{

Leto XXHI., št« 7}
Ljubljana, četrtek t aprila Hfl-XX!
Cena cent« 80
Cpravoištvo: L)ubljana, Pucanjjev« nlka 5.
Teleton k. 31-22. 31-23. 31-24
hiseratni oddelek: Ljubljana. Pucanijere bH* ca 5 — Telefon h. 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubliansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione PubblicitS Italiana S. A. MTLANO
Isfcsjs ritk dti
Naročnina znaia m e • e l n o Lit 18.-rfcljučno • »PionedclMUm fi-ttooM Lir 36.90.
foaedeljka «
Uredoi i tTO: Poocinijrva ulica iter. 9. ker. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi »e ne ?t«f tjo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub-
Midt* di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO
Tmmm resistenza In Tunisla
10 velivoli nemici distmtti dalla caccia italo-germanlca e dafle artžglierie ccntraeree
II Quartier Generale tlelle Forze Armate comunica in data di 31 maržo 1943-XX1 il seguente bollettino di guerra n. 1040:
In nemieo ha mantenuto ieri )a sna pres-sione sni fronte tunisino sferramlo nuovi vioienti attaeehi ai quali le truppe dell'Asse hanno opposto in stretta collahorazione con l'arma aorea, tenace resistenza.
Una formazione di nostri cacciatori, al
comando del Capitano Tonioli Giorgio da Roma affrontava un poderoso gruppo di caccia avversari e ne abbatteva quattro.
Altri sei velivoli nemici venivano distrutti daile artiglierie controaeree e dalla caccia italo-germanica.
Apparecchi americani hanno sganciato alcune bombe e sparato raffiche di mitra-giiatrice su Crotone (Catanzaro) eansando un mor t o e cinquc feriti.
Trflovratm odpor v Tuafssi
1® sGvr&žsiff? letsl %m.l£emh ©d i tali Jansko^nemšldh lovcev
m protiletalskega topništva
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil
je objavil 31. marca naslednje 1040. vojno poročilo:
Sovražnik je včeraj nadaljeval svoj pritisk i ki tuniškem bojišču in izvršil nove silovite napade, proti katerim so se četa Osi v tesnem sodelovanju z Letalstvom trdovratno upirale.
Oddelek naših lovcev pod poveljstvom kapitana Ton olija Giorgia iz Kima se je spopadel z močno skupino sevražnih lovcev in jšh štiri sestrciil.
Nadaljnjih šest sovražnih letal so uničili ital;Jansko-nemški lovci in protiletalsko topništvo.
Ameriška letala so odvrgla nekaj b:mb in izstrelila nekaj strelov iz strojnic na Crotone (Catanzaro) ter pri tem povzročila eno smrtno žrtev in pet oseb ranici.
Kardinal Sehuster © dviSza©s|ski mm& Italije
aiilani 30. marca. s. Nadškof kardinal Schuster je svoje vernike opozoril, naj se čuvajo brezbožtva in omenil, da Italija tudi politično ne potrebuje izposojevanja vere in socialne ureditve od drugih narodov in drugih civilizacij. Naša očetovska dolžnost je, da našim sinovom jasno povemo, da ima Italija sama toliko bogatih tradicij in toliko življenja, cla je lahko učiteljica omike drugim narodom.
Inozemski tole o odporu italijanskega naroda
Berlin, 31. marca. s. Ped naslovom »Borbeni duh Italije« objavlja rimski poročevalec lista »Volkischer Beobachter« članek, v katerem poveličuje vojaške kreposti italijanskega vojaka in duha požrtvovalnosti naroda, ki je navzlic hudim žrtvam, ki jih zahtevajo od njega vojna, zlasti pa barbarski in teroristični napadi britanskega letalstva, daleč od tega, da b; kazal znake utrujenosti, o katerih toliko govori v svojih brezpomembnih namigovanjih sovražna propaganda. Nasprotno, italijanski narod dokazuje iz dneva v dan bolj v vergi svetlih zgledov junaštva in ponosa (poročevalec navaja te zglede in jih kronološko obeležuje po raznih mestih), kakor tudi odločno vel jo do odpora in zmage. Sedanji duh italijanskega naroda bi se dal na kratko posneti po kratkem Mussolinijevem stavku:
Ne bomo popust lj nikoli, dokler bomo lahko držali v svoji pesti orožje.
Budimpešta, 30. marca. s. Madžarski tisk poudarja, dokaze hrabrosti italijanskih čet. Visoki odstotek pacdih višjih oficirjev kaže, kako velika in globoka je predanost k dolžnosti, ki prešinja poveljnike in prostake italijanske vojoke. Znaten prispevek Italije v gigantski vojni in žitve, doprinešene z najvišjim patriotizmom italijanskega naroda, zbujajo neomejeno občudovanje madžarskega naro.Ia.
Stockhclm, 31. marca. s. Rimski poročevalec lista »Stockholm SticLningen« tolmači italijanski položaj in opozarja posebej na zadržanje Sicilijancev, ki ga je v zadnjem času pohvalil tudi Tajnik stranke o priliki svojega inšpekcijskega potovanja po otoku. Dopisnik piše nato: Bolj kakor kje drugje se opaža na Siciliji pojav, da je italijanski narod, čim bolj postaja vojna trda in brezobzirna in čim bolj se bliža italijanskim obalam, vedno bolj odločen v- svoji volji do odpora in prenašanja vseh trpljenj vojne, na-mestu da bi se predal obupu in paniki.
Stockholm, 30. marca. s. Rimski dopisnik lista »Dagens Nvheter« podčrtava v svojem članku proslave, k; so bile ob 20-letnici ustanovitve italijanskega letalstva. Pisec poudarja, da je italijansko letalstvo s torpednimi letali doseglo resnično nesporen svetovni rekord. Letalstvo je izredne važnosti zlasti za državo, ki nima mnogo surovin kakor Italija. Tem bolj občudovanja vredni so zaradi tega napori in uspehi Italije na tem področju in način, s katerim se jim je posrečilo popolnoma _ uveljavit; količinski činitelj s kakovostnim.
Priznanje lažnivosti
angleške propagande
Rim, 30. marca. s. v Londonu je izšla v založništvu »Hottes and Stougton Limited« knjiga o abesmski vojni, ki jo je napisal G. L. Steel. Pisec javno priznava, da je bila njegova propaganda proti junaškemu generalu Lorenziniju lažna, toda koristna.
Lik generala Lcrenzm'"ja, izrazitega predstavnika starih plemenitih vrednot koloni-jalnega oficirja, je znan in drag vsena Italijanom. Lorenzini. ki so ga doma« ba_ taljoni občudovali in ga imenovali puščavskega leva, je moral v Agordatu pepustitj spričo premočnih sovražnihh sil. V Kerenu se je boril na čelu svojih zvestih Amhar-cev in je v borbi smrtno zadet padel. Njegov lik je postal takoj v živih predstavah domačinov lik legendarnega junaka. V naslednjem se v;di, kako je Steel zavestno lažno prikazal v propagandne svrhe, kakor
sam z odbijajočim cinizmom priznava, lik tega velikega vojaka. Naš namen je b:l, piše Steel, s propagando osebno napasti Lorenzimja. Op:san je bil kot strahopetec, ki je pobegnil iz Agordata in prepustil usodi svoje čete Vse to seveda ni bilo res, kajti Lorenzini je b;l izredno hraber mož. toda navedbe o njem so bile odlično pro-pagandno-pclitično sredstvo. Naše zlorabe Lorenzinijevega imena so bile neokusne in podle ter so mnogo nevšečnosti povzroč!le nekemu našemu odličnemu divizijskemu generalu, ki ni poznal kakovosti etiopskih in eritrejskih čet. Lorenzini je bil ubit v Kerenu, tocia ta nesrečna okoliščina me ne more prepričati, da ni pametno ravnal, če bi vedel, da bi dopustila angleška cenzura, bi naznanil, da Lorenzmj ni bil ubit v bitki, temveč v zaledju od nekega Eri-trejca, ki je dezertiral.
Steelova izvajanja ne potrebujejo nobenih komentarjev.
Podpiranje vsSav !is otrok padlih 5sa2mar|ev
Neapelj, 30. marca, s. Nacionalni svetnik Lembo, generalni tajnik federacije mornarjev in letalcev, je davi v Torre del Greco obiskal v Domu fašija vdove v vojni padlih mornarjev. Zagotovil je vdovam vso pomoč in podporo kakor tudi njih otrokom. Pomoč se bo povečala v prihodnjem šolskem letu z uvedbo studijskih podpor in z razdeljevanjem šolskih knj g.
Novi uspehi nemških podmornic
Zopet 17 trgovskih ladij s 103.500 tonami potopljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. marca. Vrhovr.o poveljnižtvo nemške vojske je objavilo naslednje izredno poročilo:
Nemške podmornice so v zadnjih dneh med deloma orkanu podobnimi viharji na srednjem Atlantiku in Sredozemskem morju potnpile po večini v konvojih 17 težko naloženih sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 103.500 tonami.
V Biskajskem zalivu So podmornice z lastnim obrambnim orožjem sestrelile 5 težkih sovražnih bombnikov, ki so jih skušali napasti.
Ameriške Skrbi zaradi podmornic Osi
Buenos Aires, 30. marca, s.- Ameriška revija »L;fe« označuje v članku o neprestani berbi zavezniških ladij s sovražnim' podmornicami
na Atlantiku ta ocean z »oceanom roparskih
živali z zelenimi očmi. ki drži v svojih kremp-ljih majhna, za svoje življenje obupno se boreča bitja«. Po dolgem opisovanju trpljenja agleško-ameriških mornarjev piše list doslovno: Četudi nihče ne more opisati učinkovito te drame, si jo lahko vsi natančno predstavljajo s pomočjo dejstva, da so pomorska pota po Atlantiku življenjske važnosti za združene narode. Če izgubimo vojno med Islandijo in Azori, se nam odrežejo žile, ki vodijo tod skezi, in se na ta način izolirajo štiri vojne fronte. Anglija se lahko izstrada Nemogoče bi bilo oskrbovati po tej hitri poti Rusijo in edina pot za konvoje v Sredozemsko morje bi bila pot okrog rta Dobre nade. V takih okoli« ščinah bi oporišča v Alžiru ir Kairu ne funkcionirala in naše postojanke v severni Afriki bi bile ogrožene Nemške podmornice bi tedaj imele prosto pot do Japonske. Če bomo lahko še naprej vozili po Atlantiku, je naše upanje v končno zmago opravičljivo, sicer pa drvimo v katastrofo.
Na vzhodni fronti manjši
Izjal3vlf@nl sovjetski nafpadi ob Kubanu in južnovzhodno
cd VJazme
.Tt senatssrja
grofa Petra Orsifa
Benetke, 30. marca. s. Davi je umrl senator- grof Pietro Orsi. Senator Orsi je bil rojen v Acqui, 1. 1873. Nad 30 let je po-učevaJ v srednjih šolah ter politično in diplomatsko zgodovino v Kr. univerzi za gospodarstvo in trgovino v Benetkah; bil je tudi docent moderne zgodovine na univerzi v Padovi. Med vejno 1. 1915 18 je bil na čelu vseh podpornih akcij za civilno prebivalstvo v Benetkah. V Stranko je bil vpisum od 1. 1923. Od 1. 1926. . do 1929. je bil podžupan in nato župan v Benetkah. Bil je član raznih ustanov ter italijanskih in inozemskih akademij. Objavil je več zgodovinskih del. Nekatera so prestavljen?, v tuje jezike. Nazadnje je bil predsednik znanstvene ustanove »Querini Stampalia«. Senator Kraljevine je bil od 7. aprila 1. 1934.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje pcroč;lo:
V južnem in srednjem odseku vzhodne fronte je dan potekel v splošnem mirno.
Na kubanskem mostišču in južnovzhodno od Vjazme so bil sovražni sunki razbiti h uspešnim topniškim ognjem in silovitimi napadi oddelkov strrooglavnih letal.
Južno od Ladoškega jezera je dosegri lastni napad za skrajšanje fronte kljub znatnim terenskim oviram zastavljene cilje.
Na bojnem področju južno cd LadoSke-ga jezera so se nadaljevali hudi, toda uspešni obrambni boji. Dva sovražna bataljona sta bila obkoljena in uničena, številni cklopni vozovi so bili sestreljeni.
Obrambna bitka v Tunisu se nadaljuje. Medtem, ko je v nekaterih odsekih napadalno delovanje sovražnika deloma začasno popustilo pod vplivom uspešnega odp- ra nemško-italijanskih čet, je sovražnik v drugih odsekih fronte nadaljeval svoje težke napade. Vsi napadi so se tudi včeraj izjalovili ob < dločnem odporu naših čet. Letalstvo je podnevi in ponoči brez presledka s svojimi oddelki /uspešno posegalo v borbe na kopnem.
Na Sredozemskem morju je nemško bajno letalo potopilo angleško podmornico.
Nepričakovani napad neonskih letalskih oddelkov včeraj podnevi na vojaške cilje ob južni obali Anglije je bil uspešen.
Uspeli nemške prot^oSenzive
MonakOv<>, 30. marca. s. »Miinchner Zei-tung« p še, da ugašajo zadnji tresljaji ruske ofenzive južno od Ladoškega jezera in da je velika bitka, ki se je pričela 20. novembra, zaključena. Z izpraznjevanjem in pre tinapadom, elastično obrambo in operativnimi premiki so nemške in zavez-n ške čete na vzhodni fronti premagale
Japsnske za neodvi§&3§t Birme
Tesno sodelovanje med Japsnska in Birmo
Tokio, 30. marca. s. V razgovoru s predstavnikom agencije Domei je član japonske zbornice in znani strokovnjak za birmanska vprašanja, Takauka, primerjal sedanji položaj v Birmi s položajem pod angleškim gospostvom. Takaoka je omenil, da je bil v clobi njegovega prvega potovanja v Birmo jeseni 1. 1938 min. predsednik dr. Bamaw, s katerim se je razgevarjal o petrolejskih vprašanjih. Nekega dne ga je vprašal, kakšna so čustva Birmancev do Japoncev, in dr. Bamaw je odgovoril: »Turban ki ga nosim na glavi, je še vedmo iz japonske svile. To zadostuje za dokaz, na kateri strani so moje simpat;je. Prizadevam si, da bi dcsegel neodvisnost Birme, in verujem odkrito, da- je ta neodvisnost sestavni del večnega miru na vzhodu, ki ga Japonska stalno proglaša.«
Takaoka je nato pripovedoval, kako je moral Bamaw odstopiti s svojo vlado in kako so ga angleške oblasti zaprle, ker je govoril svojemu narodu o neodvisnosti Birme, in kako je bil rešen ob pričetku vojne od japonskih čet. Takoj po osvoboditvi je Bamaw odšel k generalu Soiru Jidi, vrhovnemu poveljmku japonskih sil v Birmi, in mu dal na razpolago vso svojo pomoč za uničenje Angležev z izjavo: »Preden mislimo na neodvisnost, hočemo pognatj vse Angleže iz naše države.«
Med nedavnim obiskom v Birmi v novembru, se je Takaoka zopet razgovarjal z Bamawom, ki mu je globoko ginjen govoril o veliki spremembi v Birmi po 1. avgustu. V Birmo so Angleži vdrli sredi preteklega stoletja in Birma je skušala trikrat doseči svojo neodvisnost. Bamawov oče je bil med žrtvami 1. 1885, ko so Angleži umorili birmanskega kralja in vse člane njegovega dvora.
Ob zaključku je Takaoka poudaril, da je Bamaw zopet poglavar Birme, ki je postala neodvisna, in je izjavil: »Moram izraziti ob tej pripki svoj ponos spričo dejstva, da moja država še nikoli ni kršila dane obljube.«
Bangkok, 30. marca. s. Birma, ki je postala neodvisna država po Mandžuriji in narodni Kiitajski, predstavlja največje področje v vzhodni Aziji ter važne politične, vojaške in gospodarske koristi. Vojaško zapira sovražnikom Japonske edino dohodno pot proti Čanjkajškovi vladi in je obrambna zapora med Kitajsko in In-d*io, kakor tudi izhodišče za ofenzive Pr°ti Indiji in Čunkingu. Politično bo ne-odvisna Birma močno vplivala na Indijo,
ki bo lahko sodila o razlik: med neustvar-ljivimi angleškimi obljubami in izredno lojalnem zadržanju Japonske. Gospodarsko bo Birma lahko dobavljala velikemu vzhodnoazijskemu področju 40 milijonov stotov riža, ki ga ie doslej izvažala v Indijo, pa tudi koruzo, tobak, fižol. grah. kokosove orehe, kavčuk, čaj, bombaž, razne vrste lesa, petrolej, baker, železo, svinec, kositer, cink, n:kel, volfram, antimon. srebro in drage kamne.
Napredovanje Japonskih čet v Birmi
Bangkok, 30. marca, s. V zgornji Birmi ter v jugozahodnem Junanu so Japonci po nekajdnevnem počitku zopet začeii z ofenzivami. Japonci napredujejo v tr?ii smerau proti važnim strateškim ciljem.
»Sunday Times« se pri pregledu vojaškega položaja v vzhodnj Aziji pritožuje da Japonci nadaljujejo z okrepitvijo vojlh postojank na tihomorskih otokih, v Birmi in na Kitajskem. Po mnenju tega lista v položaj čungkinga zelo težak in prav imajo tisti vojaški voditelji, ki so v svojih zadnjih izjavah naglašali, da je vsak, tudi najmanjši optimizem neupravičen.
Premoč Japonskega letalstva na Južnem Pacifika
Tokjo, 30. marca, s. V pristojnih krogin pripominjajo, da se razmerje med sestreljenimi sovražnimi letali v južnem Pacifiku od pričetka tega leta do srede marca in izgubljen'mi japonskimi letali 7:1. To razmerje kaže popolno premoč japonskega letalstva v tem cdseku. Komentirajoč nadalje vest o hudem poškodovanju 11 sovražnih tankov po japonskih letalih, ki so 27. marca v množicah napadli Basar In Maungdavo, se podčrtava jo brezupni angleški poizkusi, da bi ojačili svoje čete na indijsko.birmski fronti.
Obnova zasedenih vzhodnih
bitko, ki je bila glede na uporabljena sredstva, obširnost in trajanje najtežja v zgodovini. Sovjetskim četam je uspelo prodreti čez Doneč do drede poti med to reko in Dnjeprom in ogražati s preplavo Ukrajine. Ni šlo več za izbrane armade iz novembra 1. 1942. temveč za ostanke teh armad, ki so bile večkrat za polovico manjše kakor prvotne, nijhove oskrbovalne poti pa so se po pohodu v daljavo več sto kilometrov razb:le. Končno je poseglo vmes vreme in prevrnilo načrte sovražnika in tedaj je prišel trenutek, ki ga je nemško vrhovno poveljništvo pričakovalo. Bil je čas, kajti boljševiški manever, stremeč po odrezanju še borečih se nemčk:h čet v kolenu Donca in na črti Miusa ter na Krimskem poloteku ob kubanskem mostišču, je dobil še čisto določeno obliko. V tem trer.utku so izvedle protinapad divizije, k: jih je hranilo nemško poveljništvo za velike naloge, ne da bi se merilo za globoko napredovanje Rusov. Tako so nemške divizije v nezadržnem ofenzivnem poletu z^ pet dosegle Doneč in zopet osvojile Harkcv ter razš:rile svojo energično protiofenz vo do odseka Kurska.
S finskega bojišča
Helsinki, 30. marca, s. Poročilo finskih oboroženih sil javlja: V zadnjih 24 urah so finske čete na fronti Vzhodne Karelije odbile sovjetski oddelek, ki je prekoračil One. ško jezero in se skušal izkrcati na zapad-nem obrežju. Na ostalih frontah se ni zgodilo nič pomembnega.
Uničeni petrolejski vrelci
Stockholm, 31. marca. s. Sovjetski pod-komisar za petrolej je izjavil moskovskemu poročevalcu lista »Times«, da so potrolejske vrelce pri Majkopu in Malgopcku Nemci j tako popolnoma uničili pred umikom, da bi bilo lažje izvrtati nove, kakor pa obnoviti
stare. Dela za obnovo .teh vrelcev M zahtevala neprimerno dofljši čas in bi bile za to potrebne cevi in drugo gradivo poleg iz-vežbanega osebja, ki ga trenutno Sovjetska zveza nima. Zato je treba smatrati te pe-trolejske vrelce kot izgubljene za petrolej-sko proizvodnjo, saj za čas vojne.
Boljševiška grozodejstva
Berlm, 29. marca. s. Iz pristojnega vojai&ega« vira se doznavajo strahovite podrobnosti o po« stopanju boljševikov s prebivalstvom, ki je prišlo pod njihovo oblast med operacijami v zadnjih mesecih in ki so ga nemške čete zopet osvobodile v svojem nezadržnem prodiranju. V mestu Livni, ki so ga nemški oddelki zopet zasedli, je bilo prebivalstvo kruto zatirano. Boljševiki so opustošili stanovanja, pomorili mnoge stanovalce in postrelili vse, ki niso izpolnjevali njihova nečloveška povelja. Jokajoče matere so zaman iskale svoje otreke v vojašnicah, kjer so bile urejene ječe iz katerih je prav malo zaprtih meščanov prišlo živih. Otroci so v cunjah in sestradani blodili po mestnih ulicah in iskali svoje starše. Prebivalstvo je zaradi krutosti boljševikov tako ogorčeno, da lovi samo preostale boljševike v mest* ni okolici, ki niso več utegnili zbežati.
Angleško izdajstvo
poljskih koristi
Varšava, 30. marca. s. Varšavski tisk prikazuje še naprej v vrsti člankov polj--ski javnosti pomen položaja, ki je nastal po sovjetski zahtevj glede Poljske in po tajnem pristanku plutokratskih sil nanje. »Newy Kurier Warszawsky« piše, da konflikt za Gdansk ne bi sprožil poljsko-nemške vojne, če ne bi Anglija dala Poljski jamstev, ki jih sedaj odreka v prid boljševizma. Vsa odgovornost za sedanjo vojno pada torej na Anglijo. Angleška vlada je prepustila usodo Poljske boljše-vikom. Dva dokaza na razčiščenje položaja, ki so ga ustvarili London, Moskva in Washington za hrbom žalostnih emigrantskih vlad, sta imenovanje Kornej-čuka, pisca znanega članka v »Pravdi« o sovjetski ekspanziji, za podtajnika komi-sarijata za zunanje zadeve \r Mosfcvi in poluradna angleška izjava, da poljsko vprašanje nj mednarodno, temveč sovjetska zadeva. Poljski list vprašuje, s kakšnim duhom naj bi se borili Poljaki ob strani Angležev, če vedo, da se bodo po povratku v domovino znašli v sovjetski pokrajini. List poziva poljsko javnost, naj stvarno misli o bodočnosti.
Buenos Aires, 31. marca. s. Iz New Torka se do znava da je bilo na pobudo delavskih organizacij CIOEAL in ob udeležbi ogromne množice ljuli ter številnih sindikalnih in političnih voditeljev veliko protestno zborovanje proti SSSR zaradi smrtne obsodbe dveh poljskih delavskih voditeljev Al terja in Ehrlicha. Govorniki so v svojih govorih poudarjali, da smatrajo milijoni severnih Američanov za svojo moralno dolžnost, da protestirajo proti političnemu umoru, ki so ga zakrivile sovjetske ob-laisti.
[mmje Italije z nastkinško vlado
Nov d&kaz prijateljstva z nacionalno Kitajsko
Nanking, 30. marca. s. Ob obletnici proglasitve Nankmga za glavno mesto narodne Ktajske je italijanska vlada hotela Kitajski sporočiti, da se odpoveduje pravicam v pcslaniškem okraju v Pekingu. Tozadevno pogodbo sta podpisala zunanji nrnister dr. Kuminyi .n italijanski veleposlanik Marki Taliani de Marehio. Ta korak, ki pomeni nadaljevanje političnega dejanja fašistične vlade z 14. januarja, spada v okvir dogodkev za priznanje novega reda v Az'ji in se hoče z njim podati nov dokaz prijateljstva rimske vlade do nankinške vlade v popolnem soglasju z načeli Italije od prvega dne kitajske vojne. Pogcdba je bila podpisana v veliki palači zunanjega min;strstva ter je bila med največjimi dogodki prcslav, ki poveličujejo vstajenje Kitajske in njeno sodelovanje v oboroženi borbi za novi svetovni red.
Nanki-.ig, 30. marca. s. Francoski generalni konzul v Nankingu je v imenu vichyj-ske vlade sporočil kitajski narodni vladi, da se v chyjska vlada s 30. marcean odpoveduje svojim upravnim pravicam v poslanskem c kraju Pekinga.
Nanking, 30. marca. s. Doznava se, se je danska vlada na podlagi prijateljske in trgovinske pogodbe, sklenjene s Kitajsko v decembru 1. 1928, odpovedala vsem eksteritorijalnim pravicam na kitajskem ozemlju. Odpoved je v skladiu s čl. 2. pogodbe, ki pravi, da se bo Danska odpovedala tem pravicam, če bodo to storili tudi ostali narodi. Danski konzul v šanghaju je prejel potrebna navodila svoje vlade, zunanji minister nacionalne kitajske vlade pa je 16. marca • zaključil pogajanja z zastopniki narodov, ki so se odpovedali svojim eksteritorijalnim pravicam.
Nanking, 30. marca. s. V govoru ob tretji cbletnici povratka k'tajske nacionalne vlade v Nanking je predsednik Vang-kingvej izjavil ob navdušenem odobravanju večtiscčglave množice, med katero so bili zastopniki mladinskih organizacij iz vseh krajev države: »Cungkinska vlada je samo orodje Amerike in Anglije, ki ga bomo uničili.«
Predsednik je nato sprejel diplomatske in vojaške zastopnike prijateljskih narodov ter je pregledal čete posadke in prisostvoval paradi 40 vojnih ladij na reki Jangce.
Berlin, 30. marca, s. Okrožni /odja For-ster je objavil v obzorniku >Nova Evropa« uspehe obnavljalnega dela nemških oblasti v zasedenih pokrajinah na vzhodu. Na tem ozemlju ni bil vzpostavljen samo popoUi red in mir, temveč ozemlja sodelujejo z rezervama, ki jih imajo na razpolago, tui* v totalni vojni Osi.
Madžarski kardinal o borbi madžarskega naroda
Budimpešta, 30. marca s. Kardinal pri-mas Madžarske Szeredy je govoril v Esztergenu na zborovanju madžarske katoliške akcije in je poveličeval patriotizem madžarskega ljudstva v tem izrednem zgodovinskem trenutku. Cerkev zahteva od svojih vernikov, je rekel primas, žrtve za domovino v vojni in, če je treba, tudi življenje. Neštevilni so katoliki, kj so žrtvovali svoje življenje za veličino Madžarske. Treba je, da roditelji z božjo pomočjo vzgajajo svoje sinove v ljubezni do Boga in domovine. Vera in domovina naj navdihujeta sleherno človeško dejanje. Madžarski narod bo z božjim blagoslovom in v duhu predanosti cerkvi in domovini premagal vse ovire.
Kardinal PeUegrinetti umrl
Rim, 30. marca, s. Snočl ob 22.10 e umrl v Rimu kardinal PellegrinettS. Kardinal Pellegrinetti je bil znan tudi v Ljub-ljini, ker se je udeležil raznih velikih ljubljanskih kongresov.
Madrid generalu Francu
Madrid, 30. marca. s. Franco je spre j al ob obletnici osvoboditve Madrida, člane občinskega sveta, Iti so mu izročili zlato kolajno mesta v znak hvaležnosti osvoboditelju. V odgovor na poslanico občinskega sveta pravi Franco, da sprejema s hvaležnostjo kolajno, in omenja, da je hotel zavzeti Madrid, ne da bi ga uničil. Pozval je občinske oblasti, naj bo njihovo delo tako, da bo gLaivno mesto vredno nove sparile.
Izmišljotine angleške propagande
Lizbona, 30. marca. s. Iz Londona prispeli listi poročajo z velikim poudarkom o letalskem napadu v petek na okolico Rimy-»Daily Mail« poroča o tem pod naslovoma: »Angleško letalstvo nad pre 1 mest j.1 Rima — Veliki požari.« ..Daily Expresr» pa piše »Naša letala nad Rimom — Naša legala so ustavila promet.«
Prvega je,
obnovite naročnino l
Vse pod kontrolo »partije"
Okrožnica komunističnega vodstva potrjuje izključno komunistični značaj partizanstva in OF
Da bi v svoje mreže ujeli čim več ljudi, komunisti med Slovenci niso začeli nastopati pod firmo svoje stranke, ali kakor oni pravijo »partije«, temveč so se skrili za tako zvwno »Osvobodilno fronto«. Po naročilu svojega vodstva pri tem vsi komunisti in njihovi simpatizerji, pod vplivom komunistične propagande pa tudi mnogi drugi zaslepljenci in naivneži dosledno zatrjujejo, da je OF nekaj drugega kakor »partija« in da je ta samo eden izmed sestavn ih dele v OF. Celo tako skromne se delajo, da trdijo, kako so oni, komun''sti, le disciplinirano orodje nekega imaginarnega vodstva OF in da bi taki morali biti tudi vsi drugi.
Resnica je ta, da OF že od vsega začetka ni bila nič drugega kakor drugačna firma za »partijo« in ena izmed najbolj učinkovitih sredstev za zapeljevanje nerazsodnih ljudi, zlasti mlad5ne. To so trezni opazovalci vedeli že ves čas, čeprav njihova opozorila in svarila še niso zalegla, kakor bi bilo potrebno in za Slovence kerstno. Potem pa so dejanja do dobra razkrinkala komuniste in cdprla oči vsem, ki hočejo videti.
Ko so komunisti spon-ali, da j'ih je javnost spregledala, so tudi sami odvrgli krinko in danes nič več tako dosledno ne prikrivajo, di sta OF in partizanstvo le poslušno sredstvo za izvajanje n j ho ve uničujoče politike. Zan!miva in poučna je v tem pogledu okrožnica, ki ram je slučajno prišla v roke. Okrožnica nosi naslov »O nekaterih nevarnih pojavih v part zanskih vrstah«, podpisal pa jo je znani komun5 -stični vodja Kardelj s privzetim imenom »Krištof«. V okrožnici stoji med drugim:
»... Druga slabost, ki je izredno nevarna, se kaže v omalovaževanju Partfje, v poskusih izolirati Partijo od kontrole in vodstva nad delom partijcev, ki delajo J partizanskem gibanju. Mnogi komandirji, komandanti in politkomisarji, sami člani Partije, se vedejo nasproti partijskim funkcionarjem kakor nasproti vsiljivim »civilistom«, preprečujejo jim dostop v četr., preprečujejo jim kontrolo nad svojem delom, poskušajo se izmakniti disciplini in kontroli Partije... Zlasti pa so pokazali naši okrožni komiteti veliko slabost v tem, da so kratkomalo izpustili izpod kontrole člane Partije — komuniste in pa politko-misarje v partizanskih štabih ... Razumljivo je, da se je zato presenetlj;vo veliko gtevilo komunistov, članov Partije, ki so
na položajih komandirjev, komandantov in politkomisarjev, oddaljilo od pravilne partijske linije in' pričelo delati velike napake, ki spravljajo v nevarnost celokupno politično delo Partije... Ne bomo naštevali posledic vseh teh napak. Komunisti naj dobro prisluhnejo razpoloženju slovenskega ljudstva, pa bodo razumeli, kako nevarne so take napake... Kdorkoli se bo zoperstavljal hitri likvidaciji teh napak, mora biti brezobzirno odstranjen.«
Okrožnica, po kateri je povzet ta posnetek, je izšla tudi v tajnem komunističnem glasilu »Delo«, ki je namenjeno le pravovernim članom »part!je«. V »Slovenskem poročevalcu«, čigar naloga je begati in slepiti nekomun ste ter jih izvabljati v komunistične mreže, ta famoarLa priznanja sevada ne bodo ponat-snjena, saj ona črno na belem petrjujejo, kako sta. partizanstvo in OF le orodje v rokah »partije«. Vsi važnejši funkcijonarji OF so izključno komunisti, prav tako vsi politični komisarji in vsi poveljniki partizanskih oddelkov. Oni so podvrženi nep:sredno organom »partije« in dolžni služiti ]e njenim strankarskim interesom. Vsa discipiina v OF in pri partizanih je torej slepa pokorščina komunističnim d4ktatom. Kdor bi mislil, da sme poleg komunistov govoriti še kdo drugi, je po ugotovitvah okrožnice škodljivec, ld »mora biti brezobzirno odstranjen«.
Važni so v okrožnici tudi stavki, ki priznavajo, da so komunisti storili »velike napake, ki spravljajo v nevarnost celokupno politično delo Partije«. Kakšne naj bi bile te »napake«, iz okrožnice ni razvidno. Ako so mišljeni umori, ropi in drugi zločini, potem skušajo komucr stični voditelji sedaj, ko so se pokazale njihove, za komuniste tako pogubne posledice, pač po svoji stari taktiki neprijetno odgovornost prevaliti na druge, saj je danes že dovolj dokazano, da so komunistični teroristi vse te grozne zlcč:ne izvajali po naročilu svojih voditeljev. Naj pa bo tako ali drugače, vsekakor okrožnica priznava, da so morale biti posledice zelo občutne. Zato poziva »partijce«, naj »dobro prisluhnejo razpoloženju slovenskega ljudstva«. Samo položaj je danes tak, da ni treba več prisluškovati, ker je naše ljudstvo izpregovorilo že dovolj glasno in povedalo, da je komuniste spregledalo do dna in da je odločeno, sproti jim prekrižati vse njihove temne naklepe.
Izpred vojaškega vojnega sodišča
Dr. Kamni, primarij umobolnice na Studencu, obsojen zaradi podpiranja komunizma na 30 let
V ponedeljek dopolJne se je začel pred vojaškim vojnam sodiščem za Slovenijo-Dalmazio, odsek v Ljubljani, proces proti šefu-primerijiu umobolnice na Studencu in ž njim obtoženim nekaterim drugim osebam, ki so deloma v zaporih, deloma v begat vu, med njimi glavni terorist na vevškem področju Hribar, nočni poljski čuvaj umobolnice. Obtožnica je dr. Kanonija označila kot organizatorja partizanske celice v umobolnici in mu med drugim očitala, da je skrivaj pripadnike partizanskih čet na svojem oddelku. Preiskava proti glavnemu obtožencu in vsem soobtožesncem se je vodila zelo dolgo in je zbrala mnogo obremenilnega gradiva Dr. Kamonl je bil nekaj časa interniran na Rabu, po povratku pa je nadaljevali svoj poidic kot šef-primarij umobolnice, dokler ni bil na osnovi izsledkov navedene preiskave aretiran, med tem ko je večina njegovih sodelavcev, med njimi tudi gori navedeni Hribar, ki je veljal za
prepotentnega in terorističnega, človeka, zbežala.
Razprava jo trajala v pcmeloljek ves dan in je potekala povsem v znamenju natančnega zasliševanja glavnega obtoženca dr. Kanonija, Iti je v svojo razbremenitev navedel več novih momentov in se med drugim skliceval na strahovanje Hribarja, ki da mu je najmanj petkrat grozil z revolverjem. Njegov zagovornik je opozarjal na šibko voljo obtoženca in njegovo duševno razklanost in manjšo prištevitost. Držatvni tožilec je v smislu zakona predlagal za dr. Kanonija smrtno kazen, češ da ni bil le žrtev drugih, temveč da je sam organiziral in podpiral partizansltvo ne le v umobolnici, temveč na vsem vevškem področju. Vojaško vojno sedišče je po dokaznem postopku spoznalo dr. Kanonija za krivega in ga obsodilo na 30 let ječe zaradi organiziranja in podpiranja partizanistva. Ostali navzoči soobtoženci so bili obsojeni na nižje zaporne kazni.
Bitka za pomurske psrevoze
Po nemških izjavah se ha podmorniška vojna nadaljevala
še z večjim razmaham
Berlin, 30. marca. K ponovnim sovražnim priznanjem glede resne nevarnosti podmorniške vojne se pridružuje sedaj še izjava podpred« stdnika ameriškega odbora za pomorsko plovbo adm'rala Vickervja. ki je dejal, da je gospodarska vojna vstopila v novo fazo: »Bitka za proizvodnjo je postala bitka za prevoze«. Berlinski listi vidijo v tej trditvi priznanje, da Američanom ni več do tega,, da bi poveličevali svojo proizvodnjo, temveč se vedno bolj zavedajo, da je temeljno vpiašanje povsem drugačno, namreč, da je vse odvisno le cd tega, ali izdelano orožje zares tudi dospe na operacijska področja. V zvezi s tem navajajo berlinski liati tudi članek lista »Dailly Mirror«, ki trdi \ \ med drugim, da je treba konvoje, ki plovejo preko Atlantika, primerjati z jato razpršenih rac. ki so brez obrambe izpostavljene sovraž« nemu napadu.
Tudi »Dienst aus Deutschland« opozarja na odvisnost med proizvodnjo in prevozi. Proizvodnja se mora nu/no omejiti, čim je treba ogromne količine surovin zaradi neprestanih potopitev uporabiti samo za proizvodnjo novega orožja. Na drugi strani pa povzroča vojno gradivo, ki konča na dnu morja, primanjkljaj, ki ga je treba seveda zopet nadomestiti z novo proizvodnjo. Lahko torej pričakujemo, da bo vprašanje prevozov za Anglosase tudi ne glede na podmorniško vojno postalo od dne dri dne bolj kritično. Ako je sovražna propaganda postavila sicer trditev o ogromni premoči vojne proizvodnje, ne more na drugi strani ničesar povedati v korist prevoznega problema. Izjava admirala Vickervja pomeni celo dragoceno priznanje v nasprotnem smislu.
Glede podmorniške vojne pa izjavljajo v Berlinu, da se je ta komaj začela in da je nemških podmornic ne le vsak dan več. temveč obenem tudi vedno bolj razširjajo svoj akcijski radij. Uspehe bo mogoče že v kratkem ugotoviti. Tedaj bo svet lahko spoznal tudi popolno neučinkovitost sredstev za pobijanje podmorniške nevarnosti, s katerimi razpolagajo Anglosasi.
Zanimiva je po mnenju berlinskih krogov ugotovitev, da v nekaterih nevtralnih krogih še vedno resno sprejemajo (ali se vsaj delajo, kakor da bi resno sprejemali) razne trditve anglosaške in celo boljševiške propagande. Še bolj zanimivo in celo presenetljivo pa je. da se tako daleč spozabijo tudi uradni kregi, da jemljejo za čisto zlato nekatere londonske washington-ske in moskovske trditve, pri čemer se spuščajo v kaj čudne zaključke zase V zvezi s
tem opozarjajo tu zlasti na izjave švedskega vojnega ministra, ki je baje dejal, kakor poroča Reuter da je sedaj »nastopil začetek konca«. To naj bi pomenilo, da se tako zvani »zdru* ženi naredi« pripravljajo za svoj odločilni naskok.
Prav nič čudnega ni, če se po takšnih izjavah švedski list. in švedske organizacije, ki so protinemško usmerjene, takci zavzele svoje stališče. Neka švedska tako imenovana »Ženska zveza za mir« je celo izglasovala resolucijo, v kateri zahteva naj se takoj prekliče pravica prehoda nemških vojaških prevos zov na Norveško in z Norveškega to pa zato, »da bi se Švedska s kršitvijo svoje nevtralnosti ne izpostavila upravičenim represalijam Britancev in Sovjetske zveze*. Očitno se v teh nevtralnih krogih, pripominjajo v Berlinu, ne zavedajo stvarnosti ali pa si domišljajo, da je stvarnost takšna, kakor bi si jo želeli po svo-j;h posebnih političnih težnjah. Pri tem izgubljajo iz vida tudi enega izmed najbolj vidnih činiteljev evropske stvarnosti, boljševiške ne» varnosti. To nevarnost bi morali razumeti predvsem v nekaterih državah, ki bi bile danes prav gotovo na milost in nemilost izročene Stalinovim hordam, ako ne bi bilo trdnega branika oboroženih sil Osi.
Pozitivno ozadje teh reakcij pa je tole: Evropska celina je mogočna trdnjava, ki je nihče ne bo mogel zasesti. Tz te trdnjave bodo izvršeni vedno bolj smrtonosni izpadi in nekega dne se bodo ti izpadi spremenili tudi v splošen napad. Medtem pa, kakor piše »Dienst aus Deutschland«, na stotine podmornic plove po vseh morjih, križajoč praktično vse življenjske oskrbovalne zveze sovražnikov, dočim se vedno bolj gigantsko letalstvo pripravlja, da bo na vseh bojiščih podprlo operacije na kopnem. Sicer je pa kaj čudno, da je švedski minister (prav gotovo ne v skladu z nevtralnostjo svoje države) bolj optimističen kakor sam Churchill, ki je, kakor znano, v svojem zadnjem govoru dejal, da se bo vojna — v najboljšem prime» ru — končala šele 1. 1944. (II Piccolo.)
Hftmman^
Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih!
1 žf....
il!fll!!IIIMIIIilinillilM
Sprememba določb
o ogrevanju bivališč
Zaradi ugodnejšega vremena in letnega časa se delno izpreminjajo določbe za ogrevanje >
naredbi Visokega komisarja z dne 26 X. 1942. štev. 192, ki je odredil, da so od 1. do 15 aprila smejo ogrevati javni uradi, zasebna biva* lišča, hoteli in drugi javni prostori, ki imajo centralno kurjavo, samo v dopoldanskih urah. Na noben način se ne smejo zakuriti kotli po 12. uri. Visoki komisar EmUio Grasioli.
»Emona" oddaja posestva v obdelavo
Zavod za kmetijske nepremičnine »Emona«, ki je od nemških tujerodcev nakupil zemljišča v okelišu Kočevja, izvaja obdelovanje poševne ploskve r-a. dva načina, namreč z dajanjem v zakup proti dajatvam v pridelkih ali s kmetovanjem na soudeležbo. Slednji način kmetovanja je pogodbeni tip, zelo običajen v drugih deželah., v Ljubljanski pokrajini pa se le redko up.-rablja.
vfcmona« urejuje posestva po kakih 20 ha, od katerih odpade kakih 10 ha na poševno ploskev, ostalo pa tvorijo travniki. in pa&rki. Na tako prsestvo postavi »Emona« dobro in močno kmečko družino (2 moška in 3 ženske), s katero sklene naslednjo pogodbo: Polje zerje »Emona«, toda od setve do žetve mora družina Izvrševati vsa potrebna kmetijska dela. Pri žetvi se od skupnega pridelka odbije količina, ki je bila posejana, od c stanka pa dobi eno tretjino družina in dve tretjini »Emona«.
Ako so na primer posejani 4 ha z žitom (srednji pridelek 12 stotov na hektar), 4 ha z ovsem (srednji pridelek 14 stotov na ha) in 2 ha s krompirjem (srednji pridelek 150 stotov na hektar), dobi družina na ta način kot plačilo za svoje delo 16 stotov žfta, kakih 19 stotov ovsa in 66 stotov krompirja. Razen tega uživa družina brezplačno hišo ter vrt za domačo potrebo.
Ako družba »Emona« podeli družini hlev s kravami mlekarjcami (kakih 10 glav), ima družina tudi pri mleku in prireji (teleta) pravico do ene tretjine, razen tega pa ima družina brezplačno še 2 1 mleka na dan. V tem primeru je seveda družina dolžna skrbeti za košnjo, za ssušenje in za pospravljanje vse krme z dotične kmetije. Za svoje delo bi dob'la tedaj družina enj tretjino vsakih pridelkov ter eno tretjino živinorejskih proizvodov in razen tega Se mleko, zelenjavo in stanovanje.
Take pc godbe je »Emona« že sklenila na nekaterih svojih kmetijah v kočevski okolici z odličnim uspehom in s popolnim zadovoljstvom kmetijskih družin, tem bolj, ker je treba priznati, da je obdelovanje »Emcnino« res produktivno, kajti družba ima na razpolago stroje in gnojila ter uporablja najboljša semena, da dobi največji pridelek.
Za vsako družino je isti napor okopavati krcmpir'šče, ki daje 100 ali 200 stotov pridelka. Napor je istt toda zadovoljstvo je gotovo kaj drugačno.
Ako kaka kmetovalska družina, čeprav nima orodja, semena in živine, hoče delati ter je peštena in pridna, naj se javi na sedežu »Emone« (v Ljubljani palača Bat'e, v Kočevju ali v Črnomlju), kjer bo dob'la še podrobnejša pojasnila o tem načinu pogodbe.
Delovanje pokrajinskega Dupzlavora
Izvršeno delo:
22.	marca: Državno predsedništvo je poslalo eno kitaro, ki se naj izroči pešcu Chiariju Oberdanu, ki ga je poveljništvo divizije »Lovcev« označilo kot posebno zaslužnega. Vojaki so bili deležni v okrevališču in blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu štev. 1017.
23.	marca: Kinematografska predstava v Kočevju za Oborožene sile. VojoJki so bili deležni v okrevališču in blagovnici Obaro-jenih sil razdelitve blaga ob plačilu št. 992.
24.	marca: Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu št. 897. Kinernatograska predstava v Kočevju za Oborožene sile.
25.	marca: Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu št. 850. Kinematografska predstava v Kočevju za Oborožene sile. Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile.
26.	marca: Vojaki so bili deležnd na okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu št. 970. Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sdle. Kinematografska predstava, v Kočevju za Oborožene sile.
27.	marca; Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu št 914.
28.	marca: Na letališču je bila proslava letalstva, pri kateri je bilo vojakom razdeljeno: posebni obrok, sadje, slaščice in vino. Kinematografska predstava na sedežu aa slovenske dopolavoriste. Kinematografska predstava na seležu za Oborožene sile. Prirejena je bila prijateljska tekma med nogometnim moštvom »Hermes« železničar akega Dopolavora in ljubljanskim moštvom.
Špekulacije ameriških imperijalistov
Rhn, 30. marca. s. »Philadelphija Inqui-rer« vprašuje v uvodnem članku, kaj se bo končno zgodilo z atlantsko listino. List takole odgovarja: Roosevelt je svečano obljubil, da Amerika ne stremi po ozemeljskih pridobitvah, teda Amerika hoče dobiti oporišča po vsem svetu, kakor je Roosevelt sam izjavil, ko se je sestal v Nata-lu z generalom Vargasom. Roosevelt je tedaj zagotovil, da bo poskrbelf da Severna Amerika ne bo nikoli služila kot odskočna deska proti ameriškemu kontinentu in oporiščem na Pacifiku. Nekaj teh oporišč na Pacifiku je pripadalo Angliji. Ostala je zasedla Japcnska. List pojasnjuje, da Amerika nujno potrebuje ta oporišča sta svojo svetovno politiko. Zaradi tega si jih moramo pridobiti, pravi doslovno list, toda istočasno moramo' ravnat j po svojih načelih in odstraniti nasprotje med teorijo in prakso. Ustvariti moramo Društvo narodov, ki nam bo dodelilo ta oporišča kot mandate. Zaradi tega mora Društvo narodov vstati iz svojih ruševin. Ob zaključku pojasnjuje list čitalcem, da se bo Amerika s trike m mandatov lahko polastila vseh oporišč, katerih se Ji hoče. ne da bi kršila načela atlantske listine. Sleherni komentar je odveč.
Osem resnic o italijanskem naroda
in njegovi morali v vojni
Anglosaški vodilni krogi s Churchillom na čelu so si domišljali, da bodo najlaže štrli moralo italijansekga naroda v vojni s terorističnimi napadi svojega letalstv« na italijanska mesta, z bombardiranjem civilnih poslopij, uničevanjem civilnega prebivalstva, pobijanjem žensk in otrok, rušenjem in uničevanjem bolnišnic in drugih humanitarnih naprav ter obstreljevanjem potniških vlakov m podobno. Vse to teroristično divjanje pa ni niti za la6 spremenilo morale italijanskega naroda, kj se po strahotah bombardiranja ne le ni dal de-moralizirati, temveč je svojega vojnega duha le še okrepil in potrdil v tem ognjenem krstu. Ne le zavezniki in prijatelji, tudi nevtralni krogi so morali prznati, da je fašizem povezal ves talijanski narod v strnjen duhovni blok. ki ga nič ne more zrahljati
Zunanjepolitična revija »Relazioni Intema-zonali« je v zvezi z utvarami sovražne pro* pagande objavila v svoji zadnji številki uvodnik, ki ugotavlja osem temeljnih resnic o morali italijanskega naroda v vojni in ki ga zato objavljamo v celoti:
»Hrabrost italijanskega vojaka je splošno priznana. V tej vojni pa, ki postavlja v prvo bojno vrsto ves polotok, spoznava svet tudi hrabrost, pogum, vztrajnost in požrtvovalnost vseh državljanov Italije. Zgodbe iz Palerma in Milana, proti katerima se je najbolj zagrizla sovražna surovost, niso le slučajne in tudi ne zgodbe posameznikov, temveč predstavljajo izraz splošnega značaja in volje. V tem se uveljavlja duh italijanske rase. ki je duh dostojanstva. zavesti in čuta dolžnosti. V tem je duša našega Risorgimenta, ki prihaja v polni meri do izraza preko teh dejanj posameznikov. V tem se nam odkriva značaj Italijanov, ki jih je skušal sovražnik vedno porazdeliti v razne kategorije s tenkočutnimi razlikovanji in tudi ponižujočimi zakonodajnimi predpisi, da bi izpodjedel moralno edinost naroda.
To pa nas ni presenetilo, kajti vedeli smo, da se bo tako zgodilo. Presenečen je sedaj lah* ko samo sovražnik. Vsa ta dejanja, ta zgovorna dejanja sredi srn'razne klepetavosti pomenijo:
1.	Italijanski narod je bolj kakor kdaj prepričan. da se ta vojna ne more drugače ko*n« čati kakor s čisto zmago; naj velja kar koli, nujno potrebno je, da gremo do konca — brez obotavljanja, brez računov o bodoči ureditvi sveta, brez upoštevanj osebnih interesov, sedanjih ali bodočih, in brez onih pomislekov, ki odkrivajo slabiče in strahopetce.
2.	Italijanski narod se bori proti tujcu, ki hoče na polotoku ponoviti dejanja vseh Karlov VIII., ki jih poznamo iz naše zgodovine.
toda sovražnik pozablja, da se je proti raznim Karlom VIII. italijanski narod vedno dvignfl brez obotavljanja.
3. Italijanski narod ve, da ga sovražnik po stari navadi smatra za nepomembno količino, toda italijanski narod je navajen biti subjekt, ne pa objekt zgodovine. To ni le teorija, tem» več kot sonce čista praksa.
4.	Ta dejanja in te zgodbe zopet potrjujejo, kar se je veidno trdilo, da namreč nobeno razlikovanje ni mogoče med narodom in fašizmom, kajti samo fašizem je odkril politično zrelost italijanskega naroda. Ako bi kdo to resnico pozabil, bi ga naglo opozorili in ne bi se niti za hip obotavljali, da postavimo pred oči ljudi brez spomina listine o veleizdaji se< danjega sovražnika in ponižanja italijanskega naroda po istem sovražniku, ki ni šele od danes. temveč od včeraj.
5.	Italijanski narod se bori v tej vojni, zavedajoč e popolnoma njenega revolucionarnega značaja. Italijanska misel bo zato morala zmagati in obvladati bodočnost, ki mora zagotoviti pravičen mir.
6.	Sovražnik si utvarja, da lahko omrtviči italijanski narod z obrekovanjem, prilizovanjem ali izsiljevanjem. Vse to pa le še bolj podžiga voljo, moč in požrtvovalnega duha italijanskega naroda.
7.	Edinost in nezlomljivost italijanskega naroda je totalna in absolutna Ta vojna ni »mo» ja« ali »tvoja« vojna Ona je ljudska vojna, vojna množic, najponižnejših. najrevnejših, tistih. ki jim je tTpka usoda izžela meso, tist:h, ki so morali cesto trkati na duha vzajemnosti Mussolinijeve Italije. Uspeh dvajsetletnega neprekinjenega moralnega in političnega Mussoli-nijevega delovanja jc. da imamo danes domovino in da so nam neznane stranke. V tem je veliki zgodovinski razvoj italijanske edinosti. Rekli so, da je svetovna vojna, v kateri je italijanski narod žrtvoral človeške energije in doprinesel vse mct?oče žrtve, zbližala in po« vezala sever z jupom. Danes je to vprašanje za nami. Danes je usoda vsega italijanskega naroda ena in ista.
8.	Italijanski narod pozna samo tale vojni cilj: ali zmagati ali poginiti. Ali vladati ali služiti. Ali bo svoboden ali ukienjen. Ali bo uveljavil svojo sposobnost, svojo osebnost in svojo pravico, ali pa bo orodje tuje moči. Ob Piavi je neznani tolmač ljudske duše zapisal: ali vsi junak ali vsi pod ruševino. Danes, po petinvajsetih letih, je to še vedno geslo italijanskega naroda. To geslo je že staro, ima že mnogo poti za seboj, vzdržalo je v mnogih bojih, vedno češčeno in spoštovano. V tem znamenju smo zmagali. V imenu tega gesla je italijanski narod ponesel povsod civilizacijo«
ospodi
Triletnica italijanske - nemškega premogovnega sporazuma
Te dni poteka tri leta. odkar je bil med Italijo in Nemčijo sklenjen premogovni sporazum, na podlagi katerega se je Nemčija zavezala Italiji dobaviti mesečno 1 milijon ton premoga, to je na leto 12 milijonov ton Ko jc bil leta 1940 sklenjen ta sporazum in so se dobave pričele 1. aprila, so v Angliji dvomili, če more Nemčija ta sporazum sploh izpolniti. Smatrali so. da Nemčija, četudi ima na raz* polago premog, ne bo zmogla prevoza. Praktični razvoj pa je pokazal, da so se vračunali sovražniki. Danes se lahko ugotovi, da je Nemčija vsa tri leta v polnem obsegu izvršila svoje obveznosti in jc dobavila v resnici 36 mili-
jonov ton premoga ter je s tem krila pretežni del italijanske potrebe. Italija sama pa je še znatno povečala svojo lastno proizvodnjo.
V izvajanju sporazuma se najbolj vidno kaže sodelovanje med obema osnima državama. Enako točno kakor je Nemčija izpolnila svoje obveznosti, je tudi Italija dobavljala Nemčiji vojno važne surovine, pridelke in izdelke. Medsebojna blagovna izmenjava med Italijo in Nemčijo je zavzela izredno velik obseg, tako da je danes Nemčija v italijanski zunanji trgovini na prvem mestu, prav tako kakor zavzema Italija v nemški zunanji trgovini prvo mesto.
Gospodarske vesti
= Nemška organizacija gospodarskih zbornic zaključena. Dne 1. aprila bodo pričele poslovati poslednje na novo organizirane pokrajinske gospodarske zbornice v Nemčiji. S tem bo reorganizacija gospodarskih zbornic zaključena. Namesto dosedanjih 209 trgovinsko-industrijskih, gospodarskih in rokodelskih zbornic ima sedaj Nemčija 41 pokrajinskih gospodarskih zbornic in 18 navadnih gospodarskih zbornic, ki so podrejene pokrajinskim gospodarskim zbornicam. Doslej pa je imela Nemčija 111 industrijskih in trgovinskih zbornic. 71 rokodelskih zbornic in 27 skupnih gospodarskih zbornic.
= Nov sistem izposojanja knjig v Nemčiji. Ker so sedaj naklade novih Izdaj zaradi štednje s papirjem zelo omejene in marsikateri resni interesent ne more kupiti novoizdane knjige je predsednik državne zbornice za literaturo odredil, da morajo knjigarne, ki prejmejo v prodajo novoizdane knjige določen del tudi teh knjig izloči+i iz prodaje v svrho izposojanja. Na ta način bo ustreženo marsikateremu interesentu, ki ne išče knjige zaradi tega, da bi ;o podaril ali da bi naložil svoj denar, temveč zaradi potrebe čitanja ali študija. Z odredbo so določene tudi enotne pristojbine za izposojanje takih novoizišlih knjig.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske, v hrvatskem kmetijskem ministrstvu je bila nedavno konferenca, ki je poudarila potrebo ustanovitve centralnega urada za dirigiranje in uporabo razpoložljivih delovnih sil. Zlasti je po mnenju konference potrebna kontrola sezonskih delavcev in njihove zaposlitve. Zagrebška tvrdka Jakob Zorčič objavlja, da je prevzela glavno zastopstvo za prodajo nemškega izvoznega piva, in sicer iz pivovarne v Laškem in iz graških pivovarn.
—Mobilizacija delovnih moč! hi visok®. Šolski Študij v Nemčiji, v zvezi z ukrep, za mobilizacijo delovnih moči in z zaporo podjetij, ki niso važna v vojni, je nastalo vprašanje v kakšnem obsegu bodo nadalje, vale svoje delo nemške visoke šole. O tem vprašanju razpravlja >Frankfurter Zei-tung«, ki med drugim navaja, da se bo delo na visokih šolah nadaljevalo. Državni vodja akademikov je pozval vse slušatelje da v totalni vojni podvojijo napore pn študiju. Le tam. kjer bj nastopile ovire zaradi vpoklica učnih moči ali zaradi poškodb učnih naprav, bo predavanje v tej ali oni disciplini odpadlo. Visoke šole bodo v bodoče lahko sprejele le toliko slušateljev, kolikor bodo to dopuščale učne moe-nosti. Po navodilu državnega ministra za vzgojo bodo sezname vpisanih slušateljev pregledali profesorji skupaj s pokrajinskim vodjem akademikov z namenom, da izločijo tako zvane »večne Študente«, ld se boae morali, dokler traja vojna, posvetiti drugemu delu. Izločili bodo tudi take sluša-
telje in slušateljice, katerih uspehi le ustrezajo zahtevam koncentriranega študija v dobi vojne in ki takemu koncentriranemu študiju niso dorasli. Vsi ti sluša -telji bodo za dobo vojne zaradi zaposlitve prekinili študij. V načelu ne bo omejen ženski študij, pač pa bodo delovni uram vpoklicali one slušateljice, ki so bile prej poklicno zaposlene in so se šele sedaj vpisale na visoko šolo.
= Francoski davčni d°nodki. V letu 1942. so znašali davčni dohodki Francije 93.8 miljarde frankov nasproti 80.7 milijarde frankov v prejšnjem letu in 51.7 milijarde frankov v zadnjem predvojnem letu. Davčni dohodki se terej v primeri s predvojno dobo niso znatno povečali, kar je dalo povod za ponovno zahtevo po davčni reformi V lanskem letu so bili davčni dohodki Francije le za. 80% večji kakor v zadnjem predvojnem letu, čeprav se je nivo cen v mnogo večji meri dvignil in se je tudi cbtok bankovcev več nego potrojil. Iz podrobnih številk, ki jih sedaj objavljajo, je razvidno, da so se v večjem obsegu dvignili le dohodki od neposrednih davkov, ki 30 prinesli lani 28.2 milijarde frankov nasproti 19.5 milijarde v prejšnjem letu in 9.2 milijarde v letu 1938. Prcmetni davek je prinesel 26 milijardi nasproti 20.9 in 9.8 milijardam v letu 1941 odnesno v letu 1938. Znatno pa so zaostali dohodki od posrednih davkov posebno od carin, ki so lani dale komaj 1.6 nvlijarde frankov, nasproti 8.8 milijarde v zadnjem predvojnem letu.
= Vojni stroški Zedinjenih držav. Po
najnovejšem uradnem izkazu so ameriški vojni stroški od decembra 1941 do februarja t L dosegli 65.1 milijarde dolarjev; od tega odpade samo na prvih 8 mesecev tekočega proračunskega leta (julij—februar) 45.6 milijarde dolarjev nasproti 12.6 milijarde dolarjev v istem razdobju prejšnjega leta.
= Težavna oskrba Amerike z aluminijem. V vojni proizvodnji, zlasti v proizvodnji letal, zavzema aluminij izredno važno vlogo. Zato so Zedinjene države že v letu 1941. izdelale obsežne načrte za gradnjo novih tvornic aluminija. Po načrtu, ki je bil sestavljen spomladi leta 1941., bi morala v lanskem letu proizvodnja doseči 700.000 ton. Ta količina pa zdaleka ni bila dosežena. Še v novembru lanskega leta so računali z letno proizvodnjo 540.000 ton, sedaj pa objavljajo, da je dejanska proizvodnja v letu 1942. dosegla le 450.000 ton. Gradnja novih tvornic se je hudo zavlekla. predvsem zaradi pomanjkanja gradiva in strojev, katerih dobava ni bila izvržena po načrtu. Na merodajnih mestih imajo tudi skrbi zaradi bodoče oskrbe z boksitom. Strokovnjak; so izračunali, da bodo pri razširjenem pridobivanju boksita največja ameriška ležišča izčrpana v dveh do treh letih, potem pa bo treba uvažati boksit iz prekomorskih dežel.
t
»JUTRO« št 73
B. Josin:
Stara Ljubljana
Domači 17. pešpolk je bil premeščen v Celovec, en bataljon pa je ostal v Ljubljani. — Spominjam se višjih oficirjev poi-kovnilia Salomona, Gariboldija, Lukanca, majorja Schemeria ter mlajših oficirjev Anarcjke, Milavca, Aljančiča. Prašnikar-ja, Žagarja, Merizija. Stotnik Merizi je bil znana oseba; bil je debei mož in je nosil očaia Poročil je hčerko hišnega posestnika in trgovca Seuniga. Dr. Ivan lav-čar pa omenja v svojem lepem romanu »Soror Pia«. Merizi je imel za ordonanca približno pred 55 leti podofic:rja Ivana Ogorelca, doma iz Škofljice, ki je lastnik dobro znane tvrdke Kalmus & Ogorelec. Tud! ta m~ž ie — kakor Merizi — ze ta-k-at nos;l očala: Ogorelec. ki je bil moj sošolec na vadnici. še vedno dela v svoji
pisarni.	, ,	„
Pr deželnem domobranskem polku je služil nadporočnik Praks; imel je hčerko, ki po očetovi smrti otvorila posredovalnico za službe. — Pri »Platzkomando« je služil dolgo let kapetam Fuhatko ki ce ie po upokojitvi preselil v svojo domovino na Češko. Njegov naslednik je bil stotnik, č:gar imena se več ne spominjam. Mož je izgubil levo roko in je namesto nje nosil leseno; hodil je veliko na sorehod in se prav rad ustavljal pri otrocih, kjer so se veselo igrali. Nekega dne se ie ustrelil.
Upokojeni oficirji so dobivali svojo pokojnino še pred 60 leti pri Platzkomandi, potem pa pri finančni deželni blagajni. Aktivni oficirji so dobivali plače pri svojih vojaških oddelkih, ki so imeli svoje ročne blagajne, ravno tako tudi moštvo. Vojaštvo je dvigalo dotacije za izplačila pri finančni deželni blagajni z nakazili komega poveljstva po finančni upravi v Gradcu.
Bogate žene častnikov
Avstrijski oficirji so imeli navadno premožne žene, ker je moral vsak oficir, pre-rino se je poročil, založiti ženitveno kavcijo, ki je znašala v državnih papirjih Jo 40.000 gld., kar je bilo za tiste čase pre-•ej denarja. Vojaški zdravniki in računski oficirji so imeli manjše kavcije, od pol-covnika navzgor pa so bili oproščeni kav-:ij. Obresti od kavcij (vinkuliranih obligacij) so se izplačevale pri finančni de-•elni blagajni.
Janezi, kanonirji, jagri, kanarčki,
krompirjevci, špičkarji, peki
Zanimala bodo marsikaterega mlajšega Ljubljančana imena posameznih polkov med ljudstvom. Vojaki domačega pešpolka 1 rona Khuna so bili »Janezi«, vojakom arti : rajskega polka so dejali »kanonirji«, love so bili »jagri«, vojakom 27. pešpolka pa e dalo ljudstvo ime »kanarčki«, ker so Lmr vojaki rumene distinkcije. Vojaštvo se rav nič ni zgražalo nad tem imenom, še mejali so se ter dejali: »Mi smo ka-ns ki«. Deželni brambovci so dobili ime »k rnpirjevci«, kar pa je bilo vendar ne-ko ko žaljivo. V Ljubljano so prišli več-k t za nekaj časa tudi madžarski in hr-v -ki pešpolki. Vojaki so imeli prav te-s 2 ozke hlače; ljudstvo jih je nazivalo y >ičkarje«. Vojaki pri oskrbovališču so t bili ime »peki«, ker se je v oskrbovali-i pekel kruh. Vojaški kruh je bil črn, >.ak in kisel. Nemci so mu rekli »Komis-ot«, Slovenci pa »komis«. Slovenci so li navajeni na domač, bel kruh. Kdor od. doma dobil kaj novcev, je kupil pri eku žemljo. črn kruh pa je prodal. Ko-lis so prodajale ženske skrivaj na cesti b Ljubljanici ob zidu mestne hiše me-čansice imovine. Hlebec se je dobil za krajcarjev. Revno ljudstvo, posebno de-avci in mali obrtniki, ki so bili takrat ravr »uboga para«, so kupovali ta kruh. 'udi jaz sem ga večkrat dobil doma na-irobl enega v prežganki.
Dobri odnosi med meščani in vojaki
O: .noša j i med meščanstvom in vojaštvom so bili v Ljubljani dobri. Nikdar ni prišlo do incidentov, akoravno je bilo moštvo večkrat nemškega ali madžarskega rodu. Prav veseli so bili ljudje, ko je bil v?ak teden vojaški mirozov in radostno je korakalo ljudstvo, posebno mladina, pred in za godbo. Mirozov, ki ga je priredila vojaška godba, je bil v posebno veselje dijakom. Po odhodu vojaške godbe
so se dijaki večkrat zbrali v Zvezdi ter v strnjenih vrstah korakali v gosjem redu precej časa. Ljudje so se smejali ter gledali dijaške zabave. Tudi mestni stražniki, k; so vzdrževali red, so pustili dijake v miru, ker ni bilo nikakih incidentov.
Nekega dne po mirozovu pride moj starejši brat Božidar, ki je bil učiteljiščnik, prav razburjen domov ter pravi: Mene in županovega sina Laschana so aretirali v Spitalski ulici ter pozvali, da greva z njimi na stražnico. Ko sva bila tamkaj, vpraša Laschan dežurnega stražnika: »Ali bova tukaj spala?« Ne. ne, pravi resni stražnik, povejte Vaše ime. jutri pa se
zglasite pri policijskem svetniku. Drugega dne je šel brat ves obupan h gospodu Peroni, ki mu je dejal: »Ne bom vas zasliševal, če ste se udeležili pohoda v Zvezdi. V prihodnje opustite take otročarije ln ne delajte sritnosti stražnikom. Pojdite sedaj mirno domov.«
Prav slovesen je bil sprejem domačega pešpolka ob priliki vrnitve iz Bosne in Hercegovine leta 1879. Vojaštvo je prišlo v Ljubljano zvečer, ko je bila že tema. Pri vhodu v mesto je bil postavljen velik razsvetljen slavolok. Pozdravni napis na slavoloku je bil v slovenskem in nemškem jeziku:
Mbivalstvo Ljubljane
Ljubljana. 31 marca.
Iz letnega poročila mestnega fizikata za lan-.cko leto povzemamo nekatere zanmive po datke glede prebivalstva Ljubljane. Nanašajo se na štetje prebivalstva leta 1941., pa številu lansko leto izdanih živilskih nakaznic pa vidimo. da je mesto kljub vojni dobilo močan dotok priseljencev.
Konec leta 1940. je imela Ljubljana 87-780 prebivalcev. Po popisu z dnt 31 julija 1941 pa je število ljubljanskega prebivalstva naraslo že na 91.613. Istega leta sc bile prključene Ljubljani nekatere okoliške vasi s 1038 prebivalci. Zaradi priseljevanja, nastalega predvsem v zvezi z izrednimi razmerami, se je število v Ljubljani živečih ljudi znatno pomnožilo.
Približno merilo, po katerem lahko sklepamo na število ljubljanskega prebivalstva, so živilske nakaznice, ki j;h je lansko leto mestni prehranjevalni urad izdal 1 140.409 ali meseč; nc povprečno 95.034. V tem številu niso vračunane pavšalne živilske nakaznice za osebje, prebivalce in varovance razn h ljubljanskih ustanov in zavodov. Tako je bilo izdano v mesecu decembru skupno 98.344 živilskih nakaznic.
V izrednih prilikah se moramo poslužit' tudi izrednega načina določanja števila prebival-
stva Ljubljane. To število bomo rajši ocenili niže, ker je nedvomno, da je mnogo tistih, ki (ie jim i7.da.jajo živilske nakaznice, pripadnikov drugih občin. V statistične namene ocenjuje zato mestni fizikat povprečno število prebival* stva za lansko leto na 95.000.
Celokupno ploskev mestnega pomerija meri 68 km2 in 58 mJ. Na kvadratni kilometer odpade približno 1380 prebivalcev To relativno nizko število je treba pripisati pretežno kmetijskim. redkeje naseljenim perifernim delom mesta.
Prebivalci stanujejo v 6997 hišah, od katerih ima preko 600 hiš ;zrazito kmečki značaj. Mestna občina je v letih po zadnji svetovni vojni storila vse. kar je bilo mogoče, da od-pcmore stanovanjski bedi Zgradila je celo vrsto hiš in stanovanjskih kolonij z več sto malimi in higienskimi stanovanj'. Toda kljub temu malih in zdravih stanovanj, ki jih zmore plačati uradnik, še vedno primanjkuje.
V letu 1942. .ie bilo v Ljubljani zgrajenih 19 stanovanjskih hiš in izvršenih 28 stanovanjskih adaptacij. Z novogradnjami je bilo lam pridobljen h 71 stanovanj in z adaptacijami 5, skupno torej 76. Prejšnje leto je bilo na novo pridobljenih 547 stanovanj. Leta 1940 so zgra= dili 406 novih stanovanj, še eno eto prej pa 658.
Oddelki narodsmacialistične stranke
Danes nadaljujemo po »Karawan-ken Bote« sestavek o formacijah na-rodnosocialistične stranke.
4. Hitlerjeva mladina (H tler Junged HJ). Skrb za narodnosocialistično mladino in za nemško mladino sploh je poverjena strankine--mu državnemu voditelju mladine (Reichsju-gendfiihrer) Arthurju Axmannu. ki je hkrati voditelj mladine nemške države. Njemu je podrejena celokupna Hitlerjeva mladina ki je bila ustanovljena leta 1926. in se je obnesla v stiskah :n težavah dobe boja. Ona vzgaja po zakonu z dne 1. decembra 1936 vso nemško mladino in ie razčlenjena takole:
Hitlerjeva mladina — H tler Ju-gend (dečki od 14. do 18. leta);
nemškadeca — Jungvoik (dečki od 10. do 14. leta);
zveza nemških deklet — Bund Deutscher Miidel (dekleta od 14 do 21. leta);
dekliška deca — Jungmadel (deklice od 10. do 14. leta).
Za dekleta od 17. do 21. leta je Reichsju-gendfiihrer leta 1938. ustanovil zvezo nemških deklet »vera in lepota« (»Glaube und Schon-heit«). Ta vzgaja dekleta za osebno6ti pove« zanega občestva in jih združuje v tovarniških delovnih skupnostih.
Da prepreči beg z dežele v mesto, je Reichs-jugendfiihrer leta 1934. oživotvoril službo HJ na kmetih (Landdienst der HJ)
Osnovna celica Hitlerjeve mladine, v ožjem smislu je tovarištvo (Kameradschaft), ki obsega okrog 15 dečkov. Več tovarištev (2 do 4) se združi v krdelo (Schar) približno 50 dečkov. Ako se združijo 2 do 4 krdela, nastane spremstvo (Gefolgschaft) okrog 150 dečkov. Tri do štiri spremstva tvorijo rod (Stamm). okrog 500 dečkov; štiri do šest rr.dov tvorijo oddelek (Bann), okrog 3000 dečkov.
Isto razvrstitev enot ima mlajša mladina:
a)	pri Deutsches Jungvoik: Jugendschaft — Jungzug — Fahnlein — Jungstamm;
b)	pri Bund Deutscher Madel: Madel — Miidelschar — Madelgruppe — Madelring;
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnino!
c) pri Jungmiideln: Jungmiidelschaft — Jungmiidelschar — Jungmiidelgruppe — Jung-madelring.
Do enot Stamm oziroma ustreznih enot so štirje organizatončni stebri celokupne HJ samo stojni. Sledeči višji enoti Stamm in Gcbiet združujeta organizatorično celotno moško in žensko mlad!no.
5. Državna delovna služba (Reichsar-beitsdienst).
Državna delovna služba ima dvojno nalogo. I. obdelovati nemško zemljo za varstvo nemškega naroda in njegove prehrane; II vzgajati nemško mladino za nacionalsocializem.
Delo za varstvo nemškega naroda in njegove prehrane obsega v podrobnostih sledeča področja nalog:
pridobit ev nove zemlje; dela kultiviranja. V Nemčiji imajo še okrog 3 rnilij. ha neobdelane, pa vendar za obdelovanje pripravne zemlje. K tej štejemo pa predvsem višinska in niž nska močvirja in široke pustinje;
zboljšanje že obdelane zemlje. Te zavzemajo še veliko prostora med nameravanimi deli V to delovno področje spadajo tudi varnostne zgradbe proti poplavam, ki so za narodno gospodarstvo vel kega pomena. K melioracijskim delom spada tudi pogozdovat nje in izsekavanje gozda .
izboljšanje prometa;
priprava naseljevanja. Delovna služba «e uporabi tako pri naselitvah kmetov, ki zaslužijo njeno pomoč v visoki meri zlasti na nemškem Vzhodu kot predstrjžt nemške kulture in rase, pa tudi pri predmestn:h naselbinah za delavce in uslužbcnce; uporabljajo jo zlasti za gradnjo cest in planiranje sveta;
zaščita pred katastrofami. Tudi na tem polju mora delovna služba izvršiti naloge, ki sicer ne spadajo med njene glavne naloge, ki se jim pa ne more in noče odtegniti. V prav mnogih primerih prirodnih katastrof je najbližji oddelek delovne službe edina rešitev. Za uporabo delovne službe pri kata-stiofah delovne može sistematično šelajo. in vsako leto ona reši pred pogubo ogromne stvarne škode, večkrat celo človeška življenja;
pomoč v stiskah pri žetvi. Po* manjkanje delovnih moči na kmetih v zvezi z
Aereo nemico abbattuto in fiamrne dalla nostra caccia in Tnnisia ki so ga sestrelili italijanski lovci v Tenisa
Sovražno letalo,
vedno intenzivnejšim obdelovanjem in z njim nastalo povečano potrebo moči je imelo za poslcdico, da so se pri spravljanju letine morali posluževati delovne službe in Hitlerjeve mladine;
vojno važna uporaba RAD na vseh frontah je glede svoje važnosti pač največja naloga, ki je stavljena RAD in ki jo ta. zvesto izpolnjujoč svojo dolžnost tudi vedno opravi. Naj omenimo tukaj le vzdrževanje cest za nove pošiljke v dobrem stanju; brez teh bi bojujoče se čete nikoli ne mogle doseči svojih uspehov.
Čeprav je treba ceniti narodno gospodarske naloge delovne službe, so pa še večjega pomena njegove vzgojne svrhe. Z vzgojo mladga človka z ročnim delom k nacionalsocialistične-nemu pojmovanju dela, k povezanosti z na> rodom ;n zemljo, k tovarištvu in disciplini se je izkazal Reichsarbeitsdienst kol šola. ki je ne more nadomestiti ali prekositi nobena druga organizacija.
6. Nacionalsociali»tičiii letalski zb»r (Das Nationalsozialistische Fliegerkorps NSFK).
Z odredbo z dne 17. aprila 1937 je Fiihrer ustanovil Nacionalsocialietični letalski zbor. Za vsak narod je neizmerno važen faktor udarna moč in uporabnost njegovega zračnega orožja. Oboje je odvisno od dobre predvojaške vzgoje in od tega. da se pridobljene sposobnosti dobro ohranijo tudi po vojaški dobi. Fiih-rei je za te svrhe ustvaril das NS-Fliegerkorps. ki ima nalogo da vzbuja in poglobi v narodu letalsko misel, da nemško mladino predhodno izobrazi v letenju, da vzdržuje vajo v letenju pri možeh, ki so odpuščeni iz letalskih čet, in da nadzoruje in vodi celotno športno letenje v Nemčiji. — Šolanje naraščaja se začne s tem, da se mladina seznani z gradnjo mode« lov in modelnim poletom. Izobrazba v modernem letu obsega na podlagi smernic, ki so ustanovljene v sporazumu z mladinskim vodjo vse nemške dečke, ki jih združujejo skupine modelnega letanja (Modellflggruppen) in letal-sk. odredi (Fliegergefolgschaften). Učni tečaj se začne za enajstletne z izdelovanjem pre prostih letalskih modelov. V teku izobrazbe se dečki tako izšolajo, da petnajstletniki že "lahko napravijo visekovredne letalske modele po lastni konstrukciji. Poleg praktične 'zobraz-be se dečki seznanijo tudi že s teorijo poleta.
Med najvažnejše naloge ki jih ima NS-Fliegerkorps, spada izobrazba naraščaja v jadralnem poletu. Ta izobrazba se začne, ko nastopi v vrstah HJ, z gradnjo spustnih letal in spustnim poletom pod vodstvom izkušenih mož NSFK, ki dečke izurijo v praktičnem letenju. V šolah jadralnega poleta se potem nadarjeni še nadalje izobrazujejo. Številne državne šole za motorni letalski šport so dale do izbruha vojne pripadnikom NSFK ki so imeli veselje do letalstva, možnost, naučiti se lete« nja. Kakor pri drugih formacijah, je tudi pri NSFK brambni šport polje, ki je pri vsej izobrazbi največjega pomena Brambni šport naj vzgaja može za trdne borce. Ravno pri udej-stvovanju pri letalskem športu je treba pravih mož, ki morajo imeti bolj kot vsi drugi pogum in telesno spretnost, da lahko izvedejo poznejše naloge. Vzporedno s to vzgojo se vrši seveda tudi svetovnonazorni pouk.
Po prvem pomladnem dežju
Ljubljana, 31. marca.
Za konec letošnjega marca je začelo po dolgotrajnem suhem vremenu zopet deževali. Žejna pomladna zemlja se je napojila s potrebno in težko pričakovano vodo, ki je vrtove kar vidno ozelenila in očistila ceste nadležnega prahu.
Zalnje deževje je zaključilo dolgo nepa-padavinsko dobo, ki se je pričela, če izvzamemo dva slabo padavinska dneva (6. in 27. marca), s preplavo suhega kontinentalnega vzhodnega zraka že 17. februarja. Izjemna dneva 6. in 27. marec sta nam prinesla le 3 odnosno 1 mm padavin. Dne 6. marca je padlo zvečer nekaj nepričakovanega dežja od severozapada, to je iz smeri, ki je zarali vpliva Alp za padavine p«"i nas izredno neugodno.
S sedemnajstim februarjem se je začelo 40 dni trajajoče suho vreme, kakršnega skoraj ne pomnimo; vrstili so se sami lepi in najlepši dnevi, večkrat tiha burjo, ki je sunkovito pihala predvsem čez dan, dvigala s cest prah, sušila zemljo in zavirala rast prezgodaj se prebujajoče prirode. To suho vzhodno skoraj popolnoma jasno vreme je trajalo z eno samo izjemo (9. marec) celih 17 dni, od 7. do vštetega 23. marca.
Vzhodnemu vremenu je sledil jug (24.), ki je naslednji dan v prvih popoldanskih urah pihal tudi pri tleh skoraj z viharno jakostjo in na/oblačil proti večeru nebo z nizkimi, za jug značilnimi oblaki. Zanimivo je, da se barometer ni kdo veka j zmenil za dovedeni topli zrak, barometrska depresija se je očitno le počasi bližala našim krajem, tako da še oba naslednja dneva, če izvzamemo slaboten dež 27. zjutraj, ndsfca prinesla zaželenih padavin.
Močno po jemanje zračnega tlaka popoldne 28. marca je vendar napovedovalo % veliko verjetnostjo dež. Dočakali smo ga še isto noč, ki je nato nekako do 30. opoldne prežejno zemljo hladil in pojil.
Kaže, da se je tudi tokrat pojavila nekako v noči na drugi deževni dan nad Sredozemljem sekundarna depresija, v katero je pritekal zrak tudi iz naših krajev. Imeli smo zato 30. marca vzhodno vreme, sicer slialbo, a v nečem zanimivo. Cez dan so se vlekle po nebu težke in nizke megle, ponekod grozeče temne. Z večerom so izginile in nas s tem opozorile, da ima sonce že veliko moč. Segreta tla so povzročala čez dan kar močne navpične vetrove navzgor, tvorce omenjenih meget, ki M se poleti prav gotovo razvile v mogočne nevihtne oblake.
Ohladitve nam to deževno vreme ni prineslo. Verjetno je temu med drugim vzrok predhodno dolgotrajno vzhodno vreme, ki je polagoma, a neprestano odnašalo hladni zrak proti jugu.	M. C.
Naročite DOBRE
KNJIGE!
KULTURNI PREGLED
Enajsti simfonični večer
Kakor je bilo pričakovati, sta pone-deljskemu simfoničnemu koncertu vtisnila značilno obeležje nastop dirigenta Sama Hubada in sodelovanje pianista doc, Mar jana Lipcvška. S tem v zvezi izbrani prof ram je imel značaj tiste umetniško pomembne glasbe, sa katero zmeraj ostaja v dušah več kaker samo odmev lahkotnega zvočnega ugodja. Resnoben spored, kvalitetna izvedba, uspešen krst domače skladbe. (Premrlovih Preludijev), vse to je določilo enajstemu večeru posebno odlično me=rtc v vrsti naših simfoničnih prireditev.
Samo H u b a d je še mlad dirigent, vendar so že njegovi prejšnji nastopi pokazali da se uspešno razvija na poti, kjer si je njegov oče pridobil tolikih zaslug. Ko je sedaj nastopil po daljšem presledku, smo mogli s tem večjim zanimanjem pričakovati, kako se bo tokrat uveljavil, saj je bil napovedan zahteven program, ki posebno mnogo polaga na d^rigentove sposobnosti. Po velikem uspehu, ki ga je imel dirigent Hubad pri občinstvu, smemo skla-Pat-. da je njegovo vodstvo simfoničnega ork str a doseglo prvi smoter slehernega dirigentskega dela: predoren učinek izvajani! del, tisti najtesnejši stik med orkestrom in občinstvom, za katerega se trudij0 največji dirigenti prav kakor eni, ki se šele poskušajo v težki umetnosti orkestralnega dirigiranja. Izvajanje skladb pa je kazalo še več: lepo linijo, izenačenost izdelanost detajlov prav kakor zao-krožf nost celote — pri čemer je treba upoštevati, da se koncerti pri nas bclj improvizirajo kakor pripravljajo z dolgimi in metodičnimi vajami; razodevalo je primeren tempo in očitovalo stilne kvalitete posameznih skladb. Samo Hubad dirigira brez pretiranih telesnih poudarkov, z zadostno eleganco, a kjer treba, tudi s primerno ognjevitostjo. Zdi se, da vlada med orkestrom in njim pravilno odmerjen od-
nos medsebojnega upoštevanja in da je dirigentova osebnost bolj vod lni in har-monizujoči element, kakor pa poosebljenje popolne glasbene avte krati je. Navdušeno občinstvo je Samu Hubadu izrekalo priznanje z dolgotrajnim in ponovnim aplavzom. Prejel je tudi številne šopke.
Docept Marijan Lipovšek je s solističnim sodelovanjem na tem koncertu pridružil dosedanjim samostojnim piani-stičnim nastopom novo, bleščečo potrditev svoje umetniške zmogljivosti m fine glasbene kulture. Njegov delež v izvajanju Beethovnovega Koncerta op. 58 se je krasno včlenjal v orkestralni ritem te skladbe in je na mestih, ko se je skladba naslonila samo na pianista, z zanesljivimi. raihlimii prijetno liričnimi, zvočno barvitimi klavirskimi imtermezzi krasno prenašal ritmično celoto Koncerta na orkester, ki se je zopet priključil njegovemu igranju Tako je vladalo ves čas vzorno uravnovešeno razmerje med pianistom, orkestrom in dirigentom in Beethovnova mojstrovina je dosegla svoj polni učinek in ves koncert nesporni višek. Marijan Lipovšek uveljavlja čedalje bclj v slehernem nastopu svojo zrelo umetniško osebnost, ki išče izpopolnitve v rahlih odtenkih umetniške forme in v tehnični virtuoznosti, poglabljajoč se v zadtnje finese čustvenega izraza. Občinstvo je potrdilo velik uspeh pianista Li-povška z dolgotrajnim ploskanjem, in ga ponovno pozvalo na podi j; prejel je tudi mnogo cvetja.
*
Težišče sporeda je bilo tok rit v Beethovnu z njegovima dvema točkama, izmed katerih je bil Koncert za klavir in orkester sploh največja znamenitost te prired:tve, zaključil pa se je s skladbo, ki je s svojimi instrumentalno obilno Izkoriščenimi, lepimi in bogatimi pasažami dobro odtehtala težo in važnost prvega dela koncerta, nam-
reč s Smetanovim Vyšehradom. Vmes je bilo troje presrčnih * skladb: Premrlova »Preludija« in dva Mascagnijeva Inter-mezza. Tako je bii koncert tudi s programske strani dobro zgrajen in tem bolj uspešen.
Zaman je vse: Beethoven je še vedno eden izmed možnih viškov slehernsga simfoničnega sporeda. Tokrat smo slišali najprej predigro »Egmonta«, nato pa že n: Koncert za klavir in -rkester v G-duru št. 4 (op. 58). Obe skladbi potekata jz relativno srečnega razdobja Beethovnovega življenja, iz časa, ko so ga navdajala zaupljiva čustva do -»nesmrtno ljubljene« Tereze Brunsvikove. Koncert za klavir in orkester je s svojimi tremi stavki ena najznačilnejših mojstrovih stvaritev te vrste, polna miline in sanjavosti, a tudi bolesti in sile, ki se v nji merita s sv- imi kontrastnimi udari in nosita svetlo s.e<i inspiracije preko vseh form tehnične virtuoznosti. Strast in nadeja sta skriti nav-dlhovalki skladbe, ki se iz allegra mode-rato, spisanega v skoraj italijanskem stilu, prelije v andante con moto in zaključi z razgibanim vivace. Skladba je nastala v časovni bližini IV. simfonije in nas s svojo lepoto osvaja vedno znova. Zdi se, da io je tudi orkester — po nemali zaslugi dirigenta in pianista — igral s tistim zanosom in s t:sto toplo pozornostjo, ki sta prešla še v občinstvo.
Stanka Premrla »Preludija« sta imela na tem večeru svoj krst. Skladba našega uglednega komponista, zaslužnega cecjljanca in orgeljskega virtuoza je bila prvotno sp'sana za orgije; lani jo je skladatelj obdelal instrumentalno. Celotna skladha obsega štiri preludije, izmed katerih smo slišali na tem koncertu samo dva. Oba izvajana preludija se odlikujeta po presrčni, ljubeznivi noti, kj se kaže ne le v prikupni zgradbi in lepi glasbenj liniji, marveč tudi v tistem osvajajočem tonu. ki ga vnašajo v skladbo posamezni instrumenti. če uvažujemo, da sta Premrlov*.
»Preludija« sledila neposredno no taJtl sle-piloi kompoziciji, kakor je Beethovnov »Koncert« in da vzljc svoji mnogo prepro. stejši zgradbi nista učinkovala kot bled in medel kontrast, marveč kot dokaj mikavna stvaritev, je skladba že s tem izpričala svojo vrednost. Msgra .'.tanka Premrla, ki je sedel med občinstvom, so poslušalci po izvajanju živahno aklamirali.
Dve skladbi. znamenitega italijanskega komponista P. Mascagnija sta ne ie lepo, temveč tudi pomenljivo izpopolnili program. Intermezzo iz »Guglielmo Ra-teliffa« pri nas menda še ni bil izvajan in je zato vzbudil tem večje zanimanje, medtem ko je simfonični intermezzo »Caval-lerie rusticane« že prilično znan, vendar ga je v tej orkestralni izvedbi vsak z veseljem pozdravil, *saj je eden najvernejših izrazov Mascagnijevega ognjevitega skla-dateljskega temperamenta in je skupaj f-prvo skladbo dostojno zastopal v tem programu italijansko sodobno glasbo.
Po teh zapovrstjo uspešnih točkah se ie orkester dvignil k novemu vzletu, obvladujočemu široko in dramatično razpeto zvočno polje: Izvajal je Bedficha Smetane simfonično pesnitev »Vvšehrad« iz cikla »M& vlast« (Moja domovina). Kakor vsi sestavni deli tega velikega simfoničns-ga cikla, je tudi »Vyšehiad« plod genialne inspiracije vidca češke zgodovinske usode, pesnika čeških gozdov in rek B. Smetane, kj je tu razgrnil pred poslušalcem /eličdst-no vizijo preteklosti in sedanjosti, slikovito simfonično podobo kraja, ki je svet češkemu srcu. Izdatno sodelovanje harfe, bogata izraba godalnih in pihalnih instrumentov, prepletanje dramatičnih mest z nekaterimi ljubkimi liričnimi motivi, vzgon zanosa ln vere. ki sledita tožbi o vekovitih izkušnja® vedno znova se prerajajočega ljudstva ot> ■ Vltavi — vse to ustvarja iz »Vyšehrada« skladbo, ki jo človek z veseljem sliši vedno znova.
Kakor vsi prejšnji večeri, je bfl tudi ta popolnoma razprodan. V prvih vrstah so bili prisotni dostojanstveniki, na čelu jim poveljnik XI. Armadnega zbora Eksc. ge. neral Gambara.
Dve skandinavski pisateljici'
Velik val prevodov, ki namaka našo slovstveno njivo, nam je nedavno prinesel spise dveh skandinavskih pisateljic: Selme Lagerlofove novelistično zbirko »Dekle x Močevja«( Slovenčeva knjižnica 39) in povesti finske pisateljice Aine Kal* las »Maščevanje svete reke« (istotarn, št. 28). Največja švedska pisateljica Selma Lagerlof, ki je umrla pred tremi leti v turobnem mraku, s katerm je vojna zagrnila svet njenih človekoljubnih vzorov, je stara znanka slovenskega občinstva. Poleg njene mojstrovine »Gosta Berling« smo dobili v prevodu »Kristusove legende«, »Zgodbo o blaznem Gunnarju« in roman »Klara Gullerborg«, s čimer seveda ni Se izčrpana njena slovenska bibliografija. Knjiga »Dekle z Močevja« nam je prinesla v prevodu Janeza Skržolca pet novel in povesti, izmed katerih sta najpomembnejši prvi dve: »Dekle z Močevja« in »Zaklad gospoda Arneja«.
Prva povest, ki je dala naslov zbirki, je spisana v tistem idealistično navdahnjenem realizmu, kakor ga srečujemo v velikem delu pisatelj ičine proze. Lagerlofove nam opisuje siromašno bajtarsko dekls Helgo. ki je služilo za deklo pri oženje-nem gruntarju in dobila z njim otroka. Toda pri tožb! za odškodnino hoče mož po krivem priseči, da ni imel razmerja z deklo, vendar se Helga v zadnjem trenutku »vrže pred sodnika, iztrga sveto piano, na Katero naj bi po krivem prisegel oče nje-nega otroka in umakne tožbo. To dejanj« zapuščene, siromašne nezakonske matere, ii reši čast in za njo se pozanima tudi sin premožnega kmeta Gudmund. Med njim in siromašno deklo se razvije tiha ljube-
t
4	- Četrtek, 1. IV. 1943-XXI
- > JUTRO« it 73
Kronika
*	Smrt senatorja Orsije. V Benetkah je
umri član italijanskega senata grof Pietro Orsi, rojen leta 1863. v Aquiju. Po poklicu je bil srednješolski profesor ter je zadnje čase poučeval politično in diplomatsko zgodovino na Zavodu za gospodarstvo in trgovino v Benetkah.
*	Umetnostna razstava v Triestu. Slikar Teodoro Wolf Ferrari je razstavil v galeriji »Trieste« niz svojih slik, ki predstavljajo pomladne motive iz okolice Benetk. Razstava ima mnogo obiskovalcev.
*	Papež je zapustil posteljo, iz Vatikana poročajo, da je papež Pij XII. že toliko okreval, da je lahko vstal ter napravil kratek sprehod po vatikanskih vrtovih v avtomobilu navzlic neugolnemu vremenu zadnjih dni. Sveti oče sprejme vsak dam kardinala državnega pod tajnika in bo te dni spat začel sprejemati zasebne obiske.
*	Promocija Sava za častnega doktorja. Kraljevi univerzitetni zavod za gospo lar-stvo in jezike v Benetkah objavlja, da bo dalmazijski mučenik Giovanni Savo po svoji mučeniški smrti promoviran za častnega doktorja tega zavoda.
*	Zadnji sezijski simfonični koncert v Triestu. V nedeljo zvečer so imeli v gledališču Verdi v Triestu zadnji simfonični koncert letošnje sezije. Dirigiral je nemški kapelnik Herbert Albert, ki je dosegel v raznih italijanskih mestih pri dirigentskem pultu prodorne uspehe, spored, ki je obsegal sklalbe Mozarta. Brahmsa in Bossija. Kot solista sta sodelovala violinist Pavo-vLuh in Sabatini, mojster na violi.
*	Smrt skladatelja Sergeja Rahman'-no-
va. Iz Berna poročajo, da je v Hollywo-odu umrl znani rušiti skladatelj, pianist Sorgcj Rahmaninov. Pokojnik je bil rojen v Onegi le^ 1873 ter se je po dovršitvi pianističnih Ltudij posvetil kompozicijam za klavirske koncerte. Njegove skladbe so mu prinesle svetovne slavo. Nastopal je po svetu tudi kot znan klavirski virtuoz. Lani si je pridobil ameriško državljanstvo.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 1. aprila, ob 17.30: Prava ljubezen. Red Četrtek. Petek, 2. aprila, ob 15: Kralj na BetaJno-vi. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol.
Sobota, 3. aprila, ob 17.30: Jesen. Izven.
Znižane cene od 15 lir navzdol. *
Roberto Bracco: »Prava ljubezen«, dialog v treh dejanjih, ljubezenska zgodba :z sodobnega časa. Dejanje se godi v dveh različnih hotelih in v spalnici mladega para. Zabavno dejanje in tekoči dialogi odlikujejo to prikupno delo. Igrajo: Vida Juvanova in Slavko Jan, dalje ga. Kraljeva, Verdonik in Košič. Režija: Jože Kovič.
Ivan Cankar: »Kralj na BefcfanOvi.« Kot
ljudsko predstavo po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol uprizori Drama v petek popoludne ob 15:. uri Cankarjevo dramo v treh dejanjih., »Kralj na Betajnovi«. Osebe: Kan t ar — P. Kovič, Hana — Go-rinškova, Francka — Kraljeva. Nina — Simfrčeva, Krneč — Košič, Maks — VI. Skrbinšek, župnik — J. Kovič. Bemot — Nakrst, sodnik — Gorinšek, njegova žena
—	Kovičeva, Lužarica — Starčeva, oskrbnik — Košuta. Režija: J. Kovič.
OPERA
Četrtek, 1. aprila, ob 17: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 2. aprila, ob 17: Zemlja smehljaja.
Izven. Cene od 28 Lir navzdol Sobota, 3. aprila, ob 17: Evgenij OnJegin. Red B.
•
J. Massenet: »Thais.« Osebe: Athanael
—	R. Primožič, Nicias — Sladoljev, Pa-lemon -r Lupša, Suženj — Dolničar. Thais
—	V. Heybalova. Krobila — Mlejnikova, Mirtala — B. Stritarjeva, Albina — Špa-nova. Sodelujejo še: Kristančič, Rus, Ga-šperšič, Smrekar, Drobnič, Gregorin, Ska-bar, Humar, Sekula, Marenk. Plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Kirbos, Pogačar in baletni zbor. Dirigent: N. Štritof. režiser: C. Debevec, vodja zbora: R. Simoniti, koreograf, inž. P. Golo-vin. Načrti za kostume: Jela Vilfanova.
zen, ki se najprej preizkusi v medsebojni odpovedi in požrtvovalnosti, ko se Gudmund ženi z bogato županovo hčerjo Hil-dur. Tedaj pa nastane v zadnjem hipu za-pletljaj, dotikajoč se ženinove vesti in časti; Helga skuša ta vozel požrtvovalno razrešiti, samo da bi se Gudmund in Hildur lahko vzela. Naposled le zmaga srce nad vsemi vnanjimi iluzijami in oziri: dekle z Močevja in Gudmund nastopita pot, ki jima je sojena. Povest je spisana čisto preprosto in si prav s tem pridobi čitatelja. Moč skrite ljubezni je tu povzdignjena v visoko moralno silo, ki čisti značaj in dviga srce.
Druga večja povest »Zaklad gospoda Arneja« gotovo ne sodi med najboljše spise Lagerlofove, vendar je po snovi in obdelavi nenavadno mikavna. Značilna je zaradi primesi skrivnostnega, čudežnega elementa, posnetega iz bogate zakladnice nordijske ljudske pripovedke, kakor opažamo to pogosto ne le pri pisateljici sage o Gosti Berlingu, marveč tudi pri drugih skandinavskih pripovednikih. Zaklad starega pastorja, Arneja oropajo trije škotski vojaki in pri tem pomore vse v hiši, reši se samo deklica Elsalilla, ki se spretno skrije in katero potlej prevzame ubožen prodajalec rib Torarin, ena najbolj rea-listčnih fgur v tej pripovedki. Elsalilla skuša odkriti zločince in se maščevati za svojce, pri tem pa se zaljubi prav v enega izmed glavnih krivcev, sira Archija. Pri iskanju ji pomaga duh njene pokojne prijateljice, pastorjeve vnukinje in po mnogih zapljetljajh se konča zgodba tako, da Elsalilla sicer plača s smrtjo svojo ljubezen do razbojnika, vendar pa pomaga odkriti zločince, ki jih zadene smrtna kazen, potem ko se dogajajo čudežne reči z ladjo, namenjeno njihovemu ubegu. Povest ima ima nadih starinske romantične balade, okoli katere razpleta živahno pripovedovane dogodke, v zbirki Lagerjofove so še tri druge, krajše povesti (»Ptička«, »Hišni štewt na T6rebyju« in »Pošastna roka«);
IZ LJUBLJANE
u— Koncert violinskega umetnika t veliki filharmoniji dvorani. V ponedeljek, dne 5. t m. bo koncertiral* v naši sredi sloveči italijanski violinski virtuoz Gior-gio C i o m p L Umetnik je štet med najboljše živeče italijanske violiniste, ki si je usvojil v zadnjih letih vsa velika koncertna središča, kjer stalno nastopa. Za Ljubljano si je izbral izredno bogat in pester spored, katerega osrednja točka je znamenita Beethovnova Kreutzerjeva sonata, o katerem delu bomo prihodnjič spregovorili nekaj več. Poleg Beethovna so na sporedu Vivaldi. Paganini in Principe, dalje Bach. Chopin in Scarlatescu. Violinskega virtuoza bo spremljal na klavirju njegov stalni spremljevalec Franko Verganti. Na koncert opozarjamo. Pred-prodaja se vrši v Knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah.
u— Danes se prične prodaja vstopnic za solistični koncert, ki ga bodo v frančiškanski cerkvi izvajali gdč. Nuša Kristanova, g. Tone Petrovčič in fr. Kanizij Fricelj v nedeljo 4. t. m. ob Rpl 7 uri zvečer. Spored samospevov, izbran samo od domačih skladateljev bo gotovo pritegnil vso pozornost občinstva, zlasti onega, kj se je že ponovno prepričalo o pevski sposobnosti obeh solistov in priznanega organista, ki neumorno spremlja vse pevske zbore v frančiškanski cerkvi. Vstopnice se dobe na frančiškanski porti.
u— Zadnji dnevi Šantlove retrospektivne razstave. Ker se v nedeljo zvečer ob 18. uri razstava Šantlovih slik :'n grafik v Jakopičevem paviljonu nepreklicno zapre, naj bi si jo ogledali pravočasno vsi, ki je do sedaj niso videli. Čeprav je bilo doslej število obiskovalcev nenavadno veliko, je vendar še mnogo Ljubljančanov, ki še niso bili v njej. Razstava je dnevno odprta od 9. do 18. ure. Za dijake in vojake je cena znižana.
u— Razstavo sodobne slovenske knjige priredi v nedeljo, 4. aprila, od 9. do 17. Ljudska knjigarna, Pred škofijo 5. Ob 11. uri bo kratek govor urednika Tineta Debeljaka, nakar bodo iz svojih del brali avtorji: Jože Dular, Janez Jalen, Stanko Kociper, Jože Krivec in Šali. Citatelje opozarjamo na to zanimivo knjižno in književno prireditev.
u— G g. trgovcem bi gostilničarjem. Na
Starem trgu 7/II so bila trem članom družine R a v 1 j e n ukradene živilske nakaznice za mesec april. Gg. trgovci in gostilničarji so vljudno naproSeni da te nakaznice — če jim pridejo v roke — vrnejo imenovani družini.
OTORINOLARINGOLOG
DR. 8VAJGER DRAGO
ZOPET REDNO ORDINIRA
u— Opozorilo uslužbencem in delodajalcem gostinske stroke! Pokrajinski sindikat delojemalcev gostinske stroke sporoča vsem prizadetim uslužbencem, da za mesec april 1943 in dalje ne bo več zbiral in razdeljeval dodatne živilske nakaznice za osebje v gostinskih obratih. Vsi prizadeti uslužbenci naj se za april in naslednje mesece prijavijo zaradi dodatne živilske karte SDL neposredno pri Prehranjevalnem uradu v palači Bat'a, Ulica 3. Maja (I. nadstr.). Ker se to osebje, kakor drugo, vedno v službenem razmerju menja, je potrebno vsak mesec prinesti s seboj potrdilo delodajalca, da je v obratu zaposlen. V obratih z več uslužbenci, naj delodajalec to potrdi na enem izvodu, kjer naj navede za vsakega uslužbenca posebej priimek in ime, datum rojstva, poklic in stanovanje uslužbenca. S takšnim potrdilom in glavo glavne živilske nakaznice od vsakega uslužbenca lahko dvigne ena
zadnji dve sta prav kakor »Zaklad gospo da Arneja« spisani na motiv prepletenost resničnega sveta s skrivnostnim svetom zagrobja.
•
Finska pisateljica Aino Kallasova je s pričujočo knjigo prvič uvedena v naše prevodno slovstvo. Sodi med predstavnike starejšega pokolenja v finskem slovstvu. Posebno rada piše v slogu starinskih kronik, poslužujoč se jezikovnih arhaizmov, posebej še latinskih fraz. Možitev jo je zanesla na Letonsko, kjer se je tako vživela, da se tiče največji del njene proze druge domovine. V nekaterih spisih razodeva izrazito socialno stališče, zagovarjajoč koristi letonskega kmečkega prebivalstva v boju z bogatimi baltiškimi baroni. Pri tem kaže, kakor ugotavlja neki nemški poznavalec finskega slovstva, »izredno inteligenco, svežost, zgoščenost in globoko psihološko prodornost«. Njena nadarjenost ni lirična, marveč izrazito dramatična.
Z novelami in povestmi, ki smo jih dobili s knjigo »Maščevanje svete reke« (prevod B. Stoparja), se nani predstavlja nadpovprečno zanimiva in kvalitetna pri-povednica. Izbor obsega: »Maščevanje svete reke«, »Pastor iz Reigija« in »Volčja žena«. Vse tri povesti imajo starinski nadih v snovi in v pripovednem tonu, pri čemer je arhaiziranje zavestno in smiselno kakor pri našem Preglju. Za razliko od Pregljevega naturalizma na novobaročni podlagi pa je Kallasova ostala zvesta duhu severnjakov, ki — kakor pravi nekje Axel Munthe — še vedno odkrivajo v naravi poosebljene skrivnostne sile. Nekaj nepremaganega in morda nepremagljivega paganstva se vpleta v versko čustvovanje teh ljudi, živečih med severnimi gozdovi in močvirji, v svetu, katerega tako redko osvetljujejo jasnine sinjenega neba in žarki toplega sonca. Življenjske podobe Kallasove se zde. kakor bi bile naslikane v clair-obscuru, vse melodije ji zvene v poltonih. Folklor s svogo pagansko vero v
oseba vse dodatne živilske nakaznice za uslužbence dotičnega obrata.
u— Brivske in frizerske mojstre opozarjamo na poletni delovni čas. Obratovalnice morajo biti odprte počenši s 1. aprilom od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure; ob sobotah in dnevih pred prazniki se obratovalnice zapirajo ob 19.30.
u— Jezikovni tečaji modernih jezikov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 prično v ponedeljek dne 5. aprila. Pouk v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku vodijo diplomirani predavatelji. Najnovejša m najuspešnejša učna metoda — odlični dosedanji uspehi. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure v pisarni ravnateljstva.
u— Inštrukcije — priprava za razredne in privatne izpite. Novi (Turjaški trg 5-III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki. latinščini, italijanščini, nemščini itd. za vse šole in razrede nudijo dijakom dopoldne ali popoldne po dve uri dnevno (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo tudi priva-tiste za izpit čez dva razreda in za razredne izpite konec leta. Priglaševanje vsak dan od 8—12 in od 15—18 ure: Novi (Turjaški) trg 5-III. Inštrukcije.
u— Obrtnike, ki potrebujejo pri izvrševanju svojega obrta cement, vabimo, da sporoče najkasneje do 5. aprila Odseku za obrtništvo, Čopova ul. 1 mesečno porabo cementa zaradi dodelitve.
Z Gorenjskega
Umetnostna in obrtniška razstava v Kamniku je bila otvorjena pretekli > soboto v novi šoli.. Poročilo pravi da je bila udeležba tako velika, da niso mogli vsi v prostrano vežo. Vodja krajevne skupine Straisser ter kamniški župan m tovarnar Knaflič so sprejeli častne goste. Skoraj vsi krajevni vodje in župani občin k:mniskega okrežja ter z ostalega Gorenjskega in gostje s Koroškega so se odzvali povabiiu. Okr ožni vodja Nemške delovne fronte Huemer in deželni svetnik Doujak sta govorila o pomenu raizstave ki naj pokaže, na kak.) visoki stopnji so v kamniškem okrožju industrija, rokolelstvo in umetnost. Razstava naj bo temeljni kamen take prireditve. Pri otvoritvi sta pela moški zbor tovarne Titan in šolski zbor, igrala pa je mestna godba.
Poroka. Na Jesenicah sta se poročila Janez Ločnikar in Marija Sušnikova. Ker je bil Ločnikar v prvi svetovni vojni ollikovan z zlato kolajno in z drugimi odlikovanji, je bil za pričo bojevniški vodja inž. Oroszy. Bojevniško organizacijo so zastopali trije tovariši.
Operetna predstava v Kranju. Celovško gledališče je pretekli četrtek gostovalo v Kranju z opereto »Črni huzarji«. Dejanje se godi leta 1812. Poročilo pravi, da je postala vez, Iti druži koroško gledališče s Kranjem, gorenjskim prosvetnim središčem, po tej prireditvi še ožja.
V šmartnem pod šmarno goro se je poslovil vodja orožniške postaje Fischer.
O Židih na Kranjskem, predvsem pa v Ljubljani, je začel priobčevati članka gorenjski tednik. Udejstvovanje židovstva v naših krajih raziskuje sotrudnik 4tega tednika K. M. V prvem članku od 31. t. m. govori o židovskem ghetu v Ljubljani ter o listini, s katero je cesar Maksimiljan prepovedali 2idom v Ljubljani vsakršno trgovino
Stroga kazen za vsak umor. Tak je naslov daljšemu članku, ki ga je objavil urednik Friderik Horstmann. v gorenjskem tel-niku od 31. marca. Gorenjsko prebivalstvo je soodgovorno za red in mir. Clajikar pravi: Namen boljševiških krdel je zmeda, namen nemškega vodstva pa je red. Nemški meč je trd, toda pravičen. Gorenjskemu prebivalstvu je bilo objavljeno, da so bili umori učitelja in krajevnega skupinskega vodje Hansa Sturma iz Gornje Bssnice, učitelja Adolfa Langa ter nadučitelja Henrika Pferschyja iz Moravč maščevani z ustre-
poosebljene prirodne sile. v skrivnostna bitja in njihove preobrazbe, v ves tajin-stveni svet. ki tesno obdaja naše bedno zemeljsko življenje, očitno prepleta pro-testantsko-krščansko ozadje pisatelj ičinih pogledov na življenje.
V tem je posebno značilna takoj prva povest. V livonski reki Vohandu vidijo Le-tonci skrivnostjo silo, ki maščuje sleherno skrunitev in velja za sveto že izza pagan-skih časov. Graditelj mlinov Adam Ddrf-fer, ki ga pokličejo semle z Nemčije, pa ne veruje v ljudski mitos o sveti reki. in preden jo začne zaježovati in staviti velik mlin na njenih vodah, pokaže z demonstrativno skrunitvijo svoje zaničevanje do paganskih vraž, ki še žive med preprostim ljudstvom. Tako trčita ljudska vera v skrivnost in protestantsko usmerjen: razum nemškega podjetnika in le-ta se spusti v nekak podzavestno vabljivi kljubujoči boj s sveto reko. Ne skrunitev in ne zajezitev reke nimata neposrednih posled c. Cez nekaj časa pa se zmešajo podnebne razmere, nastopijo suše in povodnji, lakota, bolezni; v ljudeh se vzbudi prastara vera, da se tako maščuje sveta reka. In ko se ne izpolni Dbrffrova obljuba, da bo do določenega roka zavladalo ugodno vreme, sklenejo ljudje, da žrtvujejo sveti reki skrunilca in vse njegove naprave. In tako se umoverni protestant znajde nekega dne zvezan med valovi reke, s katero se je trdovratno boril, in medtem ko sproščene vode podirajo opornike njegovega jeza na reki, se mojstrovo telo pogreza v valove, dokler ga ne vržejo kot znakaženo truplo iz sebe. In po maščevanju spet vzide sonce »v novem usmiljenju« in »zrak je nasičen s čudeži in skrivnosti, ki so še v kali, te obdajajo, a mnogo stvari je človeku skritih pod svetim božjim pečatom na vekov veke«. — Povest »Pastor iz Reigija« je v nekem oziru še krepkejša, epi-čno dobro zgrajena slovstvena stvaritev, spisana v obliki samo izpoved i starega pastorja, ki je živel v sedemnajstem stole-
Stvtjo 22 partizanov, ki so bfli prijeti z
orožjem v roki.
Spodnja štajerska
Novi grobovi. V Mariboru so umrii: 76 letni tesar Henrik Robnik, 78 letna za-sebrica Terezija Piklova, 681etni trgovec Ivan Roj, 75 letn3 zaaebnica Elizabeta Uhl-Rothmanova, 71 letna stotnikova žena Lui-za pl. Rad cseva. rojena N-sko, odi kovana s častnim m:te:inskinr križcem, dalje oficirska hčerka Maiija Babičeva, pekovski sin Vili Brumec. 60 letni cbč nsk< nameščenec v p. Jurij Riasmann in 45 letr.i železničar Rudolf VVernig, v Marenbergu t>a 67 letna pcsestnica Katarina Nemec-Krupa in v Zakolu pri Brež cah kočevski rojak Jože Jaklič.
K°neert slrpih umeln>kov je bil v sredo zvečer v Gotzavi dvorani v Mariboru. Nastopili so: violinistka L tka Svoboda, nato je pela Jer ca Bondz o, ki pa se je opravičila s prehlajenostjo, naposled je igral klavirist Sregfried Schmalzl. Solistki je r.a klavirju spremljala Margareta Rucker-tova. Koncert je lepo uspel
Dan glasbe v Ptuju je bil včerajšnjo sredo. Prireditev je pripravil okrcž~i glasbeni vodja Hans Wamlek z vodjo glasbene šole Hermanom Erjavcem. V torek zvečer so trobili s stolpa. Včeraj zjutraj je b'la budnica mladinske fanfare. Ob 9. sta na-st:pila godalni in pevski kvartet v boln:š-cici, nadalje je bila dopoldanska glasbena prirecl:tev za mlad no nato pa ure komorne glasbe na višji šoli. Opoldne je bil koncert v tovarni, ob 13 30 pa promenadni koncert brambevske gedbe. Popoldne je predaval ravnatelj štajerskega glasbeni-štva prof. Oberborbeck o glasbenih nalogah na štajerskem. Zvečer je bil slavnostni koncert v veliki dvorani Nemškega doma.
Na cesti je obležal 60 letni štefsn štumr:f s P:dbrežja. ki je na vožnji neprev dno skočil s senčnega voza. Dobil je hude notranje poškodbe in si je pretresel možgane. V nekem mariborskem podjetju je stroj zirebil roko 28 letnemu delavcu Antonu Herneliču iz Gornjega Radvaria. Več reber si je zle mila pri padcu 50 letna Terezija Celcerjeva iz Ruš. Obstreljen je b'l 47 letni Vinko Kranjc. uslužben pri nekem mariborskem podjetju.
V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela: Hauptmanno-va drama »Mhael Kramer« Smetanova »Prodana nevesta«, Anzengruberjeva »Slaba vest« in opereta »Suzi slepari«.
Iz Hrvatske
II rvH tsko-nemška kmetijska razstava.
Velika župa Zagorje prireja od 28. marca do 4. aprila v veliki dverani mestnega gledališča v Varaždinu hrvatsko-nemško kmetijsko razstavo. Namen prireditve služiti pospeševanju kmetijske proizvodnje obenem po razstava dokazuje ozko sodelovanje hrvatskega in nemškega naroda na gospodarskem polju.
Prosvetni tečaj za častnike. Pretekli teden je b|l zaključen prvi tečaj za častmke, ki ga je priredil vzgojni odsek oboroženih sil. Udeležence tečaja in predavatelje je ob zaključku sprejel tudi Poglavnik, ki je zbrane častnke nagovoril z daljšim govorom, potem pa je vsakemu posebej dal roko in se z njimi razgovarjal.
Nova kanonika v Zagrebu. Za kanonika zagrebškega kapitlja sta bila imenovana mons. dr. Dragotin Hren in Juraj Kocija-
ntf
Smrt najstarejšega upokojenca. Predzadnjo nedeljo je bil pokopan v vasi Ko-stanjčkj Majur najstarejši upokojenec na Hrvatskem orožniški narednik Stjepan Tomič, ki je bil še kot avstroogrski orožnik upokojen leta 1880. Umrl je v 92. letu starosti. Zaradi svojega rodoljub.ia je bil predčasno upokojen, star komaj .10 let ter je z majhno pokojnino živel na vasi. Mož je rad pripovedoval svoje spomine o Evge-nu Kvaterniku in rakovički vstaii.
Vrladni prispevek za prizadete v veliki župi Hum. Nova Hrvatska* poroča, da se je posrečilo popolnoma očistiti veliko
tiu. Zoper njega so se zarotili nečisti duhovi in zvalili nanj plaz Jobovih nesreč: iz blagostanja in ugleda je bil brez lastne krivde pahnjen med zločince, in ko se je po preizkušnji nedolžnosti, kakor je veljala v tem času vraž in justičnega praznoverja. otel smrti, je dobil pastorsko službo v zakotnem ribiškem kraju. Komaj se je bil tu nekoliko dvignil, kar se mu speča žena z njegovim mladim duhovnim pomočnikom. Nekega dne zakljubljena dvojica uide in zvali nanj nezaslišno sramoto. Naposled doživi dan, ko vodijo ženo in zapeljivca na grmado. Mnogokrat preizkuša smrt. dokler se kot starec ne pomiri in se dokončno izkoplje iz satanovih mrež. — Tretja povest »Volčja žena« je zgrajena na ljudskih motivih o volkodlakih. zaznamovanih čarovnicah, ki služijo diabolu sylvarum (gozdnemu satanu) in se ponoči spreminjajo v volkove. Pisateljica si ka v okviru take starinsko-ljud-ske zgodbe usodo gozdarjeve lepe žene Aale, ki postane »volčja žena«, dokler je ne zadene kazen in smrt.
Dih stare, severnjaško pobarvane mistike, nastale ob večnem šumenju gozdov in v nejasnih svetlobnih prehodih ravninskega ozračja ob Baltiškem morju, preveva te zgodbe. Knjiga Kallasove pomeni v izbiri ljudske, večidel zgolj zabavne literature tako kakor knjiga Lagerlbffove — dokaj srečen prijem v korist resnične literarne obogatitve naše sedanje knjižne proizvodnje.
ZAPISKI
Prof. dr. Ozvald o svoji duhovni rasti
Redki so pri nas primeri, da bi nam kak znanstvenik v avtobiografskem spisu pokazal svojo duhovno rast, pota, ki jih je prehodil v pridobivanju vrhunske kulture in vplive, piod katerimi se je obrazovalo
župo Hum odmetnOco*, tako da je tam
popolnoma mirno. Toda odmetniki so pustili za seboj pravo razdejanje. Zato je vlada odobrila 5 milijonov kun za najnujnejšo pomoč. Razen tega je poslala tudi večje količine hrane. — Nazadnje so se vodile borbe z odmetniki v Imotskem in ekohei. Zdaj je mesto očiščeno. Po oavo. bodjtvi je bila v Imotskem revija čet, ki so se je udeležili predstavniki hrvatske in zavezniških vojsk.
Zanimivi podatki o Adrtatiku. — Iz podatkov, ki jih je zbral dr. Otto Op-pitz, je razvidno, da znaša največja globina severnega Adrijanskega morja 266 metrov v zalivu Jabuka. Dno južnega dela A Irij a irskega morja je raznoliko. Merjenja raziskovalnih bedij se ne skladajo. Po avstrijski pomorski karti iz leta 1914. in po italijanskih podatkih iz leta 1932. je označena največja globina 1330 metrov na 41. stopinji 13 minut severne širine in 18 stopinj vzhodne dolžine medtem ko je po merjenju avstrijske vojne ladje »Najade« največja globina južnega Adrijanskega morja na 41. stopinji 4 minute severne širine in 17. stopinji 41 minut vzhodne dolžine, in sicer 1223 metrov. Alrijansko morje obsega 135.000 kvadratnih kilometrov in je njegova površina nekoliko večja od površine NDH. Dolžina Alrijatika znaša 770 kilometrov, povprečna širina pa 160 km.
šahovsko državno prvenstvo. Hrvatski listi poročajo, da je šahovsko prvenstvo države za naslov šahovskega prvaka or*-godeno in se bo začelo 4. april3, ko boc'3 končana šahovska prvenstva ustaške mia-dine.
Mostareko Blato je popolncma salo.
Hrvatski listi poročajo, da se na Mostar-skem Blatu voda zadržuje do pozne pomladi in šele v začetku poletja izgine. Zaradi tega se velka področja zemlje ne morejo obdelati. Letos pa se je zgodilo, da. je že sedaj celo Mcstarsko Blato osušeno. Nihče iz tamošnjih krajev ne pomni, da se voda tako zgodaj odtekla. Razlog je v dolgotrajni suši. ki postaja vse bolj nevarna za tamošnje kmetijstvo. Ce v kratkem ne bo dežja, se bodo posledice su^c hudo občutile.
Preskrba s tobakom v Zagrebu. Po »Novi Hrvatski« povzemamo, da je na področju Zagreba okoli 80.000 kadilcev, kir predstavlja 35 odstotkov celotnega prebiva'-stva. Za preskrbo kadilcev je v Zagrebu 370 trafik. Samo na Eici jih je 30. Največji promet v trafikah je ob sebotan. Razlog temu je najbrže ta, da se kadilci v soboto preskrbe s cigaretami tudi za nedeljo.
Iz Srbije
V nemškem poslaništvu v Beogni<»u je bila, v nedeljo svečana zaprisega 14 letn3 mladine, ki pripada nemški skupini. Na proslavo je prišel tudi poverjenik za zunanjo politiko pri poveljujočem generalu, poslanik Benzler. Mladino je nagovoril in zaprisegel krajevni skupinski vodja Miiller.
Beograjski radio priredi ob svoji drugi obletnici glasbeni teden, ki bo trajal od 14. do 21. aprila. Sodelovali bodo večji zbori kakor tudi razni solisti.
O tržnem dnevu v Skoplju poroča v beograjskem nemškem dnevniku poročevalec H. H. Ortner: Na jugu že vlada vročina in v pripeki so ljudske noše še pestrejše kakor drugače. Tržni dnevi v Skopiju so tudi dandanes živahni kakor kdajkoli. Povsod so še sledovi velike mrtve preteklosti, po ulicah pa utripa pestro življenje.
Slovani in Romani na Balkanu. Vceuči-liški profesor dr. Gunther Reichentrcn iz Poznanja je imel pretekli teden v Beogradu na povabilo nemškega znanstvenega zaveda dve predavanji, v katerih je razpravljal o odnošajih slovanstva do roman-stva "na Balkanu. Jedro predavanj je bili vprašanje, zakaj se je na zapadiu Balkanskega polotoka obdržalo slovanstvo, na vzhodu pa romanstvo. Predavatelj je razlagal svoje nazore na podlagi rumunsks-ga jezikovnega zemljevida, ki ga je izdal vodja rumunskega zavoda v Berlinu prof. Sekstil Puscariu.
njegovo duhovno obličje. Tako izpoved je sedaj poklonil slovenski kulturni javnosti ob svoji nedavni sedemdesetletnici naš vodilni pedagog, univ. prof. dr. Karel Ozvald s spisom »Kako sem duhovno rasel?« (V »Slov. Učitelju« in kot sepa-rat). Na necelih desetih straneh pripoveduje ugledni pisec o prirojenih in privzgojenih sestavinah svoje osebnost^ o oblikovanju prirojenih individualnih svojstev pod vplivi od zunaj, vplivi miljeja (ki ga pisec imenuje po slovensko: obližje) in o »učinkih iz duše v dušo«, t. j. o vplivih, ki so ga imeli nanj učitelji od središkega »učitelja brez učiteljišča« tja do znamenitega umetnostnega zgodovinarja Strzygowskega in profesorja za filozofijo in pedagogiko na graški univerzi Martinaka. Nadalje pr -poveduje prof. Ozvald, kako je nanj vplivala knjiga Augusta de Benedettija »Ver-so la meta«, dalje o vplivih, ki mu jih je prineslo študijsko bivanje v Monakcvem, kjer se je seznanil 8 filozofom Maxom Schelerjem in kjer je postal »večen učenec« svojega pedagoškega učitelja in vzornika Georga Kerschensteinerja. S simpatijami se spominja zagrebškega filozofa prof. Alberta Bazale, posebej pa pripoveduje o možu, ki mu je največ »dal« za njegovo filozofsko-pedagoško teorijo in prakso: o Eduardu Sprangerju. Naposled omenja še nekatere druge svoje priljuhljene avtorje: Copeia in Kriecka. Naš >živ-ljenjskl filozof« in vodilni pedagog pa ob koncu tudi priznava, da je veliko, silno mero navdiha dobival od — naših pesnikov in pisateljev. Nikdo se naj ne nasmiha, saj bi s tem samo izpričal, da je docela kongruenten s tistim »zaničevalcem pevcev«, ki mi je nekoč dejal, da so »pesnice« samo igrača za otroke. Pa niso! Kajti to, kar je velik lirik, dramatik, romanopisec »prečutil, užil« in povedal, so zakladi duha, ki je v njih toliko inspiracije za vod5lo pametnemu bralcu in poslušalcu, kakor bi se komaj dalo zajemati od drugod. Pesnik ali pisatelj po volji božj! je — klicar, prerok, filozof..., sklepa prof. Ozvald,
Velika prodaja prvovrstnih
v Ljubljani
HARMONIKE še iz prvovrstnega predvojnega materijala v veliki izbiri od najboljših znanih tovarn — klavirske in diatonične — dobite lahko po najnižji ceni ter jih brezobvezno lahko preizkusite samo pri tvrdki
PREŠERNOVA 44
NE KUPUJTE HARMONIKE BREZ PREIZKUŠNJE!

Še več orožja
Nemški minister za oborožitev in muni-cijo Speer je nedavno povabil novinarje na ogled ene izmed vodilnih tvornic za orožje. Očividec poroča o tem obisku sledeče:
Namen nemške delovne metode, k) stremi za čim večjo racionalizacijo, je v glavnem ta, da se da boievnikom na fronti se več najboljšega orožja. V tvornicah za oboroževalno industrijo :n v tvornicah streliva dobiva ta eahteva že konkretno obliko. 2e doslej je nemška obor./.evalrR industrija bila na višku zmogljivosti, zdaj pa bo prekos la samo scbs.
Možnost cla si ogleda kaKsr.o nemško tvorrco za oboroževanje se seveda ne nud; vsakomur. Poklicani činitelji strogo bdijo nad obiskovalci, najsi bodo to delavci ali druge osebe, ki imajo za ogled podjetja legitimacijo pristojnega ministrstva. Colo vodja obrata se mora pri vstopu v poslopje podvreči preiskavi tvorniške policije ter predložiti izkaznico. Ta opreznost je potrebna posebno zaradi tega, ker je v mnogih podjetjih oboroževalne industrije zaposlenih povprečno 80" n inozem-cev. ki pripadajo sedemnajst:m različnim narodnostim. Zato je samo ob sebi razum-Ij vo, da si ne sme obiskovalec ogledati vseh' oddelkov. Toda tudi to, kar mu pokažejo, nudi zadosten dokaz o storilnosti nemške vojne industrije.
Delovne metode se neprestano izpopolnjujejo, prav tako tudi nepretrgoma študirajo nove metode, ki naj poenostavijo delo in dosežejo čim večji učinek. V tem prav za prav tiči pomen duševnega in organizacijskega dela, ki se vzporedno opravlja. Posebna podjetja določajo obseg de-. lovne storitve za posamezne panoge v oboroževalni industriji. Namen tega postopka je, da se s čim bolj racionalnimi delovnimi metodami izgotove čim večje množine orožja in streliva. Nemci zasledujejo torej isti smoter kc.kor njihovi nasprotniki, kajti ameriška in ruska množestvena proizvodnja zasledujeta isti cilj. kakor nemška produkcija. Samo s to razliko, da ima nemška oboroževalna industrija nedvomno prednost v iznajdljivosti in prilagodljivosti ki izvirata cbe iz mnogih izkustev, ki so rezultat sedanje vojne.
Obiskali smo tvornico, kjer se izdeluje mun.ici.ja za bombnike in topove, in sicer tako za nemške kakor za ruske topove, kajti potek vojne zahteva, da Nemci včasih uporabljajo tudi uplenjene topove sovjetskega izdelka.
Načelo, ki vodi vodstvo tvornice in delavce pri delu, se glasi: štediti. s časom, delovno silo in materialom! Tako so n. pr. v prejšnjih časih porabili za izdelavo 250 kg težke bombe 275 kg, pozneje 220 kg, v zadnjem času pa 180 kg materiala. Da se je poraba materiala skrčila od 275 kg na 180 kg. je bilo doseženo na ta način, da so začeli izdelovati letalske bombe s čim najbolj ekonomskim postopkom. V začetku so morali stene letalskih bomb stružiti na vseh koncih in krajih in s tem je šlo mnogo časa, dela in materiala v izgubo. Zdaj obdelajo za letalsko bombo potreben kos jekla na drugi način in s tem odpade ogromna množina jeklenih opilkov. ki so šli prej v nič. S kakšnim uspehom se tukaj šted: material, izhaja iz spoznanja, da so prej odvažali iz tvornice za strelivo dvakrat toliko železnih opilkov kakor sedaj. Konkretno povedano: po novem postopku prihrani tvornica vsak mesec 3200 ton sirovega jekla. S tem prihrankom ni p magano samo proizvodnji v jeklarnah, ampak se pridobi tudi znaten presežek v delovnem času. Prej so v podjetju izdelali vsako uro 5 takšnih bomb, sedaj jih napravijo 12. Tudi v drugih oddelkih vidi-
mo sličen napredek. V oddelku za verige na tračnicah so porabili prej za gotov člen 8.5 kg jekla. Zdaj porabijo za isti člen 7.3 kg jekla ter prihranijo na ta način 60 ton jekla mesečno.
Prvotne metode so predvidevale kovanje železnih plošč, kar je bilo zelo zamudno. Zdaj takšnih plošč ne kujejo več, temveč jih valjajo. Novi način dela prihrani ogromno časa pri strojih in mogočno skrči tudi čaš strokovnega dela. Kose jekla, ki rabijo za izdelovanje granat, jo prej žagali, zdaj jih lomijo. Na ta način prihranijo mnogo časa, dela in materiala. Pri vsem tem podpira jeklarsko industrijo tudi mizarski oddelek, v katerem so delovne metode tudi kolikor mogoče izrabljene in izpopolnjene Tudi poraba električnega toka jo mnogo manjša kakor je bila prej.
Ce govorimo o prihranku na materialu,
ne smemo pozabiti štednje pri človeškem delu. Tudi v tem pogledu je najboljše poskrbljeno. Poklicane oblasti strogo pazijo na to, da delavci ne izgubljajo časa s pre-ob lačen jem, s potjo za kosila in večerje. V zadnji vrsti ni brez pomena tudi dejstvo, da imajo zaklonišče v neposredni bližini, če se pokaže potreba. Delavci stanujejo v posebnih lesenjačah, tako da je njih pot v obrat čim bolj krajša. Torej povsod neka smotrenost! Nikjer nima. delavec od svojega stanovanja do tvornice nad 7 minut hoda.
Človeške delovne sile, od katere se toliko zahteva, je treba čim bolj štediti in razbremeniti. Delavcu je treba zaradi tega tako odmeriti delo. da ga lahko obvlada brez odpora. Kajti človeška delovna sila spada med najvažnejše činitelje storilnosti. Tudi v tem oziru je poskrbljeno, da je vsak na svojem mestu — to je vtis, ki ga dobi človek, pri obisku v objektu nemške tvornice za vojno industrijo.
o namest® tulipanov
Iz Amsterdama poročajo, da se Nizo-zem* ska polagoma zopet spreminja v vit, ki bo prej ali slej oskrboval Evropo z zelenjadn:mi pridelki Medtem ko se mlada garda Musser-tovih pristašev z orožjem v roki bori ob boku nemških vojsk na vzhodu, prehajajo vsi viri nizozemske dežele z ljudmi, delovno silo. industrijo. s poljedelskimi kulturami več ali manj v območie oboroževalne in preskrboval-ne produkcije, ki je potrebna Nemčiji, da zaščiti sebe in svoje zaveznike Zadnja leta pred vojno je bilo tudi na Nizozemskem preccj brezposelnih. Nemški sistem uporabe delovnih sil je storil, da se je število brezposelnih zopet skrčilo.
Nemški državni komisar za Nizozemsko dr. Sevs Inquart je imel na dan 30. januarja t. 1. velik govor, v katerem je poudarjal potrebo popolne koncentracije vseh sil na nizozem* skem ozemlju. Ta govor je bil uvod v splošno delovno obveznost. Ni dvoma, pravijo nemški listi, da bodo ukrepi, ki so sedaj na poti k izvršitvi, prinesli marsikakšno spremembo v nizozemsko gospodarsko življenje. Že danes jp industrijska kapaciteta Nizozemske, ki je bila na precej visoki stopnji, prilagodena nemškim potrebam.
Preostane torej samo še. da se podobne reforme izvedejo tudi v poljedelskem področ ju. Nizozemska je dežela, kateri so bogata kolonialna posestva omogočala da je naročala žito, maščobe in krompir :z drugih dežel. Pri te i zamenjavi je bila gospodarsko še na do bičku. Vojni dogodki so povzročili, da morajo Nizozemci paziti na to. kako se bodo z žitom krompirjem in maščobami oskrbeli na doma' čili tleh. Zaradi tega je v teku akcija, da se nizozemski pazniki zopet spremenijo v rodovitna polja. Že pašniki, ki so jih doslej pre-OTali ter uporabili za sejanje žita in saditev krompirja, so v poldragem ktu dali nad 1 CK> tisoč hektarjev koristne površine. A to še ni vse. Nizozemska je bila pred vojno znana kot proizvajalka cvetja. S posebno velikim uspehom so gojili tulipane, katerih čebulice so razpošiljali daleč po svetu. Na gredah, kjer so prej gojitelji cvetja negovali tulipane, uspeva danes rž in pšenica. Gojitev povrtnine, ki so jo morali pridelovalci omejiti zaradi deviznih predpisov, nanovo oživlja, ker je čedalje več odjemalcev za zelenjavo. Tako se Nizozemska polagoma vrača k svojemu prvotnemu cilju in postaja zopet zelenjadni vrt evropske celine.
Križem sveta
Obsodba moža s tremi ženami. Dunajsko sodišče je obsodilo Johanna Fuchsa iz Prage, ki je trikrat oženj en. Vse tri njegove žene še živijo, in sicer prva na ozemlju bivše Avstrije, druga na Slovaškem, tretja pa na Madžarskem. Sodišče je obsodilo Fuchsa na štiri leta ječa
Nove soline na Bolgarskem. V Bolgariji se je osnovala vladna družba z imenom »Soiopodem«. Nova družba je lastnica solin v okolici Varne. Računajo, da bodo na novih solinah pridelali na leto vsaj 30 milijonov ton soli. Bolgarska potrošnja znaša 120 milijonov ton soli letno.
Smrten padec s trapeca. Artistka Denise Gancelova, po rodu Francozinja, je te dni nastopila v nekem cirkusu, ki gostuje trenutno v Bratislavi Med produkcijo na trapecu je padla na zemljo in dobila smrtno nevarne poškodbe
Kokoš je poginila, ker ni mogla znesti jajca, V Santandru nia španskem je na kmetiji nekega posestnika poginila kokoš, ki ni mogla znesti jajca s tremi rumenjaki. Ko so kokoš raztelesili, so stehtali jajce in viieli, čLa ima 170 g teže.
Pod vodstvom prof. dr. Gotzeja delajo na veterinarski visoki šoli v Hannovru poskuse z umetnim oplojevanjem govedi. Stvar je dosegla že takšno stopnjo, da so prišle v javnost vesti o načinu postopka dr. Gotzeja. Poskusi, ki se tičejo fiziologije in menjave snovi v spermatocoah pri teh živalih kažejo, da se da sperma bikov razredčiti z nekim preparatom, ki vsebuje glukozo in fosfate v razmerju 1:3 oziroma 1:4 ter ostane, če hranimo to seme v primerni temperaturi 8 do 10 stopinj Celzija, več dni življenjsko sposobno za razplod.
Stanje, v katerem se nahajajo spermatocoe v tem času, bi lahko označili z nekakšne vrste počitkom oziroma »zimskim spanjem«. Poskusi kažejo, da se njihove hranilne snovi le pola* goma obrabljajo. Živalsko seme bikov zbira posebna centrala v reagenčnih cevkah, ki so, kakor zahteva to letni čas, na toplem ali pa hladnem, to se pravi v vedno potrebni enakomerni temperaturi. V teh reagenčnih cevkah razpošiljajo seme na kmetije, ki se zanje za-lrmajo.
Prednosti, ki jih nudi ta postopek, ležijo na
jevanje krav
dlani. Za razplod je potrebno manj samcev, razplojevalna možnost za bike posebno dobre vrste pa je na ta način mnogo večja kakor po dosedanjem naravnem postopku. Izkušnja uči, da živinorejec lahko pripusti dobrega bika na leto za trideset do dve sto skokov. Pri umetnem oplojevanju pa zadošča ista količina semena za 800 do 2000 krav, ki bodo vrgle te» leta.
V Nemčiji se že bavijo z mislijo, da bi ustanovili centralo, ki bo skrbela za umetno oplojevanje krav. V Pinnenbergu na hollstein-skem ozemlju so že ustanovili posebno društvo lastnikov bikov, ki bo delovalo v smislu novih pobud. To društvo razpolaga trenutno s tremi biki plemenjaki, katere so kupili na Holandskem. Sistem umetnega oplojevanja bo kmalu pokazal, če se ta postopek izplača ali ne. Upajo pa. da se bo obnese!. Prof. Gotze vodi prvo umetno razplojevalnico za krave in vzame k sebi vsake štiri tedne drugega živino-zdravnika, ki izvršuje umetne oploditve, to pa zategadelj, da se v čim krajšem času čim največ veterinarjev izuri v novem postopku, ki odpira najboljše izglede za bodočnost
Požar je uničil 900 hiš. V občini Sovea Putna v Rumuniji je izbruhnil 22. marca ogenj, ki je uničil 388 kmetij z 900 poslopji. 18 oseb je zgorelo v ognju, 1883 pa jih je ostalo brez strehe.
200.000 flr v loncu. 50-letnemu lesnemu trgovcu Zargnettiju iz Milana sta nedavno umrli žena in tašča Pred svojo smrtjo Je žena možu povedala, da ima njena mati precej denarnih prihrankov. Po smrti žene in tašče je Zargnetti res našel v kotu neke omare lončeno posodo, v kateri je hranila njegova tašča poleg starih nogavic tudi srebrn denar, bankovce in vrednostne papirje. Vsega skupaj je bilo v loncu poleg nogavic za 200.000 lir vrednosti.
Ura, ki se je ustavila po polčetrti milijardi udarcev. Leta 1353. je prejel Nicolao Berardo naročilo za izdelavo stolpne ure, ki so jo namestili na Palazzo Vecchio v Firenzi. Ura je veljala takrat 300 goldinarjev. Leta 1667. so uro popravili. Sedaj, po skoro šestih stoletjih, je ura nehata biti. Nihalo Berardove ure meri v dolžino 8 metrov in tehta 200 kg. Od leta 1353. je Be-rardova ura bila brez presledka ter je napravila tri milijarde in pol udarcev.
Radio Ljubljana
ČETRTEK 1. APRILA 1943-XXI
7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in roman« ce. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Pisana glasba. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert orkestra Adamič. 17.45; Pesmi in napevi. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valčki, polke in mazurke 20.00: Napo. ved časa; poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.40: Koncert orkestra Cetra. 21.10: Predavanje v slovenščini 21.20: Koncert ljubljanskega komornega tria (M. Lipovšek — klavir, A. Der-melj — violina, C. Sedlbauer — čelo). 22.05: Zanimivosti v slovenščini. 22.15* Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje sopranistka Ksenija Vidali. Operna glasba. 22.45: Poročila v italijanščini
rs
V. R.:
Marelice cvet pod oknom
Sklanjam se skozi okno in začuden str-mim! v mrzlem vetru nežno trepečejo beli, v plahi rdečici toneči cveti marelic, stiskajo se k sivemu, grapavemu ziiu in se poganja, jo navzgor proti oknu!
Nisem pričakoval da bom tako kmalu ugledal drobne cvete pod oknom! Saj so hribi še nzko pokriti s snegom, zelena trava komaj pričenja poganjati iz drameče se zemlje, popki Po drevju*se še niso odprli v sončno življenje.
Mraz se še plaza p0 travnikih objema h.še, leži ves bel zjutraj po strehah, mrzla sapa se zaganja v ljudi in jim stiska srca_
Tudi moje srce je hladno, zato me je po_ mlad tako presenetila!	1
Drobni, rožnobeli cveti se mi smehljajo, razburjeno trepetajo, vsi pomladni, polni življenja in se poganjajo navzgor,' prati meni.
Sklanjam se nadnje, obraz moj je trd in temen, le malo svetlobe cvetja pod njim odseva na njem!
Zjutraj so se cveti okopal; v soncu, pred dnevi je sijalo sonce tudi na moj obraz. —. cvetje je ostalo belo, le rahlo je zardelo, ko se je razprlo v soncu, moj obraz pa je postal in ostal temen, ožgan.
Zdaj sveti topla sončna svetloba od ne-
kod izza pisainih hiš mimo rožnobelega cvetja na rjavo prst im daleč mimo mojega obraza na prebujajoče se grmovje in na pot, ki se vije mimo hiše.
Tam na tisti poti sem včeraj srečal njo, ki sem jo iskreno ljubil.
Nenadoma sem jo ugledal, presenetila me je- Zdelo se mi je, da sva se ravnokar ločila slišal sem še njeno tiho ihtenje, gledal še njene solze in čutil še isto grenkobo v srcu!
Zdaj se mi je bližala, vsa nasmejana, v lice rdeča, vsa lepa, s seboj je vodilla ljubki hčerki, zlatordeči v soncu.
Nekaj korakov drug od drugega sva se ustavila. Prijetno se mi je smehljala in mi govorila o hčerkah, kako jh ima rada, kakšno veselje ima z njima, pravila mi je o možu, o njegovi službi, — da je imel na razpolago tri, takrat pred leti in da si je izbral najboljšo. Zdaj, hvada bogu, živijo dobro in srečno v svoji vili.
Njene besede so udarjale brezskrbno, glasno, veselo, meni pa se je zdelo, da hoče z glasnim, brezskrbnim smehom preglasiti žalostne besede in otožne misli!
Zamišljeno, redkih besed, sem jo poslušal. Na uho mi je vsiljivo udarjal težak zvok krampa na kameni ti cesti, kjer sem kopal tudi jaz za svoj skopo odmerjeni kruh; oko se mi je obračalo samo od sebe k temni hiši, kjer je sameval v tihoti moj dom.
Ko je prenehala govoriti, so se temne oči uPrie vame. postarale 90 velno večje, — obj&male so me vsegt in iskale po mojem
temnem obrazu steze, vodeče v globino duše.
Za trenutek, se mi zdi, sem se nasmehnil, kakor se človek nasmehne ob misli na veselje in smeh, nato pa mi je pogled zdrknil na ljubki, rdeči deklici. Oi daJeč sem pobožno pobožal drobni glavici, potem pa smo se ločili; oni proti svetli vili jaz na drugi konec.
Ko zdaj strme moje oči na tisto sončno pot, gledajo njo, vso rožnato, lepo, sredi mladeda cvetja in se utapljajo v njene temne oči, ki hrepene mimo glasnih, brezskrbnih, veselih besed.
Pod oknom nihajo drobne rožnaite veje in se stegujejo proti oknu; rožnobeli cveti hrepene navzgor, zdi se mi, polni vroče želje, da bi mi žejnemu njihove čaše, polne meda_ nudile sladkega soka.
Sklanjam se skozi okno, globoko pod menoj so drobni nežni cveti. Vročo željo imam tudi jaz, da bi se sklonil globoko, da bi objel to pomlad!
Toda cvetje je pregloboko pod menoj. Ce M se sklonil do njega, bi padel v globino. Drobno cvetje bi objel in poljubil, a bi ga tudi raztrgal in polomil, da bi le še drobni, osamljeni, rdeči popki strmeli ob sivem, grapaivem zidu in hrepeneče nihali navzgor.
Sicer pa, mogoče bodo nekoč nežni, rdeči popki razcveteni v lepe belordeče cvete, dosegli okno ln ljubko trepetali na njem, v toplem vetru, obsijani od sočnih žarkov! In tisti, ki bo prišel za menoj, bo lahko gledal in občudoval čisto od blizu cvetje žn pil ' med iz omamno dišečih 6aš!
				
VVULK1K	■			Jm
COLLINN		Nezadosten dokaz		Detektiv alft
	1			
Zdaj sem končno razumela Evstahtja, človeka s tako občutljivim srcem, zakaj je odšel. Hkratu pa sem mislila, da bi lahko imel zaupanje vame ter v moji ljubezni iskal opore v svojem trpljenju. Kdo ve, ali se bo vrnil?
Ena sama stvar mi je kljub vsej moji filozofiji grenila srce. Ali je Evetahij v svojem srcu še ljubil gospo Beaulyjevo, ali pa je moja ljubezen zadušila to strast v njem? čutila sem potrebo po svežem jutranjem zraku. Vzela sem klobuk in ogrinjalo ter šla na vrt.
Samota in jutranji zrak, ki sem ga vdihavala, sta me okrepila, da sem začutila dovolj poguma v sebi, pogledati smelo v obraz resnemu problemu, ki sem ga videla pred seboj. Prebrala sem potek procesa, obljubila sem, da bom posvetila svoje življenje moževi rehabilitaciji, dokazala njegovo nedolžnost. Toda kako in kje začeti? Miserimus Dexter je bil važna oseba v procesu, prišlo mi je na misel, da je on tisti, čigar nasveti in pomoč bi mi utegnili največ koristiti. Nemara me bo opeharil za moje zaupanje, nemara bo smatral moj načrt za blazno početje, toda sklenila sem poskusiti, šla bi k Dexterju in mu razložila svoj načrt, ki ga nisem upala odkriti nikomur drugemu. Ko sem brala poročilo o procesu, sem se v neki važni točki popolnoma strinjala z državnim pravdnikom. čim bolj sem razmišljala o tem, tem bolj se mi je zdelo, da je imel sodni dvor prav, ko je izjavil, da je gospa Macallanova umrla od roke, ki ji je podala strup. Sodišče je pogrešilo, da, hudo pogrešilo, ko je obsodilo mojega moža tega zločina. Ako je bil moj mož nedolžen, kar sem trdno verjela, kdo izmed ljudi, ki so gostovali v hiši, naj bi zastrupil gospo Macallanovo?
Moje domneve so veljale eni sami osebi: ženski. Ta ženska je gospa Beau»y. Sodni dvor je sklenil, da ji ni treba odgovoriti na vprašanje državnega pravdnika, ali je ona napisala pismo, ki je bilo prečitano med procesom, toda kdo bi mogel dvomiti o tem ? Ljubila je Macallana. Nekega lepega dne, po smrti svojega moža, je bila svobodna, svobodno je lahko razpolagala s seboj in svojim srcem. Kakor hitro so ji dovolili ob-ziri do mrtvega moža, je odpotovala, šla je obiskat prijatelje in sorodnike in čez nekaj časa se znajde pod Isto streho s človekom, ki ga obožava. 2ena njenega gostitelja je v postelji, bolna. Edini gost v Gle-ninehu je invalid, ki se lahko premika le na svojem vozičku. Med njo in njeno srečo je ena sama ovira, uboga, grda in bolna žena, do katere ni Macallan in nikoli ne bo čutil najmanjše ljubezni. Ali bi bilo tedaj nemogoče pomisliti, da je ženska, ki jo priganja strast, zmožna storiti zločin, ako se ji nudi prilika, da ga lahko izvrši?
Kaj je dejala bolničarka?
Na dan smrti jo je gospa Macallanova prosila, naj jo pusti samo in bolničarka je odšla v pritličje. V tem trenutku se je gospa Beaulyjeva pripravila za prvi napad. Bolničarka je odsotna kake pol ure, zaskrbljena je, ker ne sliši zvonca in gre iskat gospoda Macallana, da ga vpraša kaj naj stori. Sliši, da moža ne vesta, kje je gospa Beauly. Kdaj torej izgine gospa Beauly? V istem času, ko je Kristina Ormsay zapustila bolničino sobo.
Kmalu se začne zvonec na vso moč oglašati. Bolničarka prihiti in opazi, da so se jutranji simptomi še močneje ponovili. Podana jI je morala biti nova, še močnejša doza strupa, med tem ko je bila bolničarka odsotna, in zapomnite si, med tem, ko je bila izginila gospa Beauly.
Bolničarka stopi na hodnik, da M nekoga poklicala in se znajde iz oči v oči z gogpo Beauly, ki hoče vedeti, kako gre gospe«
Kasneje pride gospa Beaulyjeva z gospodom Macallanom v bolničino sobo. Umirajoča ju nekako čudno pogleda in Ju nažene. Gospod Macallan ne vidi v tem nič drugega kakor izbruh nejevolje, ki ga oprar viču je jo ženine bolečine in ostane ▼ »obi, da pove bolničarki, da Je dal poklicati zdravnika. Kaj pa stori gospa Beauly? Kakor hitro je zagledala tisti bolničin pogled, zbeži prestrašena. Mar ne zadostujejo ta dejstva, ki so jih izpovedale priče pred sodniki, da se opravičijo sumnje?
Po mojem mnenju je zaključek očiten: roka gospe Beaulyjeve je podala bolnici drugo dozo strupa; iz tega izhaja logično, da ji je tudi prvo dozo ponoči podala ona. Kako je mogla to storiti? Prečitajmo si znova izpovedi prič. Bolničarka pravi, da Je od dveh ponoči do šestih zjutraj spala. Govori še o enih vratih, ki so vodila v bolničino sobo, zaklenjena vrata, a nihče ne ve, kdo ima ključ. Nekdo si ga je moral prisvojiti, čemu naj ne bi bila to gospa Beaulyjeva.
še nekaj: Miserimus Dexter je dejal, da Ima svoj osebni nazor o smrti gospe Ma-callanove. Ko je govoril o gospe Beaulyjevi, se je posluževal izrazov, ki so jasno pričali, da ji je nenaklonjen. Ali jo morda tudi on sumi? Moram ga to vprašati. Ako misli kakor jaz. tedaj je .oja pot jrsna. Ko se bom srečala z gospodom Dexterjem, pojdem kot nedolžna tujka h gospe BeaulyjevL
Ko sem storila ta sklep, sem postala mirnejša. Tudi svež zrak v vrtu je doprinesel svoje, da sem se pomirila in sem bila pripravljena leči v posteljo, že čez nekaj minut sem trdno zaspala. Prbudilo me je lahno trkanje na vrata moje sobe. Slišala sem glas svojega dobrega prijatelja Benjamina.
»Bojim se, da mi umrete od gladu, ako boste tako dolgo spali. Ura je pol dveh in oglasil se je nek vaš prijatelj, ki bi rad kosil z nama.«
»Moj prijatelj! Kje so bili moji prijatelji? Moj mož je bil daleč. Stric me Je pustil samo, obupan nad menoj.
»Kdo pa je?« sem vprašala skozi zaprta vrata.
»Major Fitz-David.«
Skočila sem s postelje. Bil je pravi Človek, ki sem ga potrebovala. Major Fitz-David je poznal ves svet, bil je dober možev prijatelj in zdelo se mi je nemogoče, da ne bi poznal tudi Miserimusa Dexterja.
Oblekla sem se za silo in šla k obedu.
šestnajsto poglavje STVAR JE TEŽKA
Ko sem stopila v obednico, mi je major prihitel naproti in mi poljubil roka
»Ne vprašam vas po vašem zdravju, saj se vam zrcali na obrazu. Najboljše lepotilno sredstvo za vas je dobro spanje.«
»In vendar nisem spala, kakor misliti vi, major, če vam povem po pravici, sem bedela do zgodnjega jutra, kajti vso noč sem brala.«
»Kakšna knjiga pa vas je tako zanimala?«
»Poročilo o sodnem procesu mojega moža.«
Major se je prenehal smehljati. Osuplo me je pogledal.
»Nikar mi ne govorite o tej strašni knjigi! Nikar mi nikdar ne omenjajte te usodne knjige. Obed je pripravljen, pustimo skrbi in veselo za mizo.«
Odvedel me je k mizi ter mi napolnil krožnik, z izrazom človeka, ki je zaposlen z najvažnejšim opravilom v svojem življenju. Niti za trenutek ni utihnil.
Kaj vem, kaj znam?
155.	Kako se imenuje tigrasti konj * običajnim imenom:
156.	Kako so se imenovali voditelji italijanskih vojakov najemnikov v renesančni dobi?
157.	Kako se imenuje junak v romanu Dostojevskega »Zločin in kazen«?
158. Skrivnost urejenega kazalnika.
O marsikateri vsakdanji stvari sploh ne premišljamo, a če nanese govor nanjo, ji ne vemo odgovora. Tako vas bo presenetilo vprašanje, kolikokrat se v 12 urah krijeta kazalca naših ur. Krijeta se vsako uro enkrat, kaj ne? Torej?
e • e
Rešitev nalog 30. t. m.:
151.	Kvadrilijon je število s 24 ničlami.
152.	Voda se sploh ne da stisniti.
153.	Belgijska denarna enota se imenuje belga •<
•
154.	Krog:
Vrsta 1—5: deseterec.
vrsta 2—6: deeetinka,
vrsta 8—4: identičen,
vrsta 7—3: kvartanje.
"ftrTTr^
POSTERESTANTE
Gospodična: »Ali je ta pismo pod šifro »Tisoč poljubčkov?«
Uradnik: »Ne, prosim, tu je pismo ped šifro »Tisoč deset poljubčkov.«
Gospodična: »O, to bo moje! Moj zaročenec je namreč bančni uradnik. Gotovo je prištel obresti!«
ANEKDOTA
General Jackson
Ameriški general Jackson je imel slugo Joca, ki si ga je rad privoščil čez mero.
—	Martin, je dejal general neki dan, zdaj mi je tvojih neumnosti dovolj. Sklenil sem, da te bom pognal iz službe, ker mi ljudje pripovedujejo dan na dan hujše stvari o tebi.
—	Prosim, gospod general — se odreže prisebni Irec, — kakor mislite, da Je najbolj prav za oba; toda povem vam samo tole: če bi jaz vse verjel ljudem, kar govorijo o vas, potem bi bil že davno «un pobegnil od vas. Sicer pa ostanem vaš pokorni sluga.
Ob času, ko je Abubekr vladal verni, kom, je imel za vezirja Oemana, Alanovega sinu, ki mu je popolnoma zaupal. Seveda je imel Osman mnogo sovražnikov ia nekega dne je prišel pred kalifa neki možak In spregovoril: »Gospod, na svojih prsih rediš kačo! Tvoj vezir ti streže po življenju. Vedi, da posoja Osman denar m da ima navado, določati kot dan za povračilo dan tvoje smrti. Ali razumeš, kako računa s tvojo skorajšnjo smrtjo?«
Abubekr se je raztogotil in je dal vezirja takoj poklicati, da bi zahteval od njega odgovor za takšno početje. Ko se je Osmaa pred vladarjem trikrat priklonil, kakor zahteva običaj, in slišal obtožbo, je odgovoril: »O gospod, tvoj kakor britev ostri razum sem vedno občudoval, pa ne morem sedaj razumeti, da ti je zavist mojih sovražnikov razsodnost tako skalila! Saj bt moral vendar uvideti, da si želim tvoje življenje samo podaljšati, ko posojam denar, ki naj bi se vrnil na dan tvoje smrti. Na ta način se dvigajo namreč vsak dan vroče molitve v nebo, da bi ti darovalo dolgo življenje, kajti čim dalj časa boš živel, tem bolj se oddaljuje dan povračila!«
Abubekr je uvidel svojo zmoto in je klonil vezirju znova svojo milost.
Zelo znan filmski igralec je špekuliral mimogrede prav uspešno z borznimi vrednostmi. Poleti ga je vprašal neki prijatelj: »Nu, stara bajta, ali si imel spet uspeh?«
»Kaj bi s tem!« je odgovoril zvezdnik. »V februarju sem kupil takšno reč, takrat je stala samo na dvanajst — danes pa stoji že na pet in trideset!«
»Strela!« se je začudil prijatelj, »kakšna akcija pa je to?«
»Akcija?« je odvrnil igralec. »Ni akcij® — samo toplomer*«

INSER*£AJTE V JUTRU«

četrtek, 1. IV. 1943-XXI
- -:' ' ■■ .? ; ' ' ' -
Tnnlsla: n ostri carri armati impegnati contro mezzi corazzati nemici — Iz Tunisa: italijanski oklopni vozovi v borbi s sovražnimi okiopnjaki
SPOR T
Kolajne Duceja zaslužnim športnikom iz Ljubljanske pokrajine
Na predlog predsednika CONI-a je Duce podelil med številnimi odlikovanji za športne zasluge za leto XX—1941—1942 v območju plavalne zveze tudi naslednje kolajne:
sii-bmo kolajno IT. stcpnje Branku žižku za tir zavri rekord in bronasto kolajno Fine Draguil^in Jožefu Mc<"a.no kot zmagovalcema na drž. prvenstvu.
Našim odližijm športnikom v vodi tudi naže čestitke!
Nogs-msS
Spet dvojni spored v nedeljo: prijateljski in pripravljalni za prvenstvo
Razen kvalifikacijske tekme, ki jo je nogometna zveza določila za prihodnjo nedeljo in bo med enajstoricama Dopolavora iz tobačne tovarne in Mladike rešila vprašanje, katera izmed obeh bo vstopila v elitno družbo v prvi diviziji jn katero b<> dobila svoje mesto v kategoriji št. 2, bodo nogometaši govorili tudi na drugem igrišču. čeprav še enkrat »samo« v prijateljskem srečanju. Toda imeni
Hermesa in Marsa imata že svoj nogometni sloves in gotovo jih bo precej, ki bodo hotelj videti še enkrat, kako se bosta — zadnjo nedeljo pred vstopom v borbo za točke — pomenila ta dva stara nasprotnika z ljubljanskih travnikov. Dogodek ima to pot še svojo posebno privlačnost, in sicer zaradi tega, ker je Hermes že pred 14 dnevi sprejel Marsovo garnituro za domačim plotom in jo takrat »povozil« z neverjetno visokim 6:3: Marsovci so pobrali rokavico in stisnili zobe; zadnjo nedeljo so preskusili svoje moči z Dopolavorom in oni dan jim je spet šlo po starih metodah. Toda, preden bo šlo zares, bi se le še radi ogledali s Hermesom, da poravnajo vsaj letošnje račune.
In to bo v nedeljo, v prav resni in ogorčeni obliki. Tekme bodo ob 15.30 na Her-mesovem stadionu v šiški in da bo prireditev imela tudi svoj uvod, so prireditelji poskrbeli tudi za predtekmo, ki jo bosta igrali rezervi obeh nasprotnikov glavne tekme s pričetkom ob 14.15.
ZaS^iiou (res!) turnir z telo žogic 3
V soboto in nedeljo še enkrat revija tablc-tenistov
Glede sporeda z belo žogico na zelenih mizah se nam letošnjo sezono res ni treba pritoževati. Bog varuj, da bi hoteli reči s tem, da je te vrste športa za zdaj dovolj, ko imamo nastopov v drugih panogah tako malo, toda res se je letos v športu obračalo tako svojevrstno, da smo šest ali pet dolgih zimskih mesecev živeli ob samem tabletenisu. No, in ker je ta panogica sperta le bolj na koncu v dolgi vrsti drugih bolj borbenih in še bolj privlačnih za igralca in gledalca, je pač neogibno, da ji bomo začasno dali slovo brez dolgih govorov in opravičevanj. Zdaj prihaja ze-
lena pomlad in zdaj so na vrsti številni drugi, ki jim je teren za šport široko odprt in zunaj pod božjim soncem.
Toda ne glede na to, da se že oglašajo prvi znanilci drugačnih športnih izidov od onih, ki smo jih merili ves ta čas ob tiktakanju dveh lahkih loparčkov, pozdravljamo in objavljamo še en razpis, ki ga po -šilja športna sekcija Hermesa :-:a svoj zaključni table-teniški turnir v soboto in nedeljo 3. in 4. t. m. Kar sedem disciplin je na sporedu v obeh dnevih in še enkrat bodo nastopali pred nami vsi oni mojstri z belo žogico, ki so letos poskusili prav do zadnjega vse, da bi izbrali najboljšega, pa ga očitno še zmerom miso našli člisto dokončno.
Bodisi kakor koli, iz razpisa je i*azvidno naslednje:
Športna sekcija Hermesa razpisuje za 3. in 4. aprila zaključni turnir v namiznem tenisu z naslednjimi disciplinami:
Moštva: prijavijo se lahko klubi kakor tudi neklubska moštva. Prijavnina znaša 15 lir. Nagradi sta dve. Igra se po sistemu igre za Davisov pokal.
Poedinci, kategorija A: sodelovati so upravičeni vsi verificirani in neverificira-ni igralci. Nagrade so štiri. Prijavnina znaša 5 lir.
poedinci, kategorija B: sodelovati so upravičeni vsi na turnirjih doslej nepla-sirani verificirani in neverificirani igralci. Prijavnina znaša lir 5. (Kdor se prijavi za kategorijo A in B, plača samo 8 lir.) Nagrade so štiri.
Poedinke: sodelovati so upravičene vse verificirane in neverificirane igralke. Prijavnina znaša 5 lir. Nagradi sta dve.
Juniorji, kategorija A: sodelovati so upravičenj vsi verificirani in neverificirani juniorji. Prijavnina znaša 5 lir. Nagrade so štiri.
Juniorji, kategorija B: sodelovati smejo vsi juniorji. ki se v zadnjih štirih turnirjih niso plasirali v finale. (Prijavnina za sodelovanje v obeh juniorskih turnirjih znaša 7 lir). Nagradi sta dve.
Moške dvojice: prijavnina znaša 8 lir za vsako dvojico. Nagradi sta dve.
Mešane dvojice: prijavnina znaša 8 lir za vsako dvojico. Nagradi sta dve.
Vsak igralec mora igrati najmanj v dveh različnih kategorijah. Igra se le z »01ympia« žogicami. Vse igre se igrajo na »best of three«. Prijavnice sprejema vodstvo turnirja z 31. marcem. Vsak igralec, ki se prijavi, lahko poseča in trenira v Hermesovi dvorani do začetka turnirja, čim plača prijavnino.
Torej v soboto popoldne in v nedeljo od 8. zjutraj dalje v Hermesovo dvorano k Mikliču!
s— SK Žabjak. Komb:nirano I. moštvo igra v nedeljo na igrišču Hermesa ob 10. uri s kombiniranim moštvom tobačne tovarne. Istotam igra mladina z mladino Hermesa ob 11. uri. V petek ob 14. obvezen trening na običajnem mestu. V petek ob 19. je v društveni sobi sestanek članstva, kamor so vabljeni tudi novi • člani
s— Znano teniško igralko Helen VVHis
je ugriznil pes v roko. Rana sp je prisadila in dama se je morala zateči h kirurgom, ki so ji spričo težke infekcije resda rešili življenje, toda mojstrici z raketom so ostale usodne posledice. Njena desna roka je deloma ohromela in tenisa ne bo igrala nikoli več.
OKVIRJI
IZDELUJE SPECIALIST
KLEli
>WOLFOVA UL. 4
KUPUJTE
edino pri naših OGLAŠEVALCIH!
Slovo Bolgarije
od rožnega olja
Bolgarija se poslavlja od svojega slove-čega rožnega olja, ki ga je razpošiljala do vsem svetu. Ni še dolgo tega. ko je igralo rožno olje v bolgarskem izvozu eno najvažnejših vlog. V Nemčiji. Franciji in Ameriki so plačevali bolgarsko rožno, olje po 100.000 levov kg. Toda zadnja leta so cene padale in zdaj se dobi za rožno olje komaj še 25.000 levov. Med vojno pač ne more biti povpraševanja po rožnem oljen. Ne smemo misliti, da je Bolgarija dežela polna cvetočih rož. Mnoge koristne rastline uspevajo tam od tobaka do soje, od koruze do riža. Med žitnim poljem in vinskimi goricami se pa razprostirajo rožni nasadi, urejeni leno po načrtu.
Rožno olje je bilo zato tako drago, ker se porabi zanj mnogo rož. Tri milijone cvetov se potrebuje za en kilogram rožnega olja. Če cene niso temu primerno visoke, pač ni vredno pečati se s to panogo narodnega gospodarstva. Odkar so začele cene rožnega olja padati, dela bolgarska vlada na to, da bi se rožna polja čimbolj skrčila. Zdaj se je pa odločila še za zadnji korak. Ustavila je namreč izvoz rožnega olja. tako da bodo gotovo cene še bolj padle, ker Bolgarija sama pač ne bo porabila niti toliko te dragocene vonjave, da bi bilo sploh vredno izdelovati jo. Tam, kjer so rasle prej rože, bodo sejali in sadili odslej koristnejše rastline. Po vojni bo pa Bolgarija gotovo zopet pridelovala rožno olje kakor ga je pred njo. Dolina rož v Bolgariji je v kotlini Srednje gore.
Besarabija In Rumunija
V soboto 27. marca je proslavila Rjmi. njja 251etnico združitve Besarabije z njo. Svečanost je bila v Kišinevu, glavnem m*-stu Besarabije, in bila je tem večjega pomena, ker je Rumunija zdaj v vjjui s Sovjetsko Rusijo. Poleti 1940 je morala namreč Rumunija pod pritiskom Sovjetske Rusije začasno izprazniti Besarabijo. Takoj v začetku sedanje vojne so se pa morale sovjetske čete iz te dežele umakniti. Poleg Besarabije so sovjetske čete poleti 1910 zasedle tudi severno Bukovino. Rumunskl tisk je porabil to priliko, da je objavil zgodovinske etnološke in druge podatke o Bes-arabiji.
Besarabija je dobila svoje ime po rumun-skem knežjem rodu Basarab. Ta dežela leži vzhodno od Moldave med Prutom, Dnjestrom in črnim morjem. Meri okrog 44.000 m2 in ima nekaj nad 3 milijone prebivalcev. Od teh je bilo po rumunski statistiki pred sovjetsko okupacijo 56.2% Ru-munov, 12.3% Rusov, 11% Ukrajincev, 5.7 odst. Bolgarov, 3.4% Gagacev, 2.7% Nemcev, 7.2% Židov in 1.4% drugih. Skozi stoletja so smatrali karpatski narodi mol-davsko besarabsko nižino za svoj življenjski prostor. Iz južno ruske stepe so prihajale vedno nove infiltracije ali vdori stepnih narodov. Toda vedno je rumunsko karpatski element vzdržal take navale, m se je celo sam razširil daleč proti vzhodu.
Ples na hoduljah
V solnograškem okraju stoji gorska vasica Unken, ki se je v nji ohranil do n&?:h dni čuden običaj, namreč taka zvani ples na hoduljah. Do sedanje vojne so priredili prebivalci te vasice tak ples vsako leto. Gre za star narodni ples, izvirajoč iz starih germanskih običajev. Prirejali so ga navadno kot ljudsko zabavo med božičem in pustnim torkom. Ples na hod ijah jr bil namenjen samo moškim. Pričel 3". je z obhodom po vasi. Procesijo je vod J. pav iha. Vsi moški, ki so se obhoda udeleževali, so hodili na poduljah tako, da so bili podobJi orjakom. Procesija orjakov v belih oblačilih je krenila h gostilni, kjer je Lilo plesišče v tretjem nadstropju. Med splošnim smehom so morali plesalci na hoduljah po stopnicah v tretje nadstropje In mnogi r seveda večkrat padli, preden so priSU a o vrha. Tam se je potem pričel ples na hoduljah. Sredi plesišča je stal vafki fant z dolgim, s pestrimi trakovi okrajnim kolom v roki. Med plesom so se razpletali rdeči in beli trakovi, ki so njihove kr:r. držali plesalci v rokah.
Ognjenik raste iz ravnine
Iz Guatemale poročajo o svojevrstnem naravnem pojavu v nižini Paranguricutiro v zasedeni Mehiki. Tam je nastal ognjenik, ki je dosegel v premeru že 300 metrov. Ta čas, ko se je dvigal ognjenik Iz zemlje, se je zemlja neprestano močno tresla in iz nje je bruhala lava. Nad žrelom novega ognjenika se dvigajo veliki oblaki pepela, segajoči do 1000 metrov visoko. Novi ognjenik je dobil ime Paricutin.
Dopisnice kot državni monopol
S posebnim zakonom je bilo v Rumu-niji proglašeno izdelovanje in prodaja ilustriranih dopisnic za državni monopol — propagandnega ministrstva. Z sklepom ministrskega sveta je bila ustanovljena delniška družba, ki se bo pečala z izdelovanjem in prodajo ilustriranih dopisnic. Kapital nove delniške družbe je rumunski.
Rumunija za vojne žrtve
V Rumuniji je bila prirejena na dan vojakov 21. februarja javna zbirka prostovoljnih prispevkov za vojne žrtve. Vrgla je 162 milijonov lej ali 50 odstotkov več kakor zbirka v decembru lanskega leta. ki so nabrali za vojne žrtve 107 milijonov lej.
Velik jez pri Ankari
Turška vlada je odobrila gradbene načrte za zgraditev novega velikega jezu pri Ind-šesu v bližini Ankare. Jez začno v kratkem graliti. Ko bo dograjen bo pridobljenih 300.000 donun (1 donun= 400m2) rodovitne zemlje. Za turško kmetijstvo bo to znatna pridobitev.
t
Umrla nam je naša ljubljena soproga in sestra, gospa
Heleno Cnndolini
soproga ing. podpolkovnika v pok.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 1. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
Ljubljana, Dunaj, 30. III. 1943.
Globoko žalujoči: VLADIMIR, soprog; HEIIMINA MARKIZA DE BAYOS, sestra
IN OSTALO SORODSTVO
t
Z jokajočim srcem sporočamo, da je ugasnilo življenje naše najboljše, zlate mamice, stare mame, sestre, tašče, svakinje, tete in sestrične, gospe
roj. LINDTNER
V težki, dolgotrajni bolezni je z vzgledno potrpežljivostjo in vdanostjo izpila kupo trpljenja in se tako dobro pripravljena za večnost vrnila k svojemu Stvarniku.
Materi zemlji izročimo njeno izmučeno telo, kjer bo pričakovalo vstajenja, v četrtek, dne 1. aprila 1943 ob uri popoldne z žal — kapelice Sv. Nikolaja — k Sv. Križu.
Truplo nepozabne mame leži do 2. ure popoldne v njenem domu, Florjan-ska ulica št. 11.
Vsi, ki ste poznali njeno blago srce, molite zanjo.
Ljubljana, Šmarje, Beograd, Osijek, Linz, dne 31. marca 1943.
Žalujoče rodbine: ŠERJAK, ZUPAN, BREČKO, LUKMAN, CEEAR, LINDTNER. BRIŠČEK, LESKE
-v-.,.:,-.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so mu v težki bolezni lajšali trpljenje, vsem, ki so počastili njegov spomin, ga spremili na poslednji poti in okrasili s cvetjem in vsem, ki so nam na kakršenkoli način izkazali svoje sočustvovanje.
Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 2. aprila t. 1. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
LJUBLJANA, dne 31. marca 1943.
Žalujoče rcilbine: KOMTZKY — BOHINC

A. ALEXANDEE:
»Kaj?« je zdajci vzkliknil Ciuppik, in na obrazu se mu je pozakalo živahno presenečenje. »Brzojavko ste dobili šele pred pol ure ?... Nezaslišano!... Hvala, dobro ... Ne, naročilo je zdaj brez pomena!«
Ciuppik je negibno obsedel za pisalno mizo in se globoko zamislil. Nato je jel s svinčnikom nekaj računati; in mahoma je poskočil ter udaril s pestjo po mizi.
»To me stane 257.360 dolarjev!... Zblaznel bi človek!« Spet je jel s kratkimi, razburjenimi koraki begati po sobi sem ter tja.
Dora ga je gledala in spoštljivo molčala. Tedajci se je ustavil pred njo.
»Kako je že bilo, gospodična?« je vprašal. »Pred-snočnjim ste bili z menoj v Chicagu na razgovorih z zastopniki kanadskih železnic. Po večerji, v hotelu, sem jel citati časnike... Da, prav tako: v listu sem našel beležko, tako zanimivo, da sem zahteval papir, pero in črnilo. Dobro se spominjam: zaradi varnosti nisem zaupal brzojavke hotelskemu vratarju, ampak, evo: dal sem jo baš—«
»Meni, gospod Ciuppik,« je rekla Dora in pogledala šefu v oči. Lahko se zanesete, da sem se podvizala in kar najbolj vestno opravila naročilo.«
Ciuppik je bil videti v zadregi.
»Verjamem vam! In potem ? ... A kaj je danes ?... Naprej!...« Nekdo je bil potrkal na vrata. Na Ciuppikov poziv je vstopil mlad uradnik, ki se je spoštljivo priklonil in javil:
Poštni ravnatelj gospod Yates in neki detektiv bi rada govorila z vami v nujni zadevi.«
Ciuppiku so se oči zaiskrile, ko je odvrnil:
»Naj prideta!«
3. poglavje
Izmed gospodov, ki sta stopila v delovno sobo, je bil eden dokaj prileten in trudnega, gubastega obraza. Drugemu ni moglo biti več kakor trideset let; bil je srednje postave in moškega, odločnega obraza, z vsemi značilnimi črtami anglosaškega plemena.
»Dovolite, da se predstaviva?« je vprašal starejši gospod. »Jaz sem poštni ravnatelj Yates, to pa je gospod Huntington iz zasebne detektivske pisarne Clayvills & Huntington.«
Ciuppik, ki je bil vstal, se je takisto predstavil.
»Poznam vašo pisarno,« je nadaljeval, ko je bil povabil prišlega, naj sedeta. »Tudi sam se zatekam k nji, ker je res zanesljivo podjetje, čeprav se daje prebito drago plačevati... A čemu se moram zahvaliti za čast vajinega obiska?«
Poštni ravnatelj se je obotavljal. Sedel je v razkošnem usnjenem naslanjaču in neodločno švrkal z očmi po Dori. Ko je dekle to opazilo, je pobrala
nekaj pisem in se pripravila, da bi odšla. Šef ji je mignil, naj ostane.
»Mislim, da slutim, zakaj želite govoriti z menoj,« je dejal in namršil obrvi. »Gospodična... skratka, gospodična ve, za kaj gre. Govorite brez skrbi.«
»Dobro,« je še vedno malce neodločno rekel Yates, »kakor izvolite. Gre pač za neko brzojavko ...«
»... ki bi bila morala dospeti včeraj zjutraj, a je bila dostavljena s štiriindvajseturno zamudo. »Mar ne ?« mu je segel Ciuppik v besedo. Govoril je hladno in mirno, ne da bi kazal le količkaj sledi o nedavnem jeznem izbruhu. »Kaj mi imate povedati za-stran tega?«
»Stvar je mučna, da nikoli tega, od sile mučna!...« Yates si je nekajkrat zaporedoma potegnil z roko po potnem čelu in živčno podrsal v naslanjaču sem ter tja. »Pismonoša je z vašo brzojavko pobegnil.«
»Kaj?« je osuplo vprašal milijonar. »Pobegnil, pravite? Z mojo brzojavko?«
Poštni ravnatelj je prikimal.
»Bolj primerne besede ne vem, kajti tako je bilo in nič drugače,« je pojasnil. »Pismonoša, ki je bil dobil tri brzojavke, da jih dostavi, se ni več vrnil. Dve je oddal naslovnikoma, vaše pa ne. V prvem trenutku se nismo vznemirili zaradi njegove odsotnosti, meneč, da je nepričakovano obolel. Davi pa, ko smo videli, da ga še vedno ni, smo poslali gledat, kaj je z njim. Zamislite si naše presenečenje, ko nam je kmalu nato gospod Huntington sporočil, da se je mož snoči odpeljal čez kanadsko mejo. Za vsak slučaj sem dal dostaviti nov izvod vaše brzojavke;
nato sem hotel govoriti z ubežnikovo ženo. Ta me je s solzami v očeh prosila, naj ga ne ovadim, in po korenitem preudarku sem si res dejal, da nimara pravega razloga za uvedbo kazenskega postopka proti pismonoši, ker ne gre ne za tatvino ne za prevaro. Naš človek si ni prisvojil niti centa in nam ni prizadejal gmotne škode.«
»Zato pa meni!« je oporekel Ciuppik in planil poštnemu ravnatelju v besedo. »Jaz sam oškodovan za blizu 260 tisoč dolarjev.«
Zdaj je bil Yates na vrsti, da osupne.
»260.000 dolarjev? Potem je stvar kakopak vse drugačna... Kak nesrečen slučaj!«
Milijonar je skomignil z rameni.
»Težko je reči, da bi šlo zgolj za slučaj!« je pripomnil.
»Kako to? Kaj mislite?«
»Mislim, da gre najbrže za zločin.« je suho rekel Ciuppik. »Kaj pa vi menite, gospod Huntington ?«
Mladi detektiv je zamišljeno pozibal z glavo in dolgo izbiral besede, preden je izpregovoril.
»V zadevi, kakršna je ta, ne bi hotel kar tako misliti na zločin,« je rekel nazadnje. »Dosti bolj mogoče je, da gre za navaden slučaj. Denimo, da bi bil imel naš človek, reči hočem, pismonoša, svoje posebne, od službe povsem neeodvisne razloge za to, da nenadoma izgine. V taki stiski je bilo zanj pafc docela nevažno, ali dostavi pred svojim nestankom eno brzojavko več ali mani. Sklepam torej...«
»Skratka,« se je Ciuppik nestrpno oglasil, »po vaših besedah bi bilo soditi, da tudi vi verjamet« v slučaj ?«
Urejuje: Davčne Ravtjen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno **karno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jeran — Za inseratm del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani