bombardiranju Hararja v južni Abesiniji: Ena izmed prvih slik, ki so prispele v Evropo o razdejanju Hararja po obstreljevanju iz ital«-Janških letal. PoStoina plačana v gotovini ILUST ROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 Din DRUŽINSKI TEDNIK leolomu; gotovo je za zdaj le to, da se je dr. Berliner v zadregi zatekel k borznim špekulacijam, da pride do jjotrcbnih denarnih sredstev. Leta 1932. so na borzi že začeli šušljati, da uradna bilanca zavarovalnice nikakor ni točna ‘*lika dejanskega položaja. Zato je češkoslovaška vlada takrat zavarovala pred tujimi zavarovalnicami, ki imajo podružnice ha češkem. Toda njeni ukrepi niso bili dovolj radikalni (dru- upravnem svetu zavarovalnice sedeli ljudje, ki so v zavarovalniški stroki temeljito doma, in čeprav je vlada imela kot nadzorna oblast popoln vpogled v poslovanje družbe. Ta trenutek je pač nemogoče preceniti ves Phoenixov primanjkljaj; v poučenih krogih govore, da znese samo v Avstriji več ko poldrugo milijardo Din in na češkem */4 milijarde Din. (Medtem so časniki zapisali, da so se celotne izgube povzpele že na 4 milijarde Din!) Avstrijska vlada je odredila vse potrebno, da zavaruje koristi Phoenixovih zavarovancev, v drugih državah, kjer ima ta nekdanja velezavarovalnica podružnice, so pa pogajanja tudi že v teku. Eno je neizpodbitno že danes, naj se afera obrne tako ali tako: Phoenix ne bo nikoli več tista mednarodna sila, kakor je bil toliko let. * Iz brnske »Arbeiter-Zeitung« posnemamo pa tole: 25. marca se je na vrat na nos sestal avstrijski ministrski svet. Stvari, ki so imeli o njih razpravljati, so bile tako važne, da niso niti utegnili čakati Schusch-niggove vrnitve iz Rima. šlo je za to, da se pri priči kaj ukrene, da se zavre katastrofa Phoe-nixa; njega polom bi namreč usodno prizadel vse avstrijsko gospodarstvo. Toda bilo je že prepozno. Phoenixu ni bilo več rešitve. Vlada je morala priznati, da je Tansko jezero-angleško! Po porazu Abeslnl|e bo treba razdeliti plen. — Angleži so se začeli zanimati za Dunaj In Prago Italijani so bili že prejšnji teden prodrli do bregov Tanslcega jezera in zasadili ob njem savojsko zastavo. Naši bralci že vedo, da je to jezero Angležem več vredno kakor vsa Abesinija; zaradi njega so tudi tako neizprosni v Ženevi. Tansko jezero napaja Nil, Nil redi prst, prst pa rodi bombaž v Egiptu in Sudanu. Ko so torej Italijani prodrli do Tanskega jezera, je zapisal londonski »Daily Express« tele tehtne in daljnosežne besede: »Italijanska zastava plapola na bregovih Tansk^-^ jezera. To jezero je doslej veljalo za britansko, čeprav leži na abesinskih tleh. Vode Tanskega jezera se izlivajo v Nil. In Nil, ki so ga angleški inženjerji ukrotili in uredili, napaja sudanske planjave in prinaša življenje v Egipt. Toda nikar se ne vznemirjajmo! Tansko jezero je še zmerom britansko in bo tčko tudi ostalo. Italijanski vojaki taborč na bregovih jezera, toda angleški mornarji stražijo Sueški prekop, če bi Italijani hoteli Sudan in Egipt oropati vode, bi britansko brodovje presekalo zvezo med italijansko vojsko in Italijo.« Italijanske čete naglo prodirajo; vojni poročevalci pričakujejo vsak čas padca Adis-Abebe, Abesinci so vojno izgubili — in Angležem, tistim Angležem, ki so Haileja Selasija s svojim podpihovanjem pognali v vojno, danes ni pri srcu usoda zapeljanega naroda: Angležem je danes najvažnejša ugotovitev, da je Tansko jezero (na abesinskih tleh v italijanskih rokah!) britanska last, Ali je potem čudno, da danes živ krst več ne veruje v Zvezo na- rodov, če je pa odvisna od ljudi, ki kar cinično priznajo, da jim je boj za pravico drugih narodov samo krinka za lastne sebične namene? Po Srednji Evropi potuje te dni ugleden, že star angleški državnik: sir Austen Chamberlain, častivreden konservativec starega kova, bivši britanski zunanji minister in edini še živeči podpisnik locarnske pogodbe. Možu je že dobrih 70 let, torej za zabavo gotovo ne potuje tako daleč; tudi nista ne Dunaj ne Praga na glasu letovišč ne zdravilišč, da bi šel tja po zdravnikovem nasvetu. Ne; sir Austen, brat ministra Nevilla Chamberlaina, potuje sicer res na zunaj docela privatno, v resnici so pa njegovi obiski in razgovori v obeh najvažnejših podonavskih prestolnicah hudo perečega političnega pomena. Kot odkritega prijatelja Francozov so ga Dunajčani in Čehi povabili k sebi, da mu iz oči v oči povedo in pojasne, kaj pomeni zanje nemško trganje pogodb in kolikšna nevarnost grozi obema nemškima me- Cenerat Metasas, novi predsednik grške vlade in grSki zunanji minister. jašema od nekaznovane nazistič-ne dinamike. Austen Chamberlain je tako utegnil izvedeti prav zanimive reči, na Dunaju je pa imel gotovo tudi priložnost dati kaj dobrih naukov in povedati kakšno elementarno resnico. Tako na primer tisto, da pameten strateg pač ne išče novih sovražnikov (»Viel Feind’ viel.Ehr’« je bilo vendar rajhovsko geslo med vojno in ne avstrijsko!) in ne slabi svojih moči z delitvijo na več front. (V mislih imamo največjo Dollfussovo napako, ko je razgnal — pač na ukaz od zunaj — svojega naravnega zaveznika v boju s hitlerjevstvom: socialistično stranko.) Kaj prida več od dobrih naukov in nasvetov pa Chamberlain na Dunaju in v Pragi bržčas ne bo pustil. Ne samo da danes še zdaleč nima več tistega vpliva kakor nekoč, nego je na koncu koncev tudi on Anglež, t. j. pristaš sebične, a hkratu za Angleže same škodljive teze, da naj Evropa sama uredi svoje račune, brez anglosaške pomoči. <* <* # Francozi pojdejo konec meseca na volitve, čeprav je minilo že precej tednov od razpusta parlamenta, in razpisa novih voli tč v, doslej skoraj še ni bilo na Francoskem pravega volilnega razpoloženja. Francozi so se preveč zamislili ob dogodkih 7. marca in naslednjih dni, da bi se utegnili kaj prida posvetiti svoji najvišji državljanski dolžnosti in.„ pravici. Nekoliko živahnejše je postalo šele zadnje dni. Desničarji imajo argumentov proti levičarjem polno torbo: šli so ponje na posodo na Špansko, kjer je zavladala levica. Bilanco njene vlade beremo v provinčnem lističu »Courrierju de Sologne« iz Romorantina: v enem mesecu 51 ubojev, 16 cerkva, 11 samostanov in mnogo trgovin zažganih. Levičarji se pa ne dado ugnati. Vsaka revolucija terja žrtve, oporekajo, sicer naj se pa desničarji rajši ogledajo po diktatorskih državah, če že hočejo o žrtvah govoriti. To predvolilno pesem že poznamo. Naše bralce bo bolj zanimala prognoza. Po sodbi poznavalcev francoskih razmer ni pričakovati posebnih sprememb —- kvečemu sunek na levo, na desno pa nikakor ne, Observer. Pogreb nemškega poslanika v. Hoesclia v Londonu: angleški ministri v psgrebnem sprevodu. Z desne na levo: prvi lord admiralitete M o n s e I I, aunanji minister Eden, sir John Simon in sir Robert Vansittart, Za njimi tuji diplomati, v sredini italijanski poslanik Grandi. Robinzonade se #f ie zahotelo - siromak nlen mož bi pa plača! račun... ZakariiUa komedija brez happy~enda (ki) Newyork, aprila. »Dear old daddy! Dragi, dobri mo-žiček! Tvoja srčna želja se ti bo vendar že izpolnila. Tolikokrat si nas že poslal k vragu, da ti bo novica o našem sklepu prav gotovo v veliko veselje. Ne samo jaz, tvoja žena, tudi najine tri hčere so sklenile za zmerom dati slovo dolgočasnemu Detroitu. Vse bomo odšle na neki otok v Južnem morju in bomo poslej živele kakor Robinzoni. Ne išči nas. Jalovo bi bilo vse iskanje! Tvoja zvesta Aliče.« Mister Whitehead ni vedel, ali naj ob tem pismu vriska ali joka. Izgubo svoje Aliče in svojih treh hčera bi bil z lahkoto prebolel. Mnogo občutljiveje ga je pa zadela izguba 5000 (tolarjev, ki so skupaj z njegovimi dragimi ženskami izginili iz hiše ko kafra. Vsekakor mora biti življenje modernega Robinzona združeno z velikimi izdatki. V svojem srdu je mister VVhitehead izpremenil nekaj kosov pohištva v drva. Potlej se je pa le pomiril in se je spet vrnil k svojim vsakdanjim opravkom. * Minili sta dve leti. Mister VVhitehead je živel pokojno samsko življenje. Res je sicer moral hoditi na kosilo in večerjo v gostilno, zato je pa pri njem doma vladal rajski mir. Od žene in hčera ni dobil nobenega glasu. In dobro je bilo tako, zakaj medtem je bil mister Whitehead začel obračati oči za nekim mladim, zalim dekletom, za strežnico v gostilni. Tudi mali plavolaski je bil zelo všeč. Lepega dne je miss Betty odpovedala službo; njen šef je izgubil z njo spretno natakarico in zvestega gosta, kajti mister Whitehead in strežnica sta se vzela. Mlada zakonca sta bila s svojo iisbiro kar zadovoljna. Razumela sta se imenitno in vsak mesec je romalo okroglo število dolarjev v banko. V to domačnostno idilo je pa pred kratkim kakor bomba udarila Jobova vest. Mistress White-headova je odprla na moža došlo brzojavko ih začudeno brala tole sporočilo: »Samote nam je dovolj, hoče se nam spet domačije. Pošlji z obratno pošto denar za potnino. Ljubeča te Aliče,« Ko se je mister Whitehead po končani pisarni vrnil domov, mu je žena brez besed pomolila brzojavko pod nos. Od strahu se je mož spustil na najbližnji stol. Ko se je nekoliko opomogel, je začel pojasnjevati: od prevelike sreče je bil takrat pozabil tožiti svojo prvo ženo za ločitev zakona. Tako je bil zdaj srečno z dvema poročen, in prva se je prav zdaj pripravljala, da se vrne v naročje svojega dragega »daddyja«. Mistress Whiteheadova št. 2 je opustila običajno pridigo in je rajši poskrbela, da ne dobi njena tekmica niti prebitega centa za potnino. Ko se je mistress Aliče Whiteheadova vzlic temu teden dni nato vsa togotna prikazala v stanovanju, je zletela po najkrajši poti na cesto. Kajpada jo je takoj ubrala k sodniku in tožila svojo tekmico, češ da ji je odtujila moža. Tudi mistra Whiteheada je sodnik trdo prijel. Ali bo vzel ženo in hčere spet nazaj in uvedel ločitveni postopek zoper svojo drugo ženo — ali pa... Toda mistres Whitehead št. 2 ni držala križem rok. šla je v naj-bližnjo detektivsko pisarno in naročila, naj poizvedo, kako in kaj je bilo tisto z robinzonado. In detektiv je res kmalu spravil na dan, da se je rob l n zon a ci a štirih dam nehala že na obrežju Pacifika, v San-Franciscu. Tamkaj so ostale ves ta čas, a nikakor ne v pobožni samoti, temveč v kaj živahni in razposajeni družbi. Ko jim je denar skopnel, jih je pa spet- obšlo koprnenje po »daddyju« in njegovi denarnici. Zdaj je kajpak mister Whitehead tisti, ki je vložil ločitveno tožbo zoper svojo lahkomiselno ženo. Kako se bo pravda končala, je pa težko napovedati, ker je zadeva pravno hudo zapletena. Kaj znanost še čaka <žK) Atlanta, marca V Georgia-Press-Institutu ie on-dan govoril dr. Watson Davis o štirih področjih, ki jih znanost še ni zavojevala. Ta štiri področja so: 1. Oba ugonabljalca človeštva rak iri organska srčna napaka — in navadni prehlad. 2. Novi viri energije, ki bodo nadomestili premog ih petrolej. 3. Proučitev duševnih bolezni in odgoj takih ljudi, da bo vladal mir na svetu in da bo delo pošteno razdeljeno med ljudmi. 4. Odkritje skrivnosti življenja, razlika med živim in neživim, med stvarstvom in umetnim življenjem. Eden izmed najveejih napredkov zadnjih 15 let se zdi Davisu to, da so začeli časopisi posvečati veliko in resno pozornost znanstveni reportaži. Predsednik francoske vlade Albert Sarraut je imel te dni v Parizu nm banketu lastnikov provinčnih listov svoj prvi radijski volilni govor. Teater v »akonu Tri sličice iz treh mest tU*nidi{a: Gospa Hana in medij Praga, aprila Mnogo let sta živela gospa Hana in gospod Karel v srečnem zakonu in nikoli se ni nič pripetilo, kar bi bilo sožitju v škodo. Zdaj je pa iznenada prišlo do preloma: gospa Hana je vložila tožbo za ločitev zakona, češ da je mož grdo ravnal z njo in jo zanemarjal. Karel se je branil; dejal je, da je njegova žena zadnje čase zašla med spiritiste in da je to v kvar njenemu značaju. Nič več mu ne kuha mesa, češ da vodi uživanje mesne hrane v poživinjenje, nič več noče izpolnjevati zakonskih dolžnosti, češ da mora živeti popolnoma deviško življenje. To pa še ni vse: njegova žena ima vrhu vsega tesno razmerje z nekim — moškim medijem. Hočeš nočeš jo je tedaj vrgel na cesto in vzel na stanovanje neko drugo žensko. Ali mi? more kdo to zameriti? Tako se je izgovarjal mož, toda gospa Hana je skušala njegove očitke ovreči, Izjavila je, da je njeno razmerje do moškega medija docela nadčutnega značaja in da goji to razmerje le v svrho okrepitve svoje duše. Ker si sodišče ni bilo zastran spiritističnega razmerja popolnoma na čistem, je razpravo odgodilo in povabilo k zaslišbi še oni moški medij, da bo izpovedal, kako je tisto zastran »krepitve« duše... In vendar ji je bilo žal Pešta, aprila Marija Kovacs je nekega dne brala v časniku tale ženitni oglas: Slaven magnat vzame za ženo gospodično, ki mu prinese 2500 pengov. Ne bo ji žal. Nu, ravno 2500 pengov si je bila Marija prihranila, zatorej je pisala in dobila tudi odgovor. Kajpada je morala izročiti teh 2500 pengov baronu Juriju Orczyju — tako je bilo namreč inserentu ime —, ker si je bil to izgovoril kot pogoj za poroko. Zakon pa ni bil srečen. 2500 pengov (25.000 Din) je kmalu vrag vzel in lepega dne je Marija izvedela, da je bil baron že nekajkrat poročen. Ko se je natančneje informirala, je celo prišlo na dan, da njegov tretji zakon sploh še ločen ni. Baron Orczy se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi prevare in mnogoženstva. Obsodili so ga na 15 mesecev ječe. In Mariji je bilo torej vendarle žal... di{a: Tašča je vsega kriva... Pariz, aprila Zakonska razprtija se je začela, ko je mož očital svoji ženi, da ravna njena mati grdo z njim, češ da vse zasmehuje, kar stori ali hoče storiti, žena se je pa zavzela za svojo mater, češ da je »izredno bistroumna in izkušena ženska in da se vsakdo lahko pri njej uči«. Ker se mož nikakor ni maral s tem sprijazniti, je žena vložila tožbo za ločitev. Navajala je, da njen mož sicer nič več ne ugovarja zoper obiske svoje tašče, zato pa tudi ne kaže več nikakega zanimanja za zakon, ne za gospodinjstvo. Svoje gmotne obveznosti sicer brez ugovora izpolnjuje, toda vse tiste ure, ki jih presedi doma, ne zine niti besedice. »To neprijazno sožitje, to vsestransko zanemarjanje moje osebe postaja že neznosno.« Toženec je izjavil, da očita svoji ženi v glavnem le to, da se ni zavzela zanj. Kmalu mu bo petdeset let, že od mladega se je zmerom sam preživljal in zato ne prenese, da bi bil pod copato svoje tašče. Sodniku se je vendarle posrečilo najti srednjo pot in tako sta se zakonca lepo spravljena vrnila domov. (fi) Italija ima največ izseljencev Odprav*"0 • ne\caj kar je sKo ^udem nameS+ne?a\“ i« m,sW prijetnega, pa zdravju kons samo » Zavitkih s . sliko župnika Kneippol Anketa je dala zelo poučne številke; le škoda, da se ni list obrnil tudi do ločencev. Bilo bi zanimivo, videti tudi te številke in jih primerjati z onimi. (np) Težave za časa menstruacije Poznamo premočne menstruacije (mesečno perilo) vsled slabokrvnosti. zatem menstruacije, ki radi slabotnosti predolgo trajajo, potem zopet menstruacije, ki so zvezane z bolečinami in to pri raznih vnetjih in krčih, kateri so največkrat nervoznega karakterja. Premalo časa trajajočim menstruacijam ali pa če ista sploh izostane, je vzrok splošna telesna slabost. Ravnotako je pa tudi neredna menstruacija, ki nastopi prezgodaj ali prepozno, posledica slabe telesne konstitucije. Vse te motnje mesečnega perila povzročajo ženam mnogo skrbi. Teden dni pred pričakovanim nastopom menstruacije je treba pričeti z dnevnim pitjem Planinka čaja, kar naj traja 14 dni. Sedeče kopeli, lahka dieta, samo lahko prebavljivo meso, mnogo mleka, sadja in sočivja. Poskrbeti je za dobro čiščenje. Gospodična, 24 let stara, je imela ^ f' . £1 ■ ' Spet v domovini: angleški rušilec »Scoutx je pripeljal truplo nemškega londonskega po* slanika v. Hoescha v nemško pristanišče W»lhelmshaven. ga ne bo k večerji, ker pojde z nekimi trgovskimi prijatelji iz tujine v gledališče. In tako se je izgovarjal vse naslednje večere. Teden dni pozneje je bila gospa Emica spet objokana. Popoldne je Tatrai spet brskal po njenem predalčku. Našel je — nežne obtožbe... Saj je tako itak bolje, je pisala... ko ljubi svojega moža iz vsega srca. Vse je bila le omama... pena... nič drugega. Ko se je Tatrai zvečer vrnil, se je žena zabavala z otroki. Hladno je pozdravil in hotel oditi v svojo sobo. Žena ga je začudeno pogledala in tiho vprašala: »In malčki... še poljubil jih ne boš nocoj?« Tatrai je molče stopil k otrokom in jih poljubil na čela. Potlej je nemo odšel v svojo sobo. Prihodnji dan se mu je milo storilo, ko je bral ženino peto pismo: »Moj zlati, dobri možek! Zdaj res že vidim, da me ne ljubiš več. Grešila sem, priznam... mislila sem na drugega. Bog me kaznuje; zaslužila sem.« Zvečer se je Tatrai zakopal v voji sobi v cele kupe listin. Zdav-haj je že odbilo polnoč, ko se je Prikradla Žena v sobo. V očeh so ji svetile solze. Plaho je vprašala: »Možek, pozno je že, ali še ne boš legel?« Tatrai se še ozrl ni na njo, ko je zamrmral: »Ne; kar tu bom prenočil.« žena je po malem in brez besede odšla iz sobe. Drugi dan je Tatrai s tresočo se roko odklenil predalček. Spet je pisala Emica. Njemu... Joj, tako mračne so bile besede, tako v srce segajoče, da se je Tatrai zdrznil. »Umrla bi rada,« je pisala žena; »nič več me ne ljubiš, moj zlati možek. In vendar samo tebe ljubim — kako nama je bilo včasih lepo! Tako ne morem živeti dalje. Božajočih, nežnih besed si želim, po ljubezni koprnim...« Ko je zvečer Tatrai po tihem stopil v predsobje, je videl skozi nerazsvetljeno obednico, kako je sedela Emica v svoji sobi na malem divanu z žalostno pobešeno glavo. Videl je tudi, da je bil predalček odprt. Splazil se je do vrat in pridušeno poklical: »Emica...« žena se je zdrznila. »Emica!« je nežno ponovil mož. ženi so solze zalile oči; potlej je naslonila glavo na moževe prsi in zašepetala; »Zakaj si bil takšen z menoj...?« Namesto odgovora ja je Tatrai strastno prižel nase. Ko se je nežno izvila iz objema, je šinil možev pogled na odprti predalček. Pokojno se smehljaje je vprašal: »Kakšne skrivnosti pa spravljaš v ta predalček?« žena je zardela ko mak in prestrašena odgovorila: »Nič!« »Potlej ga pa kar zakleniva,« je rekel mož in ji dal ključ. ženi so klecnila kolena. Vsa strta se je sesedla in začela jokati. »Kar odpri ga... le poglej, če hočeš«, je ihte prosila. Mož jo je prijel za roko in ji nežno šepnil v uho: »Saj vem, da nisi zmožna slabega...« Emica se je moža prisrčno oklenila. * Dva tedna kasneje sta zakonca odpotovala na jug. V Dubrovniku sta se-ustavila — in obiskala sta vse one kotičke, ki sta jih obredla pred leti na ženitovanjskem potovanju. Hodila sta tesno prižeta drug k drugemu... in bila sta neizrekljivo srečna... Nekaj dni po vrnitvi se je splazil Tatrai spet na tihem v ženino sobo. Malo razburjen in otročje radoveden je odklenil predalček. Bil je prazen. (iil*) radi slabokrvnosti in slabotnosti zelo neredno mesečno perilo (menstruacijo). Stalno je trpela na migreni, bila je utrujena in zelo razdražljiva. Zdravljenje s Planinka čajem je povzročilo, da je menstruacija postala redna, brez migrene in nervoznih pojavov. Reg. S. 529/36 Recept za lepoto (dn) Pariz, aprila Neki japonski profesor za žensko estetiko uči svoje mnogoštevilne učenke, da je za ohranitev mla-dostnosti in lepote več ko vsa telesna nega vredna duševna. Ce smemo temu profesorju verjeti, »lahko vsaka ženska, naj bo še tako grda, postane neskončno mikavna, če ima trdno voljo, da bo moškim ugajala. V ta namen zadošča, da prežene iz svojega duha sleherno nizkotno čustvo, nikoli ne sme biti nevoščljiva ne obrekljiva, ne jezikava, ne razdražljiva, ne razburljiva...« Japonski profesor pač ne misli ustvarjati zale ženske nego svetnice — meni »Journal«, ki smo iz njega posneli gornjo informacijo. Kje se okroglost neha in pijanost začne (hk) Madrid, aprila španska vlada je izdala uredbo, ki omogoča natančno in neizpodbitno razločevanje »okroglosti« od pijanosti; le-ta je namreč kazniva, zaradi okroglosti te pa nihče ne more klicati na odgovor. Ce pride kje do pretepa ali sploh do incidenta in kaže, da je vanj zapleten kakšen pijanec, mora policijski zdravnik takoj preiskati njegovo kri, da dožene količino po-užitega alkohola. Ce pa to iz tega ali onega vzroka ne bi bilo mogoče, mora aretiranec ponoviti za komisarjem težak stavek. Ce se mu ne zapleta, je samo »okrogel«; drugače je pa spoznan za pijanega in mora plačati globo. Za 1. april (ok) Praga, aprila V »Prager-Tagblattu« beremo: Stenice je pač že sleherna gospodinja iskala, v špranjah in razpokali za posteljami in podobami na zidu. Toda iskala jih ni, da bi jih ponosno kazala svojim gostom, ali jih prodajala kot redkost zbiralcem ali ljubiteljem živali: nego zato, da bi gnusni mrčes iztrebila. In vendar se dobe ljudje, ki zbirajo to golazen. Vsaj enega takega človeka poznamo. 1. aprila t. I. je hodil neki na videz spodoben in normalen gospod po ulici »Na bojišti« in potrkal pri vsaki hiši: rad bi kupil stenice. In je res kmalu dobil zaželeno: dva prekrasna eksemplar-ja ostudnega mrčesa. Plačal je zanju dve kroni in ju je skrbno spravil v škatlico za vžigalice. Cernu, vprašate? Zato da ju je doma položil na zglavje postelje svoje žene, fanatične, skoraj bi rekli, obsedene po-spravljalke, ki ni zdrava, če neprestano kje ne čedi ali briše. To ji je mož napravil za 1. april- Iz šale žalostna resnica (ok) Bratislava, aprila Neki cigan, Spala po imenu, je imel že lep čas nevaren, a plodovit postranski poklic: dal se je na cesti avtomobilom podreti na tla. Ravnal je tako spretno — mož je imel prakso! — da se je zmerom srečno izmazal, čeprav je vselej simuliral nevarno poškodbo. Avtomobilisti so bili veseli, če so se za par sto kron lahko odkupili odgovornosti za »nesrečo«, cigan se jim je pa na tihem smejal v pest. Toda za velikonočne praznike je Spalo dohitela usoda. Neki avto ga je zares podrl na tla in ga povozil do mrtvega. Kurioznotti 6 nevsakdanjosti človek, ki mn je A O ime Čudno pravdo pravdajo v Toulousu na Francoskem. Tam živi namreč nekdo, ki mu je Richard ime, piše se pa nenavadno kratko: O. Ta gospod O je ondan prišel na stanovski urad in hotel dati svojemu novorojenemu sinčku ime »A«, tako da bi bilo njegovo celotno ime »A O«. Uradnik pa ni hotel takega imena vpisati in iz tega se je razvila pravda. Sodišče je v prvi instanci odločilo, da se noben Francoz ne sme imenovati zgolj »A O«. Proti tej razsodbi se je pa O pritožil na drugo instanco. .vK Najdebelejša ženska sveta živi v Melbournu, ime ji je Harriet Granger in tehta 175 kil. Ubožico imajo že 8 let v bolnišnici; tam so ji morali napraviti posebno posteljo in stole. Miss Granger je danes stara 63 let. Do 56. leta je bila popolnoma normalna, takrat se je pa začela na lepem rediti; dobila je namreč nezaslišan tek, tako da mora skoraj neprestano jesti. Oživljene starine Ce je res, kar poročajo iz Moskve, se je Rusom posrečil čudovit uspeh: njihovi učenjaki so namreč oživili majhne živalce, ki so jih našli zmrzle v geoloških plasteh polarnih krajev. Živalce so stare najmanj nekaj tisočletij. (»Journal«, Pariz) Dresura Neki bogat Američan je tako zdre-siral leoparda, da gre z njim kakor pes na lov in da mu prinese ustreljeno divjačino nedotaknjeno. nZ 191 trilijonov muh V Newyorku imajo na 32. cesti »Laboratorij za proučevanje žuželk«. Tam rede in goje... muhe. Laboratorij je ustanovil neki izdelovalec sredstev za pobijanje mrčesa. V 2 m’ velik zaboj zapro 100 muh in natresejo vanj mr-česnega praška. Ce je prašek dober, bo prvih deset minut obležalo 95 muh. V 24 urah mora biti najmanj $0 muh mrtvih. V laboratoriju umore tako vsako leto 50.000 muh. Izračunali so, da bi teh 50.000 muh, če jih ne bi ubili, imelo v bore petih mesecih natanko 191,000.000,000.000,000.000 potomcev. Verjetnost peterčkov Statistika neke ameriške zavarovalnice pravi, da pride približuo rja 87 normalnih porodov 1 par dvojčkov. Trojčki se rode, v razmerju 1,:7569. četverčki 1:658.503 in peterčki 1:57 milijonov. xK Kakteje Nekatere mehiške kakteje zrasejo do 10 m visoko in tehtajo do 12 kvin-talov. nZ Izvolite nove živce? Pred kratkim se je posrečilo celo živce transplantirati (presaditi). Tako smo brali v »Prager Tagblattu«, da so nekemu bolniku, ki mu je bila ohromela ena stran 'obraza, izrezali iz njegovega stegna kos živca in mu ga presadili na obraz. Živec se je zarasel in mož je imel čez pol leta spet ves obraz v oblasti. 75 milijonov telefonskih razgovorov se vrši približno in povprečno vsak dan v Združenih državah. To se pravi, okoli 900 na sekundo. nZ Postelja je nevarna Statistika pravi, da je l. 1934. umrlo na Angleškem 92 ljudi, ker so padli iz postelje. Napis na cerkvenih vratih Roda Roda pripoveduje, da je videl pred vhodom v cerkev Santa Maria Novella v Firenci tole prošnjo v angleščini: »Prosimo ženske, da ne stopijo v cerkev v taki obleki, da bi jim puščala gol vrat in ramena, ker bi s tem žalile angele, ki so zmerom osebno na-vzočni v tej cerkvi.« (...for this would grieve the angels, who are always pre-sent in person in this church.i UK Iz dnevnika nekega kriminalnega komisarja Rižote ni prinesel natakar nego Cesare Sala v lastni osebi. Nesel je skledo tako slavnostno pred seboj. ka. kor da bi bila posvečena posoda. Odkril je pokrov. Zapeljiva vonjava jo zadehtela iz sklede. Dotner jo jez naslade vdihaval »Smrt božja! Diši pa že tako!« Toda jedača je bila tudi zares imenitna. Ko jo je Dorner hvalil, je Sala priprl oči, kakor maček, če ga popraskaš pod vratom. (.Dalje prih.) ladjedelnici dogradili novo matieno ladjo » letala; porabiti Jo ml-irometu v Južnem Atlantiku. Ladja — imenuje se aOatmarka — je dolga 74 metro« in ima IMS ton. GROZE Mafija 1. Nepojasnjena izginotja Rihard Dorner je zvrnil kozarček cluantija, gostega in rdečega ko kri, in potrkal po mizi. »Camerierek Natakar Giovanni je prihitel iz kuhinje in si spotoma obrisal roke. »Še stekleničko?« »Ne, hvala. Od vina mi je postalo še bolj vroče.« Dorner si je otrl znoj s čela in se trudno naslonil na stolu. »Plačal bi rad.« V natakarjevih očeh je vzplamtelo kakor pri mački, kadar vidi, da ji je ptič, ki ga je hotela napasti, odletel izpred nosa. »Kaj? Signore se že odpravlja?« »Jutri zjutraj moram biti v Mesečni,« je odgovoril Dorner in obžalovaje vzdihnil. »Škoda, da signore tako hitro odpotuje. Danes bo v vasi veselica. Mnogo izletnikov pričakujemo, ki pridejo nalašč zaradi te veselice.« Dorner je skomignil z rameni. »Tudi meni je žal, a kaj hočete... Kupčija je kupčija...« »Takoj bom prinesel račun.« Natakar je odšel. Dorner si je prižgal pipo, vstal, nekajkrat prestopil po sobi in si ogledoval slike, viseče na stenah. Slike kralja Viktorja Emanuela in Garibaldija, pod drevesom sjieče pastirice, bljuvajočega Vezuva — vse to je Dorner že poznal iz drugih ,alber-gov‘. Skozi odprlo okno so padali zlati solnčni žarki in legali kakor ognjeviti meči na rdeče kamenite plošče. Zrak je bil nasičen s sladko in omamno vonjavo magnolij in cipres. Pred okni so žvrgoleii ptički in kokodakale kokoši. Iz vrta so prihajali tojrli in medleci glasovi strun. Nekdo se je učil »O sole mio«, prenehal, ker je zašel v napačno noto, in začel iznova. Na vsem, kar je Dorner videl in slišal, je ležal pečat lepote, sreče in pokoja. Težko, skoraj nemogoče si je bilo predstavljati, da tod ljudi ubijajo... Toda Gaetano Borgi, šef napolijske kriminalne policije, je bil pripravljen položiti obe roke v ogenj, da so trgovec Bernardi iz Palerma, bankir Mormone iz Milana, dva tujca — neki' Anglež in neki Šved — dalje vdova bogatega »eommendatora« Besozzija in še več drugih, ki se Dorner ni spomnil njihovih imen — da so vsi v pokojnem in častitljivem »Albergu Paradisu« našli smrt. Tu so jih bili poslednjič videli. Potem so se sledovi za njimi izgubili, kakor bi se vdrli v zemljo. Gostilničar tega hotela, Cesare Sala, natakar Giovanni, sobarica, kuhar in vrlnar: vsi so bili pod prisego izpovedali, da so vse pogrešane osebe samo eno noč spale v hotelu in drugo jutro nadaljevale svojo pot. Gaetano Borgi je dal vso hišo temeljito preiskati, od podstrešja pa do kleti. Tudi vso okolico je prebrskal in celo bližnji reki ni prizanesel; nič ApcilsUa Kdor govoriti kaj ne ve, polit’ko hval' al toži; kdor pevcov poti kuj ne sme, pa o vremenu kroži. V aprilu vreme menja se, to davno je že v modi tam, kjer se brani''Salasie, in tam, kjer Ftthrer vodi. In vreme vpliva na ljudi, da jih sprememba vabi; kur bilo včeraj dobro je, to danes se jim gabi. Prepričanje menjavajo kot dame toaleto, kar jim bilo je včeraj se, jim danes ni več sveto. Še včeraj množica moža bi skoraj kamenjala, povzdigne danes ga v Boga, le njemu gre vsa hvala. Na svetu stalnega nič ni kot le. norost človeška, tako april nas pouči in pa — slabost človeška. Ivan Rob. čudnega ne bi bilo, če bi morilec vrgel trupla svojih žrtev vanjo. Teden dni je Borgi delal in iskal, kar je mogel. Toda nikjer ni našel ničesar, kar bi le najmanj bremenilo gostilničarja in njegove ljudi. Niti trohice ne. Gaetano Borgi se je razočaran in srdit vrnil v Napoli. Natanko mesec dni nato se je spisek ljudi, ki so na skrivnosten način izginili v »Albergu Paradisu«, povečal za novo ime. To pot je šlo za nekega van Looja, bogatega dragotinarja iz Amsterdama, ki je bil prišel na Sicilijo na oddih. Tisti dan, ko so časopisi prinesli novico, da holandskega dragotinarja pogrešajo, se je Dorner mudil v Napoli ju in je sklenil obiskati Borgi ja; Borgi se je ironično nasmehnil. »Da sem zavarovalni agent, vas ne bi zavaroval za življenje.« »Saj ste šef kriminalne policije — torej me lahko zavarujete V6aj pred nepričakovanostmi.« »Kako to mislite?« »Dajte mi priložnost, da se seznanim s svojim nasprotnikom! Preden se spustim v boj z njim, bi hotel vsaj vedeti, kakšen je. Mislim, da imate dovolj gradiva, da mi lahko ustvarite nekakšno sliko v njem.« »Gradiva o tem imam več ko dovolj. Izvolite z menoj!« Odvedel je Dornerja v stransko sobo, polno omar in vitrin. »Tole je moj ,muzej groze*,« jo rekel in pokazal z roko po pohištvu. »Tu boste videli listine in druge stvari, ki vam bodo kmalu pregnale veselje, da bi se spuščali v tolikanj neenak in nevaren boj,« »Ali me bodo pa le še bolj spodbodle,« je malomarno odvrnil Dorner. Borgi ni pretiraval. Res je bil to .muzej groze*. Vsaka listina, ki jo je Dorner preletel z očmi, se je zdela ko prepojena e človeško krvjo. Tu so bili zapisniki preiskav o roparskih napadih, požigih in umorih, ki jih je imela >Kaj? Signore se že odpravljaP* je vprašal natakar. V njegovih očeh je čudno vzplamtelo. napolijski kriminalist je bil namreč njegov dober znanec in prijatelj. Dobil ga je pri zelo slabi volji: zloglasna ,mafija* je bila italijanski kriminalni policiji vnovič vrgla izzivalno rokavico. »Ali mislite, da je Holandec postal žrtev .mafije*?« je vprašal Dorner. »O tem sem prepričan.« Te besede je siknil 6lcozi stisnjene zobe. Na njegovem obrazu so se zrcalili mržnja, obup, onemogla togota in praznoveren strah — čustva, ki navale na slehernega Italijana, kadar nanese pogovor na to skrivnostno in neustrašno, nevlovljivo in okrutno morilsko tolpo, ki je s svojimi tiiialkami preprezala vso deželo in jo strahovala neprestano z novimi hudodelstvi. »Kdaj se odpeljete na Sicilijo, dragi Borgi?« »Čemu?« »Da pojasnite ta umor.« Gaetano Borgi je skomignil z rameni in se grenko nasmehnil. »Ne, prijatelj, dovolj mi je že tega tedna, ki sem ga tam spodaj zapravil. Zdaj naj se pa drugi peljejo tja in pokažejo, kaj znajo...« Dorner se je porogljivo nasmehnil. f1 mafija na vesti. Vsi ti zločini so bili I zasnovani s peklensko hladnostjo 'n okrutnostjo. Žrtev je bilo nič koliko. 1 Njihove poslednje minute so morale ' biti strašne. Nekaterim listinam so bile priložene fotografije. Dorner je gledal te obraze starcev in mladeničev, žensk in otrok, in vsi ti obrazi so bili spačeni v smrtni grozi. Dorner je videl tudi slike hiš, ki jih je bil ogenj izpremenil v pogorišče. Na zidovih, očrnelih od ognja, si lahko bral besede: »Tako mafija maščuje ovadu-štvo in izdajalstvo!« Smrt in pogubo je sejala ta strašna tolpa. Njena pot je bila Zaznamovana z mrliči kakor ceste s kilometrskimi kamni... Dorner je videl za steklom vitrin tudi mafijsko orožje: bodala, ki si jih je še držala kri, revolverje, stekleni-čiee s strupom in druga grozljiva orodja, ki so razbojniki spravljali z njimi svoje žrtve med neizrekljivim trpljenjem na drugi svet. Ta nezaslišani arzenal smrti bi moral pretresti tudi človeka s še tako močnimi živci. Toda Dorner je ostal miren in sama radovednost ga je bila, ko je hodil od vitrine k vitrini. Ču- l . pot...« »Kaj?... sami — —?« Hočem si ogledati zemeljski .para-diso*. .tisli paradiž, ki pelje pot iz njega naravnost v nebeškega.« stvo strahu je bilo njemu docela neznano. Nič kolikokrat je bil že gledal smrti mirno in izzivalno v obraz. Na fronti in pozneje v boju s hudodelci. Zdaj, ko ji je spet šel naproti, je preletel z očmi vitrine, kakor bi hotel dognati, kaj mu grozi; bodalo, revolver ali strup? Borgi se je čez eno uro spet vrnil v ,muzej groze* in je našel Dornerja z neko knjigo v roki. Opazoval je slike hudodelcev, ki so bili prišli policiji v roke, in ogledoval si jih je z isto radovednostjo, kakor pred pol ure orožje smrti, razstavljeno v vitrinah. »Ali bi radi spoznali svojega nasprotnika?« je vprašal Borgi. »Potem zapravljate čas: v tem albumu ne boste našli članov mafije.« »Da, rekli ste že, da jih ni moči dobiti v roke,« je menil ironično Dorner, ne da bi bil dvignil glavo. Vsa njegova pozornost je tisti trenutek veljala sliki nekega moža s podolgovatim obrazom, orlovskim nosom in nenavadno velikimi, bleščečimi očmi. Dorner je potrkal e prstom po tem obrazu in dejal: »Stavim kaj, da sem tegale že nekje videl.« »Malo verjetno: že lep čas trohni na Hudičevem otoku. Prijeli so ga bili na Korziki, ker je umoril nekega orožnika.« »Ali je Italijan?« »Da, Giaeomo Lombardozzi mu je ime. Preberite popis: 29 let star, rojen v Brindisiju, il. avgusta 192(5 obsojen pred marsejskim sodiščem...« »Da, da, vidim. A vendar, tako zelo znan obraz... te oči., ta nos...« je zamišljeno mrmral Dorner. »Nu, kako ste se odločili?« je vprašal Borgi in malo porogljivo priprl oči. »Moj mali .muzejček* vas je nekam ohladil — kaj?« »Še danes odpotujem.« »V Berlin?« »Na Sicilijo.« »Menda se šalite?« »Mi ne pride na um.« Borgi je predirljivo pogledal Dornerja in bral v njegovih očeh neupogljiv sklep. Zato si tudi ni več prizadeval, da bi ga pregovoril in mu izbil njegovo namero iz glave. »Če je tako, vam pa želim vse najboljše!« je rekel in mu krepko stisnil roko. Že čez dva dni je sedel Dorner v obednici »Alberga Paradisa« in pil chianti. 2. Gostilna pri ,Paradižu* »Giovanni mi je rekel, da hoče signore odpotovati.« Dorner se je obrnil in uzrl lastnika ,Paradiža*; vstopil je bil tiho ko mačka. Solnčni žarek je padal na njegov podolgovati zagoreli obraz, ki se je zaradi ozke in ko smola črne brade zdel še daljši, in Dorner je osuplo premišljal: »Sveta nebesa! Da ni te brade, bi rekel, da je... da je...« Seveda! Isti obraz, ki ga je pred dvema dnevoma videl v albumu kriminalne policije, čudno, da ni Borgi opazil te presenetljive podobnosti. »Zakaj misli signore tako hitro odpotovati?« V glasu Cesara Sale je bila prav takšna mačja priliznjenost kakor v njegovi hoji. »Hotel bi biti še pred nočjo v Mes-sini.« »Če bi ostali do večerje,^ bi vas pogostil z rižoto, kakršne če živ dan niste jedli! Ko je njegovo veličanstvo« — pokazal je na kraljevo sliko — »počastilo moj hotel s svojim obiskom, ga je moja rižota tako navdušila, da si je naročil še eno porcijo.« Dorner se je nasmehnil. »Prijeli ste me na občutljivi točki. Okusna jedača in kozarček dobrega vinca — česa boljšega naj si pač človek na zemlji želi?« Nemci »o v I slijo pri I__ obupa. »Tako rad bi ostal pri večerji, ko ste mi jo tako zapeljivo naslikali. Toda ne upam se tako pozno na pot.« »Zakaj ne?« »Pravili so mi, da na Siciliji ponoči ceste niso baš brez nevarnosti. Strašili so me z mafijo...« »Na, lepo so vam natvezli!« mu je skočil Cesare Sala v besedo in oči so se mu srdito zabliskale. »Kdaj že so mafijo razgnali! Na vsem otoku ni niti sledu več o njej.« »A vendar sem še pred kratkim bral v časnikih, da je tu izginil neki dragotinar s Holandskega —« »Časopisi lažejo!« je razdraženo zavpil Sala in njegove črne oči so se še beeneje zabliskale. »Gospodom od ča-f°pis°v 6e hoče novih senzacij, pa si izmišljajo take bedastoče. S tem pa samo nas uničujejo. Kmalu ne bo več tujca, ki bi se upal na Sicilijo.« Silno razburjen je bil. Na njegovem zagorelem obrazu so se pakazale rdeče pege. Oči so mu žarele ko oglje in kar streljale so gnev. »Še na beraško palico nas bodo spravili ti časopisi, vrag naj jih vzame! In vlada vse to mirno gleda!« Dorner je vzel iz denarnice bankovec za tisoč lir in ga ponudil gostilničarju. »Na žalost nimam drobiža.« Sali so se še bolj zabliskale oči. a to pot ne od srda, temveč od pohlej)a, in se zapičile v šelesteče bankovce, ki jih je Dorner polglasno preštevajo jemal iz njegovih rokf »Zdaj šele razumem zakaj se signore noče ponoči voziti,« je rekel Cesare in pokazal na gostovo denarnico. »Toda signore sme biti brez skrbi: dal mu bom spremljevalca. Tudi moj kuhar je namenjen v Messino, in če nima signore nič proti temu — —« »Narobe, še veselilo me bo.« »Torej ostane signore do večerje?« »Menda!« »Le kje sem ga že videl?« se je izpraševal Dorner. odbajaje iz hotela. Zavil je proti trgu, ki je stal kake četrt ure hoda od .Paradiža*. Zdaj bi bil celo kar pripravljen staviti, da je tega moža, čigar sliko je bil pred dvema dnevoma videl v albumu napolijske kriminalne policije in ki je tako presenetljivo spominjala na gostilničarja Cesara Salo, že nekje srečal. »Le kje sem ga že videl? Kje?« Dorner je brskal po spominu, kakor v kartoteki: po mestih, velikih kriminalnih procesih, imenih in obrazih — in zdajci je našel, kar le iskal: ».Kraljica MargheritalV Da. na tej ladji je bil pred tremi leti srečal med potniki drugega razreda moža s takšnim obrazom. Nekajkrat ga je videl na palubi in se je še čudil, zakaj nosi možak tudi oh še tako lepem vremenu ruto za vratom, da mu je zakrila pol brade, in zakaj ni snel naočnikov niti tedaj, ko je lege! mrak na zemljo, in naposled, zakaj se je vselej obrnil stran, kadar je čutil, da ga Dorner gleda. Ta čudni sopotnik je zbudil v Dornerju sum. zato je povprašal pri kapitanu zastraa njega. Tam je zvedel, da sp je prijavil kot Romeo Arata. trgovec iz Bologne Njegove listine so bile v kar v nailepšem redu. Dorner ga ni izpustil iz oči tja do Genove, ko sta se oba izkrcala. A že na pristajališkem mostiču se mu je nekam izmuznil: pomešal se je bil med množico in se potopil v njej. Morda je čutil, da ga opazujejo?... »Bog ve. ali me je spoznal?« je premišljal Dorner. »Ne bi rekel!« že dolgo je bilo od takrat, razen tega ie imel Dorner na ladji brke in je bil takrat njegov obraz docela drugačen. Dorner je krenil po glavni cesti do jrošte. Tam ie oddal brzojavko na pariško kriminalno policijo s prošnjo, da mu takoj 6poroče, ali je Giacoino Lombardozzi, tisti ki so ga pred petimi leti obsodili na Hudičev otok. še živ. »A kako to, da ga ni Borgi spoznal, ko je vodil preiskavo?« se je izpraševal Dorner. Alja, zdaj se je spomnil! Ko mu je Borgi. pripovedoval o jalovem iskanju v ,Paradižu*, je tudi povedal, da je gostilničarja .Paradiža* zasliševal ležečega v postelji. Imel je vnetje srednjega ušesa in njegova glava je bila vsa obvezana. Zdaj mu je razumljivo, zakaj ga Borgi ni spoznal! Dorner je cele tire pohajkoval po mestecu in okolici. Nekako je vendar moral obrniti čas. V hotel se je vrnil ' ko je večerna zarja že ogri-v nežen rožnat plašč. 3. Noč groze V obednici je bilo zanj že pogrnjeno. Poljske cvetlice so krasile mizo. Dorner je bil edini gost v hotelu, zato so mu še posebno pozorno postregli. i prinesel natakar nego Ce-v lastili osebi. Nesel je tako!« zares Ime-orner hvalil, je Sala maček, če ga pokalom. (Dalje prih.) Lepota, zdravje, dom Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet Pa bo iibira na mizi Meščanska LuEiini ia Jedilni list za skromnejše razmere Ponedeljek: Kumnova juha, golaževi valjanci*, bohinjski sir. Torek: Obara, sesekljani zrezki, leč-na kaša, rižev narastek. Sreda: Fina sirova juha*, telečja pe-solata S pe^enim krompirjem, zeljnata Četrtek: Zelenjavna juha, paradižni pZ. j!jci*’. mešaila solata. i_. ,! Ribja juha, špinačni zvitek*, krompirjeva solata. , . Smetanova juha, špinača z jajci, dušen riž. Nedelja: Cvetačna juha, naravni zrez-2 mešano solato, čokoladna torta. Jedilni list za premožnejše Ponedeljek: Paradižnikova juha*, du-ena teletina z zabeljenim krompirjem, rdeca pesa. , T°rek: Vranični riž v goveji juhi, ovska pečenka p krompirjem in re-^nci, kompot. Sreda: Krompirjeva juha, goveji go-s cmoki, ometete s špinačo. Četrtek: Zelenjavna juha, telečja obara z ajdovimi žganci, pomaranče. Petek: Drobnjakova juha, morska riba z mešano solato, jabolčni narastek. Sobota: Cvetačna juha, sesekljani Mesni hlebčki*, špinača, krompirjevi valjanci. Nedelja: Porova juha z zdrobovimi cmočki, dunajski zrezki s cvetačno solato in dušenim rižem, maslene jabolčne rezine. Recepti za jedi označene v jedilnih listih z * Golaževi valjanci Na 10 dkg presnega masla ali masti zarumenimo 2 drobno sesekljani čebuli, Pndenemo 2 žlici rdeče paprike, 2 žlici Paradižnikovega mozga in malo soli in zalijemo z Vh 1 vode in vse dobro prekuhamo. Medtem skuhamo '/< kg špagetov v slani vodi, potem jih pa denemo v vrelo omako. Naposled pride-nerno še 'It kg hrenovk ali suhih klobas, narezanih na lističe. Jed servirajo v kozici. Fina sirova juha 4 dkg masla raztopimo in zarumenijo v njem 7 dkg moke, prilijemo malo taleka, premešamo in odstavimo od °Snja. Potem še solimo in zalijemo s kostno juho. V jušni skledi stepemo 2 rumenjaka s 6 dkg nastrganega bohinjskega sira, Potlej pa prilivamo juho, medtem ko rumenjake stalno žvrkljamo. Paradižni riž z jajci Riž kuhamo, ko je pa že skoraj me-“ak, mu primešamo gosto omako iz Prežganja in raztopljenega vkuhanega Paradižnika. Ko se riž popolnoma skuha, naložimo v globok krožnik na rezine zrezana v trdo kuhana jajca, okrog *n okrog jih pa zalijemo z omako. Špinačni zvitek *z 2 beljakov pripravimo sneg, vme-samo 2 rumenjaka, nekoliko nastrganega bohinjskega sira in drobtinic, potem solimo in namažemo testo na omaslen papir, ga položimo na pločevinasto pekačo in pečemo v pečnici. vročo pogačo namažemo s špinač-tarn nadevom, jo brž zvijemo v štruco ta narežemo za prst debele rezine. Nadev : špinačo pretlačimo in vmešamo vanjo presno maslo, 1 rumenjak ta nekoliko na drobno sesekljane gnjati. Paradižnikova juha Paradižnikovo juho lahko brž in po-pripravimo, saj jma skoraj vsaka gospodinja v shrambi paradižnikove konzerve. Juho pripravimo takole: na masti napravimo prežganje in mu prilijemo razredčeno paradižnikovo konzervo. Za 6 oseb je dovolj V« kg paradižnikovega mozga, ker ga lahko razredčimo skoraj z 2 1 vode. V tako pripravljeno juho zakuhamo riž ali cmoke. Juho solimo in sladkamo po okusu, čas priprave: 10 minut. Goveji golaž Na masti pražimo narezano čebulo, dodamo papriko in zalijemo s '/• 1 vode za vsak kg mesa. Meso dušimo, dokler se ne zmehča. Po okusu lahko golažu pridenemo paradižnik. Ta način priprave je preprost in hiter. Sesekljani mesni hlebčki 25 dkg sesekljane govedine, 25 dkg sesekljane svinjine, 1 namočeno in ožeto žemljo, sol, poper, česna po okusu, malo majarona in 1 celo jajce dobro pregnetemo, potem pa oblikujemo iz te zmesi majhne hlebčke, jih povaljamo v drobtinicah in pečemo na masti kakor zrezke. Jabolčni narastek 5 dkg presnega masla spenimo, potem primešamo drugega za drugim tri rumenjake in 5 žlic v mleku ovlaženih drobtinic, nekoliko nastrganih limonovih lupinic in nekoliko stolčenih mandljev. To kašo dobro premešamo in dodamo 4 na kocke zrezana jabolka, dve žlici sladkorja in trd sneg iz 3 beljakov. Jed pečemo v omasleni pekači v zmerno vroči pečnici. Nasveti za gospodinje O sukancu Gospodinje so marsikdaj v dvomih, kakšna je neki nit, s katero šivajo. Močna nit mora biti svilena, zakaj vse druge niti se rade trgajo. Svileno nit spoznamo tako, da jo zažgemo, in če le po malem gori ali pa sploh ne gori in se scvre v buciko, povrhu pa še po prismojeni roževini smrdi, smo lahko prepričani, da je nit svilena. Vse druge niti hitro vzplamene, pepel pa sproti odpade. Trd bohinjski sir namočimo za nekaj časa v svežem mleku, potem ga pa s čisto krpo osušimo. Sir postane svež in okusen. Narezana limona ostane sveža, če jo položimo z narezano stranjo v kis na krožniku. Rožnato perilo iz trikoja pri pranju precej zbledi. Dobro je torej, da iz-plakujemo obledelo perilo v vodi, ki smo jo pobarvali s koščkom kričeče rožastega svilnatega papirja. Perilo dobi tako spet svojo prvotno barvo. Za prehlad, pravijo Angleži, je najcenejše in najuspešnejše zdravilo — gorčica. Stvar je zelo preprosta: Bolnik si pripravi kopel in da vanjo 2 do 3 žličke gorčice. Voda mora imeti najmanj 39 do 40 stopinj. V tej kopeli ostane bolnik samo nekaj minut, potlej zleze hitro v posteljo, zaspi — in ko se prespi — tako pravijo Angleži — je prerojen in se počuti ko mlad grški bog. Krvne madeže na marmorju očistimo, če zmešamo bencin z žgano magnezijo in kanemo to mešanico na madež, čez kakšne pol ure odstranimo magnezijo in marmor izperemo. Kozmetika Če se ti roke pote 10 g boraksa raztopimo v 60 g rožne vode. V 500 g alkohola raztopimo 30 g glicerina, 10 g borove kisline in 30 g salicilove kisline. Obe raztopini na koncu zmešamo. Roke si moramo večkrat na dan umiti in jih zmerom natreti z omenjeno mešanico. Zoper prhljaj na suhem lasišču 3 g rezorcina raztopimo v 75 g vinskega cveta (95*/«nega). Potem kanemo v raztopino še 2 do 5 g ricinovega olja; več, ako je lasišče zelo suho, manj, ako ni preveč suho! Zaradi blagega vonja prilijemo še 20 g kolinske vode. Pred uporabo potresi! če se ti noge pote 2 g salicilove kisline in 2 g kafre raztopimo v 100 g 80%nega alkohola, potem pa dodamo še 10 g formalina. Po kopeli si moramo podplate in med prsti namazati s čopičem. Zoper solnčne pege V 100 g rožne vode raztopimo 5 g Mal nravj (101113(1 IZdOlOk! cinkovega acetata in odišavimo z 20 g mwiiium i&ucicn . kolinske vode. S to raztopino ovlažimo solnčne pege. CIKORIJA LJUBEZEN IN UPANJE Kadar se ljubezen isprevrže v sovraštvo, je Siva še zmerom. Če splahne v nebrižnost, je nikoli ni bilo. če se pa iz nje izlušči prijateljstvo, je lila ta ljubezen zgolj zmota — kajpada najlepša in najbolj osrečujoča zmota, kar jih more dati življenje. Oskar Baum. * Največji dobrotnik je upanje. Aleksander Engel. Zenska, ki hoče biti IjubEšena Kaj ii svetuje moški V ———————————— Stirinaist točk Napisal Maurice Dekobra 1. Bodi lepa, in če že ne lepa, vsaj ljubka, in če že ne ljubka, vsaj vesela. Na kis se muhe ne love. 2. Sprijazniti se moraš s tem, da se jih od deset moških najmanj osem prej vlovi na telesno lepoto kakor na duševne odlike. Žalostno je to, a resnično. Tvoje oči so lovke, če hočeš, da ti bodo pečeni golobje leteli v usta, moraš v ta dva žarometa položiti vse svoje čare. 3. Bodi diplomatska; nasproti možu diplomatska biti se pa pravi, zatrjevati mu, da se mu njegova poceni konfekcijska obleka, ki je zanjo dal 500 din, bolje poda kakor drugemu eleganten kroj iz rok najdražjega mojstra. 4. Ne pozabi, da obstoje že določne fraze, ki jim gredo možje brez izjeme na limanice, naj že bodo bebci, premetenci ali veliki duhovi. Na majhno, a dobro izbiro: a) »Ah, vi... vi niste takšni kakor drugi...« b) »Pustite me!... Rotim vas... Ne, preveč bi morala trpeti!...« c) »Kje ste se naučili takšnega poljubljanja?...« d) »Ne vem, kaj bi storila, če bi me zapustili...« e) »Tudi če bi mi ničesar ne dali, bi vas prav tako ljubila...« 5. če se hočeš nekega moškega od-križati, se pordči z njim. 6. če bi se rada omožila, misli na Tantalove muke. Vsaka ženska, ki preveč dovoli, premalo požanje. 7. čim bolj zavlačuješ uslišanje, tem trdneje caplja riba na trnku. 8. Ljubezen je postojanska vojna: nikT v okolici Berlina kar celo olimpi|sko vas: » nje) mislijo nastaniti šport* * M tekmujočih driav. NaSa slika kaže letalski posnetek olimpijske vasi: na sredi okroglo upravno poslopje. nasprotnika je treba tako obdelovati, da postane krotak. 9. Možu, ki ga ljubiš, ne smeš pokloniti preveč darov, drugače bo mislil, da imaš slabo vest. 10. Bodi zvesta! Ih ne počni tako, kakor je delala tista žena, ki je rekla: »Ah, moj mož!... Nikoli bi mu ne mogla ostati zvesta, če bi se mu od časa do časa ne izneverila.« * Če hočeš moža prikleniti nase, so ti na razpolago štiri metode. 1. čuti. To pa zaleže le nekaj časa. Kajti silne strasti niso trajne. 2. Tudi s čarom tovarištva ga lahko prikleneš nase; z ljubkostjo konverzacije; s skupnim umetnostnim ali športnim zanimanjem. 3. če si ljubosumna, za božjo voljo tega nikar ne kaži! Vsakdanja ljubosumnost žene, ki svojega moža trpinči, je kakor ona stalna kaplja vode, ki izvrta kamen. Toda potrebno je, da ob priložnosti ljubosumnost le pokažeš, a na okusen način, kajti to se moški nečimemosti laska. 4. Moškega pa lahko prikleneš nase tudi po njegovem želodcu. Nekatere može primarni dober ragout ali pa sočna pečenka... Poznal sem moža, ki je svoji ženi ostal dvajset let zvest, ker mu je znala speči njegov vsakdanji bifstek natanko tako, na pol angleško, kakor mu je tako dobro teknilo. itnettAole PROMPTEN ODGOVOR Lord Linlithgow, novi indijski podkralj, je zelo priseben mož in ima mnogo smisla za humor. Ko je govoril na nekem volilnem shodu, mu je neki politični nasprotnik skočil v besedo s surovim medklicem: »Odkod pa imate svoje osr... premoženje, he?« Brez pomišljanja je Linlithgow odgovoril: »Od tam, od koder imate vi svoj na-kazni obraz — od očeta.« MIROLJUBEN PESNIK Slavni ruski pesnik Aleksander Puškin (1799—1837), ki se Rusi že zdaj pripravljajo, da svečano proslave 100-letnico njegove smrti, je rad dejal: Rus ima dve domovini, Rusijo L\ Evropo. Nekega dne so ga prosili, naj zloži bojno popevko za neko državo, ki Je bila v vojni s svojo sosedo. Toda Puškin je odklonil: »Prav dam ljudstvu, če se bori za svojo neodvisnost, toda moja muza žaluje, kadar ljudje drug drugega pobijajo. Ne, ne morem opevati vojne.« TALLEYRAND Bivši angleški vojni minister Duff Cooper je napisal življenjepis francoskega državnika Talleyranda (1754— 1838). V njem srečaš tudi tale dva izreka : Mirabeau o Talleyrandu: »Prodaja svojo dušo za denar in napravi pri tem dobro kupčijo, ker dobi zlato za govno.« Talleyrand o gospe Staelovi: »Tako dobra je, da bi najrajši vrgla vse svoje prijatelje v vodo, samo zato, da bi jih mogla potem potegniti na suho.« Ka« ji ivetuje žemka Bodi močnejša! Napisala Hug-uete Duflos Kaj naj storiš, da te bo ljubil? To je natanko tako, kakor če bi kdo vprašal, kaj naj stori, da bo imel uspeh v življenju. Vprašanje, ki je nanj le težko odgovoriti, ne da bi se človek zdel aboten ali pa domišljav. Nasveti, ki jih more človek dati, morejo biti kvečemu podobni takimle razburjenim vzklikom pri rokoborbi: »Tak podri ga vendar že! Obrni ga na hrbet!...« Moji nasveti niso torej Bog ve kako imenitni in jih zato lahko združim v en sam stavek: »Biti moraš močnejša!« Lahko bi tudi rekla: »Dokaži svojo spretnost in svoj razum.« Toda kako naj ženska, naj bo še tako inteligentna, ostane bistra, če je zaljubljena? To sta po mojem dve nezdružljivi stanji. če rečeš »ljubezen«, pomeni to hkratu tudi prerazdraženogt, nerodnost in posebno nagnjenje k taktičnim napakam. Poskusi biti pametna, če ti je mogoče in ti srce dovoli. Samo da tega ne smeš pokazati. V ljubezni prav tako kakor pri kupčiji je največja modrost v tem, da je ne pokažeš. Zlasti ne smeš pokazati, da si duševno nad njim. Tega ti ne bi nikoli odpustil. V odkrivanju svojega razuma smeš iti le tako daleč, da se »nasprotnik« lahko zanese, da si ga razumela in občudovala. Moški nikoli ne prizna, da bi ga ženska lahko ljubila, ne da bi ga občudovala. Ker je najizrazitejša moška lastnost sebičnost, je prav, da se tej sebičnosti dobrikaš. Toda pazi, da ga ne boš uspavala v preveliko samozavest. Ljubosumnost je potrebna, da se moški zave, da tudi on ljubi. Drugače bi se kaj lahko zgodilo, da tega sploh ne bi opazil. Tudi koketnost je neobhodno potrebna, zakaj moški okoli njega ga morajo zavidati. Moška nečimrnost nam je najzanesljivejši pomagač. Popolnoma nemogoče je dati splošna navodila. Vsak primer je drugačen. Nekateri možje ne preneso pohlevnosti; zdi se jim dolgočasna. Drugi ne marajo navihanosti; zdi se jim otročja. V veliki zaupljivosti vidijo nebrižnost, potrpežljivost imenujejo »mu-čeniške manire«. Da jim ljubezen ne zaspi, jim je dan za dnem treba stalnega obroka viharnih prizorov, prekinitve diplomatskih odnošajev in sprave nato. V literaturi se ti možje imenujejo ljubimci. Drugi, tako imenovani zakonski možje, so dolžni poglavitno ceniti gospodinjske čednosti svojih tovarišic. Da, zakaj ne bi tudi z želodcem poskušala! Saj je to samo ena izmed tolikih metod za dognanje sreče! Toda nemara je vendarle malo preveč primitivna. Kajti če bi to držalo, bi za ljubezen zadoščalo, da si moški najame dobro kuharico. Vsaka ženska, ki ljubi, mora biti pripravljena na to, da bo trpela... malo... zelo... neizmerno... (dk) PcohcmIU ,Uutn6C Definicija lepe ženske Chamfort, francoski moralist 18. stoletja (1741—1794) je na vprašanje, kaj je lepa ženska, odgovoril: »Lepa ženska je raj za oči, pekel zg dušo In vice za denarnico.« še ena o Cbamfortu O nekem znamenitem, a surovem zdravniku je Chamfort dejal: »Njegov uspeh je razumljiv. Saj vse bolezni takoj zbeže pred njim, da on le v hišo stopi — ko tako grdo z njimi ravna.« Madame de Sevignč O neki ženski so govorili, da ima dva izpovednika, župnika svojega kraja in pariškega nadškofa. »Za navadno in za fino perilo,« je pripomnila k tej govorici madame de Sčvignč (1626—1696). (Madame de Sdvignč velja za eno izmed najodličnejših Francozinj sedemnajstega stoletja; posebno slove »Pisma«, ki jih je pisala svoji hčeri.) Dve gaskonjski »Moj oče,« je pripovedoval neki Ga-skonjec, »ima tako vojaško zunanjost, da se samega sebe prestraši, kadarkoli pogleda v ogledalo.« • Neki Gaskonjec je zbežal iz bitke — samo zato (se je bahal), da si ne zapravi priložnosti za prihodnji boj. Napoleon o zdravnikih »Zdravništvo,« je rekel Napoleon svojemu telesnemu zdravniku Desge-nettesu, »je veda zahrbtnih morilcev.« »Kako pa sodi veličanstvo o poklicu zavojevalcev?« je odgovoril zdravnik. Neprestano nove vremenske nesreče doživljajo v USA Te dni le riivial v nih Oriavah strahovit orkan: terjal je 780 smrtnih žrtev, več tisoč ljudi ee H pa nevera# pelotiUe. Posebno hudo Je pruaueto nictiu woruui* Konl&sa Klara Roman Po francoskem izvirniku <*eepgeset Chncla priredil A. R. nadaljevanje Ko je Suzana uzrla svojega brata, je pospešila korak. Deklici je bilo sedemnajst let in na njenem svežem, vedrem obrazu je bila prečudno ljubko zapisana zaupljivost in odkritost. Rjave oči so se ji še bolj smejale kakor njene ustnice. Dekličin obraz ni kazal tiste pravilne lepote, ki s svojo hladnostjo človeka skoraj odbija; zato je pa njena naivna ljubkost pri priči vsakogar osvojila, tako neodoljiva je bila njena milina. »V svoji nepotrpežljlvosti se je deklica spustila v tek in je vsa zasopla hotela planiti svojemu bratu okoli vratu, toda Renč jo je pohlevno odrinil: »Ne dotikaj se me, saj vidiš, kako sem umazan — drugače si boš vso obleko pokvarila!« »Kaj mi to mar!« se je veselo zasmejala Suzana. »O, daj, da te objamem! Rešil si človeka! Dobri moj Renč, povsod kjer je treba storiti kaj lepega in plemenitega, povsod si ti zraven.« Deklica je z obema rokama prijela brata za glavo in ga nežno poljubila. Medtem se je bil tudi gospod Bachelin sopihaje približal. »Dober dan, dragi prijatelj,« je pozdravil. »Spet novo dobro delo na vaš rovaš.« »Ne govorimo več o tem, prosim vas,« ga je smeje se ustavil Rene, »res ni vredno besed. Najresnejše pri stvari je to, da se mi zdi, da se je fant potolkel. Prav bi bilo, Suzana, če bi stopila z Brigito in z domačo lekarno k njegovi materi. če bo kaj stalo, boš kajpada ti plačala.« »Rade volje, dragi brat,« je odgovorila deklica in že je odbrzela. »Tudi midva bi stopila v hišo, ljubi gospod Bachelin,« je menil Derblay. »Saj sem kakor vlomilec! Vsaj preobleči in umiti bi se' moral.« Rene in notar sta krenila čez prostrano, s starimi lipami zasajeno dvorišče, v čigar središču je sredi med cvetličnimi gredami veselo igral vodomet, Malmaisonski gradič je zgrajen na privozu iz rjavega peščenca. Mračno in na oko žalostno je to poslopje in njegove skrilnate strehe se otožno rišejo na nebu. Rene je imel svoje stanovanje samo v enem krilu gradu. V pritličju je bil njegov veliki delovni kabinet z visokimi, do stropa segajočimi knjižnimi policami. Sredi sobe je stala velika pisalna miza, vsa pokrita s knjigami hi papirji. Rene je peljal gospoda Bacheli-na v svoj kabinet. Vedel je, da je bil notar danes v Beaulieuju; nestrpen kakor vsi zaljubljenci, je hotel čimprej izvedeti vse važne in nevažne novice, ki jih je utegnil njegov stari prijatelj slišati pri grajski gospodi. Toda danes se ni gospodu Ba-chelinu prav nič mudilo. Mirno je sedel v naslanjaču in je le zdaj pa zdaj raztreseno pogledal tovarnarja, ki se je bil kakor velikanski vprašaj ustopil predenj. Renč ni mogel več skriti svoje nestrpnosti. »Ali ste beaulieujski graščakinji »menili moje spravne predloge?« Je vprašal na videz mirno. »Menda!« »In so se ji zdeli sprejemljivi?« »Popolnoma.« Renč je poškilil proti notarju, le-ta je pa vztrajal v svoji redkobesednosti. Sele čez nekaj časa se je odločil za zaupljivejši ton: »Ali ste rekli, da ji je tudi moj lov na razpolago? ; »čemu neki?« je mimo odvrnil notar in skoraj porogljivo ošinil plavžarja z očmi. »Cernu? Kako le morete to vprašati!« je začudeno vzkliknil Rene. »Ne razumete?« se je naredil nevednega stari notar. »Zato ker ste danes sami o tem govorih mlademu grofiču, in sicer na hudo romantičen način.« Rene je zardel in je v zadregi pobesil glavo. »Aha, gospod Beaulieu vam je govoril o najinem srečanju? A vendar... saj ni mogel vedeti, s kom ima opravka!« »Jaz sam sem mu povedal; ali bi mu bil moral nemara še to povedati, da ste mu napolnili njegovo lovsko torbo iz same ljubezni do njegove sestre?« »O, dragi prijatelj!...« »Glej, glej, ali hočete mar ta- . jiti?« ga je podražil Bachelin. »Nemara pa nič več ne ljubite mlade kontese?« »O, ko bi si le mogel izruvati to ljubezen iz srca, saj mi je samo v gorje,« je otožno odgovoril Rene. »Kako morem jaz, mož ki je leta in leta živel sam zase, samo v svojem delu — kako naj mislim na to mlado dekle, tako lepo in tolikanj ponosno? Ko sem jo prvič videl, je bila resna in zamišljena; najbrže jo je skrbelo nerazumljivo vedenje njenega zaročenca. In zoper svojo voljo, sam ne vedoč kdaj, sem se vanjo zaljubil. Prezrl sem globoki prepad, ki me loči od nje, pozabil sem razliko najinega družabnega položaja. Nisem se zmenil za glas svoje pameti, ne za nasvet svojih izkustev; videl in slišal sem samo čar ljubezni, ki je ne-odoljlvo uklenil mojo dušo. O, prijatelj, samega sebe me je sram, in vendar nimam moči, da bi se uprl tej blazni strasti, ki me opaja, ki me navdaja z neizrekljivo naslado — ki mi daje vse, vse, le upanja ne. Kajti tu se neha moja slepota: upanja ni v mojem srcu.« »Upanja ni?... že mogoče...« je počasi odvrnil notar. »Toda ljubezen vas zato prav gotovo ni minila, kaj ne? Torej sem imel prav, ko sem govoril z grofico.« »Govorili ste? Z grofico?...« je zajecljal Rene. »O čem ste govorili?« »O čem drugem, kakor o tem, kar ste mi pravkar tolikanj strastno in prepričevalno razlagali.« Derblay je z grozo odstopil za korak. V njegovih očeh se je utrnil blisk. Moral se je ugrizniti v ustnice, da je vdušil razburjenje, ki si je hotelo dati duška. In s stisnjenimi zobmi je vzkliknil: »Ah sem vas mar pooblastil, da govorite z grofico o teh stvareh?« »Ne, tisto pač ne; pooblastili me niste,« je mirno odgovoril notar. »Toda, tako mi vseh svetnikov, priložnost se mi je zdela preveč ugodna, da je ne bi izrabil. Glejte, ah ni najboljše, da se zadeva čim prej razčisti? Vi bi se bili morda še tedne ali celo mesece obotavljali in se čedalje bolj zapletali v to ljubezensko pustolovščino. Ali ni bilo zatorej boljše, takoj vse povedati, tudi če bi tvegal oholo zavrnitev? Nu, zato sem torej zinil. Ali se vam ne zdi, da sem prav storil?« Renč ni odgovoril, saj je komaj slišal, kaj mu notar pripoveduje. V viharju svojih čustev je skoraj izgubil zavest o tem, kaj se okoli njega dogaja. V ušesih mu je brnelo in megla se mu je delala pred očmi, in kakor razodetje usode se mu je zdel lastni glas, ki mu je koval v sencih: »O, Klara! če bi bilo vendarle mogoče —« Notarjev glas ga je zdramil iz omotice. »Hej, prijatelj!« je zavpil gospod Bachelin. »Zakaj me tako srepo gledatte, kakor da bi vas bil kdo hipnotiziral?« Renč sl je potegnil z roko po čelu, kakor bi bil hotel pregnati bolesten privid. Nato je vročično dejal: »Oprostite... Misel, da ste brez moje vednosti tako globoko posegli v mojo usodo, me je docela zbegala, če bi bil to pričakoval, bi vas bil prav gotovo prosil, da ničesar ne rečete. Od tistega dne, ko sem bil tak slabič, da sem vam priznal svojo ljubezen do mlade kontese, se neprestano kesam svoje slabosti. Toda zdi se, da je zaljubljencu srce pretesno, da bi moglo sprejeti vse blaženstvo; zato mu prekipi, nehote mu uide pri- znanje iz ust in izda več, kakor bi smel. Komaj sem priznal svojo skrivnost, ■ se je že izgubila iluzija in pred menoj je vstala resnica v vsej svoji neizprosni goloti. Grofična Beaulieujska mi ne bo nikoli izkazala časti, da bi me le pogledala. Bogata je in odličnega rodu in zaročena z mladim in lepim grofom; ali nisem norec, ko jo ljubim? Prav je zato, da bom kaznovan, in pripravljen sem kazen sprejeti. Povejte mi vse in ne prizanašajte ml.« »Prav. Najprej vam bom povedal, da mlada kontesa ni več bogata, da morda nikoli ne bo žena mladega grofiča in da ni še nikoli imel pošten snubec večjega upanja v uslišanje kakor ta trenutek baš vi.« Reneju je pri teh notarjevih besedah vsa kri izginila z obraza. Nerazumljiv glas se mu je utrgal iz prs in mladi mož je tresoč se od razburjenja omahnil v naslanjač. »Pazite, prijatelj, ne zbujajte mi jalovih nad, razočaranje bi bilo preveč strašno!« »O. lahko vam dam upanje; toda obenem bom kršil družinsko tajnost. Zanesem se pa, da je ne boste nikomur izdali.« Rene je viharno zgrabil notarja za roke in mu vročično pogledal v oči. Bachelin je nadaljeval: »Mlada kontesa je zaradi izgubljene angleške pravde prišla ob vse! Tega pa danes še ne sluti, prav tako ne, kakor se ji niti ne sanja, da je grof Gaston že šest tednov v Parizu in da jo je pustil na cedilu. Tisti dan, ko bo izvedela o njegovi izneveri, bo zanjo strašen... in takrat...« »Ob vse!.„ Sramotno na cedilu!.« je vzkliknil Renč. »Ne, tega ne razumem! Kako je mogel kdo zaradi denarja pustiti njo! Njo, ki bi morala biti za vsakogar najdražji zaklad!...« »Vidite, prav to vaše nesebično stališče sem tudi jaz poudaril.« »Oh, prosim vas,« je ognjevito vzkliknil Rene, »prosim vas, povejte grofici, kako mislim o tem... in povejte tudi mladi kontesi, prosim vas, rotim vas!« Toda iznenada mu je upadel pogum: »Ne, nikar ne govorite tega mladi kontesi! Preveč ponosna je in ohola, in misel, da bi morala biti hvaležna svojemu bodočemu možu, bi me bolj oddaljila od nje, kakor približala; da, morda bi prav zato odbila mojo snubitev. Povejte njeni materi, da bi mi bila roka njene hčere največje bogastvo; pojejte ji, da si ničesar bolj ne želim kakor tega, da grofična ne bi izvedela, kako je z njenim bogastvom — zato da bo lahko svobodno in brez zunanjih vplivov sprejela ali zavrnila mojo snubitev. In če bi ji zapisal vse svoje imetje, bi mi bila njena roka še zmerom milosten dar.« »Stojte, stojte!« mu je skočil notar v besedo. »Nikar tako naglo! O, ta neugnani ogenj mladosti in strasti! Povem vam, da boste dosti pametneje vozili, če boste šli počasi in preudarno. Ta trenutek gre zgolj za vaš prvi obisk na gradu. Zadovoljite se za zdaj z njim! Bodite resni, mirni in preudarni in vedite se skromno, kakor se vašemu položaju spodobi. In nikar ne pozabite vzeti svoje sestre s seboj, PIICH H49 novi lahki kromirani modeli in drugi cenejši Puthovi izdelki na ugodna mesefna odplačila IGN.V0K Ljubljana, Tavčarjeva 2 Podružnice: Kranj, Novo mesto. Celje - Miklošičeva 2 Kini orinaSaio ! ------------------------------------ SOKOLSKI DOM SISKA fcelefor S3-87 V petek ‘24. t. m. ot> ‘20. uri in v nedeljo 26. t. m. oh 11. uri dopoldne »LJUDJE V BELEM« Vstopnina Din 3*—. Od 25. do 27. t. m. »LJUBEZEN NA ZAPOVED« V glavni vlogi: Ilihard Romanovsky in Kilthe Gold. Od 28. do 30. t. m. »POSLEDNJI VALČEK« V gl. vlogi: Camfla Horn in Svetlslav Petrovič. RING TALIJA KRANJ predvaja v sobolo 25. t. m. oh 20.30 uri in v nedeljo 2ti. t. m. ob 16., 18. iu 20.30 uri ljubko veseloigro s priljubljeno Magdo Behnekler »NE POZABI ME«. KINO NADIŠAR TRŽIČ predvaja v soboto 25. in v nedeljo 26. t. m. sijajno opereto »2ENA, KI VE KAJ HO&E«. V glavni vlogi: Lil Dagover. Pride: Harry Pte! v filmu »Swet }• moj« in svetovni tenor Tino Pattiera v velefilmu »En« no* v Venaciji«. KINO ŠOŠTANJ predvaja v .soboto M. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 26. t. m. oh 18. in 20. uri razkoinl film »PLESALKA BARBARINA«. V glavni vlogi j liil Dagover. Dodatek nov tvočnl tednik. Pride: »Lahka konjenica«. ker vam bo za strelovod; kajti med tem ko se bodo z njo ukvarjali, boste utegnili zbrati svoje misli,« »In kdaj naj bi šel na ta obisk?« je z vidnim nemirom vprašal Rene. »Ali vas je nemara že zdaj strah? Pojdite jutri; mislim, da vam bo nočni počitek dobro del; če drugega ne, vam bo vsaj samozavest vrnil.« Notar je vstal, vzel svojo torbo in je že zavil k vratom, ko se fe zdajci ustavil. »Ali se še zmerom srdite, ker sam brez vašega dovoljenja govoril z p^ščakinjo?« je menil nekam porogljivo. »Sicer me pa v svojem razburjenju niti vprašali niste, kaj mi je odgovorila!« »Res je!« je vzkliknil Rene in njegova pravkaršnja razigranost se je iznenada izprevrgla v tesnoben strah. »Tak povejte vendar, kaj je odgovorila? Zakaj me dajete na natezalnico?« »Odgovorila je, kar človek na takšno vprašanje pač odgovori, to se pravi: da ima njena hči popolnoma prosto voljo, da je ne bo nikoli silila, ne tako ne drugače... i Navadne vsakdanjosti pač... Ne, verjemite mi, besedo ima zdaj hči in ne mati. Pogum tedaj in mnogo sreče!« In notar je mlademu graščaku prijateljsko stisnil roko in se poslovil. Ko je Rene ostal sam, se je globoko zamislil. Moral si je prignati, da položaj ni več tako brezupen, kakor se mu je še malo prej zdel. Mlada kontesa, tako je modroval, bo morala vsaj nekaj mesecev ostati na gradu, da ljudje nekoliko pozabijo njeno »sramoto«. Tako bo torej imel dovolj priložnosti videti svojo izvoljenko in govoriti z njo, izkazovati ji pozornost in... kdo ve... morda si bo le pridobil njeno naklonjenost... vsaj naklonjenost! Pri tem bi mu tudi Suzana lahko pomagala; s svojo ljubeznivostjo bi si morda osvojila kontesino srce in bi nemara postala celo njena prijateljica. In potem... potem bi se mogoče v srcu ponosne grajske grofične počasi vendarle naselila tudi podoba njenega brata... Te lepe sanje so po malem začele dobivati v Renejevem razmišljanju podobo resničnosti, in mladi inženjer je v duhu že videl obe deklici, eno visoke in ponosne postave, drugo drobno in nežno, kako se z roko v roki sprehajata v senčnatem drevoredu malmaison-skega parka. Kar duhal je že sladko vonjavo njene bližine; hotel jo je objeti... ko je zdajci začutil na čelu rožnata usta in ga je nežen poljub obudil v resničnost. »O čem razmišljaš, Rene?« je šepnil mehki Suzanin glas. In ker se ji je namesto odgovora le medlo nasmehnil, je povzela; »Nočeš se mi zaupati? Tedaj moram res jaz prva z besedo na dan? Nu, prav: stavim kaj, da misliš na mlado in lepo plavolasko!« Rene je planil pokoncu in je prijel sestro za roko. »Suzana!« je vzkliknil očitaje. Toda spričo njenega hudomušnega usmeva se ni mogel srditi nanjo. Nemo je obstal, izprašujoč se sam pri sebi, kako neki je mogla njegova sestra, ko je vendar še otrok, uganiti njegove misli. »Saj me kar zmedeno gledaš,« je vzkliknila Suzana in se mu ljubeče nasmehnila. »Tak si res mislil, da je tvoja skrivnost tako dobro spravljena? Glej, dragi brat, zadnji mesec dni si ves spremenjen, popolnoma drugačen si kakor si bil prej, in res ni treba Bog ve kakšne ostroumnosti, da te človek spregleda. O, Rene, dobro vidim, da tvoje srce ni več samo moje. Toda zato nisem prav nič ljubosumna; preveč te imam rada. Nemir me daje in v skrbeh sem, a ne iz strahu, da bi izgubila tvojo ljubezen, temveč zato ker vidim, da trpiš. O, Rene moj, ko sem ti pa toliko dolžna! Ti si skrbel zame in me z ljubeznijo odgojil, ko sem ostala sama na svetu, brez očeta in matere. In zato se mi še danes zdi, kakor da bi ti bila več ko samo sestra, kakor da bi tl bila hči, otrok tvoje nege in ljubezni. O, Rene, kako od srca ti želim, da bi ljubil in užival ljubezen! Nihče ne bo tega bolj vesel kakor jaz; kajti ni je sreče na svetu, ki bi mogla po zaslugi nagraditi tako popolno bitje, kakor si ti.« Dve solzi sta se utrnili plavžarju iz oči in mu spolzeli po licih. Tople besede njegove sestre so presekale napetost njegovih razdraženih živcev. Stal je nepremično ko kip. naslanjaje se na visoki kamin in ljubeče gledaje svoji sestri v nedolžne otroške oči. »Zdaj mi pa jokaj!« je poredno vzkliknila Suzana. »Kaj je mar ljubezen tako žalostna reč?« »Ne govori mi takih abotnosti!« jo je skoraj neprijazno zavrnil brat in se obrnil stran, da skrije zadrego. »Abotnosti? Nikar no! Katera ženska, ki te količkaj pozna, se ne bi borila za tvojo ljubezen?« Odločno se je ustopila pred brata. »Nič se ne boj, Rene! če bo treba, pojdem jaz sama k njej. ki jo ljubiš, in ji bom rekla: ,Draga gospodična, ni prav, da mojega brata ne marate, zakaj na vsem svetu ga ni moža, ki bi bil tako dober in pameten in ljubezni vreden kakor on. Jaz vam lahko to rečem, saj ga že zelo dolga poznam in zelo natanko/ In govorila ji bom tako zgovorno, da bo sama prišla k tebi in se ti bo lepo priklonila, rekoč: .Gospod! Tale mala osebica tu, vaša sestra, je tako srčkano prijazna, da si ne morem kaj, da ne bi priznala vrlin njenega brata. Ali bi mi hoteli ustreči in postati moj mož?‘ In ti — ti se boš tedaj vljudno priklonil in boš resno dejal: ,Nu, da, če je že tako, gospodična, vam bom pa ustregel....* Vidiš, se že smeješ! Si se že potolažil!« Suzana je dobrikaje se prijela brata za roko in ga potegnila s seboj. Rene se ji ni upiral: njena otroška razposajenost ga je ukrotila. »Pojdiva je vzkliknila. »V pričakovanju tvoje skorajšnje poi'oke bi se malo sprehodila po vrtu.« H umor V hribih Truden in lačen sedi avtomobilist v vaški krčmi, zlovoljno čepi neki vaščan za sosedno mizo. Ker ni od nikoder postrežbe, potrka tujec nestrpno po mizi. »No, boste pa lahko dolgo čakali,« je menil možak za drugo mizo. »Zena je ravno v hlevu in krmi prašiče.« »Kaj mar ni krčmarja pri hiši?« »Pač... to sem jaz.« Odgovornost Učitelj: »Zdaj sem vam natanko pojasnil pojem odgovornosti. Nu, Marko, ali bi nam lahko povedal kakšen zgled?« Marko: »Od mojili šestih gumbov na hlačah je ostal le še eden. Na njena visi vsa odgovornost.* Predrago Vengarjev Cene je bral, da radij ozdravi nekatere bolezni. Ondan stopi v lekarno. »Deset dek radija bi koliko stalo?« »Svojih sto milijonov,« odgovori lekarnar, ne da bi trenil z očmi. »Ce je tako, mi pa dajte za en dinar smrekovih sladkorčkov, ker sem namreč prehlajen.« Kakor v gozd — Stric Pavle se nikakor še ne mara prištevati k starejši generaciji. Zadnjič je v tramvaju neka dama rekla svoji hčerki: »Lizika, daj, lepo vstani, da bo stari gospod lahko sedel!« Stric Pavle se je pa odrezal, da so se vsi sopotniki zasmejali: »Kar sedi, Lizika, in povej svoji babici, da še prav lahko stojim!« V kinu »Oprostite, gospa, ali ne bi bili tako ljubeznivi in bi odložili klobuk? Plačal sem namreč dvanajst din za sedež!« »2e mogoče — jaz sem pa dala «a svoj klobuk sto dvajset din!« MBAHCVEC 1AH! * mm* rgel ogorek pa. prisedel prav staro- biti kri- 5 ga sem pa ino-begun-staknil. »Nu, o razsodbi. Ali je Ettenne Raill-bert umoril svojega sina ali ne?« Juve je zdajci vstal in začel živčno hoditi po sobi gor in dol. Videti je biio, da mu je lo vprašanje neprijetno. ip opazila, da se pojavljajo i platnenem papirju črke, laj vidne, potlej pa jasne in Kantoma«...« Takim napil« fc te lini nosit* p« riimkih ulicah *ei tisci Francoio*, italijansko prestolnico na obisk. Na transparentu, ki ga kaže naia »lika, tankcije! Na) ži»i Italija! Prani sinovi Franci)«.« aln In Plerre Souvestre : 8. n a d a I j e v a n j e Sonja je vztrepetala ko šiba na Srce ji je tako divje razbijalo, da Ji utripi dušili grlo, da ji je kri meta po ušesih... Kakor okamenela je nepremično obstala. Njen obup se je stopnjeval _ toda prav v obupu je i«n- i energije za odločno de-'/ Y°de — naj stane kar hoče! ' ,n<^ vsai ne bo tako nebogljena, *u-■' . , vsai lahko tvegala boj. Vstala lz’eSn,jeno roko je tipala po temi . v Praznino. Niti najmanjšega šuma , !. 3,10 Culi. Stopila je iz kadi, zagrabila svoj kopalni plašč in si ga z živčno naglico ogrnila. Z nogami je tipala iscoc copate. Nekaj sekund je spet nepremično olistala, potem je pogumno topila k stikala in ga zavrtela: Moški Je bil izginil iz kopalnice. V sosedni sobi se je zasvetila luč. Neznanec se ji je smehljal in rekel: »Nu, ali mar nisem bil galanten?« »Gospod, šala je trajala že predolgo, Pošteno predolgo. Prositi vas moram, »a pri priči odidete! Zahtevam, da »zginetei« »Zahtevate? Takšnih besed jia res nisem vajen. Toda ker tega ne veste >n ne morete vedeti, vam rad odpustim. Saj res, docela sem se vam pozabil predstaviti. Mi boste že morali Oprostiti; raztresen sem, da ,je kaj. O čem pa razmišljate?« Princesa je samo z enim ušesom poslušala neznančevo besedičenje; neprijeten sum jo je vznemirjal. Med njo Jn med moškim je stal pisalnik, in v eno izmed miznic je bila malo prej preden je stopila v kopalnico, položila denarnico s 600.000 franki, ki jih je dopoldne dvignila pri hotelski blagajni. Opazila je odprt predal — opa-?j’a je na pisalniku ležeč samokres... Sonja Danidova je bila vešča stradanju. , Kakor da bi ji bil vsiljivec iz oči bral njene misli, je malomarno pripomnil: »Čedno igračko imate; redkokdaj najde človek kaj takšnega v stanovanju samostojne dame...« Z dvema korakoma je bil pri pisalniku in segel po orožju. »Nikar se ne bojte,« se ji je rogal, >'da vam bom izmaknil tale včasih Prepotrebni predmet...« . Z veščo roko je izpraznil samokres *n spravil naboje v hlačni žep, potlej B® je pa z globokim priklonom ponu-”•1 princesi: »Nikar se ne smejte zastran moje Pretirane previdnosti, toda nesreča se *aj hitro pripeti — in človeško življenje je vendar predragoceno!« Sonja Danidova je besno zalučala samokres v kol. Skušala je stopiti bliže k pisalniku, "a bi dognala, ali je denar še v miz-nici. Toda neznanec ji je s prevneto ljubeznivostjo zaprl pot. Zdajci je pa Pogledal na uro. »ftmenta! Dve je že! Nu, pošteno nudi boste bržčas, da sem vas tako •lolgo nadlegoval. Toda v;iša družba •ni je bila pač predragocena... Zdaj pa n*oiam oditi, če mi je še tako žal. loda skozi okno ne bom odšel, kakor kakšen zaljubljenec, tudi v kaminu ne nem izginil, kakor imajo vlomilci navado, in tudi skrivnih vrat ni v stenah vaših sob, da bi odšel kakor kakšen skrivnosten duh... Sami, vi, prinaša Danidova, boste tako prijazni, da •ne boste spremili do vrat, do prav neromantičnih vrat. Vendar preden se Poslovim, dovolite, da vam pustim potnico. Morda jo smem položiti v to na pol odprto mizniro...« Sonja je pridušeno kriknila; neznanec jo je hudobno pogledal, vzel iz svoje listnice posetnico in jo vrgel v jniznico. Potlej se je obrnil k princesi in rekel; »Prosim vas, bodite tako prijazfti, spremite me do vrat! In nikar ne po-Jflbite, ne pozabite za božjo voljo: "rik, preden zaprete vrata za menoj, Va« stane življenje!« Nekaj sekund kasneje je smuknil 'uj*'c na hodnik. Sonja je zaloputnila yrata, zataknil, zapah in stekla k Zv0neu. Hkratu je dvignila telefonsko slušalko in telefonirala vratarju: »Okradli so me! Nikogar ne izpuste iz hotela!« Na hodniku so .se začuti hitri ko-J®*». Zdajci je potrkalo na vrata. 1 fincesa je odprla in kriknila: »Primite ga! Pravkar je odšel skozi |ale vrala! Črne brke ima in smo- *'ngl...« * »Kaj se je neki zgodilo?« je vprašal vratar nataka rja, ki je pravkar stopil ** dvigala. »Zgodilo? Nič ne vem!« »Iz katerega nadstropja pa ste?« »Iz drugega.« »Iz tretjega nadstropja me je pokli- cala neka dama; nekakšen vlomilec je bil baje pri njej. Popnite se z dvigalom gor in poglejte, kaj se je zgodilo. Da ni spet kakšna histerična ženščina 6lraliov videla. Medtem bom že jaz pazil, da mi nihče ne uide iz hiše... Koj ko boste zgoraj, pa mi telefonirajte, da bom vedel, za kaj gre!« »Prav!« je dejal natakar, stopil za trenutek pred bližnje ogledalo in si počesal z glavnikom svoje rdeče lase, jKillej je brž skočil v dvigalo in se odpeljal navzgor. Princesa Danidova je stala na pragu svojih soban, nedaleč od dvigala. Miiller, nočni šef, si je prizadeval, da bi princeso pomiril. Sprva je raztreseno poslušala njegove tolažilne besede in mečkala med prsti malo posetnico, M ji jo je bil pustil neznanec rmmtesto njenih 600.000 frankov v miz-nici: niti črke ni bilo na njej. »Kaj pa je?« .je Miiller jezno vprašal natakarja, ko. je stopil iz . dvigala. »Odkod pa vi? Z dsife ;Io:n se vozite, saj vendar veste, da je osebju prepovedana uporaba dvigala!« »Novi natakar sem iz drugega,nadstropja; vratar me je poslal, naj pogledam, kaj se je zgodilo. Prosi vas, da mu takoj telefonirate, kaj se je zgodilo.« »Po policijo je treba )>oslaii!« Kakor ukažete! Že bitimi« Ker se je pa dvigalo, bržčas po pomoti, dvignilo medtem v šesto nadstropje, je stekel rdečelasi natakar po stopnicah navzdol. Miiller je stopil k telefonu, da bi poklical vratarja. V tistem trenutku pa, ko je zaklical v telefon: »Pojiolicijo je treba poslati...« je že planil natakar v vratarjevo ložo: »Za božji čas! Brž moram steči po policijo, vi pa še vrat niste odprli!« Vratar se je podvizal in z vso naglico odprl natakarju vrata. * V šestem nadstropju so stali na hodniku dve sobarici in en služabnik in ugibali, kaj se je neki zgodilo. Slučajno je sluga opazil, da se je dvigalo ustavilo v šestem nadstropju, a nihče ni izstopil. Odprl je vrata in našel na tleh dvigala raztrgano obleko, črne brke in lasuljo. Medtem je pritekel v tretje nadstropje šef osebja, gospod Louis. Na pd.tu k princesi Danidov: ga je zdajci ustavila baronica van den Rosen, in ker se je vdova šlela med stare hišne goste, se je moral gospod Louis ustavili. če je hotel ali ne. »S čim vam lahko postrežem, gospa baronica?« »Gosjiod Louis, premislite! Vsa sem iz uma! Pomislite: okradli so me! Preden sem odšla k večerji, sem položila svojo demantno ovratnico v skrinjico — in zdaj je ni nikjer! Ropot in prerekanje tu zunaj sla me zbudila. Nekaj čudnega me je obšlo, pa sem vstala in pogledala — in pomislite: moja prekrasna ovratnica je izginila!« Gospod Louis ee je zagrabil za glavo in iskal primernih besed, da bi baronico pomiril — tedaj je pa že pritekel gospod Miiller in ve« zmeden vpil: »Brž pridite, gospod Louis! Princesi Danidovi je nekdo ukradel denarnico s 600.000 franki. Ukazal sem takoj, naj zapro vrata; upam da bomo tatu kmalu staknili...« Takoj za gospodom Mlillerjem sla pritekli sobarici iž šestega nadstropja in prinesli s seboj čudne stvari iz dvigala... »Kaj naj pa to pomeni?« je vprašal gospod Louis nejevoljno in začudeno. »Kje ste pa to šaro staknili?...« Miiller je prekinil šefa: »Gospod Louis, kdo pa je oni novi natakar it. drugega nadstropja?« »Novi natakar iz drugega? Prav tamkaj prihaja.« Gospod Louis je pokazal z roko na nekega starejšega moža z belo brado in plešo, ki se je počasi bližal skupini. »In oni rdeči? Oni rdečelasec?!« »Kakšen rdečelasec?« Miiller je že tekel po stopnicah k vratarju. »Ali je kdo odšel iz hiše?« »Ne. gospod Miiller, nihče! Razen seveda natakar iz drugega nadstropja, ki ste ga poslali po policijo.« »Tisti rdečelasec?« Da. da. rdečelasec!« je nič hudega ne sluteč dogovoril vratar. * Sonja Danidova se je spet vrnila v svoio sobo. Sedla je v klubski naslanjač m premišljevala o nočnih dogodkih. Se zmerom je mečkala v roki posetnico skrivnostnega obiskovalca. Zdajci je na belem sprva komaj vidne, debele... » o m a n x. Domneve Gospod Fuselier, preiskovalni sodnik pariškega kriminalnega sodišča, si je pravkar krtačil svoj klobuk, ko je Juve potrkal in vstopil. »Lej, lej, Juve! Da spet vas ]>o dolgem času vidim! Kje ste pa tičali celo večnost? Kar dolgčas mi je bilo po vas...« »Saj veste, kako je z nami, dragi Fuselier: delo, deJo in spot delol lil prav v poslednjem času se mi nedognane zadeve kar kupici jo...« »Nikar ne pretiravajte, ko pa žanjete tolikšne uspehe! Prosim, izvolite sesti! Vi pač nimate kaj tožiti.« »Uspehe!? Kje jih le vidite?« »Juve, Juve, res ste preskromni! Kar spomnite se afere Beltham, ki ste io razčistili, umora langrunske grofice... Ali se ni mar proces zgolj po vaši zaslugi pred štirimi meseni končal?? »Nikarite! Ne• spominjajte me prav teh dveh primerov! V BeitlianiOvi zadevi še sledu razčistitve ne vidim...« . "Tak prosim vas, saj ste' vendar našli truplo pogrešanega lorda..<. Prava reč!« »Temu pravite vi prava reč? Po moji pameti je bila to kriminalistična mojstrovina! Sicer pa, Juve, povejte mi rajši, kakšen zlodej vas je bil obsedel, da ste šli stikat po kovčegih gospoda Guma na Levertovi cesti?« :Preprosta stvar! 2e koj spočetka sem bil trdno prepričan, da ne gre za nesrečo ali za samomor. Torej je ostal edjno en izhod: umor!« »Prav, toda zgolj to prepričanje vam ni moglo mnogo koristili?« _ 'Narobe: to je bil ključ zagonetke! Ko sem bi! torej prepričan, da gre za V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA hudodelstvo, sem iskal hudodelca kakopak-med ljudmi, ki so bili z lordom v kakršnih si bodi stikih. Med drugimi sem izvedel tudi za Guma, za Angleža, ki se je bil z njim seznanil v kolonijah, tam v Južni Afriki nekje. Po malem sem dognal, da je sloves tega Gurna nekam dvomljiV; nič preprostejšega ni bilo torej, kakor da sem si želel tega gospoda malo bliže ogledali. Napotil se in se k n jemu, da bi mu malo izprašal vest, toda to se mi ni posrečilo, ker tega (ličnega gospoda ni bilo doma. V njegovem stanovanju sem našel izdajalske kovčege — in pesmi je že konec.« »Nu, tako preprosta se mi stvar vendar ne zdi, kakor mi jo vi slikate. Narobe: vaše iskanje priča o prav genialnem kriminalističnem instinktu — če smem tako reči. Saj bi iz te moke nikoli ne bilo kruha, to se pravi: mrliča bi ne bili nikoli našli, če bi prišli le pol ure kasneje v Gurnovo stanovanje. Mrlič bi bil sicer lepo odplul proti I ransvaalu — in svet bi nikoli ne izvedel, kakšna usoda je doletela ubogega lorda.« »Slučaj — nič drugega.« »Preskromni ste, dragi Juve! Ali si pa stavite previsoke cilje. Še eno vprašanje: V Belthamovi zadevi niste našli nič novega?« »Niti najmanjše malenkosti. V popolni temi tavam. Saj vidite, o uspehih ni govora...« »Recimo, da imate prav, dragi Juve. V tolažbo naj vam pa bo, da ste zadevo o langrunski grofici razčistili.« Nu, lepa popolnost...« Fuselier je vstal in vrgel smotke v kamin, potlej je k ,'uvu v udoben, toda moden uradni kanape. »ke to sem izvedel, Juve, da ste pri razpravi v Cahorsu. Mladega minalnega nadzornika — mogoče poznate, Louis Mauvel se piše — poslal t|a, zaradi nekega vojaškega tekmica...« »Ne poznam ga!« »Nič ne de; povedati vam ram. da ta n>oj mladi nadzornik ca sicer ni dobil, pač pa je vas Bržčas ga je gnala v sodno radovednost, ali sam Bog si ga kaj. Po pravici mi povejte, kaj vi o tej stvari?« »O kakšni?« > Vil A 1i Naposled je sedel na mizo preiskovalnega sodnika in dejal: »te bi me kdo drugi o tej zadevi izpraševal, bi mu bržčas sploh ne odgovoril, ali bi se pa tako izvil, da bi ne vedel, kam pes taco moli. Vi ste edini, ki mu bom zaupal svoje pravo mnenje o langrunski aferi. Po moji pameti je zadeva šele v povojih, in razplet menda še ni tako blizu.« »Torej mislite, da Charles Rambert ni morilec?!« »Tega sicer nisem rekel...« s Kaj pa drugega? Ali mar ni bil njego- oče tisti, ki ga je umoril?« Ta domneva pa res ni nemogoča...« »Tv k govorite vendar že jasneje!« »Saj mi niti verjeli ne boste, kako zelo me la stvar zanima. Od dne do dne mi bolj prehaja v kri in meso. Domneval in sklepal sem že na vse načine... Prav zanimive so nekatere moje domneve, toda vse so na šibkih >*ogah. nekam meglene, brez določnih oblik, nekatere so celo tako neverjetne, da se mi včasih že kar zdi, da me ji? moje veselje nad kombiniranjem zapeljalo v svet domišljije...« Fuselier je Juvu šaljivo požugal in dejal: »Naposled spet vaš konjič: Fanlo-mas?« »Uganili ste!s; »Pa se ne šalile?« »Ne, prav gotovo ne!« »Nekaj v.am bom zaupal, Juve. Ali mi verjamete, da sen) se ,Fantomašči-rie' že jaz nalezel od vas?...« Juve se je vljudno nasmehnil, Fuselier je pa nadaljeval: ».fcedalje bolj me zanima ta fantastični hudodelec — in zato bi vas prav rad še kaj povprašal zastran tega... Dovolite mi, da vas vprašam še nekaj nediskretnega?« :.Prosim, kar na dan z besedo!« »Kako to, dragi Juve, da že zdavnaj niste prišli k meni na pogovor zastran podrobnosti o tatvini v hotelu ,Royal Palaceu'?« »Ali mislile talvino pri princesi Danidovi?« »Da, da, ono tatvinico vašega Fanto-masa!« »Fantomasa...? O tem še hudo dvomim.« »Lej. bržčas še ne veste, da je pustil princesi svojo posetnico. Belo platneno posetnico, ki je bila sprva popolnoma prazna — in se je na njej šele j)ozneje prikazala beseda Fantomas.« »S lo stvarjo se Fantomas gotovo ni ukvarjal.« »Zakaj (o mislile?« »Ne gre mi v glavo, da bi Fantomas pustil na kraju svojega zločina kakšno znamenje v dokaz. Potlej bi bilo že bolj pametno, da bi si kar na trak svoje fepice napisal: Fantomas & Co. Ne, ne, to ne bo držalo, saj bi bilo tako početje pošteno v nasprotju z načinom in slogom tega genialnega lopova.« »Morda je pa storil to prav zaradi tega, ker je genij; nemara misli, da se mu nas ni treba bati, pa si nas včasih malo privošči. Ali se vam io ne zdi verjetno?« »Nemogoče ni, vendar malo verjetno. Hudodelec Fantomasovega kova ne dela tako neokusnih šal... ne strelja takšnih kozlov. Po mojem je bil tokrat na delu kakšen prav preprost hotelski ropar. Za spremembo se mu je zdelo prav svojsko, da zvrne sum na Fantomasa. Zgolj potegavščina za policijo.« .'Nak, dragi Juve, prisegel bi, da so molite. Ropar, ki kar v eni sapi ukrade demantno ovratnico gospe van den Rosenovi in 600.000 frankov princesi Danidovi, la že ni navaden lopov. Takšen plen utegne celo Fantomasa zamikati. Samo pomislite, s kakšno predrznosljo se je lotil dela, s kakšno hladnokrvnostjo je preslepil vratarja, da je izginil iz hotela! Vrhu tega pa ne smete pozabili, da je moral lopov psihološko nadvladati princeso, to pa pri tako izobraženi dami ni od muh...« »Ali imate spise tukaj, Fuselier? Povejte mi podrobnosti po vrsti.« Fuselier je segel po sveženj spisov in pojasnil Juvu izsledke preiskave in mu prečital nekatere zapisnike, ki jih je sestavil s pričami. Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim? Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in lenlvo-stl črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih m težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20'—. Reg. 8. CS9/36 : Najbolj mo je pri vsej .zadevi osupil roparjev beg,« je modroval Fuselier. Komaj je odšel iz princesine sobe, jo že skočil v dvigalo, v pičlih par sekundah s>e je preoblekel v natakarja in jo hotel popihati iz hotela, In glej, vrata so bila že zaklenjena. Niti najmanj se ni zmedel, brž je skočil spet v dvigalo, se javil gospodu Miillerju — s pritiskom na gumb je poslal dvigalo v najvišje nadstropje, dobro se zavedajoč,' da se bo tako najlaže odkrižal izdajalske obleke, lasulje in brade. Nenadoma; je izrabil priliko in stekel na policijo. Gospod Miiller se v trenutni zmedenosti še zavedel ni kakšno usodno napako je zagrešil. Saj bi bil moral brž telefonirati po stražnike! Temu prevejailemu tiču se je torej na lepem posrečilo, da je tako rekoč uradno krit zbežal iz levjega brloga: vratar mu je kakopak uslužno odklenil vrata... Iz vsega tega sklepam, da človek, ki je lako vzvišeno presodil položaj, ki je lako hladnokrvno izrabi) vse ugodne okoliščine, da lak človek torej ne more biti navadna hotelska podgana!« Juve je nekaj trenutkov razmišljal, potem je pa dejal: “Zastran bega se še ne čudim toliko: način, kako se je lat izmuznil iz hotela, je prav goiovo dokaz njegove spretnosti in iznajdljivosti, več_ pa že ne... To pa, da je umel lopov preprečiti vpitje princese Danidove, to me je pač osupilo. Saj bi jo bil z lahkoto zaklenil v kopalnico, pa je prevejanec ni, temveč jo je celo prisilil, da ga je spremila do vrat in mu jih sama odprla. To je brez dvoma od sile... Občudovanja vredna je njegova samozavest o lastni psihološki nad moči, saj bi se bil sicer goiovo ne upal tvegati takšne predrznosti.« »Zdaj lorej vidite, da je zadeva prepletena s presenetljivimi jiodrobnoet-mi. še nekaj! Kako si na primer razlagale, da se je hudodelec tako dolgo mudil pri princesi?« Juve si je živčno segel v lase in. mi odgovoril, zato je naposled Fuselier vprašal dalje: Kakšen pom (»n naj bi po vašem imel prizor v kopalnici? Zakaj neki se je vlomilec izdajal za zaljubljenca?« »Jaz vidim samo en razplet te uganke, gosj>od Fuselier... Gotovo ste m ogledali princesine sobane?« »Kakopak!« »Kje se je po vašem mnenju vlomilec skrival?« »To sem na srečo že ugotovil. V kopalnici je prha, ki jo deli gumast zastor od ostalega prostora kopalnice. 7.a tem zastorom se je moral tat skrita, saj sem našel sledove stopinj, moških seveda.« »Prha je v kotu kopalnice, blizu okna? In okno je bil na pol odprlo, vsaj do tistega trenutka, ko je stopila Nadina v kopalnico, da bi pripravila gospodarici kopel, kali?« »Tako je. Kaj sklepate iz tega?« »Taka okoliščina je zelo zgovorna, ee mi vidi. Zelo zgovorna, pravim. Tako si lahko razlagam, zakaj je hlinil vsiljivec zaljubljenost. Pobegnil je iz sobe gospe van dea Rosenove, nu, in ki •• »rini « bere: »Dal l>er iz ktlo ve kakšnega vzroka ni mogel na hodnik, je smuknil na balkon gospe van den Ilosenove — in od ondod preskočil na balkon princese Danidove. Tam je videl na pol odprto okno kopalnice, smuk... in bil je vsaj za trenil tek na varnem.< »V tistem trenutku je pa — mislite? — vstopila Nadina, in je bil vlomilec prisiljen, da se je brž skril za zastor prhe?« »Če bi bila vaša razlaga pravilna, potlej bi mu pač ne bilo treba igrati komedije zaljubljenega čudaka. Ne smete pozabiti, da je tudi princesi izmaknil bogat plen — in reči moram, da ni bila ta tatvina zgolj slučajna, temveč prav temeljito pripravljena. Tat se je nalašč skril v princesini kopalnici, da Iti jo tamkaj presenetil; to je prav gotovo nameraval...< »Nikar — tega ne izprevidim! Narobe: storiti bi bil moral vse, da ga ona ne opazile »Morda se motim — vendar se mi zdi naposled moja razlaga razumljiva i'i utemeljena. Tatvina se je izvršila predzadnjega junija. Princesa je imela zadnjega mnogo velikih plačil — to je tat bržkone vedel — in nič čudno se mi ne zdi, če je izvedel tudi to, da je princesa tisti dan dvignila na hotelski blagajni ogromen znesek denarja Edino tega ni mogel vedeti, kje ali kam bo princesa denar spravila. Skrit v kopalnici je torej čakal, da mu t>o sama pokazala skrivališče, in — pokazala mu ga je.« »To pa ni od muh, kar trdite, .Ttive. Toda na kaj opirate svoje domneve? Princesa vendar niti zdaleč ni imela namena, da bi pokazala vlomilcu predal, kamor je spravila denar!: »Naj vam povem! Predstavljam si stvar takole: tat si je hotel prilastiti natrcano denarnico, ker pa ni vedel kje tiči, je hotel po vsaki ceni izvedeti. Skril se je v kopalnici, misleč, da bo princesa odšla spat ali se bo pa pred spanjem še okopala. Nu, kakor smo doživeli, se je zgodilo poslednje. Princesa je ležala v kopalni kadi, vsiljivec ji je grozil, prestrašil jo je do skrajnosti, potlej se je pa na lepem prelevil v čudaškega zaljubljenca. Naposled se je igrajčkal z električno lučjo, ne mogoče zategadelj, da bi ne ranil princesine sramežljivosti, temveč zato, da bi 6“ brž prepričal, ali ima princesa denar mogoče v obleki ali pa v svoji ročni torbici. Prepričan sem, da bi bi! pri priči izginil, ako bi bil našel denar že v kopalnici. Ker je pa torej zaman iskal, je stopil v sosedno sobo in čakal princese. Ko je vstopila, jo je kakopak dobro opazoval, sledil je sleherni kretnji in slehernemu njenemu pogledu, in ko je opazil, da je postal njen pogled nemiren in plah, ko se je zagledala v priprto miznico — je iz tega pač lahko sklepal, kje denar tiči. Samo via sekundo je stopil med miznico in princeso, z. elegantnim gibom je položil svojo posetnico v miznico, medtem je pa i. veščo roko pograbil denarnico in jo spravil v žep, ne da bi bila princesa to opazila. Nazadnje jo je še predrzno prisilil, da mu je odprla vrata...« »'Pri sto kosmatih, Juvet Klobuk dol! Danes sem skoraj ves pred poldan zapravil s študijem izjav gospe van den Ilosenove in princese Danidove, vendar se mi ni posrečilo, da bi si bil ustvaril vsaj na pol pametno razlago. Srečno naključje mi je poslalo vas semkaj. Četrt ure sedite za mojo pisalno mizo — in že se mi je zabliskalo! To je res imenitno. Saj niti stanovanja princese Danidove niste videli. Preimenitno, Juve, moram vam čestitati... Edino kar mi je žal, je to, da nočete te tatvine Fantomasu naprtiti. To se pravi toliko, da se ne marate ukvarjati z zadevo. Kes Skoda...« Juve je pogledal na uro. »Zdaj vas moram pa zapustili, dragi Fuselier, zadnji čas, da se lotim svojega dela! Morda se p« o priliki spet porazgovoriva o tem. Priznati vam moram, da me doslej tatvina v hotelu Royal-Palaceu res ni Bog ve ikako zanimala, toda vi ste me zdramili. Za zdaj vam nočem še ničesar obljubiti, vendar mislim, da se bova čez nekaj dui v drugo menila o stvari.« XI Udarec s pestjo V obedniei nameščencev hotela Royal-Palacea je seznanil gospod Louis, šef višjih hotelskih nameščencev, gospoda Verbiera s tovariši. Gospod Verbier je bil več let v hotelski podružnici v Kairu. Nameščenci so svojega novega tovariša vljudno in prijazno sprejeli, toda kaj kmalu se je zasukal pogovor na dnevne dogodke. Z velikim zanimanjem so se pogovarjali o tatvini demantne ovratnice baronice van den Rosenove in o ropu 000 tisoč frankov pri princesi Danidovi; gospod Verbier je kmalu izvedel vse podrolmo.sti iz ust več tovarišev, kakopak od vsakega malo drugače. »Lepe reči si boste mislili, gospod Verbier,« je dejal gospod Mttller, »ko že kar prvo uro slišite take novice!« Henri Verbier se je vljudno nasmehnil: »Kaj še! Ali mar mislite, da v petnajstih letih, odkar sem v hotelski službi, ie nisem doživel takihle reči? Več ko preveč! — Sicer pa, gospod Miiller, ali nič ne veste, kdo bi utegnil biti vlomilec? Za sloves hotela bi to bilo pač važno in hudo nerodno, če bi krivca ne našli.« tifjs|>od Louis je brž odgovoril: »Kakopak! Kar smo mogli, smo že storili. Saj si lahko mislite, da me v ravnateljstvu niso božali... Malo je manjkalo, pa bi mi bili skoraj očitali, da sem ukazal vlomilcu odkleniti vrata! Na vso srečo sem vendar dokazal, da sem izvedel za novega natakarja šele takrat, ko je bil ta nepridiprav že za deveto goro. Ker je niso mogli nad menoj, so pač stresli vso jezo nad gospodom Miillerjem!« »Nu, pa vi povejte, gospod Verbier,« se je zagovarjal Miiller, »kako neki bi bil mogel misliti, da natakar ni natakar?! Saj vendar ne morem med tolikimi uslužbenci, ki se vrhu tega še vsak čas menjajo, poznati vsakega posameznika.« »Nerodna je stvar prav gotovo!" »Ah, nič več se ne razburjam,« je odvrnil Miiller, »vse kar sem mogel, sem storil. Nihče mi ne more očitali trohice malomarnosti. Sicer me je pa pred tednom dni tudi preiskovalni sodnik razbremenil sleherne krivde.« Pa vam ni preiskovalni sodnik ničesar dejal, ali koga sumi?« je vprašal Verbier. Ne,: je odgovoril Miiller, »ničesar ni dejal.« Toda gospod Louis se je uprl tej razlagi: >>Pač, pač, osumil je nekoga, in veste koga, gospod Verbier, vašo lepo sosedo na desni!: Gospodična Jeanna, blagajničarka, je bila edina ženska pri mizi. Verbier jo je skušal že večkrat med obedom navdušiti, da bi se udeležila pogovora, toda vsi poskusi so se mu izjalovili. Mlada dama je bila na moč zapeta. Kljub temu je pa Verbier vnovič poskusil: »Ali je res, gospodična Jeanna? Preiskovalni sodnik...« »Kaj še, gospod Louis me samo 'draži.« »Nikakor ne, gospodična Jeanna! Rekel sem samo to, kar je res. Preiskovalni sodnik je cikal na vas!« Nikar ne blebetajte takih neumnosti, gospod Louis! Gospod Verbier vam l)o naposled res še verjel!c »Ne morem pomagati, kar je res je res!: je vztrajal gospod Louis. »Več ko pol ure vas je zasliševal, medtem ko je mene in Miillerja komaj po deset minut!« Tedaj je priskočil Verbier gospodični na pomoč: »Prav gotovo se je gospod preiskovalni sodnik rajši zabaval s čedno gospodično Jeanno, kakor pa z vami ali pa z gospodom MUllerjem, o tem ni dvorna...« »Tak vi mislite, da je zapisnik — flirt: čuden način galantnosti!« se je norčeval Louis, medtem ko se je Verbier spet obrni! h gospodični Jeanni: »Zakaj vas je pa preiskovalni sodnik tako dolgo izpraševal, če mi ne zamerite vprašanja?« Gospodična Jeanna je zdolgočaseno skomignila z rameni in odgovorila: »Sicer sem že več ko desetkrat pripovedovala to zgodbo, a ker že želite, jo bom povedala še enajstič: moj« naloga, med drugimi kakopak, je tudi ta, da sprejemam od gostov njihove dragotine in denar v hrambo. Nu, in tako je usodni dopoldan princesa Danidova dvignila svojo listnico s 000 tisoč franki, ki jo je bila pred nekaj dnevi izročila; ali mar mislite da sem duhala, da jo bodo okradli?! Gostje mi dado dragotine in vrednotnice, jaz jim izročim potrebno potrdilo in moram za vrnjeno potrdilo spet izdati hranjene predmete. Drugega mi nič mar! Ali ni tako?« »Brez dvoma! Vi ste uradovali pravilno in po predpisih. Zastran tega pa vendar preiskovalni sodnik ni mogel sumiti...« Miiller mu je skočil v besedo: »Počakajte, gospodična Jeanna vam še ni vsega povedala. Zadeva je namreč ta, da je gospa van den Rosenova — saj veste, da so tudi njo okradli? — malo pred tatvino prosila gospodično Jeanno, naj ji shrani dragoceno ovratnico. Gospodična Jeanna pa Vsega v izobilju za malo denarja v veliki izbiri trenchoatov, hu-bertusov, pumparic, perila itd. pri PRESKERJU, Ljubljana Sv. Petra testa 14 K POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIt trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus ovratnice ni hotela več sprejeti v hrambo.« »Kakor vam to pripovedujejo, gospod Verbier,« se je branila Jeanna, >boste naposled res še mislili, da sem z vlomilcem v zvezi! Stvar je pa taka: moja služba traja od devetih zjutraj do devetih zvečer. Lahko si pač mislite, da je človek srečen, če si lahko po dvanajsturnem delu oddahne. Gospa van den Rosenova je prišla k meni šel o pol desetih — in jaz sem sprejem ovratnice upravičeno zavrnila.« »Dami bi bili pa vendar lahko storili to uslugo,« se je vtaknil Miiller v pogovor, srebaje vonjavo črno kavo. >Saj ne bi imeli toliko dela s prevzemom dragotine, napisali bi bili prejemnico in zaklenili ovratnico v jekleno omaro.« »Nak! Samo poglejite si moje predpise! Po devetih mi je strogo prepovedano sprejeti karkoli v hrambo. In če bo jutri spet kdo prišel po določeni uri, ga bom prav tako zavrnila. Pika.« Henri Verbier se le očitno hotel blagajničarki prikupiti; pritrdil ji je: »Popolnoma prav ste rp.vnali; če imamo predpise, naj tudi veljajo! — Nihče vam ne more ničesar očitati. Sicer pa, šalo na stran, kaj je ta preiskovalni sodnik prav za prav hotel od vas?« »Prav ničesar. Izpraševal me je o tem, kar sem vam pravkar pripovedovala. Ko sem mu izpovedala, je bilo vse v najlepšem redu.« Še medtem ko je Jeanna govorila, jc zložila svoj prtič in se poslovila: »Lahko noč, gospodje, in dobro spite!« Komaj je odšla, je vstal tudi Verbier. »Mnogo uspeha!« je zaklical gospod Louis za njim. »Pri gospodični Jeanni ne bo imel sreče!« je menil gospod Na ud, vodja nakupovalnega oddelka. »Zakaj? Če ste vi slabo odrezali, pač ni treba, da se vsakemu tako zgodi.« Gospod Louis se res ni motil: Henri Verbier se je zelo zanimal za svojo tovarišico. Jeanna je medtem odšla v svojo podstrešno sobo, odprla je okno in se zagledala v morje luči pred se-l>oj. Tedaj je nekdo potrkal. Plai*uH/eiša škotska V nekem angleškem klubu se pogovarjajo o Škotih. »V poslednjih letih se Skotje ne selijo več toliko v London.« »A zakaj je potem v Londonu še zmerom toliko Škotov?« vpraša nekdo. »Stvar je kaj enostavna: Rodijo se kar v Londonu, da si prihranijo potne troske.« Sreča / Napisal Andre Maurois V življenju človeških bitij je nujno, da se vrste serije sreče in smole. Ljudi je toliko in vesoljstvo obstoji že tako dolgo, da se morajo nekoč pripetiti vse kombinacije, naj bodo še tako neverjetne. Toda če postanemo po naključju soigralci ali priče take prečudne kombinacije, si ne moremo kaj, da ne bi verovali v pravcato zapoved usode, kakor pravi temu Renan. Mož, ki je zaradi ene minute zamude prepozno prišel na vlak, tisti vlak, ki se je pozneje iztiril, veruje v posebno posredovanje usode v njegovo korist. In vendar dobro ve, da se ima za zamudo zahvaliti zgolj zamrzlemu motorju, ki ga ni mogel pognati. Kaj mu to mar: vesel je, da se sme imenovati ljubljenca usode ali pa njeno žrtev. Poznam moža, ki je upravičeno veroval, da bedi nad njim skrivnostna boginja; povedal vam bom njegovo zgodbo, ker je res presenetljiva. Pred letom dni se je moj junak z dvema prijateljema sprehajal po bulvaru. Bilo je dokaj pozno zvečer; vsi trije so bili zelo dobre volje. šli so pod roko in se na glas smejali svojim šalam. Ko so prišli mimo neke trgovine s smotkami, je rekel tisti iz trojice, ki je šel v sredi, svojima spremljevalcema: »Počakajta trenutek, da si kupim cigaret.« To rekši je odšel in se koj spet vrnil, toda namesto da bi bil zavzel prostor sredi med njima, se je priključil na koncu. šli so deset korakov. Tedaj je kratko počilo in mož v sredi je omahnil na tla. Dobil je bil kroglo v spodnji život, kroglo, ki ni bila njemu namenjena, kroglo, ki jo je bila neka ljubosumna in nespretna žena sprožila v svojega moža. »Srečno sem se izmazal,« si je dejal mož, ko je nekaj dni nato stopal za pogrebom svojega prijatelja. * Prihodnje počitnice se je peljal s svojo ženo na špansko. Prijela ga je želja, da bi videl bikoborbo; zato je šel in kupil dve vstopnici. Ker ju pa ni dobil v isti vrsti, je vzel dve taki, da je sam sedel v prvi vrsti, njegova žena pa v drugi. Ker se je neprestano obračal, mu je rekel neki posebno ljubezniv Španec: »Vidim, gospod, da bi radi sedeli poleg dame. Zamenjajva prostora!« Tako sta tudi storila. Koj nato so px-ipeljali v ta del arene prihodnjega bika. Torerovo bodalo se je zadelo ob kost, zdrsnilo in zletelo proti sedežu. Ustrežljivi Španec je videč, kam bodalo leti, vstal, da ga prestreže. Orožje ga je zadelo naravnost v srce in, mrtev se je zgrudil na tla. V takšni zaporednosti dogodkov ni nič nadnaravnega. Toda če bi vas njen junak pozval, da zamenjate sedež z njim, ali bi mu ustregli? Kadar so Mazarinu priporočili tega ali onega kandidata za kakšno službo, je bilo njegovo prvo vprašanje: »Ali ima mož srečo?« (LK) Gnila jabolka za spodbudo o------- Znana stvar je, da je Schiller za spodbudo pri delu moral duhati gnila jabolka. Rembrandtu je bil pri delu nad vse všeč vonj po čebuli, zato je imel v svojem ateljeju obešene kar cele vence sveže čebule. Njegovim obiskovalcem je bila ta čudna navada, kakopak trn v peti. Modrijanu Bohmeju so se rodile najpopolnejše ideje ob pogledu na lesko očiščen bakren kotlič. H a n d e 1 se je hodil navduševat na pokopališča in v samotne kotičke cerkva. Auberju so šinili najlepši napevi v glavo, kadar je jezdil, Adam, komponist znamenitega »Postiljona iz Longjumeauja«, je pa v pravem pomenu besede »valil« svoje skladbe: po obilnem obedu je legel in se celo v najhujši poletni vročini pokril z debelimi pernicami, ob znožju in ob zglavju sta mu pa morali »presti« dve rejeni mački. Astronom L a p 1 a c e se je med delom 'poigraval s klobčičem sukanca, pesnik Fontane pa z žogo, ki jo je lovil V skodelico. * Iz otroških ust V hotelu. Mlad, eleganten gospod sedi v klub-njaku. Par korakov od njega si je izbrala prostor mlada vdova s svojim petletnim sinčkom. Otrok stopi k mlademu gospodu in ga vpraša: »Kako ti je ime, stric?« »Georges Smith, malček.« »Ali imaš teto?« »Ne, fantek.« »Ali boš še dolgo tukaj v hotelu?« »štirinajst dni, fantek.« Sinček se obrne k svoji materi in vpraša na glas: »Mamica, kaj naj ga pa še vprašam?« Os Poravnajte naročnino! K stalni odjemi HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa ,.HERSAN t>l" mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R.W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost ..HERSAN in to z nedvomnim uspehom pri_obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (men janju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljanju, zapeki, protinu (gilit), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. ..Hersan iaj” se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: „RADIOSAN“, Zagreb Dukljaninova 1 Reg, S. 5f. 14001 z dne 6. VI. 1934. | TEKSTILNA DELAVKA i* Kranja, resna, [pridna in poStena. * nekaj prihrankov, išče i življenjskega tovariša Dopise na upravo »Drli« : ! žinskega tednika« pod šifro »Tekstilna delav-[ ka« IŠČEM S ODE LA V C A(K 0) pri brezkonkurenG-nem podjetju s ca. Din 15.000. Cen j. ponudbe na upravo lista pod Šifro »ZaSčiteno«. ____________ VDOVA, OSAMLJENA, 40 let. s pokojnino, želj dopisovati r iskienlm osamljenim gospo* dom. Dopise n a uprav o lista pod »Zim a« INTELEKTUALEC 30 let, lastnik lepega veleposestva, visoke elegantne postave, lepega nastopa in značaja, prijetne in simpatične zunanjosti; locen ne po lastni krivdi; želi vsled prezaposlenosti spoznati bodočo življenjsko družico, katera naj poseduje i3te lastnosti in po možnosti večjo doto. Dota zajamčena v nepremčninah sporazumno. Samo resne ponudbe s sliko na upravo pod »1*0* mladna idila«. Stanovanjc MALI OGLASI Male oglase socialnega enačaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici In trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 16.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. f>z>cc2czzn Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Oin. Najmanj vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro 10 besed. ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed* GLOBOK IN UDOBEN OTROŠKI VOZIČEK, | DVOSOBNO IN TRISOBNO STANOVANJE S« dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na upravo pod »Za gotovino«. Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, Če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna In lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati y prav oobenl hiSi. Se posebna privlačnost je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas. ki pričakujemo njene tolažbe. Ure »o okusno izdelane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din 95’— »n Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. PoSljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine. Kupim Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ANGLEŠKI KLOSET, rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »W. C.« na upravo lista. ____ išče za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Djružinskega tednika« pod »Zračno«* STANOVANJE 2 malih sob in pritiklin iščem za 1. junij. Ponudbe pod »450 Din« na upravo »Družinskega tednika*. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, praktičen In zložljiv, dobro ohranjen, kupim za gotovino ali pa dam v zameno zanj globok udoben otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Fantiček«. Popisovanje Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Oin. Za šifro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. SVA OSAMLJENI. Inteligentni In značajni pa se želiva seznaniti z dobro situiranima gospodoma enakih lastnosti. Slika zaželjena. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod Šifro »Jelka in Anka«. KATERO SRČKANO, SIMPATIČNO DEKLE želi prijateljstva Inteligentnega fanta? CenJ. dopise piosim na upiavo pod »Lepi! dnevi«. COSPODIČNA, mlada, simpatična, čiste pre teklostl, trgovsko naobražena, s primerno doto želi resnega znanja z inteligentnim go spodom dobrega srca; radi pomanjkanja zna nja. Slika zaželjena. Prednost državni neme Ččenči. Ponudbe pod »Srečen zakon«________ FANT 8 PREMOŽENJEM iSče znnnja z dekletom do 24 let v 6vrho ženitve. Ponudbe na upiavo pod Šifro »Pomlad 24«. ENOSOBNO STANOVANJE za dve osebi -* oddam Dolenjska cesta St. 81. Službe Vsaka beseda 25 par. Oavek 1*50 Din. Za šifro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. UČENKO sprejme fina Šivilja. Hrana v hiSi, stanovanje bi morala Imeti zunaj. Naslov v upravi Družinskega tednika. _— 15letna deklica poštenih staršev se želi le-učiti Šivanja. Gre tudi na deželo. Naslov «e irv** v upravi »Družinokppa tt>dn!ka« Kozmetika Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed* BARVANJE LAS nl več potrebno pri *tro* kovnjakih, ker si jih i Oro-barvo za lase. ki Jo dobite v črni. rjavi, tem nor ja vi. *vet.io-rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam harvA In je postopek zelo enostaven In stalnost barve zajamčena 1 garnitura e navodilom stane Din 30*—. Po pošti razpošilja parfume- rija NoblUor. Zagreb. Iliča 84 ________________■- • IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se hm lesk In postanejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica * navodilom stane Din 30'—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nohillof. 7ngrph Iliča 34 ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše In najzanesljivejše sredstvo proti pihlja jem In Izpadanju las Slabi »n zanemarjen! lasje dobe » najkrajšem času mladostno bujnost ln lesk. Steklenica t navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji« Zagreb. Ilira 34_____________________________- ■ ■ LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Kan de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po poSti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34 Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar, Odgovarja Ilugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mikalek, vsi « Ljubljani.