakovlje in Tatine. V četrtek 28. t. m. ob 9 se sestane komisija v Predosljah, ter bo obhodila ostali del daljnovoda visoke napetosti in krajev, omrežja v Predoslju, Britofu, Miljah, Suhi, Visokem, Lužah, Olševku in Hotemožah. V petek dne 29. t. m. se sestane komisija na Rupi in obide krajevna omrežja na Rupi in Primskovem, kjer se bo po končanem obhodu napravil zapisnik. Okrajno načelstvo obvešča vse interesente, da vlože even-tuelne ugovore najkasneje pri komisiji, fzvod načrtov, tehn. poročila ln seznam prizadetih parcel je na vpogled do dne obravnave pri okrai. na-čelstvu in v občinskem uradu v Predosljah ob uradnih urah.
^GLflZBA
osrečuje!
že jo slišite, prav posebno pa. če se sam z njo bavitel — Ni treba, da jc Vaš dom brez godbe! če stopite z nami v stik in si izberete kak po ceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in
breiplaini veliki katalog!
Dobavimo Vam direktno iz tovarne v Nemčiji odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na analov :
rkl: ' i •... ;»,!."•'*. s-1 *v-'
MEINEL&HEROLD
MARIBOR St. 102-B
Naše olepševalno društvo je napravilo na hrib >Kukovnico<, ki stoji med kolodvorom Bled-jezero in hotelom Triglav, lepo stezo skozi gozd, da bodo naši leloviščarji imeli na hribu lep razgled po okolici. In da bo kaj zabave, se bo v nedeljo popoldne pekel prešiček na ražnju. Povabljeni so vsi, ki se zanimajo za naš kraj. Vstopnina je prosta.
Cerknica
Spprt. Danes gre tukajšnji SK Javornik v I Novo mesto, da tam odigra prvenstveno nogometno | tekmo. Obilo sreče!	;
Jezero. Vsled dolgotrajnega deževja pretekli \ teden je jezero precej zalito. Voda še prihaja. Verjetno je, da voda letos sploh ne bo odtekla več, j ampak bo kar ostala do drugega leia.
Košnja. Povečini so ljudje seno že pospravili. Največ bi bilo treba kositi še po jezeru. Večina posestnikov jezerskih parcel še ni pokosila kravine. Sedaj, ko je voda zalila jezersko kotlino, je seveda nadaljnja košnja nemogoča. Za posestnike parcel na jezeru je to velika škoda.
Ceste. Večna pesem: ceste so v slabem stanju. Ceste sestoje iz samih jarkov Ob cesti, ki vodi na Jezero, stoje mnogoštevilni kupi kamenja in čakajo edinega rešenika — valjai, ki jo pa kar noče pri-lomastiti k nam. Cesta Begunje—Selšček, ki je del nove ceste Begunje—Sv. Vid n. C., bi bila tudi potrebna, da bi jo še pred otvoritvijo povaljali. Sedaj je pa stara cesta za promet zaprla, lako da morajo ljudje težke vozove voziti po novi, s kamenjem nasuti cesti, da se kolesa globoko vdirajo v tla in taku kvarijo vozove in cesto. Cesla proti Staremu trgu je pa sploh v obupnem stanju vsled velikega prometa. Okrog Martinjaka je cesla taka, da skoro ni več mogoč prehod. Skrajni čas je torej, da dobimo valjar nazaj, ker drugače bodo ceste tako pokvarjene, da jih bo treba z. veliko večjimi stroški popravljati. Ljudska želja je pa, da bi valjar kar vedno brodaril po naših cestah. To se bo sicer težko zgodilo, odveč bi pa ne bilo. Torej: valjar — pridi!
Izgubil je nekaj denarja in še nekaj drugih listin hlapec g. gostilničarja Remžgarja iz Žirovnice, in sicer od Rakeka do Žirovnice pri Cerknici. Pošten najditelj naj ga odda lastniku g. Remžgarju v Žirovnici.
1.	skupina: t. Redlušek Ivan (Disk) 7:01.2,
2.	Petrovčič Anton (Zarja), 5. Berčič Mihu (Zarja). — 2. skupina: t. Rozman Štefan (Pe-run) 7:25.2. 2. Faninger Bruno (Perun). 3. An-žič Ivan (l jublj.)
Finale (5 krogov): t. Faninger Bruno (Pe-run) 5:11.5, 2. Redlušek Ivan (Disk) 3:21.5,
3.	Anžič Ivan.
VII.	Glavna dirka pododbora Ljubljane (t? krogov): 1. Erdelv Denoš (kolesarski batu-Ijon) 9:56.8, 2. Djordjevič Frunjo (Sava) 9:57,
3.	Krušič Salvator (Suva) 9:58.
VIII.	Gluvnn mednarodna dirka (20 krogov); 1. Rozman Štefan (Perun) 12:38, 2. Cihlar Josip (Sava) 12:40, 3. Erdely Deneš 12:41,
4.	Anžič Ivan (ljublj.) 12:41.2.
Po končanih dirkah je priredilo društvo družabni večer v restavraciji »Bellevue«, kjer > so prejeli tekmovalci lična stalna in prehodna darila.
JUNIORSKE POKALNE TEKME.
Ilirija : Svoboda 3 : 2 (2 : 2).
Nu praznik sc je vršila semifinalna tekma za mladinski pokal Ilirijo. Zmago je odločil v korist Ilirije slučaj. S tem pa nočemo reči, da zmage ni zaslužila. Videli smo pa juniorska moštva Ilirije igrati preccj boljše. Med posameznimi deli moštva ni bilo nobene skupnosti. Igra je bila zelo raztrgana. Zelo slabo je pa igrala obramba. Krilci so zadovoljili deloma, napad je iki prepočasi operiral. Pri Svobodi jc bil prav dober vratar in obramba, ostali «o pa igrali zelo požrtvovalno. Odlikoval se je zopet del občinstva (verificirani igralci). V nedeljo sc vrši v Mariboru prvi finale.
\ tekmi za tolažilno darilo je marljivo moštvo Mladike premagalo llermcs s 3 : t.
Radio
Spori
DNEVI BELEGA ŠPORTA V MARIBORU Teniški turnir zn prvenstvo Dravske banovine.
V petek sc je pričel v Mariboru teniški turnir za |)rvenstvo Dravske banovine, ki traja tri dni. Doslej doseženi rezultati so:
Gospodje posamezno: Leverer (Rapid) : Zaje Drago (Ilirija) 0 : 1, b : 2, Toplak (S. K. Celje) : Loos (S. K. Maribor) 6 : 4. 2 :6. 6 : 4; Brrgant (I. S. S. K. M.) Malbuuth F. (R.) 6 : 2, 6:1; dr. Blunkc (R.) — Mešiček (M.) 6 : 3, 6:1; Gorup (11.) . NViplinger (M.) 6 : 3, 6 : 3; Fa.bijan (M.) : Hofer (R.) 5 : 7, 6 : I, 7 : 5; Banko (11.) : Kardoš (S. K. Mura) 6 : 1, t : 6, 6:1: llitzl (R.) : Lotz (R.) 6 : 3, 6 : 2.
Dame posamezno: Sernec (S. K. Celje) : Lirrer (R.) 6 : 8, 6 : 2, 6 : 2; Grcgorcc (M.) : Sclnveighurdz (ID 6 : 4, 6 : 2; Ruvnihar (Ate-lui, Ljublj.) : dr. Rovnihova 8 : 6, 6 : 3; Hitzl (R.) : Pekulj (II.) 6 : t, 6:3; Schweighar (R.) : šapija (Ilirija) 6 : t. 6 : 2.
Gospodje po dvoje: llitzl—Holzinger (R.) : Gorup—Zaje (Ilirija) 6 : 3, 6 : 4; šepec—Ccle-stinu (M.) : Paternolli—Schreiber (R.) 4 : 6, 7 : 5, 6 : 2; llalbarth—-dr. Blunkc (R.) : Koželj — Zaje I^ulo (Ilirija) 6 : 0, 4 : 6. 6 : 3; Loos—Toplak (M.) : Hofer—llnlbiirth (R.) 7 : 5. 6 : 2; Leyrer (R)— Gasperin (M.) : Novak (II.)—Babic (M.) 6 : 3, 6 : 3.
Mešani pari: Levrer—kraus (R.) : Zaje D. (Atena, Ljubljana) h : 2, 6:1: Hitzl—Hitzl (R.) : Loos_Gregorec (M.) 6 : 3. 6 : I; Hitzl—Hitzl (R.) : Toplak—Scmec (S. K. Celje) 6 : 2, 6 : 4; Levrer—Kraus (R.) : Bergant (M.)—Scliweig-hardz 6 : 2. 6 : 1.
Furnir, ki se ga udeležujejo nuši najboljši teniški igralci, sc danes zaključi.
JUBILEJNA PRIREDITEV KOLESARSKE »SAVE«.
Agilno kolesarsko društvo »Sava« praznuje j letos 5 letnico, odkar sc je osnovala. Kot olri-i čajno je tudi letos priredila kolesarske dirke | na igrišču S. K. Ilirije. Prireditev je v vsakem i oziru zelo dobro uspela, nudila jc zelo dober j kolesarski s|>ort. Udeležba je bila velika, skoro ; vsi člani »Save« so dirkali. Z najboljšimi inoč-: nvi je bilo zastopano kolesarsko društvo »Pc-; run« iz Mariboru, prišla sta pa tudi dva člana j belgra jskega kluba »Avalec.
Rezultati posameznih dirk so naslednji:
I.	Dirkn seniorjev: 1. skupina od 35 do 45 let (4 krogi, krog dolg 36S metrov): 1. La-kovič Štefan (Sava) v času 3:20, 2. Maček Franc (Triglav) 3:35, 3. Vodiškar Ivan (Triglo\) 3:57. — 2. skupini) od 45 let naprej: 1. Stepič Jožef (Sava) 3:32. 2. Vodiškar Ivan (Triglav), 3. Mila-vcc Jernej (Sava) 5:59.
II.	Domska medklubska dirka (3 krogi): 1. Slamič Draga (Sava) 2:28, 2. linbcrl Pavla (Perun) 2:29. 3. Hrastnik Anica (Sava) 2:32.
III.	Dirke zn klubovo prvenstvo (10 krogov): 1. Kolesarsko društvo »Zarja« (Zg. Kušelj): 1. Petrovčič Anton 7:15, 2. Klešnik Slavko, 3. Berčič Miha. — 2. Kolesarsko društvo »Triglav« (Zadobrova—Sncbcrjc): 1. Hribar Kari 7:06, 2. Kačar Gregor, 3. Marolt Alojzij. — 3. Kolesarsko društvo »Ljubljanica« (Dobru-nje): 1. Smrckar Pavel 7 min., 2. Gašperšič Ivan, 3. Anžič Ivan.
IV.	Juniorska dirkn »Save« (5 krogov): 1. Krušič Salvator (Suva) 3:35, 2. Juh Miroslav (Sava), Jekovec Mirko (Sava).
V.	Glavna društvena dirkn »Save« (15 krogov): L CihJuf Josip (Sava) 11:15:2, 2. Djordjevič Franjo, 3. Krušič Salvator.
VI.	Medklubska juniorska dirkn (10 krogov): Ža to točko sc ie prijavilo 28 tekmovalcev. Radi tega sc je dirkalo v dveh skupinah:
Programi Kadio-Liublfana i
Nedelja, 17. avgusta: 9.00 Prenos cerkvene glasbe iz Zagreba. — 10.20 Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali. — 11.(10 Koncert trnovskega cerkvenega zbora. — 14.30 Reportaža procesije iz Zagreba. — 20.00 Koncert godbe Dravske divizije: 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse).
Ponedeljek 18. avgusta: 12.30 Plošče. — 1300 Časovna napoved, borza, plošča. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Tercet »Sneberje« (harmonika, violina, klavir). — 19.30 O zavarovanju, predavanje g. Iv. Martelanc. — 20.00 Koncert pevskega društva »Gorenjci«. — 21.05 Prenos iz Zagreba. — 21.55 Koncert Radio-kvarteta (gg. Jeraj, ! Bravničar Feršnik, Eržen). — 22.45 Poročila, i Torek, 19. avgusta: 12.30 Plošče. - 13.00 i Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Samospevi g. Andr. Zega. — 19.00 Na citre igra g. Loeske. — 19.30 Dr. Pavel Brežnik: Ne\v Orleans: ameriški Pariz — 20.00 Prenos iz Zagreba. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse).
Drugi programi i
Nedelja, 17. avgusta.
Btigrad: 12.30 Koncert ciganskega orkestra. 16.00 Popold. koncert pevskih zborov — 19.30 >Že£'r* nima sreče«, komedija. — 20.00 Pester koncertni večer. — Budapcst: 11.15 Grško-katol. služba božja, nato opoldanski koncert opernega orkestra. — 10.00 Pestra radio-ura. — 17.00 Popold. koncert orkestra. — 19.50 Večerni koncert orkestra. — 21.20 Recitacije. — 21.50 Zabavni kone-rt jazz-orkestra. nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 13.00 Koncert vojaške godbe — 16.00 Popoldanski koncert. — 19.10 Sonate za vijolino: Beethoven in Brahms. — 20.10 Presenečenja. Eno-dejanke in nalo večerni koncert orkestra. — Milan: 12.15 Opoldanski koncert orkestra. — 15.50 Ura smeha. — 16.15 Komedija. — 16.30 Plošče. — 19.20 Večerni koncert. — 20.40 >čikaška kneginja« oper. nato plesna glasba. — Praga: 19.30 iCornevillski zvonovi«, oper. — Langenbcrg: 16.30 Popoldanski koncert. — 20.00 Plesi in koračnice. — 21.00 Simfonični koncert, nato porčila in lahka glasba. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. — 13.30 Opoldanski koncert radio kvinteta. — 21.02 >11 Tabano«, op. in »Cavalleria rusticana«, op. — Berlin 20.00 Ljudski orkestralni koncert, nato plesna godba. — Mor. Ostrava: 11.(X) Dopold. koncert orkestra. — 12.00 Opoldanski koncert orkestra. — 16.15 Popoldanski iioncert orkestra. — 19.30 jCornevillski zvonovi«, opereta v 3 dej. (Iz Prage). — 22.20 Koncert jazz-orkestra.
Ponedeljek, 18. avgusta.
Belgrad: 12.45 Koncert orkestra. — 19.00 Oberammergau, predavanje iz Mtinchena. — 19.30 Koncert narodnih pesmi. — 20.00 Klavirski koncert. — 21.00 Večerni koncert radio-kvarteta. — 22.15 Koncert zabavne glasbe. — Budapcst: 12.05 Koncert radio-kvarteta. — 17.30 Koncert cigan, orkestra. — 20.20 Slavnostni sprejemni večer papeževega delegata, nato veseli večer. — Dunaj; 15.15 Popoldanski koncert. — 19.00 Iz življenja mravelj, predavan e. — 20.05 Pesmi in arije. — 20.35 Koncert simfon. orkestra, nato moderna plesna glasba. Milan: 17.00 Plošče. — 19.30 Večerni koncert. — 20.40 >Luisa Miller«, opera, nalo plesna glasba. — Praga: 21.00 Koncert opernih arij. — 20.00 Večerni koncert orkestra. — 21.30 Koncert priložnostne : glasbe. — Lanccnberg: 17.30 Baletna glasba in serenade. — 20.00 Vokalni in instrumentalni koncert in recitacije. — 23.00 Mojstri jazz-a. — Rim: 17 30 Popol. koncert orkestra. — 21.02 Vel. koncert zibavne glasbe, vmes komedija. — Berlin: 18.40 Pesmi. — 19.35 Pevski koncert mešanega zbora. — 20.n0 Vesela glasba. — M. Ostrava: 17.00 Popoldanski koncert orkestra. — 20.00 Večerni koncert orkestra. — 21.(X) Koncert opernih arij. — 21.30 Koncert priložnostne glasbe. — 22.15 Zabavni kon-I cert. —
Torek. 19. avgusta.
Belgrad: Prenos pravoslavno službe božje iz Saborne eekve. — 12.45 Opoldanski koncert orkestra. — 19.00 Pevski koncert. — 20.00 Prenos iz Zagreba. — 22.15 Večerni koncert radio-kvarteta: i Slovanska ura. — Budapest: 8.20 Slavnostna služ-; ba božja na prostem. — 12.05 Pevski koncert. — ; 17.30 Koncert kvinteta na cimbale. — 18.30 Evlia-i rislična procesija. — 20.00 Veliki večerni koncert, i — 21.15 Plošče in koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 15.30 Popoldanski koncert. — 18.00 Kaj ! vidi mikroskop. — 19.30 Jubilej železa. — 21.05 j Veseli večer. — Milan: 19.30 Večerni koncert. — ! 20.40 Klavirska komorna glasba. — 21.10 Pester 1 simfonični koncert, nato plesna glasba. — Praga: I 2005 Violinski koncert. — 20.30 Večerni koncert i orkestra. — 21.30 Klavirski koncert. — 22.15 Pleg-I na glasba. — Langenbcrg: 17.30 Večerni koncert, i — 20.00 Josusa Lebirm, pesmi na ploščah. — 20.30 j Koncert dresdenske filharmonije. — Rim: 17.30 I Popoldanski koncert orkestra. — 21.02 Godalni in i pevski koncert. — Berlin: 16.30 - Vdova Grapin«, opereta. — 17.30 Književna ura. — 18.40 Pevski i koncert. — 21.00 Simfonični koncert. — M. Ostra-va: 17.00 Popoldanski koncert orkestra. — 19.&5 Drama. — 20.05 Violinski koncert. — 20.90 Večerni koncert orkestra. — '22.15 Plesna glasba.
Najcenejši
nabavni vir
Je naše
I. delavsko konzumno društvo,
ki ima sledeče prodajalne:
1.	Kongresni trg 2,
2.	Dunajska c. 38,
3.	Zaloška c. 15,
4.	Sv. Petra c. 87,
5.	Florjanska ul. 5,
6.	Cerkvena ul. 21,
7.	Celovška c. 57,
8.	Glince, Tržaška 11,
9.	Rožna dolina III./5,
10.	Zgor. Šiška,
11.	Dev. Marija v Polju,
12.	Svetje-Medvode,
13.	Sora-Medvode,
14.	Škofja Loka,
15.	Kranj,
16.	Križe,
J /-j	rp v. v
17.	Irzic,
18.	Struge,
19.	Zuženberg,
20.	Sv. Križ
pri Kostanjevici,
21.	Bloke,
22.	Trbovlje h.
23.	Trbovlje-Vode,
24.	Rajhenburg,
25.	Senovo,
26.	Poljčane,
27.	Makole,
28.	Ruše 35,
29.	Lobnica-Ruše,
30.	Brezno,
31.	Guštanj,
32.	Prevalje,
33.	Mežica,
34.	Černa.
Prodaja se le članom: Član postane lahko vsak; če se prijavi v prodajalni. Delež 25 Din, pristopnina 5 Din, jamstvo samo še enkratno.
Letno se razdeli med člane na 3% dividendi nad pol milijona dinarjev.
Cene najugodnejše!
Stanje ljutomerskih vinogradov
V sredo, 13. t. m., sem šel skozi ljutomerske ■vinograde od Koga poleg .Jeruzalema do postaje Žeiovinci na progi Ljutomer - Ormož, torej pribiti« o po sredini vsega tega vinorodnega kraja v smeri od vzhoda proti zahodu, in sem torej videt v s« hribe, izvzemši Sv. Bolfenk, ki omeiuje ves ta
kraj ob vzhodu.	.
Grozdja je splošno trikrat nad letni normal in je v krajih, kjer ni bilo toče, tudi popolnoma zdravo. Toda opetovana toča (na nekaterih krajih po trikrat) jc zmanjšala splošni pridelek po na o itn t za polovico, tako da se sme ceniti še množina -i« v splošnem za 50% nad noemalom in bi, če ne bo še večjih uim, znala dati dvakratno trgatev od lani.
Toda glede kakovosti je silno verietno, da bo pridelek daleč zaostal za lanskim.
Obilno nepoškodovano grozdje ne bo moglo v sedanjem deževnem in mrzlem vremenu dozoreti. Od toče poškodovano je pa povrh v nevarnosti, da bo začelo gniti in bi utegnilo, če se izsili prezgodnjo trgatev, povzročiti tudi prezgodnjo trgatev še zdravega grozdja, kar bi za vinogradnike kakor tudi vinsko kupčijo bilo silno neugodno. Aadnia nevarnost preti krajem vzhodno od Jeruzalema, osobito ob njihovem vzhodnem robu, Sv. bolienk, Kog, Kaižar, kier je toča v četrtek 7. t. m. ob šestih zvečer napravila veliko škodo. Toča jc obstojala iz ledenih kristalov do velikosti vlaskega oreha in je grozdje deloma popolnoma odbila, deloma tako poškodovala, da ni mogoče še danes škodo točneje preceniti Komisija, ki je drugi dan na Kogu cenila škodo zaradi odpisa davka, je cenila škodo na Kogu za 50%.
Do trgatve, če bo v normalnem času, to |e od 15. oktobra naprej, je še dosti časa, in se da vsaj pri grozdju, kolikor ga je zdravega, v slučaju, da bo med -.Mašama« (od 15. avg. do 8. sept.), »ko grozdje zori«, še marsikaj doseči, toda, osobito ako deževno vreme vztraja še nekoliko dni, je pričakovati stopanja cen starih zalog v prav kratkem času.
Ob tej priliki naj smem opozoriti na notranio napako v oskrbovanju vinograda, ki je v sistemu celega kraja in torej vsem vinogradom več ali mani skupna. Kletarstvo celega kraja je na visoki stopnji. Tukaj bi bilo kvečjemu še želeti, da bi sc splošno več »rebljalo* in pri tem finejše aroma-tične vrste nekaj po rebljanju »pacale«. Delo je sicer zamudno, splačalo bi se pa vsaj v vinogradih, kjer so ».čisti« (torej nemešani) nasadi, prav gotovo, in ti sloves tega imenitnega vinskega kraja le še rastel.
Lansko leto in ob .pozni trgatvi« tudi leto 1928. je doprineslo pridelke, ki se smelo kosajo glede finega okusa s renskim originalom (»Renski Rizlinga ob Jeruzalemu) in glede moči dosegajo tokajca (14", celo 15° alkohola). Burgundec pa, ki tukaj na nekaterih hribih raste, spada sploh med najlepša vina te vrste v Evropi. V bivši Avstriji
se je glede sladkosti in lepote ž njim mogel meriti le »Maloazijec« z mani krajev od »Rjeke«.
Vendar pa je množina vseh vrst, posebno navedenih finih, silno majhna in njihov pronter od časa novih nasadov (od t. 1910. sem) se zna gibati okrog 10 hI na ha.
Zavoljo česa? Gnojenja ne manjka, tudi ob-deljevanje je najskrbnejše in strokovno; delo do dveh tretjin se vrši po viničariih, ki so se pod trto rodili in pod njo zrastli, imajo torej veliko strokovno izobrazbo in poznanje kraja.
Je pa preveč krajevne površine posajeno s trtjem. Za deputntna drva in depu.ta.tne njive je treba tudi prostora, 2e zaradi dovoza, ki je v teh hribovitih krajih silno drag in v deževnem vremenu naravnost onemogočen. Povrh vinogradov so tukaj še silno rodovitni sadni nasadi, in tako je zmanjkalo zemlje za travnike in pašnike. Brez živine pa ni gnoja, brez gnoja ni grozdja in tako se je sčasoma usmerilo celo gospodarstvo na pride-Ijevanje krme v vinogradu. In vinograd služi zdaj dvema gospodoma: lastnika kot vinoreicu in vini-čarju kot »živinorejcu«. Iz tega je prepir med obema, donos pa trpi po množini in vse vrste, osobito navedene fine, ki bi bil« sposobne za vsakovrstno tekmovanje na svetovnem trgu. Ljudstvo ie ostro označilo čas, kadar grozdje »zoii« »med Mašama« ni popolnoma prav Zakaj do tega časa raste v velik osti, »se naliva«, ko doseže gotovo največjo vsaki vrsti prirojeno velikost jagod, začne »zoreti«, »mehčati se«. Kako pa zori? Tako, da solnčni žarki spreminjajo kislino, ki je v jagodi, v sladkor. Žarki so gonilna moč, čim več |ih je (čim solnčnejši so terej dnevi od 15. avg. do trgatve) in čim gor-kejši so, tem večji ie njiho* učinek.
Gorkota njihova je odvisna seveda v prvi vrsti od gorkota solnca, toda takoj na to od gor-kote zemlje. Ako pa je zemlja v času zoritve pokrita s travo, gre dobra polovica solnčne gorkote v tem odločilnem času za grozdje v izgubo.
Jaz sem dejansko včeraj, ko sem, izvzemši vzhodno mejo, prešel počez ves vinski okraj, našel le dva vinograda popolnoma brez trave, večji gosposki vinograd tik Jeruzalema in kmečki srednje velik severnozahodno od njega.
Sisteme je težko spreminjati, vendar pa je tukaj vsaj ob obnovitvi vinograda v novejši dobi prilika za to. In to je ugodna cena sadja. Sadje veliko lažje prenose travo ko-t vinograd, na vsak način bo cena pridelane krme v sadovnjaku veliko nižja, nega iste pridelane v vinogradu.
Naj bi torej vinogradniki ob prenavljanju vinograda izločili slabše lege in namesto s trtjem jih posadili s sadjem. S tem pomorejo viničarju do več krme sebi pa še do izbornejšega pridelka. Obenem pa, ako bo trta rastla le na najboljših krajih, bo rastel Jeruzalemčan še bob na glasu, sadna kupčija pa podpirala tudi denarno znatno vinski obrat.
Borza
Naše banke v Sekt 1929
Društvo bančnih zavodov v Ljubljani, ki združuje vse banke na področju Dravske banovine, jo izdalo svoje letno poročilo za 1029. Poročilo predvsem obravnava razmere, v katerih se je razvijalo poslovanje denarnih zavodov. Bančni zavodi so zahtevali v svrho pospeševanja varčevanja, da se ukine rentni davek na obresti hranilnih vlog. Obširno se peča poročilo z nameravano ustanovitvijo bančnih zbornic. Ljubljansko društvo se je priključilo predlogu drugih bančnih zvez iz države pod pogojem. da bi prišle v osnutek novega zakona sledeče I očke: Tudi v Ljubljani bi se morala ustanoviti posebna bančna zbornica, ne samo centralna v Belgradu. V osnutku naj se nadalje precizno izjavi, da z vstopom denarnih zavodov v novo ustanovljeno bančne zbornice prestane obvezno sodelovanje denarnih zavodov v področju obstoječih gospodarskih organizacij (dosedanjih zbornic). Nadalje naj se ne izključi možnost nadaljnjega obstoja sedaj obstoječih zvez, ki so jiopolnoina prostovoljne organizacije, utemeljene |>o društvenem zakonu. Kot ključ za plačilo zborničnih doklad in morebitnih doklad za centralno zvezo pride v po-getv izključno plačilo društvenega flavka in njegova razdelitev na posamezna obratoval išča. Na sestanku bank je obvladalo stališče, da se naj odmerjajo doklade od vseh plačanih nejsosrednih davkov po predlogu Zagrebčanov.
Stavbno zadružništvo
OBČNI ZBOR OBRTNIŠKE STAVBNE ZADRUGE V LJUBLJANI.
Dne 9. t. m. se je vršil v dvorani Rokodelskega doma IV. redni občni zbor Obrtniške stavbne zadruge, ki nudi poučno sliko, kaj se da doseči tudi s skromnimi sredstvi na zadružni podlagi z vztrajnim in nesebičnim delom.
Obrtniška stavbna zadruga sc je ustanovila !. 1927. v kaj neugodnih okoliščinah. Polom stavbne zadruge »Hera« je omajal zaupanje v zadružno samopomoč in zadruga je v prvi svoji dobi morala predvsem gledati, da se vzdrži pri življenju.
Tako jc Obrtniška stavbna zadruga v komaj poldrugem letu zgradila svojim članom do konca 1. 1929. dvajset hiš s 37 stanovanji, ki s stavbami In zemljišči predstavljajo vrednost približno 3 mil. 500.000 Din. Stavbni krediti za te hiše na vknjižbo in proti jamstvu oblastnega odbora so znašali skupno 2, 591. 227 Din, m sicer pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani 942.250 Din, pri Ljudski posojilnici v Ljubljani 828.259 Din in pri Mestni hranilnici ljubljanski 820.727 Din, dočim znaša jamstvo bivšega oblastnega odbora (zdaj dravske banovine) za te hiše skupno 698.000 Din. Letos gradi zadruga nadaljnjih pet hiš svojim zadružnikom.
Večino hiš zadružnikov Obrtniške stavbne zadruge sta zgradili stavbni podjetji Mavrič in Curk v splošno zadovoljstvo in s priznano solid-nostjo.
S tem jc zadruga ustregla željam skoraj vseh svojih zadružnikov do 1. '929.
Če je dotlej število zadružnikov le počasi rastlo, se jc poslej zadruga tudi številčno čedalje lep** razvijata ter si priborila zaupanje vseh me-rodajnih činiteliev ter s tem tako potrebno ji mesto na »olncu naše javnosti, ki je napram novim pojavom vedno nekako nezaupljiva in črnogleda.
Občni zbor je sklenil, da se iz čistega dobička nakaže za »Jegličev sklad« 200 Din, za Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani p» 500 Din. Obenem se je sklenilo, da se zadruga kot občekoristna dobrodelna ustanova, v težnji, da se čimbolj uveljavijo ludi v zadružnem gospodarstvu krSČanska načela, nasloni na katoliško akcijo.
V novo upravo so bili izvoljeni skoraj izključno le obrtniki, in sicer v načelstvo; načelnik Ferdo Ferenz, kleparski mojster; njegov namestnik Fran Radeifek, tisk. kotektor; tajnik Hinku Šimenc, Sčetarski mojster; blagajnik Alojzij Hrova-
Kakor običajno vsako leto lako je poročilu tudi letos priložena statistika bank v naši banovini. Kakor j>s snvo iutfdi že priliko ugotoviti U^iL statistika ni popolnoma pravilna, ker bilance niso bile sestavljene jki enotnih kriterijih. Tako se na primer pri Kreditnem zavodu zn trg. in industr. vlogo na tekoči račun vpoštevannc j>od upniki. Še bolj neenotna pa je slika računov dobička in vir gube. Po naših statistikah, ki skušajo kolikor mogoče vse te neenotnosti odpraviti, je bila slika sledeča (vse v milijonih Din; v oklepajih podatki za 1928):
Aktiva Gotovina 82.2 (06.4). denarni zavodi 198.1 (277.3), valute in devize 9.1 (6.5), menice 271.0 (261.1), vrednostni papirji 54.8 53.4;, kon-zorcijalni računi 39.2 (38.7), dolžniki 973.8 (845.3), nepremičnine 35.5 (36.1), inventar 2.5 (2.7), izguba 5.4 (—), pasiva: glavnica 101.3 (98.3), rezervni fond 36.6 (30.8, vloge 394.3 (354.8), tekoči računi 551.6 (489.4), upniki 578.9 (628.3), reeskout 3.5 (10.7), čisti dobiček 12.3 (12.3).
Slika račnitor dobička in izgube daje sledečo sliko: prenos 0.4 (0.5). obvesti- 24.5 (26.3), donos realitete 1.1 (1.8), bančni posli 18.3 (18.9), upravni stroški 10.1 (9.5), plače in doklade 18.1 (19.0-), davki 2.0 (4.1). odpisi 7.3 (2.1), čisti dobiček 12.3 (12.3).
tič krojaški mojster; in Mihael Prek, mizarski pomočnik; v nadzorstvo pa: dr. Vlado Valtnčič, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Pavle Česnik, trgovski zastopnik in Ivan Nabornik, tisk. faktor.
Lepe zamisli glede smernic za bodoče delovanje zadruge, ki so jih v razpravi sprožili gg. stolni kakonik Stroj, Ferenz,, Radešček in drugi, bo nova uprava skušala čimprej uresničiti.
Vzreje-ralisee štajerske kokoši. Pod tem naslovom je v .Slovencu* z dne 13. t. m. objavil g. F. W. daljše poročilo. Naprošeni smo, da stvari na ljubo popravimo naslednji stavek, v katerem se pisec z ozirom na naglico poročanja ni povsem točno izrazit: »Nimam posebnega zaupanja rfo vse stvari, ne do zadruge in tudi ne do zavoda,' meni šolski upravitelj, priznani gospodarski delavec g. Stopar. Stavek bi se moral pravilno glasiti: »Nimam posebnega »panja, da bi zadruga mogla uspevati, ludi dvomim glede rentabilnosti zavoda. Preveč dobro poznani krajevne razmere in tudi sj>k>šni gospodarski položaj. Vendar sem pripravljen kljub preobremenitvi 7. raznim gospodarskim delom sodelovati — kakor vedno — tudi pri tej gospodarski akciji in eventualni ustanovitvi zadruge za rejo štajerske kokoši,« meni šolski upravitelj, priznani gos|iodarski delavec g. Stopar.
Avtomobili. Dne 1. jan. t. 1. je bilo na celem svetu 35 milijonov avtomobilov, od teh 88.4% ameriškega Izvora.
Važno za »ne, ki nameravaj« v Juino Srbijo.
Zveza agrarnih zajednie v Skopiju daje brezplačno obvestila glede nakupa zemlje v Južni Srbiji, nadalje informacije onim, ki se žele naseliti ua drž. zemlji, onim ki žele dobiti delo na kmetijah, sploh vse informacije glede kmetijstva v Južni Srbiji.
Monopolski dohodki so znašali v juniju 1930 199.3 milij. (v juniju lani 194.4, v maju letos 186.8 milij.). Skupno so v prvi polovici letos dosegli 1109.7 miltj. Din v primeri z 1055.1 milij. Din v prvi polovici lanskega letn.
Opozorite? krojneiram novomeškega okoliša.
Ponovno opozarjamo krojačice in krojaške pomoč-nire novomeškega okoliša na tritedenski prikroje-valni tečaj za damsko krojaštvo, ki se nepreklicno prične v ponedeljek dne 18. t. m. ob 8 zjutraj v liredavnlniei Rokodelskega doma v Novem musiu. Ker je še nekaj mest prostih, se morejo novi interesenti prijaviti še tekom prvih dveh dni neposredno v te&iju pri g. predavatelju. — Zavod z« pospeševanje obrta Zborunice za TOI v Ljubljani.
Dne 16. avgusta 1930.
V današnjem deviznem promelu, ki ui bil znsten. so ostali tečaji v glavnem nctzpieinen.jeni. Kakor običajno je bilo privatno blago zaključen« v devizi Trst. Skuimo je bilo ta teden na ljubljanski borzi prometa 11.8 milijona Din, dočim je v prejšnjih tednih znašal promet 14.1. 13.3. 22.5 in t8.7 milij. Din. Največ prometa je imela ta teden ljubljanska boi7.» v devizah l.ondon in Clrritt. Devizni tečaji se v teku tedna niso dosti i«preh»«nifl. Edino izjemo nu stabilnem deviznem trgu tvori španska jiezeta, ki je še vedno nestalna in pada. V teku ledna je padla od 53.20 ua 54.0(1 in vse kaže, da se bo jiadec še nadaljeval. Vzrok za lo stalno nazadovanje ni v slabem kritju, ker so zakladi zlata pri španski Narodni banki prnv znatni, ampak deloma v špekulaciji, največ- pa rfcii neugodnega presojanja španskih, gospodarskih razmer.
Naš efektni trg n« beleži znatnejših izpre-mek Promet v državnih papirjih (e nadalje znaten pri sko.ro neizpremenjenih tečajih. V Ljubljani smo /.»beležili ta teden zaključke v delnicah Kranjske industrijske družbe po 312, nadalje v delnicah Strojnih tovaren po 67 in v 7% lilerovem jiosojilu po 87.50. Tudi v Zagrebu je bil promet v bančnih delnicah. Vsak dan so padli zaključki v delnicah Praštediona, Jtrgobanke, JJemaljske bnnke t$r tudi Unionbaake. V industrijskih so biii vsak dan zaključki v delnicidi Osješke šečerane in Trboveljske, nadalje DubroVaicko. tečaji pn so ostali nespremenjeni z izjemo Prastedione, ki je po učvrstitvi na 915 nazadovala zopet na 905.
Posebno j>a moramo ta teden omeniti nazadovanje tečaja Narodne banke: delnice, ki so še v ponedeljek bile zaključene po 81U0, so do srede nazadovale na 8000, v četrtek pa so padle nn 77C0, včeraj pa celo na 7550.
Pripomniti pa moramo, da so delnice banke že dalj časa slabe in je sedanji tečaj daleč za onim 8900 Din pred 4 meseci.
DENAR
Ljubljaua. (V oklepajih zaključni tečaji,) Amsterdam 2270 b!.. Berlin 1844.25—1347.25 (1345.75), Bruselj 787.68 bi., Budimpešta 988.40 bL, Curih 1094.40—1097.40 (1095.80), Dunaj 794.68—797.68 (7%.IS), London 274.44 bl„ Newyork 56.23 bi., Pariz 221.60 bi., praga 167.13 bi., Trst 294—296 (295).
Zugrob. Amsterdam 2270 bi., Berlin 1344.25 —1347.25 (1345.75), Bruselj 787.68 bi., Budimpešta 986.90-989.40 (988.40), Curih 1094.-10-1097.40, Dunaj 794.68—797.60 (796.18), London 274.05— 274.84 (274.44), Ne\vyork 56.13—56.33 (56.23), Pariz 220.60—222.60 (221.60), Praga 166.73—167.53 (167.13), Milan 294.05—286.05 (285.05).
Curih. Belgrad 0.125, Amsterdam 207.125, Atene 6.67, Berlin 122.796, Bruselj 71.80, Budimpešta 90.79, Bukarešt 3.065 Carigrad 2.44, Dunaj 72.65, London 25.0425, Madrid 51.90, Newyork 514.075, Pariz 20.215, Praga 15.25, Sofija 3.725, Trst 26.925, Varšava 57.75, Kopenhagen 137.85, Stockholm 138.20, Oslo 137. 85, Helsingfors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.75, 7% Bler. pos. 87.25, Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 805 den.. Kred. zavod 170 den., Vevče 124 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Ruše 280 do 300.
Zagreh. Med državnimi papirji je danes popustila vojna škoda, slabejši pa so bili tudi dolarski papirji V bančnih delnicah je bil običajni zaključek v delnicah Jugo- in Zemaljske banke. V industrijskih papirjih beležijo promet Slaveks, Slavonija in Osiješka Šečerana. slednja po čvrstej-šeui tečaju. V ostalem ni izpreroemb. — Drž. pap : 7% invest. pos. 88 —89 (88.50), agrari 55—55.75, vojna škoda ar. 438—439.50 (437.75), kaša 438— 438.50 (138). 8., 9. in 10. 437.50 den., 12 438— 439.50, 8% Bler. pos. 97—97.25, 7% Bler. pos. 86.50 —86.875, V/o pos. Drž. hip. banke 85.50—86. 6% begi. obv. 75 den. Bančne delnice: Ravna gora 75— 77.50. Hrvatska 50 den., Kalolička 32.50 - 37.50, Poljo 36—57, Kreditna 86 den., Union 1.91—194, Jugo 77.50—78.50 (77.50), Lj. kred. 122—129, Me-djunarodna 63 den., Narodna 7450—7625, Obrtna 36 den., Praštediona 010—915, Etno 155—165, Srbska 186 den., Zemaljska 134.50—135 (135). Industrijske delnice: Nar. šuiu. 25 den., Guttmann 147.5 150, Slaveks (K)—62 (61.60), Slavonija 200—202 (200), Našice 1100—1200, Danica 104—109, Pivara Sar. 170 den., Drava 240 den., Šečerana Osjek 312 —314 (312), Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 180 den.. Brod. vag. 110 den., Union 120 den., Vevče 124 d., Isis 33 den.. Uagusea 365—370, Oceania 205—225, Trboveljska 400—'103.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 86—86625; Newyork: 8% Bler. pos. 96.25-97, 7% Bler. pos. 86-86.75, 7% pos. Drž. hip. banke 85.25—85.75.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 5 vag. buk. drv, 3 vag. hrastovih drv, 1 vagon tramov. Tendenca neizpremenjena.
Povpraševanje je za smrekove deske 18, 23, 28 mm, za 1 vag. »montanti rovere«, 300 kom. je-lovih anten 15—18 mm, srednji premer 19 cm, 150 m3 rez. jelovine na živ rob 6 m 8X12 cm, 30 m3 remeljnov 48X48 mm 4 m, 150 rn3 desk podmernih 24 mm 4 m, za 1 vag. jelovih smezzol, 87X158, 4.50, 5 m, za rezane trame na živ rob 9.50 iu 4.50 m 15X30, 30X30 in 18X22 cm, za 1 vag. remeljnov 4 m 33/68 mm za 5000—6000 kom. hr. ali bor. jamskega lesa 2.20 m 13 cm na tankem koncu.
Žitni trg
Danes javlja Budimpešta preokret tendence za pšenico navzgor, dočim je koruza še vedno slaba. Tudi pri nas je poslala tendenca čvrstejša, vendar pa so cene ostale nespremenjene. Ponudijo .so slej ko prej le iz druge roke, dočim prva roka 7, gotovostjo pričakuje zboljšanja cen.
Ljubljana. (Vse samo jionudbe, slov. post., dob. promplna, plač. 30 dni.) Pšenica bč. nova 80 do 81 kg 1% 240—242.50, 79—80 kg 2% 235—237.50, 78—79 kg 2% 230—232.50, koruza bč. 172.50—175, ječmen novi spoml. 69—70 kg 2% 170—172.50, novi oz. 66—67 kg 155—157.50, oves bar. 205—210, rž bč. 72 kg 2% 170—172.50, moka Og iz slare pšenice 405-410, iz nove 395—400. —
Novi Sad. Pšenica. 79/80 kg bač. 172.50-175, gornjebnč. 175—177.50, ban. Tisa šlep 175—177.50, Bega šlep 172.50—175, gornjeban. 170-172.50, južnoban. 162.50—165, slav. 72 kg 160-162.50, oves bač., sr. 143.50—147.50, otrobi bač., sr., ban. 95-100. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: f!0va-goa pšenice, 1 vagon ovsa. RVS vagona ječmena, 56/3 vagona koruze, 23 vagonov moke. Tendenca prijazna.
Budimpešta. Tendencu učvrščena, koruza mlačna. Promet srednji. Pšenica okt. 17.86—18.00, zaključek 17.87—17.88, marec 19.56 -10.82, zaklj. 19.59-19.60, maj 20,25—20.42, zaklj. 20.25-2t>.2«. rž okt. 11.90—12.05, zaklj. 11 90—11.91. marec 18.15 13.16, koruza avg. 16.72—16.90, zaklj. 16.72—10.75, sept. 16.70. zaklj. 16.70—10.74, maj 16.50—16,98, zaklj. 16.48-16.50, transit maj 14.75—14.85, zaklj.
14.80-14.90.
Avtomobilska zveza z morjem
Kočevje, v avgustu.
S prvini avgustom jo pričel voziti nov moderen avtobus znanega avtobusnega podjetja Pedni-karja na progi Ljubljana—Kočevje—Delnice— Susak.
S tem aktom je prišlo do rodne dnevne avlo-niobi&ke zveze Slovenije z morjem. Moramo reči, da smo take zveze pogrešali že vsa leta po ujedi-njenju, radi ec«ar je močno trpel lnjski promet pri nas. Potniki, namenjeni na Sušak, so se posluževali direktne železniške jioti, preko Italije in Reke v Sušak. Vsi izletniki, letoviščarji pa tudi domačini so uporabljali to zvezo kot najbolj praktično, a tudi najhitrejšo. S tem se jo odtegoval državi ves denar, ki ga popotnik porabi oh času vožnje. Direktna železniška zveza Slovenije z morjem je bila sicer na vidiku, toda dokaj daleč še od realizacije. Promet zlasti oseben pa je v Sušaku naraščal baš iz krajev dravske banovine, ker so na Sušak obračajo sedaj oči vse naše trgovine. Avtomobilska zveza je prišla, dasi kasno, še vedno ob pravem času. Proga, ki si jo je izbral avtobusni podjetnik, je v resnici najkrajša zveza dravske, banovine z morjem, ker jp dolga jedva okrog 150 km iz središča banovine Ljubljane do Sušak a. Avtobus pelje iz Ljubljane naravnost preko Turjaka, Uibnice v Kočetje, odtod pa po ravni črti na Brod ob Kolpi, Delnice, Lokve v Sušak.
Da je bila jiotreba po taki zvezi nujna že dokazuje promet, vendar mnogi doslej za zvezo še ne vedo in se je ne poslužujejo. Z novo avtomobilsko zvezo se je izpopolnilo tudi doslej lako redko omrežje avtomobilskih zvez na Kočevskem. Tako moremo sedaj označiti sledeče avtoproge na Kočevskem: jiroga Kočevje—Brod ob Kolpi, Kočevje—Kcprivnik, Kočevje—Kočevska Reka, Kočevje—Ribuica—Loški polom—Vel. Lašče in ravno jirej omenjena proga Ljubljana—Kočevje —Sušak.
Iz službenih objav
Izpremembe v trgovinskem registru. Vpisi: I Embalage, tvornica lesnih izdelkov, d. z o. z., i Kranj (50.000 Din, Šumi Franc, Nadina); S. Flor-jančič in drug, Šmartno pri Litiji (izdelava čevljev itd.); Florjančič Stane, Ljubljana in Rajniš Ivan, čevljarski mojster v Šmartnem pri Litiji). — Izpremembe: Fr. Prijatelj, javna trg. družba v Tržišču (postane iirrna trgovca poedinca; lastnik sam Prijatelj .Josip); »Čehoslaklo«, podružnica v Ljubljani; sedaj »Čehostaklo«, B. Lisch; J. Muc, Koloniale-lmport: vpis prokure Viljema Muca).
Izpremembe v zadružnem registru. Kmetijsko društvo, Metlika, r. z. z o. z. Izbrisali so se dosedanji načelstveni člani Vraničar Jure, Pečarič Jože in Brodarič, vpisali pa novoizvoljeni načelstveni člani Plut Martin, Gor, Lokvica 40, Vraničar Janez, Slamnavas št. 16, in Kambič Anton, Cerovec 4. — Ljudska posojilnica v Novem mestu, r. z. z n, z. Izbrisal se je načelstveni član ing. Zobec Ivan, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Avsec Ivan, posestnik v Smolenji vasi št. 42. — Okrajna posojilnica v Radečah, r. z. z n. z, Izbrisal se je umrli član načelstva Laharnar Franc, vpisal pa novoizvoljeni načelstveni član Ravnikar Jože, posestnik v Njivicah. — Živinorejska zadruga Videm-Dobre-polje, r. z. z o. z. — Hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem, r. z. z n. z. Izbrisal se je član načelstva Krhin Janez, vpisat pa novoizvoljeni načelstveni član Gorišek Ivan, posestnik v strani št. 15. — Posojilnica v Žužemberku, r. z. z n. z. Vpisal se nov član načelstva Zupančič Karol iz Luže št. 9. — Električna strojna zadruga v Mengšu, r. z. z o. z. izbriše se član načelstva Rozman Janez. Vpiše se član načelstva Kosec Franc, posestnik v Vel. Mengšu št. 87. — Prva dolenjska posojilnica, r. z. z n. z. v Metliki. Izbrisala sta se načelstvena člana Jerina Ivan in Hrehovič Josip, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Štupar Ignacij, trgovec m posestnik v Križevski vasi št, 25 in Malešič Ivan ml., trgovec in posestnik v Metliki.
Jakopič o Severjevih metodah
G. Jakopič nas naproša, naj damo mesta tej-le njegovi izjavi:
V »Samorodnosti« št. 3—4 in 5—6 so bili objavljeni razni članki g. Ivo Severja v obliki razgovorov z menoj.
Izjavljam, da sem g. I. Severju ponovno prepovedal objavo njegovega zapiska mojih spominov, ki sem mu jih pripovedoval v jeseni 1. 1928. Ne meneč se zn mojo jirepoved in za moje svarilo, je objavil g. Sever v št. 3—4 prva dva članka kot razgovora z menoj, nakar sem vložil tožbo proti, njemu. Zadeva pa še do danes ni prišla do obravnave. Medtem je izšla že 5—6 št. »Samorodnosti«. Trdovratno prezirajoč vse moje besede, nadaljuje g. Sever svoje započeto delo. Ni mi jasno, kaj se godi z g. Severjem, da mora po vsej šili objavljati le v splošnem dolgočasne, le redko poživljene, deloma prisiljene, netočne in sjiačene »razgovore«. Kar imam povedati javnosti o sebi, o svojih tovariših in o svojem razmerju do njih, za to pač ne potrebujem g. Severja. Mislim, da to lahko sam brez njegove pomoči lepše in resničnejše opravim. Če sem nekoč g. Severju — na njegovo prošnjo — marsikaj pripovedoval, — kar bi bilo bolje, da bi ne storil — sem misli, da govorim vendar resnemu človeku, ki hoče bili samoroden pisatelj in kritik. No, naj že bo, kakor koli, izjavljam na kratko, da se s Severjevim početjem ne le ne strinjam, ampak, da take manire odločno obsojam. Zato tudi ne prevzemam odgovornosti za nobeno v omenjenih člankih objavljeno besedo.
Bembers - svila
v Jugoslaviji
>Jugočeška» d. d-, Kranj, si je edina pridobila pravico izdelovati za Jugoslavijo iz znane najboljše umetne svile Bemberg, barvano in tiskano tkanino iti izključno pravico isto prodajati na tržišču pod tem imenom.
Za sledečo poletno sezono prinaša že obsežno kolekcijo v nekaterih prvorazrednih j artiklih iz originalne Bemhetg - svile, j Dosedanji proizvodi >JugoPeške^, pred : vsem znana Dagniar - svila jamčijo za to, da bo tudi v Beutberg - svili izdala glede kakovosti. viorcev in barv snnio uajboljše. Odjemalci bodo imeli zopet priliko prepričati se, da luže ms ko blago nn vsak način lahko konkurira z enakovrednim inozemskim blagom.
Citat eliem „ Slovenca" za nedeljo
Življenje in film
Ravnatelj Bell ga niti ni hotel sprejeti. To je bral Th. Mittelmann slugi z obraza ter molče vzel nazaj svojo vizitko. Potem mu je obstal pogled na napisu, ki se je svetil slugi na čepici: Central-film. Za trenutek ga je obšla taka slabost, da je bil pripravljen reči slugi: »Vprašajte ravnatelja, če mi ne bi hotel podariti 50 fenigov, za tramvaj, veste, — bil je moj zadnji denar — in v mesto se moram vendar vrniti.. •« Pa je molčal. Ko se je okrenil, so bila vrata za odhod že odprta. Kdo mu jih je odprl? Oh, kadar nas odpravljajo kot prošnjike, se vrata vedno kakor sama od sebe odpirajo.
Na svetlih marmornatih stopnicah je ležalo solnce. Šipe v oknih so bile sinje barve, kakor nebo. Th. Mittelmann je stopil k oknu. Solnce je sijalo in spodaj na dvorišču so tekali ljudje — iz drugega nadstropja so se videli tako majhni — in imeli polne roke dela. Kaj neki počno? Aha — velikomestne ulične fasade postavljajo ... Ljudje vrve ifr postajajo — to so statisti, ki igrajo pasante, pešce On pa, v dostojnem sivem ulstru, seveda klobuk... a kdo bo gledal na klobuk bore statista, kadar bo film gotov in bo tekel pred temnim parketom-Ko bosta drvela oba avtomobila — bežeči in zasledovalec — po teh umetno zgrajenih cestah, bodo vsi pogledi obrnjeni le na vozila in na ljudi za krmilom. Vsak teh statistov dobi deset mark, trideset jih je ali morda štirideset. Samo zame, za enega samega moža. ni več ušivega desetaka!
Solnce mu je sijalo v obraz, ki je bil siv in brez barve. Koliko dni — ne, po dnevih se ne da več šteti, odkar je brez engagementa. To solnce! Enim sije v pogum, drugim v obup. Kdo odloča tu? Oh, da bi videl danes na svoji dlani deset mark!... Človek, ali jočeš? Ne, samo solnce sije v oči. Treba zapreti te trudne oči. Kako dobro de ta tenka rožnata koprena. Kri poje ... Če bi ne bilo treba nikdar več odpreti oči...
Kaj pa kriče spodaj in hrume? Hupe, kriki, zavore, škripanje- Film, gonja po Broadwayu. Dva avtomobila. V prvem miss Ethel, v drugem črnec, ki jo zasleduje. Lep film. Pisan hladnokrvno in trdosrčno ujet na platno. Uspeh: sentimentalnost, ki vpliva na solzne žleze. Kaj, če bi kanili vanj par kapljic resničnega življenja? Da bi enkrat videli, da to, kar se igra, ni resnično življenje, marveč da teče resnično življenje zase, ob strani. Samo malo poguma, Mittelmann, pa jim pokažeš, a sam nehaš trpeti.
Režiser na dvorišču se ozre kvišku in vidi bledega moža ob oknu, vidi ali vsaj sluti skok in dvigne roko, toda že je prepozno. Avtomobili drve po cesti, operater vrti in vrti; Mittelmann se spusti z okna in šumeč ga zagrne praznina ...
Voz z glavno igralko je bil švignil mimo; v razdalji dvajsetih metrov ji sledi črnec v zaprtem avtu — da bi mogel uplenjenega dekleta potem skriti. Ko drvi mimo okna, telebi 114 streho avtomobila človek iz drugega nadstropja. Moral je natančno preračunati svoj nezaslišani skok, ob katerem je zrl smrti v oči. Priletel je natančno na streho in jo udri, a padec je bil s tem omiljen. Raztrgan in s krvavečim sencem je Mittelmann obsedel na mehkih blazinah, prestrašeni črnec pa je zavozil v zid. Pasanti, zavidani komparzi po deset mark, planejo zraven. Hrup in vrvež, prizor v prizoru.
V splošnem razburjenju se oglasi ravna-teljeva piščalka. Nekaj dopoveduje operaterju. Ta pritrjuje. Režiser je videti pretresen. Toda ravnatelj že zopet govori. Maha z rokami, ves žari — nebo mu je podarilo pointo.
Mittelmanna odvedejo do ravnatelja. Ta ga prodirljivo motri, dolgo. »Gospod,« mu deje nato, »vi se igrate z življenjem.« Mittelmann se trudno smehlja in si pritiska na krvaveče sence svilen robec — bogve čegav, sam že davno več ni bil gospodar tako razkošnega predmeta. Komaj si upa zmajati z glavo. »Življenje se igra z menoj,« pravi tiho. Toda stavka nihče ne sliši. Pisatelj je tu, strmi igralcu v obraz in mu dopoveduje: »Improvizacija! Čudovito, moj ljubi, prizor je posnet. Sedaj igrate z nami. Rešitelj! To je epizoda, ki potek zavlačuje, najmanj dvesto metrov, gospod ravnatelj! Filmali bomo, kako gre mož po stopnicah, kako stoji ob oknu, kako se odloči za nezaslišano drzni skok. Sicer pa — možak, takrat ste bili odlikovani, kaj? Ali ste bili letalec? Pour le merite ...«
»Ne,« pravi Mittelmann, ki ga je sram, ne da bi vedel zakaj, »ne, samo zasulo me je v Flandriji. Toda tega je že dolgo.«
»To je brez pomena,« je dejal režiser, »obraz realnega idealista imate. Človek vam skok z okna zaupa.«
Ravnatelj Bell je zadovoljen; od nekdaj drži nekaj na to, kar pravijo njegovi ljudje, in pri tem ne uspeva slabo. Obrne se k pisatelju: »Gospod doktor, ali nam tedaj preskrbite prizor do jutri?«
»Seveda. Še danes najbrže.«
Mittelmann stoji sredi v krogu. Ali je ob skoku pristal na nekein drugem boljšem svetu? Ravnatelj Bell mu proži roko. »Pristno attie-rikansko, vaše ravnanje. To je bilo res nekaj.« In potem pokliče nekega moža. »Sartori!! Dajte gospodu podpisati pogodbo, četrta stopnja.« Pa se odhajajoč šc enkrat obrne in de velikopotezno: »Poprava voza se vam ne odbije.«
»Hvala«, spravi iz sebe Mittelmann; nobene druge besede. Ha, to je možak, si dejejo z nadaljnim občudovanjem. — Ljudem se sedaj vsem v prek strašno mudi. -Ob devetih zjutraj, pa točno,« zakliče režiser, mahne z roko in je že pri miss Ethel, da ji pojasni novi položaj. Th. Mittelmann je nenadoma sam. Toda ne, pisatelj je še tu. Pozabil ic nase, pred očmi mu
Ch. Wadsworth Camp:
Strah v čuvajnici
(Nadaljevanje.)
Nehote se je Mapsu ustavil pogled na močvirju, kamor se je videlo skozi okno.
Aparat je začel klepati. Predno je Maps odgovoril, se je vrnil v pritličje in porinil posteljo pred vrata. Potem sc je odzval na aparatu. Oddelčni načelnik jc želel vedeti, čc je na št. 93 vse v redu.
Maps mu je kratko poročul o svojem odkritju.
Nekaj časa jc bilo vse tiho; nato so vprašali:
»Ali morete še nekoliko času vztrajati?«
>Da . . .«
To je rekel obotavljuje in dodal:
^Dokler se bom mogel obraniti spanja, sem sumegu sebe gotov. A če bi poslali šc enega čuvaja, hi se mogla menjavati.«
Načelnik je obljubil pomoč. Sicer bo dobil pa prihodnji tovorni vlak, ki bo vozil naslednje popoldne, nalog, da se pri št. 93 ustavi. Potem jo aparat umolknil. — Noč je bila mučna in dolga. Oba osebna vlaka in pa ekspres, ki so drveli miinio, so ga nekoliko obodrili; potem sta ga pa zopet prevzela dolgočasje in groza. Maps je brskal po uradnih spisih, si temeljito ogledal aparat in štel minute, ki so se mu zdele večne.
Proti peti naslednji dun je slednjič slišul žvižg lokomotive. Hitel je nu prosto. Zavore so škripale. Dolga vrsta tovornih voz se jc vedno počasneje pomikala naprej, dokler se ni slednjič s težkim sunkom ustavila. Izstopili so vlukovodjn, dva delavca, železniški zdravnik in preiskovalni sodnik. Obenem sta zapustila lokomotivo, ki se je ustavila tik pred močvirjem. tudi strojevodja in kurjač in pritekla pred čuvajnico.
vDobil sem ukaz, da tu ustavim... zaradi Boyda!« je dejal strojevodja. »Torej jc res, da je mrtev?«
Namesto odgovoru je Maps z glavo pokazal proti čuvajnici. Petorica mož je šla molče okrog poslopja in vstopila. Maps je sLišal njihove težke korake. Zadnja dva sta mu sočutno pokimala in sledila ostalim.
Čez nekaj časa je prišel iz hiše preiskovalni sodnik in ga vprašal nekatere stvari. Potem mu je povedal, da sc je vodja vlaka, s katerim se jc pripeljal Maps, zelo čudil, da Boyda ni bilo pred čuvajnico.
Bilo jc jasno, du je hotel biti sodnik uslužen predvsem železniški družbi, in Maps ni mogel skriti svojega nasmešku, ko je sodnik menil, du si je Boyd jioškodbe najbrže sam prizadel! Najbrže je prezrl samozaklopna vrata. ki so gu udarila po glavi, nakar je padel v pritličje.
Maps sc je spomnil, kar mu je bil pripovedoval Morton, in je bil prepričan, da se je tudi ta legenda skuhala v ravnateljski pisarni...
Sodnik je zopet izginil v čuvajnico, nakar so prinesli Bo vdovo truplo ven in gu položili v prazen vagon. Potem so se vsi vrnili k Mapsu in ga izpruševali o posameznostih. Odgovarja! jim jc kratko in čemerno. Toda navidezno sc jim ni nikamor mudilo. Bilo je očividno, da nc soglašajo z mnenjem preiskovalnega sodnika.
»Kljub vsemu je vendarle silno čudno,« je dejal vlaikovodja in pogledal na uro, »odkar se je zgodila tista velika nesreča, se zdi, kakor da bi se tu skrival kak demon in nas vse rmel za norca ...«
»Po pravici povem in nič me zaradi tega ni sram,« je dodal kurjač, »da se vselej pokri-žam, kadar vozim mimo tega močvirja ...«
»Grub Torrey je vedno trdil, da sliši tu ponoči strašne glasove,« je pripomnil eden za-viračev.
Zdravnik se je začel smejati: »To je zelo udobno, du sc vsa odgovornost zvali na strahove! Če bom kedaj sam videl kako prikazen, bom verjel v strahove, preje pa ne ...«
»Čas je!« je dejal strojevodja in odšel s kurjačem na stroj.
»Torej ostanete čisto sami tukaj?« je dejal vlakovodja Mapsu.
»Prosil sem ravnateljstvo, naj mi pošlje šc enega moža, da lii menjaje se bdela ...«
»To boste imeli pa že veliko srečo, če bo ravnateljstvo koga našlo, ki bi se upal priti sem ... po vsem, kar je doletelo Torreya, Mor-tona in Bovda ...«
»Potem ostanem pač sam,« jc mirno dejal Maps. »To jc moje prvo službeno mesto... in ga ne morem kar tako zapustiti...«
»Nil stari fant,« je dejal vlakovodju, nc zavidam vas. Veliko sreče tedaj!«
Zdravnik se je še enkrat vrnil. »Zdi se mi, da niste praznoverni,« je dejal Mapsu. »Toda noč vam no temeljito zrahljala živce... Pazite nase... preiskovalni sodnik utegne imeti prav. toda jaz bi bil previden iu bi verjel, da se je izvršil napad...«
»Toda vratu so bila trdno zaklenjenu ... vedno so bila zaklenjena!... To so čudne stvari!« je dejal Maps zagrizeno.
lebdi skok, prizor se mu poraja v mislili. — Mittelmann ga previdno povleče za rokav. »Gospod doktor,« ponavlja ravnateljev nagovor, ali mi morete posoditi eno marko? Doktor se zdrami. Debelo pogleda Mittelmanna; saj ni samo pisatelj, marveč tudi pozna ljudi. »Kaj tako je z vami —« pravi med zobmi, se ozre naokrog, najde v žepu bankovec in ga stisne igralcu v roke. »Torei je bilo to resno?«
»Da,« odvrne Mittelmann ravno tako tiho. Doktor se smehlja. In polagoma se tudi v Mittelmannovih očeh užge resen sijaj.
Frank F. Braun-
Zdravnik na to ni vedel kaj reči ter je skomigaje z rameni odšel za ostalimi.
Vlakovodja je dal znamenje za odhod in vlak se je. začel pomikati. Petorica mož je ostala na hodniku zadnjega voza in sc molče ozirala na Mapsu, ki je še dolgo gledal za njimi, ko je bil vlak že izginil. Solnce jc zahajalo. V kratkem se bo docela znoeilo.
Maps je šel k ogibom, da lu prižgal luči, in ko se je vrnil k hišici, katere okna so žarela v zadnjih solnčnih žarkih, sc mu je zdelo, da je izpostavljen kje na kakem pustem otoku. Edina drevesa, ki jih je bdlo jasno razločiti, so stala pred močvirjem in nupol zakrivala razbitine.
Čc je bil človek na straži, se jc zdelo ne-riiogočc, da bi kdo prišel iz močvirja in se neopazen približal hiši. Toda vsak napad se je izvršil, ko jc žrtev premagal spanec...
Maps je stopil v hišo in znova zabarika-diral vrata. Iztaknil je majhno petrolejsko pečico pod jedilno omaro, toda nobenega teka ni imel. Vzel je le malo kruha in mrzlega mesa s seboj v zgornjo sobo, postavil stol v bližino •amozaklopnih vrat, da bi imel hišna vrata vedno pred očmi, in si nabasal pipo. Molče jo kadil. Tod in tam jc prekinil tišino brzojavni aparat in ga opomnil na to, da ga veže z življenjem le tenka bakrena žica ...
Okna so bila obrnjena naravnost proti močvirju, nad katerim so sedaj valovile megle. Kur ni mogel odtegniti pogleda od njega. Čim bolj se je temnilo, tem više so se vzpenjale megle. Bilo jc, kakor bi se kadilo iznad neznanega tlečega ognja.
Tod in tam se jc razžarel ogenj v pipi in razsvetlil prostor. Maps jc poiskal vžigalice in priižgal majhno svetilko, ki je stala na mizi. ilmevedoma se je pri tem dotaknil aparata in roko hitro, z nekako grozo umaknil. Ko se jc ozrl skozi okno, so sc zdela drevesa lc šc kot ualjna temnu lisa.
Vrnil se jc na prejšnje mesto. Čc je imel v resnici opraviti z navadnimi ljudmi, ki lii ga hoteli napasti, potem jih jc mogel s svojega položaja obvladati najmanj dvanajst. Edina težava je bila, ostati buden, 'todu zadnjo noč jc prebdel in predzadnjo prebil na vlaku, tako da so mu bile sedaj veke težke in trudne. Njegovo telo jc sedaj slednjič zahtevalo počitku in miru; toda misel na močvirje i« razvaline ga je ohranjala budnega ...
Pred dnevnim svitom sta vozila mimo dva tovorna vlaka. Nič novega še ni dmel poročati, toda oba vlaka sta se pred čuvajnico ustavila, sprevodniki so ga klicah in spraševali, ee se je kaj pripetilo. Maps je odgovoril, da jc vse v redu in vlaka sta odpeljala dalje. Njuno pu-lianje je postajalo tiše in tiiše ter se slednjič izgubilo v dalji...
Ti glasovi, ta hrup so mu bili vsakokrat kakor dragocena blagodat...
Začelo je deževati, jutro se jc zakasnilo ter je bilo sivo in zastrto. Ravnateljstvo jc brzojavilo in bilo očividno veselo, du jc noč mirno potekla. Toda namestnika žal šc niso našli.
Proti poldnevu je posijalo solnce in toplota je Mapsa še bolj utrujala in postajal je še bolj zaspan. Od časa do času so mu oči zlezle skupaj. Toda spomin na Boydovo mrtvo truplo ga je pognal s stola in začel je begati po sobi kakor žival v kletki.
Vlaki so prihajali in odhajali; mehaniki so klicali Mapsa. Vlakovodje in sprevodniki so mu mahali v pozdrav. Z oddelka pa še vedno ni bilo nobenega poročila, da mu pošljejo pomožnega čuvaja.
Ko je mimogrede malo prigriznil, je segel po manipulatorju. Nič več se ni bal, da bi pri predpostavljenih napravil slab vtis:
»Halo! Kaj je z nadomestnim čuvajem?« je vprašal neposredno.
Načelnik oddelka je odgovoril, da je obupan. da pa ni on kriv, čc noben uslužbenec noče na Številko 93. Gospodje so se čudno unesli.
»Zdržite še to noč! so «a tolažili. .Jutri
I. A. Krylov:
Basni
Gaj in ogenj
Izbiraj druga si vsekdar premišljeno. Kadar sebičnost za prijateljstvo se skriva, le jama se ti koplje pogubljiva. Da ti resnica ta bolj jasna bo, poslušaj mojo basenco.
Po zimi ogemjček je v gaju umiral, najbrž zabili so ga tam popotniki. Od ure pa do ure je bolj hiral. Drv novih ni in komaj da še tli. In konec svoj videč, on gaju govori: »Povej mi, gaj predragi! zakaj ti usoda je tako neusmiljena, da ni na tebi uzreti lističa in da prezebaš v skorji nagi?« »Zato ker v snegu ves tičim, pozimi nc cvetem jaz in nc zelenim,« gaj ognju pojasnujc. »Malenkost!« ogenj nadaljuje, »le ti sprijatelji sc z mano, ti velim. Jaz solncu brat sem, glej, ki v zi ni in sne-
govih
nič manjših čudežev nc delam od njegovih Le vprašaj rastlinjak, kaj jaz veljam: Po zimi, ko vihar vso zemljo v sneg odeva, tam vse ali cvete ali zoreva; za vse to pa le jaz zasluge imam. Saj meni ni za samohvalo in bahanje iz dna srca črtim, za solncem v moči pa zares nič nc stojim. Kakor je tu ošabno prej sijalo, brez kvarc snegu jc končalo dneva tek; a ti krog mene glej, kako se taja sneg. Če hočeš ti tedaj po zimi zeleneti kakor spomladi in poleti, pri sebi daj mi ti kolek! Domenjeno! — In v gaju ogenjček brž ogenj je postal. Ta ogenj pa nc dremlje: Beži po vejah in vrhih, črnikast dim vali sc do neba v stebrih kmalu ljuti požar ves gaj objemlje ...
Ul
Uničeno je vse — in tam, kjer vroče dni našel popotnik jc zavetje v scnci si, le par ožegov šc stoji. — A temu sc ne divi:
Kako pa gresta skup — drevo in ogenj živi?!
Ščuka
Ovajena sodišču ščuka jc bila, da z njo se v ribniku živeti več nc da. Dokazov so poln voz podale priče. Krivičnico so, kot se tiče, prinesli k sodbi v velikem čebru. Sodniki niso daleč bili, — na bližnjem so jih pasli travniku.. Imena njih so nam arhivi ohranili: Bila sta to oslička dva, dva trije kozli in dva konja kljusasta; da red nadzira in pravico, za prokuratorja so dali jim lisico. Med narodom jc govorica šla, da ščuka z ribami jo je zalagala. . . Za vse to so biii sodniki neprijazni. Sicer pa ščukinih nakaz ni bilo nič lehko prikriti tisti čas. Tako so morali kar pisati ukaz, da se krivičnica preda sramotni kazni in drugim v strah obesi na drevo. »Visoki dvor!« je zdaj lisica pristopila, »to ni dovolj! Jaz njej bi kazen prisodila, ki je do zdaj pri nas ni videlo oko: Da lopovom odslej bo strašno in opasno, naj v reki se utopi.« — Sodniki v krik: Prekrasno!«
Otorej so sklenili vsi soglasno in ščuko vrgli v rečino! . . .
Prevel Georgcs.
vam nekoga pošljemo; če ne, imate pravico, da zapustite svoje mesto.«
Maps je komaj zmogel, da je odtipkal svoje pritrdilo. Bil je truden, truden! A moral je še eno celo noč prečuti na stolu 1 In to je bilo neobhodno potrebno, kajti slutil je, da bi skrivnostni napadalec takoj opazil, če bi opešal...
Njegove trudne, pekoče oči so se neprestano ozirale na močvirje, kakor bi mu hotele iztrgati njegovo tajno. Solnce je stalo na robu obzorja. Maps je zazdehal, .se pretegnil, nato vzel svoj revolver in šel doli. Karkoli bi se že utegnilo zgoditi, o tem je bil prepričan, da se je napadalec skril v močvirju. In namesto da hi prebil še eno noč. v strahu, Je hotel preiti v ofenzivo, prodreti v močvirje in pretakniti razvaline!
Šel je po tračnicah do ovinka. Toda z nasipa ni ničesar opazil. Od te strani ni mogel prodirati. Spustil se je po nasipu nizdol in začel iskati kako stezo, ki bi izdala navzočnost človeškega bitja. A videl je samo del razbitin, vozna kolesa, vsa zarjavela, in zlomljeno zavoro. Nebo je bilo ravno nad močvirjem krvavordeče in visok trs je molel v nebo kakor svareč prst...
(Konec prih. nedeljo.)
Matik
Inžener, ki ie več let služboval v rudnikih žaliva Liideritz (bivše nemške afriške kolonije)) pripoveduje o svojih doživljajih med črnci:
V neki mladostni norosti sem bil izgubil eno oko, namesto katerega nosim poslej umetno oko. To ni posebno prijetno, toda vsaka stvar ima dve plati. Tako sem se imel svojemu umetnemu očesu zahvaliti za neomejeno spoštovanje, ki sem ga užival med afriškimi domačini vseh plemen. Bilo je ravno tik pred uporom Ile-rerov in avtoriteta belcev se je znatno majala. Tem večjega pomena je bilo, da so se mi bližali črnci vedno le s spoštovanjem, da celo z nekim svetim strahom. Ko drugače ni bila nobena stvar varna pred njihovimi dolgimi prsti, se moje lastnine nikdar nihče dotaknil ni. To so seveda opazili tudi moji tovariši in me naprosili, da sem hranil pri sebi njihove dragocenosti — zame zelo mučna stvar.
Treba vedeti, da je belec v svoji zračno zgrajeni in ponoči razsvetljeni hiši vedno izpostavljen na tisoče skritim očem, ki jim ne uide noben gib, noben predmet, nobena stopinja. Ta čut, da si neprestano pod nadzorstvom stvoni zlohotnih in klepetavih domačinov, ki v trenutku raznesejo po celi naselbini vse, kar opazijo pri tebi, spada med bistvene neprijetnosti kolonialnega življenja.
Ko so bili tedaj praznoverni črnci opazili, da jemljem zvečer eno oko iz jamice in ga polagam na mizo, so me takoj med seboj proglasili za velikega čarovnika, ki še v spanju bdi zanj eno oko... Odtod njihovo sjx)što-vanje in strah pred menoj, ki sta bila ob dar nih okolščinah zame, in še za moje tovariše po vrhu, skoraj neprecenljive vrednosti.
Nekega posebno soparnega popoldne sem sc zleknil v viseči mrežnici na verandi svoje hiše, se z gosto mrežo zavaroval proti moski-tom in kakor ponavadi položil svoje stekleno oko na mizo poleg sebe. S tem sem se čutil varnega kakor v Abrahamovem naročju in mirno zadremal.
Čez čas sem se prebudil z nedoločnim čutom, da mi je blizu nekaj sovražnega. Ta čut je težko opisati, a pozna ga vsak, kdor je mnogo živel v divjih deželah, kjer je navezan popolnoma sam nase.
Odprl sem veke in ravno še ujel senco opice, ki je šinila čez ograjo- V istem trenutku sem pa tudi pogrešil svoje stekleno oko. Tatinski pavian se je bil polastil mojega talismana in me spravil ob neprecenljivega malika — fetiš, s katerim sem na tako lahak način krotil vse neprijazne naklepe domačinov., Na nabavo novega steklenega očesa v tej divjini zaenkrat ni bilo misliti
Skrajno mučno zadet, sem se v mrežnici vzravnal in točno pred seboj zagledal nesramno režeč se črnski obraz... Možakar je bil opazoval dogodek in se z užitkom pasel na mojem presenečenju, ki ga nisem mogel skriti. Pol zasmehljivo, pol škodoželjno mi je dejal: »Pa sem mislil, da čarovnikovo oko nikoli ne spi!?«
Ob tem zasmehu sem se šiloma zbral. Vedel sent: če se mi ne posreči, da ga znova ne zbegam, je mojega ugleda med črnci koncc in bom na slabšem nego tovariši, ki niso nikoli uživali glasu čarodejev... S čim bi neki mogel zasmehljivca osupniti?
Da bi pridobil čas, sem napravil skrivnostno grozeč obraz in rekel, ker mi ni nič boljšega prišlo na misel: »Motiš se, Sadi! ča-redejno oko ni spalo; hotelo ti je samo pokazati, kako se godi zločincem. Sicer je opica le neumna žival, ki med pravico in krivico ne zna ločiti, kjub temu pa tat svoji kazni ne bo ušel...«
»Odkod pa veš, da je bila opica?!« je v največjem začudenju vprašal črnec.
ZLATE VLASNICE
Kitajska povest.
mm®
Ker čarodejno oko vedno bdi, Sadi! zato...!« sem mu dostojanstveno odgovoril. A ni mi bilo ravno prijetno pri duši. Kajti zmagal sem še-le napol... Kaj, če nesramnik vpraša: Kako pa mi dokažeš, gospod, da ga bodo duhovi kaznovali...?! Bil bi zelo v zadregi za prepričevalen odgovor.
In kakor sem se bal, tako se je zgodilo... Sadi mi je zastavil vprašanje pol boječe, pol predrzno.
Tu mi je prišel na pomoč slučaj, kakor ie mnogokrat v življenju ... in to čisto izreden slučaj.
V tem, ko sem se 5e obotavljal z odgovorom, od katerega je bilo toliko odvisno, je za-donel iz bližnjega grmovja presunljiv krik, kakor se včasih izvije opicam v smrtni stiski...
»Ali slišiš, Sadi!?« sem dejal z resnim, zarotniškim obrazom... »Kazen je opico že dohitela; pusti jo in pojdi, drugače utegne jeza duhov zadeti tudi tebe ...«
Umaknil se jc plaho kakor tepen, vendar sem bil pa prepričan, da mi bo skrivoma sledil in na lastno pest vohunil, če pojdem gledat, odkodi smrtni klik. Točakal sem nekoliko, po-
Obe ugledni družini Lu in Ku v Sičongu, pokrajina Kianghsi, sta že mnogo let živeli v najožjem prijateljstvu. Obe sta pripadali mandarinskemu razredu. Bilo je nekaj ob sebi • umljivega, da postaneta otroka obeh družin, mladi Lu in gospodična A Hsiu, enkrat zakonski par. To so se že ob njunem rojstvu na slovesen način dogovorili in sklenili.
Zal pa sta kmalu nato oba roditelja Lu nenadoma drug za drugim umrla in osiroteli sin je ostal po predpisani triletni dobi žalovanja sam in čisto praznih rok. Stroški za stanu primeren pogreb in tri leta neprostovoljnega praznovanja so izčrpali vso njegovo gotovino. Zapuščeno posestvo in stara, osivela služabnica je bilo vse, kar mu je ostalo od skromne očetove zapuščine. Pokojni mandarin Lu ni bil zastonj slovel kot nepodkupljiv uradnik.
Hiter propad prijateljske hiše je gospoda Ku neprijetno dirnil. Oh misli na bodočnost svoje hčere je namrščil obrvi in dejal svoji ženi:
»Fant je sama revščina. Odkcdi naj spravi skupaj šesterozaročnih darov? Dobro, da poročni dan šc ni določen. Mislim, da je najboljše, če poiščemo za našo hčer drugega ženina. Njene bodočnosti nikakor ne smemo spraviti v nevarnost.«
»Toda otroka sta že od rane mladosti zaročena! Pod kakšno pretvezo hočeš zvezo raztrgati?« je vprašala žena.
»Poslali bomo enostavno koga k njemu in mu dali razumeti, da je sedaj, ko sta oba z nevesto odrasla, čas, da po običaju, ki je v navadi med mandarinskimi družinami, pripravi primerna zaročna darila in jo naravnost zasnubi. Uboga para tega ne bo zmogel in j>° v svoji zadregi sam želel stvar razdreti. Pot6m zahtevam od njega samo še podpis pod pismeno odpoved in razmerje bo gladko prerezano. Nu?«
»Toda naša A Hsiu je nekoliko trmaste narave. Kaj tedaj, če tega nc bo hotela?«
»Eh, kaj! Hči se mora pokoriti volji svojega očeta, njeno mnenje sploh ne prihaja vpo-štev. Le kar previdno jo pripravi na izpre-rnembo«
Gospa Ku je nemudoma odšla v hčerino sobo in jo obvestila, kaj je sklenil oče.
»Žena sledi enkrat za vselej enemu samemu možu,« jc odvrnila A Hsiu. »Tako predpisujeta navada in običaj. Pri možitvi gledati na denar, je barbarska navada. Da moj oče na ta način zaničuje revščino in ceni bogastvo, nasprotuje načelom človečnosti. Jaz ga v tej točki nikakor ne morem ubogati.«
»Dete, v nekaj dneh pošlje tvoj oče k tvojemu zaročencu, da ga opomni, naj te slovesno zasnubi. Tega ne bo mogel, ker nima sredstev za predpisane zaročne darove. Nedvomno bo hotel od zaroke odstopiti. Potem ti ne preostane drugega, kakor da es od-poveš.«
»Potem bom raje umrla.«
Gospa Ku je predobro poznala značaj svoje hčere, da bi dvomila nad resnostjo te grožnje. Obenem pa se je zbudilo v njej čustvo iskrenega usmiljenja. Iz tega razpoloženja se ji je porodila rešilna misel: Tu je mogla pomagati samo zvijača!
Naključilo se je, da je moral gospod Ku kmalu nato potovati na deželo, da bi pregle-
tem pa odšel po vrtu proti mestu, od koder sem bil slišal opico... Čeprav nisem veliko upal, da bom dobil nazaj svoje stekleno oko, vsaj nisem hotel zanemariti nobene prilike v ta namen: pa tudi radovednost me je gnala, da bi videl, kaj se je v grmovju pripetilo...
Komaj sem prišel za streljaj daleč, ko sem opazil v skalni razpoki krčevito zvitega pavi-ana, ki je pravkar poginil. Bil je še gorak in ga je morala pičiti le kaka strupena kača, ki jih jc tam zelo mnogo.
Da bi se prepričal, sein pokleknil, ko mi je bliskovito šinila misel: Morda jc to tat tvojega očesa...?!
Odprl sem mu gobec in dejansko našel v levi lični vreči svoje stekleno oko...
Tedaj sem z močnim glasom poklical Sa-dija, ki je bil, kakor sem slutil, v bližini. Pokazal sem mu mrtvega paviana in moj talisman. Bil je tako preplašen, da jc ves drgetal. Rekel sem mu: Povej svojim bratom, kar si videl, in naj ti bo v svarilo!«
Od tega dne sem užival v celem okrožju češčenje najvišjega malika, kar me je v kmalu nato vzplameneli vstaji rešilo — edinega izmed vseh tamkajšnjih belcev.
da| svoja posestva in izterjal zapadlo zakupnino. Sedaj je prišel za njegovo ženo pravi trenotek, da izpelje svoj načrt. Po kratkem pogovoru s hčerko je dala pozvati k sebi starega vrtnarja in mu naročila:
»Pojdi hilro k mlademu gospodu Lu in ga prosi, naj nemudoma pride semkaj. Pride pa naj zadaj pri vrtnih vratih. Skrbi za to, da hišni gospodar o tem obisku ničesar ne izve, slišiš? Prejel boš obilo plačilo.«
Vrtnar se je poklonil in odhitel, kamor so mu veleli. Oh, kakšen prizor se mu je nudil, ko je dospel na cilj! Ta napol razpadla vrata bi mogla krasiti kake stare samostanske razvaline! To zidov je, golo in nago kakor stene razklanega dimnika! Ta razbita okna, ki z njimi Ioputa veter! Ta pusta kuhinja, v kateri ne plapola ogenj, ne vre kotel! Te razpoke v zidovih, skozi katere imata prost vstop veter in dež! Ti stari stoli, ta črviva postelja, ravno še za ogenj! Kakšna brezupna slika, ki priča o propadu plemenitega rodu!
Sel je našel samo staro služabnico. Gospod Lu sam je bil ta dan slučajno odšel, da obišče svojo teto gospo Liang, ki je imela uro daleč pred severnimi mestnimi vrati majhno posestvo. Rad ali nerad je moral vrtnar svoje sporočilo poveriti služabnici, pri čemer ji je še posebno zabičil, naj se njen gospod prav nič ne mudi, ker je njegova sreča odvisna od tega. Ko je vrtnar opravil svojo nalogo, je zopet odšel, dekla pa je odhitela k teti, kar so jo nesle stare noge. Teta je sedela s svojim nečakom ravno pri večerji, ko je prišla služabnica. Nad vse vzradoščen, bi bil mladi mož najraje skočil kvišku in na mestu stekel v hišo Ku. Toda na poti mu je bila ovira: v tej oguljeni obleki, ki jo je imel na sebi, se na noben način ni mogel predstaviti tašči. Tu mu je že moral pomagati iz zadrege njegov nečak Šang Pin, ki je stanoval s svojo ženo pri materi.
Ta Šang Pin, izkvarjeni sin gospe Liang, je bil zlobna, lokava duša, popolno nasprotje svojega dobročudnega in blagega nečaka. Komaj je bila le-temu ušla njegova prošnja, žc si je oni skoval peklenski načrt.
Moja najboljša obleka ti je na razpolago,« se je režal uslužno. »Samo zdi se mi, da je danes že prepozno, da bi se vrnil v mesto, in da bi obisk ob tej uri ne bil primeren. Po mojem skromnem mnenju bi bilo najboljše, da ostaneš čez noč tu in napraviš svoj obisk jutri dopoldne. Pa tudi tvoja stara služabnica more čez noč ostati tu, ker bo od svoje težavne poti pač že dovolj utrujena in si bo rada odpočila, kaj ne?«
Gospa Liang je pohvalila skrbnost svojega sina, in nečak ni mogel drugače, nego da je predlog sprejel.
»Meni samemu boš zaenkrat oprostil,« je nadaljeval oni, »iti moram še enkrat v vas, da uredim neko poslovno zadevo. Kmalu pa se vrnem in potem ti bom na razpolago.«
S tem se je poslovil. Vrnivši se v svojo sobo, se je hitro preoblekel v svojo najboljšo obleko in nato skrivoma odšel z doma, v smeri proti mestu.
Ta večer je pustil vrtnar v hiši Ku po nalogu svoje gospe zadnja vratca na vrtu odprta in stal poleg na straži, ozirajoč sc na vse strani. Solnce je bilo že davno izginilo za zapadnimi griči in nastala je brezmesečna noč. Dolgo je bil vrtnar zaman oprezoval, dokler se ni slednjič iz teme izločila senca mladega, lepo oblečenega moža, ki se je bližala vrtnim vratom, se pa zdela neodločna, ali naj vstopi ali ne.
»Ali ste vi, gospod Lu,« je vprašal vrtnar.
»Jaz sem,« je odvrnil prišlec, pri čemer se je poklonil, tako da njegovega obraz« ni bilo spoznati. »Vaša gospodarica me je naročila semkaj in vas prosim, da ji naznanite moj prihod.«
Stari mož je prosil obiskovalca, naj pride bliže ter ga odvedel v vrtni paviljon, potem pa je odhitel k svoji gospej ter ji naznanil pričakovani obisk. Kmalu nato je prišla hišna upravnica z dvema služabnicama, ki sta svetili s svetilkami iz redke svile, in odvedla tujca po zapletenih vrtnih stezah in dolgi vrsti soban in dvorišč, dokler niso slednjič dospeli pred razkošen paviljon, obrobljen z balustrado iz rdečega laka in bogato okrašen s freskami. Ob vstopu v paviljon, ki je bil praznično razsvetljen s svečami, se je razgrnil škrlaten za-stor in nasproti je prišla hišna gospodarica.
Šang Pin — kajti nihče drug ni bil obiskovalec — je zrasel v malomeščanskih razmerah in še nikdar ni prestopil praga tako odlične hiše. Razen tega je živel na deželi, bil sploh rojen neotcsanec ter mu je manjkala vsaka boljša vzgoja. Slednjič mu je zavest, da igra napačno ulogo, branila, da bi se mogel svobodno gibati. Kratko in malo — bil je v znatni zadregi ter je napravljal precej bebast vtis, ko je v pozdrav okorno pokleknil in na uljudne pozdravne besede zjecljal par nerodnih stavkov. Gospa se je v prvem hipu čudila sama pri sebi, da sc more sin mandarinske družine obnašati tako nerodno, potem se je pa spomnila, kako more revščina človeka hitro posuroviti. Slednjič pa je prevladalo čustvo usmiljenja nasproti temu mlademu človeku, ki je brez lastne krivde zašel v tako beden položni
Ko so postregli s čajem, je dala hišna gospodarica znamenje, da prineso večerjo. Obenem je posjala po svojo hčer in jo velela prositi, da bi pozdravila gosta. A Hsiu se je izprva kljub trikratnemu pozivu branila priti. Slednjič pa si je rekla: »Če že hoče moj oče razdreti zaroko, potem mi daje nocojšnji večer vsaj zadoščenje, da bom videla enkrat svojega zaročenca iz obličja v obličje ter bom potem mogla mirnega srca umreti.« In tako se je odpravila iz svoje sobe in prišla v rdeči sprejemni paviljon, z rožami dekliške sramežljivosti na licih.
»Stopi bliže, A Hsiu,« jo jc bodrila mati, »pozdravi svojega zaročenca. Enostavni pozdrav zadostuje.«
Oba zaročenca sta se nato lahno poklonila drug drugemu, držeč roke prekrižane na prsih. A Hsiu se je hotela nemudoma zopet umakniti. Toda mati jo je zadržala:
»Saj sta takorekoč že mož in žena. Zakaj ne bi izpregovorila med seboj par besed?« In velela je hčeri, naj sede na stol poleg nje. V tem ko je lažisnubec požiral odlično, lepo deklico, ki mu jc sedela nasproti, s poželjivimi pogledi, je sedela A Hsiu s povešenimi očmi in molče. V zavesti, da je videla zaročenca, se je poizkušala vedro smehljati, toda ob misli na neizogibno ločitev jo je prevzela žalost in ji namesto smehljaja izsilila vzdih.
V tem so bili pogrnili dve ločeni mizi in prinesli večerjo. Za eno mizo sta sedli mati in hči, za mizo njima nasproti je moral sesti mladi mož. Med večerjo je začela gospa Ku svojemu gostu pojasnjevati vzrok tako nenavadnega sestanka, ki se sicer malo sklada s pravili stroge etikete, ki ga jfe pa narekovala sila okoliščin. Pri tem je predstavljal namišljeni zaročenec kar najbolj nesrečno prikazen. Od razburjenja je ves rdel, krčevito iskal primernih besed, da bi z njimi izrazil svojo vdanost in hvaležnost, in ker mu je manjkalo izrazov, burno mahal z rokami. Ko je pa še slišal o smrtnih namerah mladega dekleta, je sploh samo še jecljal. Gospodarica je pripisovala to smešno obnašanje preveliki boječno-sti in se zaradi tega ni vznemirjala. On je pa skušal dobri viis, ki ga je nehote napravil, še ojačiti s tem, da je zatrjeval, da ne pije nobene pijače — a je bil neugnan pivec! — in le iz uljudnosti srkne iz ponujene čaše.
Slednjič so vstali izza mize in gostu povedali, da ima v vzhodnem krilu poslopja pripravljeno sobo za prenočevanje. Šang Pin se je najprej kazal skromnega in na noben način ni hotel sprejeti tako častnega povabila; toda rekli so mu, da je neobhodno potrebno, da ostane, ker je treba v teku noči urediti še važno zadevo. In le prerad, poln skrivnega veselja, se je vsiljivec vdal volji gospodarice. Tedaj sta prišli dve služabnici, z lampijončki na palicah v rokah, in naznanili, da je tujska soba v vzhodnem krilu pripravljena. Šang Pin se je v slovo poklonil in se dal odvesti.
Kmalu nato je tudi hišna gospodarica zapustila rdeči paviljon in odšla s svojo hčerjo v svoje sobane. Tam je odprla eno izmed skrinj in vzela iz nje več palic srebra v vrednosti 80 taelov, dalje dva para srebrnih čaš in šestnajst okrasnih vlasnic iz težkega zlata; dragocenosti so bile vredne približno slo taelov.
»Vzemi ta denar in.ta nakit,« reče hčeri, »in jih nesi še nocoj to noč svojemu zaročencu. Vzame naj te stvari s seboj in jih uporabi kot zaročna darila zate, potem za vajino poroko ne bo nobene ovire več.«
A Hsiu je zardela in rekla:
»Ali se spodobi, da jaz sama nesem te stvari tja?«
»Ljubo dete, vsa čast oblikam in običajem, toda včasih zahtevajo okoliščine, da jih prezremo. Ali misliš, da bi hotel mladi mož kdaj sprejeti našo ponudbo, ako mu ti z besedami, ki jih sme rabiti nevesta nasproti svojemu zaročencu, ne pojasniš razlogov našega ravnanja? Ali misliš, da bi mogel kdo drug razpršiti njegove pomisleke? Čc mu pa pošljem te stvari po tretji osebi, kaj potem? Ta mladi mož je v svetu tako tuj. Posvetoval se bo s slabimi prijatelji in se dal zavesti do brezumnega razsipanja, in vsa moja materinska skrb in trud bosta izgubljena. Ali ne vidiš, da moraš stvari sama nesti in da ne sme nihče drugi zvedeti o tem? In sedaj vzemi stvari in jih skrij v obleki.«
»Toda ali bom šla sama?«
»Hišna upraviteljica te bo spremljala.«
Ta je kmalu prišla in dobila nalog, naj spremlja gospodično do sobe mladega moža, ker se želita zaročenca še enkrat razgovoriti.
Hišna upraviteljica se je poklonila in odšla z gospodično.
(Dalje prih. nedeljo.)
SrCno In žluEno bolni, počitka potrebni!
v zdravilišču dodrna pri ceifu
stane kompletno 20 dnevno zdravljenje (stanovanje, hrana, kopeli in zdravnik) od 1. septembra dalje Din 1200'—
Prospekti in informacije pri upravi.
Mirko Kunčič:
?\M z Mm kljunihoma
76.
Ilustriral J. P.
Že je Terezinka-golobček hotela zleteli naravnost na okno graščakove sobe — pa se je pravočasno premislila, videč graščakov okrutni, odurni obraz.
»Ovbe, ovbe,« je poltiho zagrulila predse, 5>zdaj pa že vidim, cla s temi ljudmi ni dobro skupaj črešenj zobati. Boni že morala kako drugače začeti, če boni hotela ptička z dvema kljunčkoma osvoboditi iz rok teh divjakov ...«
Ko je tako neodločno v večernem mraku čepela in tuhtala, kaj bi in kako, je zaslišala odnekod zamolklo, bolestno ječanje. Pozorno je jela motriti svojo okolico in oprezovati, odkod prihajajo tožeči glasovi.
In je zagledala na zidu bližnjega zapuščenega stolpa nizko pri ileh majhno okroglo lino.
»Hinderhonder, coprnija, rokuspokus, holadrija — bumsl — Naj bom muca!«
si je jadrno zaželela.
Postala je drobna srčkana muca. Neute-goma je splezala k lini ter z neuguano radovednostjo smuknila skozi njo v notranjščino.
77.
Grozen prizor se je razgrnil pred njenimi o5mi. Petorica razcapanih in divje razmršenili mož je čepela tesno drug poleg drugega in se kakor blazna zvijala po tleh. Vsenaokoli so ležali ostanki oglodanih in strohnelih človeških teles: mrtvaške lobanje in kosti. Tolpa gladnih podgan se je podila preko njih in se besno režala; njih oči so se v temni pošastno svetlikale. In kar je bilo najstrašnejše: ta tesna podzemska ječa ni imela ne oken ne vrat. Razen one majhne okrogle line, skozi katero se je Terezinka-muca priplazila, ni bilo v zi-dovju, polnem vlage in plesnobe, nobene druge odprtine.
Nesrečni jetniki so bili v tem prostoru kakor v grobnico zazidani, živi pokopani!
78.
Terezinka-mačka se je zgrozila. O Marija,« je bridko vzdihnila predse in zmajala z glavo, so Marija, le kaj so ti siromaki tako hudega storili, da jih je doletela taka strašna kazen?«
Plaho in neodločno se je jela plaziti bliže k njim. Tedaj se ji je velika siva podgana postavila na pot in jela sovražno buljiti vanjo.
Terezinka-mačka je nesršila repek, grozeče pokazala zobe, zarenčala — in podgana se je skokoma pognala nekam v nasproten kot ter izginila med kupom kosti in lobanj. Ostale podgane so se zbegano razkropile na vse strani.
79.
Jetniki so postali pozorni. Sunkoma so dvignili glave in blodno uprli svoje velike, sestradane oči v temo.
i Kdo je?« je s hripavim glasom mukoma stisnil eden od njih iz grla.
>Mijav, mijav! je pomirjevalno zamijav-kala Terezinka-muca.
»Ah — muca!« so se kakor otroci gorko razveselili siromaki in se vzpeli pokoncu. Le eden od njih je nepremično obležal na mestu; velika krvava rana je zevala na njegovem upa-lem licu — ugriz podganjih zob — oči pa so se mu kakor steklene vrtele v duplinah. Nevidna koščena žena se je sklanjala nad njim in ga poljubovala na bledo čelo: siromak je hropel v poslednjih vzdililjajih ...
Ivan Albreht:
Ribiška ssroia
Sonce božje greje me, veter lih me boža, s solzami umivam se kakor z roso roža.
Kadar morje zadivju, oglasi se mali; teiko ji na dnu morja je brez mene spali.
Z burjo iz valov drhti, kliče mi moj ata: »Bog daj jasnih srečnih dni tebi, moja Zlata!«
Vinko Bitenc:
Božji volek
(Basen.)
Ko je Gospod ustvaril živali, jim določil njih opravila in bivališča, je nazadnje še tole dejal:
Pojdite vsaka v svoj kraj, živite in delajte lako, kakor sem vam bil zapovedal. A čez leto dni se zberite na tem kraju in mi poročajte, kako ste zadovoljne.«
In živali so se odpravile vsaka v svoj kraj: divje zveri v gozdove in puščave, ptice so odletele med drevje in grmovje, ribe in druge vodne živali so se podale v morje in reke, a živali, katerim je bil Gospod določil bivališče pod zemljo, so se nemudoma odpravile tja.
Čez leto dni pa so se zbrale vse živali zopet na kraju, kamor jim je bil ukazal priti Gospod. Pomnožile so se bile že tačas, prišlo jih je dvakrat več od prvotnega števila, tako da so se komaj razvrstile po zeleni trati.
S prijaznim glasom je vprašal Gospod: »No, povejte mi zdaj, če vam je potekalo življenje v tem prvem letu srečno in zadovoljno?
Vse živali hkratu so pritrdile: »Dobro nam je bilo, o Stvarnik!«
Tedaj pa je stopil iz vrste mogočni lev, ki so ga bile izbrale živali za svojega kralja in je dejal Gospodu:
Vsesplošno zadovoljstvo vlada med mojimi podaniki. Ampak na naši kraljevski seji so nam predložili prošnjo črnega krta in poljske miši s podpisi vsega podzemskega prebivalstva, naj za božjo voljo posredujemo pri Tebi, o Stvarnik, da jim izboljšaš njih težki položaj pod zendjo in jim daš kakega razvedrila, ker da bodo sicer poginile od samega dolgočasja in tuge.«
To izgovorivši je lev dni znamenje z glavo in v ospredje so se pririli krti, poljske miši in še mnogo drugih živalic, podzemskih prebivalcev.
-Pravijo, da vam je dolgčas pod zemljo in
si želite kakega razvedrila. Kakšnega razvedrila si pa želite?«
V imenu vseh je izpregovoril krt:
»Daj nam. Gospod, pevca, ki nam bo s svojo pesmijo krajšal čas in nam lajšal življenje pod zemljo.«
Gospod Stvarnik se je zamislil.
»Dobro, dam vam pevca, ki vam bo krajšal čas podnevi in ponoči, ampak obljubiti mi morate, da ga ne boste preganjali, ne mu zavidali petja in da boste skrbeli zanj tudi pozimi, r
Obljubimo, obljubimo,« so pritrjevali
vsevprek.
Iu Gospod je vzel pest črne gline, oblikoval iz nje dve drobni podolgasti, hrošču podobni telesci, in dahnil vanje. Telesci sta oživeli in mala stvora sta pričela tekali semintja. Mladi par je lakoj začel prepevati: »Čuri-muri, čri-čri-čri...« Vse živali so se ob tem nenavadnem petju imenitno zabavale. Najbolj veseli pa so bili kajpada krti, miši in drugi prebivalci podzemskih rovov.
Odtistihdob sedi muren ali božji volek ves božji dan, vse poletje v svoji luknjici iu poje, poje, poje... Iu nima skrbi, kako se bo preživel pozimi, ker ve, da ga morajo preživljati njegovi sostanovalci, katere zabava s svojim zvonkim čirikanjem.
Gozdne vile
Kuj je namesto prelepih gozdnih vil zagledal razočarani Jožek Možek v samotni bajti?
Pravilna rešitev:
Jožek Možek je zagledal v bajti uavadne kmečke vile za nakladanje sena. Napol jezen, napol žalosten je hotel pošteno ozmerjati navihanega Tončka Barončka, ki ga je lako nesramno navlekel — ta pa ga je prehitel in mu modro dejal:
Pobič, zapomni si: te lesene vile so za kmeta stokrat bolj koristne in dragocene kakor vse tiste tvoje pravljične vile, ki jih še nikoli nikjer ni nihče videl!«
Pravilen konec tej zgodbi je iztuhtalo le pet brihtnih glavic: Boris Pistotnik, dijak I.a razreda gimnazije v Prevaljah, Boris Pavšer iz Ponikve ob juž. železnici, Albinca in Rajko Ločniškar na Turjaku, ter Franc Lichtenegger, učenec V. razreda v Spodnji Šiški.
Za nagrado izžreban je bil: Franc Lichtenegge r, učenec V. razreda v Sp. Šiški. Dobi vezano knjigo pravljice »Najden-čelc Jokec .
Nekaj zabavnih rešitev.
Angelca E r b u s, učenka III. razr. v Ptuju: Jožek Možek je zagledal v bajti — podgane, ki bi ga bile živega oglodale, da jo ni pravočasno odkuril...«
Boris Bohinc ua Rakeku: Jožek Možek je zagledal v kotu samotne bajte staro, grdo čarovnico, ki je imela na nosu velika očala, v roki pa je držala strgano in zamazano knjigo ler čilala iz nje. Na ognjišču poleg čarovnice je gorel ogenj, nad ogujem je na verigi visel ogromen kotel, v katerem se je kuhala čarovna pijača. Ob nogah čarovnice je dremala ostudna mačka. Ko je čarovnica Jožka Možka zagledala, je zgrabila čarovno palico in ga hotela z njo oplaziti, da bi ga začarala v grdo krastačo — Jožek Možek pa ji je pravočasno odnesel pete ...«
Feni H e r I e v Duplici pri Kamniku: »Jožek Možek je zagledal bradate možičke v zelenih hlačkah in kapicah. Sedeli so pri pogrnjeni mizi, ki je bila nakopičena z najboljšimi prigrizki. Pred seboj pa je imel vsak mo-žiček še zvrhan lonček sladkega medu. Mo-žički so Jožka Možka gostoljubno sprejeli in ga pogostili tako — da Jožka Možka še danes želodček boli...«
Lojzek T a v č a r v Spodnji Zadobrovi: Jožek Možek je videl v bajti samo to, kako ga je navihani Tonček Baronček — potegnil za nos ...«
IfrTBiEKOV^ KfiliSEM
Uganke
Čeprav ga pokličeš, odpre sveti raj, ga malo pregneti, prijeti ni kaj.
Pod isto slrelio brata dva nikoli •ne ne srečata.
3.
Mamica vitka lenuhe p'.aši, deci še ti rad polareš kosli.
4.
Je in jč, se ne nasiti -kdo je požeruh ta zviti?
Za pravilno rešitev vseh Štirih ugank je razpisana lepa nagrada. Rešitve pošljite najkasneje do petka, 22. t. ni. na naslov: Kotičkov btliček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Dragi Kotičkov stričekl
Kaj pa vendar misliš, striček? Ali si pozabil name? Vsako nedeljo pričakujem Tvojega odgovora zastonj. Ali si. res pozabil odgovoriti? Ali nisi dobil mojega pisma? Vei, to ni kar tako: napisati dolgo pismo! Zato te tudi Ti lahko potrudiš in mi odgovoriš, saj sem šele učenka I.a razreda in s takim spričevalom, da so same petice notri. Samo to me skrbi, kdaj si Ti, striček, v šolo hodil. Bogve, ali boš vedel, kaj zdaj pomeni 5 v šolskem spričevalu? Mogoče jo boš zamenjal z 1.
Mislim, da v nedeljo ne bom zastonj Čakala Tvojega odgovora, kot sem ga že vse počitnice.
Te srčno pozdravlja Tvoja
Vida Briški, učenka I.a razreda v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odgovor:
Draga Vida!
Kaj mislim? — Kič slabega, nič hudega. In če sem pozabil nate? — Le kako, dušica zlata, bi mogel Tebe' pozabiti?! Te nisem m Te ne bom do hladnega groba. Mar misliš, da sem Požgančev oča, ki vse na svetu kar koj pozabijo — le sebe nikdar in nikoli?!
Taki majhni, drobni punčki lako dolgo pismo pisati, res ni igrača, primojdevet. Nad Ti bo v tolažbo zu ves ogromni Irud, ki si ga imela s pisanjem, moj današnji odgovor.
Kar tiče petič v šolskem spričevalu, bodi brez skrbi. Vem, dobro vem, da niso ednice, nego so petice najvišje priznanje takim pridnim punčkam, kot si ti.
Ti vrača srčne pozdrave
Kotičkov striček.
79.
Pozdravljen, striček!
Ko sem bila še čisto majhna, sem si vedno želela, da bi znala citati. Koliko lepega morajo pač ljudje zvedeti iz knjig in časopisov! Tako sem si večkrat mislila. Včasih sem vzela v roke »Slovenca« ter ga gledala in obračala na vse strani — zastonj. Prav nič nisem iztuh-tala, kaj čudne kljuke pomenijo.
V šoli sem se hitro naučila čitali. Zdaj lahko čitam povesti in pesmice. Zelo roda či-tam »Slovenca«, posebno Tvoj kotiček.
Rada bi Te poznala, striček. Potem bi videla, če si kaj podoben drugim stričkom. Če si striček, si gotovo zelo dober. Da Te bomo otroci poznali, daj svojo fotografijo v »Slovenca«t/
Prav lepo Te pozdravlja Mara Že bo t, nčenku IV. razredu v Mariboru.
Odgovor:
Draga Mara!
Umetnost čitanjaje res ena najlepših in najkoristnejših umetnosti na svetu — setn dejal, ko sem prečital Tvoje krasno pismo. Samo pomisli, draga moja, kakšna škoda bi bila, le bi vsebine Tvojega pisma zdajle prečitati ne znal, nego bi kakor nas kuia Pubi bedasto in debelo v papir zijal... To bi bilo zelo zelo žalostno!
Če sem kaj podoben drugim striikom, ne vem. Bi Ti svetoval, da se obrneš na Požgan-čevega očeta s tem velevažnim vprašanjem. Požgančev oča so modri nič koliko in znajo na vsako še tako težko in zamotano vprašanje kar koj odgovor dati — če jim ga jaz v uho šepnem...
Pa sr dobro imej in še kaj piši!
Kotičkov striček.
80.
Dragi striček!
Ti ne veš, kako rada čitam Tvoj kotiček, posebno pa Tvoje odgovore. Iz njih sem spoznala, kako ljubiš otroke.
Doma sem v Škofji Loki. Pa nikar ne misli, da sem Ločanka. Bodilo sem se na Vrhniki; v Loki, smo šele štiri leta. Letos sem obiskovala II. razred, osnovne šole.
Povedali Ti ne vem nič zanimivega, vendar mislim, da. boš tudi mene uvrstil med svoje količkarje.
Tisoč toplih pozdravov od Marice H omanov e , učenke II. razreda v Škofji Loki.
Odgovor:
Draga Marica!
Že zato, ker si bila na Vrhniki — v tem prelepem rojstnem kraju našega največjega pisatelja Ivana Cankarja — rojena, se spodobi, da Te uvrstim med svoje količkarje. V ponos mi bo, da bom imel rojakinjo tako slavnege moža v svoji sredi.
Ali si spomenik, ki so ga preteklo nedeljo z velikimi svečanostmi Cankarju na čatt na Vrhniki odkrili, Že videla? če ga še nisi, prosi mamico, da Te kdaj popelje tja. Bi bilo na moč lepo in dostojno, če bi se poklonila spominu moža, ki je Tvoj rojak in ki je vse svoje življenje posvetil delu za blagor domovine.
Presrčen pozdravček od
Koti (k o v e g a strička.
Rad bi bil konj.
Ko pride Tonček iz šole, žalostno reče mami: »Mama. jaz bi bil rad konj!«
Mama: »Joj, česa si ne izmisliš! Zakaj pa bi bil rad konj?«
Tonček: »Zato, da bi mc učiteli v soli ne ' zmerjal vedno z oslom ...«
Mednarodna razstava v Antiverpnu
Lotos obhajil Belgija 100 letnico svoje državne nezavisnosti. To priliko je porabil nadarjeni in marljivi belgijski narod, da pokaže vsemu svetu sadove svoje zemlje in svojega dela. Od spomladi <lo pozne jeseni se vrše po vsej deželi velike prireditve in razstave, ki imajo značaj bilance do sedaj storjenega dela in ki naj utrejo nova |>ota v bodočnost. Zlasti dve razstavi z mednarodnim značajem naj po-k a žeta vso gospodarsko silo Belgije: v Liegen (Liittich) in Antwerpnu (Anvcrs). Razstava v Liegen je namenjena belgijski industriji, ona v Antvverpnu pu belgijskemu poljedelstvu, pomorstvu in umetnosti.
Katedrala sv. Pavla v Ant\verpnu.
Po razstavnem prostoru
Antwcrpensk'< ra.:,tavu jc med vsemi da-leko najpomembnejša. Poleg Belgije in njene kolonije — Konga — je razstavilo tudi 30 drugih držav, je torej ena največjih mednarodnih razstav sploh. Gotovo pa je to prva pomorska razstava, ki je bila do sedaj tako sistematično in širokopotezno urejena.
Vabilo bi me, da bi na dolgo popisoval ogromen in naravnost idealen prostor, kjer ;e na površju več kot 50 ha v velikanskem tri-kotu, obda ne m od vode, drevoredov in gostega tramvajskega omrežja nastalo novo belo mesto najkrasnejših palač, ki so jih zgradile, pomorske države v najrazličnejših slogih a vendar tako. da jc izključena vsaka banalnost in šablona. Ze zunanji pogled na razstavni prostor je očarljiv in vam takoj pove, da se prireditelji niso ustrašili nobene žrtve, da ustvarijo arhitektonsko celoto, ki jc vredna Ruben-sovega mesta.
Vhod v razstavni prostor tvori inonuuicntal-ni spomenik stoletnice belgijske nezavisnosti. Potom se ob straneh velikega parka, ki ga oživljajo krasni nasadi in lepi vodometi, vrste ogromni belgijski paviljoni, razstavna palača mesta Antvverpna, perzijski paviljon v perzijskem slogu sezidan, na malem otoku mogočna In sijajna britanska razstava, razkošna pariška. holandska. braziljska, italijanska itd. — tja daleč doli do lepe bazilike modernega sloga, ki so jo Belgijci zgradili v spomin stoletnice svoje politične nezavisnosti. V cerkvi kakor tudi v tik ob njej ležeči moderni šoli je nameščena flamska narodna in cerkvena e letnost, ki obsega 4 stoletja in nudi izbiro najboljših del Memlinca, Van Eycka. Ru' tisa, Yordaensa, Teniersa, Brengela iu drugi, nesmrtnih mojstrov flamske umetniške šole. Seveda razstava ne pogreša tudi veseličnega prostora (Luna [mrk), ki je zavzel nenavadno velike dimenzije in je vc<lno nadvse živahno obiskan. Zlasti zvečer je pogled očarljiv, ko valove po širnem prostoru šumne množice ljudstva in je nad vso razstavo omamljiv blesk stotisoe luči, ki v vseh barvali žare v nebo. da je videti iz dalje kakor ognjeno morje.
Rešitev Slamskega vprašanja
Vse to odkriva toliko bogastva in izvirnosti. da si more le očividec ustvariti odgovarjajočo sliko. Zato rajše preidem na političen in kulturni pomen, ki ga ima antvverpenska razstava za flamski narod.
Tujec, ki obišče antwerpensko svetovno razstavo, postane pozoren, da v francoski Belgiji, — kakor je bil navajen slišati — naenkrat najde vse napise vsaj dvojezične, veliko večino pa samo v flamščini. Isto jc tudi v mestu Antwerpnu. Kdor je Ue pred nedavnim časom obiskal mesto, je sodeč p« napisih mogel sklepati. da gre za dvojezično mesto, kjer si francoščina in flamščina držita ravnovesje, ali da Antvverpcn docela flamski značaj. Antvvcrpen; francoščina celo prevladuje. Toda danes kaže po velikosti tretje evropsko celinsko pristanišče, (Hamburg in Rottcrdam sta večja), s kras-
nimi pomorskimi napravami, bajnim bogastvom ter pol tniljona ljudi je danes središče flam-skega nacionalističnega gibanja. Na vsak korak naletite na meščana, ki bo odklonil govoriti z varni v francoščini, katero izvrstno razume in govori in si bo rajše pomagal s slabo spakedrano nemščino, samo da dokumentira svoje germansko poreklo.
'tako živa'narodna zavest Flaincev datira največ šele izza povojne dobe. Šele v zadnjih letih so za svoje otroke izvojevali lastno, izključno fl a ms ko šolstvo, pridobili pa so tudi popolno enakopravnost na srednjih šolah in na univerzi. Dosegli so tudi, da je armada dvojezična in se občuje s flamskim moštvom izključno v njihovi materinščini. Vse to nikakor ni šlo brez dolgih in težkih bojev. Njihovi francoski sodržavljani, Valonci, so imeli v tem prccej neenakem boju mnogo prednosti. Valonci so imeli za seboj tradicijo in pa vse drugačno zaslombo v francoskem narodu, njegovi kulturi in časopisju, ki ni zamudilo nobene prilike, da je označilo boj Flamcev za enakopravnost kot separatističen pokret. ki ga jc treba v interesu države zavreči. Posebno učinkovit argument jc bil, da je francoščina svetoven jezik, med tem ko >e s flamščino kvečjemu izhaja \ sosednji Nizozemski in v njenih kolonijah. Mnogi so prerokovali kar razpad Belgije, ako se ugodi Flaincem, drugi zopet so predvidevali upravni Babilon, ako se uvede dvojezična uprava.	|
A nič hudega se tli zgodilo. Za obstoj države bi se nasprotno bilo treba bati, ako bi se flamskim zahtevam ne ugodilo. Kajti že se je pojavila močnu struja in se vedno bolj krepila, ki je zahtevala ločitev od Belgije in združitev s llolandijo. Kar je pred 100 leti združila vera, naj bi sedaj razdružila narodnost. Gotovo bi sc to ekstremno gibanje okrepilo in postalo nevarno za državo, da ni imela Belgija dobrih in razumnih državnikov, — bili so to katoličani —, ki so pravočasno ugodili upravičenim riumskim zahtevam.
Tako je ob stoletnici ves narod združen okrog kralja iu prežet visoke državne misli. Povsod vihrajo državne in flamske zastavt, župan mesta je ob otvoritvi pozdravil kralja le v flamščini. Flamci so ponosni na svojo narodnost a tudi ponosni, da so Belgijci. Z antvver-pensko razstavo so hoteli demonstrativno pokazati. kako ogromen in odločujoč je delež, ki ga prispevajo k narodnemu bogastvu in državni veličini. Pokazati »o hoteli, da zaslužijo enakopravnost in da so vredni, da se z njimi postopa kot / odličnim narodom, ki sicer ni velik, ki pa kulturno in gospodarsko more sebi popolnoma zadostovati.
Temu namenu služi tudi razstava flamske umetnosti, ki jc sijajno propagandistično urejena. <la opozarja na staro flamsko kulturo, katere izvor in središče je bilo krščanstvo. Krščanstvo še tudi danes ni izgubilo odločilnega vpliva nu flamski narod. Flamci so glo-bokoverni. praktični katoličani, ki uveljavljajo svoje krščansko mišljenje tudi v vsem javnem življenju. O tem ne pričajo le krasne cerkve, ki so tudi čez dan vedno obiskane od vernikov, o živeto krščanstvu pričajo spomeniki Srca Jezusovega na najlepših trgih, dalje mnogoštevilni dobrodelni zavodi in duhovščina ter redovništvo, ki je zgledno.
Bojienbond
Flamci so postavili tudi svojo najmočnejšo gospodarsko organizacijo Boerenbond (Kmečko zvezo) na versko podlago. Boerenbond je najjačja gospodarska in kulturna organizacija, ki jo katoličani sploh kje imamo. V Boerenbondu je danes včlanjenih 130.000 kmečkih družin, ima 1050 hranilnic /. visoko preko I milijarde vlog. razpolaga z velikanskimi nakupnimi in prodajnimi zadrugami, sestavlja lastne vlake, ima svoje parnike in si je preskrbel zanesljiva inozemska tržišča. Boerenbond je s svojim šolstvom iti praktično izobrazbo dvignil v 40 letih kar obstoja za 40 odstotkov belgijsko kmetijstvo in vrtnarstvo in omogočil, da mala Belgi ja na "0.000 km' zemlje preživlja čez 8 milijonov ljudi. V tem oziru se more samo še Nizozemska z njo primerjati. V Boerenbondu je organiziran ves kmečki flamski narod. Organizacija pa ne obsega le gospodarjev, ampak zajame celo kmečko družino in organizira vse družinske člane v svojih organizacijah: žene v ženskih kmetijski zvezi, fante v mladinski kmetiški /.vezi itd. Boerenbond jc posredno tudi politična organizacija in je s svojim mogočnim vplivom dosegel, da je danes žc ljudsko šolstvo v Belgiji diferencirano. Kmečki otrok se nd prvega pouka dnlje vzgaja za kmeta. Vsa izobrazba kmečke mladine v šolah poteka v tem praven, da vzljubi in spoštuje kmečko življenje. V nešteto strokovnih šolah in tečajih se tu izobrazba nadaljuje in poglobi. Na ta način dobiva
gruda vedno dovolj izobraženih delavcev, ki ljubijo svoj stan in znajo umno izrabiti vsak košček zemlje in iztisniti iz nje čini večji pridelek. Velika mesta in industrijski kraji so zadovoljiv trg za kmečke produkte, kar preostane, pokupi inozemstvo, predvsem Anglija in Nemčija. Zato jc kmet v Belgiji imovit in
0	kaki krizi kmečkega prebivalstva ni govora. Belgijski kmet in še bolj inozemski, kakor sem pozneje videl, ljubi svojo grudo nad vse in ne beži iz nje. Varčen je, Ue pozna zapravlji-vosti, ampak z prisluženini denarjem vedno zboljšuje svoj grunt in posestvo. Izvedenci trdijo, da je tudi med resničnimi kmeti veliko resničnih — milijonarjev.
Nastop katoliških telovadcev
Veliko pozornost med raznolikim občinstvom, ki je posečalo mednarodno razstavo, je vzbudil nastop katoliških telovadcev, ki so letos od 25. do 28. julija organizirali svojo vsakoletno mednarodno prireditev v Antvverpnu. Telovadni nastopi so se vršili sredi razstavnega prostora na krasni livadi, ki jo je vedno obkrožala tisoeglavu množica gledalcev. Po svojem odličnem nastopu in strumni organizaciji se uvršča antvverpenski nastop katoliških telovadcev med najbolj uspele prireditve, ki so se sploh kdaj izvršili. Tekmovali so Belgijci, Francozi, Nemci, Avstrijci, Ilolandci in Čehi. Pri glavnem nastopu je telovadilo nad 2000 telovadcev in z izredno preciznostjo izvajalo najrazličnejše vaje, ki jih je mednarodno občinstvo spremljalo z bogatim aplavzom Ri.zen Belgijcev in Francozov so vse druge države bile zastopane le po deputacijah, n kljub temu je v povorki bilo naštetih okrog 150 praporov. Pri tekmah za lpednarodno prvenstvo so si prvo mesto osvojili Francozi, ki razpolagajo z nekaterimi res prvovrstnimi telovadci. Tik za Francozi so se uvrstili Nemci in šele |>oteni Belgijci. Pri lahki atLuK pa so kljub najmijai francoski konkurenci prvo ine-stvo dosegli Nemci, ki o prav tako nastope.i / izborniui moštvom.
Ginljiv prizor sc j odigral ob sklepu telovadnih prireditev. Ob razhodu je godba vpričo velikanske množice občinstva i,n vseh telovadcev ter dostojanstvenikov zaigrala himne vseh oni., držav, ki so sc udeležile tekem. Telovadci so poslušali v pozoru, občinstvo se je dvignilo raz sedežev in zastave so klonile v časten p /.drav. Pa je pri la za milo: Kje domov moj
tudi rajhovska: Deutschland. Deutschland iiher alles. V rcsnici sem se bal, da pride do incidenta. Še ni tako daleč čas, ko jo morali 'kozi 4.'i Belgijci dan >•! dan poslušati.
1	Antwerpe.il sam nosi še danes rane krivične i nemške invazije. Toda nič se ni zgodilo.
Krščanski internacionalizem je zmagal nad na-rod-im šovinizmom in razgrnil plašč pozahlje-nja čez preiu,»iost, tudi čez rane, ki jih je zadala krivica in nasilje. Zame je bil to eden najlepših momentov vse prireditve.
Propaganda naših sosedov
Vsaka razstava je že sama na sebi propaganda. Antwerpenska razstava je pa zanimiva tudi iz tega vidika. Kako so nekatere države znale to posebno izna jdljivo napraviti. Naj omenim le naše sosede Nemce in Italijane.
Čeprav je razstava predvsem poljedelska in pomorska, ni oviralo Nemcev, da ne bi na enem najlepših prostorov postavili lep bavarski dvor. Po zunanjosti je to lična planinska stavba v bavarskem slogu, ki skriva v notranjosti eno samo velikansko »Bierhal!e<, kakor J ul dobite v .onakoveni na tucate. Cela notranjščina ni drugega kot verna kopija enega takih monakovskih »Brauc, le da je vse bolj lično in zračno urejeno. Neumorno svira pristna bavarska godba — godci so vsi v narodnih nošah in strežejo samo brhke Bavarke tudi v narodnih nošah. Atrakcija je ogromna. Na večer zažare stene, ki predočujejo alpski svet, godba svira bavarske narodne pesmi, ki jih spremlja od časa do časa mešan pevski zbor. Na odru uzkazujejo slikovite alpske plese, ki vžigajo. Skratka, kos za kosom bavarskega narodnega življenja se odigrava pred mednarodnim občinstvom, ki večer za večerom polni obsežno dvorano in krepko pije — monakovsko pivo. Človek mora Nemce občudovati, kako izvrstno so vse lo napra-ili. Brez pomena bt bilo razkazovati nemške poljedelske in industrijske izdelke. Nemci gredo za tem, da popravijo in dvignejo svoj moralni prestiž v svetu. Pesem in godba in pestra narodna folklora zdravega bavarskega naroda je pač najprimernejši način, da si osvoji simpatije dobrodušnih Flamcev. Jc občudovanja vredna žilavost n katero Nemci dosledno in povsod v svetu delajo sistematično propagando za svoje kultni • vrednote. Temu namenu služijo Zeppelini, v propagandni službi so nemški profesorji raztreseni po ameriških vseučiliških
Perzijski paviljon.
stolicah, propagandi služi nemška tehnika in knjiga. Enkrat so Nemci naredili napako, da
so vso svojo usodo stavili na os4rino meča. Videti je, da so iz drage šole izšli veliko previdnejši in niodrejši. Po tem jiotu, ki ga Nemčija sedaj hodi, si bo brez dvoma. pridobila venKo več simjmtizerjev in prijateljev v zunanjem svetu, kakor pn si ga je pred vojno / rožljanjem ,-ča.
Na razstavi je tudi Italija postavila jako o./.uren jmviljon. Vsa usmerjenost italijanske razstave je najživahnejša reklama za njena pomorska kopališča. Priznati jc treba, da so Italijani to prav spretno izvedli. Vse je nazorno in mikavno prikazano. Nešteti zemljevidi, karte, fotografije, črteži, modeli kažejo tujcu jjot na italijansko revijero. Slikovito najdemo podano vsako gnezdo tudi ob Jadranu. Lahko občudujemo lepote Opatije, idilični Lušinj in sanjave istrske vasice. — Dn, Italijani znajo. Seveda ne bodo prišli Bclgijci v laška kopališča, a antvverpenska razstava mrgoli Angležev. Amerikancev in Ncmcev in za tc gre! Tudi tega niso pozabili nazorno predočiti, kako so vozili med vojno Srbe na Krf in v Italijo.. Res, znati je treba!
Človek gleda vse to in si ne more kaj, da ne bi mislil na lepote naše jugoslovanske Adrije. In tedaj mu postane težko v duši. Prav tako mi je bilo nekaj dni pozneje, ko sem se z Amsterdama vozil venkaj po Zuiderskem jezeru na toli slavljeni otoik Marken. Kakšno reklamo delajo Ilolandci s tisto ubogo naplavino, ki pogreša sploh vsake idiličnosti! Morje je rjavkasto motno in mrko, pokrajina otožna, enolična, nebo vedno oblačno in zrak vetroven. — Ah, kaj jc vse to v primeri z modrino našega morja, smehljajočega se v solncu luči in ža-rečega v tisoč barvah. Kaj je to v primeri z našimi ljubkimi otoki, nanizanimi kakor biser ob obal. ki plaho skriva ljubka bela selišča .. i Toda, kdo nas pozna i' Jugoslavija tudi na antwerpenski razstavi ni nič zastopana, čeprav ima celo Dantzig svoj paviljon...
Kraljica severnih mest
Obiskovalec razstave pa ne bo zamudil ogledati si tudi mesto Antwerpen, ki je eno najlepših in najbogatejših pomorskih mest. Antwerpen hrani neprecenljive historične in kulturne spomenike flamske zgodovine. Zelo dobro je ohranjen velik trg pred magistratom, kjer'se vrste krasne stavbe nekdanjih Gildov iz 15. in 16. stoletja. Prav malo vemo, da ima Antwerpen veličastno gotsko katedralo na sedem ladij, ki po prostornini veliko presega celo ogromno kolnsko stolnico. Antvverpenska katedrala jc 117 m dolga in 65 m široka (Koln-ska 135 m dolga in 43 m široka) in je ena najlepših in najbogatejših gotskih cerkva vsega sveta. Posebna njena znamenitost je obilica Rubensovih slik, pa tudi drugi največji mojstri flamske šole so jo krasili s svojimi umotvori. Tujci jo neprestano hodijo občudovat in strme nad kulturo, ki se je tako daleč odmaknila od naše dobe. Gotska katedrala, kot je v Antvverpnu, je vtelešenje nekaj stoletij v kaincn in platno. Iz vsega, kar so ustvarili, veje premočrten, raven odnos stvari-človeka, ki je postavil svoje najplcmenitejše sile v službo Stvarnika-Boga. Preko celih stoletij gre nepretrgana kontinuiteta in se vleče kakor rdeča nit od roda do roda. Mojstri ustvarjajo šole s stoletnim pravcem... Kaj čuda, da sodobni človek subjektivizma in tehnike strmi nad tako d vršenim, v sobi strnjenem svetu. Da zlasti Amerikanci radi prihajajo, za katere je to čisto nov svet —- kulture, ki je oni sploh ne jjoznajo. Mi živimo hitro z dneva v dan, omotični temjjo nas žene kakor furija, brez misli* na preteklost, brez pogleda v bodočnost. Stroj se je maščeval nad človekom in ga zasužnjil. — Nimamo časa, da bi se zbrali, da bi pretehtali sebe in svoje delo. Zato je toliko ne-stalnosti in nemira v nas, zato je tako hlasten lov za bežnimi fantomi, ki užiti puščajo srce še bolj prazno. Veličastni božji hrami s svojimi skoro v nebo kipečimi vrhovi in silnimi stolpi so okamenele priče rodov, ki so šli pred nami. Njih življenje ni bilo tako hlastno in nervozno, enostranost je dajala pravec vsemu zemskemu — a kljub temu so ustvarili umotvore, nad katerimi mora sodobni človek samo strmeti.
Zanimanje tujca bo vzbudilo tudi velikansko pristanišče ob Scheldi, ki je dolgo nad 6 km in v katerem lahko pristajajo največji preko-oceanski parniki. Schelda je tu široka nad 500 m, leno se vali kalna proti morju in že sliči bolj morskemu rokavu kakor reki. Nad vse živahno življenje vlada noč in dnin v pristanišču. Ogromni žerjavi stezajo jeklene vratove in dvigajo bremena 50, 50, da celo 150 ton naenkrat. Črnci se mešajo z bclokožci in mon-golci. Antwerpenski pristan nudi čisto mednarodno lice. Letni promet znaša že blizu 30 milijonov ton in je gotovo, da gre še zelo veliki bodočnosti nasproti.
Kdor obišče že Antvverpen, ki nam res ni posebno na roko, naj stopi še nekoliko dnlje na Holandsko, kjer bo v nekaj dneh lahko spoznal pridno, delavno in simpatično ljudstvo in se mnogo od njega naučil. Južni del je katoliški. severni protestantski. Nikjer ni krščansko življenje tako lepo organizirano in cvctoče, kakor v Holandiji — težko kje nn svetu bi pa tudi bilo najti pokrajino, kjer bi lnaterijalna kultura bila tako visoko blagoslovljena. Zlasti izvrstno je organizirano zadružništvo. Ilolan-dija je dokaz, da intenzivno versko življenje v nobenem zmislti nc ovira napredka in prave kulture.
O Holandiji pa morda drugič kaj več.
Dr. Ahčiii.
- PEOt. -
odstrani takoj in brez sledu -Creme Orlzol" i lotilva nc v lekarnah, drogerljah In parfiimnrijah. Zaloga. »Cosuiochemia. Zagreb, SmlCIklasov« 23. Telefon 49-99
IKfKAfT
Frtaučku Gustl ma beseda
Unkal sni brau u eninii časupise, de sa s u Amerik en pobčki naprej uzel, de uja zlezl lia drevesa in de jh na u nobena ne lepa ne grda beseda preh dol spraula, de uja dusegl rekord. Kua uja te pobeki iz rekordam, pa u časopise nč na sluji. Rekord ja ni za jest, ne za pit, še za kadit ni. Ampak, kokr pranja, se s kasnem rekordam še ta narloži du gnarja pride. Ce b jest le vedu, na kerga se tnorni ubrnt za gnar, b jest tud prez zlezu na kašn drvu. Na Goluee jest vem za en prou prpraun burouc, ke b se na nem bulš počufu, kokr usi barakari u so-jeh barakah. Še špcterat in pre-tepavat b sem na blu treba gor na burouee, kokr se morja pu barakah, če s čja prburit kašna velava mod barakarjem. Še več špetakl je pa med bara-karcam. Zadnč je ena gvišna Marička, k je na Žab-jek u en barak na kvartiri, taega uraga pueeia, \e ji druge barakarce nisa tle verjet, de se ta narbulš dalmatinc dubi tam za Iblanea med starinarjem na tantlmarkt, de sa mogl usi pulcaji iz krakuske stražnee prletet, de sa ja pučas in iz velika muja ugnal.
Vite, usega lega na burouee na bo treba.
Če b jest le vedu na kerga se je treba ubrnt za gnar, kedr maš rekord, b jest prec zlezu na list burouc. Ampak, kokr sm reku. u časupise ni nč stal, ki se dubi gnar za rekord.
Tu pa ni prou, de časupisi usaka reč sam na pu puveja. Glauna reč je ja dondons gnar. Ud gnarja pa mcuSeja.. Iz takm nuvieani, ke nimaja ne glave ne repa, sam Idi mešaja in jh frdrbujeja, de nisa za nubena raba.
Frlekov Fmsiček
Cakte, um jest povedu, kua sm jest unkat memgrede slišu. Ena gespa je kepila na Žabjek ena klaltra dru. Ke je za drva zglihala in Ižanee gnar udštela, je pa stupila ke h eiimu može, ke je stavu iz žaga zraven vuza in čaku kuku u iz kupčija.
» Za kulk b m pa vi sežagal tala klaftrca?*. ga je prašala.
»Gnadlevn, pet kuvaču m uja dal, pa kusiu iz en mu fraklčkam slivučka, pa um tise pu fmšrift naredit. Ce uija pnneknil pa še dva kovača, jm jh um pa še u drvarnca znosu,« je udguvuru.
• Kaj pa mislte, mož! Tu je ja velik preveč. Kaj mislte, de jest kuvače kar tkula pu cest pu-biram, kokr vi čike? Tri kuvače vam dam, če ste cefridn, pa kusiu um tud dala, ampak brez slivučka. Tu je čist zadost.«
»Orka puleirtal' je zarežu drvar nad gespo, de se je kar stresnila. ,če grem za rekord ua kašn drvu sedet, pa m u več nesl, pa še žulu na um dubu, saj na roka ne. Astn, če daja pet kuvaču in pa kusiu iz slivučkam, kokr sm reku, je dobr Če nečija dat, naj jh pa sami žagaja.
Vile. ta drvar je gvišn tud ud fisteh pobčki! u Amerik brau, zdej je pa tku. Če u šlu tku naprej, uja hmal šli usi Iblančani raj na drevesa sedet za rekord, kokr pa de b garal. In nazadne u glih tak pumankajne dreves, kokr je zdej pumankajne kvar-tirju.
Zatu b jest svetvu bansk uprau, al tistmu, ke ma čez tu za guvort, de neij hilr daja ena taka pu-stava, kokr je bla stanovajnska pustava, ke je zdej udpravlena, če ne uja Iblančani in Marpurgari pre:: use drevesa zasedi, tku, de. nazadne še za držaune uradnice nau nč plača ustal. Tu je zdej ta narbl knčliu uprašnjne Zatu naj kar brž skličeja ena kunferenca, magari u Sinaj al pa u Trebeleum. sam, da se urno hitr puguvorl kuku in kaj in de u ta pustava saj do konc leta 1960 ferfik in vn pršla.
F. G.
Thomas Jay:
ti
T&im&švena" hiša
Preliibi moj Nacek!
Uda si zadnokrat pisa v Slovenci, da si pre z;tj odiša na urlaub, te pa sen si jaz inisla da mu Ti ali neke jaz napisa z Maeedopije, ali pa kak se zaj po nouven pravi »Vardarska Banovina.
Prvo Te jtilam, či si že gda bija v lotih krajih? Či si neiba, te tak ali nič ne vejš!
Kaj Ti pišeš od mistike, cimermanske farbe, pa od ubrončno kouli šijanka, pa tak dale naprej, tou mi tii vso mamo zaston pa si nam prlekom
v	totem kralji z Marpurga nič nej nouvega poveda. Ti si misliš da je Macedonija en brlog samih razbojnikov pa še Boug vej kaj drtigega, pa je pje nej rejsen. Tu pri nas pje vidiš več Žide pa tou prave pa doma stkane, pa laka no listih šiirkih hla.5 kak pa lam v Marpurgi. Take riči že lehko v bojši vesi vidiš, kaj pa še te je v Skopli, Biloli, Strumici pa Kavadari no lak dale naprej.
Mi smo veš tii vse bole praktiš kak pa vi tam gor! Či pa mi ne vervleš pa Ti povein: --Pluge mamo tak sen zrihtane kaje oje pa pliig vse vkti-per. Zadi v oje je sauio en klin skouz vteknjeui, na klini pa en železen špic, od zadi pa en rep j gor stoji gei se za pliig drži, pa je pliig fertig. Keri vrag bi tisto želeizje po jivi vlača kak tou
vi	tam delate!
Zaj mamo mlatitev, jaz vein da vi tam gor delate z geipli, pa z mašini no s ceipmi, pa se s ten mantrate pa pouleg švicate. Napraute si taki geipl kak mil Nej treba nič drugo kak v zemkut zabiti en močen kol, okouli kola nametati žitu, za kol pa prvezati en par kunijuv, pa je ceili den trap gnati okouli kola po žiti, pa de večer zmlačeno. Drugi den pa meči s šallu ceili den žitu prculi vetri, či aH veter piše, pa bouš meja večer zvejano. Zaj pa povej či smo mi ali nej praktiš? 1
Si že komite kda vida? Či si jih nej te mi piši ka mu Ti napisa kaj su tou ženi stvarniki! Zaj je že lak dobro, ali preja včasih je ali frda-mano žilavo eaj šlo!
Zaj pa ali naj bou žalosti za gnes, či še češ kaj vediti od nas te mi piši, pa mu Ti takšne napisa da bouš ali ravnu glih zija!
Glavno kaj sen Ti pa šteja povedati pa je tou, ia srna še veš mi Prleki keri smu tii doli našega guea nej pozabli či se te že glih leita pa leita tii poreivlemo.
Pa se mu enouk že nazaj prišli. —
Zoj pa Te pozdravlja Franček s Prlekije' od Vard- a.
Pred operacijo.
Bolnik (v strahu): »Toda kaj poteui, gospod doktor, če se opcracija ne posreči?«
Zdravnik: »Bodite brez strahu, če se ne posreči, vam jamčim, da teg;t sploh opazili ne boste. •.«
Henry Chick\veed si je, r.e po lastni krivdi, s prodajo kleja pridobil lep kupček denarja. Sedaj pa je prodal svojo obrt ter se nameraval naseliti kjerkoli na deželi, kjer bo živel v miru, kolikor mu bosta dopuščala vreme in pa njegova žena.
Nujno je bil potreben pokoja. Ali se ni leta in leta vsak dan ubijal vsaj od enajste pu do treh popoldne ter si med lem časooi privoščil komaj dve uri oddiha? Ali ni delal in garHl dolgo vrsto let ler si le v poletju privoščil par mesecev letovišča in pa nekaj mesecev doli na jugu, kadar jc doma vladala huda zima. Prvo, kar je potrebno za mirno življenje, je bilo, da si poišče primerno hišo. In tako najdemo nekega dne Mr. in Mrs. Ckick\veed I stali pred hišo The Larches v vasi Steeple Crompton.
»Dobro jutro gospoda.« ju je nagovoril dolg in suh človek srednjih let. Kakor je videti, vama ta hiša Iu ugaja in bi jo rada kupila?«
-Da, da, je odvrnil Mr. Ckickvveed, »všeč nam je, prav čedna slavba.«
■Če je iako, poleni je pa ravno prav, da sta naletela name,« je dejal neznanec. - Jaz sem posredovalec — moje ime je Pindidgery, John Henry Pindidgery. Že dalj časa prodajam to posest, da, fako dolgo že, da sem se že tega naveličal in hiše ne morem več videti.
Kakor sem že rekel, meni stavba jako ugaja,-: je pripomnil Mr. Chickweed.
/Že mogoče, tako pravi skoraj vsakdo, a vendar hiše nihče ne mara kupiti. Neveiii, kaj je temu vzrok. Tudi včeraj je bil nekdo tu. ki bi jo bil jako rad kupil, a ko si je hišo ogledal, je pa dejal, da ne. Menil je namreč, da hišo obdaja neka ta.iin-stvenost, nekaj. Uar mu ne ugaja.-:
/Fajinstvenost? : se je sedaj Mrs. Chickvveed vmešala v pegovor. - Kaj pa še, dasi mi je la kraj nepoznan, vendar ne najdem tu nič tajinstvenega.«
-»Včasih se mi zdi, da je to zaradi številke,« je pripomnil Mr. Pindidgery. »Hiša ima namreč številko trinajst in nekateri ljudje so, kot vam je znano, silno praznoverni
Številka trinajst?« je dejal Mr. Chick\veed liho To .ie sicer zelo nesrečna številka, vendar pa v tem še ne najdem vzroka, zakaj bi hiše ne kupil in pa. saj številko lahko spremenimo v 12a, ali ne?
.-.Jaz nisem praznoveren,« je pripomnil Mr. Pir'.-Sdgcry. Jaz vedno pravim, kar je, lo ,je in kar je hamenjeno. .ie namenjeno, pa konec besedi. Tako je ludi stari Efraim Apricot imel navado reči. Vred leti je kupil to hišo in posmehoval se je ljudem, ki so ga svarili pred nakupom, ker so bili praznoverni in vse samo zaradi številke. Toda, verujte mi, i preden je poteklo sedem tednov, je Efraim umrl na pljučnici. Imel je jako lep pogreb in le njegova vdova nam je pokvarila dan, ker je venomer trdila, da je hiša vlažna in ako bi no bila vlažna, bi bil njen mož še sedaj živ.
Mrs. Chiekweed je spreletel mraz in vprašala | je, je li res hiša vlažna.
I »Meni se zdi, da ni,- je odvrnil Mr. Pindid-gery, vtoda nekaj resnice bo pa le na tem, kar ljudje
Gospod: »Ali je očka doma?« Dečko: »Je doma, je — toda samo za gospoda Brfonclja, za gospoda Štrbonclja pa ne. Kako se pa vi pišete?«
govore. Oni, ki je hišo imel pred Efraidom, je večkrat dejal, da ni vedel, kaj je to, revma, dokler ni kupil le hiše.«
>Kdor se zna varovati, se lahko tudi revtna-tizma ubrani,« je dejal Mr Chickweed.
vHavno to sem tudi jaz trdil sedanjemu lastniku hiše Mr. Wimplu,< je rekel Mr. Pindidgery.
>In je tudi ta zbolel na revuiatizniu?« je vprašala radovedna Mrs. Chickvveed.
-Ne, gospo, ta ga pa ni dobil. Pač pa je po približno petih tednih tukajšnjega bivanja dobil protin, pa ne navadnega, pač pa takega po vseh predpisih. Še nisem zlepa videl človeka, ki bi imel nogo lako lepo obloženo z blazinami iu povoji.
Vendar pu je ta kraj jako lep in prostor nad vse primeren in miren, prav zame.: je dejal Mr. Chick\veed, da bi s tem svojo ženo nekoliko vzjiod-budil, ker je že pričela mrmrati, češ- da bi v taki hiši ne marala stanovati.
Toda hiša je videti jako solidno zidana, je deial Mr Chick\veed, »križi v oknih so jako inočni. ali ne?«
Da, lakih dandanes ne grade več,« je odvrnil Mr. Pindidgerv, križi so pa zato lako močni, ker v tem kraju skoraj ne mine noč, da bi ne bilo kje vlomljeno ali pokradeno. Mrs. Chiekweed je pre-blcdela in slišati je bilo kot da bi silila na vlak, vendar pa je vprašala, se li ne razsteza vrt prav tja do gozda.
Sedaj pač.- je pojasnil Mr. Pindidgery, loda v kratkem namerava občina na tem mestu postaviti plinarno. Tod«, to nič ne de. saj trdijo, da s plinom napolnjen zrak ni tako zelo zdravju škodljiv. Seveda bi si človek želel drugačne okolice, a kaj se hoče. V sosedni hiši stanuje tudi neki polkovnik, ki je bil mnogo lel v Indiji Ta mož od časa do časa nekoliko podivja in takrat leta okoli z golo sabljo ter išče. kje bo dobil koga pod nož.v
Kaj, umoril bi ga. je zakričala Mrs. Chickvveed.
Du, žal, da je tako, je dejal Mr. Pindidgerv. »Pred par leti je nekoč prišel gospodar pozno domov ler našel svojo ženo umorjeno. Nikoli se ni zvedelo, kdo je bil morilec. Od tedaj pa vsako noč | o polnoči straši po sobah ter luli okoli hiše. A jaz nt- verujem v strahove.«
Mr. Cliickweed je dejal, da bo čas oditi. Preden pa se je poslovil od prijaznega posredovalca, ki je vse lako resnično pojasnil, je še izjavil, da hiše ne bo kupil, ker se mu vseeno no zdi popolnoma v redu, posebno pa njegovi ženi lto ugaja živeti v večnem strahu pred revmo, protinom, tatovi, strahovi in morilci.
Drugo jutro je Mr. Chickweed prejel pismo sledeče vsebine:
^Spoštovani! Zelo sem vesel,' da niste kupili hiše The Larches. Ker sem jo hotel zase in sem naletel na vas, še preden sem se domenil s sedanjim lastnikom ter se bal, da jo kupite Vi. sem se Vaui izdal za posredovalca, kar pa v resnici nikakor nisem. Hiša je brez vsake vlage, nobena plinarna ne bo tu stala in tudi pred tatovi je popolnoma varna. Gotovo mi boste priznali, dn sem vlogo posredovalca dobro izvršil. Jutri se vselim v svojo hišo The Larches. Henry Pindidgerv.
Dokaz.
»Vi preveč kadite, gospod Ravtar, to je gotovo nezdravo.«
»Kaj pa še, moj stric je noč in dan kadil in je vendar postal devetdeset let star, moj brat pa ni nikdar kadil, pa je mlad umrl.«
»Nikoli ni kadil vaš brat? Koliko pa je bil star, ko je umrl?«
»Devet tednov.«
Je še veduo nn boljšem.
jO, ti paglavec ti, kakšen pa si? Lc kako se tuoreš z Vinkom tako trgati. Tvoja obleka izgleda, da ti bom morala skoraj gotovo novo kupiti.«
»No, potem bo pa Vinkova mati morala novega fanta kupiti.«
&
Neki Škot je prišel v Palestino in tudi do Galilejskega morja. Ker bi sc rad malo vozil po morju, jc vprašal za najemnino čolna, si ri šilinge ua uro,« mu jc odvrnil lastnik čolna. »Kaj,« se je začudil Škot, »tri šilinge? Pri nas se dobi čoln na uro za pol šilinga.«
»Žc mogoče, a tu ste v Palestini in po tej vodi je hodil sam naš Gospod Zveličal-.«
»Ni čuda, da se ni maral voziti pri teh cenah,« je odvrnil Škot in odšel.
Mati bi bila rada videla, da bi bogati trgovec končno zaprosil za roko njene hčere. »Bcr-ta, ako tc drevi vpraša, ako hočeš postati njegova žena, reci mu nuj govori z menoj.«
Berta je prikimalo, nato pa vprašala: »Kaj pa, če nc vpraša?«
Moti: »Potem mu pa reci, da hočem jaz govoriti z njim.«
*
škotjo so svetov noznani skopuhi. Neki Aberdinee si jc hotel sezidati hišo. Zato jc telefonirat tajništvu prostozidarske lože, liu.i mu po&jejo tncat prostozidarjev.
Snubač.
Gospodična snubcu: Nič ne marajte; saj lwiste lahko dobili lepše in mlajše neveste, kot sem .jaz: n. pr. Siuolačevo, Lisčevo, Prepelo-vo... — Snubač: Ali lo sem že vse poprašal.
pa me nobena ue mara.
*
Mlada žena je pnipovedovala svojim prijateljicam, kako je bilo. ko sta se prvič sprla z možem in po poravnavi v spomin zasadila na vrtu drevo. Kaj ne, da je bilo res tako,« se je obrnila k možu. Ena izmeti starejših znank pa je dejala svojemu možu: >Vidis, France, čc bi bila midva tako delala, bi danes lahko imela žc cel drevored.«
*
Porotniki so se umaknili v posvetovalnico. Ko so zopet \stopili v dvorano, je vprašal predsednik prvomestnika, če so so zedinili.
»Ne. gospod predsednik, še svoj živ dan nisem imel opraviti s takšnimi svojcglavci, kot je tehle enajst.«
*
Med artisti: -Ti, slišiš, najin mali pa duševno ni čisto normalen — žc štiri leta jc star, pa šc vedno nc zna na glavi stati.«
Nekdo jc planil < telefonsko govorilnico. ■ Katero številko želite?« ga vpraša telefo-nistka.
-Vseeno katero,« jo odvrnil /asopljen begunec, »le svojemu krojaču sem sc ognil semkaj.
*
Bezika (katero so boleli zobje): »O joj, o joj. ko bi bila ja/. zdajle stara mati, ali pa Tonček \ zibeli.«
Mati: Zakaj pa?«
Rezika: Zato, ker stara mati nimajo več
zob, Tonček jih pa še nima.«
*
Gospa (potnika): »Nak. na nucaina nč. nobenih bukel in nobenih kulcndarjev še manj.« Agent: Mogoče pa kako majhno slovnico?«
Brlonclja in Vrtačka sta stali na pragu ter sc pomenkvali o »važnih« stvareh. Kar zapazi Vrtačka, da se po ccsti bliža Graparica. »V hišo skočim ter rečem hčeri, naj ji pove, da me ui doma«, je dejala Vrtačka.
»Ali pa ti ne bo vest rekla, da nisi prav storila«, je pripomnila Brlonclja.
■Naj mi,« odvrne Vrtačka, "raje poslušam slaboten glas vesti, kot pa kričeče vpitje Graparice.«
Pravkar je JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA
na novo spopolnilo svoj oddelek za učila in bo vzporedno s tem oddelkom nuciila tudi
UtiMlCrC m vse
fotopotrebscine
Izdala je tudi poseben katalog kamer in lotopotrebščin, med tem ko sledi spopol-njen cenik učil do začetka šolskega lela. Fotoamaterjem razvija plošče in filme ter kopira slike, razglednice in povečave. Ima stalno v zalogi kamere in pripadajoči materijal znanih svetovnih tovarn: Agfa, Zeiss-lkon, Voigtliinder, Welta, Bentzin, Krauss, Hauff, Satrap, Mimosa.
Kraft & Steudel in dr.
Temnica in cenlb ie interesentom brezplačno na razpolago
Prehrana največjega mesta sveta
lila Jofimovič Kjepin. slavni ruski slikar, ki jc v starosti 85 let umrl v Parizu.
veča v krogu, katerega premer znaša SO milj ali 148 kilometrov s City Hallom kot središčem'? Ko so lelii 1928. štrajkali newyorški šoferji tovornih avtomobilov, so strokovnjaki na podlagi natančnih raziskav dognali, da hi zadostovala vsa živila, kar jih ima Newyork redno v zalogi, brez novega dovoza, za približno štiri tedne. Potem bi se moralo mesto, če bi bilo oblegano, vdati.
Ogromne so množine živil, ki so potrebne. da se to mesto vsak dan nasiti. Letni uvoz živil znaša 540.000 vagonov ali 1370 vagonov na dan. Nad polovico vsega uvoza, to je '209.000 vagonov, odpade na svežo zelenjavo in sadje. Dasi je zaledje Newyorka izredno rodovitno, vendar je njegov pomen za prehrano tega svetovnega mesta le majhnega pomena; zelenjavo in sadje dobiva iz 33 držav Unije in iz 15 inozemskih držav. Izračunali so, da znaša površina njiv, ua katerih se prideluje krompir za Ne\vyork, 34.000 hektarov.
Newyork je glede prehrane jako muhast. Posamezna živila postajajo čez noč moda in jih vse uživa, druga pa prehajajo v pozab-Ijenje. Farmarji v Floridi in Kaliforniji, ki so glavni dobavitelji sadja in zelenjave, morajo bili na te kaprice vedno pozorni in pripravljeni. da pridelujejo zelenjavo in sadje, ki ju zahteva vsakokratna moda v prehrani. Tačas so posebno v časti artičoke in bro-koli — izpačena vrsta karfijole; prvih porabijo približno 650, drugih pa 500 vagonov letno.
Na vsako glavo ne\vyorškega prebivalstva odpade letno 149.1 kg zelenjave, od tega 47.7 kg krompirja, 14.3 kg čebule, 9.5 kg paradižnikov itd. Odkar se je začela propaganda za vitaminska živila, je posebno v časti tudi solata.
Ogromne množine použije Nevvvork sadja. Tu mu izredno dobro služi zemljepisni položaj dežela Združenih držav, ki imajo vsa mogoča podnebja, od tropskega do severnega. Tako zori sadje v vseh dobah leta in imajo Ne\vyorčani vse leto sveže sadje; rdeče jagode o božiču niso nič uovega. Povprečno odpade na vsakega Ne\vyorčana po 165.4 kg sadja na leto, od tega 32 kg grozdja, 27-5 kg oranž, 22 kg jabolk in banan itd.
Odkar so prišli v modo vitamini, je kon-suni mesa znatno padel in znaša letno po 62.1 ker na glavo; od tega odpade nad polo-
Jorški vojvoda Albert s soprogo iu hčerko Klizabeto. V družini drugega sina angleškega kralja pričakujejo veselega dogodka. Če se bo rodil siiT. bo prešla nanj pravica angleškega prestolonasledstva, ker sedanji prestolonaslednik, princ Valeški ni oženjen.
Župnik Poimlilni in Henry Ford (zgoraj levo). Župnik Poughlin je na velikem duhovniškem zborovanju v Detroit ostro napadel Forda, češ da s svojimi delovnimi metodami pospešuje komunizem bolj nego karkoli drugega. Vsa ameriška javnost •e peču s tem dogodkom.
vsem lani ne poznajo kuhane govedine in zato seveda tudi ne goveje juhe. Zelenjavo samo skuhajo iu oblijejo s surovini maslom. Najslabša stran ne\vyorške kuhinje pa je velika poraba umetne masti : Crisco , dasi sta svinjska mast iu surovo maslo poceni. Umetna mast >Crisco< je snežno bela, brez okusa in brez duha, napravljena iz bombaževega olja. Splošna uporaba te masti je z zdravstvenega stališča nedvomno malo priporočljiva, toda industrija, ki jo proizvaja, je mogočna in njenih interesov se nihče ne upa dotakniti...
Stari red po cerkvah
Ostrogonski nadškof dr. Justinijan Seredy je izdal encikliko, v kateri opozarja duhovščino, da so bili verniki v cerkvi po prastarem krščanskem običaju razvrščeni po spolu, to je moški na desni, ženske na levi strani. Ta običaj se je po mestih izgubil, pa bi bilo dobro, da bi se obnovil. Duhovščina naj to v svojih cerkvah izvede, v kolikor je mogoče.
Pet = petnajststo
Založnik nekega lista v Virginiji, mr. K. v Boydtonu, se je nedavno preselil s svojo pisarno v nove prostore. Par dni nato ga je obiskal neki tiskarnar. Kaj pa imate tu-le?« ga je vprašal. — >Ali mislite tisto-le ropotijo? Zdi se, da je lo doslužena tiskalnica. Prevzel sem jo od prejšnjega lastnika /. ostalo opravo..: — Tiskarnar je stopil bliže, vzel iz žepa svoj snežnobeli robec in z njim toliko časa drgnil po zarjavelem stroju, da se je pokazala neka letnica. Mislim, da Henrv Ford lega predmeta ne bi označil za ropotijo, je dejal, ko je letnico prebral, ter zaskrbljeno spravil v žep črno cunjo. »Kaj res mislite?« je menil mr. K. >Nu, saj lahko vprašate.« In pisal je Fordu. Z obratno pošto je prišel odgovor: mr. Ford bi bil pripravljen kupiti ti-skalnico in prosi za podrobnejše podatke iu ceno. Mr. K. je zopet sedel za pisalno mizo. Podrobnejši podatki niso delali nobenih težav. Auipak cena? Ti ljubi Bog — sam niti deset centov ne bi dal za to staro železo! Koliko uaj zahteva? Petdeset dolarjev. Začel je pisati: »Fif...« Ne! Henry Ford, kralj avtomobilov, najbogatejši mož v U. S. A. in petdeset dolarjev — to je bilo naravnost razža-Ijenje veličanstva! Tu je treba že zaradi dostojnosti ... petsto! Nekoliko precej za škle-petajočo, zarjavelo stojalo, toda v tem slučaju je bilo mogoče tvegati. Hutel je pisati dalje, toda tu je stalo že napisano »Fif...« za »Fifty . Za >five hundred« bi bilo potrebno >fiv...< Popravljati ali celo strugati v pismu na Forda, bi bilo nespodobno. Vzeti novo polo papirja zaradi ene same črke? Smešno! Mr. K. je trenutek premišljal, nato pa zapisal: »Fif-teen hundred« (petnajststo). Tri dni kasneje je prejel ček za 1500 dolarjev.
Trije židovski bratje redovniki
Pred kratkim je daroval v karmeličanski cerkvi v Budimpešti novo mašo p. Severin, sin židovskega velelrgovca Ladislava Szedoja. V meščanskem življenju se jc pisal Ladislav Szedo in je bil bančni uradnik. Ta poklic pa ga ni zadovoljeval; prestopil je v katoliško vero in šel v samostan. Na novi maši mu je govoril njegov starejši brat Mihael, preje uradnik, sedaj frančiškan p- Denes. Tretji brat je kartuzijanec — p. Brocardus in živi v kartuzijanskem samostanu v Calciju pri Padovi. Novi maši najmlajšega brata so pri- j sostvovali vsi sorodniki — židje seveda, a 1 mati, dasi židovka, je pred oltarjem pretakala ' solze radosti.	|
Z Iglo v možgane
Pred kratkim jc prinesla »Morning Post« gorostasno vest o številnih slučajih nagle smrti v sovjetskih ječah. Sorodniki, ki dobijo trupla, jih morajo pokopati, nc da bi kaj zvedeli o vzrokih smrti. Pred kratkim jc izgubil na ta način ljubljenega sina znani petrograjski profesor anatomije. Raztelesil jc ostanke in takoj videl, da jc bila vzrok smrti možganska kap. Nadaljnje raziskovanje jc ugotovilo, da jc bil profesorjev sin umorjen. Možgani so mu bili prebodeni s tenko jekleno iglo. To je povzročilo krvavitev in kap. Oče jc zahteval pojasnilo od oblasti, in mu je odgovorila GPU, naj ne poizveduje, če mu jc kaj za življenje ostalih njegovih otrok .. .
Neimenovana, dobro poučena osebnost, ki je šele pred kratkim zapustila Rusijo, pripominja k tej zgodbi v pariških »Posl. novostih sledeče: »Ni čuda, če jc smatral profesor iglo za vzrok sinove smrli. A morebiti vendarle ni v zvezi s koncem mladega življenja. P'-ed leti jc pobegnil iz moskovske ječe važen političen nasprotnik sovjetov, ki so mu pomagali prijatelji v bolnico. Vbrizgali so mu tam veliko količino mamila in javili, da je umrl. Pozneje jc navidezni mrlič pobegnil iz mrtvašnice in povzročil GPU dosti skrbi. Od tedaj je odredila ta oblast, naj prebodejo zdravniki z iglo možgane slehernega umrlega jetnika, predno ga pošljejo v mrtvašnico. Na ta način ni mogoča navidezna smrt in ponovno vstajenje. Seveda ne škoduje ta operacija resnično mrtvemu jetniku. Če pa samo hlini smrt, je lahko prepričan, da nc bo živ pokopan. GPU je itak objavilo lo svojo naredbo vsem kaznjcncem in zaprtim osumljencem.
Sodnik: Toženec se zaradi pomanjkanja dokazov oprosti. Toženec, lahko greste.
Klatež: Pa lepa hvala, gospod sodnik! Prihodnjič vam v povračilo napravim nekoliko veselja s tem, da bom vsaj nekaj priznal.«
Jelica: Jožko me je danes zasnubil. Rekla sem mu, da ne morem postati njegova žena, pač pa prijateljica.«
Starejša sestra: »Ti koza ti, zakaj pa nisi rekla, da hočeš postati njegova svakinja?«
Dolgo stii se skušala za svetovno prvenstvo London in Ne\vyork. Sedaj je slednjič pravda odločena: Ne\vyork je največje mesto sveta. Po letošnjem ljudskem štetju ima Ne\v-york 9,857.882 prebivalcev, London pa samo 7,864.130, torej za okroglo 2 milijona manj.
Zanimivo je sedaj vprašanje, kako so prehranjuje skoraj desetmilijonnka množica, ži-
vico na govedino, ena tretjina na svinjsko meso, ostalo na teletino in jagnjetino.
O pametni prehrani priča ludi ogromna potrošnja mleka: vsak dan porabijo Ne\vyor-čani :>.8 milijona litrov mleka. 1,500.000 krav oskrbuje mesto z mlekom. Dovoz je vzorno urejen in mleko vselej in povsod prvovrstno.
Zelo veliko porabijo Ne\vycrčani ludi ; sladkorja: na vsako glavo odpade po 50 kg letno (v Evropi povprečno samo 13.5 lig, na I Angleškem 24 kg).
Američan hoče biti v vsem na višku, v vsem najnaprednejši. Tako se tudi v prehrani ! ravna po leni, kar vsakokrat priporoča zna-| nosi ali pa tudi dobičkaželjna reklama. Prej ; so Ne\vyorčanke kuhale na podlagi zapletenih računov o kalorijah — celo na jedilnih listih po restavracijah je zaznamovana množina kalorij vsake jedi — sedaj se drže naukov o vitaminih. Preje so v Ne\vyorku kislo zeljo komaj poznali, sedaj so ga pa dvignili na ščit, češ da je to metla, ki temeljito čisti ! želodec. Stvari se je polastila industrija, ki je delala ogromno reklamo in proglasila, da si mora vsak Američan s kislini zeljem vsaj en-I krat na dan pomesti želodec. Sedaj spada ki-: slo zelje med najpriljubljenejše jedi.
Pri vseh dobrih stvareh, ki jih v izobilju trosijo Newyorčani, pa newyorška kuhinja za naš okus vendar ni posebno vabljiva. Pred-
Spartakiada baltiškega hrodovja
Te dni se je zaključila spartakiada sovjetske baltiške mornarice. Tekme so trajale pet dni in se jih je udeleževalo 2500 mornarjev. Zmagalo je poveljstvo obalske obrambe.
Modne novosti
1.	Za hladnejše dneve: protnenadni en-semble iz tvveeda; zgornji del gladek, krilo zgoraj s poprečnimi našivi, spodaj lahno zvon-často, vrhna jopica ohlapna, za vratom speta v obliki šala.
2.	Obleka iz lahne svile kakor mah zelene barve s črnimi pikami, brhko ukrojen zgornji del, ki sega čez boke, ovratnik v obliki šala; na krilu globoke gube.
4. Modra platnena obleka z belimi gumbi na telovniku iz pikeja; krilo s širokimi vrh-
njimi gubami.
5.	Enseinble iz marocalna jantarjeve barve; gladek zgornji del, krilo z nabočnikom, ki je zapet z gumbi, jopica brez rokavov, podložena s krvavo rdečini blagom, za vratom na obeh straneh urezana v obliki šala, katerega konci se ohlapno vržejo preko ramen.
6.	Elegantna popoldanska obleka iz kreppgeorgeltea v barvi španskega bezga, kratka jopica z naplečnikom in poldolgimi rokavi.
I i
f!	
11	
Ruo izmed najlepših vzgojevališč za deklice je gotovo uršulinski samostan v Mekinjah pri Kamniku, nekdaj staroslavni saqio6tnn klarisinj v Mekinjah. Ima zelo lepo lego ter krasen vrt. Sobo so zračne. Z oken se nudi krasen razgled na kamniške planine, s snegom pokrile, posebno ko se blišče v jutranjem svitu. Vidi se lepo meslo Kamnik s Kalvarijo ter strma pečina, iuktvzvani : Stari grad , ki se posebno dobro in lepo vidi iz Mekinj. Na lej skalnati pečini je stal v srednjem veku mogočen grad, v katerem so živeli grofje (iitlleii-ber.ški. Sedaj so le še razvaline.	•
Ta rodbina je ustanovila mekin;ski samostan klarisinj. Seyfried Galleuberski je I. 1300, 8. oktobra izdal v svojem gradu ustanovno pismo, v k:i-teretn je samostanu podaril mnogo posestev okoli Kamnika. — Turki so menda I. 14ft1 samostan do tal porušili. Žiga Galleuberški jo dal zidati nov samostan, kateri je bil eden najlepžlh v deželi. Mnogo nagrobnih spomenikov v mekinjski farni cerkvi spominja še dandanes na mogočnost nekdanje rodbine GallenberSke,
Cerkev je zelo krasna, posvečena Marij), (ilavna slika Marijinega vnebovzetja, stara čez 200 let, je umclniškii. V zadnji kapeli so zanimivi grbi prednic iu opatinj i/, prvih kranjskih rodbin kakor: Galleiiberg, llebenstrcut Hnbensberg-Vranje-peški, Paradelser. Lamberg, llaller. 1'olc, Hren, Attems, Auersperg-Turjaška, Corontni itd.
Lahko si pač mislimo, koliko lepih ročnih del ler slik se ie izdelalo tukaj v teku stoletij, škoda, da jo cesar Jožef II. leta 1782 samostan razpustil.
V .sedanjem stoletju so si Uršulinke preuredile več sob za šole ter tako otvorile sloveč učni zavod. Deklice 'imajo lu zelo lepo priložnost /.a izobrazbo v vseh potrebnih znanostih kakor ludi v glasbi. V prostih lirah hodijo na izprehod v bližnji gozdič ler lepo okolico; se navdušujejo za vse lepo in plemenito. V leni lepem učnem zavodu ob lepih vzorih in zgledih redovnic nekdanjih in sedanjih se deklice učijo, da bodo enkrat, ko dora-stejo, delale za nravno povzdigo našega naroda in procvit lepe Jugoslavije.
Kranjska gora in njene novosti
Mekinjski samostan
Cesta s serpentinami in
Po mojem zadnjem poročilu se je zopel zvišalo število lelovisčarjev 203 oseb, tako da ložira danes v naši občini 1020 gostov. Od l. januarja do 31. julija pa imamo zabeležili skupno 2432 tujcev.
Pretekli teden je umetniški slikar g. Matija liradaška iz Kranja dovršil slikanje znamenja ob železniški progi. Glavna slika predstavlja patrona turistov sv. Bernardu Mentonskega, ki kraljuje v niši, obdan s sijajnim alpskim cvetjem. Žal, da se nam ni posrečilo zvedeti zn zavetnika smučarjev,
Sv. Bernard patron hribolazcev.
če jc sploh uradno priznan; meslo njega je slika svetopisemskega Elija, ki se peije na gorečem vozu v nebo. Nadaljne slik«; predstavljajo presv. Trojico, sv. Janeza evang., sv. Jožefa, sv. Izidorja in sv. Lenarta. Domačini in tujci so bili stalni poselniki umetnika, divili so se delu, katero hvali svojega mojstra.
Z obnovo ceste na VrSlF smo pretekli ponedeljek pričeli, in sicer z popravilom drugega mostu čez Pišenco. Most bo sčasoma nov in so že dela zanj načrt pri banski upravi, sedanjega bomo samo v tel i ko podprli, da bo mogoč preko njega, še letos, avtopromet. Prihodnji teden se bo pa pričelo delo pod Kočo na Gozdu, kjer je najslabši teren. Z restavracijo Ic ceste bo napravljen velikanski korak v tujskoprometnein oziru v naši občini, kajli tujcem bo omogočen dostop v najbolj romantičen del naših Alp. Zlasti naši južni bratje bodo imeli priliko v neposredni bližini občudovati ogromne masive Prisankove skupine. V idilični Koči na Gozdu bodo našli gostoljubje in udobnost jn če bo frekvenca povoljna, postavi naša podružnica SPD tamkaj dependanco za stalno bivanje onih letovi-ščarjev, kateri nameravajo preživeti čas svojega odmora v mirnem in ozona polnem gorskem svetu,
baluslradami na Vršič.
Koča na Gozdu.
med pritrkavanjem živinskih zvoncev, med slečem in cčnicami.
Med najlepše zlelne točke spadajo naše Karavanke, toda posetnikov nimajo. Izdatek zn vsako markacijo in za vsako pot, bi pomenil proč vržen denar Vzrok so pač Julijske Alpe, kamor zahaja vse, če ima le malce turistovske žilice v sebi. Naši letoviščarji so pa večinoma šarili dolinci in njihova najdaljša lura je od šole do Petaca, kar je bolj oddaljenega je - predaleč«. Pri tej priliki ne moreni prezreti zemljevida Karavank; ki ga je izdala' Tržiška podružnica SPD. Nepopoln je v toliko, da se konča že z Jepo (Kepo — Mittagakogel). Od tu se proti zahodu vrste Bašca, Murnovec, Grnjščica, Blekova itd., same razgledne točke od 170» m prelco 1800 m nad merjeni, katere so pa žal prezrte. Iz,-dairi zemljevid bi moral imeti naslov: Karavanke v Iržiški okolici, ne pa zemljevid Karavank.
Kranjska gora je bila zadnje čase silno raz-upita v zdravstvenem oziru. Županstvo in TPl) sla si prizadevala, da bi se dotok bolnikov tu sem, če že ne popolnoma prepovedal, pa vsaj kolikor toliko omejil. TPD je poslalo lansko leto okrožnico vsem zdravnikom Jugoslavije, v kateri jih prosi, da naj ne pošiljajo tu sem, zlasti ne na pljučih bolnih, kajti ošler planinski zrak ne ugaja takim bolnikom, zdravje se jim preje poslabša nego izboljša. To je imelo tak uspeh, da vidiš danes saino zdrave obraze v letovišču in marsikje bi si dovolil celo vprašanje: »Anna, wo liast du deine Linie ?
Dr. Rudolf Andrejku:	,
Pismo z Raba
Rab je biser zgornjega Jadrana, ne lc zaradi toplega, a obenem milega podnebja in zaradi svojega bujnega južnega rastlinstva, kj mu je dalo ime zelenega otoka, ampak ludi zaradi svoje zdrave pitne vode (na otoku izvira do 400 studencev!) in svojih edinstvenih kopališč na jugu otoka tik pri mestu (zalivi: prva, druga in treija Padova) na zapadu (zaliva Matovica, Sv. Marjeta) •in zlasti na severu (1km dolga sipina v zalivu Črnili na polotoku Loparju). V tretjini Padovi in Črnfci sega najfinejša sipa ali kakor ji domačini pravijo met.:, daleč v morje brez vsakega kamenjaj v Cmici lahko hodiš kakor v Italijanskem Gradežu čez y, km po plitvi morski vodi.
Krasoto otoka so odkrili širšemu svetu Du-nžjčani, ko so pod vodstvom zaslužnega predsednika Wolfa I. 1909. ustanovili društvo Arbegesell-schatt',
Evropska vojna jo prekinila la razvoj, a po zedinjenju se je Rab zopet mogočno povzdignil, in lo ne samo po privatni inicijativi (nastala je cela vr.-ta novih hotelov, razširili so se stari), ampak ty<jj z velikopotezno in preudarni)..pomočjo naje državne uprave, ki je mnogo storila za osušenje močvirij, asanacijo vasi, zagradbo hudournikov, za zajemanje studencev itd. ler pripravlja baš sedaj kanalizacijo mesla Raba. Posebno velike zasluge ima pri tem prejšnji veliki župan splitski, sedanji prvi pomočnik ministra za notranje stvari g. Ivo Perovič, čegar inicijalivnemu in energičnemu nastopu se jc tudi zahvaliti, da dobi mesto Rab te dni (Kileg starega, nezadostnega vodovoda nov mogočen vodovod, hladno in prečiščeno studenčnico, ki priteka izpod 0 km oddaljenih pobočij Dundovu.
Posledica toga je, dn je danes Rab eden izmed najbolj zdravih otokov, kjer ni več malarije, a tudi ne preveč komarjev iu popadačev. Kar pa je za naše, od modernega hlastanja in ropota, prahu iu nemira načete živcu laku blaiilno, je to, da na vsem Rabu ni ne tovarn, nili avtomobilov, ne cestnega prahu, ne ropota. Na vsem otoku jo menda samo en par konj; promet se vrši izvečine po vodi; deželne pridelke in manjše tovore, a tudi ljudi pa prenašajo po kamenitih potih krotki in potrpežljivi oslički.
Vedro južno nebu se spenja nad zelenim Ra-boin, ki mu daje krepkejše poteze na severovzhodu se dvigajoča Tini«. Ta do 400 ni visoka kraška planota varuje Rab prehude burje, ki se rodi tam za inorljaškim prelivom v prepadnih stenah krše-vitega Velebila, Vendar je ne more, zlasti pozimi in v zgodnji pomladi popolnoma ubranili. Kadar tedaj burja zdivja, vzdiguje razkačena morsko vodo v tisočerih kapljicah čez 4<!l> m visoko Tinjsko planoto in jo trosi po zelenih livadah rabskih dolinic. Kampora, Sv. Petra, Banjola in Barbata. če na to 110 zapade blagodejni dež, ki spere raz rastlin in drevja morsko sol, jo učinek hujši, ko bi bila toča vse pobila. A lo so le bolj poredko dogaja. Vendar in burja vzrok, da se Rab ne more prav razviti za zimsko letovišče in zdravilišče in je torej njega davna sezona od maja do konca septembra. Najboljši meseci so junij, julij in avgust. Tedaj je dež le zelo redek pojav, ki traja kvečjemu dva dni, najsibo vreme na celini že kakršnokoli.
Čudovito jo zato razvito na tem blaženem otoku rastlinstvo. Ne govorim lu o umetnih nasadili morskega bora v bližnji okolici mesta, zlasti proti Ko-mačarju za Park-hotelom in hotelom Imperialom ob morskih bregovih med padovanskimi zalivi in na polotoku Frkanju. Te nasade je pred 40 loti. s trudom oživotvorll občinski nadšumar J. Helja, po rodu Slovenec, o čemer priča spominski kamen, k mu ga je postavil« u znak harnostL (hvaležnosti) rnbska občlnn v mestnem parku.
Govorim tu o prvotnem, naravnem rastlinstvu, ki razveseljuje ljubitelje naravo bodici v plodovi-tih dolinah Kampora, Sv, Petra, Loparja in Crnice, bodisi pu položnih pobočjih Barbaln in Pudartco, ali pa v starih, iz davnine ohranjenih gozdovih
—'---xj
grajska vrata, kjer so jo drugi kmetje ulovili in ji razbili glavo. Samo mula hčerka nesrečniee je ušla grozni smrti, ker jo Jo pestunja imenovala z« svojo in je v splošni zmedi z. njo zbežala iz gradu.
Drugi v I. 1002 nastali kmelskt punt je prizadejal grajščjni in njenim prebivalcem msiij škode, pač pa je škodoval hrvatskim Uskokom, ki jih je takratni lastnik Knrol Jurčič naščuval na kmete. (M kakih 100 mož broječe čete Uskokov, ki so prišli gospodarju-grajščakti nn pomoč, je koma 10 mož odneslo pele čez Gorjance. Kmalu potem Je poslal grad zapuščen in leži sedaj že preko 300 let v razvalinah.
Dundova in rtiča Čelo (Fronte), ki so last dalmatinskega verskega zakladu odnosno občine rabske.
Po dolinah iu ravnicah seje rabski kmet, ko leži pri nas še sneg, pšenico, ječmen in proso, ki mu obrnile dvakrat itn leto; najbolj je priljubljena koruza, ki pokriva rele široko površine, na goricah nad dolinicami pa raste žlahlna vinska trla, ki obrodi slavilo rabsko vino, lo sladko, skoraj sladkasto kapljico, ki je v dobrih letih, ko se je pridela nad 5 milijonov litrov, laku poceni (liler po 3—4 Din). Med goricami so posejani nasadi maslin (oljk), ki se včasih razvijejo do bujnih gajev; uied vinogradi, zavarovanimi z ograjami i/, zloženega kamenja, se nagibajo fige iu murve proti tlom, /.ogrinjajoč jili v globoko hladilno senco; ob mejah raste bujno južno grmičje; iz temnega listja li žari nasproti škrlatni veliki cvet >ntogra-llja . ki mu pravijo ponekod tudi Sipek (divje granatni) jabolko) in rumenkasto cvetje raznovrstno drače ; tam, kjer je bolj močvirno, li zaduhti nasproti vonj bledovijolčaste konopljiko«, spomi-njajoč na našo pohlevnejšo tueto; na kumonitem apnenčastem svetu, n. pr. zlasti v zalivu Malovici pa raste i murta (mirta), napolnjujoč z vonjem svojega nežnega belega cvetja vso |>okrajino. V višjih legali, zlasti na pobočju Tinje duhti med kamenjem iu skalami mučno zdravilni kuš« (žajbelj), pokrivajoč rdečkasto skalovje z bledozelenim po-prhom, {icganja žolta biiiistr« iu nebroj aroma-ličnih zelišč, čijih vonj ponaša veter daloč čez otok mi morje. Tam, kjer štrli namesto nekdanjih sestojev črnike (<|uercus ilex) sedaj le še goli kras, je žarko dalmatinsko solnce zvabilo i/, njega vsakovrstno bodičje, lako n pr. rumeno bremetliko ali pa bledordeio cvetoči osat, ki ga zovejo tu jablan in ki zraste mestoma do višine dveh metrov.
Tudi pomladansko resje, ki je pri nas ponižen grm. ima tu svojega ponosnega sorodnika v drevesnem resju (erica arborea), ki se razvija v 2—3 m visoki grm. Vse je tu jačje in mogočnejše ko pri nas. Po okolici Raba in višje gori po hribih opaziš brinje, ki mu pravijo lu smreka« in ki se, ako se pusti pri miru. razvija v 3—t m visoko košato drevo. Oleander poganja po vrtovih iz zemlje in ne ko pri nas iz čebrov pred kavarnami, zagri-lijaječ okolico v dehtečo simfonijo svojega rdečega ali belega cvetja, šc celo med skrilami starega obrambnega zidovja, ki' obda ja deloma mesto, poganja nežno vijolčasti cvet pohlevne kapre, koji sad slovi kol pikantna kuhinjska začimba.
NTa vrtu oo. frančiškanov ob kraju evlemij-skega zaliva občudujemo prvo pinijo, staro več tO!) let. Ondi poganja, čeprav bolj v skrbno očuva-neni zatišju, že tudi limonovo drevo. Na vrtu hotelov razvija japonska mimoza svoj nožni, rdeč-kastprunieni cvel, se razvijata lovor in vodno zeleni zimzelen v prava dreves«, ki le zagrinjajo pred pekočim solncem v najhladnejšo gosto senco; na strmih pomorskih skalah pa poganja iz sivozele-nega ogrodja svojih do 1 m dolgih, trdih, sullčaslih listov (i—8 visoko bledorumen! cvet aguve, ki umre. ko ju |io 25 letih enkrat zacvetela.
Tako je lu narava bohotna in močna in lepa, da le prevzame čuvstvo blažene pozabe, da vse, kar to je lam daleč težilo jn Jezilo, zatone v globinu lemnoinodrega morja, ki pljuska ob rabsko «ka-lovje. Na te nedostopne, prepadne skale ob naj-južnijem rtiču rabsjiom, prav na kraj krševitega polotoka med ovfemijskiiii zalivom in prvo Padovo so postavili v pradavnim ljudje utrjeno svoje bivališče in morsko tržišče. Ali so bili to (Irki (Neopa-ris!) ali že pred njim Fenlčani, se ne ve zagotovo, dejslvo Je, d« je la otok Arbu bil poznan ze rlin-skemu zgodovinarju Pllniju, ki ga omenja kot enega izmed liburnijskUi otokov. Vendar je iz rimske dobe prav malo spomenikov ohranjenih, ako izvzamemo par kamnov z rimskimi napisi In polico na zadnji strani ciborljskcga oltarja v stolnici. Dejstvo p« jc, da je bil Rab kakor tudi drugi dalmatinski uiokl z.e pod cesarjem Avgustom po hudih bojih z. Illrcl osvojen po Rimljanih. Po propadu rimskega cesarstva je Rab v zgodnjem srednjem veku česfo-krat menjal gospodarje: (loti, Sloveni, Hrvati, Franki. liizanfinci in celo Ogri so se bojevali zanj in nekaj časa gospodovali v njem, dokler ni prišel I. 1420. končno pod oblast beneške I judovladc, ki gn je branila zoper vso napade in navale, zlasti Turkov do svojega propada v I. 1797. Od 1. 181-1. do 1818. je bil otok v telesen habsburški monarhiji] pu njenem razpadu so ga zasedli mimogrede Italijani, dokler ni prešel I. 1921. končno pod našo kraljevino, Dan in mesec lega zgodovinskega čina jo ovekovečen na glavnem pristaniškem trgu rnb-skem.
Rab je hil v srednjem veku cvetoče in mogočno meslo, ki je štelo nad 6000 prebivalcev, na I 20 cerkva in samostanov in imelo svojega lastnega škof«. Vso ladje, ki so plulo i>o Jadranu, so se tu ustavljale zaradi zdrave pitno vode, a tudi zaradi razvile trgovine in obrti
Razvaline	Mehovo
Mehovo, kjer se nahajajo razvaline starega mehovskega gradu, je znano povečini le bližnjim prebivalcem iu pa Novomeščanom, ki la hrib zelo radi posečaju. ■ Toda ljudem, ki pridejo od drugod v Novo mesto, pa ta hrib s svojimi razvalinami ni poznan.
Ta hrib ie ena izmeti mnogoštevilnih lur;-sličnih in izprehodnih točk v bližini Novega mesla. Z novomeškega glavnega trga se prav lepo vidi. Ako pa uberenio pot po cesti preko (irma proti (rotili vasi, vlflmo pred seboj v Gorjanskem pogorju na desni strani cesti, ki pelje preko Gorjancev, okrogel In strm grič Mehovo, na njegovem desnem vznožju pa prijazno cerkev podgratski in vas Podgrad.
Ako gremo po državni cesti du Nove gore, opazimo, da smo pod Mehovskim hribom Če lio-čino iti od tu dalje po bližnjici, ki je dobro markirana ob vznožju hriba po gozdu med njivami in travniki, imamo krasen razgled na okoliške vasi in dalje doli do Novega mesta, iti v dobrih dv 'h urah smo v Podgradu.
Pred nekaj desetletji je bilo videli na Me-ihoveni še velike razvaline gradu Mehovo. Pri popravljanju cerkve in zgradbi župnišča pa ;o perabili stavbeno gradivo iz razvalin. Toda kljub temu, da se je porabilo toliko gradiva za prej omenjene stavbe, in še pozneje za zidanje kapele pod hribom pri Vinji vasi, je ostalo šo vseeno precej zidu na hribu, katero se pa dobro opazi ie iz gorjanske strani, ker je hrib proti Novemu mestu preveč zaraščen. Ako se povzpnemo ua hrib k razvalinam, opazimo še lahko, kako obsežen je bil grud, in da je še najti kraj, kjer je bil nekoč grajski vodnjak.
I/, razvalin je krasen pogled na Gorjance tn na številne serpentine, ki jih dela cesla, ki pelje preko Gorjancev iz Novega mesta na Metliko. Zanimivo je gledati iz razvalin v temni noči na Gorjunško cesto, po kaleri vedno švigajo avtomobili in s svojimi žurometi obsevajo grič.
Grad Mehovo ja bil eden najlepših in najtrdnejših gradov na Kranjskem. Njegovi gospodarji so bili kaj bojaželjni In njihov rod je segal v davno preteklost, ter bil na Kranjskem zelo spoštovan. Srčnost in moč Mehovčanov si lahko predstavljamo, ako čitamo v SchOulebnovi zgodovini, da se jc Albreht iz Meboveg« drznil I. 1198 napa-eti in odvzeti ogrskemu kralju Beli III, nekatere najboljše prostore na meji, — Leta 1250 čitamo zopet o treh vitezih iz Mehovega z imenom Wein-liard, Ulrik in Alfing. SIcdnJ Ije bil I. 1292 gospodar na Mehovem. Ako ravno ni bilo Mehovo v naslednjih stoletjih vedno last tega rodu, omenjajo vendar vsi zgodovinarji, d« je bil la rod še leta 15($4 rui Kranjskem in bival nn Mahovom. — Veliko razširjeno gospodarstvo Mehovo, h kateremu jc spadalo še iiinogu drugih gradov na Kranjskem, je prišlo Sčasoma potom najoniščine v roke drugih gospodarjev. Tako je bil 1. 1873 Albreht Celjski, ki ga jt' pa prepustil svojoniu sinu Frideriku. Po padcu mogočnih celjskih grofov je prišlo v roke avstrijskim vladarjem. Za Valvazorj« ju bil lastnik Mehovega Janez Ernegt grof nI. Paradajzar. stotnik na Zirovniku. Tudi Lenkovici so bili lastniki lega gradu.
Dvakrat so ludi razsajale nn Mehovem tolpe puntarskih kmetov in sicer i. ir>ir> in 1002. V letu 1515 je dne 17. maja napndnla močna tolpa knielov grad, ter pometala takratnega najemnika gradu Baltazarja in Nikolaja z drugimi vitezi, ki so se nahajali n« gradu, čez grajsko obzidje. Ravno tako se je zgodilo s petnajstimi podložniki, ki so prišli prvim na pomoč. Razdraženi kmetje so Sli v svoji grozovitosti tako daleč, da so celo dva mala Baltazarjev« sinova pred očmi njune matere umorili. Grajsko gospo pa so slekli in jo porinili skozi
Uršulinski samostan v Mekinjah.
Francoska partija,
i se je igrala na meddržavnem šahovskem tur-nirju v Hamburgu dne 15. julija 1930.
Beli: Hovind.	Črni: dr. Alechin. 1.)
t. d2 — d4	e7 — e6
2.	e2 — e4	d7 — d5
3.	e4 X d5	e6 X d5
4.	Lfl — d3	Lf8 — d6 2.)
5.	Sgl — f3	Lc8 — g4
6.	Lcl — e3	Sg8 — e7
7.	c2 — c3	Sb8 — c6
8.	0 — 0	Dd8 — d7 3.)
9.	Sbl — d2	h7 '— h5 10. Tfl — et	f7 — f6 4.1
	a	b	c	d e	f	g	h
8 7	£	|||< jfil i	m	.„i.|g	f0\	m	K
6				H			«8
5	m		II	*		m	i
4		M »it		M'	#	4	ftft
3 0	Mt Ž	m		m	£ P	A	a
1	S		Jali				
11.	a2 — a4
12.	Ld3 — fl
13.	b2 — b4
14.	Sf3 X g5 :
15.	Le3 X g5
16.	a4 — a5
17.	12 — £4
18.	b4 — b5
19.	b5 X c6
20.	g2 X h3
21.	Kgl — hI
22.	Sd2 — f3
23.	Lfl — a6
24.	Tel — e2
h5 — h 4 & - g5 Lg4 - 15 f6 X g5 0 — 0 — 0 Td8 — g8 Se7 — g6 Sg6 X f4 6.) Sf4 — h3 + 7.) Tg8 X g5 + Dd7 — g7 Th8 — g8 8.) Tg7 — g2 Lf5 — e4 9.
Gostilna ,Ražem4
Zabjak, Ljubljana
jc prejela večjo količino raznih izvrstnih vin, katera se bodo točila po zelo znižanih cenah:
Belo iz Slov. goric . . . . po	16 Din
Dolenjska Črnina.......16 ,,
Dolenjski cviček......12
Dalmatinsko belo, prvovrstno „	12 ,,
Dalmatinsko črno, prvovrstno ,,	10 ,,
Kraški Teran........24 „
Dobi se tudi vedno surova šunka, pravi ovčji sir, ob četrtkih in petkih sveže morske ribe. Prvovrstna primorska kuhinja. — Priporočata se za obilen poset
Anton m Marija Rt^žem
štev. 2<>r><;.
Razpis
Na podstavi sklepa mestne občinske uprave v Krškem, z dne 9. avgusta t. 1. se razpisuje
služba občinskega stražnika
ki je obenem dostavljač.
Prošnje /. navedbo potrebnih rojstnih in osebnih podatkov, o moralnem zadržanju in event. dosedanjem službovanju je vložiti najkasneje v štirih tednih po objavi tega razpisa podpisani občini.
Mestna občina v Krškem,
dne 12. avgusta 1930 Fr. Votlopivc s. r., župan.
Autotaksi ^
Hočevar
Novo mesto- KsndMa	Telefon st.
Slazpis
Stavbna zadruga Prosvetni dom v Novem mestu razpisuje
oddaio zidarskih in dmgihdeSza gradimo Prosvetnega doma.
Sprejemanje ponudb sc zaključi 25. avg. t. 1. ob 5 popoldne. — Vsi razpisni pripomočki so na razpolago pri Ljudski posojilnici v Novem mestu med uradnimi urami.
Načelstvo Stavb, zadruge si pridrži pravico oddati dela brez ozira na stavljene ponudbe.
Stavbna zadruga Prosvetni dom v Novem mestu,
dne 16. avgusta 1930.
Opombe: 1. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Hamburgu je svetovni prvak dr. Alechin igral več partij za Francijo, ker je postal francoski državljan. 2. Nekateri mojstri so mnenja, da je črni na boljšem, ker mora beli napraviti prvo potezo in tako svoj načrt odkriti. 3. Sedaj ima črni že šanse. Ne rošira, temveč gre z belim kraljevskim krilom naprej. 4. Jako pametno! Prepreči se eventuelno usidranje belega konja na e5. Razen tega pa kmet g koraka naprej. 5. Belemu postane zadeva preneumna. Da se osvobodi, žrtvuje figuro. 6. Alechin pa ne vzame in lomi s tem beli protinapad. 7. Z močnimi napadi se konča partija. 8. Sedaj grozi Tgl -j- in Dgl mat. 9. Beli se uda, ker je spričo situacije poraz neizbežen.
Rešitev šahovskega problema .št. 2.
(G. Szabo.)
Beli: Ka8, Tc5, d8, Lc6, d4, Sd5, Bh4, c7, f2, 16, «3, g5 (12).
Črni: Ke4. Th6, Lh8, B.b7, g4, g6, h4 (7).
Mat v treh potezah. 1. Tc5 — c3 (Grozitve: 2. Tc3 — e3 + in 2 Sd5 - e7 +)
iz domačih zidanic
lz zidanice Povhe Ant., Ravne nad Krškim, belo 11 °/„ Din 12 Iz zidanice graščina Vučer Nemškavas nad Krškim, rdeče
11% Din 12 lz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, belo 12'2% Din 14 Iz zidanice Al. Gorenc Drenove nad Krškim, rdeče 12%, Din 14 lz zidanice Ant. Zorlto, Svet Lovrenc nad Krškim, črnina
12-50/o16
Vsa gornja vina čez ulico 1 Din cenejša
Gostilna pri,Belem Kranjcu'
Kajfež Fiorianska ulica 4
Telefon 2625
Poleg tega ločim najcenejša in najboljša bela in črna dalmatinska vina, ca 13°/„ po 10 Din. Kot š peci ja I i te t o točim očarljivo dober ljutomerski Muškat, Silvanc, 0'7 1 steklenico 20 Din. Komfortno opremljene sobe za tujce po 20. Din Danes namesto jagnjeta na ražnu pečene goske. Piške na vse načine prirejene, porcija 7 Din. — Velika izbira sveže prirejenih jedil po zniž. cenah. Iščem dobavitelja za piške, odojke, goske in purane.
Kupim domači mošt, por-tugalko in ljutomerski mu-škatalec v moštu toda iz najboljših in žlahtnih goric
■MM
mnsc
a)	1.....Ke4 X d4
b)	1.....b7 X c6
c)	1.....Ke4 — f5
d)	1.....L 1)8 X f6
2.	Tc3 — c5, poljubno
3.	Sd5 — c3 (— e7, — f4, X f6), mat.
2. Tc3 — e3 +, polj. 3 Te3 — e5 (Sd5 —b6) mat.
2. Sd5 — e3 (— 7) + itd.
2.	Sd5 — e7 +, b7 X
c6
3.	Tc3 — e3, mat
Šahovski problem št. 7.
(L. Kubbel.)
a b c d	e	f	i	h
U jj		wm		4m
ip m mm m	■		m	i
		IP		wm
HI Ml	Wa	X	g§§	
mm mt wm mL	&	4m		11
mm*	Hi m		-Mm	
m m		w		11
M	mm	Wm/		
Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Južno fn Severno Ameriko?
Zato, ker je črta Le Havre—New-York najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker so velikanski francoski brzoparniki »ILE DE FRANCE«, »PARIŠ« itd. v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v 3. razredu udobne kabine, izborno postrežbo, okusno domačo hrano in znamenito vino »Bordo« brezplačno pri vsakem obedu.
Potnikom se iz Ljubljane do Pariza ni treba nič presedati. — Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseillc 14 do 15 dni v Argentino.
Cie. Gle. Transatlantigue, Chargeurs-Reunis Transports - Maritimes.
Pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER -- Ljubljana
Kolodvorska ulica 35
Mat v treh potezah.
Višnja gora
Uinctno prepoved za kopalce je izdalo županstvo Dednidol. Tam doli na travnikih proti Polju je naravno »kopališče«; za »Sušak< in »Dalmacijo« so ju nekateri brihtni kopalci iz mesta Višnja gora krstili. Lastniki travnikov seveda niso posebno zadovol jni, da bi se kopalci — pa to ne vsi — preganjali, razlegovali in solnčiti po mehki pa dragi Iravi; zalo je županstvo izdalo prepoved uporabe tega »kopališča« pod precej občutno denarno kaznijo. Kot čujemo, so sedaj izbrali za kopališče drugod bolj primeren prostor, kjer bodo napravili moderno kopališče. No, pa kot vse kaže, je kopalna »tzona za letos pri kraju; dežja je preveč, jesen =e ponuja.
fz društvenega življenja
»Ljubljana« ima v pondeljek ob 20 svojo redno pevsko vajo. Udeležba članstva nujna. Pevovodja.
Poizvedovanja
Izgubila se je na praznik 15. avgusta otroška torbica z vsebino masne knjige in rožni venec v škatlici. Ker je spomin od birme, se naproša najditelja, da vrne proti nagradi v upravo Slovenca*.
Našla se jc manjša vsota denarja. Dobi se
pri
s. Varšek, Kolodvorska ul. M. Na Poljanskem nasipu |>ri tovarni Reiich sta se našla 2 Wertheim ključu. Lastnik jih dobi v upravi »Slovenca«.
Velik
trgooshi lokal
s prostornim dvoriščnim skladiščem na Aleksandrovi cesti
se oc!da za 1. september 1930
Prostorni
pisarniški prostori
s centralno kurjavo in razvetljavo se oddajo v palači Ljubljanske kreditne banke
Pojasnila pri upraoi bančne palače o Mublfani
Zahvala
Za vse izraze sožalja ob smrti veleč, gospoda
Jožefa FHorjančiča
vpok. župnika v Žičah
in za številno spremstvo na zadnji poti se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala preč. g. prelatu dr. Mat. Slaviču, mil. g. arhidijakonu Fr. Tovorniku in mil. g. proštu dr. Iv, 'Žagarju za vodstvo pogreba, g. župniku Fr. Hohnjecu za ganljive poslovilne besede v cerkvi, pevskemu zboru pod vodstvom g. orga-nista Ant. Smogavca za ganljive žalostinke, vsem duhovnim sobratom in vsem župljanom, ki so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku. Bog plačaj!
Žalujoči sorodniki.
in njene podružnice
LJUBI.(ANA, HRANI. KOTOR In SHOMJIi
DelnlSha glavnic« Din 55,000.000 — Rezerva Oln 6,343.000 —
Kupuje in prodaio
7% In 87« obveznice državnega inozemskega posolllo
v zlatu nd leta 1922 (Dlairovo posolllo) 7% obiicaclie državne hlpoieharne tuinhe v zlalu od leto 1927 (Setlgmann)
kakor tudi vse ostale državne in privatne vrednostne papirje
Eshonllra: mcnice ; Sprejema: vloge na hranilne knjižice in tekoče račune; dalC: predujme na državne papirje, kakor 7% m 8% Blairovo posojilo, 7% obligacije Seligmann, 7°/o investicijsko posojilo. 2. '/2 ratno šteto, ter vse kotirane papirje. PrOdOfa In hlipUje devize in valute, ter lZVr$Uf€ nakazila v tu in inozemstvu
najkulantneje.
v Mariboru
(Odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu)
Učni predmeti: nauk o trgovini in menicah, blagoznanstvo,
enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska korespondenca in kontoma dela, srbsko-hrvatski jezik in korespondenca,
nemška trgovska korespondenca,
gospodarski zemljepis,
Lastni penzionat za dečhe.
slovenska stenografija (sistem Gabelsberger), strojepisje in nauk o pisarniških strojih, lepopisje, slovenščina, nemščina,
nemška stenografija
(enotni sistem), italijanščina.
Začetek dne Z. septembra 1930.
Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda: MARIBOR. VRAZOVA ULICA ŠT. 4.
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Terezija Zupančič
soproga drž. služitelja v pokoju
dne 16. avgusta t. 1. po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, boguvdano umrla.
Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek dne 18. avgusta 1930 ob 'A 4 popoldne od doma žalosti, Sv. Jakoba trg šl. 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. avgusta 1930.
Franc Zupančič, soprog. Leo, Anica, Stanko, otroci — in vsi ostali sorodniki.
Mostni pogrebni raTod » t.jnbljanl
i t.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Dln.Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad Ovrstic se računajo višje. Za ogtase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekio Din. Pristojbina za sif ro 2 Din .Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3'«9. Telefon 5tev.23'2S. |
Mizarsk. pomočnika
sprejmem za splošno mizarstvo. Štefan Marcijan, Dob pri Domžalah.
Modni salon »Chic«
Ljubljana, V/olIova ul. 3, sprejme spretno samostojno pomočnico - modistinjo in učenko.
Hotelsko sobarico
perfektno, veščo nemščine ter zmožno kavcije, sprejme takoj Hotel »Štrukelj«, Ljubljana.
Mizarsk. pomočnika ,
starejšega, za vsako delo | zmožnega — sprejmem z; nekaj kapitala kot družabnika, v stalno zapo- ] slitev na deželi. Stanovanje za zakonca na razpolago. Pctnudbe na upravo »Slov.« pod »Družabnik«.
Zobotehnico
prvovrstno asistentko — iščem za takoj ali za 1. november. Ponudbe z zahtevo plače na zobni atelje Pavle Marije Koc-jančič v Ljubljani.
Služkinja
katera tudi sama kuha, z večletnimi spričevali, se sprejme. Plača dobra. — Rimska cesta 18/11.
Iščem sobarico
ki je vešča šivanja, proti dobri plači in oskrbi. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 0323.
Natakarica
zmožna kavcije, išče službo do 20. avgusta. Dopisi pod »-Poštena« upravi
Iščem žensko
30 do 40 letno, i najmanj 10.000 Din gotovine in ki zna dobro gospodinjili. Star sem 68 let in imam 73.000 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9327.
Mesarski vajcnec
poštenih staršev se takoj
sprejme. Anton Belhar, mesar in prekajevalec, Tržič, Gorenjsko.
Mesarski pomočnik
dober se takoj sprejme. Al. Brecelnik, Celovška c. 93, Ljubljana.
Vajenec
ki ima veselje do čevlj. obrti se sprejme. Hrana in stanovanje po dogovoru. Ivan Šuštaršič, Simon Gregorčičeva 8. Moste, Ljubljana
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje. Drugo po dogovoru.
Franc Zupančič, Šmartin-ska c. 6, Ljubljana.
Zobotehnika
prvovrstnega, z večletno prakso, sprejmem. Dr. Iv. Oblak, zobozdravnik v Ljubljani, Miklošičeva c.
Učenke
za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13.
2 mizar, pomočnika
in enega vajenca sprejmem.' Jožef Erzar, strojno mizarstvo, Cerklje 64 pri Kranju.
Služkinjo
za vsa hišna dela sprejmem takoj. Ivan Moravs, Glinice 17, p. Št. Vid n. Ljubljano.
Prvovrstno kuharico
išče družina brez otrok v središču Ljubljane. - Ponudbe na ogl. oddelek ■ Slov.« pod šifro »Stalna in prvovrstna kuharica«.
Prikiojevalka moškega perila
samo res prvovrstna moč se takoj sprejme proti dobri plači. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 9208.
Služkinjo
starejšo, ki bi bila zmožna pozneje tudi voditi samostojno gospodinjstvo -sprejmem za daljšo dobo na kmetijo. - Ponudbe na uprava »Slov.« št. 9230.
Vajenec
poStenih staršev, ki ima res veselje do trgovine, se spreme v trgovino z meš. blagom v Ljubljani. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9315.
Mizarskega vajenca
poštenih staršev z dobrimi šolskimi spričevali, z vso oskrbo v hiši, išče Ivan Okorn, splošno mizarstvo, Škofja Loka.
Čevljar, vajenca
sprejmem. - A. M u 1 e j,
modna čevlarna, Jesenice št. 134, Gorenjsko.
Mizarski vajenec
sc sprejme pri Ivanu Mrharju, Stanežičc, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Boljšo kuharico
llčem, ki bi prevzela na svoj račun restavracijsko kuhinjo v Mariboru, poleg tudi stanovanje. Pisni, ponudbe na upravo lista v Mariboru pod: Kuharica.
Učenko
• predpisano šolsko izobrazbo sprejme šivilja. - Ponudbe pod »Učenka« na upravo »Slov.«
Kovašk. pomočnika
poštenega in treznega — sprejmem po dogovoru k parni lokomobili 40 HP v izučltev kot kurjača za dobo predpisanih 6 me-scccv. — Ponudbe pod: •Dobra služba« št. 9107 na upravo »Slov.«
Učenca
za sedlarska ia tapelni-ško obrt takoj sprejmem. Oskrba v hiši. Fr. Korošec, Bled.
Natakarica
z dobrimi spričevali, z dežele, poštena, zmožna razen slovenščine tudi nemško, se takoj sprejme. - Posti, kolodvorska restavracija, Bistrica pri ' LiiribuSU.
Učenko
za trgovino z mešanim blagom, poštenih kmečkih ' staršev, ki ima po možnosti 2 razr. meščanske šole, sprejmem. Pogoj: dobra računarica. 16 do 17 let stara in močna. Grajzar Anton, Smlednik
Stropne te&arne in livarne d. d.
Telefon
28—29 28—30
centrala Dunajska cesta 35
Najnovejši Izum
Stranski jarmenik
patent A. Tuschitt.
Mala poraba sile. — Montaža enostavna. — Dolgoletna trajnost.
ima
vasma
• Dijaka
iz dobre hiše sprejme pod strogo nadzorstvo boljša družina v bližini srednjih šol v Mariboru. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru.
Dijakinjo
meščanske šole v Mekinjah sprejmem v popolno oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9281.
Dve dijakinji
se sprejmeta na stanovanje in hrano. - Naslov v oglas, oddel. »Slovenca« pod št. 9324.
Pošteno dekle
revnih staršev se želi izučiti kuhati. Gre tudi leto dni brezplačno po dogovoru. - Cenj. dopise pod »Poštena-^ na oglasni oddelek »Slovenca«.
Ribogojec
z večletno prakso v gojitvi krapov z najboljšimi uspehi ter melijoracijo ribnika želi premeniti ne-odpovedano službo. Govori hrvatski, češki in nemški. Pismena vprašanja prosim na upravo lista pod: »Strokovnjak« št. 9303.
16 letni dečko
s tremi razredi meščanske šole, prosi za name-ščenje v elektrotehnični ali mehanični stroki kot učenec s hrano in stanovanjem. - Ponudbe na: Jože Pečnik, černeče (Mcža ob Dravi).
Novo žensko kolo
prodam. - Naslov v upr. »Slovenca-« pod št. 9322.
Prodamo
dobro ohranjena železna vraf.a od pekovske peči in Samotno opeko, želez-je štedilnika. - Konsum, Kongresni trg 2.
Blzelisko vmo
belo in rdeče, iz lastnih vinogradov, se proda po zmerni ceni. — Bizcljsko župnišče.
Proda se
pohištvo. Ogledalo za šivilje. Ključavničarska ul. št. 2/111 od 1 do 4.
Slamoreznica
dobro ohranjena, se ugod. proda. - Naslov v upravi
»Slovenca« pod št. 9194.
Služkinja
za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, se sprejme, ako ima večletna spričevala. Službeno mesto v Ljubljani .- Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba E. F.«
Dobri in samostojni
se sprejmejo. - »Slograd« d. d., Ljubljana.
Več dobrih
Steklenico
čiste, velike % litra, večjo množino naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9222.
Otroški voziček
boljši, se proda za 1700 | Din. Vpraša se na Domžalski cesti (Poljska cesta) št. 19.
Trije pletilni stroji
I zaradi bolezni naprodaj. ' Angela Babnik, Zg. Šiška št. 42, Ljubljana.
Tehtnica
za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti-
potrebuje takoj
»Probuda«
gradb. podjetje, Ljubljana.
Prodam
svetlo priprosto posteljo z modroci, omare, divan, umivalnik, mize, kredenco, stole, slike, preproge. - Naslov v ogl. odd. »Slovenca« pod št. 9314.
Upokojeni častnik
išče službo. - Ponudbe pod »Agilen« upravi lista.
Odvetniška uradnica
dobra stenografinja in strojepiska s tri- in polletno prakso želi premeniti službeno mesto. Gre | tudi kot blagajničarka ali kaj stičnega. Cenjene po-; nudbe na upravo »Slov.« pod »Odvetniška uradnica« št. 9312.
Poštena deklica
stara 15 let, želi vstopiti kot vajenka v kakršnokoli trgovino v popolno oskrbo. - Pismene ponudbe na upravo Slov.« pod »Poštena deklica«.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzeti« nai-mani 5 kg. - Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L. Brozovif, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Iščem službo
kot lesni manipulant, na-
i kupovalcc ali slično. Vešč j sem cclotne lesne mani-I pulacije. - Ponudbo pod '»Vesten« št. 9311 upravi. I
stoječo, bom prodajal na prostovoljni dražbi v nedeljo 17. avgusta ob treh popoldne na licu mesta pri moji šupi na Ižanski cesti, pri hišni štev. 39 a. Janko Predovič - Ljublj.
Razprodajam
razne stelaže, pulte, reklamne plošče in razna modistovske potrebščine po zelo nizki cani. Vprašati; Vehovec Franc — Florijanska 7.
Nov voz
samec, ugodno naprodaj pri Josipu Zalokarju v Mengšu št. 88.
Frizel
Kupimo več vagonov bukovih friz la. in hrastovih la. — Ila. - Ponudbe j upravi Slov. pod »Frize«.
Čebelarji!
Kupimo vsako množino prvovrstnega cvetličnega medu. Pošljite vzorce z najnižjo ceno na: Julij Zupan, Ljubljana - Sv. Petra cesta 35.
I-nosilke
prof. 26 ali 28, po 4.50 m dolge, kupim. - Pismene ponudbe na Jakob Kovač, Ljubljana, Stara pot št. 4.
Lepe zrele brusnice
(Preiselbeeren) - kupuje Jos. Šumi nasl., tovarna bonbonov, Ljubljana, Gradišče 9.
Mebl. mesečno sobo
v bližini Obrtne šole išče za 1. september mirna zakonska dvojica brez otrok. Cenjene ponudbe naj se pošlje na naslov: Spaso-jevič Pero, Kranj, Savsko predmestje 55.
Bencin - motor
Langcn & Wolf »Otto«, 6 KS, stabilni, lahko dela tudi na surovo olje, še malo rabljen, po ugodni ceni proda Jamšek Martin, Sevnica ob Savi 178.
100 kg cveti, medu
po 16 Din na debelo prodam. - Naslov v upravi pod št. 9295.
Stroj za trganje žime
kupim. — Martin Leben, Bevke št. 21, Vrhnika.
Hrastove hlode
in frize kupujem. Ponudbe z navedbo cene je poslati na Ivan Šiška, tovarna parketov in parne žage, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
KUPUJEM STALNO samo večje komplekse
bukovih gozdov od katerih les bi moral biti sposoben za izdelavo pragov. Istotako kupujem bakove prage za francoske železnice za dobavo oktober do april 1930— 1931. - Ponudbe je poslati na ANTON PETR1Č, Novo mesto.
Namizno sadje
in kislo za mošt, kupuje
GOSPODARSKA ZVEZA, Ljubljana.
f Izložbeno okno
staro, kupim in vhodna vrata za trgovino, oboje z rolo in šipami ter veliko mizarsko peč. Ponudbe na oglasni oddelek »Slo venca« pod »Izložbeno okno« št. 9300.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah
ČERNE. juvelir, Ljubljana. WoIfova ulica št. 3.
V novi hiši
Zgor. Šiška, oddam dvosobno in enosobno stanovanje s pritiklinami septembra. Naslov pove uprava »Slov.« št. 8914,
Dijaki (-nje)
dobe zračno, suho in solnčno stanovanje poleg II. drž. gimnazije v Ljubljani. - Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 9321.
Stanovanje
eno- ali dvosobno išče majhna družina za september ali 1. oktober. -Pismene ponudbe na naslov: Rudnik, Litija.
Erezplač, stanovanje
dveh sob in kuhinje oddam poštenemu hišniku ali hišnici. Pismene ponudbe na upravo »Slov.«
pod šifro »Vesten«,
Stanovanje
lepo, oddam takoj na deželi, ncodpovedljivo več let, onemu, ki prcdplača 6000 Din. - Ponudbe na oglasni odd. .Slovenca« pod »Predplačilo«.
Šoferska šola
I. oblast, konc., CamerniU, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje.
Dr, in inž. študije
vse fakultete hum. in tehn. na inozem. visoki šoli Tudi pripravlj. oddelek in event. možnost za študije doma. Prospekte: Secretariat academique (Dpt. 28), Rue Montmar-tre, 142, Pariš.
Posestvo
lepo prodam. - Naslov v upravi lista, Maribor.
Posestvo
28 ha, z vilo v trgu, proda za 300.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Gostilno
deželsko, 1 oral zemlje, proda za 95.000 Din Posredovalnica Maribor — Sodna ulica 30.
Posestvo
15t> oralov, polovico gozda, pri trgu, proda za 530.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30.
Enonadstroppo hišo
novo, s trg. lokalom, even. tuelno tudi z inventarjem, blizu postaje, v prometnem kraju na deželi, prodam. - Naslov se poizve v upravi Slov,« št. 9199.
Uv
mm, Miren gor.pod
išče sobo v sredini mesta, - Resne ponudbe na upravo »Slov.« pod »20«.
Stanovanje
se odda v Kamniku. Poizve se: Florijanska ulica št. 28, Ljubljana.
Prazna meseč. soba
za Bežigradom se odda solidni osebi. - Naslov v upravi »Slov.« št. 9316.
Stanovanje
dve sobi, kabinet, kuhinja in pritikline se takoj odda pri Stadionu. Naslov v upravi »Slov.« št. 9326.
Stanovanje
sestoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin, v I. nadstropju v sredini mesta, se odda za november. Odstopnina in najemnina 1500 Din incseč. za dobo enega leta, za naprci dogovor, - Resne ponudbe na upravo Slovenca pod št. 9209.
Lepo stanovanje
zračno, soba, kuhinja in shramba, na željo 1 soba v pritličju, se odda mirni stranki brez otrok 1. septembra. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9286.
Stanovanje
se išče z- vso oskrbo 16-Ictni dijakinji. Naslov v upravi »Slov.« št. 9313.
Dijake
dobrih staršev, z vso oskrbo spremeni, Strogo nadzorstvo. Sever, Florijanska ulica 9/1.
Dijaki
nižjih razredov, se sprejmejo na stanovanje. - Naslov pove uprava »Slo-vcnca« pod št. 9232.
Mestna učiteljica
sprejme v vestno oskrbo in pod strogo nadzorstvo učenko L ali II. gimnazijskega odn. mešč. razreda. Na željo nemška konver-zacija. Ponudbe na up.a-vo »Slov.« pod V. M. U-
Dijaka
nižjih in višj. razr. realne gimnazije sprejme na sta novanje in oskrbo uradn. družina. Klavir in inštruktor v hiši. Strogo nadzorstvo. Lepa solnčna soba. - Naslov v unravi »Slovenca« pod št. 9317.
.uusir, Slovenec
letnik 1929
v izvlrnfb platnicah še vedno na razpolago
Cenjenim čitateijjem priporočamo sledeče r 1 Movomcsšltvrdlc^e j			
I Dular Ciril I =iiecerija in galanterija Kupuje. ko1>«. pšcnieo ili druge dež. pridetke | Ljubljanska cesta	Rudi Brudar splošno krojaštvo Trg kraljeviča Petar	Franc Penca usnjarna in trgovina z usnjem Trg kraljeviča Petra	Kumar 3osip J pušk tu' iu mehanik i Izvršuje vsakovrstni! 9 poDruviiu emalllranie g v ognhi ilvokolea in mo- £ (ornih koles itd. |
| Kn ige i pisarn, potrebščine itd. j J. Krajec nasl.	Midorfer Alojzij izdelovali Je vsakovrsl nih oblek. — Veilno v zalogi reško ln angleško sukno Trg kraljeviča Marka	Kos 3osšp knjigoveznic a. papirnica, prodaja časopisov in šolskih potrebščin Trg kraljeviča Petra	Staker 3akofc | modno krolnstvo % izdeluje raznovrat. oh ■ loke, uniforme v Trg kraljeviča Petra |
Krojači, šivilje,
nešivilje, pletilje!
Velike novosti, brez katerih Vam bo nemogoče jeseni izdelovati garderobo, je prinesel lastnik zavoda iz inozemstva. Za krojače specialen »Adam-; sistem krojenja, ki sc uporablja v vseh velemestih. Uniforme, važno za vojne obveznike. - Za šivilje najmodernejše krojenje in modeliranje, kroj. perila, otroških oblek. -Za nešivilje lahek kroj, da se tekom tečaja priučite za samouporabo. Za pletilje zadnje novosti. Revnejšim znižano, ugod. plačilni pogoji. Brezplačna rekomandacija služb. Modni salon, v katerem imajo učenci priliko, vaditi se v šivanju. - Pri-četek jesenskega tečaja 28. avgusta t. L - Krojno učllišč.e, Ljubljana, Stari trg 19. - Izdelava krojev. Prodaja modnih žurnalov.
Majhno hišico
z zemljiščem za trgovino ali gostilno, v prometnem brez konkurenčnem kraju, kupim ali vzamem v najem. - Ponudbe na ogl. oddelek Slov.« pod šifro »Cena in opis«.
Mlin naprodaj
v najbolj prometnem kraju v bogati okolici z žitom. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 9270.
Večje zemljišče
ali arondirano posestvo kupim blizu Ljubljane v okolici Ježice, Št. Vida ali Dravelj. Ponudbe, v katerih je navesti točno lego, velikost in ceno posestva, je naslovili na: Upravo »Slov«, pod šifro »Zemljišče«.
Hiša
dvo- (tro-) stanovanjska z velikim vrtom, primerna za podjetnega obrtnika ali upokojenca, z donosom do 800 Din mesečne najemnine, v obč. Rakek, naprodaj proti takojšnjemu plačilu ali na obroke z garancijo. - Informacije v upravi »Slo-vcnca« pod št. 9138.
Troje skladišč
oddamo v Kolizeju, Gosposvetska 13. Oglasiti pisarna Heinrichar.
Trgovski lokal
ozir. obrtni s skladiščem se odela. Dunajska cesta 37. Informacije istotam I. nadstropje, desno.
Iščem lokal
za ključavničarsko obrt v sredini mesta, eventu-elno preuredim sam. Naslov pri upravi »Slovenca pod štev. 9299.
Pianino
črn, skoraj nov, ceno naprodaj. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 9325.
Gramofone
in plošče, tudi slovenske, prodaja in razpošilja najcenejc Radoslav Doli-nar, Jesenice.
Piano harmoniko
tudi navadno-kromatično, kupim. Ponudbe z opisom na: Albert Koser, Vitanje, via Celje.
Kovačija
zelo dobro vpeljana, se odda v nnjem v Kamniku ob glavni cesti, zaradi rmrti prednika. V najem se da tudi oroci-je. Pogoji zelo ugodni. Zmožnim dovolj dela. -Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 9210.
Cigler Leopold
čevljarstvo
Tesarska ulica 166
Zahtevajte povsod! samo american kola limouado
katero proizvaja
nore Aiojzij, soriaviiar
Podružnica „5fov. uprave'
Naročnina
Dve lesni industriji
rentabilni, prodam v večjem mestu Hrvatske. — Vpra.'ati: Sušak, poštni predal št. 133.
Posestvo
v dobrem stanju, njive, travniki, gozdovi, vrt zasajen z več kot tisoč mladim sadnim drevjem, pripravno za sadjarstvo, naprodaj. Oddaljeno 20 minut od želczn. postaje. Redi se lahko od 14 do 18 glav gov. živine. Prodajalec si lahko ludi obdrži nekaj parcel. Anton Godec, Jevnica, Kresnice.
Mladenič
obrtnik in posestnik, želi poročili gospodično, verzirano v prodaji. — Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Bodoča trgovina«.
Mlad obrtnik
samostojen, želi znanja v svrho takojšnje ženitve z gospodično z nekaj kapitalom, pod šitro: »Dobra gospodinja« na podružnico Slovenca« v Novem mestu.
Naznanilo
Podpisani javljam vsem svojim cenj. odjemalcem, da sc g. Vidmar Josip nc nahaja več v moji službi ter da imenovani ni več upravičen sprejemati naročila in plačila na ime moje lirmc. Obenem javljam, da bom tudi v bodoče ustregel vsem telefonskim in pismenim naročilom v najkrajšem času, točno in zanesljivo kot vedno doslej. - Mar-čan Andrej, mesar in prekajevalec, Rimska c. 2i, telefon štev. 3405.
Ponovna prostovoljna javna dražba
One 19. avj. t. 1. ob 10 dop. se bo vršila v Ljubljani, Kolodvorska ul. 31, prostovoljna javna dražba 1 tovarn, nove 2Vi tonske šasijc International
Harvester (Niederrahmen), sposobne za tov. avto ali avtobus. - Dražb, pogoji so na vpogled v odvet. pisarni dr. žužka, odvet., Ljubljana, Miklošičeva 28.
IrmrFT^
HMMHIllllIlFl i~i'lliHH'i
Potnico ali potnika
za prodajo šivalnih strojev sprejmem takoj. — L. Rebolj, Kranj.
Krajevne zastopnike
za 25 predmetov sprejme Lindič, Ljubljana, Komen-skega 36.
Iščemo prodajalce
po deželi, za posnemal-nike, brzoparilnike, ple-tilnc stroje, kolesa itd. (tudi za postranski zaslužek). »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Iščem
za vse kraje v državi zastopnike za prodajo nove patriotične slike, Prodajo je odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno. Obrniti se je osebno ali pismeno na Kovačevič, Beograd, Ko-larčeva 3/1.
Ne razumete?
Ne govorim špansko, čisto slovenščino. Dinar se zatrklja sam od sebe v Vaš žep. Potrudite se za moje lukrativno zastopstvo vseh hišnih predmetov sveta. Nikak luksus, temveč samo uporabljivi predmeti, radi tega tako lahko prodajni. Milijoni sc uničijo radi sedenja doma. Ne premišljujte si niti sekunde ter pišite takoj na Generalno razpro-dajalnico »Omnia«, Miklošičeva cesta 14.
Premog in drva
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. Tel. 33-13.
Blago za pohištvo
ter ves tapetniški materijal se dobi v veliki izberi najugodneje pri: Poljokan, Zagreb, Ilica 50.
G8
za vse večje kraje sprejema Narodna štcdionica i založni zavod d. d., fili-jala Beograd, Kralja Milana ulica 13/1. Siguren mesečni zaslužek najmanj 4500 Din. Zaželjen kapital od 1200 Din.
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Gostilniške stole
in vsa v to svrho spadajoča popravila izvršuje -Franc Nekovar, stolar v Ljubljani, Breg 14.
Filc klobuke
tepe jesenske, po zelo nizki ceni. Oglejte si izložbo v veži, Dunajska c. št. 9. - Se priporoča mo-distka Stembergcr - Reš.
Le kadite
dokler ne boste zakadili vsega denarja in zdravja! Nikoprost stane franko 76 Din in Vas odvadi kajenja takoj. Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Ko-menskega 36,
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Pcč-nik-a za pljučne bolezni (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina, Prospekt 3 Din.
Načrte in proračune
za zgradbe izvršuje Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. - Zahtevajte poset inže-njerja-arhitekta.
POSTELJNE ODEJE
ročno delo, na debelo, le za trgovce, priporoča — M. GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg 1.
Zahtevajte ceniki
SCokošie
perje
belo lino po 20 Din, fino mešano po 12 Din, krila in rep po 4 Din kilogram franko S u n j a — pošilja
CIRIL ŽAGAR, Sunja
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cene oddaja Fran Šuštar, Do-lenjskj cesta. Telefon2424
UNIFORME
vseh vrst izdeluje Josip Tomažič, Celje, Na okopih št. 5.
Ako želite kupiti
no obrobe
obrnite se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. z, z o. z. v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije).
ŠVEDSKE PLETILNE STROJE, najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« družba Ljubljana, Mestni trg 25/1.
minam t
II i. proso, ajdo in ieimea kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljcva cesta 24. Veletrgovina 2ita in uioke.
ioo hn
koruze . . 185 D rešet. ovsa 210 D
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA
I-Razpoši« ijalnica »OMNIA
LJUBLJANA
Svetov, znane originalne
-ove
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«. družba z o. z., Dunajska cesta 46. telefon 28-20.
f^&droce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modrocc in blaga za prevleke pohištva.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32.
čaše in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič, Maribor: Kari Lotz in Pinter & I.enard. — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10.
t. GOLOB 1HOMP.
UUBUBNA, Puberjcvi ulica 3,
Izdelovanje emadiranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajiiranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga Samotne opeke.Cene konkurenčne.
Pri nas dobite vse svetovne gosuodlniske predmete.
Končno, kar ste že dolgo iskali.
Zahtevajte ilustriran katalog franko in zastonj.
Otvoritev gostilne
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzela gostilno v nar, boru. strma ui. li
Pn »Dravski brvi"
Potrudila se bodem, da postrežem cenjene goste vsak dnevni čas z gorkimi in mrzlimi jedili kakor tudi s kvalitetnim vinom iz TurSkega vrha v Halozah. Se vljudno priporočam za obilni obisk. — Velespoštovanjem
Ana fiiipIC—Rozman
gSBHHSSSB<
Zahvala
Smatram za svojo dolžnost, da se javno zahvalim Jadranski zavarovalni družbi v Ljubljani, ki mi je takoj in brez odbitka poravnala škodo, povzročeno po požaru mojega lesnega skladišča, čeprav sem bil zavarovan šele 40 dni. — Požar, ki je bil očividno podtaknjen, bi me bil sicer gmotno popolnoma uničil.
Breg pri Kranju, dne 11. avgusta 1930. JOŽE PORENTA, posestnik žage - p. Stražišče.
Absolviranega trgovskega, oziroma
ehsportnega
ademiha
išče velika zavarovalna družba za službovanje pri svoji centrali v Zagrebu. Zahteva se razen šolske izobrazbe popolno znanje slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika. — Ponudbe z navedbo zahtevane plače je poslati na upravo »Slov.« pod šifro: »Zagreb 1930«.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od gospoda GR2INA, Ljubljana VII, Černetova ulica štev. 26
trgovino z mešam, blagom
Zagotavljam, da bom vedno držal sveže blago po konkurenčnih cenah, ter se priporočam cenj. občinstvu za mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem
Berganf BenNmšn, trgovec
LJUBLJANA VII — Černetova ulica št. 27.
KAMENINASTE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiii
CEVI
iiiiitiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno na zalogi
MATERIAL
trgov, družba z omej. zav.
LJUBLJANA-DUNAJSKA 36/a
Telefon 27-16 Brzojavke: Material
Ali ste ie poravnati naročnino?
Najcenejši
so svetovno znani, dobri
šivalni s troji
^MINERVA«. — 15 letna garancija. Velika izbira prvovrstnih
JORKANC, DORKOPP^, »GLORIAC. Dobite le pri »Tehnik«
JOSIP BANJ Al
Ljubljana, Miklošičeva c.20
Nizke cene I — Tudi na obroke I Zastopniki se sprejmo.
Garantirana konstrukcija i
Franc Jager
tapetništvo Mubllana.Sv.Pefra nasip 29
Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce,
Najmodernejša oblika!
1'rostor ta	. _ .. ,
posteljnino.	otomane itd
Najbolje nabavite ogledala, brušena stekla in vse druge v to stroko spadajoče proizvode pri čist
domači tvrdki
KRISTAL O- O- TOV AR. OGLEDAL IN BRUŠ. STEKLA
Podružnica:
Ljubljana
Medvedova 38. — Telet.št.3075
Centrala: MARIBOR
Koroška c. 32. — Telef. št. 2132
Podružnica:
Split
Zrinjskega 6. — Telefon št. 368
Sejmarji!
čedno okrašene ter razne gladke piškote dobite pri medičarju - B. Grah, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, na dvorišču.
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4 Tel. 2244.
Sode in kadi
vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Kmetovalcem izdelujem tudi iz tastno pripeljanega lesa.
Naznanilo
Anton Fajdiga
KAMNIK :: Zaprice štev. 14
splošno in strojno ključavničarstvo, po dolgoletnih praksah kot monteur, postavim vsake vrste strojev, posebno vodnih naprav in vse vrste turbin. Preiščcm vsake vrste turbine, tako zvana letna revizija. — Zastopam prvovrstne tvrdke za vodno napravo in turbine.
ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja ob nenadni smrti našega nepozabnega sinčka
IVEKA
darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili našega ljubljenčka na njegovi zadnji poti, izrekamo toplo zahvalo.
Zagreb - Litija, dne 15. avgusta 1930.
Užaloščeni družini:
Legan - Černe.
Globoko užaloščeni naznanjamo našim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
Charles Moline
tovarnar
včeraj ob 10 zvečer, v 78. letu starosti, nepričakovano za večno zapustil.
Truplo blagopokojnika položimo v ponedeljek, dne 18. avgusta 1930, na evangeljsko pokopališče v Ljubljani k večnemu počitku. Tržič, dne 16. avgusta 1930.
FRIEDERICKE MOLINE, soproga. MARY JANE SCHALLGRUBER roj. MOLINE, ANNY MOLINE, sestri. ERNST SCHALLGRUBER, nečak. HILDA, MARY, EMMIE SCHALLGRUBER, nečakinje.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
| LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovljena 1900
Brzojavni naslov: BANKA
DelnlSka glavnica:
Din 50,000.000-
Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900
Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503
Podružnice:
Brežice	Kranj	Novisad
Celje	Maribor	Novomesto
Črnomelj	Metkovic	Fluj
Brzojavni naslov za podružnice: Ljubljanska banka.
Rakek
Sarajevo
Slovenjgradcc
Split
Šibenik
Zagreb
Skupne rezerve:
ca. Din 10,000.000'-
Se priporoča za vse bančne posle.
Najmodernejše lestence
električna svetila,
elektrotehnični material Itd.
kupite najbolje v
novo oivorjeni trgovini
v palači Pokojninskega zavoda
na Miklošičevi cesti št. 34
ŽIVINSKA RAZSTAVA 30. AUG. - I- SEPT. 1930
VINARSKA, SADJARSKA IN GRADBENA RAZSTAVA VZORČNI SEJEM ZABAVALIŠCE
ZNIZANE VOZNE CENE NA ZELEZN1-CAH IN AVTO- PROGAH
Varujte mičnost Vašega smehljaja!
Celo manje lepi obraz deluje mikavno, ako pokazujejo smeječe ustnice bele-bliščeče zobe. Koliko skrbnosti in negovanja pa zahteva takšna lepota! — Erasmic Savon DetitifrJce da smehljaju poseben mik. Dobrodišeča pena ohranjuje Vaše zobe bele in sveža usta. Rabite jo redno. Tako je ugodna v uporabi . . .
Tovarniška zastopstva in zaloge
ERASMIC SAVON DENTIFRICE
JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D.
BROWN BOVERI
PODRUŽNICA LJUBLJANA
izvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila
Ekspertna hiša	ITn "U "I^T ** L»sf. A. Prlsttrnlk
Aleksandrova 19	MARIBOR	Aleksandrova 19
Velika izbirna zaloga : nogavic, otroških.	Vezenine: čipke, svilene t rake. lastno
ženskih in moških srajc, spodnjih hlač.	vezenje, predtiskanje in pletenje. Vse
Pletenin: maje, puloverov, telovnikov -	vrste sukanca, prejce, igel, gumbov in
lastni izdelki. Čevlje za dom in lelo-	raznega pribora za šivilje in krojače,
vadbo, dežnike, igrače.	Na drobno in na debelo!
Izvršuje najhitreje, solidno in poceni
FRANC NOVAK, Maribor, Slovenska 24
Vn^fiMf National regisirir blagajne nove in rabljene s to-I UČiSaH o varniško garancijo, ravnotako originalne N. R. K. dobavljamo edino in samo potom našega za Dravsko banovino avtorizlrancga zastopnika g.
Leona Taafiar, LfnMIaiia, SfreliSha 22/11
po originalnih tovarniških cenah.
Pojasnila o različnih modelih daje isti brezplačno in brez prisilnega nakupa.
Predno se odločite za nakup kontrolne blagajne, zahtevajte našo ponudbo.
Natioal Cash Register Prometno poduzece,
ZAGREB, Ilica 11 — Telefon 61—20.
Tvrdke, ki dokažejo, da so z uspehom potom agentov ali kot razpošiljalnlea pro-dejali zasebnikom, morejo prevzeti razpečavan je predmeta z visokim dobičkom.
Reelni izdelek svetovne tvrdke,ki se izkazano lahko prodaja z velikim zaslužkom
Serij ozne tvrdke naj pišejo pod „Konkurrenzlos" 7268
na
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri.
Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu da bom dne 1. septembra 1.1. otvoril v Celju, Gosposka ul. 2
0*tf09if€Y gostilne, reslavracif e icr kavarne
; : ..Mzcnshi tltw"
Z ozirom na da se bom v vsakem pogledu potrudil zadovoljiti cenj, občinstvo z najboljšim blagom, najnižjimi cenami in solidn opostrežbo
Slavnemu občinstvu - vljudno naznanjava, da sva prevzela starozffano restavracijo »PLZEN.SKi "VIR-s ter jo prekrstila v Pmnslil dWT". Tako restavracija kakor tudi kavarna in priznano salonsko kegljišče je reklama zu sebe. Postrežba brez kritike. — Otvoritev prenovljenili lokalov v soboto 16. avgnstu zvečer. — Se najvljudnje priporočata
Mfrti m Antonija Sonca — Maribor
Tattenbachova 5
A. 6.
Wier> I., Schulerstrasse 11
ANTON »MIHEC
Naročajte .Slovenca'I
«j&restov3njs otog, nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut ijorznr naročlin. predujmi !n Krediti vsake vrste, eskompt in inknso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo safe-depositi itd. itd.
Srzotavke: Uredit LjuMiana Tel. ZOfO. Z?57. ZS18: interurban 2706. Z8D6
c/o — >
^^^
S? 2!«o S
J 3* £ oi O. ►
. <r*n< 1
■3
Iii"|5o
J.2J.I ^ c/ico <»-Str » k SO cJflo - » —
e sa-ss*
<9 » N
•ct >■ a N - t IS
^ap; dU
3
S"
« j
lumenl gusar
o«
47
"P S4
=> S
Q

jc ' v
s h > „ u
in » jq ; O «—i tU
« a-s.s s -
i Q iri n 1
— o j ™ <Č , * _,Z •
wjg «1 ,, X
£ N U ^ CN
-» 4>	- tt
« o »
"»O B J,«
•O . » ~ T >
jpa gt/j
S ^ !»1 O i
i	(Sodobna zgodba.)
Potemtakem lahko pridete semkaj, a vsak zase. Povejte svojim ljudem, da se nihče ne sme ganiti, dokler ne dam znamenja.«
Tatar je naročil, kar je zahteval Mihael, potem se pfl spustil po verigi do suhega brega. Takoj ga je Hi Po zgrabil in trdno držal, Mihael pa mu je vzel revolver.
»Stopite tjalek reče Mihael. sAko pa se samo ganete, da bi zbežali, vam poženem krogl.jo med rebra.c
Nato jc dal znamenje Kitajcem, ki so se šc oklepali verige. Strah in obupni napori so štiri možake tako izčrpali, da so mukoma drug za drugim lezli proti bregu. Ko pa so končno skoraj zadušeni po sluzastem blatu vendarle stopili na suho, jim je Mihael pobral vse orožje ter jih postavil v vrsto poleg Budžaka.
Povejte jim, kar sem vam prej rekel, pravi Mihael Taiuru'. tla morate namreč brez ugovora iti, kamorkoli vam zapovem! Moji jetniki ste!
Kitajci so bili le preveč veseli, da so odnesli zdravo kožo; zato jim še na misel ni prišlo, da bi ugovarjali. Lo Fing je pogreznil verigo pod gladino močvare. Nato pa je Tatara in njegove ljudi postavil enega za drugim; Lo Fing pa je stopal spredaj, za njim ujetniki, nato Eh Sang in Hi Fo z uplenjenim orožjem, nazadnje pa Mihael. Tako so nastopili zadnji kos poti do lanše.
34, Ponoči n« pot.
Zadnji somrak se je na nebu umikal noči, ko so z lanše zagledali čudni sprevod. Vendar pa je bilo
premalo svetlo, da bi mogla skrbna straža na krovu spoznati, kdo so čudne postave, l<i stopajo skozi mrak.
/Elioj! Kdo tam? je zaklical preko vode mogočni glas Tirna.
Prijatelji!" vzklikne Mihael v odgovor. In vse je v redu — ali vsaj skoraj vse, doda s tišjim glasom, ko se spomni, da Lovro še vedno čaka rešitve.
Izvežban v stregi pokorščini pa Tim kljub temu ni zapustil krova, ampak s Cengom vred čakal, dokler se sprevod ni ustavil.
Kaj — kaj pa lo pomeni, gospod?« je vprašal Tim in hitel z očesom od jetnika do jetnika.
Nekaj plena smo zajeli, Tim,« je odvrnil Mihael, in kakor hitro se domenimo, kaj nam je s plenom ukreniti, vam povem vse.«:
Nen adno čuden plen. bi rekel! Toda kaj velevate, gospod?«
Te može po mornarsko zvežite, posebno skrbno Tatara. Nato pu jih spravite kam blizu, a ne preblizu, in pazite, da nam ne uidejo, ko se bomo pogovarjali o nadaljnjih korakih. Brata sem našel, Tim! Gotovo vas veseli ta novica; vendar pa ga moramo še osvoboditi.«;
Tiin je z vrvmi in vrvicami, kakršne so pač imeli pri roki, Kitajce prav hitro zvezal, in sicer vse skupaj. Ko je prišel Budžak na vrsto, je začel ugovarjati, a Mihael ga je kar hitro prekinil.
Gospod Budžak, pustite prazne marnje! Saj vendar vidite, da se je položaj spremenil in upoštevajte ga! Nimam niti časa niti volje, da bi sc prerekal z vami!«
Ko so vse jetnike zvezali, so jih spravili na sredo grmovja, Eh Sang pa jih je stražil. Kitajski dečko-se je očividno z užitkom lotil svoje službe. Počeni! je poleg svojih rojakov in se nežno Igral s s\ojim nožem. Slišali so ga tudi, kako jim je povedal: »Kdor
se samo zgane, da bi poskusil uiti ali pa zakriči, da bi ga utegnili slišati vaši prijatelji, ki bodo slučajno prišli po reki, ga bomo še tisti trenutek potopili v močvaro!«
Zdaj pa na bojni posvet! pravi Mihael. Še prej pa bi rad slišal, kako ste mogli izvedeti, kakšna nesreča me je zadela. -
No, dobro, gospod,« pravi Tim, stvar je takale: Začelo nas je nekoliko skrbeti, posebno ko smo slišali na reki nedaleč odtod ljudi. Nisem si mogel misliti drugega, kakor da so vam za petami. Že se mi je začela vrivali misel, da je j5o vas, ko sem zagledal, da se nam bliža neki Kinezar. Pa bil je tale gospod, pokazal je Hi Foja, Lo Fingovega prijatelja. Izvohali so celo to, kje je Bantam, sem si mislil sam pri sebi, in zdaj je konec.«
Toda. gospod je v svoji kitajščini proti Eh Sangu nekaj zapel, Eh Sang pa je poskočil in rekel: Sel, on ujet ječa! Hotel je seveda povedati, da so vas zajeli, pa je povedal na svoj smešni način. Gospodu Čengu je v svojem jeziku povedal'Se cele storije in je res velika sreča, du zna vsaj gospod Ceng govoriti čedno angleščino, sicer bi minul teden dni, preden bi iaz vedel, kaj hoče Eh Sang.sc
No. končno sem pa vendarle izvedel, da so vaš in gospoda Lo Finga zaprli v iečo in bili smo v strašni zadregi. Anglež sem, zato sem mislil: moja dolžnost je, da grem naravnost po vas! Pa gospod Ceng je rekel, da ne bo s tem nikomur pomagano, le še mene bodo ujeli. Slep bi moral biti, da tega tudi sam ne bi videl in tako sta nazadnje gospod Ceng in Eh Sang zbarantala, da pojde deček . kitajskim gospodom, ki jo bil lako ljubezniv, du nas je obvestil. Napravili so načrt, ki se jc tudi meni zdel presneto dober; no in da je res bil lak, vidite sami, ko ste zdaj tu in ste povrh še jetnike pripeljali. Le kako se vam je posre* I ciio, gospod, da ste* z njimi vloge zamenjali?«
ZAHTEVAJTE CENIK!
H. SUTTNER — LJUBLJANA 2
PREŠERNOVA ULICA 4. - Poleg frančiškanske cerkve. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Ure za dečke od Din 44 — naprej. Zapestne ure za deklice od Din 70'— naprej. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in solidno
Za lovsko sezijo nudi puškama
F. K. KflISER, Ljubljana
Kongresni trg 9
nove vrste lov. patrone znamke >Rc, basane z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in v zalogi bodo »Geco« patroni z nemškim Rothvveilskim smodnikom
O
Original ^^
I11TZ PEČI I U
zazidane s šamoto in s kremenčevim kamenjem v nepregorljivi masi postavlja in ima stalno v veliki izberi v zalogi po najnižjih cenah
samo INŽ. GUZELJ, LJUBLJ ANA -ŠIŠK Beljaška ul. 4 vhod Celovška c. 58 Telefon 3252 0dgina| LUTZ pEC, Telefon 2523
Ogledala
seh vrst, velikosti in oblik
Steklo
zrcalno 6—8 mm mašinsko 4—6 mm, portalno, ledast' alabaster itd.
Spectrum d. d.
LJublfana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
SLOVENIA TRANSPORT Saaej
Od dobrega najboljše je le
Gritzner-Adler- Kayser
šivalni stri in kolo
elegantna izvedba — najboljši materijal
URANIA
pistalnl stroj
v 3 velikostih Novost
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Le pri
3os. Peteline, Ljubljana
TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke
Gospodarska mm
v Ljubljani
ima stalno na zalogi:
Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago - sadje - mesne izdelke -južno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo
olje za živino - kmetijske stroje in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini
Pljučne bolezni so ozdravljive!
PljuCna tuberkuloz« - Sušita - Kašeli - Suhi bašeli - Zesluzeme - Hotno potenje -Bronhialni katar - Katar v grlu - Sluzni kiSelj - Izmeček krvi - Vzdlgavanje krvi -Tesnoba - Sstmatižno hropenje - Zbadanje 1.1, d.,
so ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti hranjenja
ki Je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsa-J kom načinu življenja, da se bolezen httro premaga. Telesna težlna se pove6a ter Po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine.
Bosni mnTio zdravniške znanosti "	|c potrdijo prednost
moje metode ter Jo radi priporočajo. Clm-pre) začnete z mojim načinom prehranje , nja. tembolje bo za vas.
Dnnnlnnma /aetoni dobite mojo knjigo, lz katere boste črpali mnogo kortst-ropoinoma zasiuni ne(ta znanJa- KogaP tore, mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temelttt ln varen način, naj piše še danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete popolnoma brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani mola polasnlla in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu
novemu načinu Vaše prehrane
ki Jo označujejo kot lzborno prvi profesorji. V Vašem lastnem Interesu Je torej, da takol pišete, ln Vas bo nato vsak čas lahko postreglo moje ondotno zastopstvo. Črpajte pouk in močno voljo za zdravje lz knjige Izkušenega zdravnika. Vsebu je okrepitev In življensko uteho ter temlje ozlr na vse bolne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč.
MoJ naslov je:
Georg Fulgner, Berlin-NeukiSlln
Ringbahnstrasse 24, abt. 618 (Deutschland)
šasife za avtobuse in tovorne vozove
Nič več ni treba pretvarjati tovorne šasije prirejene za prevažanje blaga, v potniško gasijo za autobusno karoserijo, ker porabite nove modele cenenih, ekonomičnih, lepo izdelanih Willys-Six šasij lahko za oboje (tovore in potnike) bolje kakor katerekoli druge šasije na trgu.
Močan 6 cilinderski motor s 65 K. S., s težko izbalancirano ročično gredjo, maže se s pomočjo črpalke s polnim pritiskom, črpalka za hlajenje in veliki hladilnik, silno močan okvir s sedmimi prečnimi nosilci, s pre-tikalom za štiri brzine naprej, po potrebi dvojna kolesa zadaj, pojačane
gume in celokupna oprema.
»Wtllus Sli« sasije z medosjem 340 cm .... Din 63 000 — »WUiU§-$iI« žfflSije z medosjem 375 cm ali 500 cm Din 90.000 —
Zastopstvo za Slovenijo:
DOLENC & TONNIES, LJUBLJANA
Dvoiakova ulica 3
Zastopstva: TRG. SAOBR. PREDUZEČE
,ALBlON"
Zagreb, Gunduličeva 7
Beograd, Dečanska 7
inserirajte v »Slovencu!
f«
Dvokolesa
teža od 7 kg naprei
uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. mTR1BUNA" F B. £•., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4.
Najvarnejše in uajboljše naložite denar pri
v Cellu
registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
dtanje hranilnih vlog nad Din 90,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ
K. T. B.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Stiirmannova
premična okna in vrata
Državni nemški in mnogi inozemski patenti. Posebno priporočljivo za hotele, restavracije, vile, zaprte verande, šole, društvene domove in bolnice.
Premakljiva dela obojestransko v kovinastih členskih tračnicah tekoča dajeta sigurnost popolnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta
oba dela na znotraj odpreti. Oglejte si originalno okno pri proizvajalcu za Jugoslavijo
specllalna mlzarsha delavnica M. GOGALA - BLED I.
Telefon štev. 52
Zadružna Gospodarska banka a. a.

V Lfubllani (Miklošičeva cesta tO)
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979.
Vloge nad Din 480,000.000-—	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-—
nftnoTHVirP .
Kupuie in prodaja VALUTE, CEKE, DEVIZE. VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes -deposits. — Borzna naročila -- Prodaja srečk
Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Naka* rila — Akreditivi. — Predujmi na efekte.
PODRUŽNICE; BLED NOVI SAD KRANJ ŠIBENIK
KOČEVJE CELJE SOMBOR
MARIBOR DJAKOVO SPLIT
Izvršuje vse bančne posle naikufantneie.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč.
Urednik: Franc Krcmžar.