Podrta tabla
V  144. (avgust 1977) številki Javne tribune sem čital na strani 9 o zapori ceste Toško čelo—Topol, ob nedeljah in praznikih od 6. do 20. ure za motorna vozila razen traktor-jev).
3. 9. sem šel peš na Katarino in sem videl spotoma mnogo kršilcev te zapore; saj je bilo na tej cesti veliko več avtomobilov, kot pa navadne dni, da sem moral stalno požirati prah, ki so ga dvigali s hitro vožnjo. Videl sem tudi več avtomobliov ob poti, kjer so šli verjetno njihovi lastniki nabirat gobe. Če bi šel miličnik v civilu s fotoaparatom in kršilce lepo po vrsti slikal in jih potem poklical za kaznovanje, bi si tisto soboto zaslužil za dve mesečni plači.
V ponedeljek, 12. 9. pa sem na Toškem če-lu videl, da je ležala tabla na tleh — in ko sem prišel na Topol k tabli »Pozdravljeni na Katarini«, sem videl, da je bila tudi ta podrta in potem zopet za silo postavljena. Torej so hoteli odstraniti to prepoved na svoj način.
Table bi bilo potrebno bolj globoko in moč-no zabetonirati. Tisto na Toškem čelu pa po-staviti za kakih 50—100 metrov bolj proti vasi, da bi bila že od daleč vidna. Na njenem do-sedanjem mestu je bila nekako premalo in prepozno vidna, ker je cesta ozka in je treba zato bolj paziti na samo pot in jo je mogoče spregledati, posebno pri voznikih, ki imajo slabše reflekse.
Vinko Božič, Celovška 33