•¦9« &%&*¦ & +Ž&LJU* četHtek 19, avgusta -;92C, PoStnina plačana v gotovini ______LETO ii. iachai« v»«fc t«r«k, 6etrt«H m s*b»t*. - C*m i Za celo leto SO K, u pol kt« 40 kron, za četrt leLa 20 K, za 1 mcHC 7 kron. Poiamtna «tovllk« MMt I krono. Na pismcne narotbe brez poSHJatrp denarja •• ¦• norem« oxiraü. Narcčnfki na) poSVljajo naročnino po poitnt nakazntci. ReklamacHt trl«de liflta w> poSttrine proste. Ne- rankiranl dopisi se ne aprejemajo. Na dopise brez podptsa »e n« ©ilra. «M«M«J«rJ«vai HlloaM.9. Ogtftfi M računajo po porablJflwMi frottoru t« ticfr: m «•ˇadaeofbue ¦•Ms #4 1 MM, M pottan*. •§- rmbIU «W** ata***, —¦«¦ » •wrti, vhvaU m. R HM i^Tm ¦ NkiMwe notice rm4 wrmUri f R 18 K. W večkrttoih tMm ff**} tokeplai M ftc Trafest, fidtn M. m. IZBJUA IM TISKA ZVEZNA TISKARNA V NUU. BEIB ODeOVORNI UREDNW VEKOSLAV SPINDLER. Minister dr. V. KuKovec o položaju. (Koucc.) Vprašanje ndeležbe demokratov v pokrajinski vladi v Ljubljaiu, ki maisiko- mii ni razvidno, smo siuatrali kot važno. 2e mescea maja, ko smo dosegli prvi sporazum, je bilo dogovorjeno z- nasprot- nirni strankami, tudi s slovenskimi kieri- kalci, naj glede sestave dežolnc vlade , velja jsto načelo, ki je obvcljali) za sesta- : vo beograjske vlade. Smatrali smo kot samoobsebi umevno, da dobe demokrat- jc v deželni vladi sorazmerno enakošte- vilno zastopstvo kot v centralni vlaüi. Najvcč, kar smo mogli popustiti, je bilo, da dobc klcrikalci večino in predsedstvo. mi pa notranje poverjenlštvo. Naši na- sprotniki pa niso držah dane besede tcr so mini ponnjali le dve nialopomembni poverjcnist'vi. Da pa se'omogoci sporaz- um, sem bil jaz še /a\ iiadaljno popušča- ; nie in smo slj'tako dalee, da snrejmemo od 7 lc dve poverjeiiištvi. Ponovhn, da le zato, da pride v ßcos;radu do sporaa- uma in da čimprej prldemo cio volitcv. Kdor to uvažiije in kdor tivažuie, cla je demokraeija sedaino drzavo nstvarila, ne bo oeital demokrao.iji neskromiiüsti, arnpak ji pri/.na! :iajvocjc sarno/.atajcva- lije, ki ga je izvr.sevala edinu v bla^or države, priznal ji bo^žrtvovani-j sv-ojcjca uijleda in prcstiža. Ce kdo po (cm pri- .stanku na skoro sramotne p_ogojc dolzi vodstvo naše. stranke nepotrebncRa xa- \ vlaeevanja. naj ve, da ni bila ndskrenost \ iz naše strain v/rok, da stvari niso š?e i bolj naglo. Demokratska stranka je pri ! vsem svojem postopanju irncla pred oč- ; mi edini eilj, da pride čivn prei pravo iav- | no mnen.ie do izraza. Ce bi bilo po nt^ šem, bi bili že skoro pred letom dni prišll do volitev. So pa v našem narodu strujc, ki jim ni do tc;;a, da bi bile kmalu volle- ( ve, ker si niso sic;u:"n<.\ da bodo zanjc u- godno izpadle. Zato nam delajo ovire pri omoR'oeenjn volitev. V Jugoslaviji smo zabredli zaduje | meseee v najgršo reakeijo. Najbolj na- | zadnjaški ljudje .so si znali pridobiti n« \ najnierodajniejšili mestih vpliv. Morebitt i pride prevrat, ko bodo nas demokrare ; iskali prej, nego si lulo inisli. Takrat bo- ' mo obračunali s %':initelü, ki besede nc c!r- j žijo. ki pa smo jim mi do uglcda pripo- i mogli, da si zdaj upajo vse. kar je narocl- j no in napredno, zatirati hujše kakor se je * to godilo pod dr. ^nšteršičem. Saj po | svojem časopisju javno proglasajo nače- j lo iztrebljenja Sokolslva in drugihna- j rodnili inštitueij. Vo si homo zapomnili \ za eas, ko pride naša duba. | Spregovoriti mi je tudi o lazinerju ! med pokrajinskimi vladami in eentralno : državno vlado. V Sloveniji so meroday- | ni klerikalci. Ti so krenili pot, ki je slo- | venskemu narodu lahko skrajno pogul)- na in proti katcri bomo se borili, doklcr bonio v politiki delovali. Hoče se uvelja- j viti ono, kar smo hoteli izbrisati, hoee sc povdarjati pokrajinstvo. Prišli smo zati- ; nji eas tako dalee, da je vladn v Ljublja- | ni stopila v očit boj proti centralni vlaai. Pred tednom dni so v Ljubljani sklenili protest proti 5 ministrom v Heogradu zaradi njihovih ukrepov na slovenskem j ozeinlju, češ da se vmešavajo v stvari | pokrajinske uprave. Državno življcnje pa je ncmogoče, kjer si nižja oblast upa I dvomiti, ali bi poslnšala, kar odredi višja ; oblast. na nas to more vesti do slabili posledic in Slovenee spraviti v slabo lue, jc razumljivo. Jugosioveikski svct ne razlikuje tako nataneno, da .so to kleri- kalci, ampak vali krivdo nu ee!0 Slovc- nijo. Ce povdaijaino, da smo potrebm državne Psomoči, si ne bomo pripravili dobrih tal. ako naši činitclji v javni upra- vi postopajo zop.er avtoriteto države na ta način. Vsak demokrat mora biti mins- nja, da je ncdopustno, da uradnik v pn- j krajinski vladi, vštevši poverjenike, sme j protestirati zoper svojega ministra, oma- lovaževati in ne izvrsevati uka/ov^ ki jili dobiva. Kakor sino prijatelji široke u- pravne avtonomijc posarneziiili gospcv darsko zaokroženih pokrajin, se v vpm- šanju nstave strinjamo demokrati In trezni radikalei v tem, da okrožja na\ ue bodo nevarnost v.w obstanek države m ne podlaga za rovarenje zoper skupnost. Nam ni treba posebne Slovenije, arnpak manjša okrož.ia gospodarskega znaeaja. Nekaj besed moram posvetiti tucii zunaiiiepclitičiieiHu poiožajn. Zavrnitl moram najprej*.1 oeitek nekega lista, aa sem se baje razgovarjal pri Vcsnieu ?, franeoskim posianikom in drugiini eint- telji o intcrvenciji naše armade prot! sovjetski Riisiji. Jzjaviti moram, da sen-. se razgovarjal o marsičem, o te} stvari pa Hi padla niti beseda. ^;o morebiti rned nami činitclji, ki bi to radi videli. Vem pa. da je vcčina našega narcida na stališču. da bi bi!o to neprimerno, nevarno, pu- i gnlTiK). Ootovo ie tudi, da se je z nckin strani na lias v tetn smisln sku^alo vpli- vati. lstoeasnost teh zahiev in vladne krize pa morda ni bila skodljiva. Vcsn!- i eu ne pripisu.leni, dn ;e v preteklo.^ti kt.it : |)olitik niajsrečivjjše za.stopal zlasti slo- j ven.sk! del naroda, vem pa, da je mož ; eden iznicd iiajverziranejSih nai^ili diplö- ! iTi.Mtov, ki je sicer irancoskim vplivom ! b!';ai, vendar pa toliko .lugosloven, cla : ! 'nu iii pripisovati, da bj posl-il narod > | |!oj y.H tiijc int'jresc. ; Da se nc bpuio vniežavali v tü?v stvari, ie reSena sfvar. Ne homo p;j s-.- tudi octtegovali pojnenkom zaradj odvr- nitve nevarnosti, ki bi pretila niorda v kratkem tudi uani Zato so vrši v Beo- • I ^radu baš te dni do;rovor '/ zastormikrtm | eeško.slovaške vi:: ^i/.inl j Madžarc kot nevLPvn pnstoiovski eTe- ; | inent, ki išee spopadov. Tudi v AvstriJi ; 5:0 enaki vplivi mnčni in mcrodajni. S fa- ' kimi sosedi moramo bitj posebno previd- j ni. zato dojrovori s prijatelji niso odveč. Ni jim treba nazadnja.ških, imperijalistič- Jiili tcndcnc, obrambj. samcga sebe pa je ' I velika in glavna zapoved z;-. vsak naroci : in vsako državo. ; 1 Zato bo previdnost tudi v novi vlacTi vzdržana, po kostanj pa ne homo šli /a dnitfe. najmanj pa za kak pokrei [)ro(i Rusiji. Ruski narod si naj sam piše svojo usodo. Roljšcviško gibanje v Rusiji je dnnes že vse driii^o koi boljsevizem, ki se ga slika na steuo ko: nekaj strašne^a. Rusija poslaja narodna, činitcljl, ki se bo- ; jujej-o danes za vstaienje nove Rusije. ' so narodni einiteljj dcmokratskega niiš- I Ijenja. Končala bo stv.nr s tem, da homo imeli račuuati zopet z veliko slovaiisko Rusijo, na katero boino Inhko naslonili svojo usodo, če se no cbsovružjmo pri njej v trcnutku, ko t'-'ga ni treba. Videli pa smo tudi dogodke v 1 )al- maeiji, Primorju, Trstu in dnigod. Slo- '. venski narod ni bil v svojih nadah riikdar j S tako varan kot dänes, ko je miieeno ; i imetje naših rojakov in ko moranio ob- ; žalovati celo. eloveške žrtve. A tudi iu i se je težko danes odločiti z orožjem. — Oni, ki iinajo odgovornost, najtežje gle- ; dajo vse te dogodke. Mogoče imajo om | prav, ki menijo, da bi lahko z odlocnim i nastopom mnogo dobili. Vcrjclno pa Je | tudi, da bi ravnotako mnogo. Ce ne vse, j liahko izgubili. Ta vzrok navaja mero- ; dajne kroge v opreznost. Izzvati pozar ] I je lahko, gasiti težko. Ce iniamo toliko ; i nasprotnikov, kakor sem prej navajal, je I ta stalisče vazuniljivo. Zanasamo pa sc j v pravičnost naše stvari, v žilavost.na- šega naroda. v doslednost dogodkov v i zgodovini. Ime.imo pred oemi realnost, ; četudi manifestiramo, da vzdržujemo | snioter dosegljivi)sti, ne stavljaimo brez j resnega premisleki v nevarnost vsen | naših pridobitev ter ne silimo onih, ki .*e j k temu ne morejo odloeiti, k odlocitvi, ; ki se jim zaenkrat ne zdi mogoea. ! Dotakniti se hoeem tudi dogodka, \ ki se zdi marsikomu malovažiia ])riktt- | zen, v resnici pa je zn nase narodno in | da-žaVno življenje važen: regeiitovega i potovanja po Sloveniji. Mi, ki smo tu dalcč od središea države in imamo po- sebne razmere, moranio želeti, da se na» spozna tarn, kjer se odlocuje. Ne odlo- euje sicer krona, ampak narod. Venuar morajo v danasnjih razrnerah, ko je po- oscbljena naša državna siia na zunaj v eni oscbi, biti stiki med krono in naro- dom kar najboljsi. Zato sem s posebnim povdarkoni vplival na to, da je regem obiskal tudi Celje in Maribor. Dogodek moraiTio kot {?ozitiven zabeležiti v na§o zgodovino, zakaj mogocuo se je maniie- s1'>a!a ideja edinstvenosti. Vprašanje zalitev iiradnlžfva se ži- VL;imo razpravlja in je aktualno, obv-tniki p;: imajo svoje pomisleke zoper dana§- nje stanjc glede tlelavnega Casa v noö- .ieijili. Povdarjam, da je treba upoštevati sedajni položaj kot prehoden. Niti par- lament niti sedajna via da nista poklicana, da velika vprašanja deiinitivno rešujeta za dolgo d-obo. Nista \r to upravieena, ainpak moramo čim prei priti dc volitev. da dobimo |)ravo ljudsko zastopstvo. So p;:(vprasanja^ l;i so nujna in ki se «ih ne snjc odlašati. Med lemi je tudi uradnisko \'7*rašanje, vpras:inje pragmatike. Izja- viai lahko, da je v tem oziru slorieno prlcej; izdelana je uradniska pragvtiatl- !..:, kakor s' marsikdo boljše morda nik- : ¦ üi mislil. Ona bo sprejemljiva podia- i pomeni velik napredek. Vprašanje se skuša režiti že v scda.ini vladi, se pred n'/.pnstom parJymenta. Prcnagleno bi pa büo, da bi sedajna vlada kaj spremenila glode 8-urnega delavnika. To naj rešuje lxKioci parlament, ker b« bilo nesmiselno, i>v.es sV.leniti. nekaj, kar lahko že v »e- kaj meseeih mn-o'iyvnlini' parhinnMit prtr- jnaei. I-'red nami niso Je velika poJiticMia vprašanja, ampak tudi soeijalno \prasa- nje po prevratu še ni zaspalo. l^oj, ki sc bije okoli Varšave, o katerem ni dvom- ljivo, kako .se bo izvojeval, ne bo ostal tudi za nas brez posledic. Kar bo prine- sel dobrega, se ne bn dalo odstraniti glede upliva tudi pri nas: v maisikate- reni.ozirti se bomo morali prcučiti Mi cle- mokratje smo l)ili vedno element, k? smo socialno pravienost smatrali kot glavno zahtevo. Težje bo za ljudi, ki so smatraH potrebnim, da se v Jugoslaviji uvede rc- akeijonarna stner. Demokrati ne smemo biti zaprtih oci napram dogodkom tega značaja, ne smemo pa tudi se iih brez- pogojno bati, ampak sc na nje priprav- ljati in jih sprejeti s hladnokrvnostjo in odločnostjo, da bo narodna posest čim najmanj trpela. Kdino demokrat, ki po- rablja svetovna izkustva, ki spoznava narod in ž njim euti, ki hoee upoštevatl upravieene zahreve širokih mas in temu priinerno urediti svoje javno delo. se bo lahko vživel. Nobono prekueustvo in nt>- bena katastrofa od zimaj nas ne bo ino- gla presenctiti in unieiti, ako bomo na mestu, ako bomo šli s easoni in spreje- mali od novih pokretov to, kar je v njili dobrega. Demokrate nas eaka v prihod- nosti velika naloga. Ako smo se z veli- kim poniževanjem in samozataievanjem z ozirom na reakcjjonarno snier, ki da- nes odlocuje, odločili za udeležbo v cerj- tralni in pokrajinski vl-idi, smo to storilt iz prepričaiija, da se tudi v slueaju, Ce naš upliv ni zagotovljen v isti meri, ka- kor nam gre, ne smemo odreči udeležbl na vladi in sodelovati za razvoj in na- predek države. Kratko zadoščenje, ki ga ima rnasa od opozieije, od kritike. utegr- ne biti za trenutek dobro, prijetno in n- godno, ne odgovarja pa eilju resne stran- ke, ki si hoee zagotoviti trajen upliv v državi. Od majlme udeležbe, ki jo bo imela demokraeija sedaj v obeli vlaclah. bomo šli korak na prej, ko bodo zopet klicali po nas. In da bomo takrat na mestu, da st za tisti trenutek pripravimo, klieem vse demokrate na notranje organizatorieno delo, na delo za priprave za volitve. Pelitične vesti« NOVA VLADA V ÜLOGRADU SE- STAVLJENA. Sporüziiiii Je dosežein, no- va vlada je sesta vljena. V njej ostanejo dozdajne osebe, raznn clveh: ministrstvo za konstituanto prevzame inesto Siojana Protiča radikalec dr. MuŠički, ministr- stvo za notranje zatSeve «nesto Davido- viča dr. Draskovic. Pnkrajliiske viüde se rekonštrniraio takoj. Nar. prcdstavnistvo se sestane po 22. «n., ko se /.\\<^ obC. volitve v Srbiji. V dotnovino povrnil se je 16. im. znani bivši voditelj slov. socijalne cTe- mokraeije ritbin Kristan, ki je bil 6 let v Ameriki. Češkoslovaški minister dr. Beneš o zvezi naše države s Ceskoslovaško. Dr. Benes, eeškoslovaški minister za zuna- njc zadeve, ki se je niudil te dni v Beo- gradu, je izjavil napram beograjskim časnikarjem, da je eeskoslovasko-jugo- slovenska zveza v prvi vrsti namenjena .; izvršitvi mirovnili pogodb, zlasti one z • Madžarsko, ki se ne bo tako Intro zado- voljila z ustvarjenlm stanjem. Zalo mo- ramo ustvariti varne meje, da .Madžarc prepričamo o trajnosti sedajnega stanja. Tudi v notranjosij moranio v medseboj- nem sporazumu resiti mnogo problcinov. Naši narodi morajo zadobiti cut varnosti. Naša zveza ni saino vprašanje dveh ns- rodov. ampak je splošno evropsko vpra- šanje. Olede ruskc-poljskega konfllkta .stoji Ceškoslovnška na staliSCMi popolne nevfralnosfi in bo branila svojo jievtrai- uost do skrajnosti. l:pa, da bo šel v Bn- karešto z enakim uspehom. kakor ga je dosegcl v Beogradu. Vesti, da bi bil jmci eeškoslovaški ministrski predsednik sestanek z italijanskim znnanjim mim- strom, ne odgovarja jo resnici. Italijanski in fraiieoski načrti. Pod iem naskwom i)riobčiijejo praški »Na- rodni Listy« članek, v katcretr; eitamo, da se i italijanski i francosk: oficijeln! krogi bavijo z vprašarijem obnovitve avstro-ogrske monarlnje. Francoski na- ert je na eni strani, zabraniti, da bi se Nem. Avstrija združila z Ncmčijo, rra drugi strani pa. da bi se kroff Avstriie nn.prav/'ila donavska lederacija iz av- strijskih Nerncev, Madžarov. Čehoslo- vakov in ,/ugoslovenov. \- re] kombina- ciji bi prevladal slovanski živelj in bi si Francija ustvarila s takšno novo Avstro- Ogrsko protiutež proti Nemciji in even- tuelno tudi proti Italiji. >e nesramnejši v »svetem egoizmu« je italijanski načrt. Ta hoee obnovitev Avstro-Ogrske z nem- ško-madžarsko nadvlado, scveda brez Trsta in Tridenta. Francozi in Labi naj le delajo raeune brez krCMiiarja! D* Annunzio se zopet oglaša. Te dni je sklical shod, na katerem je izjavil, cia se niora z ozirom na cincaiijc italijanskih vlad r^cka proglasiti sama za samostojno in se pripraviti na boj z vsemi svojhrn sovražniki. Ce se njegovi »zvesti« izne- ' verijo priseffi. zapiis-ti II. sop:., na ohlet- nico noči, ko je odšeUiz Ronkov, Reko na svojem dnnajskem aeroplanu, ki je na potu, in odpotuje v Valono v boj prctl Albancem in Srbom. Srečno pot, Rapa- : gnetta! češkoslovaški zunanii minister dr. j Beneš jc odlikovan z rcdom belega oria i I. razr., naš iioslanik v Prag. Ivan Hri- ; bar pa z redom Sv. Save I. razr. I Proti napadom arnavtsklh tolp na | naše ozemlje, ki se vedno zopet nonav- ! Ijajo. je min. svet v Beogradu sklenil 1 storiti odloene korake v zaScito obmej- : nega prenivalstva In cast drzave. \ Rusko-poljski boj«. Olasom poročil j \7. Varšave so pričeli Poljaki s svojo se1- | veruo armado protiofenzivo, ki se vklji.b težkim pogojem razviia z uspehotn. Vz- lic ljutemu odporn so Poljaki 16. tm. zo- ! pet zasedli Ciecbanow. Rusi se umikajo z mrzlično naglico. Na obrambo VarSa- ve uplivajo ti uspelii zelo ngodno. Pri | Radziminu so poljske ccte cdbile vse j napade. Na mnogili mcstih so Poljaki ' prekoračili obrambne crtc. Tudi na vz- » N O V A L> O Ö A « hodni fronti so pričeli Poljaki s proti- ofenzivo. Zavzeli so Oarvolin in obkolil: sovražnika. Protinapad je zapovedan tu- di nil južni fronti. Bela Kun je tflasom poročila iz iMo- skve došel tja. Kot vojiio tiapoved Rtiüiji sniatra rn- ska sovjetska vlada dejstvo, da je Fran- oija priznala vlado gcnerala Wrangla v južiij Rusiji. Sovjetska vlada jc poslala franeoskemu dclavstvu brezžično brzo- javko, y katcri pravi, da ima ono v rokah usodo vsega svcta. ßolgarskj min. prcdscdnik Stainbu- linski namerava v kratkem potovati v Bukarcšto, ßeograd, Pariz in 1 onclon. V Parizu sc sestane tudi z grškiin min. predsednikom Venizelosom. Angieška poslanska zbornica se jc odgodila do 9. oktobra. IZ KOROTANA. Usoda Celovca v Avstriji. Mestno gospodarstvo v Celoveu kažc za letos 8,177.177 K prirnanjkljaja, ki «a hocejo pokriti dclonia z vijakom pii dokladah ; na pivo, vino in drtige opojne pijaee, do- \ loma pa z najetjem 7-milijonskega poso- i jila. Celovčani počasi uvidevajo, da jili , čaka v Avstriji gospodarska srnrl. I Koroški Plebiscit. Ponovnc poziva- \ mo vse našince, ki imajo glasovalno pm- ; vico, naj javijo svoj naslov Narodnemu , svetu v Velikovcu. Glasovalno pravice» | pa imajo v pasn A brez razlike spola t?- ! sti, ki so bili; 1.1. jau. 1919 stari najmanj , 20 let; 2. ki so na dan t. jan. 1919 stalno | bivali v katerikoli obeini pasa A in 3. ki i pole« teh točk izpolnijo vsaj še enega iz- \ ined sledečih .trcli pogojcv: a) rojenj mo- j rajo biti v pasu A ali b) stalno so morali j bivati v pasu A vsaj od 1. jan. 1912 ali j pa c) ki so v katerokoli občino pasa A ! pristojni. Isti so pogoji za glasovalno pravico v pasu B. Prijavijo naj se pa tudi tisti, ki dvomijo, če imajo glasovalno pravico, in sporoče svoj noslov z naranč*- nimi podafki Narodnemu svetu v Vell- kovcu. I Na Klopinjsküui jezcru priredi Ko- roška zveza ženskih društev dnc 22. ?. m. veliko uarodno veselico. Mariborske novice. V privatna stanovanja so se izselili iz hotela Meran čiani razmejitvene ks- misije v Mariboru. ker bi se bili morali sicer — kakor poroea «Marib. Delavec« — izpostaviti ncvarnosti voine s steni- cami. ; RazniejUvena liomisija v Mariboru bo, kakor poroeajo, delala kakil' 5 mese- cev in sicer najprej večiuoma v Maribo- ru, sole kasneje na lieu mesta. Novo lekarno v Alariboru je otvoril mag. pharm. Ivan Vidmar na Olavneni ^trgu v Mayerjevi hiši pod iinenom >^prl Sv. Arehu«. To jc edina slovcnska lekar- na v Mariboru. Celjske novice. Srbska glasba v Ccliu. üospa Iva Milojevič, konecrtna pevka, absolvcnlka višje glasbene akadeinije v Monakovem in profesorica glasbene sole v Beograd«, je dospela na svoji turneii skozi Slovc- nijo tudi v Celje, kier priredi v torek 24. avg. konccrt v uiestiieta gledališču. Oo- spa Milosevic, ki razpolaga z dovršeno ipevsko tehniko in iina izredno topel Iir- ski sopran, je znana kot globoko muzikal- ni interpret glasbenih stilov konccrtnefca značaja, po eemur je postala siavna. V Celju poje pesmi Griega, Saint-Saensp, R. Straussa. srbske uarodne pesmi, skladbe jugoslovenskili sklaadteljcv: T.a- jovica, Pavčiča, Konjovica, Kosta JV.anoj- lovica in sv.ojega moža/g. Miloja Milo- ¦jeviča, kritika in skladatelja. CI. Milojc- vič je nedavno prišel iz Prancije. kjer je priredil veliko število uspešnili jugoslo- venskili k-oncertov, /.last; v Parizu in Monte Carlu v svrho propagande za na- žo narodno kulturo, ob katcri priliki je imel tudi celo vrsto predavanj o štilu nr,- šega glasbenega nacijonalizma. V Celhi spremlja svojo soprogo tu klavirju. To- pjo priporočamo koncert naših umetnl- kov in sc nadcinino, da bosla šla iz Cel]a z istini uspehom. kakor z drnsih svojili Koncertov med nami v novi dobi, v ko'jo }e priSla svobodna naša Jugoslavija. ^ Vstopnice se dobivajo v trgovini Gorl- čar & LcskovSek in na dan predstave pri blagajni. Na občnein zboru »K.luba naprednih slovenskih akademikov v Celju« üne 15. tin. se jc konstitniral sledcči odbor: RaT- i ko Salmič, trg. akademik, predscdnik ; ! Ludvik Cernej, stud, med., podpredsed- j nik; Miško Hočevar, abiturijent. tajnik; Fcdor Mikič, stud, med., blagajnik; fcr- vin Mejak, abiturijent, knjižničar; Stan- ; ko Modic, stud. chem.A gospodar in arhi- var; Niko Miciak, stud, iur., odborov na- i mestnik; Vladimir Kalan, stud. med. in ¦ Hrago Hočevar, stud, med., prcglednika. i Klub naprednih slovenskili akademl- ; kov v Celju namerava prirediti v CcIJu j poučna prcdavanja. Vse one gg., ki bi bili ; prLpravljeni prcdavati, ljrosimo, da to do i 25. tin. javijo tajniku kluba, tovarišu M. Hocevarju. ¦ Klub naprednih slovenskili akadeim- \ kov v Celju je razposlal te dni po bivSi Slov. Stajcrski nabiruluc pole za knjige in denarne prispevkc. Tern potom prosi odbor cenjene naslovnike, da naberejo »Klubu« posebno mnogo književnih da- lov. Dobrodošle so vsaktei'e kujigc, po- j sebno poljudne vscbine (knjige Slov. Matice, Mohorjeve družbe itd.), bodisi vezanc ali ncvezane. Knjige so določcne za ustanovitev 7. in 8. ljudsko knjižnlce v Slovenskem Korotanu. Treba je, da sedaj, ko se bije v našili scvcrnih posto- jankah najljutcjši boj, žrtvujcmo vse, da rešimo dragoccni biser naše domoviiit! j Naj nas ne osramofe nasprotniki, ki i vkljub obmpnim razmeram, ki vladajo v j njih državi, neumorno deluiejo. da si zo- j pet zasužnijo Korotan! i Obrtniški sestaiiek nocoj 19. tm. oh 8. uri zveeer v restavraciji pri Jos. Zu~ J nier-ju na Glavncm trgu. Pretep v Skofjivasi. V nedcljo 15. t. in. so se v Razgoru stepli fantje. Pri tern I sta bila Franc Javornik in Franc GradiS- i nik s streli iz revolvcrjev težko ranjciia. ; Kden leži doma, cden v bolniSnici. j Aretiran ie bil v noči od torka na sredo v Gaberjih od tamošnjega orožitt- štva Karl Mačck iz Celja, ki je stikal Po kleteh in kradel smetaiio. V neki kleti je hotel vzeti tudi mast,, pa so ga zalotili. Oddan jc v zapore okrajnega sodišča. Za Dijaško kuhinju v Celju je poda- ril g. Josip Zorman iz Slov. IVistricc sin kron. Sokolstv». I. pokrajinski sokolski zlet v Mari- boru. Občinstvo mesta Celja in okolice opozarjamo, da snio denar za vstopnice I na telovadiŠče in za sede/.e na ti ibunali že odposlali. Ker p-i se je te dni prigla- Jiso zopet v.eeje štcvilo, sprejemaino dc- nar naknadno in sicer v četrtek 19. in pctek 20. avg., vsakokrat od 6.-7. ure popoldnc v sejni sobi celjslcega SokoTa (niestna osnovna sola). Na naročila brw denarja se ni mogoCo ozirati. Navcdcna dneva sc bodo izdajale tudi navadnc članske izkaznicc onim, ki jih še niinajo, kakor tudi legitimacije za polovično voZ- njo iz Cclja v Maribor in nazaj. IzkaznT- ca stane 1 K, Icgitimacija v50 vin. Cena vstopnicam je sledcča: stoijšče na telo- vadišču 10 K, sedeži na tribunah pa J*r> 30, 40, 60 in ^0 K. \'stopnic-j frejmema še k, ko denar odnosljemo. ~ Ccljski Sokol. j Za člane v kroju v cetrtck 19. avg. od pol 8. ure zveeer redovne vajc. I. pokrajinski zlet SokoLskega Save- za SHS v Mariboru due 29. avgusta 1920. Naša d'zavna samostojnost in vstajenje I našcga naroda k novemii življeniu ni go- i lo naključjc ali samo uspcii svetovnc | vojne. Moti se sleherni, ki to misli Vse- i ga tega nc bi dosegli nikdar, ako sc ne bi naš narod pripravljal na ta veliki trene^ tek, ako ne bi bilo t'ovrseno ono velikan- sko delo v narodn, ki mil je kazalo pet v veliko in lepšo bodočnost. Vclik kos ic najvažncjše nalogc je izvršilo našc So- kolstvo. Od ustanovitve prvega sokol- skega druStva na jugu pa do dancs jc stalo Sokolstvo na stražj za pravice sver- jega li'aroda. Korakalo je stalno in neprt« mično po trdo zacrtnni poti in se tudi v času najhuiših preganjanj ni ustrašilo, tcmveč se trdo držalo načcl, ki so mil jih stavili njegovi ustwnovitelji. Takoj po prcvatu ie bilo Sokolstvo prvo. ki Jc j odstranilo iz svojc organizacijc vse pic- i menske znake in uresničilo to, po čcirmr j je dolgo let hrcpenelo. Prcd cnim letom | — na Vidov dan — so se /brali zastopni- ki eelokupnega jngoslovan.s\cga Sokoi- stva v Novem Sadu, kjer jc bila nstanov- l ljena enotna sokolslca organizacija za ce- ' lo Jugoslavijo. Tekovn enega leta ie i"- goslovansko Sokolstvo združeno v So- ; ; kolskem Savezu izvršilo reorganizacijo \ I celotne organizacije. Izginila so vsa pie- ! ' menska društva, ustanovile so se novc ' . žiipe, sploh sc je upeljala y celi državi : : popolna enotna organizacija. Jasno je, • i da vsled tcga notranjega organizacijske- ; | ga dela ni bilo rnogoce misliti na velike ! I javne nastope, kjer naj bi se pokazalo ! j uspche notranjega dela. Vzlic ternu Vel!- j ¦ kemu ddu pa Sokolstvo ni poeivalo in ! | nešteti manjši žiipni in dništven; nastopl ; so nam pokazali moc in delo Sokolstva. ¦ Vse svoje zunanjc dolo snio morali oirt». j jiti na manjšc pokrajinske zlete i?i jili \ bodemo morali tudi se drugo leto, ako I hočemo ustvariti organizacijo, ki naj od- ; govarja vsem vclikim zahtevam Sokol- j stva. Med temi delnimi zleti je letos tudi pokrajinski zlet v Maribor dne 29. avtf. 1920. Dolžnost vseh, za katere je ta zlet I obvezen, je, da store vse, kar je v njilio- I vi moči, da se zleta udeležc in da pripo- | morejo k najboljšemu iispeliu. Nobeden | izgovor ne vclja, neniožato in ne.-.oki.v- | sko bi bilo v zadnjem trenutku popuscati | in ne sodelovati. Premotrimo svojc vr- j ste na zletu in dajtno si novega vcsctfft I in novih moči za delo, ki nas čaka letos- ; njo zimo. Zato bratie vsj na krov — Se je čas. —Zletne legiiimaclje so bile raz- poslane vsem /upam. Bratska društvn i naj jih tarn zahtevajo. Ako niste dobHI ! zadostnega stevila, naročitc iiove prave- časno — Vse župe opozarjamo, da pr*- vočasno odpošljejo prijavc udelcžnikov. j Ne odlašajte do zadnjega trenutka. ! Velcnjski odsiik ^ošlanjiskcga Soko- j la in Ciril-Metodova podru/nica vabita I k javni telovadbi ozir. ljudski veselic: j dne 22. tm. ob treh pop. na vrtu r^stav- j racije g. Haka v Velenjn. Na sporcdu jc ; javna telovadba vseh oddelkov Soštanj. ! Sokola in domačega odseka, govor o So- | kolstvu, važnosti družbc Sv. Cirila in j Metoila tcr o Koroški, petje moškega ! zbora »Šaleškcga Zvoua«, tazne druge ! zabave in pies, na večer krasm umctalnl j ogenj. Zveza z vlaki jako ugodna, ker ! vozi večerni vläk iz Velenja proti Celju j še 1c ob 10. uri odtod. Bratje in scstrei i Krepko smo nastavili plug na naši narod- | ni njivi. — Treba jc. da jzorjemo brazclc do konca In vržoino vanje some prepo- roda, narodnc '//avesti in značujnosti. -— i Priditc z lepo udelcžbo podkrepit sniijocl j sc odsek prevažncg.i sokolskoga dnišfVn | v našem kraju pri njegovcin prveni smc- | lem vzletu svobodnemu solncu naprotl! j Sokol v St. Jurjii au juž. žel. priredi | dne 22. avgusta 1920 v proslavo svojc 10-letnice vesclico z javno telovadlse. j Vsi prijatelji društva so vabljeni k obilni : udcležbi. 7'večer posebni vlak iz St. Jin-- | ja v Celje je preskrblien. j SoSt'ani—üushiin. Preko vrha Sv. | Uršule (1696 m), -* lkoder se je odprl kra- i sen razglcd na našo neosvobojeno slo- j vensko Koroško — so zleteli soštanjski ! Sokoli k Sokolskemu zletu v (uištaiii z dne 8. avg. tl., da tudi tarn pripomorejo k okrcipitvi Slovenstva. Res jc sicer Ou- štanj žc v nesporno .iugoslaviji odkazu- ncm ozemlju, vendur se nahaja tik ot) i meji plebiscitnega ozemlja. kjer narodnc ! prireditvc, kakor jc bila omenjena, tudi ! zel'O uspesno ucinkuicjo na prebivalstvo onstran mejc glasovalne cone A, kjer za j scdaj slnčajno ni bilo primernih predpo- gojev za tako prireditev. Pri delovariju za probujo koroških Slovcncev za ple- biscit je itak bistvene važnosti. da se tu- di primerno bodri vsled predvojnih in vojmih razmer narodno zclo potlačeno, izven glasovalnega pasa se nahajajoČe j obmcjno Slovenstvo, ker more lc tvoritl ! povsem probujeno ozadje zanesljivo opo- | ro za uspešno delo med sosednimi glaso- valci. Sokolski izleti v obmejnih krajih, j ki so bili brez izjeme tudi poscčani po j šoštanjskih Sokolih — kakor v Gornjem gradu dne 18. jul tl, v Mozirju dne 20. jun. tl., dalje ustanovitev Sokola v j Šmartncm (Rcčici) ob Paid, ki je kot lz- ; hodišče Gornjesavinjskc dolinc zelo vfil1 | na promctna točka. z dne 24. jiil. tl.. na- j dalje sokolski zlcti v Soštatiiu dne '. sep. ; 1919, v Vclcnju v zvez? s Cin-Mctodovo , prireditvijo z dne 2S. sept. 1910 ter za ' narodno stvar krasno iispcla soko ska ; zleta v Slovcnjgrstdcu z dne 11. jul. 1920 i in na Muti (s koroškim okrožjem mari- borske Sokolskc 7A)])Q.. t. j, sokolskih dri*» i ; gtev v Muti—Vuzenicsl, v Marbcrku, Ou- staniu in Pliberku) z dne 18. jul. tl. tcr j končno mnogobrojno obiskani zlct niari- i borskc Sokolske župc skupno s celjsko ! ! župo v Ouštanju z dne 8. avg. tl. kakor tudi ustanavljanje .lugoslovcnskih AVa- i tic in koroških odborov ob koroški meji - - so deloma vzbudile iz spanja narodno mlaeiie kraje. deloma cvrsto utrdile 2c vzbujenc obmejne narodnc postojanke. Slovenjegraški diletantskj zbor s svojim izbornim orkestrom je izborno podprl slovenjegraški-koroški odbor s prebit- koni iz gledaliskih predstav v Šoštanju, kjer je dne 31. jul. tl. gostoval z izvirno (Dolinarjevo) igro »Cigani-< ter v Smart- nem pri Slovenjgradcu dne I. avg. tl.. do- čim gostuje zopet šoštanjski dilctantski zbor due 14. avg. tl. v Slovcujgradcu in dne 21. avg. tl. v Polzcli, da z dohodki opomorc svojeniii koroSkemu odboru. —. !'e medsebojne narodnc prireditvc, ki prepletajo vse obmcjno ozemlje, učvrsti- jo ono narodno \rez med prebivalci na bivši štajerski meji okoli plebiscitnega ozemlja, ki jc nuizosibno potrebna, da se more upati na uspeh pri plcbiscitneni gla- sovanju na vzhodnem dclu Koroške; oD zapadncm delu pa itak vztrajno in tenic- Ijito delujejo Gorenjska in Ljubljanska ^okolska župa in obmcjni gorenjski Slo- venci sploh. Tako obdano po povsem probujenem Slovcnstvu in s pomočjo razumne gospodarskc poljtike napram ze po naravni legi k ostali Sloveniji gra- vitujoči koroški Sloveniji --¦ zrasc po sklcnjenem glasovanju slovenska Koro- ška z vso ostalo Slovenijo naravnim po- tein v eno telo. --- I. S. Glavna skupscii'sl Saveza v Maribo- ru dne 30. tin. Pozivljamo vse župe,'da javijo pravočasno delegate za skupščim». Vsak delcgat mora imeti legitimacijo ou župe, sicer sc Kt\ ne bode pripoznalo kot dclogata. Za vsakih 500 članov pošljc župa cnega delegata. Iz Jugoslav, dem. ^mk- Zaupna sestanka JDS v Konjjicali in Vitanju, sklicana za 22. tm.. sta odgo- dena. Turistika in sport. Vspored plavalne tcknie \ »Diani« dne 22 avgusta. Tekma j'.1 dostopna Ie članom sportnega kluba >Celje«. Prija- viti se je najpozneje do 20. tm. opoldnc pri načclnvku. plavalne sekcijt. Za vsako točko programa jc potrebno, da se javi- jo vsaj trjjc tckmovalci; v nasprotneni slučaju se točka iz programa črta.Vspu- red: 1. 100 m: naraščaj: poljubni stTl ])luvanja. 2. 100 in: dame: prsno plava- nje. 3. skok: a) naprej na glavo z zale- tom; b) salto naprej z zaletom in c) dv.i poljubna skoka. 4. 100 m. gospodje: hrbt- no plavanje. 5. i50 m. gospedje: prsno plavanje. Za vsako točko jc razpisano častno darilo oziroma diploma. — bport- ni klub. (k) Cakovac—Atlütika Celio 0 : 1. V nedcljo 15. avg. se je vrSila na prostoru celjske Atlctike prijateliska noKornctiw tckma med Varaždinci (in ne Cakovccm, kot na plakatih afiSirano) in celjsko Atle- tiko. Gostom, ki so nastopili z jako vsr- igranim in hitrim moštvom, so se pozna- le šc prcstane štrapace enodnevne in cno_ nočne vožnje. Potck igrc je bil jako oster in živahen. vendar pa v dostojnili mejah. Vrlo disciplinirani Varaždinci so podlegli z 0 : 1 po krivdi pristranskesa sodnik.a g. Finka, ki vi anuliral 2 gola go- stov z motivacijo off-syde pozicije. Ze tekma z Rapidom jc pokazala pristra- nost podsavcznega sodnika g. i;inka. ka- teri ie hotel z različnim zapostavlja- njem zmago onemogociti in zatcgadcti še igro za nekaj minut podaljšal, kar je nevtralno publiko v. nczadovoljstvom na- vdalo Tekma s Hrvati pa je doka/ala višck pristranosti sodnika, kar diskrcdi- tira tudi Ljubljanski noßometni podsa- vez. DNEVNE NOVICE. »Jutro«. Pod tem naslovom pricne v torek 24. tin. v Liublja-ni izhajati poli- tično-gospodarski dnevnik pod glavnim uredništvom poslanca in ministra na -razp. dr. Kramerja, katerega ime samo nam že jamči za dobro kakovost lista. List bo stal mesccno 15 K in bo torej naj- cencjši ljubljanski dnevnik. Pozjvamo vse somišljenike, da postancio narocnl- ki lista! ., Poročil se jc 18. tm. g. Raiko Pirnat, kr. prof, v Ptuju, z gdč. Roziko Fajs ik Teharj. svakinjo v Celju znanega profo- sorja Vodnika. Rilo sreeno! Za župana v Zagrebu jc bll izvoljcn _ " i*JUÜJÜ^UJLä.*j Stran 3. 17. trn. arhitekt Vekoslav llein/l, elan hrvatske zajednice. Vrnitev uropaiiili prcdmctov. Clen 184 sanžcrmenske mirovnc pogodbe ii- gotavlja, da ima Avstrija nam vrniti vse za easa okupacijc Srbijc od tarn odncše- ' ne predmete, ki se še dajo identiiicirat*. V tem smislu se je predlagalo ustanovitt slicn-i urad, kakor v Franciji, ki bo poslo- val n,a Dunajii, da se nam vrncjo vsl predmeti, ki so bili za vojne izvoženi !z Srbijc v Nemško Avsrrijo. Prekrstitev kanalov v Racki. Na pi edlog ministra za poljedelstvo in mini- stra /A\ promet se je prekrstil Franco? kanal v ßacki v kanal kralja Petra in Franc-Jožcfov kanal v kanal prestolo- uaslednika-regonta Aleksandra. Velik kmetski tabor se vrši S. sepc. na Hledu. Kongres iugoslovcnskih dobrovolj- cev za Sloven'ijo, združen z občnim zbo- rom Društva jugoslovenskih dobro volj- ccv za Slovenijo se bo vršil letos dne 8. septembra v Ljubljani. Vspored je dolo- cen takole: Popoldn-*: zadušnice zt padlc dobrovoljee, po zadnsnici vcliko manifcstacijsko zborovanje, popoldne občni zbor »Društva jugoslovenskih do- brovoljccv za $lovenijo<, a zvečer velik komerz z-družen z ljudsko vcselico. Kon- gresa se udeleže vsi slovcnski dobrovol*- ci, kakor tudi vse dobrovolisko organi/.a- cijc Jugoslavijc in zastopniki českoslo- vaskih dobrovoljcev. Uredbo o praviii Hkvidaciji stanja, povzročenega po vojni J. 1911-1920. obiavlia Uradnj list. IJredba vscbuje do- ločbe f) npostavljanju intabuliranih pra- vic, o imieenib spisili pri sodiščili in prc- iskovalnih oblastvih, o izgubljenih ali nničenih listinah, o proclasanju pogrc- Sancev za mrtvc, o rojstvu. krstili in smrti, porokah in razporokali, o pravnih poslih iz časa vojue, 0 pravinh posüh, sklenienih pred vojno, 0 posesti. o fidej- kornisn, o vstevanjn kazni obsojcnim vo- jaškim zavezanccm. o ncplačanih vlogaii za nradniški pokojninskj fond, o posto- panju in doknzili, o zakonodajnüi poobla- stilih. Dvoživke bi se radi igrali naši kie- rikalni učitelji. Ustanovili so si svojo klerikalno učiteljsko organizacijo, poles tega bi pa še vediio radi bili elani nad- strnnikarskih učiteljskih okra.inih organi- zacij. Čcmn neki? Ali se jim njiliova k'e- rikalna organizacija vseeno zdi prcsla- botno dete:— ali pa hočejo igrati v okr. neiteliskih organizacijah klerikalne špi- celjiie?! Ali naj bodo samo v enotni uCi- teljski organizaciji ali pa samo v Slom- skarski — v obeh pa ne bodo! Z našim innen]eni, da klerikalni uei- telji, ki so v Slomškovi zvezi. ne morejo biti obenem čiani okrajnih učiteliskih drtišfcv, se strinja tudi Ijubljauski kleri- kalni »Slovenec«. . avg. notico '-Slomškova zvcza«!') PravJlnik /,a nčiteJjske izpitc. Kakov | javljajo iz Beograda je iniuistrstvo pro- svetc izdalo pravilnik za izpilo tičiteljcv. Po istem bodo zamogli sedaj oni ueitelji, kojim dosedaj to ni bilo mogočc, položiti svoje izpite tekom meseea decembra tl. Zborovanje svobotlomiselncRa dl- iaštva v Mariboru. .luj;'. napred. akad. društvo »Jadran« v Ljubljani razpošilja sledcči oklic: Tovartsi, tovarišice! Bliža se tremitek, ko bo naš »Sokol« prvič v svobodni državi nastopil na meji, da po- kaže silno moč ideje, ki Ka ie vodila po težki poti do vstajenja. 7ävo čutimo tudi mi akademiki potrebo, da se sesta- uciTio in poKovorimo o streniljeniih, ^[ nas vodijo po poti bratstva, cnakosti in svobode. Ideja, ki nas je privabila do skupne^a dela, nai nas v Mariboru zdni- ži še tesneie in naj v nas utrdi volio in moč do neustrašenega in požrtvovalne- Ka dela za juROslovanski narod. Nasa volja mora premajjati vse ovire, naš duh inora dvijjniti Ijudstvo do najvišje stop- nie izobrazboi, kajti še le takrat bo lahko gledal napreden dilak ponosno In brez bojazni v svoje ncprijatelje, ko jim bo dokazal, da je ni moei, ki bi moffla zabra- niti pot pravemu spoznanjn resnice in pravice. Bratje in scstre! Naj blatiio na- §c stremljcnjc in hotenje kakor iim dra- go. mi stojinw vzvišeni nad vsako sum- njo, naš odgovor jim bodo ne besede. ampak vedno le Jcianja. Ni §c dolgo, kar so nas napadli kot svobodomiselne bo- jazljivce. pokažimo Jitn, da smo preveč rcsnkoljubrij in preponosni. da bi se spxi- i^čaii v zahrbtnc napade z njimi in, da bi jim odffovarjali v easopisih. Fno pa naj stoji zapisano visoko na našcm praporu: Bratstvo in Ijubczen vsernf ki delujejo za celokupno in nedeijivo domovino, snirtno sovraštvo in brezobziren boj pa iijenini sovražnikoin in ruzdiralcem. Naše inc- je se tresejo, naše Ijudstvo trepeoe vsled 1 popustljivosti merodajnih faktorjev, mi napredna mladina pa stiskamo zobc in , 1 trpimo nečuveno ob pogledu na kosanje ; velikcga dela, ki je plod krvi in požrtvo- valnosti najveejetfa dela omladine. Nai- 1 lepša prilika, da damo duška svojemu hotenju in čuvstvovanju, se nam nudi te 1 dni v Mariboru! Odzovitc se vsi in vse ; : našemu klicii. prijavitc itnena svojemu kuUiiino-političnemu društvu ali pa di- : ; rektno na: Jug. napred. akad. dr. »Ja- ', ¦ dran« v L.Wibljani, Narodni dorn 1. V Ma- • riiboru bomo imeli vsi svobodomisclni I dijaki (akademiki in srednješolci) skupno : ; zborovanje. Oelegati sredniešolcev na '. : kongrcsu v Varaždinu sc ga udeležc '. ; korporativno. Za stanovanje in hrano, \ | kakor tudi za polovieno vožnjo bo po- ; skrbljeno. Na svidenie! Zdravo! —^ Za ; ; odbor: Predsednik: Slane Rape, phil. m. : : p.; tajnik: Bogo TepJy, phil. m. p. Inženfrska podčastnlška sola v Zagrebu se otvori 1. okt. in se bodo sprejemale vanjo'j^ojenci iz prebivalstva in iz kadra, in sicer iz prebivalstva državljani SHS od 16 do 22 let stari z najmanj 2 razredi gimnazije ali realke (v skrajnem slučsju s 4 rozrcdi osnovne Sole), dobre.G;a vedenja, nekaznovani, neoženjeni. Prvenstvo imajo kandidati z viSjiini Solami. Za vse pogoje treba priloZiti dokumente. \?. ksdra bodo sprejeti oni. ki so dnvršili reknitsko Solo, so od komande pr-poročeni kot dobri vojfiki. nekcoinovani, zdovršenimi 4 razredi osnovne sole, neoženjeni. Kandidati iz prtbivalstva naj svoje- ročno napisano proSnje odda';o oscbno ali pošljejo po |)0§ti naikasneje do 20. sept. tl. n a t e I n i k it i n I e n i r i j e IV. arm. ohlasti v Zagrebu. V pro.^nji mora biti izjava. da pristaia na pogoje. prodpisane z uredbo o pod- častniAkih Soloh. Kyndidati iz kadra sporo<*e svoje prošnje obenem z od- dajo dokumentov pri xasiiSnnju pri svoji komandi. Vsi prijavlieni kandidati se^.iorajo 25. vept. tl ob 8. uri zjutr?jj radi zdravniškega pregleda in izbora osebno javiti komiinJc-intu Sole v Za- grebu. Sprejeto kandidate komandant Sole obdrži, ostalim pa vrno prošnjo in dokutriönta in jim da brozplačni vozni listek zu vrnitev v kraje, odkoder so pri§li. — Pisarna inženirske pod- častnKke sole St. 517. | Petrovče. Pri gostilničarju Janžeko- j j vieti je neznan tat v soboto J 4. tin. zv>j- | čer zlezcl skozi okno v sobo in odnosel j I blagajno s 25.000 K. O tatu 5e ni sledu. ! Go.mUsko. Tukajsnjc prostovolino ; gasilno društvo prircdi 22. avgusta veli- I ko vrtno ljudsko vcselico. Spored1. ob 4. i uri popoldne sprcjem bratskih društev, j i pot em igra «Poštna skrivnost«. Pevsko i društv-o iz St. Ruperta pa bode zapelo j prav mnogo lepih in zanimivih pcsrnl. -- I Pri prosti zabavi bode svirala dobro znn- na paška godba. '"iostom sc bodo v ličnili paviljonih nudila raznovrstnn jedila m j piiaca. — Ta dan bode imela Oasilska zupa žalska svoj izredni obeni zbor na Goniiiskem, ki bode zborovala cb 3. tin popoldne. Vabimo vse, da prihititc ta dan v našo sredino, da se po^tenim p?r- tom pošteno razvcseiimo. — Odbor. (ki Iz Ksaverija nam piše g. nadučitelj Jos. Terčak, da ga v »Domovini< St. 87 z dnc 9. avg. načelstvo požarnc brambc na Ljubncm napada kot piscji dopisa v »Novi Dobi« v St. 91. K tenm imamo iz- javiti le, da g. Jos. ^creak ni niti dop!s- nik niti ni oddalcč v zvezi z dopisom v »Novi Oobi«. Slov. Bistrica. (V obrambo.) Ker ! sem prepričan, da siavno urcdništvo nl- ni3 namena, delati komu krivico in mu kratiti dobro iine, se obraCam do Vas z | nljudno prošnjo. da blagovoliie na dopte j iz Maribora, objavljen v St. 97 Vases* j ceni. lista nod naslovom »Dn\ga plat | zvona«, v katcrem se naliaja tudi prt- | liomba, da sem bil jaz ba.ic vpisan pri okra.inem glavarstvu kot »Nemec«, ob]a- viti nastopno: Leta 1917 so bile aprovi- j zacijske razmere v slovcnjcbistriSkcm o- j kraju tako razorane, da ie bilo okrajno glavarstvo v Mariboru primorano, posc- ei s krepko roko vmes in ustanoviti tam- kaj v lastni režiji uradno razdcljevalnico živil. Med raznimj kompetcnti za vodjo tega urada je padla odlocitev meni v prl- . log, dasiravno je bilo tedajnemu prehra- ! njevalnemu referentu, Nemcu dr. Kram- j niei-ju znano, da sem Sloveuec. — Dr. ' Krammer se ie ob priliki inojega spreje- j ma v službo celo izrazil. da okolnost, da ' sem Slovenec, ue tvori nobenc ovire, ! ker mora vodja takega urada itak popoT- { noina obvladati slovenski jezik. 0 tem j razgov.oru imam tudi price ua razpoVa- ; ganje. Da me je pa okrajno glavarsivw ' smatralo in imelo baje celo vpisanega ! kot Nemca, to mi je bilo doslej popolno- j •ma neznano in sem to zvedcl še le sedaj. po treh letih. Končno se glede svojega narodncga prepričanja z inirno vcstl« ! lahko sklicujem na naše zavedne Slove- njebistričane, ki me dovolj dobro poznrt- jo in me vedo tudi pravilno ocenjevati v tem poglcdu. Zato pa morarn domne- vati, da sloni v dopisu št. 97 navedena označba moje osebe na pomanjkljivih ali | netočnih informacijah. — Josip Zorman. (K tcmu samo pripominjiimo, da je vsc- boval dotični dopis izkljucno pojasnila, poslana nam od okr. glayarja g. dr. Lajn- i šiča. Op. ur.) I Sv. Venčesl na Pohorui. Tu je umrl v ncdcljo 15. tm. župnik g. Pankrac Ore- I gore, znan tudi kot pisatelj povesti. Sv. Florjan pri Rogaten. Tu jc v no- či od 16. na 17. tin. umrl poscstnik in tl'- ! govec g. Anton Stefancioza, star 70 let, ! ;.adet od kapi. Pogreb je danes ob pol li. uri. Pokojnik je bil zaveden narodnjak, ki je vse svoje otroke vzgojil v odlicnc narodne delavce. Bil jc tudi neomahljiv napreden niož, ki ga ni uslrašila nobena grožnja. Blag mu spomin, njegovi rodbl- ni pa iskreno sozalje! Ormož^ Naniesto odstopivšega gc- renta dr. F. Lušiča jc imenovan j.rerep- tom živinozdravnik .1. Serbec. Ormož. Koroški odbor v Ormozu priredi v nedeljo, dnc 21. avgusta tl. vell- ko ljudsko vesclico v mestni grabi. Na razporedu je godba, petje, prosta zabava in icer: srečolov, žaljiva po^ta, polžova dirka in pies. Začetek po veeernicah. -- Vstopnina 2 K. Ker je čisti dobieck nairw- njen za koroški plebiscit, vabi na obiliw udcležbo — odbor. TRGOWNA, OBRT IN NA- ROPNO G08PODARSTVO. Preiiiovaiije gove.ie živiiie in ovc v S/oveniji v Ictu 1920. Lctošnjc Icto se vi- šijo v Slovcniji redna ogledovanja in prcmovanja govejc živine v sledečih kra- jih: 13. septcm. ob 9. uri v Kozjem (po- murska in muriška pasma) za okraj Kozje; 14. septembra ob 9. uri v Smarju pri Jelšah (pomurska pasma) za okraj Šmarje in občiuo Lt. .hir ob jnž. zel.; Iff. septembra ob 9. uri vKonjicah «pomur- ska in marijadvorska pasma) za okra] Koniicc; 18. septembra ob 9. uri v Št. Le- nartu v Slov. gor. «'marijadvorska pas- ma) za okraj Št. Lenart; "20. seplcmbra ob 9. uri v Crcnsovcih (simodolska pdS- ma) za okraj Dol. I endava; 21 septerrr- 6ra ob 9. uri v Murski Soboti (simo- dolska pasma) za okraj Murska Sobota; 24. septembra ob 9. uri v Kamniku (pinc- gavska pasma) zn okraj Kamnik: 2b. septembra ob 9. uri v Podsmreki (simo- dolska pasma) za Ljubljano; 27. septem- bra ob 9. uri v Murski Soboti (simo- nična) za Novomesto. 2S. septembra ob 11. uri v Zagradcu (siva in pšcnična) "za okraj Žuženbcrk: 4. oktobra ob 9. uri pri Sv. Frančišku Ksav. (marijadvorska pasma) za okraj Gornjigrad; b. oktobra ob 9. uri v Slovcnjgradcu imarijadvoj- ska pasma) za okraj Slovenjgradec; 7. oktobra ob 9. uri v Plibcrku (marija- ! dvorska pasma) za okraj Pliberk: 8. o1\r. i ob 9. uri v 2cl. Kaplji (marijadvorska pa- sma) za okraj 2e\ Kaplja: 1«. oktobra ob 11. uri v Svctnivasi (ecljanska pas- ma) za okraj Borovlje, 12. oktobra ob 9. uri v St. Jakobu v R. ^beljanska pasma? za okraj B,orovlje; 13. oktobra ob )1. uri v Bohinju (bohinjsko-pincg. pasma) za okraj Radovljica; 14. oktobra ob '). iiri v Lcscah (pincgavska pasma) za okraj Ra- dovljica. K premovanju sc bodo pripn- stilc sledeče živali: I. plemenski biki; IT. plemenske krave; W. plcmcnska mlada j živina (telice in bikci) nad eniin ietonrr. j Zivinorejci iz pristojnega sodnega okrnja i naj ob zgoraj navedenih dnch in kraiih priženejo svojo zivmo, dobro osnaženrt I in z živinskimi potnimi listi cno uro pred | začetkotti prcmovanja na razstavne pro- store, kjer sc bo takoj po sknpinah (kra- ve, bikci, mlada živina) razvrstila Vsa- ka skupina dobi zaporedn: številke in prične s številko ena. Številke se morajo razločno in vidno, najbolje s pripravnl- mi tablicami, označiti. Ob določenem Ca- su prične presojevalna komisija s prcso- janjem živine. Po dokončanem presoja- nju se vrši zborovanje zivinorejeev, pri katerem bo živinorejski strokovnjak go- voril o uspehu premovanja, opozaijal na dobre in slabc lastnosti živine tcr rm na- daljno rejsko delo v okraju. Po zborova- nju razdelitev daril. Pred konOano raz- delitvijo daril se razstavljene živali nc smejo odgnati iz odkazanega prostora. Lastniki obdarovanih živali se morajrrz zavcznim pismoni zavezati, da bodo cTf- žali obdarovanc bike šc najmanj eno le- to, krave in mlado živino pa najmanje dve lcti za pi erne. Vsaki nremovani živa- li vžge komisija v levi rog posebno zna- mejne (P). Obenem s premovanjem se vr§i v Šmarju pri Jelšah plemenski sejm za odvisne mlade plemenske bike pomur- ske pasmc, pri Sv. FrančiSku Ksavcriju pa za mjade. plemenske bike mariadvor- ske pasmc. Okraii, ki trpe pomanjkanje na dobrih bikih teh pasem, si ob tej prili- ki lahko istc nabavijo. Razvcn tega se ob priliki govejega premovanja vrši prc- movanje plemenskih ovnov in ovc v sf«»- dečih krajih: Sv. Frančišek Ksavcrij, Pli- berk in Zclczna Kaplja. — PoverjeniStvo za kmetijstvo v Ljubljani. »Trgcvski list«. Pod tern naslovom je pričel v Ljubljani izhajatj tednik, kj ima nalogo zastopati trgovske in sploS- ne narodno-gospodarskc interese. Obrtna razstava v Zagrebu. 18. avg. sc otvori v Zagrebu »Obrtna razstava Hrvatskcga radišc<, ki traja do 3. sep- tcmbria.. Namen razstave je pokazatt domačcmu in tujemu svetu stopnjo. nä kateri se nahaja danes naša obn. dalje posvedočiti sedajno stanje na§e industri- je, trgovine, novčarstva, ^olstva, liigijc- ne, zdravilišč, letovišč in privodnili kra- sot Jugoslavije. Razstava bo obscgala razun tega tudi poljedclstvo, vrtnarstvo. vinogradnistvo, sadjercjo, pomorstvo. umctnost, sport itd. Povodom razstave bo »Hrvatski radiša« prircjal auketc in prcdavanja v raznih aktuelnih vpraSa- njih, vprizorili se bodo koncerti pevskih društcv, narodni plesi, tekme športnili društev za prvenstva in nagrade. Opc- tovano pozivljemo siovensko javnost. (3a posveti tej razstavi svojo pozornost In sc je udelcži v čim večjem številu. Juž*- nct železnica je dovolila udeležencm laz- stave polovično vožnjo od 15. avgusra do 3. septembra. Doticne izkaznice sc dobijo pri podpisanem druStvu in se naj takoj zahtevajo. — Občcsloveiisko obrt- no društvo v CeSju. Najdišče azbcsta. Irteresente opo- zarjamo, da se je odkrilo v Kotroži, ob- eina Stragarska v okraju Arandjelovac najdišče azbesta, ki jc občinska last. Letošnja žetov. Beograjski presbiro javlja uradno: Ministrstvo za poljedel- stvo in vode priobeuie: Poliedelski za- vod v Rimu naznanja na podlagi zbranih podatkov, da cenijo severne države Že- tev pSenice na 220 milijonov tovorov. a žetev rži na 221 milijonov tovorov. V Kanadi kaže žctev vrlo dobro. Pasi jc v gotovih krajih primanjkovalo dežja, ce- nijo, da bodo naželi 82 milijonov tovorov pšenicc. V Sevcrni Afriki (Algir, F.gipet, Maroko, Tunis) bo znašala žetev pšcnTcc 17 mil'3'onov tovorov. Za ostale drzavc še ni podatkov. Vc se. da bo žetev p5e- nice v Ncmčiji, Bclgiji, CeškoslovaškT, Franciji, Luksemburški, Nizozcmski, Švedski in Jugoslaviji dobra, a na Angle- Skem. v Skotski .Finski in Svedski sred- nja. Dobre žctve rži pričakujcjo v Belgt- ji, Ltiksemburški, Nizozemski, Švedski in Jugoslaviji, a srednjc v Ncmčiji, Finski in Ceškoslovaski. V žitncm pasu Avstrs* lijc je bilo mnogo cležja. V anglcški Indiji junijska zetcv'ni bila povoüna ter jc za- časno prepovedan izvoz pšenice. 2iva- hen je izvoz iz Argentinije. Zagreb, 17. avg. Dev:^e: Berlin 190-0, Italiia 470-474. London'MÖ-iH?, New York 0-92, Praccn 157-159, Svicn 1520--1550. Valnte: Dolarji 9'.50, avstriisko krone 40— 40.50. carski rublji 133—1^4, n?.r>o!eondor i 340-345, nemSkr« marke 197—200, remunski leji 195 1Q7( iffiljnnskc. lire 460-470, turSke , lire v zb»tu 390 400, anpl'^ki funti 330— 345, čeSkosiovnSke krone 156—165. Curlb, 17. avgusta. Rerun 12*85 New York 601, Pnnz 43 55. Prag.i 10.60, Beotfrad 0, Zagreb 6.60 BudimpcSta 3, Dunnj 3, avstrlj- i ske kron^ 3.10. Praea, 17. avg. Devize: Ben^md ?01, , Dunaj 21, Zagreb 64.50; value: din?rjj 257, avst. krone ?A. StranjL _ »NOVA DOBAi Žtev. 99, Reeg?s4ir*ov. kreditna in st&vbena zadrugiftKom.zav. $****! iih "LflSTNI POM*' Sprejema tu*a??Slne vioge in jeh obpe&tuje po if ^M Ol ^ 401 ^štsri od «to ^^^ |O^ 156-44 Edlnn slovenska specijalna i trgtfvina. z barvami In Jaki. ! Agesstura In komf« sifsko podjelie. Iv. Verlež ¦ Celje 447 ! 56—43 NLLB?Odm! clOMOL Trgovina z lesom In drvnii na drobno in debelo. Kupuje jamski in ostuli les po najvišjih dnevnlh cenah. bazne vests. Kot vohuna zaprll so v Sarajevu p.o- licijskega inšpcktorja Bcla, čegar sina so prijeli ncdavno v Subotici, ko ie hotel prenesti zaupno pismo svojega očeta acl- miralu Horthyju. I.epc ljudi imamo v službi! 500 židovskih rodbin sc je /. Lloydo- vim paniikom »Corinthia« odpeljalo v ¦Palestino. 2al ne iz Jugoskivije, ampak iz — Qalicijc. Sniodnišnica zletela v zrak,. V Mren- c\ na Italijanskem so delavci 12. tm. Iz- praznjevali 8.7 cent, granatnc patrone, ki jih je bilo tarn k'rog 200.000. Neki de~ lavec, misleč, da je stresel ves smodnik iz patrone, je vrgel patrono na kup k drugim. V patroni pa je šc bil smodnik, -S>19 OUSEI^S OS 3]TpD|S III 13{üSZA 3f 3S 1&\ plozije. Granate so freale na vse strani. Ker se smodnišnica nahaja sredi mod zl- daniilii hišami, jc bilo poškodovanih vc- liko poslopij, mnogo jc pa tudi človeških žrtcv. Mrtvih so naSli doslei 8 oscb, ra- njenih nad 150. Nesreča na /eleznici. One 14. t m.sta trčila na postaji v Vccjljavicah 2 lokonio- tivi. Osobje ene lokomotivc je spalo — Vslcd sunka se je jela pomikati ena To- koinotiva nazaj ter treila ob antantnl vlak, ki ie vozil francosko vojaštvo na Poljsko; pri teni je bil en trancoski vo- jak ubit, scdem drugih je zadobilo tcžke poškodbe. Mlnlstrski svt In z^eza s ČeSko- slovaško. Beograd, 17. avg\ Sinoči je bila seja min. sveta; dr. Vesnič je poročal o razgovorih z dr. Benešem, zunanjim mi- nistrorn češkoslovaške države, in o re- zultatu razgovorov, o zvezi nie^i Češko- slovaSko in Jugoslavijo. Min. svet je vzel poročilo naznanje in odobril zvezo. Stranke podpisale protokol spora- zuma. Beograd, 17. avg. Danes ob 11 "30 uri so podpisali zapisnik sporazuma predstavniki vseh strank v vladi. Jugoslavia sporoči ententl nevtral- nost napram Rusiji. Beograd, 17. avg. „Tribuna" po- roča; Ker je iziavila ČeSkoslovaška, da ostane nevtralna v rusko — poljskem sporu, ie tudi naša vlada ententi od- govorila v istcin smislu. Mnenjc Jugo- venov je, da sr naj neprijateljski od- nošaii med Rusi in Poljak' uravnajo in sklene mir in naj vse Slovanstvo služi ideji mini in civilizacije. NovJ aloanskl vpadi v naše ozemlje. Beograd, 17. avpc, Organizirane albanske čete so pri Debri vpadle v naše ozemlie. N?.r.e čete so so umaknile do strategične črtc, prebivalstvo je zbe- žalo in pričakuje, da vržejo naše čete Albance čez meje. Občinske volitve v 4 obmejnih okrajih so odložene. Švicarji žele trgovsko pogodbo z Jugoslavijo. Beograd, 17. avg. Semkaj so došTi švicarski delegati radi pogajanj o trgovniskt pogodbi med Švico in Ju- goslavijo. Llsfs^ica ureäiK^§tva. Prostovoljno gasiluo Hruštvo, Go«ovl;C3 Požljite 8 K (lahko tudi v znam« kah!) za časnikarske kclke! — Kovaški premog 1125| 2-1 se dobi pri Brezovniku, Vojnik. 3 ledne stara zdrava deUltca se odda proti dobr: plači v veslno OSkrbo. Kje, se poizve Na okopih St. 9, 3. nadstropje. (Šolska ulica.) Iščs se raznašalec a*i raznašalka za dfi?evnik „JUTRO". Ogiasi se naj v uredništvu »Nove Dobe«. Maks v Celjy se priporoča za točno in so- lidno izvršitev oblek za go- spode. M 29 ^ V gostilni Pri moss u se toil prisltio l)uto« mersko Saalo^lio In bl« xel|sko vino, vsakt dan sveza plvo. Vsak čas iopla kuSitnJa. ~ Spregxtiejo sc tudi abo- neutft. Se priporoča LJ_ flna Mikuš oroož. Matek s^ p M1ŠL podgane, Bfe- nlce In SčurKi __________ter ves snrčes mora poginiti, >!e se vporabljajo moja preiz- kuSerio najboljfia In povsod hvaljejia sredstva, kakor: Za poljske mtši 10 K, zu podgane in mUl 10 K, Siurke 10 K, posebno močna vrsta 20 K, posebno močna tinktura zastenice 10 K, uuivcvalcc moljcv 10 K, prašek proti iT;rče3orn 6 in 12 K, tinktura proti uSem pri ljudeb 5 in 10 K, mazilo za uši pri ži- vini 6 in 10 K, prašek za uš! v obleki in perilu 6 in 10 K, tluktura proti mrčesu iia sadju in aelenjadi (uničcvalec raytlin) 10 K, prase!: proti rnravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. Poäilja po povzetju Zavod za eUsposri ulica 3, 465 1-7 Najboljia hrana v private* hu^.inji Ozka ulica Stev. 3. Piijave dnevno opoldan. 1119 2-1 Mlad inteligent. železnioar žeii 7. enako gospodično, od 17—20 let staro, znanja. Cenj. dopise če mogoče s sliko na upravništvo pod ^Resno«' 1122 1 Otročji Vozi^H skoraj nov se proda v trgovini Kocuvan na Glavnem trgu v.Celju. 1118 Objekt zq ndusTrijsKo podjetje pripraven, z vodno silo ali elektriko najmanj 20 H. P., nedaleČ od železnice se »see« Lastnik se event, soudeleži. Ponudbe z-naiančnim opisom na upravo 1117 listn ped „Tovarna". 2—1 to I i—i. Opozarja se dotičnega, kateri je našel nahrbt- nik s svoto črez 1500 K, da ga takoj odda pri policiji; to je bilo skoz Can- karjevo ulico do gostilne Zeleni trav- nik. Ker je dotična oseba dobro znana, se bo torej ludi imela pri sodniji za zagovarjati, ako ga takoj ne odda. tistemu, kateri mi preskrbi dobro idofo pekarijo v naiem v kakem promctnem kraju ali v večji sari, tudi v mestu ali trgu. Naslov v 1120 upravništvo. 2—1 Na prodaj so 3 vile od 100 000 K naprej, lepi grad srednje velikosti, 5 oralov lepega po- sestva, poslopje fundus v Rogaški Sla- tini in druga posestva pri .Rodna Gruda' poslovodj.-\ Karol Breznik Celje, Dol- 1116 gopolje štev. 3. 2-1 Hiša z vrtom v Gaberjih pri Celju se proda. Več se izve v gostilni pri Grozdu. 1122 priporočava slavnemu občinstvu najtopleje in si bova prizadevala, da bo vsakdo dobro postrežen z najboljšim pristnim vinom, vedno svežim pivom in okusno prirejenimi gorkimi ali mrzlimi jedili. Na razpolago so vsi slov. časopisi, igralne karte, šah-igra in izvrstna kava. Zg seje in zborovanja so lokali zelo l^jat^Al in PpnPJi X^frYC 1082-6 pripravni. Se priporočata IX«* ^* ll» * K>\J\,O> k Ut. Antikvarične knjige kupujo knjigama 883 -i Groričar & Leskovšek v Celju. 20 Set stara deklicu, zmožna šivanja, želi dobiti posla črez dan v hišali. Dobro došla tudi popravila starih oblclc ter pe- rila. Cenj. ponudbe na upravn. pod ,Šivilja'. 2-2 Gospodirna išče snažno sobo event, s hrano s 1. sept. Ponudbe pod ,.Solidnu" na upravništvo. 1112 3—2 . pošteno in zanesljivo, katera zna | kuhati ter nekoiiko poljska dela opravljali, se takoj sprojme proti dobremu pl?.či!u. Naslov se izve v upravniStvu , Nove Dobe" 1004 3-3 iQliiui^FsiiO delositico event, s hlevom (Stalo), tudi lahko s stanovanjem ozir. se kupi. Lastnik delavnice je tudi lahko družabnik. Ponudbe na upravniStvo Nove Dobe. 1091 10-4 Poxor! too-70 Posos»! niifQdii in iitflci! V zalogi se nahaja ŽeleZIlI ictK za sodno obroče po zelo ugodni ceni. Ako si jih želite ponarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. tapetnih, Gabsrjc stranshn cestQ 0(1 Hint). Izvršuje vsa v to stroko spa- dajoča dobra dela. Postrežba točna. — Večkrat tapetniška 1057 mobilija v zalogi. 10-7 B------------------------.....-------------------"^"^ 1 Slavbeno m gafian- M | ter jsko Rlepar^tvo m ™ Ant, Jpitft uasl. ^ ---------Celle--------- 26 ^tralla «>©lra r.esta & naoprotl „Bolo«a vola<- 56 i to Prevtema vna v slrobo ¦f>ad&}ota « ^ del», IivfsHev loCua lu Aoltdna, ^j in i49ps;t:rtüäko i^dtelke ima v äolbli Mapija BauipgBPtscF 156-133 Gosposslk^ uStca 25. Naročila se ixvrsujejo točno in soüöno. F. Koštomoj fciLMß Preäernova wllca. — %>os«režtoa Izvrstna. Za abonente ceneje. 782 25-24 Prua južnoStoj. yinarsfca zodruga priporoča svoja nnjboljSa doirsača Štajerska pristna vina na de&eSo in v buteljkah. J>72_26—11~| i^Podružnicai Ljubljanske kredifne banfce v Celfu QENTRALA V LJUBL-JAlfll Podpužnice | Pelniftka glawnica 80,000.000 kronT] ftegorvni fondi nod 15,000.000 krcn.J v Sgtlitu, Trsfu, Särajevu, Goe i©i, Wlariboru, Borovßjah tep ekspozitu a w Pluju» SpreSema Vloge na knjižice Jn teRoči JKS5 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, raenn proti ugoänem« obrestovani«. »*** valut «n dovoijuje vsafeovrslöe kredite. • _____296 -17 _______¦__________________ ___^„^^M